GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
©M^M«EIIGLAS
CENA 4.50 din — LETO XLIII - št. 1.
Kranj, petek,?, januarja 1990
stran 8
stran 11 § šolstvom smo dovolj eksperimentirali    stran 5 Bognar, zotlar in kovač - za dober komat     Devize naprodaj
Trdi dinar
Novega dinarja se je prijela že kopica imen: markovićke, kodin (konvertibilni dinar), trdi dinar (za razliko od dosedanjega mehkega) itd. Uradno bomo morali zapisovali K din, svoje zdravje pa bo seveda najbolje pokazal, ko mu bomo spet preprosto rekli dinar.
Ozdravitev dinarja je vsekakor prvi, najpomembnejši korak k ozdravitvi gospodarstva in financ, njegova konvertibilnost je bila tako presenetljiva, da celo slovenska vlada, kakor pred kratkim na razgovoru v gorenjski gospodarski zbornici priznal podpredsednik Janez Bohorič, ni vedela, kaj se pripravlja v največji tajnosti, odpovedali so vsi informacijski kanali. Lahko si torej mislimo, kakšen šok so doživeli preprodajalci deviz, saj je K dinar dobesedno pometel s črnim trgom, prvi podatki govore, da so banke po objavi konvertibilnosti dinarja odkupile že za pol milijarde dolarjev deviz. Nikakor pa ne smemo zanemariti čisto psiholoških učinkov, saj so konec moreče inflacije ljudje sprejeli z olajšanjem, naj si to priznajo ali bolje, bolje rečeno, naj žalujejo za dosedanjim veriženjem s čeki in sorodnimi malverzacijami ali ne. Navsezadnje razvrednotenje denarja doživljamo kot razvrednotenje našega dela in življenja, kot prezir do vsega.
kar ustvarimo, ki smo ga občutili toliko bolj, če smo se podali čez mejo v dežele s trdno valuto.
Seveda pa konvertibilni dinar ni nikakršno darilo Dedka Mraza, res je njegov prvi učinek pomirjajoč, nikakor pa to ni darilo, saj se bomo kaj kmalu srečali s trdo stvarnostjo in občutili, kaj nam je odnesel, zato bo kar prav, da mu rečemo trdi, namesto trdni dinar.
Bo jugoslovanska gospodarska reforma uspela? Napovedi so seveda zelo tvegane, čeprav upanje vlivajo korenite spremembe vzhodnega sveta, ki že dokazuje, da je to proces, ki ga nihče ne more več ustaviti. V mislih imamo seveda dejstvo, da je v tesni navezi s politično in popustiti bodo morale zavore, ki nas pehajo v preteklost, pri tem pa je tržno usmerjeno gospodarstvo lahko v pomoč, veselimo se torej vsake njegove lastovke. Ne le v Zagrebu, tudi v Kranju je bilo včeraj moč opaziti prvo, pri Merkurju so cene znižali za 20 odstotkov, za skoraj 80 odstotkov blaga, zamrznjena je le črna metalurgija. Seveda pa bo veliko težje razbiti psihozo nabijanja cen "do daske" kot pa proglasiti proglasiti konvertibilni dinar, resnična ozdravitev je običajno počasna.
M. Volčjak
Franc Bajt
Kraigherjev nagrajenec
Ljubljana, 4. januarja - Med letošnjimi Kraigherjevimi nagrajenci je z Gorenjske Franc Bajt, direktor LIP-a Bled, ki ga uspešno vodi že petnajsto leto.
Kraigherjeve nagrade so najvišje slovensko priznanje za gospodarstvenike. Letos so jo namenili tudi Francu Bajtu, ki je LIP-u zvest že od vsega začetka, saj se je v tovarni zaposlil leta 1954, direktor obrata v Bohinjski Bistrici je postal leta 1964, glavni direktor LIP-a pa leta 1975. LIP je danes v kakovostnem vrhu slovenske lesne industrije, kar se najbolje odraža v izvozu, Franc Bajt pa priznan lesarski strokovnjak in eden najuspešnejših direktorjev v slovenski lesni industriji.
Prosvetno društvo Sorica odkupuje del Groharjeve hiše
Selška podjetja dajo glavnino
Škofja Loka, 4. januarja - Prosvetno društvo Sorica namerava odkupiti del Groharjeve rojstne hiše od zasebnega lastnika in v njem urediti Groharjevo spominsko zbirko, preseliti etnografsko zbirko, knjižnico, urediti atelje, prodajalno spominkov, čipk, voščilnic in drugega, kar prihaja izpod rok Soriča-nov in bi bilo obiskovalcem tega kraja zanimivo. Za odkup in obnovo hiše društvo potrebuje v dinarski vrednosti 40 tisoč mark.
Glavnino denarja, kot smo zvedeli na prednovoletni seji škofjeloškega izvršnega sveta, ki je pravni kupec dela Groharjeve hiše, je pripravljeno zbrati selško gospodarstvo. Okvirni dogovor s štirimi podjetji, ki pa v "zameno" želijo urejen kletni prostor za reprezentančne potrebe (podpise pogodb s poslovnimi partnerji ipd.), je že sklenjen. Enotretjin-ski delež je še pred iztekom starega leta obljubila plačati tudi republiška kulturna skupnost, s čimer so Soričani ujeli tako rekoč zadnji vlak, saj po novem letu kulturne skupnosti ni več.
Razen teh dveh glavnih financerjev odkupa Groharjeve hiše namerava prosvetno društvo Sorica zbrati nekaj denarja še s prodajo nalepk po osnovnih šolah in z občinsko pomočjo- ^rr^
lan
Slovenska kmečka
zveza
Ustanovitev podružnice za Radovljico
Radovljica, 3. januarjae -Iniciativni odbor Slovenske kmečke zveze za Radovljico vabi kmete, kmetijske strokovnjake in somišljenike na ustanovni občni zbor podružnice za območje radovljiške občine. Zbor bo jutri, v soboto, ob 15.30 v avli osnovne šole F.S. Finžgar v Lescah. Po kulturnem programu, v katerem bodo nastopili Rado Kokalj, Tine Benedičič in Koledniki, bo predsednik Slovenske kmečke zveze, kmet Ivan Oman, poročal o delu in nalogah zveze. Na zboru bodo izvolili upravni odbor podružnice in delegate za občni zbor Slovenske kmečke zveze, razpravljali pa bodo tudi o kmetijskih problemih in o pripravah na prve svobodne volitve.
C. Z.
Drugačne položnice
Kranj, 4. decembra — Na pošti smo prepisali navodilo, kako moramo po novem izpolnjevati položnice oziroma nakaznice. V takih dokumentih se namreč od 1. januarja vse zneske vpisuje z decimalnimi številkami.
Decimalke pomenijo pare, pri čemer uporabljamo decimalno vejico. Če je treba na primer znesek na položnici ali nakaznici napisati z besedo, zapišemo z njo samo znesek v dinarjih. Pare je treba zapisati v obliki ulomka (npr. 60/100). Še pred tem je pare treba zaokrožiti na 10 par, in sicer po naslednjem načelu: 25,44 din je 25,40 in 25,66 din je 25,70 din itn.
Novi časi, novi običaji, bi lahko rekli za prve dni novega leta. V trgovinah so se pojavile cene v novih konvertibilnih dinarjih, ki so zmedle potrošnike. V bankah so ljudje prvega dne še zaman čakali na nov denar, z legalno menjavo deviz so sramežljivo začeli popoldne. Naftni monopolist IV-trol je z novim letom ukinil poslovanje s čeki. V trgovinah se vrste inventure, kjer novim cenam ne odpisujejo le ničel, pač pa jim doračunavajo tudi novi davek za JLA. - Foto: G. Šinik
Vrtec dražji »le« za polovico
Starše predšolskih otrok je vznemirila vest, da so bodo vrtci januarja podražili kar za 120 odstotkov. Tolikšna podražitev velja za nekatere vrtce v Ljubljani, na Gorenjskem pa očitno ne bodo postavili tako oderuških cen.
V Kranju se bodo oskrbnine podražile za 50 odstotkov, nam je povedala ravnateljica Mihaela Renko, in sicer z januarjem. Tolikšno povečanje cen so sicer predvideli že decembra, vendar so položnice za december že izdali, zato so tokrat predlagali, naj bi cene ne poračunali in naj bi nove veljale s 1. januarjem 1990. Od tedaj je polna cena za vrtec 604 dinarje, za jasli pa 867 dinarjev. Ker še vedno niso trdno prepričani v trdnost dinarja, so predlagali tudi, naj bi se cene oskrbnin za to leto določale v nemških markah. V dinarsko protivrednost pa naj bi se preračunavale po
prvi tečajni listi v posameznem mesecu, začenši s 1. februarjem. Tako predlagajo, naj bi to polletje prispevek staršev za vrtec znašal 86 DEM, za jasli pa 123 DEM.
Na Jesenicah so se še decembra v odborih odločili, da cene vrtcev povečajo za 50 odstotkov. Tako zdaj polna cena za jasli znaša 596,90 dinarja, za otroke med 2 in 3 leti 538,70, za otroke od 3 do 7 let pa 447,10 dinarjev.
Tudi v Radovljici so ekonomsko ceno povečali za polovico. Polna cena za jasli po tej podražitvi znaša 497 dinarjev, za vrtec pa 365 dinarjev.
V Škofji Loki še ne vedo, koliko bodo podražili oskrbnine. Kot pravi ravnateljica Olga Bandelj, bi za normalno pokrivanje stroškov skorajda morali podražiti za priporočenih 120 odstotkov, toda za starše bi bil tak skok prekrut. Na delavskem svetu v sredo se bodo v loških vrtcih o tem dokončno dogovorili.
Tudi v Tržiču so se zgledovali po drugih na Gorenjskem. Oskrbnino v vrtcih so povečali za 60 odstotkov, kolikor so se decembra dvignili življenjski stroški. Tako zdaj polna cena za jasli znaša 618 dinarjev, za vrtec pa 425 dinarjev. Če jih bodo življenjski stroški preveč davili, bodo februarja primorani v novo podražitev.
D. Z.
V nedeljo
Slovesno v Dražgošah
Dražgoše, 4. januarja - V nedeljo, 7. januarja, bodo na sporedu 33. spominske prireditve Po stezah partizanske Jelovice v počastitev škofjeloškega občinskega praznika in v spomin na 48. obletnico boja v Dražgošah. Opoldne bo pri spomeniku v Dražgošah proslava, na kateri bo govoril predsednik organizacijskega odbora za dražgoške prireditve Janez Lu-šina, tu pa bodo sklenjeni številni pohodi, ki bodo tega dne organizirani v Dražgoše. V nedeljo bosta tudi dve športni tekmovanji: ob 8. uri bo v Kropi start ekip ZSMS in ZRVS, ki bodo tekle do Dražgoš, ob 8. uri pa bo v Dražgošah začetek tekmovanja patrulj teritorialne obrambe Slovenije. Najboljšim v obeh tekmovanjih bodo pokale in kolajne podelili na slovesnosti pri spomeniku. Organizatorji priporočajo, da pridete v Dražgoše peš in praznični dan izkoristite za uživanje v hoji in naravi. Več o dražgo-ških prireditvah na športni strani.
J. K.
Konec tega tedna
Dva slaloma v Kranjski gori
Kranjska gora, 4. januarja - Po nekaj odpovedanih tekmah za svetovni pokal v alpskem smučanju zaradi pomanjkanja snega bosta konec tedna končno v Kranjski gori dve sla-lomski tekmi za svetovni pokal. Jutri, v soboto, 6. januarja, bo slalom, ki bi moral biti 17. decembra v Madonni di Campiglio, v nedeljo, 7. januarja, pa bo kranjskogorski slalom za Pokal Vitranc. Oba dneva se bo prva vožnja začela ob 10,15, druga pa ob 13. uri. Kranjskogorski organizatorji imajo za tekmi vse pripravljeno. Proga bo zdržala, umetnega snega je dovolj in tako bi le huda odjuga z deževjem ovirala normalno izvedbo tekem.
J. K.
V Kranju Koroški cesti 29 informacije - vozovnice ;:; :>;teieti in potovanja - počitnice in smučanja -skupinski iztetiža kolektiv
g^:^^::'Kiičitei-^-:^::?;? >*■ 064-21-946»*
1
JOŽEJCOŠNJEK
NOTRANJE POLITIČNI KOMENTAR
Foliji maraton
Tekli smo ga lani in vse kaže. da ga bomo nadaljevali tudi letos, vprašanje pa je, kdaj bomo, če bomo sploh kdaj, prišepali do cilja. Če bomo, potem bomo temeljito obtolčeni, poškodovani in do kraja izmozgani. Takšna je stccr cena izhoda iz krize, ki bi bila lahko veliko ugodnejša, če bi Jugoslavija zmogla razuma in izkoristila prednosti, čeprav minimalne, pri političnem sistemu, pa tudi gospodarstvu, seveda v primerjavi z državami realnega socializma. Te šanse pa žal izkoristili nismo.
Američani, pa ne samo oni, so nam v zadnjem mesecu nekajkrat v obraz povedali, da pri reformah tečemo polžji maraton in da nas države, ki se še oklicujejo za socialistične, prehitevajo. Mi se, tako se je ponovilo tudi med nedavnim obiskom ameriških kongresnikov, neprepričljivo izmotavamo, da smo to, kar počne socialistična bratovščina, že zdavnaj storili in to za nas ni nič novega, da pa spreminjamo tudi politični sistem po merilih demokratičnega sveta. Za večino za demokratično Jugoslavijo zainteresiranih tujcev, tega pa menda ne bi smeli početi samo zaradi njih, ampak predvsem zaradi nas, ki živimo v tej državi, je to smešno, saj ne more biti govora o jugoslovanski demokraciji, če se resneje rojeva le v Sloveniji in Srbiji, pa nepregledno tudi drugje, v enem delu Jugoslavije pa je strankarstvo vključno s pravico drugačnega mišljenja bogokletno. Politična demokracija je celovit pojem in ne more biti zožen le na politiko ali na gospodarstvo, ampak mora biti demokratično celotno življenje neke državne skupnosti. Prav Američani pa so pred dnevi jasno povedali, da bi se usoda Jugoslavije krvavo končala, če ne bo prav te demokracije, učinkovite federacije in vzporedne suverenosti ter enakopravnosti republik, o kakršnikoli posebni avtonomiji pokrajin pa ta hip ne moremo govoriti, saj gre le za dva dodatna glasova ali glasove v organih federacije.
Polžja reforma političnega sistema nas mora skrbeti. Na zadnji seji zveznega cekaja se je tehtnica sicer nagnila v prid političnega pluralizma oziroma strankarstva, takšna je tudi deklaracija, ki jo ceka predlaga v sprejem republiškim partijam in zveznemu kongresu ZK. vendar to še ni garant za dvignjen zastor demokratičnemu političnemu sistemu. Oblast je slast, za to oblastjo je marsikaj skritega in ko ostane brez zaščite, se lahko pokaže kaj grdega. Dogodki v Evropi pa so v primerih Honnec-kerja in Ceausescuja razkrili tudi to plat monopola. Tudi zato smo reformni polži, ki se hočemo sliniti vsem in spreminjati stvari tako, da se v vsebini ne bi nič spremenilo.
Novo na Bledu
Špecerija odprla sodobno samopostrežnico
Bled, 3. januarja - Špecerija Bled je pred novim letom odprla v novem trgovsko-turistićnem centru na Bledu 350 kvadratnih metrov veliko samopostrežno trgovino, ki je med najsodobneje opremljenimi na Gorenjskem. Naložba jo je stala nekaj več kot 1,8 milijona nemških mark. Špecerija namerava letos posodobiti trgovino pri avtobusni postaji v Radovljici, sicer pa je v zadnjih letih prenovila, kupila ali na novo zgradila trgovine na Lancovem, v Zasipu, Ljubnem, v Zapužah in v Lescah.
C. Z.
Ducat darovalcev invalidni mladini
Kamnik, januarja - Dobrodelna akcija, ki jo je decembra na pobudo gojencev Zavoda za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika, začel sloviti dobrotnik Ivan Kramberger, je deležna prvih odmevov. Krambergerjevemu zgledu je sledilo še deset darovalcev, eden od njih je tudi kamniška delovna organizacija Svit, sicer pa se odzivajo zlasti zasebniki iz te občine. Spodbudno vsoto začetnega kapitala, ki ga bodo gojenci izkoristili za nakup dragih ortopedskih pripomočkov, je prispeval Ivan Kramberger, ki je iz svoje torbe tokrat potegnil 6900 dinarjev. Na računu pa seje doslej nabralo 9300 dinarjev. Vsem darovalcem so se v zavodu iskreno zahvalili, radodarnim pa je še vedno odprt tamkajšnji žiro račun: 50140-697-53804 (Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik).
D. Ž.
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana
Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, sport). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena JelovČan (izobraževanje, iz .šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in dru.štva, SLO in DS, ekologija). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika. Tržič). Dušan Humer (šport). Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje), Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja I — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Nezaposlenih je vedno več
Pomoč za prekvalifikacijo delavcev
Jesenice, 4. januarja - Železarna Jesenice, Iskra Unitel na Blejski Dobravi, Elim in Kovin so dobili iz sklada pomoč za prekvalifikacijo delavcev, saj so napovedali spremembo proizvodnih programov. Letos bo v jeseniški občini iskalo delo približno 590 delavcev.
V jeseniški občini zaskrbljeno ugotavljajo, da ni novih delovnih mest in da je v izredno težkem likvidnostnem položaju
jeseniška železarna kot največja delovna organizacija v občini. V letošnjem letu zato ne bo
domala nikakršnih možnostih za nove zaposlitve na novih delovnih mestih, nasprotno - pričakujejo izrazito znižanje zaposlenosti.
Že v minulem letu se je povprečna zaposlenost v občini
precej znižala v primerjavi z letom prej. V osmih mesecih v povprečju za 428 delavcev, visoko znižanje pa beleži predvsem industrija, kjer je bila zaposlenost nižja kar za 4,6 odstotka ali 243 delavcev.
Kam torej tudi s 590 delavci, ki bodo po podatkih Zavoda za zaposlovanje iz Kranja letos iskali delo v jeseniški občini? Iz šol bo prišlo 360 delavcev, na uradu za brezposelne bo prijavljenih 135 delavcev, iz tako imenovanega »selitvenega prirasta« pa bi se po oceni letos zaposlilo 95 delavcev. De-
lovne organizacije so sicer za lani napovedale, da bodo zaposlile okoli tisoč delavcev in pripravnikov ali kar za 37 odstotkov več kot leto prej, vendar je šlo večinoma za razna nadomeščanja, zaposlitve za določen čas, ki so lahko zelo kratke in zaposlitve s krajšim delovnim časom.
Lani so jeseniške delovne organizacije napovedale, da bodo imele 300 delavcev preveč. Od tega naj bi 80 delavcev prekvalificirali in prerazporedili v lastnih delovnih organizacijah, okoli 190 pa naj bi se jih preza-poslilo izven firm, 25 delavcev pa bi ostalo na cesti. Ko so razreševali problematiko presežkov delavcev, so zaprosili za sodelovanje Zavod za zaposlovanje. Do lanskega novembra
je tako skupnost za zaposlovanje sofinancirala - iz sklada, ki je ustanovljen pri Zvezi skupnosti za zaposlovanje v Ljubljani - prekvalifikacijo delavcev v jeseniški Železarni (za 525 delavcev), v Kovinu (za 96 delavcev), v Iskri Unitel na Blejski Dobravi (za 86 delavcev) in v Elimu (za 57 delavcev). V vseh teh delovnih organizacijah so predvideli spremembo proizvodnih programov.
Na Gorenjskem in v jeseniški občini je vedno več brezposelnih. Septembra je bilo prijavljenih 470 nezaposlenih, kar je za 23 odstotkov več kot leta 1988. Vendar pa je zanimivo, da je na Gorenjskem odstotek nezaposlenih še višji kot v jeseniški občini.
D. Sedej
Andreja Golčmana razrešili članstva v izvršnem svetu
Kršitve odlokov in malomaren odnos do ustavnega sodišča
Radovljica, 28. decembra - Zbori radovljiške občinske skupščine so na zadnji lanski seji razrešili Andreja Golčmana, direktorja Zavoda za planiranje in urejanje prostora, članstva v občinskem izvršnem svetu. Posebna komisija, v kateri bodo predstavnik izvršnega sveta, republiške urbanistične inšpekcije in republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, bo strokovno ocenila njegovo dosedanje delo, predvsem posledice primerov neodgovornega in nepravilnega ravnanja.
Delegati radovljiške občinske skupščine, urbanistični inšpektorji in drugi so že nekaj časa opozarjali na nepravilnosti pri prostorskem urejanju, na samovoljne odločitve upravnega organa in celo na kršitve zakonov, odlokov in drugih predpisov. Sodu je izbilo dno na novembrski seji skupščine, na
predsedstva skupščine sklenili, da mora izvršni svet ugotoviti odgovornost za kršitve odlokov o zazidalnih načrtih za obrtno cono Lisice in za del Zasipa; predsedstvu skupščine pa so dali nalogo, da na podlagi poročila izvršnega sveta presodi, ali so ukrepi primerni, in da v primeru, če niso, predlaga zbo-
kateri so delegati na predlog r0m glasovanje o zaupnici iz
Po različnih stališčih in glasovanju_
Kmečka zveza samostojno na volitve
Kranj, 3. januarja - Upravni odbor Slovenske kmečke zveze se je na nedavnem sestanku v Šentjurju pri Celju odločil, da kmečka zveza deluje kot opozicija v političnem okviru Demosa (Demokratične opozicije Slovenije), da pa se zaradi stanovskega značaja organizacije formalno ne vključi v Demos. Kmečka zveza bo na volitvah za družbenopolitični zbor republiške skupščine nastopila s samostojno listo, za zbor združenega dela in za zbor občin pa bo podprla najboljšega kandidata opozicije.
O tem, ali naj se kmečka zveza tudi formalno vključi v Demos ali ne, so bila različna mnenja že na seji izvršnega odbora. Predsednik Ivan Oman seje zavzemal za to, da se kmečka zveza povezuje z vsemi opozicijskimi skupinami, da pa formalno ne vstopi v Demos, dr. Franc Zagožen pa je zastopal mnenje, da se mora zveza tudi formalno vključiti v združeno opozicijo. Ker so bila tudi na seji upravnega odbora, ki je bila konec decembra v Šentjurju pri Celju, o tem različna mnenja in je bilo približno enako zagovornikov Omanovega oz. Zagožnovega predloga, so nazadnje o obeh možnostih tajno glasovali. Od 36 članov upravnega odbora, kolikor jih je bilo na seji, se je za Omanovo možnost izreklo 20 članov, za Zagožnovo pa 16.
Ko je bil znan izid glasovanja in opredelitev, da se kmečka zveza vsaj formalno ne bo vključila v Demos, sta dr. Franc Zagožen in Ivan Pučnik dejala, da je bila z odločitvijo upravnega odbora storjena velika politična napaka in da zaradi tega ne moreta več sodelo-
vršnega sveta ali posameznih članov. Izvršni svet je ugotovil, da je Andrej Golčman odgovoren za kršitve odlokov in za izdajanje lokacijskih dovoljenj v nasprotju z zakonodajo pa tudi za neustrezen (malomaren) odnos do Ustavnega sodišča SR Slovenije. Čeprav so bili sodniki tolerantni in so večkrat opozorili na obveznosti radovljiške občine do ustavnega sodišča, pa Andrej Golčman kljub obljubam in dogovorom ni poskrbel, da bi pravočasno prejeli zahtevane materiale, potrebne za presojo v ustavnih sporih.
Andrej Golčman je v pismu, ki so ga delegati dobili pred začetkom seje, sicer pojasnil prostorsko problematiko in z njo povezano odgovornosti; predsedstvo skupščine pa je ugotovilo, da so nekatere trditve sporne in celo neresnične.
C. Zaplotnik
Volitve predsednika radovljiške SZDL
Še trije kandidati
Radovljica,  3.  januarja -
Predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica je na decembrski seji določilo kandidatno listo za volitve predsednika občinske konference. Na listo je uvrstilo Jožeta Dežmana iz Lesc, Braneta Groharja z Bleda in Antona Kapusa iz Kamne gorice, medtem ko Andrej Kokot ni dobil zadostne podpore v krajevnih konferencah SZDL in v občinskih vodstvih družbenopolitičnih organizacij. Že prej je od kandidature odstopila Majda Odar iz Radovljice. Kdo bo novi predsednik občinske konference, bo znano na volilno-programski seji OK SZDL Radovljica, ki bo 10. januarja.
C. Z.
Ker so se po seji upravnega odbora pojavila različna namigovanja o vlogi kmečke zveze v slovenskem političnem prostoru, sta Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine sprejeli izjavo, v kateri ponovno poudarjata, da sta zvezi opozicija obstoječemu sistemu. "Z ustanovitvijo Demosa se je na slovenskem političnem prizorišču jasno začrtal program, ki zahteva popolne politične in gospodarske spremembe. Ob Demosu pa priznavamo avtonomno alternativno pozicijo tudi drugim organizacijam ali delom teh organizacij. Zato smo prepričani, da je za demokracijo v Sloveniji potreben skupen blok in nastop proti dogmatizmu in sprenevedanju," so med drugim zapisali v izjavo.
vati v izvršnem odboru. Po precej burni in deloma čustveno obarvani razpravi je upravni odbor sklenil, da bo o njunem odstopu razpravljal na naslednji seji.
C. Zaplotnik
Med preteklostjo in prihodnostjo
Gorenjska (kranjska) opozicija se je decembra dokončno prebila iz anonimnosti. Socialdemokrati so ustanovili regijsko in kranjsko organizacijo, (Pozornikovi) demokrati odbor za občino Kranj, obrtniki Slovensko obrtniško stranko (SOS) za Gorenjsko in za občino Kranj... Čeprav je bilo na vseh ustanovnih zborih (skupščinah) tudi nekaj čustveno obarvanih razprav in s politično kulturo skreganih poskusov izražanja protikomunisti-čnega gneva, pa so zbori vendarle minili v ustvarjalnem vzdušju. Na vseh je bilo sicer slišati (za nekatere grenko) resnico, da je komunistična partija s svojo "avantgardno jasnovidnostjo" in s sklicevanjem na marksistično ideologijo ustvarila pogoje za sedanjo družbeno in gospodarsko krizo in da je zato tudi najbolj odgovorna za nastali položaj v državi, vendar je bilo na vseh veliko govora tudi o sedanjosti in prihodnosti, predvsem o tem, kako ustvariti pravno državo, kako zagotoviti spoštovanje temeljnih človekovih pravic in državljanskih svoboščin, kako ohraniti in povečati narodno bogastvo, kaj storiti, da bo politika izgubila slabo ime...
Besede, da je treba partijio povedati naravnost, kar ji gre, da pa morajo biti programi opozicijskih strank predvsem pozitivni, z odgovori na konkretna vprašanja, ki zadevajo sedanjost in prihodnost, so zadosten dokaz, da opozicija ni družbeno nevarna skupina, ampak koristen sogovornik in nadzornik, ki zdaj, ko je še brez možnosti formalnega vplivanja, sili oblastnike k razmišljanju in bolj preudarnemu ravnanju, sicer pa ne skriva ambicij, da se želi vključiti v boj za oblast. Organiziranje opozicije pa ima še eno dobro stran: na politično prizorišče (ponovno) stopajo izobraženci, ki jih je negativna kadrovska selekcija potisnila na družbeno obrobje, ljudje, ki so raje pustili politiko, kot da bi poteptali nekatera civilizacijska načela in osebno prepričanje. Kdor je, denimo, bolj natančno spremljal ustanovni zbor kranjskega odbora Slovenske demokratske zveze, se je lahko prepričal, da so prevladovali izobraženci in da je izvršilni odbor kadrovsko (intelektualno) tako močan, da se lahko pred njim skrije marsikatero vodstvo občinske družbenopolitične organizacije.
C. Zaplotnik
Petek, 5. januarja 1990
NOVICE IN DOGODKI
3. stran , (mmmsmmjkB
Novo leto, nov denar, nove navade
Kranj, 3. januarja - Nemirna osemdeseta leta so minila, zakoračili smo v prve dni preudarnejših devetdesetih. Toda prvega delovnega dne novega leta ni bilo videti, da bo kaj pametnejše, saj je bilo čutiti predvsem zmedo zaradi novega denarja, novih cen, novih običajev iz slovitega, zadnje dni lanskega leta napovedanega Markovićevega programa.
Z novim letom smo dobili nov denar, ki so ga nekateri krstili za »markovičke«, tisti zaupljivejši pa ga imenujejo konvertibilni dinar. Vse manj vrednemu denarju je odvzel štiri ničle, spet nam je vrnil pare in po novem se dinarska valuta spet začenja z enoto ena kot v večini civiliziranega sveta, in ne morda z deset ali sto kot naš nedavno veljavni inflacijski dinar. Novih bankovcev konvertibilnega denarja žal še nismo videli, razen takrat, ko jih je predsednik Yu-vlade zmagoslavno kazal z govorniškega odra, našemu fotoreporterju pa so ga pokazali tudi v trezorju kranjske SDK. Prvega delovnega dne novega leta namreč ta ustanova še ni mogla dati novega denarja v obtok, ker ga ji je Narodna banka Slovenije poslala komaj toliko, da bi z njim zadostili dnevne potrebe ene bančne poslovalnice.
Miran Dolenc, šet
blagajne v SDK, nam tudi še ni vedel povedati, kdaj bo novi denar prišel v obtok. Sicer pa ob novem velja tudi stari denar s četo ničel, in sicer do konca leta 1991. Resda bodo nekaterim bankovcem še pred iztekom tega roka odvzeli veljavo, tako denimo stotak in petstotak (100 in 500 dinarjev) nista več plačilno sredstvo. Od ponedeljka naprej ga lahko imetniki zamenjajo na SDK. Najmanjši stari veljavni denar je zdaj 1000 dinarjev, ki bo izgubil veljavo ob letošnjem polletju, z njim pa tudi bankovec za 5000 dinarjev.
Dve leti sta nam torej dani, da se zla-goma navadimo novih številk. Toda na čekih morajo že stati nove, če hočemo, da nam bodo izplačali naš denar, pa čeravno ga bomo dobili še v stari, z ničlami obteženi valuti. Tudi cene so že nove. Neumorni trgovci so jih nalepili že med tako kratkimi prazniki, ponekod pa inventur še zdaj niso zaključili. Ko smo 3. januarja pokukali v eno od prodajaln kranjske Planike, so imele prodajalke opraviti ne le z za štiri mesta krajšimi številkami, pač pa tudi s priračunavanjem novega, 3-odstotnega davka za JLA. Cenam se to bistveno ne pozna, pravijo. In koliko je po novem vredna obutev? Najcenejši so copati iz blaga, ki veljajo 30 konvertibilnih dinar-
Konvertibilnih dinarjev je imela kranjska SDK v sredo premalo, da bi zadostila potrebam bank.
jev, najdražji pa uvoženi ženski škornji, 2041 dinarjev. Hribovske čevlje se dobi za 1107 dinarjev, navadnejše ženske škornje tudi za 971 in otroške gumijaste škornje za 69 dinarjev. Če bodo te cene vsaj nekaj časa veljale, trgovci ne bodo negodovali kot v minulih letih, ko so z vsako novo pošiljko lepili tudi nove cene.
Nekateri pa vendarle negodujejo, ker jih je novo leto doletelo docela brez navodil. Tako je bil Franc Prudič, upravnik Doma na Krvavcu, s šopom čekov v rokah malce negotov, ali je s plačilnim sredstvom, ki mu ponekod odvzemajo veljavo, vse v redu. Sicer pa smo ga za orientacijo vprašali, koliko v njihovi hiši velja skodelica kave. Dobite jo le za tri dinarje, pivo za 20, v dvoposteljni sobi pa lahko prenočite za 300 dinarjev. Kje so že milijoni in milijarde!
Medtem ko ves razviti svet posluje s čeki in kreditnimi karticami, se pri nas že od zadnjih dni lanskega leta hudujemo na Petrol, ki je objavil, da z novim letom čekov ne bo več sprejemal. Njegov razlog je
Nov denar, nove cene, novi davki...
preobilica administriranja, ki ga trgovcem nalagajo novi predpisi v poslovanju s čeki, za kar menda Petrol nima dovolj kadra.
Tako nam je povedal tudi poslovodja ene od kranjskih črpalk Marjan Rezelj, kjer so imeli do zadnjega dne lanskega leta ogromno prometa s čeki. Preden so še po starem enostavnejšem sistemu vse obračunali in izpolnili obrazce, je minilo več ur, po novem pa bi za dnevni čekovni izkupiček potrebovali vse popoldne, je zatrdil Marjan Rezelj in dodal, da med strankami ni bilo veliko hude krvi zaradi izključnega poslovanja z gotovino, večina pa jih je za to potezo vedela že od praznikov sem, ko je javnost na vse pretege zmerjala Petrol in druge jugoslovanske naftarje z monopolisti. Na SDK pa so nam v zvezi s tem povedali, da v hišo na rovaš Petrola spet priteka veliko več gotovine.
Pred prazniki so nam obljubili, da bomo za konvertibilne dinarje pri vseh bančnih deviznih okencih dobili tujo valuto. V poslovalnici Ljubljanske banke pri Globusu to 3. januarja še ni bilo mogoče. Navodilo imamo, da danes še ne menjavamo, je bil edini odgovor, ki smo ga uspeli dobiti od tamkajšnje uslužbenke. V Ljubljani je bilo to že mogoče, kot smo videli na TV, vendar je imela banka več prodajalcev kot kupcev deviz.
Sicer pa ljudje vedo povedati, da tudi trgovci onkraj meje ne vihajo več nosu nad dinarjem. Kot smo slišali od znancev, je bilo prve dni novega leta v Avstriji že mogoče kupovati za dinarje, in to celo v Celovcu. Se dinarju spet vrača veljava? No, svojstveno priznanje je naši valuti priznala tudi skupina kriminalcev, ki je pred prazniki razpečevala ponarejene dinarje. So že pod ključem, banke in SDK pa so poleg že tako številnih navodil zaradi novega denarja dobili še tista, kako naj prepoznavajo falsifikate.
Ljudje so ob novostih, ki jih prinaša leto 1990, kar malo zmedeni. Lep čas bo potreben, da se bodo prilagodili, zlasti starejši, ki so doživeli že nekaj reform in de-nominacij dinarja. Sicer pa je med ljudmi večidel čutiti nepopravljivi optimizem. Tudi Biserka Cyran-ski, ki dela v kranjskih sindikatih, je glede prihodnosti vedro razpoložena: »Verjamem programu vlade in konvertibilnosti dinarja, čeprav bomo najbrž zaradi novih ukre-pov sprva težko živeli. Od zamrznjenih plač bržkone ne bo ostalo veliko dinarjev, da bi uradno kupovali devize, toda dana nam je vsaj možnost, doslej pa smo prekupčevalcem preveč preplačevali tujo valuto. Sicer pa se moramo najprej privaditi na novo, ostalo bo prinesel čas.«
D. Z. Zlebir Foto: G. Šinik
Kmetje kmetom
Katastrofalno neurje nad Brezami in Svetino je 19. avgusta 89 močno opustošilo dolino Kozarice. Posledice 3 m visokega vodnega vala, ki je uničeval stanovanjske hiše, gospodarska poslopja, mostove in odnašal živino, so bile občutne tudi na poplavljenih poljih. Opustošenje je bilo grozno!
Med prvimi so se nas spomnili kmetje s Primorskega in Gorenjske. Na ponudbo kmeta Toneta je Kmečka zveza Naklo na Gorenjskem zbrala pri svojih članih-kmetih denarno pomoč za nas oškodovane kmete po neurju v vasi Vodruž pri Šentjurju. Zbrani denar v znesku 1115 milijonov din so nam prijatelji iz Naklega prinesli direktno na dom in ga razdelili vsakemu prizadetemu kmetu na roko. Dobilo ga je 25 najbolj prizadetih. Najmanjši znesek je bil 3,7 milijona din, največji pa 19 milijonov din, odvisno od točkovnika po ocenitvi škode.
Ganjeni v spoznanju, kako v sili spoznaš prijatelja, se iskreno zahvaljujemo vsem kmetom darovalcem za izdatno pomoč, in vsem, ki so kakor koli pomagali v humani akciji, želimo srečno in zdravo ter uspešno 1990 leto!
Hvaležni kmetje iz Vodruža
Skupščina SR Slovenije je dne 27. decembra 1989 na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora ob obravnavi zakona o volitvah v skupščine na podlagi 257. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije sprejela naslednje
PRIPOROČILO
Skupščina SR Slovenije meni, da so sredstva javnega obveščanja dolžna omogočiti enakopravno predstavitev posameznih kandidatov in list kandidatov.
Skupščina priporoča predstavnikom političnih organizacij, ki bodo vložile kandidatne liste, predstavnikom list kandidatov in predstavnikom sredstev javnega obveščanja, da po razpisu volitev skupno oblikujejo dogovor o načinu javne predstavitve posameznih kandidatov in list kandidatov.
Predsednik Miran Potrč
Izjava za javnost
Skupščina občine Kranj je na svoji zadnji seji 27. 12. 1989 imenovala občinsko volilno komisijo. S tem je bilo opravljeno prvo dejanje volilne procedure. Če naj volitve sodimo po tem prvem dejanju, potem postopek imenovanja in sestava komisije milo rečeno vzbujata sum v poštene namene oblasti.
V delegatskem gradivu je marsikdo z zanimanjem iskal material za to točko, saj so volitve pač središčno dogajanje že danes, še bolj pa bodo to v naslednjih mesecih. Občinsko delegatsko glasilo Kranjčan pa ni prineslo nič o tej točki dnevnega reda.
Delegati skupščine so na samem zasedanju dobili »na klop« močno razširjen dnevni red, ki je v 17. točki predvideval tudi imenovanje občinske volilne komisije. O predlaganih kandidatih so bili delegati obveščeni med zasedanjem skupščine. Kaj vse delegati po (nenamerno?) obsežnem dnevnem redu pripravljeni potrditi, je verjetno vsem jasno. Zato ne preseneča, da je bila občinska volilna komisija v predlagani sestavi tudi imenovana.
Presenetljiv (sporen) pa je postopek imenovanja, ki je bil opravljen brez kakršnekoli javne razprave in v (za legitimnost) močno vprašljivih okoliščinah (predpraznično razpoloženje, obsežen dnevni red).
S takim postopkom so bistveno kršene tudi določbe Statuta občine Kranj in Poslovnika Skupščine občine Kranj, ki se nanašajo na javnost dela in obveščanje delegatov.
Predstavnike demokratične opozicije pa je presenetila predvsem sestava občinske volilne komisije. Izmed desetih predlaganih je vsaj osem kandidatov članov Zveze komunistov. Ker je za vsako od petih mest v komisiji predlagan tudi namestnik, je lahko zasedba celo povsem enobarvna. Namen je jasen: morebitno vplivanje na volilni rezultat je pač možno izvajati tam. kjer ima javnost dostop preko »pravilno« imenovanih predstavnikov.
DEMOS — združena opozicija Kranja je zato pri predsedniku OS Kranj vložil zahtevo za razveljavitev sklepa o imenovanju občinske volilne komisije. Predlagamo, naj se nova občinska volilna komisija oblikuje iz enakega števila, predstavnikov oblasti in opozicije.
Visoke besede o prvih poštenih volitvah pri nas smo v DEMOSU vzeli zares. Zahtevamo pa, da jih tako razumejo tudi drugi. Le tako bo novi skupščini zagotovljena ne samo legalnost, temveč tudi legitimnost Za DEMOS — združeno opozicijo Kranja
Leon Petrevčič in Andrej Ster, SDZ Kranj
Dragi prijatelji!
Preko časopisov in ostalih medijev ste že bili seznanjeni o ustanovitvi in delovanju DEMOS-a Demokratične opozicije Slovenije v Škofji Loki. Česar pa še ne veste, vam bomo predstavili na javni tribuni »Opozicija se predstavlja«, ki bo v torek, 9. 1. 1990, ob 18.00 uri v dvorani škofjeloškega srednješolskega centra. Janez Janša, Spomenka Hribar, Alenka P. Lauko in Ivan Oman bodo spregovorili o spomladanskih volitvah, DEMOS-ovem programu, demokraciji, narodni spravi m o vsem tistem, kar boste želeli vedeti. Vabilo za srečanje z opozicijo je namenjeno vsej demokratični javnosti. Posebno vabilo pa je namenjeno vsem tistim, ki so s konkretnimi dejanji že dokazali podporo opoziciji.
DEMOS Škofja Loka
Skupni program - Ko so se 1981. leta na območju mesta Škofje Loke odločili, da ustanovijo štiri krajevne skupnosti in sicer Kamnitnik, Škofja Loka-Mesto, Stara Loka-Podlubnik in Trata, so se hkrati dogovorili, da bodo v programu imeli tudi nekatere skupne akcije za celotno območje. Za uresničevanje takšnega skupnega investicijskega programa imajo še danes tudi tako imenovanega skupnega koordinatorja. Za uresničevanje dogovorjenega programa pa združujejo vsako leto tudi denar; in sicer od vseh sredstev nameni vsaka krajevna skupnost 65 odstotkov, ostali denar pa porabijo v krajevnih skupnostih za svoje (individualne) programe. Praviloma ima vsako leto pri uresničevanju skupnega investicijskega programa prednost večja investicija v eni od krajevnih skupnosti. Med rednimi skupnimi akcijami pa je že vsa leta v tem srednjeročnem obdobju obnova Grajskega zidu. Le-ta, kot so ugotavljali med pogovorom pred nedavnim skupnim praznovanjem krajevnega praznika ob koncu minulega leta, ne poteka sicer najbolje, vendar pa vseeno obnovijo vsako leto nekaj metrov starega grajskega zidu. - A. Z.
Programi in izkušnje
Leto, ki se je pravkar končalo, ni bilo le predzadnje v tem srednjeročnem programskem obdobju. Kar za lepo večino krajevnih skupnosti na Gorenjskem je bilo eno najbolj dinamičnih, saj so marsikje nadaljevali že leto poprej začete večje in težje programske akcije tega srednjeročnega obdobja. Ponekod pa so z njimi tudi začeli in jih nameravajo tudi uresničiti.
Za start v novo leto, kije hkrati tudi zadnje iz tega srednjeročnega obdobja, pa ta trenutek še kako velja: najprej temeljita ocena. Cestnih in komunalnih skupnosti, v katerih so se krajevne skupnosti s sodelovanjem in prispevki ter delom krajanov soočale in spopadale pri uresničevanju sprejetih programov, ni več. Prostor dogovarjanja so zdaj postali odbori oziroma občinski organi. In kako ob takšni spremembi zastaviti tO leto.' Najslabše v tem trenutku bi bilo negotovo čakanje s pomisleki v krajevnih skupnostih, ali se načrtovanega za letos sploh velja lotiti ali ne. Ob sicer novi in drugačni organiziranosti in hkrati obliki dogovarjanja in odločanja namreč ne bi smeli pozabiti, da še vedno veljajo na začetku tega srednjeročnega obdobja sprejeti (nespremenjeni) programi, da dragocenih izkušenj zadnjih let ne gre kar zavreči in se drugače, z iskanjem novih načinov lotevati uresničevanja želja ter reševanja problemov.
Velja pravilo, da je ob programih in izkušnjah v krajevnih skupnostih oh startu v novo leto še vedno najbolj pomembna skupna volja in odločitev vseh; ki bo uresničljiva ob že uveljavljeni širši podpori. Zalar
Silvestrovanje za 500 tisoč dinarjev
Kranj - Društvo upokojencev Kranj je zadnji dan v letu priredilo v prostorih društva v Kranju prijetno, veselo in nenazadnje tudi poceni silvestrovanje - za 500 tisoč dinarjev. Ob pesmi, harmoniki in svečah so praznovali do zgodnjih jutranjih ur. Igrala sta Lojze in Franc in tudi zaplesali so. Pa tudi ubranega petja in slovenskih narodnih pesmi (posebnost pa je bila pesem Pozdrav upokojencem) ni manjkalo na silvestrovanju v Tomšičevi ulici v Kranju, (ip)
Le še streljaj do Koprivnika - V krajevni skupnosti Srednja vas v Bohinju je v naselju Podjelje zadnja tri leta potekala velika akcija za ureditev ceste Jereka-Podjelje. V krajevni skupnosti so poleg občinske cestno komunalne skupnosti in pomoči še nekaterih vsa leta namenjali precejšnja sredstva za to cesto. Največ pa so seveda prispevali z delom in denarjem krajani Podjelja, ki so med drugim naredili več tisoč delovnih ur. Lani so cesto uredili vse do Zgornjega Podjelja. Tako je zdaj ostal le še streljaj oziroma slab kilometer do sosednje krajevne skupnosti oziroma naselja Koprivnik. Ob tem, ko nameravajo v krajevni skupnosti Srednja vas v naselju Podjelje letos urediti pot do kmetije Soklič, pa se bodo lotili tudi priprav, da bi uredili cestno povezavo od Zgornjega Podjelja do Koprivnika. Pravijo, da bi bila ta cesta zaradi zemljišč na tem območju in tudi zaradi razvoja turizma velikega gospodarskega pomena. Zato upajo, da bodo program podprli tudi v občini. Na sliki: od Jereke pa vse do Zgornjega Podjelja je zdaj že urejena asfaltirana cesta. - A. Z.
ureja ANDREJ ŽALAH
Ob prazniku krajevne skupnosti Log
Leto v znamenju telefonije
Log, 4. januarja - Spomin na prve žrtve Poljanske vstaje so v krajevni skupnosti Log v škofjeloški občini konec minulega leta ob krajevnem prazniku proslavili tradicionalno. V krajevni skupnosti so že prej imeli srečanje z nad 65 let starimi krajani, 23. decembra pa so pripravili tudi vsakoletni pohod na Valterski vrh. Obe prireditvi, če ju tako imenujemo, sta bili predvsem tradicionalni okvir vsakoletnega praznika. Drugače, predvsem delovno, pa so simbolizirali letošnji krajevni praznik nekateri rezultati iz uresničevanja programa, ki so si ga za leto 1989 zastavili v krajevni skupnosti.
Bilo je to leto v znamenju telefonije. Na veliko akcijo so se v krajevni skupnosti skupaj s sosednjimi v dolini pripravljali že nekaj časa. Tako so na primer že dve leti prej začeli zbirati denar in nabavljati material. Prava akcija, ko so se naročniki na terenu lotili izgradnje novega telefonskega omrežja, pa seje začela aprila letos.
"Pa vendar telefonija lani ni bila edina zadeva pri usresničevanju programa," pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Stane Demšar. "Krajani so z delno pomočjo krajevne skupnosti na primer obnovili 800 metrov vodovoda v Spodnjem Logu. Za tri kmetije oziroma pet domačij je bil to, glede na to, da imajo zdaj tudi požarno vodo, sorazmerno velik zalogaj. Na Zgornjem Logu je bilo na podoben način asfaltirane okrog 200 metrov ceste za tri hiše. Pri obeh akcijah so krajani prispevali kar dve tretjini v denarju, eno tretjino pa Oskis. Mislim, da velja takšen način financiranja oziroma uresničevanja programov v krajevnih skupnosti v občini obdržati tudi v prihodnje, ko, kot vemo, samoupravnih interesnih skupnosti ne bo več. V vseh teh letih se je namreč pokazalo, da se v krajevnih skupnostih vsak na podlagi takšnih ali drugačnih kriterijev vložen dinar za uresničitev nekega programa nekajkrat oplemeniti oziroma obogati."
Glavna akcija pa je bila, kot rečeno, lani telefonija. 140 naročnikov imajo trenutno na seznamu gradbenega odbora in sleherni bodoči imetnik telefona je moral prispevati z delom po 100 ur, dva drogova
Ob veliki telefonski akciji pa tudi nekatera druge, manjše niso zastale. Trenutno se pripravljajo tudi na sanacijo mostu v L
.ogu...
Stane Demšar
m še denar v vrednosti dva tisoč nemških mark.
"Zdaj, ob koncu leta, sta končani prvi dve fazi celotne akcije: medkrajevni kabel in krajevno omrežje," je zadovoljen v pogovoru ugotovil predsednik skupčine krajevne skupnosti in predsednik gradbenega odbora za izgradnjo telefonije Drago Prevodnik. "Lahko rečem, da je bila ta lanska akcija solidarna in zares enotna. Nikdar ni bilo težav zaradi pomanjkanja ljudi na terenu. Obvezo 100 ur ni nihče štel kot cilj, kdaj lahko neha. Delali smo toliko in takrat, kolikor in kadar je bilo treba. Zato tudi ima-
Drago Prevodnik
Telefon bodo dobile tudi domačije v hribih. Zato pa je bilo treba lani postaviti kar 400 drogov...
mo danes celotno akcijo praktično 90-od-stotno končano. Čaka nas namreč le še razvod od končnih omaric do priključkov in, čeprav je ta trenutek napovedovanje lahko tudi precej nehvaležno, si bomo prizadevali, da bodo telefoni na celotnem območju krajevne skupnosti (tudi v najbolj oddaljenih domačijah v hribih) zazvonili še pred letošnjimi letnimi dopusti oziroma do poletja."
Lepšega praznika si v krajevni skupnosti ob koncu minulega leta, čeprav so v srednjeročnem programu še nekatere naloge, ki so zaradi telefonije malce zastale, niso niti mogli želeti. Po nekajletnih pripravah tako zdaj že kar zagotovo lahko ugotovijo, da se bo letos dosedanjima dvema telefonskima priključkoma na območju celotne krajevne skupnosti, kjer je 170 gospodinjstev oziroma nekaj manj kot 600 krajanov, pridružilo še 140 novih. To pa pomeni praktično telefon v vsaki hiši v krajevni skupnosti Log.
A. Zalar
ZŠAM Kranj
Sodelovanje in novi prostori
Kranj, decembra - Združenje šoferjev in avtomehanikov Kranj, ki obstaja in deluje že od 1952. leta, je po rušitvi objektov ob sedanji kranjski Gimnaziji dobilo v najem nove prostore. Združenje v zadnjih letih uspešno uresničuje sprejete programe, že nekaj časa pa beležijo tudi nenehno naraščanje članstva.
9 Danes ima Združenje šoferjev in avtomehanikov Kranj okrog 700 članov v kranjski občini. To so predvsem poklicni šoferji in avtomehaniki oziroma upravljalci gozdne in kmetijske mehanizacije ter avtoelektričarji. Nekaj pa je med njimi tudi že upokojenih poklicnih voznikov.
Od marca lani je predsednik združenja Tone Ropret, ki je zaposlen v kranjskem Cestnem podjetju. "Ena glavnih nalog našega združenja je sodelovanje s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Z njim in prav tako z dobrim sodelovanjem z avtomoto društvi oziroma AMD Kranj med letom organiziramo različne oblike preverjanja znanja v delovnih organizacijah in v šolah. Našim članom, ki so po 70. letu starosti častni člani in so zato tudi oproščeni redne letne članarine (ta je tudi je glavni vir za delo in obstanek združenja), pa nudimo tudi brezplačno pravno pomoč. Ob tem, da se redno seznanjamo s predpisi in z novostmi, je to pravzaprav edina "ugodnost" za naše člane. Imeli pa bomo predvidoma februarja (po januarski konferenci) tudi šoferski ples..."
Letošnji program, ki naj bi ga ta mesec potrdila tudi konferenca, temelji predvsem na še tesnejšem sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, na organizaciji kolesarskih izpitov po šolah in preventivnih tehničnih pregledov, pravni pomoči ter seznanjanju z vsemi posebnostmi in novostmi na področju varnosti prometa... "Zdaj, ko imamo prostor pri Merkurju na Kolodvorski 2 v Kranju, kjer imamo vsako sredo od 15. do 17. ure uradne ure (in tudi telefon 26-333), me delo ne skrbi. Nasprotno, prepričan sem, da bomo tudi letošnji program s sodelovanjem uspešno uresničevali. Vsem članom pa želim ob tej priložnosti Srečno in čimbolj varno leto 1990." A. Zalar
Tone Ropret, predsednik združenja
Nova grafična mapa
Bled - Nova grafična mapa je naslov prijetnega in kultivira-nega dela, ki gaje za novo leto pripravila Galerija Mozaik iz Alimirinega gradu Grimšče pri Bledu. Avtor šestih grafik v sitotisku (odtisnjene so v večbarvnem ročnem tisku) je Stane Žerko. Vsaka od map predstavlja motive Bleda, Vrbe, mlina ob Kolpi, Štanjel, Strunjan in Ljubljano. Mape, v omejeni nakladi, so primerno in lepo darilo, ogledate pa si jih lahko in tudi kupite v Galeriji Mozaik v Alimirinem gradu Grimšče na Rečici pri Bledu, (ij)
L
KRATKE Z GORENJSKE
60-letnica IGD Sava
Kranj - Jutri, sobota, bodo gasilci Industrijskega gasilskega društva Sava v Kranju v okviru 70-letnice obstajanja tovarne Sava proslavili tudi svoj jubilej. Pred 60 leti je bilo namreč v takratni tovarni, ki je obratovala v današnji Gregorčičevi ulici 8, na mestu, kjer so skladišča Merkurja, ustanovljeno tudi gasilsko društvo. Ob ustanovitvi so imeli takratni gasilci le nekaj cevi in ročne gasilne aparate na najbolj nevarnih mestih v tovarni. Že 1939. leta pa so dobili motorno črpalko in dodatno gasilsko opremo. Z leti so se potem gasilci v Savi modernizirali in nenehno usposabljali za varstvo in ukrepanje ob požarih. Takšni, dobro usposobljeni so tudi zdaj. Jubilej bodo proslavili jutri ob 18. uri v dvorani kina Center v Kranju.
Priznanja za krvodajalce
Trstenik - Predzadnjo soboto, 23. decembra, je krajevna organizacija Rdečega križa v krajevni skupnosti Trstenik v kranjski občini pripravila srečanje s člani in krvodajalci, slednjim pa so podelili tudi priznanja. Za 15 krat darovano kri je dobil priznanje Franc Zaletel, za 10 krat Tone Javor-nik in Franc Dolenc, za 5 krat pa Marija Lavtar. Občinski odbor je na proslavi podelil priznanje tudi krajevni organizaciji RK Trstenik, ki je zadnja leta vedno med prvimi pri uresničevanju programa. Ob pomoči krajevne skupnosti je na srečanju v programu nastopili tudi moški pevski zbor s Trstenika, na citre pa je igral Andrej Zupan. Vsem članom in krvodajalcem v krajevni skupnosti Trstenik odbor, katerega predsednik je Peter Stare, želi srečno in zdravo leto 1990.
Priprave na občne zbore
Radovljica - Po dogovoru na občinskem svetu zveze sindikatov Radovljica bodo v vseh osnovnih organizacijah sindikata v občini najkasneje do 31. januarja letos opravili občne zbore. Povsod bodo potekali v znamenju priprav na kongres slovenskih sindikatov, ki bo marca letos. Razpravljali bodo tudi o novi organiziranosti sindikata v podjetjih, panog in v občini. Razen volitev članov vodstev osnovnih organizacij in delegatov za skupščino občinske sindikalne organizacije pa bodo evidenitrali tudi možne člane in predsednika občinske organizacije in za republiške ter zvezne organe. Kar pa zadeva občinsko organizacijo, je za zdaj poudarjena predvsem njena servisna vloga. V občini ocenjujejo, da bo v prehodnem obdobju, dokler ne vzpostavljen in dokončno uveljavljen panožni princip organiziranja, potrebno večino nalog izvesti prek občinske sindikalne organizacije. Radovljiški sindikat pa naj bi prevzel skrb tudi za nekatere regijske odbore; med drugim na primer za turizem in komunalo, (jr)
Petek, 5. januarja 1990
GOSPODARSTVO
5. STRAN
GLAS
70 let kranjske Save
Tudi Sava dolgo ne bi več zdržala
Kranj, 28. decembra - "V zadnjih treh mesecih se je likvidnost izrazito poslabšala, zlasti zaradi slabe izterjave dolgov kupcev, približno polovico inflacije nismo več mogli prenesti nanje, večina stroškov sledi inflacijo, prodaja pa se opoteka, če bi se takšne razmere nadaljevale še tri mesece, bi se tudi Sava znašla tam, kjer so že tisti, ki ustavljajo proizvodnjo," je na časnikarski konferenci ob koncu leta dejal Franc Balanč, finančni direktor kranjske tovarne Sava.
Kranjska Sava v zadnjih letih sodi med finančno trdne tovarne, ki pa jo je v zadnjih mesecih notranja finančna nedisciplina krepko načela. Njihovi kupci so namreč vse slabši plačniki, pri čemer v Savi pravijo, da bistvenih razlik med republikami vendarle ni, saj imajo tudi med slovenskimi kupci velike dolžnike. "Naše terjatve do kupcev znašajo že 1.500 milijard dinarjev, kar predstavlja dvomesečno realizacijo, 20 odstotkov oziroma 300 milijard dinarjev pa v tem znesku predstavljajo že obresti. Dobaviteljem smo prej blago redno plačevali, zdaj pa smo dolžni 400 milijard dinarjev, vendar pa lahko vidite, da je razlika med obveznostmi in terjatvami zelo velika," je dejal Slavko Koren, direktor prodaje v Savi. (Zneski še niso zapisani v konvertibilnih dinarjev op.p.)
V prodajni službi se ubadajo tudi z izterjavo
Pri tolikšnem obsegu terjatev do kupcev so seveda morali sprejeti ukrepe za njihovo zmanjšanje in v izterjavo se je vključila tudi prodajna služba, kar že daje rezultate, saj se saldo izterjav trenutno vsaj poslabšuje ne. Kupce so razvrstili v tri skupine, v prvi so dobri, v drugi so kupci, pri katerih je potrebno plačilo zavarovati z akceptnim nalogom, v tretji pa so tisti, ki svojih obveznosti ne poravnajo oziroma ne poravnajo pravočasno. "Pri kupcih iz tretje skupine se odločamo sproti, od primera do primera, manjšim se je seveda moč lažje odpovedati, težko pa velikim, če bi se jim dosledno, bi morali obseg proizvodnje zmanjšati za 30 odstotkov," je dejal finančni direktor Franc Balanč.
Seveda to predstavlja nenehno grožnjo, če se bodo težave njihovih velikih kupcev še povečale, se bo to odrazilo na obsegu proizvodnje v Savi. V primerjavi z jeseniško Železarno, ki je zaradi podobnih težav proizvodnjo začasno ustavila, ima Savo prednost zaradi lastne prodajne mre--že, komercialisti na terenu razmere resnično najbolje poznajo in poskušajo na kar
najbolj razumen način nove dobave pogojevati s plačilom dolgov.
Povečali proizvodnjo in izvoz
Sava je ena redkih tovarn v svoji panogi, ki je v letu 1989 povečala fizični obseg proizvodnje, porasla je za dobrih 5 odstotkov. Uresničili so tudi prodajne cilje, izvoz so povečali za 12 odstotkov, uvoz še nekoliko bolj. Med cilje v letu 1990 pa so zapisali od 3 do 4 odstotno povečanje fizičnega obsega proizvodnje in skoraj 10 odstotno povečanje izvoza ter nekoliko manjši uvoz, s čimer bi bil spet manjši od izvoza. Nemara nizanje odstotkov še vedno daje občutek, kako pomembne so tone, vendar po besedah Vinka Perčiča, direktorja računovodstva, niso več, saj proizvodnjo vse bolj prilagajajo tržnim razmeram in poleti so tako denimo zmanjšali proizvodnjo velepnevmatike.
Zaposlenost vztrajno zmanjšujejo
Zaposlitvena vrata v Savi že nekaj časa niso več tako široko odprta, kakor so bila včasih, zlasti za delavce iz drugih republik. Zdaj praktično novih priseljencev ne zaposlujejo več, le tiste, ki so že v Kranju in zapuste drugo podjetje, približno 300 delavcev letno se tako prezaposli.
V enajstih mesecih leta 1989 so zaposlenost zmanjšali za 2,5 odstotka, število delavcev se je zmanjšalo za 199. Leto poprej pa so število zaposlenih zmanjšali za 100 delavcev. Zaposlenost nameravajo še zmanjšati. Delavski svet je že sprejel merila za kadrovske presežke, po katerih bodo določali, kdo je presežek, ki ga ne bodo nadomeščali več, pomembno besedo pri tem bodo imeli neposredni vodje. Že doslej so imeli nekaj predčasnih upokojitev, pri razreševanju kadrovskih presežkov pa so bili doslej sorazmerno najbolj uspešni v Savini tovarni na Ptuju.
Tovarna Sava je stara 70 let
"Sedanja organiziranost je prehodna, saj želimo imeti več podjetij s finančno nadgradnjo, oblika še ni popolnoma jasna. Zadržani smo, ker želimo vključiti tuje partnerje. V odnosih s Semperitom je prišlo do rahlega zastoja, razlogov je več, vsi skupaj smo zelo angažirani v Rumi, kjer gre za postavitev našemu podobnega projekta, drugi razlog pa je vprašanje titularja lastnine, kar v primerih dodatnega investiranja ni več problem, v primerih odkupa pa še vedno," je dejal glavni direktor Save Viljem Zener.
Z iztekom leta 1989 se je iztekel tudi obstanek sozda Sava. Odnose bodo ohranili s tovarno v Rumi, kjer je tako ali tako v pripravi skupni projekt s Semperitom, niški Vulkan je že prej izstopil iz sozda, ohranili pa so trgovske stike, prav tako jih bodo z ljubljanskim Protektorjem, Totra pa nikoli ni kdove kako sodila vanj. Kranjska Sava pa se je že septembra preoblikovanja v podjetje, ki ga sestavlja sedem tovarn, dva obrata in blagovni promet.
Savčani bodo na tradicionalni proslavi ob 7. januarju tokrat počastili 70-letnico tovarne. Pri brskanju po arhivih so namreč odkrili, da rojstni dan Save ni 5. januar 1921, kakor so mislili doslej, temveč je tovarna še starejša, saj je ljubljanska firma Atlanta 22. septembra 1920 prijavila "tovarniško izdelovanje gumijevih izdelkov in reparatur (vulkanizacije) gumijevih koles, ki se bo izvrševala v Kranju," hkrati pa je pri Kraljevem okrajnem glavarstvu v Kranju vložila prošnjo za komisijski ogled adaptacije pristave Zdravka Kranjca. Družabniki firme Altanta so bili kranjski trgovec Franc Šumi, ljubljanski posestnik Pavel Cvenkel in posestnik in trgovec v Zalem logu Joško Veber, le poslovodja pa dr. Milan Podgornik, zasebni uradnik iz Če-povana pri Gorici. Zdaj so našli dokaze, da se je proizvodnja odvijala že leta 1920, zanesljivo je, da se je II. decembra 1920 v valjarni zaposlil Franc Oman, 20. decembra pa v mešalnici Ivan Kodrič. Ime tovarne Vulkan pa so našli na dokumentu s 24. novembra 1920.
M. Volčjak
Prvi obrati Save na Laborah - bivša tekstilna tovarna
Današnja proizvodnja
Novi "mlečni zakon" natančno ureja plačilo mleka
Rejcem najmanj 48 odstotkov drobnoprodajne cene
Kranj, 3. januarja - "Mlečni zakon" oz. zakon o ukrepih za zagotavljanje prireje, predelave in oskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki, ki ga je republiška skupščina sprejela na seji 27. decembra lani in je začel veljati z novim letom, natančno ureja plačilo oddanega mleka, predvsem delitveno razmerje med odkupno in drobnoprodaj-no ceno (v trgovinah), roke plačila in plačilne obveznosti mlečno predelovalnih organizacij in zadrug. Po novem bodo živinorejci prejeli najmanj 48 odstotkov prodajne cene mleka v trgovinah, odkupne cene pa bodo določene na podlagi stroškov, ki jih za vsak mesec sproti izračunavajo v Kmetijskem inštitutu Slovenije.
Novi zakon določa, da posebni odbor, v katerem so trije Predstavniki rejcev, dva predstavnika republiškega izvršnega sveta ter po en predstavnik kmetijskih zadrug, mlekarn in trgovskih organizacij, skrbi za urejanje odnosov v "mlečni reprodukcijski verigi". (Mimogrede: republiški izvršni svet je
s posebno odločbo takšen odbor že imenoval.) Po novem morajo mlekarne plačati mleko rejcem najmanj enkrat na mesec, v primeru, da se v odboru dogovorijo drugače, pa tudi dvakrat ali trikrat v mesecu - in sicer po ceni, ki velja petnajstega v mesecu oddaje mleka, vendar povečani za toliko, koli-
S 1. januarjem so skladno z "mlečnim zakonom" začele veljati nove odkupne in prodajne cene mleka. Odkupna cena mleka s 3,6 odstotka tolšče je 37.209 dinarjev za liter, drobnoprodajna cena (za liter navadnega mleka) pa 73.600 dinarjev. Kot določa zakon, bodo kmetje za mleko, oddano ta mesec, prejeli februarja realno vrednost, ki bo odvisna tudi od gibanja drobnoprodajnih cen v državi od 15. januarja do dneva plačila.
kor so se od petnajstega pa do dneva plačila mleka povišale drobnoprodajne cene v državi. Zadruge in druge organizacije, ki odkupujejo mleko, pa morajo že naslednji dan, ko prejmejo denar od mlekarn, plačati mleko rejcem, sicer se jim zaračunavajo zamudne obresti.
Pravila igre o plačilu mleka so bila določena že pred sprejetjem zakona, vendar se niso spoštovala. To je bil tudi razlog, da so delegati po hitrem postopku sprejeli zakon, ki je ta pravila uzakonil in zaščitil predvsem pravice rejcev. Ce se bo zakon dosledno izvajal, bodo kmetje odslej prejemali za mleko realno vrednost.
C. Zaplotnik
Devize naprodaj
Prvi konvertibilni dnevi so še nekoliko zmedeni, kar je seveda razumljivo, saj so spremembe korenite.
Gorenjska banka je imela za razliko od ljubljanskih poslovalnice odprte že prvi dan v novem, konvertibilnem letu, saj so bančni uslužbenci delali v soboto, ko so na vsem računih opravili denominacijo (odrezali so štiri ničle). Gorenjska banka si je torej pridobila kanček ugleda, saj si nepotrebne gneče in slabe volje ljudi ni privoščila.
Že v poznih popoldanskih urah prvega konvertibilnega dne pa je odprla prodajo deviz, navala ni bilo, pet.kupcev je kupilo 3.500 šilingov in 1.400 mark, seveda pa je za kakršnokoli oceno še prezgodaj, počakati bo potrebno vsaj teden dni. Po Markoviče-vi objavi konvertibilnosti dinarja je Gorenjska banka odkupila nekajkrat več deviz kot poprej, kar je nedvomno predvsem posledica razbitja črnega deviznega trga in splačalo se je pohiteti in v banko (hranilnice) položiti dinarje, dokler je bila še v veljavi revalorizacija. Mnogi pa so v dneh pred objavo ukrepov zaradi strahu, kaj se bo zgodilo, v banki dvignili devize, ko se je tečaj ustavil, pa so jih prinesli nazaj in jih prodali za dinarje.
Z včerajšnjih dnem so v Gorenjski banki devize naprodaj v vseh treh oblikah: za nakazila za plačilo blaga in storitev v državi in tujini, za devizno varčevanje in za potovanje v tujino. Le pri tretji obliki gre praktično za dvig gotovine, zato ima le ta omejitve, povezane z bančnim poslovanjem: za nakup do 10.000 dolarjev najava ni potrebna, večjega od 10.000 dolarjev morate najaviti dan poprej, večjega od 50.000 dolarjev tri dni poprej. Zneski so res tako visoki, da je najava razumljiva, saj bi se sicer utegnilo dogajati, da bo pri dnevnem poslovanju v posameznih poslovalnicam zmanjkalo deviz. Druga imejitev se nanaša na najmanjši možni znesek, saj mora nakup znašati vsaj 20 K dinarjev. Tretja stvar pa je provizija, ki sicer ni predpisana, v Gorenjski banki so pri nakupu deviz določili 2 odstotno, če jih boste prodali, pa bo provizija 1 odstotna. Finančne operacije torej ne bodo več zastonj.
Obrestne mere so po novem prepuščene svobodni odločitvi posameznih bank, v celoti bodo nemara znane šele prihodnje teden, saj se v bankah še preračunavajo, ozirajo pa se seveda tudi naokrog, kaj bodo napravile druge banke. Tudi v Gorenjski banki odločitve še niso sprejeli, računajo pa, da bodo obresti za dinarske vloge na vpogled 4 do 5 odstotne, za enomesečne depozite 6 do 7 odstotne, za trimesečne še nekaj višje, za enoletne naj bi prehitele napovedano 13 odstotno inflacijo itd. Skratka, obrestne mere še niso določene, zanesljivo pa bodo višje pri kot deviznih hranilnih vlogah, pri katerih se bodo ravnale po matičnih valutah. Za kredite pa se bo obrestna mera sukala od 20 do 28 odstotkov.
Zastavlja se vam seveda vprašanje, kaj bo s hranilnicami po podjetjih. Ker bo banke še vedno bremenila obvezna rezerva, pogoji torej še niso izenačeni in konkurenca je še vedno nelojalna, vendar pa bo kot prvi primeri že napovedujejo postala pomemben adut varnost hranilnih vlog, saj blokiran žiro račun podjetja (teh pa je vse več zaradi nelikvidnosti, v mnogih primerih tudi nesolventnosti) praktično zamrzne hranilne vloge v interni hranilnici. Seveda pa bo razkorak v obrestovanju bistveno manjši, saj revalorizacije ni več.
In za konec še zmeda s čeki, povzročil jo je novi pravilnik o ravnanju s čeki, ki se je nesrečno ujel s konvertibilnostjo dinarja. Povzroča kopico administriranja, zato so se nekatera podjetja čekom odrekla, najlažje seveda monopolisti (Petrol) in pri presojanju takšne poslovne poteze seveda ne smemo mimo tega izvirnega graha. Napovedati pa je vsekakor moč, da se bo vihar polegel, saj si vsaj v Sloveniji ni več moč poslovanja zamisliti brez čekov. Narodna banka toliko gotovine hitro ne bi mogla zagotoviti.
M. Volčjak
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Proizvodnjo podvojili
Gradisov Lesno industrijski obrat v Škofji Loki se je ob koncu lanskega leta po uspešnosti uvrstil na tretje mesto med Gradisovimi tozdi, kar seveda govori o uspešnosti njegove sanacije. To obdobje je namreč soupadalo z ukrepi družbenega varstva, ki so bili sprva sprejeti za eno leto, vendar pa bo bili z julijem že ukinjeni, saj so bila dosežena izhodišča za normalno poslovanje in sprejeta ocena, da je proizvodni program primeren. Spomniti velja, da so obseg proizvodnje podvojili in ob pokritju obveznosti ustvarili celo nekaj akumulacije, osebne dohodke pa uspeli dvigniti na Gradisovo in povprečje gospodarstva škofjeloške občine. Uspeli so razrešiti tudi problem ključnega strokovnega kadra, poleg pomoči, ki so je bili deležni s strani Gradisa, so uspeli izterjati tudi iraški dolg.
IZ COSPOPARSKECA SVETA
Odločilno leto za poljsko reformo
Ugledni ameriški ekonomist J. Sachs, Markovičev svetovalec pri izdelavi programa ozdravitve jugoslovanskega gospodarstva in financ, pravi, da bosta jugoslovanska in poljska reforma odločilni pri razpletu globoke gospodarske krize na vzhodu, saj naj bi pokazali, kako vzhodne države lahko krenejo v tržno gospodarstvo. Letošnje leto bo torej prelomno tudi za Poljsko, ne le za Jugoslavijo, saj naj bi tudi tam zadali odločilni udarec inflaciji, saj so prepričani, da brez tega ni mogoče uvesti tržnega gospodarstva in še manj privatizacije, seveda pa je od tega odvisna tudi pomoč zahoda, predvsem mednarodnega denarnega sklada. Z letošnjim letom so odločno omejili pomoči državnih in zadružnim podjetjem, deležna jo bodo le še tista podjetja, ki imajo možnost, da začno poslovati rentabilno. Večino cen industrijskih izdelkov bodo sprostili, plače pa jim ne bodo smele slediti z enako hitrostjo, vzpostavili naj bi notranjo konvertibilnost zlota, pri čemer računajo na 1 milijardo dolarjev tujega posojila. Posledica ukrepov bo padec potrošnje in brezposelnost, ki je nihče ne upa napovedati, računajo, da naj bi za nova delovna mesta poskrbel zasebni sektor, da bi brezposelnost ostala v znosnih mejah. Po uresničitvi protiinflacijskega programa pa nameravajo začeti s široko privatizacijo državnega gospodarstva.
ZA ENVERJA NI DELA
/z članka je mogoče povzeti, da Center za socialno delo Škofja Loka za stiske Enverjeve družine nima posluha oziroma je nastopil do njih le z grožnjami. Ko je Enverju prenehalo delovno razmerje, žena pa tudi ni bila zaposlena, smo se z njima dogovorili, da bosta otroke začasno (do konca poletnih počitnic) dala v varstvo k njunim staršem, da bi lažje iskala delo, tja pa bi nakazovali tudi denarno pomoč zanje. Zakonca sta se zavezala, da bosta intenzivno iskala novo zaposlitev in smo ju seznanili, da bomo proti njima uvedli kazenski postopek zaradi zanemarjanja otrok, če si pri iskanju zaposlitve ne bi prizadevala in bila pripravljena sprejeti kakršnokoli delo. Izhajali smo namreč iz dotedanjega poznavanja njunega odnosa do dela, ko vselej ni kazalo na to, da sta za delo zares motivirana. V nadaljnjih mesecih sta sprejela nekatera priložnostna dela in kazenski postopek proti njima ni bil uveden, s čimer sta tudi seznanjena. Z odvzemom otrok jima nismo nikoli grozili, kar je potrdila tudi žena v razgovoru po izidu obravnavanega članka. V članku je tudi netočna navedba o dohodkih družine. Poleg najvišjega zneska denarne pomoči otrokom ima družina subvencijo stanarine, za nakup delovnih zvezkov za šoloobveznega otroka je bila septembra izdana naročilnica. Osnovna šola Železniki ju je oprostila plačila kosila za šoloobveznega sina in prispevka za pripravo za šolo za hčerko. Po predpisih pa za delo sposobnima zakoncema ni utemeljeno dodeliti trajnejše denarne pomoči.
Da bi se v prihodnje izognili podobnim neljubim situacijam, vas vabimo, da se za podatke o zadevah, kjer bo udeležena tudi naša ustanova, pred objavo obrnete tudi na nas.
Center za socialno delo Škofja Loka Nada Rebolj
r GLAS
VEČ   KOT ČASOPIS
NERED NA
KRANJSKEM
DRSALIŠČU
Že dalj časa se pripravljam k temu pisanju, pa sem ga vedno odložil, ker sem upal, da se bo kaj uredilo, se spremenilo. Toda zadnji dogodki so šli preko vseh meja in čutim se dolžnega, da za stvari, ki se dogajajo na kranjskem drsališču zvedo tudi drugi. Kaj se dogaja? Sem eden staršev, ki že štiri leta vozim svoja sinova, najprej v hokejsko šolo in sedaj v selekcijo mlajših pionirjev (MP) na kranjsko drsališče (HK Triglav). To kar bom tu povedal, so samo moja štiriletna opazovanja in ni uradno mnenje H K Triglav.
Mislim, da je največji problem kranjskega drsališča direktor Gorenjskega sejma (G.S) tov. Franci Ekar. Žal mi je, da moram to napisati o človeku, ki je bil športnik - alpinist in gorski reševalec, pa izgleda, da ni v njem niti trohice človeškega. To si upam trditi prav zaradi zadnjega dogodka. MP nastopajo poleg slovenske lige tudi za karavanški pokal, kjer poleg enega hrvaškega in slovenskih klubov nastopajo tudi avstrijski. In tako so se otroci v nedeljo. 3. 12., vrnili iz Beljaka precej prej, kot je bilo rečeno staršem. Zato je trener prosil delavca sejma, naj jim za ta čas odklene garderobo za goste, da bodo na toplem počakali na starše. In zaradi tega je bil ta delavec deležen kritike svojega šefa Francija Ekarja, ki je bil ravno takrat na drsališču.
Mogoče se bo kdo vprašal, zakaj garderoba za goste. Zato, ker ima H K Triglav na voljo eno samo garderobo, ki si jo delijo člani, mladinci in starejši pionirji, pa še za skladišče se uporablja. Tako starši M P in hokejske šole vozimo opremo za vsak trening na drsališče in domov. Za preoblačenje se uporablja garderoba za goste, če pa pride gostovat kak drug klub, so otroci na mrazu ob ledu. Pa je prostorov na drsališču dovolj, vendar so dani v najem takšnim, ki lahko dobro plačajo. Prav je, da se G S vede tržno, toda zavedati se mora, da je halo zgradila kranjska industrija (jasno je, v kakšne namene) in da jo je dobil GS le v upravljanje.   H K  Triglav ima
nedvomno vso pravico zahtevati dodatne prostore.
Verjetno se je treba vprašati, ali se prostori sploh uporabljajo tako, kot je bilo dogovorjeno. Osebno ne verjamem, da bi bili v načrtu hale narisani le dve garderobi. In če je kranjska industrija podprla in financirala projekt, kot je bil na papirju, je upravičena in in dolžna, da od Ekarja zahteva, da se tako tudi uporablja. Torej garderob (če so) ne bi smel samovoljno uporabljati v druge namene. Zanima me tudi, koliko resnice je v govoricah o lovski sobi, in če je, zakaj je le-ta na sejmu potrebna. V teh štirih letih sem spoznal vse hokejske dvorane v Sloveniji, pa tudi nekatere v sosednji Hrvatski in Avstriji. Lahko rečem, da takšne zanemarjenosti in umazanije nisem videl nikjer. Pa ne gre le za to. Povedati hočem, da je to, kar počne Ekar z dvorano, ki mu je bila zaupana v upravljanje, že pravi škandal. Tu mislim, da je zadeva zrela za sodišče in da je direktorja treba odstaviti zaradi malomarnega odnosa do družbene lastnine, ki mu je bila zaupana. Streha, že odkar hodim na drsališče, pušča vodo in direktorju se ne zdi vredno, da bi streho popravil. Voda kaplja na led, ga topi in v ledu naredi luknjo ali pa visok greben, ki je nevaren, tako za hokejiste, še bolj pa za rekreativce, ki do pač slabši drsalci. To se dogaja na več mestih in tam, kjer ni ledu, delavci pridno podsta-vljajo kante za smeti in lovijo vodo. Zaradi puščanja strehe verjetno gori samo samo približno 10 % luči. Na članski tekmi 1 B lige me Triglavom in Jesenicami II. je sodnik dremelj zahteval več luči zaradi varnejše igre (slabo vidna plošča je lahko za vratarja usodna). Dežurni delavec je samo skomignil z rameni, češ to je vse, kar imam. Vendar pa so se nekaj dni kasneje našli barvni reflektorji in »disco krogla« za light show, ko je bil med prazniki konec novembra disko na ledu.
Tov. Ekarja bi vprašal tudi o ceni ledu. Na Valu 202 je govoril, da porabi samo 30 % energije v primerjavi z drugimi drsališči. Kako ta, da je potem cena 1 ure ledu petkrat dražja kot drugod? Kdo tu krade, kdo tu laže, tov. Ekar?
O tem, kako je prodal termin za člansko tekmo v soboto, 2. 12., nekim Avstrijcem, ste lahko brali že v Delu. Tu bi le spomnil tov. Ekarja, da je dolžan javni odgovor vsem ljubiteljem hokeja v Kranju.
Se o eni stvari bi spregovoril. To je bila tekma M P proti ekipi Bleda. Otroci so se že ogrevali, ko smo opazili na »bandi« dva kartona z napisom »sveže barvano« in seveda še svež reklamni napis. Take stvari je verjetno treba storiti že pred sezono, saj imajo na GS dovolj časa, ker v Kranju ne pripravijo ledu avgusta ali septembra, kot na Jesenicah ali v Ljubljani, ampak šele prve dni novembra. Zaradi te sveže barve so bili v nevarnosti dresi obeh ekip, ki seveda niso poceni. Starši smo prosili dežurne delavce, naj nam dajo nekaj za zaščito (papir ipd.), toda brez odziva. Zato smo starši sami sneli s stene platneni reklamni napis, kije bil ravno dovolj velik, da je prekril neosušeno barvo na bandi. Dežurni nam je napis odvzel in potem smo lahko takoj dobili papir, da smo zadevo zaščitili. Toda zgodbe s tem še ni konec. Kot sem neuradno izvedel, je dobil K H Triglav račun za 5.400.000 (novih) din za uničenje in postavitev novega napisa. Napis res spet stoji na svojem mestu, ampak ne nov, temveč tisti, ki smo ga takrat starši sneli. Tak napis lahko en človek postavi v manj kot desetih minutah. Kako je tak račun mogoče zagovarjati?
Kar nekaj se je nabralo teh mojih opažanj in prepričan sem, da bi me vsi v Kranju, ki imajo vsaj malo zveze s hokejem podprli v vsem, kar sem povedal. In da bi verjetno samo še kaj dodali. Vsem je jasno, da, dokler bo direktor GŠ tov. Franci Ekar, za kranjski hokej ni perspektive. Kdo ga bo zamenjal in kdo mu kljub takemu načinu dela še vedno »drži štango« ?
Marjan Mubi
S FOTOAPARATOM V KRALJESTVU ZLATOROGA
Pred nami je nova lepa knjiga. Vsakdo bi jo želel imeti na svoji knjižni polici, ki mu nekaj pomenijo naše gore. Namenjena je tudi tistim, ki otrokom približujejo pravljični svet.
Avtorja knjige Jaka Čopa že dobro poznamo. Ne bom omenil rojstne letnice, avtor pravi, da hodi v hribe že več kot 70 let. Najraje sam. Tako ni nihče nikomur v napoto. Pravi, da so naše gore najlepše na svetu. Več
kot 60 let nosi s seboj tudi fotografski aparat.
Že nekaj časa ima pripravljeno fotografsko gradivo za novo knjigo. Čudoviti posnetki iz Trente, najbolj zapostavljeni, a najmanj znani dolini. Kadarkoli je bil pred vojno na Triglavu (doslej je že 150 krat) je gledal v njeno smer. Po osvoboditvi je bil prvič v Trenti in od takrat je obiskuje kar naprej. Le kateri od Trentarjev ne pozna moža z belimi lasmi in živimi svetlimi očmi. Raziskoval je Primorsko in spoznal Slovence tudi na oni stani meje. Od doma je šel za več dni. Spal je največkrat na skednju. Ljudje so mu dali, kar so imeli. Se gre k njim, le pozimi ne več, ker ga hitro ujame prehlad. Ima pa toliko znancev, da je komaj dovolj časa, da jih obide. Zdaj seveda spi na boljšem, kot včasih, vendar za enako ceno. Za tako, kakršno si zaračunajo prijatelji.
Jaka Čop je v življenju prehodil veliko krajev. Z vlakom in avtobusom do vznožja, nato peš. Še večje in višje so razdalje, če veš, da sije pri 19 letih poškodoval koleno, odtlej pa ima »trdo nogo«.
S svojih potovanj je nosil motive, ki so jih objavljale domače, tuje revije in knjige. Pripravil je tudi 39 samostojnih razstav. Sodeloval je na raznih razstavah doma in v tujini. S fotografijami je opremil številne publikacije s planinsko tematiko. V Beogradu je na zvezni razstavi planinske fotograjije dobil zlato plaketo »Ljudje in planine«. Pri ljudski tehniki in Joto klubu Andrej Pre-šern Jesenice je dobil za dolgoletno uspešno delo zlato plaketo. Leta 1977 je dobil od Foto kino zveze Slovenije zlato plaketo za aktivno delo na področju fotografije. Planinsko društvo Jesenice, Planinska zveza Slovenije in Planinska zveza Jugoslavije so mu podelili častni zlati znak.
Skupščina Kulturne skupnosti občine Jesenice mu je izrazila priznanje za njegovo delo na kulturno prosvetnem področju s podelitvijo plakete Toneta Ču-farja.
Posebno priznanje avtorju za njegovo življenjsko delo pa pomeni Prešernova nagrada Gorenjske za leto 1973.
Jaka Čop je častni član Planinskega društva Jesenice, Foto kluba »Andrej Prešern« Jesenice in Foto kino zveze Slovenije.
Sedaj je član Foto kluba Jesenice in Foto kluba Triglavski narodni park Bled.
Prejel je tudi bronasto plaketo »Boris Kidrič« in je nosilec ordena »Zaslug za narod s srebrno
zvezdo«. Prejel je tudi zlati znak Turistične zveze Slovenije.
Del vsega, kar je spoznal, je zaokroženo v Pravljici o Zlatorogu, ki je prikazana z 80 diapozitivi v obliki predavanja.
V zadnjem času je imel predavanja o Julijcih in za mladino pravljico Zlatorog po šolah od Prekmurja, preko Koroške do morja.
Predavanju in njegovim besedam je prisluhnilo več kot 50.000 otrok, tudi po šestim predavanjem na dan. Na isti šoli ali pa ga vozijo okrog. Najbolj so gore zanimive za tiste, ki so daleč od njih. S predavanji je bil tudi pri zamejskih Slovencih. Željni slovenske besede so ga bili povsod veseli.
S pravljico o Zlatorogu pa tudi uči mladino, kako varovati naravo, posebej Triglavski narodni park, na čigar ozemlju je bila pravljica posneta.
Pri Državni založbi Slovenije so izšle njegove tri kjige: Raj pod Triglavom, Svet med vrhovi in Viharni ki.
Danes je pred nami četrta knjiga. Nosi ima Kraljestvo Zlatoroga, posvečena pa je našemu najzvestejšemu planincu Jakobu Aljažu. Knjiga je opremljena s 100 barvnimi posnetki naših Julijcev. Uvodoma je celotna pravljica Zlatorog, ki je ilustrirana z akvareli iz Trentarskega muzeja. Knjiga velikosti 24 x 30 cm je vezana v umetno platno z lepim plastificiranim ščitnim ovitkom. Predgovor sta napisala dr. Matjaž Kmecl in France Štele, opremil jo je France Štele. Knjiga ima angleški in nemški prevod. Prevodi so delo prof. dr. Dušana Čopa. Tisk je prevzela tiskarna Jože Moškrič. Izdajo knjige so omogočile razne organizacije med njimi tudi Železarna Jesenice. Avtor se vsem zahvaljuje, ki so kakorkoli pomagali pri izdaji knjige.
Predstavitev knjige bo v torek, 5. 12. 1989. ob 18. uri v Kosovi graščini. Knjigo bo možno na predstavitvi tudi kupiti. Na željo kupcev bo avtor knjigo tudi podpisoval.
Knjigo kasneje lahko tudi dobite na domu, Jaka Čop, Rodine 34, Žirovnjca.
Izidor Trojar
VEZENJE
OLGA BREZ A R
BRITOF 112^0, Kranj     tel.: 064/36-092
BORUT KOS
PAKISTAN V ČASU SPREMEMB IN UPANJA 2
SOTESKA INDA
Skardu spada v Zgornje severno področje, ravno tako kot 240 km oddaljen Gilgit, ki je bil najina naslednja postaja, od koder sva poskušala tudi s planinarjenjem. Cesta iz Skarduja do Gilgita je speljana ob Indu, ki teče prav od severa države do Arabskega morja, vanj se zlivajo vse ostale reke. V tem predelu je Ind izredno deroč, iz visokih hribov pritekajo vanj majhni potočki. Na večini takih mest so postavljeni močni mostovi, kajti spomladi, ko se sneg topi postanejo sedaj navadni pritoki pravi hudourniki. Na nekaterih mestih pa se voda steka kar čez cesto in asfalt je na takšnih mestih popolnoma uničen, kar pomeni zopet poskakujo-čo vožnjo. Poleg tega se na cesto neprestano vsipa kamenje in skalovje, da nikoli ne veš, koliko časa bo trajala vožnja. Vendar je potovanje izredno zanimivo. Soteska Inda je res enkratna, pravi kanjon dolg skoraj 200 km, oblika skal ter njihova barva so res nekaj fantastičnega. Ob poti stojijo majhne čajarnice, kjer lahko dobiš le čaj z mlekom. Čajarnice nimajo sanitarij, saj pretežno potujejo moški, ki potrebo opravijo kar ob cesti. To pa je bila sprva težava za Ireno, ki se je šele po tretjem postanku upala v naravo na minus dva deci.
Pravzaprav je po vsem Pakistanu prava umetnost dobiti čaj brez mleka, kajti ponavadi osebje v restavracijah in hotelih ne razume angleščine. Tako si sprva prisiljen piti močno oslajen čaj z mlekom v prahu. Šele čez čas, ko sva se v vseh mogočih dialektih naučila naročiti zeleni čaj, sva ga kdaj celo dobila. Ravno tako je tudi težava s hrano. Vse jedi so močno začinjene in izgledajo enako, vendar imajo toliko različnih imen, da nikoli ne veš, kaj boš dobil in koliko. Naročiš lahko le goveje ali ovčje meso ali piščanca, kar ti obvezno servirajo z rižem, čeprav ga ne naročiš. Nekajkrat sva se zaradi jedi poskušala kregati in so nama tudi po
trikrat prinesli različne zmazke, toda kmalu sva obupala in jedla vse, kar so potisnili pred naju.
GILGIT
Nekaj deset kilometrov pred Gilgitom smo zavili na karako-ramsko avtocesto, vendar je ta le nekoliko širša, podobna prejšnji, polna kamenja in razritega asfalta. Na poti smo se morali kar nekajkrat ustaviti zaradi vojaških kontrol in tudi pred vsako vasjo je vila zapornica, ki jo je čuvaj dvignil, čim je zagledal vozilo. Vojaške kontrole sem lahko razumel kot poskus nadzorovanja prometa na tem področju. Vaške zapornice pa sploh nimajo nobenega pomena, saj jih le spuščajo in dvigajo, promet pa poteka nemoteno. Po sedmih urah in 240 prevoženih kilometrih, kar samo po sebi govori o stanju cest, smo prispeli v Gilgit, nekoliko večjo vas kot Skardu. Gilgit je tudi turistično bolj razvit; vsaj kar se tiče pakistanskih razmer in v njem naletiš na več tujcev, ki se od tod odpravljajo na večdnevne planinske ture. Lahko si izposodiš tudi planinsko opremo, ki pa je precej draga, zato večina tujcev prinese vse potrebno s seboj, kar pa jih kasneje ovira pri potovanju po državi in se zato zadržujejo le v tem predelu.
TRUD ZA PRIDOBITEV VEČ TURISTOV
Ker je Pakistan arheološko zelo zanimiv, poskuša Ministrstvo za razvoj turizma propagirati tudi ostale dele dežele, vendar jim to ne gre najbolje od rok. V državi je namreč premalo turističnih objektov, kar je predpogoj za pridobitev premožnejših turistov in tako prihajajo sem le popotniki s plitkejšimi žepi. Ravno v tem času je odšla na Japonsko, odkoder prihaja največ turistov, posebna delegacija za razvoj turizma, ki bo predstavila področja z budističnimi ostanki japonskim turistom, ki jih privlači ravno ta kultura. S tem poskuša Pakistan utreti pot turizmu. Glede tega sem nekoliko skeptičen, saj je država nekoliko šibka za kakšne večje investicije, povezane tudi z renoviranjem arheoloških ostankov, ki pa so v dokaj slabem stanju. Tako mislim, da bo Pakistan kljub svoji zanimivosti ostal še naprej na obrobju svetovnih turističnih poti in bo svoje lepote lahko predstavljal le v knjigah in brošurah. Po drugi strani pa je to prava dežela za popotnike, ki se izogibajo turističnih krajev kot kuge, zanje bo Pakistan
ostal košček sveta, ki ga lahko raziskujejo, ne da bi bili vpreženi v turistično mašinerijo.
MED GORAMI
V hotelu, kjer sva prebivala, je bil tudi neki gorski vodič, ki nama je priskrbel posebne zemljevide gorskih predelov v okolici ter nama predlagal nekaj poti, ki so bile še prehodne v tem času.. Odločila sva se, da poskušava priti na gorski prelaz Diantar in se po isti poti vrniti nazaj, začetek zime nama ni dopuščal večjega manevriranja med gorami višjimi od 4.000 m. Posodil nama je tudi šotor in po krajših pripravah sva se napotila proti 130 km oddaljenem prelazu na višini 4800 m. Z lokalnim minibusom sva prišla do Chalta, ki je na polovici poti, naprej pa sva morala pešačiti. Najin zemljevid je bil iz leta 1976 in zato tudi nezanesljiv, vendar sva imela srečo, da je v gorsko vasico Tarbutuq Das šel tudi neki domačin, ki sva mu sledila.
Pot je vodila ob deroči reki in morali smo skakati po skalovju ter se vzpenjati in spuščati po soteski, kar pa zaradi teže najinih nahrbtnikov ni bilo najbolj enostavno. Možak, ki sva mu sledila, je s seboj nosil le ročno torbo in je kot koza skakal med skalami, čeprav je bil obut v tradicionalne čevlje z visoko peto in le s težavo sva ga dohajala. Videlo se je, da ni hodil prvič po tej poti, kajti vodil naju je brez pomišljanja in izbiral najbolj primerne kraje za hojo, ker se stezice na trenutke sploh ni videlo. Po nekaj urah hoje smo prišli do mesta, kjer smo morali prečkati reko. To pa ni bilo ravno lahko, saj smo stopali po spolzkem kamenju, po katerem je bilo zaradi teže nahrbtnika zelo težko loviti ravnotežje. Končno smo stopili na prašnato cesto in v daljavi sva opazila primeren prostor za postavitev šotora, ki sva ga postavila prav tedaj, ko se je zmračilo. Bila sva na višini pod 3000 m, toda noč je bila tako mrzla, da sva popolnoma oblečena in zavita v spalni vreči težko prenašala mraz. Zjutraj sva čakala na sonce, da nama ogreje kosti in se napotila dalje proti vasici Diantar, ki leži v soteski istoimenske reke. Sedem ur sva potrebovala po 10 km hoje po serpentinasti stezi in popolnoma omagana, že ob 15. uri postavila šotor, saj se med visokimi hribi kar naenkrat zmrači. Tokrat sva bila že na višini nad 3000 m in sva morala spati pod zaščitno aluminijasto folijo.
7. STRAN »®JgSMI©IESGLAS
Kovaški muzej v Kropi
ZEBLJARSKE UMETNIJE
Z iztekom preteklega leta so se za dva meseca zaprla tudi vrata Kovaškega muzeja v Kropi. Nič nenavadnega, tako je že vrsto let, saj je januarja in februarja v muzeju najmanj obiskovalcev, razen tega pa so neogrevane muzejske sobane v zimskem času res najmanj gostoljubne. Muzej bo znova odprt marca in aprila - trikrat tedensko, z majem pa znova vsak dan razen ponedeljka.
Morda bi si kdo misli, da zadnji dan pred novoletnimi prazniki tako odmaknjen muzej le še čaka, da se zaklenejo značilna kovana vrata. Toda obe kustosinji V muzeju Alenka Klemene in Verena Štekar - Vidic sta imeli prav ta dan polne roke dela z vodenjem italijanskih turistov po muzeju. Ogledali so si prav vse, kar je bilo mogoče videti, vključno z Bertoncljevo sobo. Radovedni so ogledovali znamenite kovane k roparske žeblje, znamenito kovaško posebnost.
Prav ti kovani žeblji so bili v začetku minulega leta na svetovni razstavi oblikovanja v japonski Nagovi. Seveda žebljev ni bilo treba šele narediti, saj jih ima muzej, kot se reče. na zalogi. Okoli sto različnih žebljev. kolikor jih je bilo na japonski razstavi, je še iz tridesetih let. ko so bili narejeni za dunajsko razstavo. Čakanje v muzejskih depojih jim je vzelo nekaj sijaja, toda po nasvetu konservatorjev iz Kranja in Škofje Loke so jim v Kropi s taninom vrnili naravni videz. V
Del bogate kovaške tradicije v Kropi je bil preteklo leto na ogled tudi na svetovni razstavi oblikovanja na Japonskem.
Foto: L. M.
cer dogovorjen z Marjanom Der-moto iz Krope, da ob napovedanih obiskih - največkrat šolskih -v Vigenjcu kuje žeblje. Sicer pa si v Kropi že nekaj časa prizadevajo, da bi oživili kovaški dan.
pa se pravzaprav govori že od otvoritve dalje.
Muzej prav gotovo ni le prostor, kjer je na ogled to. kar je vredno ohranjati iz preteklosti. Obiskovalci vsaj tisti, ki kovaško preteklost zelo dobro poznajo, prav gotovo ne bodo pogosto zahajali v m'uzej. Prišli pa bodo, če bo na ogled nova razstava. Za kaj takega sicer v Kovaškem muzeju ni prostora na pretek, toda kustosinjama vendarle nekako uspeva, da občasno predstavita novo gradivo. Taka je bila oktobra lani razstava o življenju in delu Joža Gašperšiča. marsikdo se še spomni zanimive razstave o starih razglednicah. Posebne pozornosti pa bo gotovo vredna razstava, ki jo muzej pripravlja v sodelovanju z ing. Janezom Šmitkom - Kroparji v 1. svetovni vojni. Nič manj zanimive ne bodo raziskave (in razstave) - pravzaprav gre za nadaljevanje raziskave o zgodovini šolstva v Lipniški dolini. Raziskava Praznično leto nekdaj in
kot lani okoli 11.000 obiskovalcev, vendar pa tako kot še marsikje številke bolj kažejo upadanje kot večanje obiska. Kes so  danes bo razkrila kaj zanimivega
muzeju sicer trdno upajo, da bo Menda je za letos Turistično dru ves izbor kovanih žebljev spet slvo trdno odločeno, da ga v so-Pn.šeI v muzejske depoje in tam delovanju z muzejem izpelje. Ne-POCakal tja do leta 1995. ko praz- kdaj so v Kropi že praznovali že-nujc kroparski Plamen stoto bljarski praznik - prav bi bilo, če obletnico obstajanja. Če bo kaj bi to lepo tradicijo znova oživeli -drugače, pa katastrofe ravno ne pokazati bi bilo prav gotovo mobo, saj jih v Uko Kropa seveda še goče veliko, vedno znajo narediti. Ti žeblji so Na ta način bi verjetno tudi dejansko muzejska redkost, saj muzejskih obiskovalcev lahko novi v znamenitem Vigenjcu na- našteli več kot doslej. Vsako leto Stajajo le še poredko. Muzej je si- sicer muzej še vedno obišče tako
povsod tudi v Kovaškem muzeju najbolj zvesti obiskovalci šolarji. Le-tem tudi, če tako želijo, v sindikalnem domu zavrtijo dva dokumentarna filma. V muzeju si sicer prizadevajo, da bi enkrat morda tudi v muzeju nastale drugačne prostorske možnosti in bi lahko tudi filme za obiskovalce zavrteli v isti stavbi. Trenutno sicer ostaja vse skupaj le pri željah, saj je v muzejski stavbi več uporabnikov, o tem, da je treba muzeju priskrbeti večje prostore.
še vedo o praznovanjih Kroparji - pa bi bilo vredno ohraniti poznim rodovom. Sicer pa smo o Kropi brali tudi v lanski tretji številki Revije za razvoj, ko so bile objavljene Smernice za delovanje oddelkovodij (v 30. letih jih je izdala Žebljarska zadruga) kot primer modrosti, ki jo kot veliko novost odkrivamo na Japonskem in ostalem razvitem svetu; ob tem pa smo vsi pozabili, da bi se tega lahko naučili kar iz lastne zgodovine.
IVE SUBIC (1922 - 1989)
Pozimi je vedno rekel, da čaka svetlobo, pomlad, da je takrat treba prijeti čopič v roke. Toda vsi. ki so ga poznali in zahajali k njemu, ga pravzaprav nikoli niso videli brez čopiča v rokah, svinčnika, če drugega ne. je J"'sal s tušem. To njegovo čakanje na svetlobo, na novi. večno se ponavljajoči ritem narave je bilo zanj kot nekakšen večni optimizem, pričakovanje lepšega, boljšega, vsega tistega, kar vedno je. pa vendarle nikoli dovolj, nikoli preveč.
Nikoli ni maral okoli sebe pretiranega hrupa. Se po eni zadnjih razstav v Groharje-y> galeriji je omenjal, da bo morda še kaj trena razstavljati. Zdaj svojim Kolonam, Počitkom in drugim podobam iz obdobja, ki v nJem tako kot v sobojevnikih ni nikoli ugas-n,lo. ne bo dodal ničesar več. Ne bo več do-da' plejadi portretov poljanskih ljudi nobenega novega obraza; ostali bodo le ti, ki jih je naslikal, trdi. kot bi jim z ralom zarezal v obraz, temni in vendar z mehkobo v očeh zazrli tja nekam v milino poljanskih hribov, z rokami, ki so zdelane omahnile v naročje na delovni predpasnik. Ne bo več novih obrazov polnih nekega značilno Šubičevega notranjega sveta, malce žalostnega, malce ironičnega, pa vendarle neizmerno blagega kol spomin na domače, na mater, ki mu je sama kot fantiču dala hlebec v nahrbtnik ter stala
še dolgo potem, koje peš z rodnega hotovelj-skega mlina tolkel prašno pot življenju naproti. Vpijal je podobe te svoje doline, jo potem znova in znova slikal v toplih rjavih tonih, kakršne so zgodaj spomladi in pozno jeseni poljanske njive, vpijal zelenilo poljanskih gozdov, vzel je s seboj navezanost na poljanske domačije.
Zato ga je vedno tako zabolela izguba vsakega poljanskega doma, ki je se moral umakniti novi cesti, novim blokom, novi industriji, novim časom, ki brišejo vse staro, ne da bi kaj posebno novega lahko dodali. Morda je zato tako rad narisal na kmečka poslopja po Poljanski dolini, pa tudi kje drugje, znamenitega Florijana. zaščitnika pred ognjem, ker je morda na tihem mislil, da bo morda obvaroval tudi pred izginjanjem sveta, ki mu je bil tako blizu in katerega del je bil. Zato bo popotniku skozi Poljansko dolino lepo pri duši - ob pogledu na alpsko znamenje pred Šubičcvo hišo, na fresko v spomin Poljanski vstaji, na spomenik v Dražgošah, na vse freske, ki jih je mojster zapustil na kmečkih pročeljih. In če se bo komu zahotelo prav zaradi teh podob peš prepotovati tO dolino, ki ji je v svojem slikarstvu Ive Šu-bic zapustil poseben prostor, bo to mojstru poklon, ki bi ga gotovo rad sprejel.
Lea Mencinger
Nova knjiga Jaka Čopa
V KRALJESTVU ZLATOROGA
So ljudje, ki svoje eno samo, enkratno, tako kratko in neponovljivo življenje zapravijo tjavdan, kot da bi imeli pred seboj še tisoč ali milijon let. V mladosti še kdaj poskusijo preskočiti svojo senco: ta se resno 'oti športa, drugi piše pesmi, tretji Se z vso vnemo loti igranja violine ali zbiranja prtičkov • kmalu pa se jim vse velike želje in načrti osujejo in potem samo še životarijo ob televizorju, pivu, družinskih prepirih in službenih spletkah. Redki, in zato toliko bolj dragoceni pa so tisti, ki svoje življenje scela posvetijo enemu smotru: Lepoti, Resnici, Ideji, Igri, Bogu. Samo po zaslugi takšnih redkih Posameznikov se je človeštvo spustilo z dreves na tla, prižgalo ogenj in se učlovečilo.
Med takšne baklonosce človečnosti prav gotovo sodi tudi Jaka Čop, ki že dolgih šest de-
setletij lovi v objektiv fotografskega aparata lepote Julijskih Alp, nam razveseljuje oči in žlahtni srca. Če je v pravljici o Zlatorogu, ki jo je Jaka Čop že tolikokrat povedal slovenskim šolarjem, šel revni trentarski lovec streljat ponosnega Zlatoroga, da bi si z njegovimi zlatimi rogovi kupil ljubezen lepe go-stilničarjeve hčere, potem lahko v pravljičnem liku prepoznamo tudi pripovedovalcev lik. Tako kot je lovca gnala v gore ljubezen do lepega dekleta, tako je Jaka Čopa gnala in ga še žene ljubezen do lepote gora in lepote nasploh. In tako kot lovec z na strel pripravljeno puško opreza za Zlatorogom, tako Čop s fotoaparatom opreza za prebliskom svetlobe izza oblakov, ki bo goro, ki jo je morda ujel v objektiv že desetkrat ali stokrat v različnih urah dneva in v različnih letnih
časih, osvetlil v povsem novi, prej neviđeni luči. A če lovcu ni uspelo upleniti dragocenih Zlatorogovih rogov in je svojo tvegano pustolovščino plačal z življenjem, lahko za Jaka Čopa rečemo, da je našel v gorah nekaj, kar je veliko dragocenejše od zlata: našel je lepoto, jo shranil na celuloidni trak in jo razdal ljudem. Trem knjigam planinskih fotografij, ki jih je izdal že v šestdesetih letih in so seveda že zdavnaj izginile s knjigarniških polic, Svetu med vrhovi, Raju pod Triglavom in Viharnikom, se je v zadnjem mesecu zadnjega leta predzadnjega desetletja v tem tisočletju, pridružila še četrta: V KRALJESTVU ZLATOROGA. Zgornji prostori Kosove graščine na Jesenicah so bili skoraj pretesni za vse, ki so se prišli pridružit avtorju pri proslavljanju njenega izida. Izidor
Trojar v imenu fotokluba Jesenice, Joža Vari v imenu Zveze kulturnih organizacij Jesenice in Marija Zupančič - Vičar v imenu Triglavskega narodnega parka so promocijo knjige izkoristili za zahvalo avtorju za vse, kar je v skoraj osemdesetih letih svojega plodnega življenja naredil lepega in dobrega za planinsko fotografijo, jeseniško kulturo in ohranjanje naravne dediščine. Jaka Čop pa je s pomočjo diapozitivov - barvnih posnetkov iz nove knjige še enkrat povedal pravljico o Zlatorogu in izrazil željo, da bi kmalu ugledala luč sveta tudi knjiga o Trenti, za katero ima že dolgo pripravljen slikovni material, ne najde pa zanjo pisca teksta, pa tudi ne založnika. (Knjiga V kraljestvu Zlatoroga je na voljo pri avtorju: Jaka Čop, Rodine 34, 64274 Žirovnica Edo Torkar
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikarka Brigita Po-žegar. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava slikarskih upodobitev na cerkvenih banderih.
RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava akad. slikarke Melite Vovk.
ŠKOFJA LOKA - V dvorani Loškega odra bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili F. Knotta Kliči M za umor.
Kranj - V Prešernovi hiši je na ogled razstava slik na temo Velika narava akad. slikarke Brigite Požegar. - Foto: Gorazd Šinik
KOLEDNICE V KAPELI PUŠTALSKEGA GRADU
Škofja Loka - Danes, v petek, ob 19. uri bo v kapeli Puštalske-ga gradu koncert kolednic. V zanimivem glasbenem večeru bodo nastopali sopranistka Zlata Ognjanovič, basist Dragiša Ognjanovič in moški zbor KUD Stane Žagar iz Krope pod vodstvom Egija Gašperšiča. V kapeli so še vedno na ogled likovna dela slikarja Franca Berčiča - Berka iz Škofje Loke.
Šivčeva hiša v Radovljici
MELITA VOVK IN A. T. LINHART
Radovljica - Skupščina občine Radovljica si je kot rojstno mesto
Antona Tomaža Linharta zastavila nalogo postati Linhartovo mesto. Kot taka načrtuje skupaj s svojimi kulturnimi ustanovami vrsto nalog, ki bi ime upravičevale. Med njimi je razstava v Šivčevi hiši eden od kamenčkov mozaika, ki naj bi nastajal vse do obletnice Linhartove smrti 1995.
Melita Vovk se predstavlja z razstavo na temo Anton Tomaž Linhart v Šivčevi hiši v Radovljici.
Slikarka je z "Linhartovimi piškoti", kot je duhovito poimenovala na ultrales naslikane figure, opremila ne le galerijo, temveč tudi drevo pred hišo in celoten trg, ki v večernih urah zažari še v pisanih lučeh. Zal je Linhartova rojstna hiša ostala letos neokrašena in neosvetljena, čeprav je bila vsaj njena fasada letos obnovljena. Figure na trgu in v galeriji predstavljajo Antona Tomaža Linharta, barona Žigo Zoisa, žlahtnega gospoda Tulpenheima, mlado bogato vdovo Šternfeldovko, župana Jaka, njegovo hčer Micko, njenega ženina Anžeta ter Monkofa in šribarja Glažka, skratka vse osebe iz Linhartove Županove Micke, kije bila prvič zaigrana 28. decembra 1789 v Stanovskem gledališču v Ljubljani.
Poleg "Linhartovih piškotov" Melita Vovk razstavlja v galeriji barvite risbe rokokojske mode, vrsto odličnih črnobelih risb, ki se svobodno vključujejo v ta čas, vesele in duhovite sličice, kakršne so v tistem času krožile po Evropi kot danes stripi; nekaj slik je narejenih direktno na temo francoske revolucije, saj Linhartova Zupanova Micka sodi prav v leto francoske revolucije. Poseben ton daje razstavi skupina čevljev, ki jih je Melita Vovk naslikala kot nekakšne portrete: Čevelj Marije Terezije, Čevelj Franca Jožefa, Čevelj Miss Jenny Love, Kural-tov škorenj itd. V njih je še posebej navzoča slikarkina duhovitost in humoristična naravnanost, povezana s profesionalnostjo risbe in poznavanjem kulturne zgodovine.
Razstava bo v Radovljici odprta do 15. januarja. Kasneje bo gostovala na LIP-u na Bledu in v Mestnem gledališču lju-
bljanskem.
Maruša Avguštin
IN MEMORIAM
PAVLE ZAMAR - ZAPPA
Zakaj? Zato, ker smo v Kranju večkrat srečevali njegovo delo: prvič leta 1965 in leta 1973 in zadnji dve razstavi je imel leta 1986 v galeriji Kavka in marca tega leta še v prostorih Visoke šole za organizacijo dela. Že zaradi tega se ga spominjamo in bo ostal v našem spominu tudi zaradi širine njegovega srca in duha. Sam je rekel o svojem delu, da je pristaš poenostavljenih zadev, čeprav njegova življenjska pot ni bila tako enosmerna ali enostavna. Rojen je bil leta 1929 v Ločniku pri Gorici v Italiji, kjer je tudi končal šolo za umetno obrt "Dante Allighieri". Sam je zapisal, da se je prebijal skozi vse mogoče težave na poti občutenja likovnih vrednot, delal je sprejemne izpite na ljubljanski in zagrebški akademiji in pri vsem tem je zanimivo, da je pred tem končal gimnazijo v Radovljici. Vmes je bil pilot in pobudnik za izgradnjo letališča v Portorožu, tam okoli leta 1966 je bil ravnatelj galerije v Piranu in tudi ustanovitelj v vsej Evropi znanega piranskega slikarskega srečanja Ex tempore Piran. Njegovo slikarsko snovanje je bilo neizčrpno raznovrstno: užitek v slikanju, brez omejitve, brez obremenitve. Svet, ki ne zahteva komentarja in naslovov...
Konec decembra lani je umrl ta človek širokega srca, ki mi je še zadnjič pisal: "Še enkrat hvala za ves Tvoj trud ob moji razstavi, in pridi čimprej v Piran, da greva malo na morje!" Prav rad, dragi Pavle, samo na tisto morje si moral odjadrati kar sam... Andrej Pavlovec
Trziska glasbena sola vseeno upa na boljše čase
Tržič, decembra - Že na zunaj daje silno žalostno podobo. Ob vhodu te pozdravi razbito steklo v vratih, stopnišče je sivo in pusto, da bolj spominja na zapuščen blok, kot na šolo, v katero pride dnevno tudi po šestdeset otrok. In za tako gnečo je na voljo le eno samo stranišče, en umivalnik, tako da so že dobili opozorila sanitarne inšpekcije. Letos so vendarle dobili bojler, da imajo toplo vodo. Učilnice spominjajo prej na francjožefovsko kot na moderno šolo, saj morajo učitelji peči še vedno kuriti z drvmi, pa še teh učilnic je premalo, tako da se v individualne glasbene sobe dnevno spreminja tudi soba direktorja in računovodstva, da o kakšni zbornici ne govorimo.
Stane Bitežnik, ravnatelj Glasbene šole Tržič: štorov ne bo šlo več."
'Brez novih pro-
Take so danes razmere na tržiški glasbeni šoli. Morda bi bile lahko vsaj malo boljše, toda vsa ta leta se že obeta, da bo glasbena šola dobila nove prostore, zato zaposleni niso sitnarili za prav nobena posebna popravila. Vendar, kot zdaj kaže, bo nekaj vendarle treba storiti, kajti s slabim finančnim stanjem v tržiški občini se novi prostori za glasbeno šolo spet oddaljujejo in v takem res ne bo moč nadaljevati. Upanje delavcev in novega prizadevnega direktorja Staneta Bitežnika, ki sicer na šoli poučuje kitaro, je. Zdaj imajo v rokah že prve idejne načrte, kako bo preurejena in prizidana bivša Grajzerjeva šola pod gradom, kjer naj bi dobili nove prostore Delavska univerza, knjižnica, glasbena šola in še kdo. Glasbena šola naj bi imela prvo nadstropje in mansardo, okrog 400 m: naj bi bilo le zanjo. Dovolj za 7 individualnih učilnic, za eno skupinsko, za čakalnico, zbornico, pisarne in dvorano za 60 do 80 ljudi. Čudovit načrt. V novih prostorih jim bo resnično lahko omogočen pouk prav vseh glasbil. Trenutno nimajo silno pomembnega oddelka godal. Tudi za tolkala ni nikogar, pa to niti ni toliko pomembno, saj ga tudi Kranj nima in bi bil lahko za vso Gorenjsko en sam potujoči učitelj. Toda godala, brez njih ne bi smela biti nobena glasbena šola. Vsaka mora biti nekakšen prerez simfoničnega orkestra, zraven pa ne sme pozabiti na ljudska glasbila. V Tržiču so spet začeli oživljati igranje na citre, to nekoč tako silno priljubljeno tržiško glasbilo. Manjka jim tudi inštrumentov. Morali bi dobiti nov klavir, vsaj pianino, toda vse kaže, da ga še ne bo. Vsaj do dobre harmonike bi radi prišli, ki jo tako hudo potrebujejo. Kup problemov, da se ne vidijo iz njih.
"Borimo se, da bi čim prej prišli v finančni plan občine," pripoveduje Stane Bitežnik, ki poleg vodenja šole uči še 23 učencev. "Sem predsednik odbora za izgradnjo kulturnega centra v Tržiču in zastavil bom vse sile, da se ta načrt čim prej uresniči. Imam svoj predlog financiranja: delali naj bi postopno. Dobro se zavedam, da je trenutno od negospodarskih gradenj prvi prizidek nove Grajzerjeve šole, toda istočasno moramo graditi kulturni center. Vsa sredstva, ki so iz proračuna namenjena kulturi, naj gredo za postopno izgradnjo kulturnega centra in nikamor drugam. Doslej smo čakali in si odpovedovali mi, zdaj naj čakajo drugi. Potegovali se bomo tudi za republiška sredstva. Tržiška glasbena šola mora spet postati tisto, kar je bila nekoč. S svojim odličnim učiteljskim kadrom -tu so učili Franc Stanič, znani violinist evropskega ranga, Hugo Wesely, Viktor Schvveiger, Janez Foršak, Oton Zazvonil - je dajala odlične kadre. Iz Tržiča so prihajali najboljši tenoristi. Z drugim šolskim polletjem spet odpiramo oddelek solo petja. Predvsem pa ne smemo pustiti, da ostajajo otroci brez glasbenega pouka. Pri 140 učencih smo jih jeseni okrog 40 morali odkloniti, ker ni prostora in ni učiteljev. To se ne sme več dogajati. Iz dneva v dan se borimo s prostorsko stisko. Nimamo prostora za organiziranje nastopov učencev, kar imajo vse druge šole. Dvakrat na teden nam ZKO spodaj pri dvorani odstopi prostor, ker drugače sploh ne bi mogli učiti nauka o glasbi. Nimaš kam povabiti gostov, nimaš večjega prostora za organizra-nje raznih vzporednih akcij šole. Skratka, zaradi pomanjkanja prostora imaš zvezane roke in srce te boli, ko veš, da ima v Tržiču glasba stoletno tradicijo, ko je ves Tržič zaljubljen v glasbo. Lep dokaz za to so številni pevski zbori, vsaka večja tržiška delovna organizacija ima svojega, imajo jih šole, vrtci, veliko krajevnih skupnosti. Zelo delavna je glasbena mladina Tržiča. Prepričan sem, da bi Tržičani, če še težje dajo, radi tudi odrinili kakšen dinar, da bi le imeli dobro glasbeno šolo."
Se ena novost prihaja v tržiško glasbeno šolo, ki pa bo hitreje uresničljiva, kot izgradnja kulturnega centra: osamosvojitev Glasbene šole Tržič. Danes je, čeprav se čudno sliši, glasbena šola v Tržiču del osnovne šole heroja Grajzerja. Do leta 1972 je bila samostojna, potem pa so jo z odlokom skupščine občine pripojili h Grajzerjevi šoli. 1980. leta je ravnatelj Puhar imel že vse pripravljeno, da se osamosvoje. Takrat je bil ovira delegatski sistem. Danes ni več zakonskih ovir. Edini pogoj je, da ima šola najmanj tri oddelke, organiziran nauk o glasbi, da imajo svoje prostore in urejeno financiranje. Vse te pogoje izpolnjujejo. Glasbene šole so del nacionalnega šolstva in financirajo se pod enakimi pogoji kot vse obvezne šole. Samostojnost bo zagotovo še ena njihova prednost, so prepričani na šoli.
D. Dolenc
Dr. Ludvik Horvat
S šolstvom smo dovolj eksperimentirali!
»Načelno podpiram delovanje klubov staršev, pod nekatera njihova stališča bi se tudi sam podpisal. Menim, da v šolstvu potrebujemo dve vrsti javnosti, in to na dveh mestih. Prva je javnost kot taka, javni interes, ki se bo v prihodnje oblikoval v parlamentu, kjer bodo stranke in zveze oblikovale politiko šolstva. Druga pa je zainteresirana javnost, ki jo na eni strani predstavljajo davkoplačevalci, ki jih upravljanje ne zanima, hočejo pa dobro šolo, dobre učitelje za svoje otroke (klub staršev ipd.), in na drugi strani strokovna javnost, ki jo bo morala vladna agencija za razvoj šolstva, zadolžena za uresničevanje dogovorjene šolske politike, vključiti v svoje delo.« _
Ljubljana, 3. januarja - Slovensko visoko in srednje šolstvo si od ran, ki mu jih je v strokovnem pogledu pustilo pičlih deset let usmerjenega izobraževanja, še ni docela opomoglo. Vendar že utira nove poti, spogledujoč se z lastnimi izkušnjami iz preteklosti, svežimi spoznanji in pravili razvite Evrope, s katero si tako zelo vroče želimo združitve. Tudi osnovna šola postaja bolj človeška, po meri otrok. Novo leto pa prinaša tudi spremembe v upravljanju in financiranju šolstva. Republiške in občinskih izobraževalnih skupnosti, ki so doslej imele v rokah škarje in platno, ni več, za njimi so ostali samo odbori. Prava oblast se seli v izvršne svete, dogovarjanje v parlamente. Povečuje se delež denarja, ki ga za šolstvo zbira in razporeja republika, s tem pa se povečujeta tudi pristojnost in odgovornost šolskega ministra. O novih poteh slovenskega šolstva smo se torej pogovarjali z ministrom dr. Ludvikom Horvatom, uradno še predsednikom republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo.
Denar je gotovo eden od temeljnih pogojev za boljšo šolo. Pred časom ste dejali, da boste lahko pravi šolski minister šele takrat, ko bo minister lahko odločal tudi o denarju za šolstvo. Ali sedanje spremembe v upravljanju in financiranju šolstva pomenijo, da ste končno minister'/ Kako bo letos z denarjem?
»Pomenijo. Letos bo v republiškem proračunu za šolstvo namenjenega realno enako denarja kot lani, ko se je osnova, zlasti s povečanjem v drugem polletju, realno dvignila za okrog sedemnajst odstotkov. Vzrok za povečanje je predvsem za 5,9 odstotka obilnejša generacija šolajočih, pristojnosti izvršnega sveta oziroma "ministra", katerega kažipot in vest ostaja "Zibertov odbor". Prepričan sem, da centralizacija denarja omogoča tudi racionalnejše gospodarjenje, boljšo preglednost in nadzor nad porabo tega denarja, predvsem pa končno nekdo postaja tudi osebno odgovoren za šolstvo.«
Boste junija, ko vam preteče "nadomestni" mandat za Franci-jem Pivcem, ponovno kandidirali?
»Ne, čaka me raziskovalno delo na fakulteti. Sicer je pa vprašanje, kdo bo novi mandatar za sestavo vlade in kakšni oziroma kateri ljudje bodo ministri po njegovem okusu.«
Koliko narodnega dohodka bi - v primerjavi z nekaterimi razvitimi deželami - najmanj morali odvajati za šolstvo v Sloveniji, kje smo po oceni za minulo leto?
»Lani smo bili nekje med štirimi in petimi odstotki. Nekatere politične stranke oziroma zveze terjajo v svojih volilnih programih za šolstvo najmanj pet odstotkov narodnega dohodka. Z razvitimi deželami se težko primerjamo tako po deležu, ki je v različnih deželah različen (od pet do osem odstotkov), še težje pa po narodnem dohodku. Pet odstotkov v Sloveniji pomeni precej manj kot v Švici. V Jugoslaviji, denimo, odvajajo za šolstvo največji delež narodnega dohodka na Kosovu, v denarju pa dobijo najmanj.«
Pravite, da naša šola ni tako slaba, kot jo nekateri želijo prikazati. Mislite s tem na primerjavo rezultatov, znanja naših in tujih učencev, ali pa tudi načina, kako do njega pridejo. Kaj o načinu menite vi kot minister in psiholog?
»Zaradi števila diplomantov in njihovega znanja nam ni treba zardevati, vendar pa tudi nimamo razloga za samozadostnost. Mednarodne mature, denimo, ne uvajamo zaradi snobizma, ampak da lahko primerjamo našo kvaliteto s tujo. Naš učitelj je med najmanj obremenjenimi v Evropi; švedski, na primer, so štrajkali, ko so jim povečevali obveznost z 32 na 35 ur. Tudi razredi v razviti Evropi niso tako maloštevilni, kot si nepoznavalci prt nas predstavljajo. Seveda pa to ni opravičilo, da bi bili z načinom dela v naših šolah zadovoljni. Davek poznamo; fobije, psihosomatske motnje pri učencih. Kot psiholog si pred tem ne morem zatiskati oči. Vendar pa se take ocene tudi ne da posplošiti na celotno šolstvo; poznamo tudi srečne, ustvarjalne šolarje. Veliko bomo morali še narediti za šolo po meri otroka, pri tem smo še pretirano togi.«
Za bolj človeško šolo se zavzemajo tudi klubi staršev. Kako gledate nanje?
šolski koledar doživel spremembo že prihodnje leto, delovni ritem šol se bo moral prilagajati gospodarstvu.«
Večina starih in novih slovenskih političnih zvez ter strank je že predstavila svoje videnje razvoja šolstva. Zveza komunistov, na primer, vam med drugim daje v razmislek tudi pobudo, da bi obvezno šolanje trajalo deset let. Je pobuda umestna?
»Evropski standard je trinajst let predizobrazbe pred vstopom na univerzo. Za prihodnje šolsko leto bomo morali doreči organizacijo splošnoizobraže-valnega dela izobraževanja. V Evropi so uveljavljeni trije modeli, katerega bomo povzeli, bo treba še temeljito pretehtati.«
V nekaterih razvitejših (tudi gorenjskih) občinah, ki so doslej dajale precejšnje denarje v republiško solidarnost, se bojijo preširoko zastavljenih (in predragih) nacionalnih programov, ki bi lahko ogrozili standard njihovih šol.
»Nacionalni program se bo letos oblikoval v republiškem parlamentu, predvidevam, da bo predlagan variantno po načelu za več denarja več muzike. Šola je del nacionalnega vprašanja, v tej luči je treba gledati tudi fond sredstev za vzajemnost, ki smo ga prav zaradi stalne zahteve osnovnih šol mnogo bolj dvignili na republiško raven. Sola v Kranju, na primer, dobiva denar za zagotovljeni in neobvezni "nad" program od svojega gospodarstva, ki plačuje še 1,5 odstotni republiški davek za zagotovljeni program v vseh občinah. S tem smo zmanjšali razliko med prispevnimi stopnjami za zagotovljeni program v manj in bolj razvitih občinah na vsega 20 odstotkov, medtem ko je bilo prej razmerje ponekod tudi ena proti dva. Lenart, denimo, je moral dajati za zagotovljeni (obvezni) program dvakrat več denarja kot Ljubljana, da je imel pravico do republiške solidarnosti.«
Res pa je na področju gospo-
darjenja šol prazno polje. Zvezna vlada še ni prišla z zakonom o zavodih. Šole še vedno poslujejo po zakonu o združenem delu, zanje še vedno veljajo vse obveznosti, ki veljajo za delovne organizacije. Kot zavodi bodo predvidoma manj obremenjene, rešene bodo tudi marsikaterega birokratsko-ad-ministrativnega dela, šele s tem pa bodo lahko nekoliko zmanjšale tudi število režijcev. Trenutno je v slovenskih šolah ena tretjina nepedagoških delavcev.«
Je celodnevna šola, ki se je porodila iz partijskih vrst, dokončno pokopana, res ni možnosti naprej razvijati, kar je imela dobrega?
»Pobuda je prišla iz zveze komunistov, vendar jo je - moramo biti pošteni - stroka podpirala. Celodnevna šola ima svojo vizijo, če je vezana na potrebe ljudi in otrok. Mi smo grešili, ker smo celodnevne šole ustanavljali kar počez, brez potrebnega denarja in ljudi. Vendar neka oblika celodnevne šole ima prihodnost. Poglejte; naša podjetja prehajajo na evropski delovni čas, ki traja od devetih dopoldne do petih popoldne. Vrtci in šole se bodo na to morale odzvati, se prilagoditi.«
V zvezi Z Evropo 92 se govori tudi o treh šolskih semestrih pa o božičnih počitnicah, drugačnem šolskem koledarju. Že lahko poveste kaj konkretnega?
»Nekateri očitajo cincanje, vendar nisem za hitre, revolucionarne spremembe. Menim, da je treba vse dobro preveriti, pretehtati, premisliti. S šolstvom smo doslej že preveč eksperimentirali. Gotovo pa bo
V svetu so znani različni pedagoški modeli, med njimi je zelo zanimiv waldorf-ski model, ki najbolj upošteva otroka kot celostno osebnost. Kaj moramo storiti, da bo naša šola dejansko šola po meri otrok in ne obratno?
»Na naslednji skupščini gremo v spremembo vseh šolskih zakonov, ki bodo podlaga za bolj svobodno, samostojno, ustvarjalno šolo. Med drugim prižigamo zeleno luč tudi za zasebno delo v šolstvu, seveda po standardih in normativih, ki veljajo za vse šole. Realno pričakujem predvsem zasebništvo v posameznih delih šolstva, ne celih zasebnih šol. Gotovo pa bo ta novost pomenila osvežitev in konkurenčnost tudi zaradi različnih pedagoških pogledov. Vrsto v svetu preizkušenih prvin bi se dalo uporabiti v "normalni" šoli. Predpogoj je zavezanost učitelja za stalno strokovno izobraževanje, možnost, da se izobražuje v tujini, da dobiva strokovno literaturo. Razvojni del šolstva mora postati del nacionalnega šolskega programa.«
Kakšne pa so možnosti za vrnitev splošne gimnazije?
»Pobud je veliko, nekatere rešitve, ki jih je nakazal strokovni svet za prenovo, so dobre. Če je ta model splošnoizobra-ževalne srednje šole res najboljši, pa je vprašanje. O tem bo moral odločati strokovni svet, ki je neodvisen od izvršne oblasti in daje samostojne sodbe.«
Usmerjeno izobraževanje je v pičlih desetih letih doživelo skoraj popoln poraz. Veliko starega, preizkušenega se je že vrnilo; se bodo tudi nekdanje poklicne šole, po katerih se mnogim vsa ta leta močno kolca?
»Do neke mere smo se jim približali, ko smo dovolili vpise v smeri. Kako bo naprej, še ne vem, vem pa, da bo veliko stvari treba postaviti na novo. Veliko strpnosti in strokovnega dela bo potrebnega, da bomo napake iz preteklosti popravili. Najbrž bomo tudi še grešili, ko bomo popravljali. Pri tem bomo morali prisluhniti tudi tistim, ki drugače mislijo, strokovni javnosti, ki ima svoje poglede na šolo, pravico, da jih pove, čeprav vedno finančno ne zdržijo.«
H. Jelovčan
Petek, 5. januarja 1990
ZANIMIVOSTI
9. stran i c&MmmigmaLAS
Ne delaj mu križa — nihče ga ni vabil!
Že nekaj let je preteklo, ko sem po naključju slišal za dogodek, ki se je odvijal na božični večer leta 1943 v Ribnem pri Bledu. Zdel se mi je zanimiv, da pa sem ga lahko zapisal, sem obiskal matični urad na Bledu. Pri oblikovanju prispevka pa so mi s svojimi spomini pomagali tudi prijazni domačini. Za začetek naj še zapišem, daje bila prizorišče osrednjega dogodka domačija starejših zakoncev Ivane in Janeza Valant, po domače Komadaj-čeva, glavni junaki osebe, ki so v njej domovale, njegov začetek pa sega na zasneženo Jelovico.
V noči pred tem večerom je Prešernova brigada prišla na Selsko planino; v njenem zavetju naj bi preživela nekaj dni. Trije
prešernovci — domačini: brata Franc Valant — Štefan, Jože Valant - Skala iz Ribne-ga in Franc Šmit — Francelj s Sela so svoje nadrejene prosili za nekaj ur »dopusta«. Obiskali naj bi domače in se oskrbeli z najpotrebnejšim; bili so preizkušeni v številnih bojih, za njimi je bil tudi uspešen napad na Turjaški grad, zato so jim dovolili. Vzeli so vsak svojo mav-zerico in popoldne 24. decembra 1943 krenili na pot.
Kot poznavalci gozdnih kolovozov Jelovice so se odločili za najbolj primernega. Med Potjo so se dogovorili, da morajo do svojih domov priti neopazno, približno so določili točko v Ribnem, kjer se bodo razšli na svoje domove: brata
Valant h Komadajcu, Franc Šmit pa k Španu v vasi Selo; za zborno mesto so določili domačijo na Selu, v kateri je do-movalo dekle Franca Valanta, čas snidenja oziroma dohoda pa ob eni uri po polnoči.
Ob načrtovanem času so prišli do reke Save Bohinjke, se razgledali ob njej in se nato podali na njen levi breg na najbolj primernem kraju. Nadaljevali so pot proti spodnjemu delu vasi Ribno. Ni bila še popolna tema, ko so v določeni razdalji v kritju gozdnih dreves obšli prve hiše. Niso videvali vaščanov, le pri eni izmed hiš je ženska ribala pod in ker je že bila na pragu, jih je opazila. Ne glede na to so nadaljevali pot in se po dogovoru razšli.
Po pripovedovanju Franca Šmita, edinega preživelega iz te trojice, ki živi na Bledu, so do-
mači tega večera nekaj pred enajsto opazili večjo enoto policistov, ki je šla po cesti tik ob tej hiši iz smeri z Bleda proti Ribnem. Po oceni njegovega očeta je bila to močnejša enota, kot pa so bile običajne rutinske patrulje. Zaradi tega se je Franc Šmit vnaprej pripravil in na varnem kraju čakal na odhod. To policijsko enoto je na Selu videl še en ilegalec, ki je te noči bil na obisku pri domačih. Bil je to Franc Torkar — Miha, po domače Megvov. Gostujoča partizana drug za drugega nista vedela.
Približno čez čas, kolikor ga pešec potrebuje za hojo od Sela do Ribnega in nazaj, je nekdo potrkal na Španova vrata. Bil je Jože Valant, bos, brez bluze in nahrbtnika ter močno zaskrbljen. Namesto odgovorov na vprašanje, kaj se je zgodilo, je soborca bolj priganjal kot pa odgovarjal, naposled pa je povedal: »...eno neumnost sem napravil...«, čez nekaj trenutkov pa se dodal: »...mamo bodo ubili...« V tem trenutku se je vsem zdelo najbolj varno, da se brigadirji čimprej zberejo; zato sta se oba odpravila na zborno mesto, kamor je že prej prišel Franc Valant. Vprašanj seveda tudi tu ni manjkalo, vendar je od vsega bilo najbolj nujno, da so Jožeta obuli in oblekli. Ko je bilo to opravljeno, so krenili proti taboru. Ko so že prešli Savo Bohinjsko, je Jože, še vedno zelo zaskrbljen za usodo matere, nenadoma predlagal, da se vrnejo in se za
morebitno njuno smrt maščujejo. Šmit je zavrnil njegov predlog in ker je vztrajal, mu je še navrgel: »...s temi pihalniki ne bomo nič opravili, lahko pa poslabšamo položaj domačih...« Podprl pa ga je tudi Jo-žetov brat. V zvezi s tem predlogom je Šmit piscu teh vrstic pribil: »Če bi imeli s seboj mitraljez, bi se vrnili!«
Po odhodu prešernovcev s Sela so Nemci pri Španovih na zelo surov način opravili hišno preiskavo, očetu pa grozili in od njega zahtevali, naj pokaže, kje se skriva sin. Ker je Španova mama že prej v peči zažgala vse, kar je sin pustil doma, Nemci niso ničesar sumljivega našli; to je domače rešilo. Ko so Nemci opravili pri Španovih, so se odpravili še k Torkar-jevim. Preiskali so vse spodnje prostore, v zgornje, kjer je tedaj že trdno spal partizan Miha, pa niso šli. Kaj se je dogajalo med njegovim spanjem, je zvedel naslednje jutro, ko se je že pošteno naspal.
To, kar je partizan Jože Valant — Skala doživel doma in , potem ko je »prišel k sebi«, pripovedoval ostalima iz skupine, je povzel Franc Šmit — Francelj.
Ko se je Franc Valant — Štefan poslovil od svojih staršev in se odpravil še na obisk k svojemu dekletu na Selo, so ostali doma starša in Jože. V izbi sta mati in sin sedela pri peči in se pomenkovala, oče pa je občasno popazil na okolico hi-
Brezplačna znanja za delavce
Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih Kranj plačuje delavcem iz vseh petih gorenjskih občin izobraževanje ob delu in iz de-!a< organizira strokovne tečaje m seminarje ter strokovne ekskurzije. Osnovnim organizacijam sindikata delavcev pri obrtnikih pomaga izvesti izobraževalno dejavnost ter s pomočjo časnika Delavec v obrti svetuje Pn sklepanju kolektivnih pogodb. Slednje žal še niso prevzeli vsi delavci pri obrtnikih na Gorenjskem, kljub temu da je osnovni dokument, v katerem so določena razmerja med delavci in nosilci obrti. Poudariti velja tudi to, da bo ta mesec sklad doživel 15 letnico svoje ustanovitve. V hotelu Kompas Ribno je organiziral tečaj za natakarje in kuharje ter za negovalno - dekorativno kozmetiko za ženske stare nad 30 let. Udeležba je bila zadovoljiva. Kljub temu na skladu želijo, da P' prišlo na te namenske oblike izobraževanja še več delavcev in delavk. Decembra pa je bilo ze sedmo strokovno izobraže-vanje frizerk v Kranjski gori v 0rganizaciji sklada in Narta studia.
Mira Žun, frizerka v salonu Bogomile Purgar, Kranj: "Tečaj o negi ženske po 30. letu je bil enkraten. Poleg številnih teoretičnih spoznanj o tem, kako mora ženska ravnati s svojim obrazom v tej starosti in, kako se mora ličiti za dnevni ali večerni čar, smo zvedele marsikaj o tem, kako mora vsaka skrbeti zase. Marija in Jelka iz Narta studia sta nam s praktičnim prikazom pomagali razrešiti nekatere dileme, v katerih se večkrat znajdemo ženske. Zanimivo je bilo tudi to, da sta nam naličili del obraza potem pa smo same dokončale delo. Zanimivo predvsem zato ker smo tako utrdile znanja in si dodobra ogledale kozmetične izdelke, ki naj bi jih uporabljale pri svojem lepotičenju."
da se gost s koktejli ne sme opiti. Prav prijetno je bilo opazovati pripravo alkoholnih, brezalkoholnih, navadnih in dolgih koktejlov. Precej smo zvedeli o opremi, ki jo mora imeti vsak dober pripravljalec teh pijač in predvsem o redu, ki mora vladati na prostoru za pripravo koktejlov. tovrstni tečaji so zanimivi tudi zaradi srečevanja gostinskih delavcev, izmenjave mnenj in podatkov o gospodarskem poslovanju."
sem se udeležil tečaja, ki ga je delavcem v celoti plačal sklad, Delavcem pri obrtnikih priporočam, da se udeležijo tečajev, ki jih pripravlja sklad."
Irena Ambrož, natakarica gostilna Ambrož, Lahovče: "Pri nas imamo gostilno pol leta. O pripravi koktejlov nisem vedela veliko, saj na šoli le omenijo ta del natakarskega poklica. Zato je bilo zanimivo poslušati pripoved o tem, kje pripravljajo najpogosteje koktejle, zakaj so tako priljubljeni in trditev.
Igor Juhant, kuhar gostilne Plavna, Škofja Loka: "Ker v svetovnem gostinstvu vse boj povprašujejo gostje po domačih jedeh, me je gostilničar poslal na tečaj za kuharje pod vodstvom Kristine Matjašiče-ve. Pripravili smo nad deset domačih jedi. Pomembno je bilo to, da smo vsi sodelovali pri nastajanju vsake jedi in tako lahko primerjali naše postopke z recepti in nasveti te slavne mojstrice slovenske kuhinje. Vesel sem bil, da sta gospa Kristina in šef kuhinje Andrej Gu-zelj izredno rada odgovorila na vsa dodatna vprašanja. Zato lahko rečem, da mi ni žal, da
Marija Marinšek, gostilni-čarka, Naklo: Pri nas ne streže-mo domačih jedi, ker delam sama v kuhinji in nimam dovoj časa za pripravo zahtevnih, a izjemno okusnih obrokov. Med tečajem sem si podrobno ogledala kuhinjsko opremo, pomagala in pripomočke in se zanimala za organiziranost kuharskega, slaščičarskega, mesarskega in drugega dela v hotelu v Ribnem. Priznam, da sem v dobrih petih urah odkrila številne novosti. Zato je razumljivo, a se je tudi pri meni vzbudila želja, da bi se kranjski gostinci pogosteje sestajali in si izmenjali poslovna, tehnična in tehološka spoznanja. Vsi skupaj bi veliko pridobili, vsak pa bi še vedno ohranil svoje posebnosti. Saj to trdi tudi svetovno tržno geslo: Razmišljaj globalno - deluj lokalno!"
besedilo in slike Stane Jesenovec
še. To je trajalo približno do pol polnoči, ko je nenadoma nekdo močno udaril po vratih glavnega vhoda. Oče je bil v tistem trenutku v veži. Na vprašanje očeta, kdo trka, je bilo slišati »policija«. Šlo je za trenutke. Ze ob hrupu za vrati je Jože pograbil za puško in dal na roke opasač z naboji, stopil v vežo in policista, ki je že bil v njej, ustrelil v prsa; nato še dva ali trikrat ustrelil proti vhodnim vratom, in se naglo umaknil skozi »mali« izhod na cesto, za katero je takoj imel naravno kritje. Ko se je oddaljeval od hiše je slišal, da so Nemci streljali skozi okna v njeno notranjost.
Franc Torkar — Miha je kot obveščevalec na tem sektorju o dogodkih v Komadajčevi hiši zvedel, da je Jože Valant do smrti onesposobil dva Nemca, ne spominja pa se več, ali sta oba padla na kraju samem, ali je eden od njiju umrl za posledicami ran kasneje.
Kako se je v Komadajčevi domačiji odvijalo drugo dejanje istega dogodka, se je izkazalo šele po vojni, ko sta se tujine vrnila starša. Njunega pripovedovanja se spominja snaha Antonija Valant z Bleda in posredno njuni vnuki.
Po srečnem Jožetovem pobegu so policisti s streljanjem skozi okno v izbo ranili štiriin-šestdesetletno mater Ivano Valant v trebuh. Na srečo rana ni bila smrtno nevarna, je pa zaradi slabega ravnanja z njo kmalu povzročila komplikacije, ki jih je saniral pooblaščeni civilni zdravnik, domačin iz Radovljice. Ko so policisti ugotovili, da iz notranjosti ni bilo nobenega odpora več, so prihrumeli v izbo in v njej našli sinove škornje, vojaško bluzo z našitki vodnika na rokavih in seveda poln partizanski nahrb-
tnik. Medtem ko so ogledovali plen, so iz veže v izbo prinesli mrtvega Nemca, ker je še povečalo napetost. Zaradi dogodka in negotovosti pretresen je ose-minšestdesetletni oče Janez Valant pokleknil pred mrtvega Nemca in ga po krščanski navadi pokrižal, kar njegovi ženi in materi dveh partizanov ni bilo pogodu. Zato mu je, nevarnosti navkljub, rekla: »Ne delaj mu križa — nihče ga ni vabil!«
Ta dogodek ima kar nekaj pomembnih prvin, predvsem pa se odlikuje po izredni prisebnosti, odločnosti in hitrosti ukrepanja partizana Skale, ko se sreča z oboroženim sovražnikom na razdalji enega metra, stori, kar mu čas veleval je storiti in plemenitost ter pogum matere v trenutkih zatem, ko s prezirom na mrtvega sovražnika v izbi izrazi materinsko bol, ki je bila obenem ponos nad izpričanim junaštvom njenega v tistih trenutkih iz rojstne domačije pregnanega sina — pripadnika slovenske vojske.
Ta usodni večer je bil hkrati tudi poslednje srečanje med sinovoma in staršema. Slednja so še iste noči odpeljali v begunjsko jetnišnico, kjer sta preživela šest negotovih tednov, nato pa so ju s transportom odpeljali na Nemško.
Sin Jože je padel 29. maja 1944, ko je Prešernova brigada napadla in uničila utrjene nemške naseljence v domovih izseljenih Slovencev v vasi Koritno pri Ribnem. Padel je kot namestnik komandanta prvega bataljona Prešernove brigade, star 29 let. Sin Franc je padel med opravljanjem dolžnosti na polju ne daleč od rojstne vasi Ribno 26. marca 1945, ko še ni dopolnil 35 let. Franci Gričar
IIIIIIIIINTII lllliff
Trgovina na drobno in debelo p. o. Lesce, Alpska c. 62
Po sklepu DS DO z dne 20. 11. in 5. 10. 1989 razpisujemo LICITACIJO
1. za prodajo poslovnega lokala - trgovine v campu Šobec v skupni izmeri 382,80 m: cena objekta je 4.000.000 din
Pogoj za sodelovanje na dražbi je sklenitev pogodbe o najemu vse pripadajoče opreme
II. za prodajo poslovnih lokalov na Jesenicah (za Supermar-ketom)
lokal I. lokal II. lokal III. lokal IV.
površina 25,85 m: površina 71,35 m: površina 24,30 m: površina 36,46 nv
cena 400.000 din cena 969.000 din cena 344.000 din cena 480.000 din
Kavcijo za sodelovanje na dražbi v višini 10 % cene je treba plačati z ustreznim čekom, pologom gotovine ali potrdilom o nakazilu na žiro račun prodajalca, št. 51540-601-16247. Kupec mora plačati celotno kupnino v 3 dneh po končani dražbi. Plačano kavcijo štejemo v kupnino. Neuspelemu ponudniku bomo kavcijo vrnili. Prometni davek po odmeri in ostale stroške plača kupec.
Dražba bo dne 8. 1. 1990 ob 10. uri v poslovni stavbi Mure, na Alpski 62 v Lescah.
Ogled lokala bo 6. 1. 1990 med 9. in 12. uro.
Informacije po telefonu št. 75-650 int. 26, tov. Malej.
GLAS
©©EJ^KJ^SIEJiGLAS/10. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
Petek, 5. januarja 1990
V nedeljo 33. dražgoške prireditve
Novo druženje v Dražgošah
Kranj, 3. januarja - Na osrednji slovesnosti, ki bo v nedeljo opoldne pred spomenikom v Dražgošah, bo govornik predsednik organizacijskega odbora prireditve Po stezah partizanske Jelovice Janez Lušina.
Letošnje dražgoške prireditev v počastitev škofjeloškega občinskega praznika in 48. obletnice boja Cankarjevega bataljona v Dražgošah bodo potekale po tradicionalnem programu. Začele se bodo ponoči s sobote, 6. januarja, na nedeljo, 7. januarja, z začetkom dveh težkih pohodov: od Valterskega vrha pod Pasjo ravnjo do Dražgoš (Po poti Cankarjevega bataljona) in od Prtovča prek Ratitovca do Dražgoš (Po poti Prešernove brigade). Razen teh dveh bo na sporedu še sedem lažjih pohodov: po poti Gorenjskega odreda od Soteske preko Jelovice do Dražgoš, po poti heroja Iva Slavca - Jokla iz Stražišča, Zgornje Besnice in Nemilj do Dražgoš, po poti Škofjeloškega odreda od Škofje Loke prek Križne in Čepulj do Dražgoš, po poti Otona Vrhunca od Selc do Dražgoš, pohod od Železnikov do Dražgoš in po poti heroja Tončka od Krope do Jamnika. V Dražgošah bodo tudi tokrat uredili tabor taborniki.
Vaterpolistom Triglava (v belih kapicah) se je prva priložnost za zmago izmuznila iz rok.
Vaterpolo
Skupščina Namiznoteniškega kluba Merkur Kranj
Do kdaj še ptice selivke
Kranj, decembra - Prepričani smo, da bo v Kranju končno prišel čas tudi za nas in da bomo dobili stalni prostor za trening in tekmovanja, brez stalnih selitev, vsakodnevnega postavljanja in podiranja miz ter prerekanja s hišniki, ali bodo dvorane odprli ali ne. Preteklih uspehov nam očitno nočejo priznati, zato se bomo morali ponovno dokazati, je dejal na decembrski skupščini Namiznoteniškega kluba Merkur iz Kranja njegov predsednik Darko Klevišar.
Novemu vodstvu kluba, ki je ob razumevanju in sodelovanju s sponzorjem, Merkurjem iz Kranja, uspelo kranjski namizni tenis spet vtiriti na pot napredka, je bilo na skupščini izrečeno priznanje. O tem nekdaj tako uspešnem kranjskem športu se sedaj spet sliši in bere. Vodstvu kluba je povzročalo največ težav iskanje dvorane za trening. Velikega uspeha ni bilo. Vadba še vedno poteka v treh telovadnicah: na Gimnaziji, v stražiškem Partizanu in na Ekonomski šoli in še to zvečer, kar je prepozno za najmlajše. Mislim, je dejal predsednik kluba Darko Klevišar na skupščini, da smo si zaslužili stalni prostor in da ne bomo več odvisni od raznih hišnikov, ki razen mrzlih prostorov terjajo razna plačila. Gimnazija je izjema. Mnogi okoliški kraji so na boljšem. Morda bodo časi tudi za nas, ko veliki, dragi objekti ne bodo več pojedli vsega proračunskega denarja. Pozitivna za klub je bila zaposlitev poklicnega trenerja in igralca Zorana Gašiča, ki delo opravlja resno in rezultati se že kažejo. Predsednik Klevišar se je zahvalil za prizadevno delo odbornikom, staršem, NTK Kovina Olimpija, ki pomaga Kranjčanom in sodeluje z njimi, pokrovitelju Merkurju, ZTKO Kranj, Gorenjskemu tisku, Savi in Ljubljanski banki, sredstvom obveščanja, še posebej pa dolgoletnemu kranjskemu namiznoteniškemu igralcu in trenerju Vinku Marušiču, ki je skoraj tri desetletja vezan na kranjski namizni tenis. Za novega predsednika izvršilnega odbora je bil ponovno izvoljen Darko Klevišar, Stane Tadina pa za njegovega namestnika, Janez Teran bo še naprej vodil tehnično komisijo, njegov namestnik pa je Zoran Ramovš. Podeljena so bila tudi priznanja Namiznoteniške zveze Slovenije, ki sta jo dobila tudi Merkur in njegov direktor Jakob Piskernik, med trinajstimi dobitniki pa je tudi naše uredništvo.
J. Košnjek
Priznanja tržiškim športnikom
Tržič, 30. decembra — Tržiški športniki so tako kot vsako leto tudi ob koncu lanskega leta pripravili tradicionalno srečanje najboljših športnikov in najbolj zagnanih športnih delavcev. Srečanje so pripravili v Gostilni Pr'Slug, kjer se je zbralo več kot petdeset povabljencev.
V uvodu je predsednik TKS Tržič Janez Kikel na kratko opisal dogodke v letu 1989 ter predvsem poudaril, da je bilo v tem obdobju doseženih precej dobrih rezultatov, ki so jih dosegli alpinisti, smučarji alpinci in skakalci, sankači in zmajarji ter, daje bil tudi v letu 1989 narejen velik napredek na področju rekreacije, k čemur so prav gotovo veliko pripomogle tako imenovane Delavske športne igre. Veliko je bilo narejenega tudi na področju obnove in izgradnje športnih objektov, kjer velja omeniti izgradnjo smučarsko skakalnega centra v Sebenjah, obnovo steze na kegljišču, pripravo vseh projektov za pokritje balinišča na Ravnah, materiala za kočo na Kriški gori nekaj drugih akcij.
Udeleženci srečanja so za tem pogledali nekaj posnetkov z letošnjega 24. krosa občinskih reprezentanc Dela v Kopru, ki sta jih pripravila Dušan Meglic in Marjan Salberger, prikazovali pa so uspešne nastope tržiških tekačev in tekačic.
Na srečanju so podelili tudi letošnja najvišja občinska priznanja za delo v telesni kulturi. Za življenjsko delo in prispevek k razvoju telesne kulture je zlato Bloudkovo značko prejela Zora Konic, bronasti Bloudkovi znački sta prejela Albert Laibacher za aktivno in dolgoletno delo v taborništvu in rokometu in Pavel Štular za več kot 20-letno delo v Planinskem društvu Križe, bronasti pa sta prejela Stane Hočevar za delo v Planinskem društvu Križe ter Andrej Loc za uspešno delovanje v šahovskem društvu Tržič.
Kot je že navada so podelili tudi priznanja najboljšim tržiškim športnikom in športnicam. Prejeli so jih alpski smučarji Uroš Maric, Maja Škerjanc, Vojko Lupanja, Primož Jazbec in Urška Ude, alpinisti Filip Bence, Iztok Toma/in, Nuša Romih in Aljaž Anderle, smučarja tekača Andreja Grašič in Tomaž Glo-hočnik, sankač Drago Česen, zmajarja Peter Kejžar in Roman Tomat, smučarji skakalci Dejan Jekovec, Robi Meglic, Franci Jekovec, Boštjan Česen, Janko Mohorič, Matija Stegnar in Jaka Grosar, rokometaša Bojan Markič in Urška Rožič, športnika re-kreativca Anica Jerman in Jože Bohinc ter športnika ŠŠD Anže Rener in Sanja Banovič.
J. Kikel
Hokej na ledu
Novi trener Jeseničanov
Jesenice, 4. januarja - Predsedstvo Hokejskega kluba Jesenice je zadnji dan starega leta sklenilo, da Ciril Klinar ne bo več trener prvega moštva, ker ni izpolnjeval delovnih obveznosti. Na njegovo mesto je bil imenovan Jože Češnjak, pomagal pa mu bo trener mladincev Vaclav Červenv.
Zmaga Bleda
V nadaljevanju I. B zvezne hokejske lige je Bled v gosteh premagal Slavijo s 6 : I. Zmaga Bleda ni bila vprašljiva. Gole za Bled so dosegli Kurbos, Borse, Klemene in Pajk.
J. K.
ZSMS vabi na pohod
Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka vabi na pohod Po poti Škofjeloškega odreda. Zbirališče pohodnikov bo v nedeljo, 7. januarja, ob 6. uri v škofjeloški vojašnici Jože Gregorčič - Gorenje. Za napitek in malico je poskrbljeno, prav tako pa za prevoz iz Dražgoš do Škofje Loke.
Na sporedu bosta tudi dve športni prireditvi. Prva bo 19. odprto patrolno tekmovanje smučarskih patrulj enot teritorialne obrambe Slovenije. Start bo v nedeljo ob 8. uri v Dražgošah. Ob 8. uri pa bo v Kropi 14. tekmovanje tekaških ekip ZRVS in ZSMS. Slovesen zaključek obeh tekmovanj bo opoldne na osrednji svečanosti pred spomenikom NOB. V osnovni šoli v Dražgošah bo tudi tokrat srečanje borcev.
Planinci, upokojenci
Na pohod v Dražgoše vabita tudi Planinsko društvo Kranj in Društzvo upokojencev Kranj. Na izbiro bosta dva pohoda. Zahtevnejši, po poti Iva Slavca - Jokla, dolg od 3 do 4 ure, bo potekal od Javornika prek Čepulj in Mohorja v Dražgoše. Vodil ga bo planinski vodnik inž. Igor Kloar. Do Javornika bo peljal posebni avtobus, ki bo ob 8. uri odpeljal izpred hotela Creina v Kranju. Krajši, manj zahteven pohod, pa je primeren za upokojence. V poldrugi uri bodo pohodniki prehodili pot od Podblice do Dražgoš. Do Nemilj bo odpeljal posebni avtobus ob pol desetih izpred Creine, izlet pa bo vodil planinski vodnik Dušan Feldin. V Kranj pa bodo iz Podblice oziroma Nemilj začeli voziti posebni avtobusi ob 14. uri.
Z občinskega odbora Zveze borcev Kranj sporočajo, da bodo za pohodnike iz kranjske smeri organizirali brezplačne avtobusne prevoze do izhodiščnih točk. Za pohodnike, ki bodo šli iz Stražišča prek Čepulj in Mohorja, bo posebni avtobus odpeljal ob 8. uri izpred hotela Creina. Ob pol desetih pa bo odpeljal izpred Creine avtobus tiste pohodnike, ki bodo krenili v Dražgoše iz Nemilj. Za vrnitev v Kranj bodo avtobusi čakali od 14. ure dalje na Podblici in v Nemiljah. Prvi avtobus bo odpeljal ob 14. uri, nato pa do 17. ure na vsake pol ure.
J. Košnjek
Slalomišče v Podkorenu pripravljeno za slalomski tekmi
Sobota in nedelja v znaku slalomistov
Kranjska gora, 3. januarja - V sredo je bilo slalomišče v Podkorenu že urejeno, v Kranjsko goro pa so že prišle prve reprezentance. Kranjskogorski tekmi sta v tej suhi zimi, ko je nekaj tekem za svetovni pokal že odpadlo, prava odrešitev. V soboto bo slalom, ki je 17. decembra odpadel v Madonna di Campi-glio, v nedeljo pa bo 29. slalomska tekma za Pokal Vitranc. Oba dneva se bo prva vožnja začela ob 10.15, druga pa ob 13. uri.
Veleslalom so Kranjskogorci že odpovedali, zato pa so dobili drugi slalom. Tekmi nista več v nevarnosti, saj ju lahko skazi ali prepreči le močna odjuga. Tradicija velikih smučarskih tekmovanj v Kranjski gori se tako nadaljuje. Letos bo že 29. tekmovanje. Najuspešnejša smučarja na kranjskogorskih dirkah doslej sta s po dvema zmagama Bojan Križaj, ki je zmagal leta 1982 in 1986 ter Marc Girardelli, ki je zmagal leta 1985 in 1988. Med najboljšimi je bil največkrat Ingemar Stenmark, med zmagovalci pa je tudi Rok Petrovič.
Kranjska gora bo priložnost predvsem za slalomiste, da si izboljšajo položaj v točkovanju za svetovni pokal. Štrene jim lahko zmeša le nekaj veleslalomistov, drugi pa so praktično brez možnosti. Zato se utegne po Kranjski gori spremeniti vrstni red v točkovanju za svetovni pokal. Sedaj vodi Zurbriggen s 126 točkami pred Furusethom 118, Bittnerjem 79, Eriksonom 77, Maderjem 75, Girardellijem 64, Gstrei-nom 50 itd. Robert Zan je 56. s 4 točkami, Grega Benedik pa je 62. s tremi točkami.
V slalomskem točkovanju za svetovni pokal vodi po treh slalomih, ki so jih dobili Bittner, Tomba in Stanggasin-ger, vodita Bittner in Gstrein s po 43 točkami, Furuseth ima 42 točk, Girardelli 41, Stangassinger 37, Zurbriggen 29, Tomba 25, Mader 19 itd. Benedik je 23. s tremi točkami.
Oba slaloma se bosta začela ob 10.15, drugi vožnji pa ob 13. uri.
J. Košnjek
Zapravljena priložnost za zmago
Kranj, 3. januarja - Jutri igrajo vaterpolisti kranjskega Triglava v Beogradu s Crveno zvezdo, kjer bodo skušali iztržiti kar se da ugoden izid.
Priložnost, da bi vaterpolisti kranjskega Triglava v tekmi z Jadranom iz Hercegnovega prvič zmagali, je splavala po vodi. Predvsem preveč lahko in predvsem na račun slabe igre kranjskih vaterpolistov, ki bi si lahko, če bi v soboto v ljubljanskem bazenu Tivoli zmagali, precej olajšali borbo za obstanek v prvi zvezni ligi. Žal je bil Triglav poražen z 8 : 12 (2 : 4, 1 : 5, 3 : 2, 2 : 1). Gole za Triglav so dosegli Hajdinjak 1, Drnasin 1, Grabeč 2, Marinič 3 in Štromajer 1. Tekmo sta sodila Djordjevič iz Beograda in Miškovič z Reke, ki sta predvsem v prvih dveh četrtinah grešila na škodo Triglava in gostom dopuščala pretrdo igro, kar pa ne more biti opravičilo za poraz.
Tekma je bila za Kranjčane zgubljena v prvih dveh četrtinah, ko so igrali nedopustno slabo, predvsem pa so slabše plavali, igrali statično in premalo streljali na gol. Očitno je bilo breme možnosti za zmago za Kranjčane pretežko, saj so grešili pri stoodstotnih priložnostih za gol, pa tudi prednosti igralca več niso izkoriščali. Edina izjema pri Kranjčanih je bil vratar Naglic, ki je v prvem delu tekme branil odlično in preprečil še hujše vodstvo Jadrana.
Liga se nadaljuje in treba bo izkoristiti prav vsako priložnost za zmago ali vsaj za neodločen izid. Prva dobljena točka bi bila za Kranjčane velika spodbuda.
J. Košnjek, slika G. Šinik
Vabila, obvestila
Košarkarski spored - V slovenski ženski košarkarski ligi igralke Kranja gostujejo, prav tako pa tudi košarkarice Odeje Marmorja. Jeseničanke pa igrajo doma. V moški ligi, kjer z Gorenjske igra samo kranjski Triglav, pa bo na sporedu jutri, 6. januarja, 12. kolo. Kranjski Triglav igra ob 19. uri v dvorani na Planini z Rogaško.
Polfinalno kegljaško prvenstvo Gorenjske - Po 8. kolih v gorenjski kegljaški ligi, kjer vodi Ljubelj z 12 točkami, se bo tekmovanje nadaljevalo 27. januarja. Na sporedu bodo pol-finala prvenstva Gorenjske. V Kranju in na Jesenicah bo jutri in v nedeljo nastopilo 72 najboljših kegljačev, od katerih jih bo 24 najboljših sodelovalo na finalu, ki bo 13. in 14. januarja v Škofji Loki in v Tržiču. Ženske bodo imele polfina-le jutri in v nedeljo v Škofji Loki, finale pa bo 13. in 14. januarja na Jesenicah.
Tone Bolka
Hokej na ledu
Triglav s Partizanom
Kranj, 3. januarja - Gorenjska hokejska moštva uspešno nastopajo v I. B zvezni hokejski ligi. Po 9. kolu vodijo Jesenice II s 14 točkami iz osmih tekem, drugi je kranjski Triglav z enakim številom točk, tretji pa je Bled, ki je v devetih tekmah zbral 12 točk.
V 9. kolu je Triglav premagal Medveščaka II s 6 : 4, zadetke za Triglav pa so dosegli Kozamara 3, Gros, Zidan in Drinovec pa po enega. Bled pa je premagal Ino s 13 : 9. Tekma med Jesenicami II in Mladostjo ni bila odigrana. Prav tako v sredo ni bilo tekme med Ino in Triglavom. Ina se je samovoljno, v nasprotju s propozicijami Hokejske zveze Jugoslavije, odločila, da bi morala biti tekma opoldne, na kar pa Triglav ni pristal in je o tem obvestil tekmovalno komisijo.
Jutri bo na sporedu 11. kolo. Triglav bo igral ob 17.30 s Cinkarno, Bled pa doma s Spartakom. Jesenice II bodo igrale v Ljubljani z Olimpijo II.
Hokejistom Triglava pa je uspel nastop v polfinalu jugoslovanskega hokejskega pokala. V četrtfinalu so Kranjčani z 12 : 3 premagali Radnik Mladost in bodo tako v ponedeljek, 8. januarja, ob 18. uri igrali na kranjskem drsališču z beograjskim Partizanom, enim od štirih najboljših jugoslovanskih hokejskih moštev. Ljubitelji hokeja, vabljeni!
J. K.
Petek, 5. januarja 1990
/RAZVEDRILO^
11. STRAN
GLAS
Novolclni prazniki so se srečno »iztekli«. Tako bi lahka rekli V naši spakedrani občevalni terminologiji, ki tudi z raznorazni m i »izteki« Se vedno straši v javnosti: novo leto se je »i/leklo«, prazniki so se »iztekli«, proizvodnja »se je iztekla«, seminarji in šlraj-ki so se mirno »i/lekli«. mandat se mu še ni »iztekel« in tako naprej. Včasih se je »iztekla« kvečjemu voda iz posode, slednja je v prispodobi morda še tekla komu \ grlo ali po grlu. Pri nas pa vse »teče« in se »izvaja« in na podobne načine krotoviči ubogi slovenski jezik, ki nam je tako mil pri duši in ga nam je tako malo mar v praksi. Dobronamernih jezikovnih količkov, v katerih jezikovno razsodišče še skrbi za lep in čist jezik, pa v poplavi dnevnopolitičnih in gospodarskih pretresov in ekscesov tako ali tako nihče več ne utegne prebrati.
Tako radi imamo glagol »teči«, da je zares čudno, da smo v »iztekajočem se letu« tako malokrat slišali, denimo: ta politik ali strankar pa laže, kakor pes TEČE. Pri priči bi nam bilo vse jasno. Tako pa nam je politika s svojim večnim nerganjem in oneg.iv ljenjem ter sprenevedanjem dan na dan nadležno silila pod kožo. Po nekaj mesecih smo sprevideli, kako so nas žejne vozili čez vodo in kako ima laž gospe politike kratke noge.
Politika, tudi večpluralna, nadstrankarska ali strankarska, je povsod po svetu druga najstarejša obrt na svetu, z vsemi atributi najstarejše obrti, to že. Ampak državljani nismo več take nedonošene reve, da bi morali požreti vse, kar se nam nosi na pladnju.
Za primer: ko človek prebira Tribuno, se nenadoma sesede kot pokošen snop. V njej črno na belem obtožujejo tistega Bavčarja, ki Jiasje zbral na veličastnem shodu v podpori četverice v Ljubljani.
TEMA TEDNA
Bodite v cvetju
Ufa
Pravijo, da se tudi na račun funkcionarstva, ki mu je »teklo« kot predsedniku odbora za varstvo človeških pravic, njegovo zasebno podjetje šteje za eno najbolj donosnih v Sloveniji. Ne le v Tribuni, tudi v drugih časopisih pričakujem Bavčarjevo zanikanje obtožb, v kurzivi!
Če ne - potem... Kaj potem? Nič. Navsezadnje je res. da smo vsi krvavi pod kožo. Nihče \eč ne more pričakovali čistega volontariz-ma. čeprav v človekoljubnih poslanstvih. Ampak narodu, ki komaj živi. če ni že na cesti, se ob takih sporočilih ne bo ravno milo storilo.
Ob koncu leta. ki seje hvalabogu »izteklo«, so nas naši vrli strankarski prvaki razveselili z novoletnimi poslanicami pred TV kamero. Bomba! Da ti novo leto vošči šestnajst strank na eni sami nacionalni televizijski mreži, je pa res fino. Saj sploh nimam nič proti toplim voščilom. kje pa! Ljubim samo kratke, jedrnate, vsakomur razumljive poslanice, po možnosti z izbranimi besedami. V tem smislu seje najbolje izka/al mladinec. Sedel je pred kamin in nekako takole dejal:..»želim vam malo ali nič politike, srečo in veliko osebnega zadovoljstva...« Čast. komur čast!
Moja stranka v ustanavljanju bo kradla ideje samo Haškovi in se bo zatorej imenovala stranka Zmernega napredka v mejah zakona ali ZNMZ. Srečna je. da lahko svoje silne ideje potom mene brez problemov in nenehno objavlja v gorenjskem sredstvu javnega obveščanja. Šlek. šlek. leva. desna, srednja, zgornja, spodnja opozicija! Kdor je pri korit", je pri korit"!
Tokrat izrabljamo svoj privilegirani položaj za naše voščilo. Iniciativni odbor ZNMZ v ustanavljanju vam kliče: _»Bodite v cvetju!« _D. Sedej
Stare obrti na Gorenjskem
CVEK
»Bognar, zotlar in kovač - za dober komat«
Tilen Kozjek iz Mojstrane kljub 80-letom še vedno dela, kajti malo je še starih mojstrov, ki bi znali popravljati in izdelovati konjsko opremo. »Če bi koga vzel v uk, bi moral najprej dreto napraviti, potem bi mu pa kaj starega dal, da bi se počasi navadil,« pravi mojster Tilen Kozjek
81-letni Tilen Kozjek iz Mojstrane je eden redkih, zares redkih starih mojstrov, ki danes še vedno znajo napraviti konjski komat ali starega tako dobro popraviti, da je njegovo delo nadvse cenjeno in spoštovano. A ne le med lastniki konj: Tilen je vešč tudi tapetništva.
Kozjekovega Tilna smo našli v njegovi delavnici. Krepak mož, ki svojih osemdeset let sploh ne kaže, je popravljal star konjski komat.
»Dela je dosti, saj sva v tem koncu Gorenjske ostala samo še dva. Eden, ki popravlja komate in vso konjsko opremo, je še v Žirovnici. Obrt bo pač počasi izumrla,« je dejal zgovorni in prijazni mojster.
Tilen Kozjek se je rodil v Ameriki, v Chicagu, doma pa Ig iz Besnice pri Kranju._
»Ko sem bil mlad, sem bil pod sv.Joštom pastir. Krave sem pasel in s konji imel še posebno veliko veselje. Na Dovjem sem imel strica, ki me je vzel k sebi, od tam pa sem se šel učit v Mojstrano, k Tiležu. Janez Ancelj se je pisal moj mojster in vsi domači so bili z menoj dobri. Nikoli ni bilo nobenega problema, če sem bil lačen. Lahko sem sam šel v »špajzo« in zaseko na kruh namazal. Mnogim vajencem po drugih hišah in pri drugih mojstrih se je v tistih časih čisto drugače godilo...
Pri Tileževih sem bil od leta 1924 do 1956, kar 32 let! Rad se spominjam tistega časa, ko sva z mojstrom v »štere« hodila. Šla sva od hiše do hiše, v Kranjsko goro in po vsej dolini do Jesenic. Tako sva kar po nekaj dni ostala, tudi v Srednjem vrhu nad Gozd Martuljkom, da sva na-
pravila vse, kar so domačini potrebovali. Delala sva po ves dan, zvečer pri petrolejki. Še se spomnim, ko je nekoč na Srednjem vrhu mojster dejal: »Tilen, smrdljivca je zmanjkalo,« in sva naprej delala pri sveči. Petroleju smo pravili smrdljivec...
A v delo nama niso dali le uzd, komatov in druge konjske opreme; »modroce« sva šivala, otomane in zofe delala. Danes je veliko bolj enostavno, danes imajo tapetniki »šablone« pa gre kot po tekočem traku. Včasih pa je šlo počasi, natančno, »kapricirano«. Bilo je veliko temeljitega ter dolgotrajnega šivanja,« pravi Tilen Kozjek.
Ko ga povprašamo, kaj je važno pri izdelavi konjskega komata, ga vzame s stene in se zasmeji:
»Vse, vse je važno! Vidite, takle »podfutran komat« potrebuje »bognarjevo«, kovačevo in »zotlarjevo« roko. Da ne veste, kaj je »bognar« in kaj »zotlar«?«,se ob našem vprašanju začudi Tilen. »Bognar ie kolar,
zotlar pa sedlar, kovač je kovač. In vsi trije morajo biti, Če hočeš, da bo komat res dober.«
Nato mojster pove, kako je v obod komata treba slamo dati in »kleštvo«, pripoveduje, kaj je »lajpkis«, kaj »hinter-šir«... Preveč, da bi še dalje naštevali, saj smo že zdaj v nevarnosti, da smo kakšen izraz čisto narobe napisali...
Včasih je bilo v Mojstrani toliko obrtnikov, da se je ulica, kjer so imeli delavnice, imenovala obrtniška ulica: bili so mizarji, gostilničarji, čevljarji, krojači, pleskarji. Danes je povsem drugače, komajda je še kaj obrtnikov, med njimi najstarejši Tilen Kozjek. Obrt, ki ji je bil sam zvest in jo z veseljem in pridnostjo vse življenje opravljal, se z njim v Mojstrani poslavlja. Ali bi koga vendarle naučil, če bi hotel v uk?
»Če bi bil danes star 35 let, bi rade volje koga vzel. Drugače pa mislim, da naše poklicne šole ne vzgajajo prav, saj pridejo mladi iz šol, pa nič ne znajo. Ko
sem bil sam vajenec, sem redno zjutraj ob šestih vstal, pa sva z mojstrom Janezom delala do večera. Včasih tudi do »nI noči. saj se je pod večer oglasil kakšen domači furman in in mojstra poprosil: »Janez, daj no, popravi mi no do jutri zjutraj!« Če sva šla pa v »štere«, sva po štirinajst ur delala. Danes? Danes bi za to kazen plačal. No ja, če pa bi kakšnega fanta le zanimalo, bi pa najprej moral dreto narediti, pa kaj starega mu dal, da bi se počasi navadil...«
D. Sedej
Tilen Kozjek, eden redkih mojstrov, ki izdeluje konjske komate
NAGRADNA KRIŽANKA
Denar za gospo Rushdi
Marianne VViggins je žena pisca Satanskih stihov Rushdi-ja in je moža zapustila pred osemnajstimi meseci. Zdaj bi morala dobiti pet milijonov funtov od rekordne vsote, ki jo prinaša Rushdijeva knjiga. Njegov agent je podpisal pogodbo za tri nove knjige pisca, ki se še vedno skriva. V zadnjih petih mesecih je menjal kar 56 stanovanj.
Christina Onassis je bila zaljubljena
Christina Onassi je bila noro zaljubljena v britanskega princa Charlesa, je izjavila njena najboljša prijateljica v knjigi, ki bo pravkar izšla. Baje ga je tajno večkrat klicala na sestanke, vendar je vedno ljubeznivo odklonil. Napisala mu je desetine ljubezenskih pisem, ki jih ni nikoli odposlala; bila je ljubosumna na princeso Diano in je celo poskušala, da bi jo posnemala in imela prav tako frizuro kot Diana. Hči Aristotela Onassisa je bila bogata, toda izredno nesrečna in je napravila samomor.
Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada: 200 din
2. nagrada 150 din
Tri tretje nagrade po 100 din.
Rešitve pošljite do srede, 10. januarja, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1. 64000 Kranj (za nagradno križanko).
/O ljubljanska banka
Gorenjska banka Kranj
GORENJCin FORMU
^5
V SKLADU Z ZAKONOM O SPREMEMBI VREDNOSTI DINARJA JE S 1.1.1990
OPRAVLJENA DENOMINACIJA DINARJA
Kovanci in bankovci za 100 in 500 din tako niso več plačilno sredstvo, lahko pa jih še zamenjate v SDK, do 30.6.1990 Vsi bankovci večje vrednosti bodo v obtoku do konca leta 1990 skupaj z novimi bankovci, leda bodo izražali drugačne vrednosti
5w
NOBELO-VEC ZA MIR ROOT
SL KIPAR (SPOMENIK TALCEM)
ZBIRKA VOŠČENIH FIGUR
OKUSNA MORSKA RIBA
KONEC POLOTOKA
OSEBA IZ -KEKCA-
EVROPSKI VELETOK
FR PESNIK IN POLITIK (ALPHON-SE DE I
PEVKA POPEVK KOHONT
MESTECE PRI ZADRU
JUDOVSKI KRAU POD RIMSKO VRHOVNO OBLASTJO
TEMNI DEL DNEVA
KARL
GOTT
ANTON NOVAČAN
UROŠ LAJOVIC
PLAHA GOZDNA ŽIVAL
AM FILM IGRALKA FARROVV
ORGAN ZA GLEDANJE
DRŽ V SR AMERIKI
PES, KI IŠČE DIVJAD PO GOŠČAVI
LUKA V
ALŽIR"
ŠVIC SMUČARSKO SREDIŠČE
SOBA ZA ČAKANJE
DEL LJUB-UANEJDB SAVI
OHIŠNICA
BELGU MESTO IAL0STI
OCENA,
AVTOR KRIŽANKE R NOČ
VRSTA ZEMLJE
ANTON
ČEHOV
LASTNIK TOVARNE
NEPRAVI 0-TROK. POD VRŽENEC
UROŠEVAC
MLEČNI IZDELEK
GORA NA KRETI
OPREMA ORNAT
GORA V ŠVICI
IZMIŠUE NA STVAR
PRIPOMOČEK ZA ČIŠČENJE
fTALU DIRIGENT IALBERTOI
ENOTA ZA EL UPOR
REKA NA KAVKAZU
VEČJA VIOLINA
STO KVADRATNIH METROV
VZH NEM. PISATELJ ILUDVVIGI
SMUČARKA _MAIUA_
DRAMA A
ČEHOVA
TEKOČ ZA NARKOZO
ATLETINJA ZATOPEK
BORIS UUBIČ
NAJEMNA
LISTINA ZA TRANSPOR TNO LETALO
REKA V ANGLIJI
NOTRANJ REČICA
PERZU VLADAR
REKA V SOV ZVEZI
UK PRI ČETVORKI
ALBERT EINSTEIN
SREDIŠČE
DRAGO OBLAK
MUSLIM SODNIK
ŽILA DO-VODNICA
SL SKLADATELJ (OSKAR)
REKA IN DEPARTMA
IGRALKA BEGOVlC
REKA, KI TEČE IZ PLITVIC
@®Sl®SScJJ©miGLAS   12. STRAN
TELEVIZIJA, RADIO, KINO
Petek, 5. januarja 1990
TVSPORED
PETEK
5. januarja
8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.    Spored za otroke in mlade 9.30 V hribih se dela dan: Po-prek  čez  Pohorje, doku mentarna serija
10.00 Spreminjanja: Delavnica Marka Pogačnika, dokumentarna oddaja
10.45 E. Reitz: Domovina, nemška nadaljevanka
12.30 Video strani
15.10 Video strani
15.20 Teleski 90
15.55 Žarišče, ponovitev
16.25 EP, Video strani
16.30 TV dnevnik
16.45 Poslovne informacije
16.50 Mozaik, ponovitev
18.05 TVokno
18.15 Spored za otroke in mlade
18.15 Pojdi nekam, ne ve se kam: Zlato jabolko, lutkovna se rija TV Zagreb
18.30 A. Lindgren: Pika Nogavička, švedska nanizanka
19.00 Risanka
19.12 Propagandna oddaja
1915 TVokno
19.20 Dobro je vedeti
19.24 Propagandna oddaja
19 30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.14 Propagandna oddaja
20.20 Nafta, angleško-norveška dokumentarna serija
21 15 TVokno
21.20 Ulice San Francisca, ameriška nanizanka 22.10 TV Dnevnik 3 22.30 Oči kritike 23.10 Kabaret, ameriški film 1.10 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
18.00 Regionalni programi TV Ljubljana - studio Maribor
19.00 Domači ansambli: Ansambel Vlada Sredenška
19.30 TV dnevnik
19.55 Premor
20.00 Žarišče
20.30 Večer popularnih opernih zborov
21.55 Satelitski programi — poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
8.20 TV koledar
8.30 Šaram   baram, zabavno-
tlasbena oddaja olski program 9.00 Zimski športi 9.15 Naši prijatelji živali: Pujs 9.30 Iz vašega čtiva: Zvonimir Golub
10.00 Naši likovniki: Ivan Ranger
10.30 Rezerviran čas
12 30 Poročila
12.40 Rezerviran čas
15.30 Poročila
15.40 Noč in dan, ponovitev
17.00 TV dnevnik
17.20 Izobraževalna oddaja
17.50 šaram   baram, zabavno-
glasbena oddaja 18.20 Risanka 18.45 Oddaja o kulturi 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.00 Zakon  v   Los Angelesu,
ameriška nanizanka 21.00 Glasba razpoloženja 21.45 TV Dnevnik 22.05 Kulturni magazin 23.05 Poročila v angleščini 23.10 Noč in dan 1.25 Poročila
SOBOTA
6. januarja
8.50 Video strani 9 00 Otroška matineja 9.25 Piancavallo: Svetovni pokal v alpskem smučanju 10.15 Kranjska   gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju 12.15 Bischofshofen: Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos
12.55 Kranjska gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju
12.55 Piancavallo: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (ž), prenos 2. teka
15.00 London — Ljubljana, zabavno glasbena oddaja, ponovitev
15.45 Video strani
15.55 Žarišče, ponovitev
16.30 TV Dnevnik 1
16.40 Poslovne informacije
16.45 Risanka
17.05 Lessie se vrača, ameriški
mladinski film 18.25 EP, Video strani 18.30 Iz   tropskega deževnega
gozda: Zelena maternica,
dokumentarna serija 19.00 Risanka 19.10 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Kolo sreče 22.10 Propagandna oddaja 22.30 D Marlovve — D. VVickes:
Jack  Razparač, angleška
nadaljevanka 23.20 Same laži, ameriški film 0.55 EP, Video strani _2. program TV Ljubljana
16.25 Kako biti skupaj, oddaja TV Beograd
16.55 DP v rokometu — Lovčen : Medveščak, prenos
18.20 Vaterpolo — Partizan : Jadran Split, vključitev v prenos
19.30 TV dnevnik
20.10 Filmske uspešnice Zadnji kitajski cesar italjansko-angleško kitaj ski film
22.35 Satelitski programi — poskusni prenosi _1. program TV Zagreb
8.35 TV Koledar
9.00 Izbor izobraževalnega programa 9 45 Nemščina
10.45 Noč in dan, ponovitev nočnega programa
13.00 Televizijski družinski magazin
14.30 Ciklus filmov Walta Dis-neyja: Družina Robinson, ameriški film
16.05 Sedem TV dni
16.45 TV dnevnik
17.00 Narodna glasba
17 30 Dramska serija, ponovitev
18.25 Prisrčno vaši: Otto Reisin-ger
19.10 Vreme
19.30 TV Dnevnik
20 15 Zarota v San Franciscu, ameriški film
21.50 TV Dnevnik
22.10 Smehotvorci, humoristična serija
23.19 Športna sobota
23.30 Poročila v angleščini
23.35 Noč in dan 1.50 Poročila
NEDELJA
7. januarja
7.55 Video strani 8.00 Otroška matineja 8.40 A. Lindgren: Pika Nogavička
9 25 Piancavallo: Svetovni pokal v alpskem smučanju 9.55 Kranjska   gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju
11.00 D. Marlovve—D. VVickes: Jack Razparač, ponovitev angleške nadaljevanke
11.50 Ljudje in zemlja
12.25 Piancavallo: Svetovni pokal v alpskem smučanju
12.55 Kranjska gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju
13.30 M. Baver: Dediščina Gul-denburgovih, nemška nadaljevanka
14.55 Križkraž
16.25 EP Video strani
16.30 TV Dnevnik 1
16.40 Poslovne informacije
16.45 Legenda o samotnem jezdecu, amer. film
18.25 Alo, alo, zabavnohumori-stična oddaja
18.50 Risanka
19.00 TV Mernik
19.15 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
20.20 Žrebanje Podarim dobim 20.20 Miroslav Krleža: Glembaje-
vi, TV nadaljevanka, 21.35 Zdravo 22.47 Poročila 0.15 Video strani _2. program TV Ljubljana
10.00 Oddaje za JLA in igrani film
13.00 Satelitski programi — poskusni prenosi
16 15 Nedeljsko športno popoldne
19.00 Da ne bi bolelo: Mama, boli me 19.30 TV dnevnik 19.55 Premor
20.00 Kartoteka zemlje, ameriška dokumentarna serija
20.35 Vmesni čas: Bojan Križaj dokumentarna oddaja
21.05 Satelitski programi — poskusni prenosi
21.55 Športni pregled
_1. program TV Zagreb
9.20 11.00
12.30
13.10 14.00 13.50 16.05
17.15 18.45 19.10 19.30 20.00
20.50 22 35 22.30 0.55
Poročila
Nedeljsko dopoldne za otroke
Iz koncertnih dvoran: Štefan Milenkovič in Zagrebški solisti
»Roanoak«, risana serija Poročila
Nedeljsko popoldne
Odiseja 2001, znanstveno
popularni film
Nevestin oče, ameriški film
Risana serija
Sreča
TV Dnevnik
M. Krleža: Glembajevi, domača serija Zabavna glasba TV Dnevnik Nočni program Poročila
PONEDELJEK
____8. januarja
9.05 Video stani
9.00 Mozaik 11.15 Video strani 16.05 Video strani 16.15 Žrebanje Podarim dobim,
ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Mozaik, ponovitev 18.05 TVokno 18.05 EP Video strani 18.10 Spored za otroke in mlade 1850 Risanka 19.12 Propagandna oddaja 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.05 Risanka
19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 Dragana Disič: V znamenju
device, drama TV Zagreb 21.10 Osmi dan 21.55 TV dnevnik 22.15 Človek in glasba 23.05 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
18.15 Večerni gost, ponovitev
19.00 S poti po Indiji: Pod streho Kanchenjunge
19.30 TV dnevnik
19.55 Premor
20 00 Žarišče
20.30 Super prevodnost, angleška znanstvena oddaja
20.55 Sedma steza 22.55 Satelitski programi — poskusni prenosi _1. program TV Zagreb
8.30 Alica v svetu risank, odda ja za otroke
8 45 Radovedneži, zdravo!, oddaja za otroke 1030 Poročila 10.35 Glasbena oddaja 11.00 Angleščina, uvodna oddaja 12.30 Poročila 12.35 Zimski šolski program 15 30 Poročila
15.40 Ponovitev nočnega programa
17.00 TV dnevnik
17.20 Stare obrti: izobraževalni
program 18.20 Številke in črke, kviz 1840 Risanka
18 45 Živeti v Žumberku: Dokum.
oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Boris Cavazza: Trinajstica,
drama TV Ljubljana 21.05 Zunanja politika 21.35 TV Dnevnik 22.00 Nočni program 0.00 Poročila
TOREK
9. januarja
8 50 Video strani
9.00 TV Mozaik, šolska TV 13.45 Video strani 15.25 Video strani 15.35 Tuji jeziki, ponovitev 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.45 Svetovni pokal v alpskem
smučanju 17.35 Video strani 17 40 Spored za otroke in mlade 18.50 Risanka 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 G. Kelly: Vedno popoldne,
avstralska nadaljevanka 20.55 Propagandna oddaja 21.10 Pesem je, New svving quar-
tet
21.50 TV dnevnik
22.10 Video strani
_2. program TV Ljubljana
17.00
18.00
19.00 19.30 20.00 20.30 20.35
9.00 10.30 10.35 12.30 12.40 14.25
Satelitski programi — poskusni prenosi Teleski, pripravimo se na smučanje Naša pesem TV Dnevnik Žarišče Žrebanje lota Umetniški večer
1. program TV Zagreb
Šolski program Poročila Šolski program Poročila Igrani film
Delo na črno, serijski film
14 30 Poročila
15.00 Noč in dan, ponovitev
17.00 TV dnevnik
17.20 Stare obrti, izobraževalni program
17.50 Pisani svet, oddaja za otroke
18.20 Številke in črke, kviz
18.40 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.00 Žrebanje lota
20.05 Leto  nevarnega življenja,
igrani film 22.00 Kontaktni magazin 23.00 TV dnevnik 23.25 Ekran  brez okvira, nočni
program kulture iz kulture 0.15 Poročila
SREDA
10. januarja
8.50 Video strani
9.00 TV mozaik 11.10 Video strani 15.10 Video strani 15.55 Žarišče, ponovitev 16.25 Video strani 16.30 TV Dnevnik 1 16.45 Poslovne informacije 16.45 Mozaik, ponovitev 18.05 Spored za otroke in mlade 19.10 Risanka 19.12 Propagandna oddaja 19.15 TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Film tedna
Priča, ameriški film 22.05 TV Dnevnik 3 23.10 Video strani _2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
17.40 Svet športa, oddaja TV Zagreb
18.30 Slovenci v zamejstvu 19.55 Premor 20.00 Žarišče
20.30 Fragmenti neke biografije: Vladimir Vasiljev
22.20 Satelitski programi, poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
A. Lindgren: Pika Nogavička, švedska nanizanka Šolski program Poročila Šolski program Poročila Poročila
Ponovitev nočnega programa
TV dnevnik
Stare obrti, izobraževalni
8.30
9.00 1030 10.35 12 30 15.30 15.40
17.00
17.20
program
17.50 A. Lindgren: Pika Nogavička, švedska nanizanka
18.20 Številke in črke, kviz
18.4 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.00 Filmski večer in igrani film
22.30 TV dnevnik
23.00 Noč in dan 1.00 Poročila
ČETRTEK
11. januarja
8.50 Video strani
9.000Mozaik, Šolska TV 10.55 Video strani 15.55 Video strani 15.25 Mozaik, ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 1645 Mozaik, Šolska TV, ponovitev
17 55 Spored za otroke in mlade
19.00 Risanka
19.15 TVokno
19.20 Dobro je vedeti
19.24 Propagandna oddaja
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
20.05 E. Reitz: Domovina, nemška nadaljevanka 23.00 TV dnevnik
23.20 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru« 1.40 Video strani _2. program TV Ljubljana
16.30
18.00
19.00
19.30 19.55 20.00 20.30 20.50
21.30 22.00 22.30
Satelitski programi — poskusni prenosi Regionalni   programi TV Ljubljana
Alo,  alo, zabavnohumori-
stična oddaja
TV Dnevnik
Premor
Žarišče
Mali koncert
Košarka — pokal evropskih prvakov
Commodore : Jugoplasti-ka, prenos II. polčasa Svet na zaslonu V hribih se dela san Prepovedane  igre, dokumentarna oddaja
1. program TV Zagreb
8.35 Sončnica, oddaja za otroke
9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12 30 Poročila 14.10 Prezrli ste, poglejte 15.30 Poročila
15.45 Ponovitev nočnega programa
17.00 TV dnevnik 17.50 Sončnica, serija za otroke 17.20 Številke in črke, kviz 18.40 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV Dnevnik 22.45 Noč in dan 1.00 Poročila
RADIO
PETEK, 5. januarja:
Prvi program
14.05 Gremo v kino - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 1600 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli 20.30-23.00 Slovencem po svetu -23 05 Literarni nokturno 23.15-4.30 Nočni program - glasba
SOBOTA. 6. januarja:
Prvi program
10.05 Kulturna panorama - 11.05 Prizma optimizma - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Koncert iz naših krajev
- 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Veče ri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-5.00 Nočni program
- glasba
NEDELJA, 7. januarja: _
Prvi program
11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtr-ca domačih - 17.00 Poročila -17.30 Humoreska tega tedna -18.05 Priljubljene operne melodije - 1900 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -23.15-04.30 Nočni program, glas ba
KRANJ STORŽIĆ
KINO
KRANJ CENTER
5. januarja amer barv. srhlj. STRAŠNE SANJE V ULICI BRESTOV ob 16., 18. in 20 uri 6. januarja Ni kinopredstav! 7. januarja amer. barv. fant. film SOLARNI BOJEVNIKI ob 10. uri, franc. barv. kom. GADJE NA POČITNICAH ob 15 uri, amer. barv. srhlj. STRAŠNE SANJE V ULICI BRESTOV ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. kom. LETALSKA AKADEMIJA ob 21. uri 8. januarja prem amer. akcij, film IZVEN ZAKONA ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. NOČNO ŽIVLJENJE ob 20. uri 9. januarja amer. barv. akcij, film IZVEN ZAKONA ob 16. in 18. uri, amer. trda eort. NOČNO ŽIVLJENJE ob 20 uri 10. januarja amer. akcij, film IZVEN ZAKONA ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. NOČNO ŽIVLJENJE ob 20. uri 11. januarja amer barv kom. LETALSKA AKADEMIJA ob 16., 18. in 20. uri
5. januarja amer. barv. akcij, film OKRUTNA DŽUNGLA ob 16., 18. in 20. uri 6. januarja amer. barv akcij, film OKRUTNA DŽUNGLA ob 16., 18. in 20. uri 7. januarja amer. barv. akcij, film OKRUTNA DŽUNGLA ob 16. uri, prem. amer. barv trde erot. NOČNO ŽIVLJENJE ob 18 in 20 uri 8. januarja Ni kinopredstav! 9. januarja franc barv. kom GADJE MATU-RIRAJO ob 16., 18. in 20. uri 10. januarja amer. barv. akcij, film PRESIDIO ob 16., 18. in 20. uri 11. januarja amer. pust. film ZAKLAD AMAZONKE ob 16., 18. in 20. uri
_ŽELEZAR_
5. januarja amer. barv. krim. film MAŠKARADA ob 18. in 20. uri 6. januarja amer. barv. krim. film MAŠKARADA ob 17. uri, prem. amer. barv. fant. kom. MOJA MAČEHA JE Z DRUGEGA PLANETA ob 19 in 21. uri 7. januarja amer. fant. kom. MOJA MAČEHA JE Z DRUGEGA PLANETA ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv srhlj. PRINC TEME ob 21. uri 8. januarja amer. barv. srhlj. PRINC TEME ob 18 in 20. uri 9. januarja Ni  kinopredstav!   10. januarja
amer. barv. srhlj. PRINC TEME ob 18. in 20. uri 11. januarja prem. amer. barv. kom. KDO JE POTUNKAL ROGERJA ZAJCA ob 18. in 20. uri
_DOM KAMNIK_
5. januarja amer. barv. akcij, film JURIŠ NA BAZO GLORIA ob 18. uri, amer. trda erot. PLAVI ANGEL ob 20. uri 6. januarja prem. amer. barv. akcij, filma PODIRA-LEC ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. kom. LETALSKA AKADEMIJA ob 21. uri 7. januarja amer. barv. akcij, film PODIRALEC ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. akcij, filma IZVEN ZAKONA ob 21. uri 8. januarja amer. fant. kom. MOJA MAČEHA JE Z DRUGEGA PLANETA ob 18. in 20. uri 9. januarja amer fant. kom. MOJA MAČEHA JE Z DRUGEGA PLANETA ob 18. in 20. uri 10. januarja Ni kinopredstav! 11. januarja amer. barv. kom. FANTOVŠČINA ob 18. in 20. uri
_TRŽIČ_
5. januarja franc. barv. kom. GADJE MATURIRAJO ob 17. in 19. uri 6. januarja prem. jap. karate filma ŠOGUNOVA SENCA ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. trde erot. PLAVI ANGEL ob 21. uri 7.
januarja jap. barv. karate film ŠOGUNOVA SENCA ob 17. in 19. uri, amer. barv. trda erot. PLAVI ANGEL ob 21. uri
_KOMENDA_
5. januarja amer barv. kom. LETALSKA AKADEMIJA ob 20. uri
_LAZE_
5. januarja amer. barv. akcij, film PODIRALEC ob 19. uri
ČEŠNJICA_
5. januarja amer. barv. akcij, film PRESIDIO ob 20. uri
KRANJSKA GORA 5. januarja jap. barv. karate film ŠOGUNOVA SENCA ob 18. uri
_DUPLICA_
6. januarja amer barv. akcij, film IZVEN ZAKONA ob 20. uri 7. januarja amer. barv. akcij. fant. film CIKLON ob 18. in 20. uri 10. januarja amer. barv. akcij, film OKRUTNA DŽUNGLA ob 20. uri 11. januarja amer. barv. srhlj. STRAŠNE SANJE V ULICI BRESTOV ob 20. uri
_DOVJE_
7. januarja amer barv. akcij, film PRESIDIO ob 19. uri
RADOVLJICA
5. januarja češka kom. MOJA MALA VAS ob 20. uri 6. januarja amer. grozlj. MOJ SOSED JE VAMPIR ob 18. uri, ital. film VRAG V TELESU ob 20. uri 7. januarja ital. film VRAG V TELESU ob 18. uri, amer. film MIKRO-KOZMOS ob 20. uri 8. januarja amer. grozlj. MOJ SOSED JE VAMPIR ob 20. uri 9. januarja amer. film MIKROKOZMOS ob 20 uri 10. januarja amer. grozlj. MOJ SOSED JE VAMPIR ob 20. uri 11. januarja amer. uspešnica BEST SELLER ob 20 uri
BLED
5. januarja amer zab. film TRIJE AMIGOSI ob 20. uri 6. januarja amer. zab. film LAK ZA LASE ob 18. uri, franc grozlj. TERMINATOR ob 20. uri 7. januarja amer. zab. film TRIJE AMIGOSI ob 18. uri, amer. film NASVIDENJE OTROCI ob 20. uri ital. film VRAG V TELESU ob 20. uri 9. januarja ital. film VRAG V TELESU ob 20. uri 10. januarja amer. film MIKROKOZMOS ob 20. uri 11. januarja amer. kom. ŠKRLATNA ROŽA KAIRA ob 20 uri
MALA VAS OB 20. uri 7. januarja amer. zab. film LAK ZA LASE ob 18. uri, franc. grozlj. TERMINATOR ob 20. uri 11. januarja amer. grozlj. MOJ SOSED JE VAMPIR ob 20. uri
ŠKOFJA LOKA
5. januarja amer. akcij, film VVALLSTREET ob 18. in 20. uri 6. januarja amer. akcij, film SAI-GON ob 18. in 20 uri 7. januarja amer. akcij, film SAIGON ob 18. in 20. uri 9. januarja hongkon. akcij, film OBRAČUN V HONG KONGU II ob 20. uri 10. januarja hongkon. akcij, film OBRAČUN V HONG KONGU II ob 18. in 20. uri 11. januarja amer. akcij, film AVTOCESTA STRAHU ob 20 uri POLJANE
5. januarja amer. vojni film BILO-XI BLUES ob 19. uri 7. januarja
amer. znan. fant. film HIDDEN ob 17 uri
ŽELEZNIKI
BOHINJ
6. januarja češka kom. MOJA
5. januarja amer. akcij, film SAIGON ob 18. in 20. uri 6. januarja amer. akc. drama VVALLSTREET ob 18. uri, amer. trda erot. REŽI SER PORNO FILMOV ob 20. uri 7. januarja amer. vojni film BILO XI BLUES ob 19. uri 10. januarja amer. trda erot. PRIVLAČNOST ob 20. uri
13. stran i mmmm^oiiAB
--———;_v
57 mild nežna moč izbranega tobaka
Blaga in nežna filter cigareta 57 MILD je osvojila in zadržala privrženost kadilcev s svojo nenehno kvaliteto, to pa je največje in najdražje priznanje temu proizvodu Tobačne tovarne Ljubljana.
99999999
(^K^M©IE2GLAS 14. STRAN
/ MALI OGLASI, OGLASI
Petek, 5. januarja 1990
DELAVSKA UNIVERZA
.TOMO   BREJC" KRANJ
Delavska univerza Tomo Brejc Kranj vpisuje kandidate v zimskem semestru šolskega leta 1989/90 v jezikovne tečaje: NEMŠČINE (I., II., III., IV. in V. stopnja ter konverzacija) ANGLEŠČINE (I., II., III. in IV. stopnja ter konverzacija) ITALIJANŠČINE (I., II., III. in IV. stopnja) FRANCOŠČINE (I., II. in III. stopnja) SLOVENŠČINA (I. stopnja) ŠPANŠČINA (I. stopnja)
Tečaji I. in II.' stopnje trajajo 90 izobraževalnih ur, tečaji III., IV. in V. stopnje ter konverzacije pa trajajo 50 - 80 ur. Pouk na tečajih je organiziran dvakrat tedensko v popoldanskem oziroma večernem času.
OSVEŽITVENI TEČAJI 4 krat mesečno ob koncu tedna (za angleščino, nemščino, italijanščino in francoščino) PONAVLJANJE ANGLEŠKE SLOVNICE (za srednješolce) ob koncu tedna.
Prijave sprejemamo do 31. januarja 1990 leta. Podrobnejše informacije dobite po tel. 27-481 vsak dan od 7. do 15. ure. Pouk se bo pričel v prvem tednu meseca februarja 1990.
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD TOZD OŠP KARAVANŠKIH KURIRJEV NOB CESTA TALCEV 2 64270 JESENICE
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Karavanških kurirjev NOB razpisuje prosta dela in naloge -   PREDMETNEGA UČITELJA TELESNE VZGOJE za določen čas od 12. 2. 1990 do 30. 6. 1990 s polnim delovnim časom Pogoj:
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri.
Rok prijave je 8 dni.
Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom na naslov TOZD Osnovna šola Karavanških kurirjev NOB, Cesta talcev 2 - Komisija za delovna razmerja in samoupravno delitev OD.
GORENJSKI MUZEJ KRANJ
Objavlja na podlagi sklepa zbora delavcev prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA za dobo 4 let
Kandidati morajo poleg pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje:
- imeti morajo visoko izobrazbo
- pet let delovnih izkušenj
- izpolnjevati morajo druge pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Gorenjski muzej Kranj, Tavčarjeva 43, 64000 Kranj, z oznako: za razpisno komisijo. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po zaključku prijav.
OSNOVNA ŠOLA LUCIJAN SELJAK Kranj
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Lucijan Seljak Kranj razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge
- UČITELJA TELESNE VZGOJE (P, PU)
- UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za DE Besnica
- UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA (P, PU)
Nastop dela 5. 2. 1990
in objavlja za določen čas prosta dela in naloge
- VARUHINJE v VVOOrehek (od 23. 1. do 31. 8. 1990).
Rok prijave je 8 dni od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
KOMUNALNO GOSPODARSTVO OBČINE RADOVLJICA Ljubljanska cesta 27
Komunalno gospodarstvo občine Radovljica, Ljubljanska cesta 27, obvešča uporabnike komunalnih storitev, da je na podlagi 2. člena sklepa o povečanju cen komunalnih storitev (Uradni vestnik Gorenjske št. 13) in soglasja Izvršnega sveta Skupščine občine Radovljica korigiralo cene vseh komunalnih storitev za 43 %, kar je toliko, kot so se povečale drobnoprodajne cene v mesecu novembru glede na oktober. Tako usklajene cene veljajo s 15. 12. 1989.
HfflB
eiNlTltlR
Ljubljana, Celje, Koper
Informacijsko tržeafe In posredovanje
ZASTAVA AVTO Ljubljana
- Ljubljana, Celovška 150, tel. 061/557-351, 554-141 (int. 202)
- Celje, Miklošičeva 5, tel. 063/24-211
- Koper, Istrska 55, *el. 066734-621
Posredujemo uvoz avtomobilov FORD, FIAT, OPEL, SUZUKI, SUBARU, AUDI, VW, ALFA ROMEO, LADA, SEAT, PORSCHE
Informacijske cen* nekaterih modelov:
- FORD Fiesta C 1.1, 55 KM, neto 11.795 DEM
- FORD Fiesta 1,4 CLX, 3 vrata, 71 KM, DEM 13.683,71
- FIAT Uno 45 Super Scala, 44 KM, neto 11.658 DEM
- OPEL Kadett LS 1,41, 3 vrata, 60 KM, neto 13.830 DEM
Kadett LS 1.41, 4 vrata, 60 KM, neto 15.180 DEM
- VECTRA2.0i, GL, kat., 4 vrata z dodatno opremo, DEM
21.594 59
- SUZUKI Alto Ql, 3 vrata, 40 KM, neto 8.910 DEM
Svvift GL 1.0 katal., 3 vrata, 55 KM, neto 11.715 DEM Samurai de Luxe 4x4, katal., 60 KM, neto 16.689 DEM
- SUBARU Jusry 1.0 Evr. katal., 3 vrata, 55 KM, neto 12.820
DEM
Justv 1.2 Evronorm, 5 vrat, 68 KM, neto 14.300 DEM
- LADA Samara LS, 1100, 5 vrat, 53 KM, DEM 8.908,96 in
Samara LS, 1500, 5 vrat, 72 KM, DEM 9.698,85
- Velika izbira tudi drugih znamk in modelov.
- Bogata standardna oprema, dobavni rok ca. 10 dni po vplačilu.
- Informacije, prospektni material, ceniki in celotna organizacija v posredniški mreži INFO CENTER.
IC INFO CENTER - najkrajša pot do nakupa!
3
DELAVSKA UNIVERZA
»TOMO   BREJC" KRANJ
Delavska univerza Tomo Brejc Kranj vpisuje kandidate v zimskem semestru šolskega leta 1989/90 v OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (6., 7. in 8. razred) Pouk v šoli je organiziran 4 - 5 krat tedensko v popoldanskem času.
Za kandidate, ki delajo v izmenah, bomo pouk organizirali dvoizmensko.
Prijave sprejemamo do 31. 1. 1990. Pouk se bo pričel 5. februarja 1990. ŠOLANJE JE BREZPLAČNO.
Podrobnejše informacije dobite vsak dan od 7. do 15. ure, razen sobote, tel. 27-481.
SOJKI UltUVJ
industrija gumijevih,
usnjenih in kemičnih izdelkov, r. o.
razpisuje delovni nalogi
1. DIREKTOR KADROVSKEGA SEKTORJA
2. DIREKTOR SEKTORJA ZA ORGANIZACIJO IN INFORMACIJSKE SISTEME
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanimi pogoji izpolnjevati še naslednje: pod 1.
- magister družboslovnih ali tehničnih znanosti
- 5 let ustreznih delovnih izkušenj
- znanje tujega jezika
pod 2.
- visoka strokovna izobrazba tehnične ali družboslovne smeri
- 5 let ustreznih delovnih izkušenj
- znanje tujega jezika
Ostali pogoji:
- vodstvene in organizacijske sposobnosti
- ostale pogoje določene v DD o izvajanju kadrovske politike v občini Kranj.
Kandidata bosta imenovana za določen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov SAVA KRANJ, Škofjeloška 6, Kadrovski sektor, 64000 Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključeni objavi.
inles
AVTOZASCITA KRAIGHER, ZASIP - BLED, tel.:77-707 ZA VOZILA DO 1 LETA STAROSTI DO 15 % POPUSTA.
MULI OGLASI
0 27-960 cesta JLA 16
APARATI STROJI
Prodam trajnožarečo PEČ. Franc Plevel, Velesovo 12, Cerklje, «42-497 7
Prodam TRAKTOR imt 542, s 800 delovnimi urami. Vrtna pot 3, Vo-glje - Šenčur 51
Prodam barvni TV, znamke ker-ting, daljinsko vodenje in zamrzovalno SKRINJO gorenje, 380 litrov. Cena 850 DEM. Iliev, Golnik 46, št. sobe 257 54
Prodam barvni TV phillips na da-Ijinsko upravljanje, g 631-122 64
Prodam DELE BRUSILNEGA STROJA, primerne za predelavo v rezkalni stroj ali kaj podobnega. Cena 1.000 DEM v dinarski protivrednosti. «69-030, int. 26, dopoldne 85
Prodam TRAKTOR štore 402 in KOSILNICO laverda. Peter Šuštar, Podhruška 9, Kamnik 24
Prodam PRALNI STROJ gorenje, star 1 leto. «38-809 106
Prodam nov POMIVALNI in PRAL-Nl STROJ gorenje. Cena ugodna. «69-543, popoldne, od 15. do 17. ure 27
Prodam dve termuakulacijski PE-Čl, 6 kW in 4 kW. «631-666 19
Ugodno prodam ŠTEDILNIK kiper-busch, star 2 leti. Olševek 39, Preddvor 21
VIDEOREKORDER akai, nov in barvni TV panasonic, ekran 55 cm, prodam. «22-586_35
Barvni TV gorenje, ekran 63 cm, prodam. «48-761 42
iv  p r e d o s l j a h|
9 t I_o o L h
TOVARN/1 POHIŠTVA AJDOVŠČINA
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina in brata
VOJKA MALIJA
se iskreno zahvaljujemo za pomoč sosedom in prijateljem, še posebej pa g. župniku za lep obred, ter pevcem, ostalim pa se v teh težkih trenutkih zahvaljujemo za izrek sožalij.
ŽALUJOČI: oče Peter, mati Vera in sestra Jelka
Gorice, 31. decembra 1989
• NADOMESTNI DELI
• DODATNA OPREMA
• SERVIS BELJAK -
LANDSKRON (SEVER) MILLSTATERSTRASSE 1 tel.: 9943-4242-41180
ZAPOSLITVE
ORODJARJA in DELAVCA za delo pri plastiki sprejmem. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve pošljite na oglasni oddelek. Šifra:
PLASTIKA_47
Honorarno zaposlim KOVINO-STRUGARJA, z večletno prakso, na Jesenicah. « 77-420 108
ŽIVALI
Prodam BIKCA, starega 1 teden. Struževo 9, Kranj 2
f i-* ' 1 A U T OB E D A R F ; Kl™
BELJAK, FRIEDENSSTRASSE 24. tel.: 9943-4242-42250. FAX 44100 NADOMESTNI DEU ZA VSE AVTOMOBILE - VELIKO SKLADIŠČE OB SREDAH IN 80BOTAH GOVORIMO SLOVENSKO PONUDBA MESECA: CHAMPION SVEČKE ZA VSE MODELE umo K" NETO OLJNI FILTRI ZA VW IN AUDI (BENCINARJE) Mino 49.- iwto
MALI OGLASI, OGLASI
15. STRAN 'I @®®SSSMS(Ca-AS
Prodam BIKCA simentalca, stare ga 6 tednov, za pleme ali za v skri-
njo. Sp. Bitnje 4, Žabnica__3
Kupim BIKCA simentalca, starega
od 7 do 14 dni «75-914__9
Prodam KRAVO križanko ali črno-belo.   Nova   vas   3, Preddvor,
«45 189_ 15
Prodam TELIČKO simentalko, težka 120 kg. «74-802_18
Prodma težko KRAVO simentalko, pred drugo telitvijo. Popovo 2, Tr-
33
žič
Rjave JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČE, prodam. Stanonik.
Log 9, Škofja Loka_ 36
Prodam PRAŠIČE za zakol (doma-ča krma). Kurirska pot 11, Kranj -Primskovo 45 Prodam 6 tednov starega BIKCA simentalca. Krakovska 6, Voglje _55
BIKCA. 58
Šenčur
Prodam 1 teden starega Podbrezje 107, Duplje
Prodam KRAVO simentalko, vesnica «68-662
pr-59
Prodam 1 leto stare KOKOŠI nes-nice, za zakol ali nadaljno rejo. Za draga 18, Duplje, «58-405 65
RAZNO PRODAM
Prodam vezan KOZOLEC in pol mlade GOVEDI ter POLNOJAR-MENIK, šir. 71 cm Krajnik, Brezni-ca 5, škofja Loka 17 Barvni TV gorenje in KROMPIR igor, prodam Lahovče 64, Cerklje,
«42 952_20
Prodam REŠETKE za peč KTK, 40 kW, nove, kompletne, trajnožare-čo PEČ kiperbusch in novo usnje no JAKNO, št. 52 do 54. Sveteljeva 7, Šenčur 95
STAN-OPREMA
Zelo ugodno prodam dva rabljena KAVČA  Vogljanska 8, Voglje Šenčur 4 Ugodno prodam JEDILNI KOT in
dva STOLA «25-545_22
Ugodno prodam POHIŠTVO za dnevno sobo, črne barve, 11 ele mentov. « 39-982 23
POHIŠTVO za dnevno sobo, prodam. « 34 691, zvečer 34
ZAHVALA
V torek, 19. decembra 1989 smo se poslovili od naše drage mame
MANCE NOVAK
roj. Grašič
s Primskovega pri Kranju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, delavcem Kibernetike in Creine ter vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Sajovčevi za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat vsem prav lepa hvala.
VSI NJENI
Prodam PRAŠIČKE čur
Luže 38, Šen-75
Prodam (kavč ir Bled
SEDEŽNO 2 fotelja).
GARNITURO Planinska 9, 67
»
TELEFON
44 TRGOVINA w— SERVIS
Prodam polovico mlade GOVEDI Trata 4, Cerklje_77
Prodam srebrno sive PUDLE, z ro-
STANOVANJA
Prodam novo 2-sobno STANOVANJE z dvema kabinetoma, na Pla
JUBLJANA - KRANJ
'Vabimo vas v novo specializirano trgovino, servi in komisijsko prodajalno s telefonskimi in alarmnimi napravami v Ljubljani, Brilejeva 12, Drto od 9. -18. ure . ,
minko, Trnovlje 32, Cerklje 101	ITALO SCHUHMODE ČEVLJARSKI CENTER ITALIJANSKE MODE CELOVEC                 . ^°VtfpP=> PISCHELDORFERSTR. 7                   . ^ (CENTER - SEVER)  i&^p ^J^f* ČEVLJEV ZNIŽANO DO 50 %
TOYOTA ORTNER • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • SERVIS • POPRAVILA VSEH VRST BELJAK, tel.: 9943-4242-41310, ZEHENTHOFSTRASSE 26	
	Prodam  2-sobno  STANOVANJE    Prodam OPEL REKORD diesel, le na Deteljici pri Tržiču. Informacije    tnik   1983,   z   dodatno opremo na «50-947                          14   «622-016 68
064-25-867.
GRADBENI MATERIAL
Prodam BETONSKE TLAKOVCE,. izvedba H, 30 kvad. m « 73-172, popoldne 50
Prodam suhe smrekove DESKE -colarice in LESTVE, dolžine od 4 do 7 m. Grohar, Vincarje 16, Škof ia Loka 86
GARSONJERO na Planini - Prim skovo, 32 kvad m., takoj prodam « 36 844, zvečer 29
Ugodno prodam starejše STANO VANJE, 62 kvad m., v centru mesta. «21 920 83
VOZILA
MARKETING AGENCIJA CLM BLED dipl. Ing. BORUT KORDEŽ 64260 Bled Cesta v Megre 7/a Tet.: 064-78-356 VAM NUDI STROKOVNO POMOČ PRI PRODAJI IN NAKUPU HIŠ, STANOVANJ PARCEL, VIKENDOV IN KMETIJ NA GORENJSKEM. ZA NAŠE STRANKE OPRAVLJAMO, POLEG POSREDOVANJA INFORMACIJ, VSE STORITVE POTREBNE ZA NAKUP, PRODAJO TER PRAVNI PRENOS NEPREMIČNIN. VSI ZAINTERESIRANI ZA NAKUP ALI PRODAJO NEPREMIČNIN NAS LAHKO OBIŠČETE VSAK DAN OD 8. -12. URE.
Ugodno prodam VW 1303 J, letnik 1974, registriran do aprila 1990
«26-120_I
Prodam Z 101, letnik 1980. Stara c 27, Kranj_5
Prodam Z 101, letnik december 1981, generalno obnovljena. Ma-rinšek, Pipanova 31, Šenčur 6
Prodam 1 leto in pol star 126 PGL.
« 74-457, zvečer_69
R 4 GTL, letnik december 1985. prodam za 4 800 DEM Gornik, Ke betova 1, Kranj 70 Prodam JUGO 45, letnik april 1989, garažiran, 7.500 km «22-673 71
Prodam JUGO koral 45, letnik 1988. Vojko Konc, Kovor 155, Tržič __72
ugodno pro 73
Z 101, letnik 1976, ugodno prodam Vrbančič, Cankarjeva 1, Tržič, « 50-260, int. 305, dopoldne 63 Prodam GOLF diesel, letnik 1984. Mirko Stoje, Poljšica 15, Zg. Gorje
66
Prodam Z 101 skala 65, stara pol
leta. «65-073_44
Prodam Z 101, letnik 1979 in AV-TOMATIK, nov. Matjaž Poljanec,
Selo 43, Bled_48
LADO niva, stara 2 leti, dodatno opremljena, registrirana za leto 1990, ugodno prodam «26 849, popoldne 49 Prodam JUGO skala, letnik december 1988, 13.000 km. Cena
8.200 DEM «68-274_52
LADO samaro, letnik september 1988, bele barve, 5 prestav, 19.600 km,   prodam   za   9.700 DEM.
«69-746_53
Prodam FORD FIESTO, letnik 1981 in 4 zimske GUME za VW. «38-172 _
GOLF, letnik 1982, dam. «26 255
Prodam VW «631-628
1200, letnik
1975. 10
Prodam OPEL KADETT, letnik 1983 in termoakumulacijsko PEČ, 3 kW.
«47-496_76
Ugodno prodam Z 750, letnik 1975. Janko Noč, Partizanska 25, Bled, « 77-024, popoldne_78
Prodam 126 P, letnik oktober 1988 in 380 litrsko zamrzovalno SKRI NJO, stara 6 let «33-133 11
Prodam dobro ohranjen 126 P, letnik 1980 Dragoš, Gradnikova 3, Kranj, «23 136 _12
Prodam R «78-076
4  GTL, letnik
1983 79
JUGO koral 60, dam. « 633 696
letnik 1989, pro 80
Prodam FIAT 126 P, letnik «65-176
1977. 81
JUGO 45 A, « 58-043
letnik 1987,
prodam 16
Prodam GOLF JGL, star 9 let Sta ne Grošelj, Poženik 46, Cerklje, «42 077
25
LOKALI
V Kranju najamem PROSTOR, •okal. Šifra: 40 KVAD M
INFO-STAN
Računalniško posredovanje informacij o zamenjavi, nakupu, prodaji, oddaji (brezplačno) in najemu stanovanj, hiS, parcel, vikendov, lokalov Tel (061) 443-242, od 8 do 14. ure, v soboto od 10. do 12. ure ___
Prodam JUGO 45, letnik 1987, 20 000 km, z dodatno opremo. Ce-
na 6.000 DEM «84-416_82
Prodam dobro ohranjen GOLF JX diesel, letnik oktober 1985 Trboje 96, Kranj_84
Ugodno prodam dobro ohranjen OPEL KADETT, letnik 1976. Breg ob Bistrici 1, Križe 87
Prodam JUGO 45 koral, star 5 me secev. Rajko Đukić, Mlakarjeva 24 Kranj, «26 107 _86
Prodam CITROEN GS karavan le tnik 1979. Cena 1.400 DEM. Štefan Kodeh, Kropa 3/b, « 79 595 89
Prodam FIAT 126 P, letnik «80-433
1989 90
VMCA« RAZPRODAJI NOVO V BELJAKU
TOYOTA
TSCHERMTZ
MRVI« PRODAJA VOZIL NADOMESTNI D«U DODATNA OPREMA UNIVERZALNA DELAVNICA ■■LJAK . SEVER - LANDSKRON TEL.i 0043-4242-44420
OBVESTILA
RTV SERVIS Sr. Bitnje 65, Žabni ca! Popravilo vseh vrst TV in radij skih sprejemnikov. Odprto: ponedeljek, torek, četrtek, petek, od 11 dpj 5. ure in od 17. do 19 ure. 13 OPRAVLJAM generalna popravila na vseh starejših PRALNIH STRO
JIH. «42 661_5j>
VODOINSTALACIJO NA HIŠI (kompletno napeljavo, kot tudi manjša popravila) vam izdelam ^olidno in hitro! « 28-427     18906
Ugodno prodam LADO 1200 za 7 milijard. Informacije na «89 195
28
Prodam JUGO 45 AX, letnik de cember 1987 Podreber 28, Naklo,
«48-704__30
Prevod 31
Poceni prodam starejšo Z 101 Ogled v soboto, po 15 uri Koš njek, Strahinj 25, Naklo_91
Prodam KOMBI 1977. « 74 736
imv 1600,
letnik 92
Prodam Z 750, letnik 1982 nik, «65-095 _
Prodam Z 101, letnik 1987, prevo ženih 30.000 km «78 130 32
Prodam Z «25-991
101 GTL, letnik
1985 37
Z 101 GTL 65, letnik 1984, prodam
«27-893_3o
Prodam R 4, letnik 1982, registri ran do junija 1990, prevoženih 58 000 km. Informacije na «36 642, od 13 do 18. ure 39 LADO riva 1300, 30.000 km. pro dam. Smledniška 4, Kranj 40 Prodam JUGO skala 55, letnik ma rec 1989 in GORILEC na olje za centralno kurjavo, nov, nerabljen, z garancijo, znamke klekner «633-118
41
Prodam dobro ohranjeno LADO 1600, letnik 1980 in Z 750, letnik 1977, registrirana do 22. 1. 1991 Milan Jarc, Okroglo 19, Naklo 43
Najbolj uporabne telefonske naprave
priznanih tovarniških znamk, zelo ugodno tudi pribor
• telefoni na tipke, na primer ISKRA v vseh barvah
• avto telefoni
• radio telefoni
• avtomatski odzivniki
• registratorji pozivov
• telefax naprave
• alarmne naprave Nasveti - Prodaja -Servis
AARES-
Schwachstromtechnik tel.: 9943-043-54513 A-9010 CELOVEC Pf. 1.
na vogalu
Rosentalerstrasse -Ankershoferstrasse 2A v modri Elektronikhaus.
_56
Prodam JUGO koral 55, star 18 mesecev Ogled v soboto in nede Ijo. Jure Hafner, Forme 35, Žabni ca 57
Prodam Z 750 « 80 585
60
Z 750, vozna neregistrirana, z rezervnimi deli, ugodno prodam. « 632 779_
_61
JUGO 45 E, letnik 1987, ugodno prodam. «37 173. popoldne 62
Prodam Z 101 ohranjena. «80 539
letnik 1980, dobro Informacije na 93
GOLF diesel, konsignacijski, 5 pre stav,   metalna   barva, prodam.
«35 106_96
Prodam obnovljeno Z 750, letnik 1980 in po delih Z 101 in Z 750 Špenko, Hotemaže 15, Preddvor
__99
Prodam SUBARU vusti 1000 W 4 x 4 letnik 1986 Lotrič, Dražgoše 60, Železniki 100
Prodam JUGO 45, letnik 1983. In formacije na « 83 723 102
Prodam «66 319
GOLF, letnik
1982. 103
Prodam 126 P, letnik 1987 Ogled od 17 do 18. ure. Demšar, Zg. Bit
nje 4, Žabnica__105
Prodam Z 101, letnik 1984, registri-rana do decembra 1990 Bukovec, Britof 52, Kranj 107
KUPIM
Kupim MENJALNIK «66 900, po 11. uri
za 126
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in sestra
IVANA ZAROTNIK
Jekova mama iz Dorfarjev
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi družini Ažman in sodelavcem delavnice Ažman, g. župniku za opravljen obred ter pevcem od Sv. Duha za zapete žalostinke.
VSI NJENI
Dorfarje, 17. decembra 1989
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi mož, brat in stric
MIHA VEHOVEC
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje ter se prišli poslovit od njega in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Janezu Zmrzlikarju za poslovilne besede, gasilcem, pevcem in g. dekanu Slabetu za lepo opravljen obred.
VSI NJEGOVI
Voklo, 13. decembra 1989
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta, deda in pradeda
KARLA ŠTIBLJA
p. d. Petričkovega iz Sp. Luše
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, pisna in ustna sožalja ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
		
		ZAHVALA
		V 55. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat
		in stric
		JANKO
		HOMEC
	Jt   »K 1IbW	iz Fužin
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in Znancem ter vsem, ki ->u- sočustvovali / nami. nam izrekli so-Zatje, se prišli poslovit od njega ifl ga v velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Alpetourja     TOZD Mehanična delavnica. Marmorja Hoiavljc. Kladivarja Žiri, Poliksa Ziri. Termopola So\o-denj. Posebna zahvala g. >upmku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem in Minki Pivk za poslovilni govor.		
		VSI NJEGOVI
Fužine, Žiri, Studor, Sovodenj, Stara Oselica, 19. decembra 1989		
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene žene in mame
STANISLAVE ŠKERJANC
Firedarjeve mame iz Dorfarjev
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gasilcem iz Žabnice in IGD LTH Škofja Loka ter sodelavcem kadrovskega sektorja Sava Kranj. Prisrčna hvala pevcem iz Nakla in g. župniku za lep obred. Vsem, ki ste s toplo mislijo in besedo sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: mož Tone, sin Peter in hčerka Mira
Dorfarje, 28. decembra 1989
NOVICE IN DOGODKI
Ustanovitev mešanega podjetja
Kovin se združuje z Železarno Jesenice
Jesenice, 4. januarja - Lani junija v železarni, v tehničnih dejavnostih ni uspel referendum o pripojitvi jeseniškega Kovina k Železarni Jesenice. Zdaj so o predlogu glasovali člani delavskega sveta Železarne. Kovin v sestavi ETE tehnične dejavnosti, strojne delavnice.
V jeseniški Železarni so že večkrat obravnavali predlog o ustanovitvi mešanega podjetja za proizvodnjo nožev, embalaže, usnja in plastike. Železarna naj bi zagotovila ustrezen prostor, organizacijo in kadre in kot ena izmed možnosti je bila, da bi uporabili prostore Kovina. S tem se je strinjal tudi sovlagatelj, saj bi z majhnimi investicijami hitro usposobili prostore. Vendar pa bi se moral Kovin pripojiti k Železarni Jesenice. Korist bi bila obojestranska, saj bi Kovin ne nazadnje s pripojitvijo k Železarni dobil zanesljivejšo osnovo za nadaljnji razvoj.
Ko so napravili elaborat, so ugotovili, da bi bilo najbolje, da se Kovin združi s temeljno organizacijo tehnične dejavnosti, obrat strojne delavnice, ki deluje v sestavu ETE. Dejavnost Kovina je identična dejavnosti železarne in bi tako delavci Kovina še naprej delali za železarno rezervne dele, popravljali konstrukcije, izdelovali valjčna orodja in pribor valjane žice ter kovinske kolute. V Kovinu naj bi zadržali še izdelavo hlevske opreme in izdelavo galanterije za Black & Decker.
Organizacijo dela in vsa naročila naj bi sprejemali v
strojnih delavnicah, ki bi skrbele tudi za kvaliteten prevzem. Čeprav se Kovin lokacijsko nahaja izven Železarne, pa je s transportnimi potmi povezan z Železarno in zato ne bi bilo večjih stroškov.
Delavski svet temeljne organizacije tehnične dejavnosti je lani junija že razpisal referendum o združitvi Kovina in tehničnih dejavnosti Železarne, a referendum v Železarni ni uspel. Kljub temu pa je bila Železarna še naprej zainteresirana za pripojitev Kovina. O tem so na minuli seji glasovali na delavskem svetu Železarne in sprejeli sklep, da Kovin Jesenice preide v sestavo ETE tehnične dejavnosti, obrat strojne delavnice. Medsebojna razmerja bodo uredili s pogodbo.
D. Sedej
Referndum je uspel
Vatrostalna Jesenice je družbeno podjetje
Jesenice, 4. januarja - Tik pred novim letom so v Vatrostalni Jesenice pripravili referendum o statutu družbenega podjetja Vatrostalna Jesenice. Za samostojno podjetje je glasovalo tričetrtine zaposlenih na Jesenicah.
V temeljnni organizaciji Vatrostalna na Jesenicah je zaposlenih 359 delavcev. Vse doslej so bili v okviru sestavljene delovne organizacije Vatrostalna Zenica, tik pred novim letom pa so pripravili referendum o ustanovitvi družbenega podjetja Vatrostalna Jesenice.
V Vatrostalni Jesenice že prej niso sprejeli sporazuma, ki ga je bila ponudila delovna or-
ganizacija. Menili so, da bi imeli po tem sporazumu prevelike obveznosti, ki jih ne bi zmogli. Vatrostalna na Jesenicah se večinoma ukvarja z viso-kogradnjami, adaptacijo in gradnjo dimnikov in so do zdaj največ sodelovali z vsemi tremi slovenskimi železarnami. Po ukinitvi peči imajo v železarnah še vedno delo, vendar se usmerjajo tudi drugam. Njihov
Izšlo glasilo tržiških športnikov
S pred dnevi izdano 29. številko Biltena, glasila tržiških športnikov, je uredništvo zaključilo deseto leto izdajanja tega priljubljenega športnega informatorja v Tržiču. Tako kot vse dosedanje so ga tudi takrat ljubitelji tovrstnega branja dobili brezplačno v trafikah v Tržiču in Bistrici ter v Tržiški knjižnici, nekaj izvodov pa je še vedno moč dobiti v pisarni TKS Tržič.
Tokratna številka Biltena prinaša rezultate in zanimivosti od septembra do sredine decembra lanskega leta, največji poudarek pa je na atletskih prireditvah, ki jih je bilo v tem obdobju res veliko. Naslovnico so člani uredništva posvetili zmagovalcu med starejšimi pionirji na krosu Dela v Kopru Anžetu Renerju, pa tudi sicer s te prireditve ne manjka fotografij in vseh rezultatov popolne tržišče reprezentance, ki je z osvojitvijo vseekipnega 3. mesta dosegla ponovno lep uspeh. V Biltenu so obdelani tudi rezultati vseh občinskih krosov, občinskega atletskega prvenstva, atletskega dvoboja med Tržičem in Radovljico ter pionirskega tro-boja.
V pisarni sedaj že samostojno organiziranega Rokometnega kluba Peko so pripravili pregled dogajanj v letu 1989, smučarji, alpinisti in zmajarji pa so zapisali svoje cilje v prihodnjih sezonah. Uredništvo je namenilo precej pozornosti tudi uspehu alpinistov v Himalaji, saj sta se uspele odprave udeležila dva Tržiča-na, Filip Bence in dr. Iztok Tomazin. Filip Bence pa je poročilo o tem dogodku dopolnil še s svojim videnjem dogodkov na gori 19. 10. 1989, ko je bil osvojen vrh.
Tako kot običajno tudi tokrat ne manjka drugih krajših novic in zanimivosti, med katerimi velja omeniti vsa tržiška občinska prvenstva: v kegljanju, streljanju, tenisu in krosu. Matevž Jenkole je prispeval zapis o dogajanju v moto športu, Andrej Loc pa je prispeval obširen zapis o šahovskem dogajanju v tržiški občini.
V Biltenu je tako ponovno zbranega veliko zanimivega gradiva, ki skupaj z dosedaj zbranim prav gotovo tvori bogato športno kroniko zadnjih desetih let.
J. Kikel
zadnji največji delovni uspeh je izgradnja 340 metrov visokega dimnika v Plominu.
Ko so ob zaključku lanskega leta pripravili referendum o statutu in volili organe družbenega podjetja Vatrostalne, se je referenduma udeležilo 281 zaposlenih ali 78 odstotkov. Za statut je glasovalo 255 delavcev ali 71 odstotkov od skupnega števila zaposlenih. Kot samostojno družbeno podjetje bo Vatrostalna Jesenice registrirana februarja. Vse obveznosti, ki jih imajo do delovne organizacije do tega datuma, bodo poravnali.
Izmed temeljnih organizacij delovne organizacije Vatrostalne se je za družbeno podjetje odločilo pet temeljnih organizacij od osmih. V Vatrostalni Jesenice pravijo, da nova organiziranost nikakor ne pomeni, da so prekinili odnose z Vatrostalno Zenica. Še naprej želijo in tudi bodo sodelovali pri skupnih nastopih na domačem in na tujem tržišču in se povezovali tako z delovno organizacijo kot tudi z ostalimi temeljnimi organizacijami v Vatrostalni Zenica.
D. Sedej
Radovljiški odsek avtomobilske ceste
Severna ali južna?
Radovljica, 3. januarja 12- Čeprav se je radovljiška občinska skupščina s sprejetjem srednjeročnega družbenega plana že opredelila za južno traso avtomobilske ceste (ob sedanji magistralni cesti), pa je iz informacije Skupnosti za ceste Slovenije o gradnji avtomobilskih cest mogoče razbrati, da odločitev še ni dokončna. V informaciji sicer piše, da je izdelan idejni projekt za osnovno, južno varianto, za katero radovljiška občina zahteva poglobitev trase, vendar navaja tudi to, da je v izdelavi idejni projekt severne trase, ki je krajša in cenejša. Ko bo projekt končan, bodo izdelali podrobne študije in primerjave vseh predlogov; pri tem pa bodo upoštevali in ovrednotili vse elemente, še posebej pa ekonomskega, ekološkega in kmetijskega.
C. Z.
MALI OGLASI
@ 27-960 cesta JLA 16
m?
k ■
Tudi malica med delovnim časom ni za vse enaka. Delavci kranjskega Cestnega podjetja so si jo privoščili kar za cesto. Da je bilo nekaj pod ničlo, jih skoraj ni motilo, iskrenega dober tek pa so bili veseli. Foto: Gorazd Šinik
Priznanje Zori Konic
Na vsakoletnem sprejemu za športnike in športne delave tržiške občine so tudi letos podelili tradicionalna priznanja - Bloudkove značke. Med dobitniki tega najvišjega priznanja je bila tudi Zora Konic.
Zora Konic izhaja iz znane športne družine. Že kot cicibanka se je vključila v tedanje Sokolsko društvo, davno pred vojno, in je telesni vzgoji ostala zvesta vse do danes. Kot aktivna športica se je ukvarjala predvsem z orodno telovadbo kot telovadka in je bila članica vzorne vrste tržiške-
ga društva in takratne Gorenjske sokolske zveze. Se kot aktivna telovadka je napravila vaditeljski izpit in tudi takoj pričela z vodenjem raznih oddelkov, od cicibanskih do članskih.
Po vojni je bila Zora Konic med ustanovitelji nove telovadne organizacije v Tržiču. V društvu Partizan je prevzela funkcijo načelnice in organizirala delo v vseh oddelkih. V tem obdobju seje njeno delo odrazilo predvse m pri sestavljanju različnih akademskih telovadnih točk, s katerimi so njene varovanke nasto-
pale tudi na prireditvah republiškega ranga. Še vedno je tudi aktivno tekmovala v orodni telovadbi in ie kot športnica dosegal priznanje Zlato značko ZREN.
V TVD Partizan deluje še danes kot aktivna vodnica oddelka starejših žensk, poleg tega pa je aktivna tudi na področju rehabilitacije invalidov.
Za njen življenjski prispevek, ki ga je kot športnica in organizatorica dala telesni kulturi, so ji tržiški športniki podelili zlato Blo-udkovo značko.
J. Kikel
KMETIJA ODPRTIH VRAT
IE] JERNEJ p VODNIK
64223 Poljane Gorenja Žeiina 111 (064)65-174
Prva žrtev zimskih gora
Mojstrana, januarja - Ze prvega dne novega leta so gore terjale smrtno žrtev. V jeseniški bolnišnici je umrla 22-letna Ksenija Pavlic iz Murske Sobote, ki seje na silvestrovo s prijateljema odpravila proti Bogatinu. Na ledeni strmini ji je spodrsnilo in zdrsnila je 300 metrov po pobočju, kjer se je ustavila hudo ranjena. Gorski reševalci so ji pomagali v dolino. Naslednjega dne je v bolnišnici podlegla hudim ranam.
Istega dne seje ponesrečila tudi 19-letna Danica Pernuš iz
Olševka, ko se je vračala s Triglava proti Kredarici. Ranjeno so reševalci odnesli na Kredarico, od koder so jo s helikopterjem prepeljali v dolino.
Naslednjega dne se je v znožju Malega Triglava ponesrečil tudi Tone Jelovčan iz Dolenje Zetine pri Škofji Loki. Tako kot Pernuševa je imel tudi Jelovčan dereze, vendar je eno izgubil in ko je stopil na ledeno površino, mu je spodrsnilo. Pri padcu je dobil rane na glavi.
20-!etni Damjan Gašperlin iz Bohinjske Bistrice pa seje ponesrečil pri turnem smučanju od Kredarice proti Planiki, kjer ga je odneslo čez skale. Ranjenega so našli reševalci in ga skupaj z drugimi ponesrečenci odnesli v dolino.
Priznanje strokovni službi Sis
Radovljica - Ko se je v začetku decembra v občini sestal koordinacijski odbor za usklajevanje skupne porabe v radovljiški občini, so sprejeli tudi priporočilo skupščinam Sis v občini za zadnje lansko zasedanje. Njihov predlog je bil, naj bi bodoči odbori, ki bodo v okviru upravnih organov zamenjali dosedanje samoupravne interesne skupnosti, imeli sedem do enajst članov.
Temeljito pa so potem sredi decembra ocenili izvajanje programa in zagotavljanje denarja na področju Sis družbenih dejavnosti v minulem letu delegati skupščine kulturne skupnosti. Ugotovili so, da so kljub denarnim težavam in različnim spremembam na kulturnem področju program uresničili. Bodoči upravni organ, pristojen za kulturo v občini, pa bo moral na priporočilo skupščine kulturne skupnosti predvsem upoštevati dediščino in dejavnost poklicnih kulturnih ustanov. Na skupščini so bili še posebej zaskrbljeni zaradi propadanja nekaterih dragocenih kulturnih objektov v Kropi in Kamni Gorici (Kapusovina in Vigenc) in zahtevali večjo zavzetost Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja. Podprli so tudi predlagani program in finančni načrt kulturne dejavnosti v občini za leto 1990. Naloga odbora in izvršnega sveta pa je zdaj, da zagotovita dovolj denarja tudi za uresničitev načrtovanih akcij in prireditev Linhartovih jubilejev do leta 1995. Za člane odbora za načrtovanje in uresničevanje razvoja kulture v občini, ki bo nadomestil skupščino in dosedanje organe kulturne skupnosti, so na seji imenovali Marušo Avguštin iz Muzejev radovljiške občine, Anico Bajt iz DPD Svoboda Tomaž Godec Bohinjska Bistrica, Miroslava Birka iz KUD Radovljica, Jakobino Bračič iz šolskega KUD Radovljica, Jožeta Dežmana iz Gorenjskega muzeja Kranj, Marijo Kolar iz Glasbene šole Radovljica, Cirila Kraigherja iz LIP Bled, Danielo Leskošek iz Knjižnice A. T. Linharta Radovljica, Matijo Milčinskega iz ZKO Radovljica, Ivana Pipana iz Fotokino kluba Radovljica, Valentina Šparovca iz KS Kamna Gorica in Rezko Šubic iz Knjižnice A. T. Linharta Radovljica. Skupščina je izrekla tudi zahvalo, in javno priznanje sekretarju kulturne skupnosti Andreju Sodji ter vsem delavcem Skupne strokovne službe Sis družbenih dejavnosti in vodji službe Jožetu Rebcu. (jr)