Postnlna plnčnna v gotovlnl-VII. lejtnlk. 1929. junius 20. 7. numera. Meszecsne verszke novine. Vu Imčni prSkimirszke evang. sinyorije reditel i vddavnlk: FLISZAR JANOS, Murska Sobota. Rokopiszi sz« morejo v Puconce posilati. Csek racsuna st. 13,586; ime »Dusevni liszt" Puconci. Cejna na cejlo lelo 20 Dln., v zvonsitvo 30 dln., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 dln. Naprejplacsilo goriviteme v»zaki evang. diihovnik i vucsitel. Vi szte szvetloszt etoga szveta. (MataJ 5, 14 16.) Nas Goszpon Jezus eto veli vu go-vori na gori: ,,Vi szte szvetloszt etoga szvčta." Ka znameniije to ? T6, ka na etom z-kmicov, z-nevervanosztjov, z-gre-hom i z-neblazenosztjov punom szveti Krisztusa naszlednfci tak morejo szvetiti, liki fakle, liki poszvctni tormina knicsnom, vihernom morji, steri kazejo gviisno pot, po steroj hajov more idti, naj k-clli pride. Kako, ž-kem naj szvetimo? Jezus etak veli: ,,Tak sze naj szveti szvetlost vasa pred ludmi, da vidijo vasa dobra dela, i dlcsijo Ocso vasega, ki je vu nebeszaj." Ali to tudi veli: ,,Jasz szem szvetloszt szveta." Krisztusa naszlednici z-onov szvet-losztjov szvetijo, stero od Nyega vdablajo. Eta szvetloszt je lubezni, dobrotivnoszti, krotkoszti, modroszti, telovne i diihovne csisztoszti szvetloszt, vere szvetloszt, poleg stere Krisztusov pravi naszlednik vszigdar nevkleknveno obsztoji med zitka vszake-fčle razmerami i premenyavanyami. Szvoj zitek z-cčla zaviipa na Boga vodjenye, szvojo volo szploh podvrze Bozoj voli. Z-etov szvojov verov, z-etim szvojim opo-nasanyem more szvčtiti pred ludmi. More szvetiti na szvojem meszti, med szvojimi zitka razmerami nč li bogatec, prednyi, nego te proszti ino szmrmaski cslovek tudi, z-ogibanyem i oszodjenyem greha, z-zavr'zenyem szvetszki marnoszt, z-vere zhajajocsem szvedosztva devanyem kre Krisztusa. Krisztusov veren vucsenik netrpf, ka bi pri nyegovoj nazocsnoszti preklinyali, nemoralne frlike popevali. Vervajocsa evan-gelicsanska zenszka, stera sze za Jezuso-vo deta cstiti, stera po molenyi i cstenyč Szvčtoga piszma vu nepretrgnyenom doti-kanyi zive z-szvojim Goszpodom, nemore naszlediivati divata naszpametno pretiranye. ,,Nemore meszto szkrito bidti, stero je na velikom bregi polozeno." Te ver-vajocsi krsztsenfk sze more vozdignoti od szveta szinov, ali nč szvojim bogisztvom, ali szvojov lčpov oblekov, nego vu szvo-je szrdce z-szkritimi onimi nebeszkimi kincsmi, steri nyegov zitek za lepi, bla-zeni, miroven i veszeli vcsinijo vu Jezus Krisztusi. YNiti ne vu'zgejo poszvčta, naj ga pod korc denejo; nego v poszvecsnyek i szvčti vszem, ki szo v-hi'zi." Krsztsanszki cslovek, kf od Boga to pozvanye ma, naj vu kmics-nom szveti szvetloszt bode, sze nemore vkravrnoti od cslovecsega driistva, nemo-re odidti za szamnika (remete), ali za re-dovnika. Sto etak scse csiniti, tiszti je pod korc djani poszvct, steri sze nescse szvč-titi pred ludmf. Krsztsanszkoga cslovcka 'zitek je ne-pretrgnyeni boj. Bojtivati sze morc szam szebom, z-gtehom, z-szvčtom, z-neszebics-nosztjov, neliibeznosztjov, nevervanosztjov Sztran 74. DUSEVNI LISZT junius 20. szvoji bli'znyi. Ali ravno to je nyegova dika, csi ete boj zbojiije, csi notri do szmrti veren osztane i mocsno obsztoji tam, kama ga je te dober Bog posztavo. Lehko je obsztati tisztomi, steri sze vktipevdarjenya, szkusavanya, 'zmecsav szkrblivo ogible i dalecse 'zive od liidi. Vervajocsi krsztsenik je te szvetloszt vu kmici szveta, csi poka'ze, ka z-szvojov verov zna doszta vsze znasati, zna dosz-ta vsze odpusztiti. Ka te tudi veren zna osztanoti k-szamomi szebi i k-Krisztusi, csi od drtigi liidi nepravicsnoszt, odiirnoszt, neprerazmenye more trpeti. Znasati od-pusztlti vszigdar vecs vala, kak protivin-sztvo z-odiirnosztjov, zadomescsavanyem povrnoti. Jako 'zmetno je obsztati vervajocse-mi vu nevervanom okro'zt. Ali nepozabmo, ka szo apostolje pravili: ,,Bole trbe Boga bogati, kako liidf/* I ka Jezus veli: ,,Jaj vam, gda vam vszi ludje dobro gucsaii bodo." (Lk. 6, 26). Csi je nasa dusnaveszt mirovna i proti Bogi negrehsimo, te nain ne trbC prevecs marati z-szodbov liidi. Mi sze itak zato moremo szvčtiti, naj ne nasz, nego Ocso nasega nebeszkoga dicsijo, liki za edno-ednoga dobroga deteta volo, stcro blagoszlov razsirjava okoli szebe, dosztakrat cstijemo roditele tudi dicsiti: Bojdi blagoszlovlena escse tiszta hi'za tii-di, oni roditelje tudi, ki szo ga osznavlali. Vardevajmo omurno, jeli szmo mi rčszan szvetloszt szvčta? Jeli sze nepre-sztera na szvet zato pokvarjenoszti taksna nocs, ar za szvetloszt pozvane fakle tudi kmico razsirjavajo? Fararca. Miszionszko delo prekmur-szke evatig. seniorije.*) (Nadaljavanye.) V-nadaljem ravno scsem goripozvati pazko viszikopostiivanoga szpraviscsa na to, ka bi bilo tu po niojem mislenyi najprvise nase delo ? Ar nč je zmetno pokazati nase rane, nase cerkvenc nevole i sziromastvo. ali doszta zmetncse je za ny^ vrasztvo najdti, naj kak naj hitre sze od-zdravijo ! I jasz miszlim, ka z mžlov dobrov volov, sze zna pomocsti tii tiidi! Na to, ka szobotski diihovnik, — ki je z ednim sinyor i dr'zavni katechet,**) — bi sze *) Piszao i na diihovnikov i ovi voditelov nase si-nyorije t. 1. apr. 19. v M. Szoboti dr'zanoj konferenciji goriprecsto Siftar Karoly bodonszki diihovnik, sinyorije podpornice cerkv. predszednik. **) Absurdum! Cerkevni i dr'zavni S2lii'zbenik na-ednok niscse nemre bidti, ali edno, ali ovo more piisz-titi. I csi szamosztojnoga katecheto dobimo v M. Szobo-to, te vu vu szvojem prosztom cajti doszta lehko csini za ete osztavlene nase verebrate. (Red.) ,,Trdi grdd ..." : Poszlovencso: JUVENTUS < — Nadaljavanye. — Po dnevi szta hodila okoli, tak dabi pija-niva bila. Vidla szta stiri palacse. Edna je z prevecs viszikov grajkov bila okoli vzeta. To je indasny: torszki harem mogao bidti. Tiidi zdi szc je citere glasz csiio vo i niksi 'zenszki glasz je noto nabero kcoj. Bog zna, koga szkri-vajo tam? Dv^ palacsi szta zapiiscsenivi bilC, to strto szo pa niicali betyarje. Na velkom meszti sze je preszterala kerba. Tii i tam szo sze escse najsle nikse indasnye korine, okoli steri je 'ze scsava i driiga divja trava raszla. Zapuscsene szo bil^ poti po kerbi, po nyih je velka tržva vdarila vo. Ali niksi v j tom kraji nepoznani grimicsi szo sze escse zele- nili; csiidne, z-torszkoga vrčmena tii nibane k^szne ro'ze szo sze szmejale na nyidva. Kak szta sla, ednnk szta sze szamo pred ednov globocsinov najsla, stera je najmenye 100 klavtrov globoka bila. Tu je nemogocse bilg pamet, da sze je risi-va. Szamo bojdiva potrpliviva. junius 20. DOSEVNI LISZT Sztran 75. szkrbo za diihovno potrcbcsino te nasi raztor-jeni vernikov, te csasz szi ravno miszliti nemo-remo. To je teliko dela, ka nye escse te naj-mocsnčsi cslovek szpunyavati nebi mogao.*) Jasz, vu obcsiitenyi moje szlaboszti, bi teliko dela nikak neviipao na szčbe vzčti. Nevolo, na-ednok odsztraniti nemoremo, &r nemamo zato zadoszta delavcov, ali nikeliko 'ze zda lehko pomagamo; za par let pa 'ze bode mogocse, ar nuva mocs pride, stero lehko na pule toga dela posztevimo i nasega g. seniora od nyego-ve vnoge szkrbi odszlobodimo i razbremenimo. Za par let szpuni szvoje sole eden prekmurszki mladenec, ki sze na diihovnisko cseszt priprav-la; i gda sze tfl zgodi, v Szoboti sze naj raz-lOcsi diihovniska i seniorszka cseszt od katek-hetszke. To je doszta dela za ednoga csloveka, nemogocse ]e, ka bi vsze to vredi opravlati mogao; gda poleg szvoje zadoszta velike fare, more escse administrerati tak veliko seniorijo. Te mladenec sze naj pripravla na katekhetszko cseszt i naj prevzeme diihovno szkrb szobotske fare raztorjeni kotrig tiidi; tak sze resijo gosz-pod senior szvojega vnogoga dela i poszla i po-tom na seniorijo tiidi lehko vdkso szkrb obrne-jo. TL mladi katekhet pa, gda bodo kath. dr-'zavni, ali driigi szvčtki, naj goripoiscse, te od csrede odtrgnyene kotrige szobotske fare, naj •) Haladunk is — sajnos — egyre jobban egy-hazi cs6d fele! (R.) nyim glaszi recs bo'zo i zmed nyimi o'zivava ogen nase evang. vere. Na te cil bi trbelo v-ednom ali drugom mCszti edno hizico poiszkati ali v najern vzčti, gdč bi sze ta evang. misionszka boza szlilzba, od csasza do csasza dr[zala. LC-tno arendo, ste-ro bi za nyo plžcsati trbelo, miszlim bi tO gmaj-narje z-veszt51im szrdcom radi vkiip dali. Pri vszškoj bozoj szliizbi bi szeproszo offertorium, szamovolni ddri na zidanye edne male molit-varnice, i na tč cil bi sze lehko obrnoli cerkev-ne mosnye dokodtki tudi. Zvlin toga miszlim, csi szobotska gmajna ne reflektera na cerkevno dacso te gmajnarov — i miszlim, ka tiidi od tc dohodkov z-szrdca rada odsztopi, — na nye bi tiidi trbelo nika cerkevne dacse navrzti, ste-ra bi sze z-cela na to prekmurszko miszijo obrnola. Isztina, ka te katekhet vu opravlanyi prčk-murszke miszionszke szliizbe, bi meo gviisne potne sztroske tiidi. Na tč cil bi szliizila, z-pr-ve sztrani dotacija nase piispekije, tak znarn ka ze na tekocse leto nam je na te cil obecsano 2500 Din; z-driige sztrani pa znabiti bi kaj al-diivala Murszko-Szobotska fara, naime panyeno na vszealdove gotovo Zenszko drustvo, steroga lepo i hvale vredno delo je ze ne szamo na ed-nom meszti zlatimi literami gorizamerkano. Na szlednye na te cil bi moglo lOtno nika aldiivati nase seniorije podporno driiztvo tiidi.*) *) Sinyorija szama tiidi nika. (R.) III. Escse eden rob. Tekli szo nyima dnevi i zadoszta lehko delo szta mela. Jesztvine je bilo povoli, dela szkoron nikaj. Szlobodno szta hodila szem i ta po grždi. Niti szo sze nyima protili ne vecs sztera, ka nyidva obeszijo, ar szta vszaki zve-csarek telko vode szpumpala gori v grad, ka bi ize vszaki d^n vszi betyžrje lehko kopali. Ali szrdc^ nyima je itak tezko bilo, tak da bi nyid-va celi Bakony tezio. — Nede dugo, ka de moja Mari malo de-te varvala, stero miszlim, jasz nigdar nemo vi-do — zdehno szi je Peter. Janos szi je v prgiscso nagno glavo i pre-misl^ivo szi je. Gledo je, kak sztiszne szen nye-govoga pajd^sa, dokecs on szam verosztiivati more. Edno nepoznato zelenye nyemi ne da me-ra. Hrepeneo je viditi poznate viliceszvoje ma- le v^szi, szladtek szmeh szvoje zen^. Gorecsa dtisnaveszt ga je ne piisztila pocsivati. Vsze nyemi je dugnyalo v glavi, gda je vosztopo z palacse i zacsno je szem-ta hoditi po kerbaj. Potem szi je doliszeo pri zidanoj grajki nikdas-nyega harema i v csarnoj kmici, stero je mla-danics nej mogo raztirati, sze je sz-szvojim vlš-kim baritonom toze n^bi : wKako k hladnoj vodi jelen . . ." Niti je dokonca nej priso toj noti, gda szo na tihoma edne male dveri zaszkrziitale i te szlOdny^ ver-sus je eden zenszki glasz znyim popejvo, Pre-sztraseno je szkocso gori J^nos. — Ne kricsi, — zosepnola je zenszka, — tvoj i moj zitek bi kostalo to. Sz trepetajocsimi vusztami je komaj znao opitati on: — Sto szi? -. , —- Rob kapetana. , . , ( Sztran 76. DOSEVNI LISZT junius 20. T6 szo moje miszli! Delo nebode tak tes-ko slo, kak vnOgi miszlijo, szamo je trbe zacs-noti. Jasz v-tom tali ze mam malo prakszo, ar szam ]e ze probao. Nasa prvesa seniorija je ze vu tekaji 80-ti let szklenola, ka na Gornyi-Szla-vecsi goriposztavi edno misionszko faro. D«kon-csčtek je bio prinesen, ali 'zaloszt za to delo je niscse ni maloga prszta ne steo genoti. Gda szem jasz v-Bodonce prisao, vido szem, ka szama od szebe na Gornyi Szlavecsi nigdšr ne-nasztane nova fara. Najprvle je potrebno med liidsztvom pobflditi duhovni glLd i 'zijo i potom delo szamo od sžebe bode naprt slo, Zato^-a volo szem na Gornyi-Szlavecsi notri szpelao mi-sionszko bo'zo szliizbo. Na vszaki dr'zžvni i kat. szvetek szem tč vernikegoripoiszkao, v-soli nyim bozo szliizbo drzao i sztaresim, szlabirn i mčnsim, — ki szo 2—3 včre dalecs vu cerkev pridti ne mogli, — od csasza, do csasza voob-szlu'zavao Goszpodnovo sz. vecserjo tiidi. Of-fertorium, mosnya i szamovolni dari, steri szo pri vszakoj bozoj szliizbi proseni,szo z-cela bili na fundatio zidanya cčrkvi polozeni. Meni szo szamo foringo placsali: escse ni sztroska za to pot i szlu'bo szem ne proszo od nyi. I to malo horcsicsno zrno je od leta do leta lipo raszlo i po dve deszetini let, je na Gornyi-Szlavecsi ne szamo szamosztojna evang. fara nasztanola, ne-go Bogi na diko, nam vszem pa na radoszt, je tam ze goriposztavlena nova evang. cčrkev. Tak bode to tiidi, vu nasoj misiji prek Mure. I ravno je ne potrebno, naj sze tam prok hitro nova evang. cerkev zozida, zadoszta bode zaprva edna proszta molitvarnica, gde do te nasi, odnasz odtrgnyeni vernici lehko opržvlali szvojo bozo szluzbo. Ali to ]e szamo escse zacs^tek zacsetka, szamo z tem sze na poli nasega misijonszkoga dela zadovoliti nemoremo ! Pitanje je, ka bode z decov te nasi vernikov ? sto de je vcsio na vero — vadliivanye ? Ar brezitogaje nemoremo nihati, csi scsemo naj ednok zive i vrele kotrige bodejo nase sz. mater^ cčrkvi. T0 dtco, od csa-sza do csasza je tiidi potrebno vkiip szpraviti na gviisni centrumaj* i poleg mogocsnoszti, csi vecskrat nc, meszecsno ednok ali dvakrat vcsiti, naj szpoznajo nase vere i cerkvi najvekše isz-tine, stere vszaki evangelicsanec poznati more. Na tč cil, kak naj prvle de to mogocse, organi-zerati moremo v nasoj senioriji edno pomozno diihovnisko ali kaplanszko cs^szt, za vcsenye vere i vadliivanya. Te diihovnik, ali vucsitel bi vcsio na vero i vadliivanye deco oni nasi ver-nikov, ki szo od szvoje fare odtrgnyeni i zmed drtige vere ludmi raztorjeni. To csčszt mo mog- *) Najveksa pogubelnoszt je reszan vu v dece vadlivanyszkoga vcsenya. Nebi bilo mogocse z-eti kamcsi 10—14 let sztare 'ze zda po leti na 6 tjednov vu Diacskem Domi vkiipszpraviti, gde bi verszko vcsenyč i evangelicsanszko osznavlanye d6bili, kako je to cilao z-szvojov ftindacijov blagoszlovlenoga szpomenka Kiihar Ferenc? (Red.) — Pa poznas nase peszmi ? csfidno. — Nej szam sze eti narodila. V beioj 'za-larszkoj hi'zici sze mi ]e zibel zibala i mama szo me vcsili Boga moliti. Moja mila mama ... rejcs sze nyej je vtrgnola od jocsa. Globoko miliivanje sze je zbiidilo v szrdcej Janosa: — Pravi dale i olehsaj szi szrdce. — Kak szneho szo me vkrajvtrgnoli od mojega mladozenca i szo me esze prneszli v preklat szamoga pekla. Delati mi ne trbej, mo-jemi stlabomi teli sze je ne potrebno prigibati za vlžtjorn v zetvo, pa mi je itak groza tii ziveti. — I trpeti, — nadaljiivo je Janos. — Kapetanove ktise — zdehnola je deklina. — Nega eszlobodjenya ? — Bode! — zacinko je nyeni mili glasz. Szama, oh kak bi viipala miszliti na to, ali tii szta vidva, dva szrmaska, na trplenye oszojeni-va roba. Ze szam dugo iszkala priliko, gda sze z vama szrecsam, gda mo pomagala vama, i vidva meni. — Jeli sze je mogocse od etec oszloboditi ? — Kakda nebi bilo 1 V onoj stirikiklatoj kerbi jeszte eden sztžri sztiidenec, to szo vrata grada. Vfltro vecs^r opium zmesam v jelosztra-zara. Lehko ideva. Ali . . . — No? — Jasz nevem, ka bi naj vcsinila? Jeli szam vredna nazaj idti z etaksim zamazanim telom i zamazanov dflsov v ono malo kucsico z belimi sztenami? — Zagviisno te csakajo doma mati. Prevecs temna nocs je bila, Jšnos je nč zamerko ono velko bolezen, stera je tamkricsa-la na lepom obrazi t^ deklice i nO je vido, kak szo ny^ trepetale vuszta, kda szi ]e gori-zdehnola: — Csakajo me, zmetno me csakajo diiga leta. Zopsztom me csakajo ... junius DUSEVNI LISZT Sztran 77. h goriposztaviti ze zatoga volo tiidi, ar taksi evang. vucsitelov vszigdar menye bode, ki do szpodobni vcsiti navuk verevadluvanya, dtihov-niki pa naime, ~ vu veksi faraj, gde tak za-doszta dela majo doma, — tu doprineszti ne-morejo.* Zviintoga eti v Prekmurji je potrebno escse v dvoma mesztoma organizerati, taksi misionszki centrum ; ednoga v Macskovci, ednoga pa okoii Fokovec. Te krajin grnajnarje szo vszi prevecs dalecs od szvoje cerkvi ; ednok za hice, drii-gocs za mraza; ednok za dezdza, drgocs za sznega ali blata volo k-bo'zoj szlii zbi neidejo ; ki pa dosztakrat brezi bo'ze szliizbe osztane, on sze po niali odnye odvadi. Vu te krajinaj zadoszta vernikov jeszte, steri po vesznicaj v kiipe, poleg endriigcga 'zivejo i tak po vremeni tii tiidi lehko none fare nasztanejo. -~ Ali csi scsemo, naj sze to ednok zaisztino zgodi, zde-lom 'ze zdi: moreino zacsnoti !** Ali z koj naj 'zive te nOvi misionszki dii-hovnik ? Naj prvle te gmajnarje, sterim de on szliizo, nyemi nikso malo placso zagviisati mo-rejo ; po tom pa od drzšve bi proszili kongro, draginsko podporo, i za vcsenye verenavuka bi tiidi nika dobo; zviintoga tiszta fara, vu stere *) Vu vsze veksi faraj sze morejo nasztaviti kdntor-katecheiszke szliTzbe na tiszto placso, stero szo prvle kantor-vucsitelje meli od gman. (Red. **) Tako je, te lepi program neszmimo piisztiti zaszpati, kak 'ze vecs driigoga. (Red.) Dugo szta mucsala obadva. Nazadnye ]e Janos pito : — Kd ti je ime? . ' — Zofika. — Potem viitro nocs. ¦ — Ja viitro. — Aii szamo mojega pajdasa pusztimo vo. ; — Zaka ? \ — V Becs ide po caszarszko piszmo i od . tisztec nama Iehko prinesze pomocs, stera naj oszlobodi i zgrabi betyare. ! — T6 va pravla, ka je v zaloszti doli szkocso sz pecsine v globocsino. Niscse ga ne- j de iszko. Sztrazar sze tudi nede sO hvalit, ka ; ]e celo ne)cs szpao privrataj. Zglihalaszva sze? [ — Ja, zglihala szva sze. Ali ti deklina, tak ! te naj blagoszlovi, ali pokastiga BOg, kak zdr- i 'zis recs, — igro je nyej prijeten moki glasz i \ 'Zofike szrdce od viipaznoszti krepse zacs-nolo bidti. (Dale.) krili bi sze drzao, bi zna bidti tudi nikso malo pomOcs dala ; i na te cil bi proszilš ponucs od Gusztav Adolfa društva. Ali najprvie zacsnimo nase niisionszko delo prek Mure, ar tam je potrebcsina najveksa i to delo sze lehko opravla brezi vsz.^ veiiki sztros-kov, z tim pa veliko vnozino nasi vernikov pri-kapcsimo k nasoj cerkvi i mocsn-} je obdrzimo vu nasem sz. Sioni. To delo, brezi kvara nase cerkvi daie od-lasati nemoremo ! Proszim zato voditele r.ašega Siona, naj szi od toga premislavajo i csi do cila kakso bogso put znajo, jasz z szrdca nyim rad na pomocs sztopim. Bog daj, naj moja recs nede zdaj: ,,glasz kricsecsega vu puscsavi", i csi bi ravno tak bilo, escse teda mam eden haszek, moja diisa sze zmiri, ar lehko ercsem : Mdixi et salvavi animam rrieam,"* *) Pred te'zke probleme nasz je posztavila gosp. Siftar diihovnika za cerkev 'zarecsa naprava, za stero szmo dosztojno lehko prevecs zahvalni. Ar kakstecs szo te'zke razmere, kakstecs doszta triidov bode kostalo, ali proti pokazanomi ciii szkiipnov volov i mocsjov mo-remo delati. (Red). (Gori precsteto na tretjo posztno nedelo vu ver-szkom zvecsarki 1929. rnart. 3.) Mol}nye ma tiidi zvc5ntsnye fcrnie. Zagviis-no sze tl nebi vidlo, csi bi koga vido molecse-ga z rokami v-zebki, ali pa z-pipov vuvusztaj. Pri molenyi more meti nase telo tiidi szvojo formo, z-tem podigavamo poboznoszt. Navado mamo zato roke vkup szkliicsiti, ali vkiip djati ivglavo nagnoti. Vszakomi sze poracsa, da pri szamomolenyi doj poklekne. Pred BOgom na kulina szpadnoti je n^ szramotno, nego zvise-noszt. Nas Zvelicsitel je tudi klecso, gda je rno-lo v Getzemanszkom pungradi. Tiidi Luther, tii-di nasi ocsaci szo klecsecs molili. Ka sze molitvi dosztaja, naj bo tvoja mo-litev isztinszko zgovarjanye z Bogom. Sz szvo-jim; prosztimi recsmi povej vsze Bogi, ka ti na szrdci lezi. Nesztaraj sze zato, ka neves z le-pimi recsmi moliti. BC>g ne gleda na lepe recsi, on gleda szamo na to, csi isztinszko z szrdca szhajajo. Zato pazi, ka ti moJitev taksa bode. Najprvle daj v molitvi hvalo Bogi. Oh kel-ko vsze mas hvaliti nyemi. Sto ti je dao zitek, mladoszt, zdravje, mocsne roke za delo, vszak-denesnyi kriih? Jeli szi vsze to ze nyemi zahva- Sztran 78. DOSEVNI LISZT junius 20. lo ? Szpunila sze ti je zela, dokoncsao szi edno delo, veszčlje te je doszegnolo, za sirecsnoga sze dr zis. Vsze to szo prilike na to, da sze ti viiszta na molLnye odprejo. Escse za zaloszt i za vdarce mores tudi hvalo dati Bogi, ar te od te escse veksa neszrecsa lehko doszegne. Pa, csi te je tiidi ta najveksa neszrecsa doszegnola escse te mores Boga hvžliti, ar Bog ravna z-sorsom tvojim. Prerniszli szamo malo, pa bos vido, kel-ko mas Bogi hvaliti! ; Sz prosnyov sze batrivno lejko obrnes k- j Bogi. Gviisna obecsanja mamo od njega, ka je poszliihne. Molčcsi krscsanov szkfisenya szve-docsijo to. Mogocse ne szpuni tvoje prosnye tak, kak bi ti rad bio; ali szpuni ti je tak, kak on za bogse szpozna. Vsze tu ti vszigdšr ne- '¦ szprevidis, ali veri, ka je tak najbogse, kak i Bčg scse. Szp^meni sze szamo z Jozefa, steri j je bio v sztiidenec vrzeni, kaksi goszpod je bio szledi, csiravno szi je v zacsetki nej miszlo, ka je to dobro bilo, gda szo ga v sztudenec vrgli. j Csi ne bi bio vrzeni v sztudenec i v temnnico | zapreti, bi mogao v szedem sziikesni letaj z j brati vred mrčti. Moli zato v celom szvojem j zitki, csi sze ti bar vcsaszi tvoja prosnya ne szpu- j ni! Bog ze najde priliko, gda ti jo szpuni! I Vu vszakom znamenitčsem deli proszi Bo- | gž za tanacs. Sz toga sze neszpozabi nigdar! Znaj, ka ti je 'zitek i celi nyegov tekaj v Bo-'zoj roki! Vu molitvi iscsi Bo'zo volo! Vej nasz je nej zaman vcsio ijezus Kristus : Bojdi vola tvoja. Vszigdar iscsimo zato Bo'zo volo! Szvojo volo ti Bog 'ze nikak na znanje da. Bog te ne niha nigdar brezi tanacsa. Ali ti v dusnoj vesz-ti nazvžszti volo szvojo, ali pa najdes pri szvo-jem vszakdanesnyem cstenyej evangeJioma nye-govo volo. Nega na szvčti lepsega dela, kak je Boga moliti, Moli vrelo. Vszi velki mo'zje szo Boga molili. Nega veksega, lepsega djanya, csi eden pred Bo'zim licem pokleklekne i 'znyirn szizgo-varja. Veliko prestimanje je za tčbe, csi z-kra-lom gucsis! Ka pa, csi pred kralovkralom szto-pis z-tvojov kak szneg csisztov diisov ino szi 'z nyim zgovarjas! Zato, dragi krscsanje, molmo vszigdžr, ob vszakoj priliki! Ne zacsnimo ni ednoga dela, ka bi szi prvle koncsibar z-p&r recsi ne zdeh-noli k Bogi, stere z-szrdca szhajajo — i vidli bomo, ka de nase delo le'zese, nase moke bo-demo le'ze prenasali i tak szvojega 'zitka tekaj mo nadaljavali vu vesselji, v b!a'zenoszti na ovom szvcti! Zšto molmo vszigdar, molmo z-szrdca! Nase molenye je naj pravo zgovarjanye z Bogom! PINTARICS IVAN, maturant. Veterni tcokdt. VreJi evangelicsanszki i rad vu c^rkev ho~ dčcsi cslovek je bio Janos kmet. Ni mraz, ni hica, ni de zd'z, ni dobro vremen ga je ne zaszta-vilo i naza zadr'zalo od cčrkvi i poszl(ihsanya Boze szliizbe. — Tak je meo sego praviti: proti szamomi szebi i proti driigim postuvanyi, za szveto du'znoszt dr'zim zdrzati tretjo Bo'zo zapoved : ,,Spčmeni sze, da nedelni den poszve-tis? Nye zdr'zanye je ne szamo lehko, nego tiidi prevecs naszladno delo. Tak prav mi szpadne, csi nase pobo'zne cerkevne peszrni, z-vernikov vnozinov navkiip marn priliko szpevati i Krisztusov szvčti evangeliom i nyega vekivecsni 'zitek szpravlajocsega vcsenya razkladanye po-szluhsati. Tak prav mi szpadne i dtiseven mir mi szpravi, csi sze m\ dusa vu vreloj molitvi gori pozdigne k-nebeszkoga Ocse prebivaliscsi i 'ze napre vziva ono blaj'zensztvo, stero nam k-Bogi bliizi bodocsnoszt szpravi. Z-Boze hi'ze domo prid6cs szi je premis-lavao od csiiti szveti recsi. Familie kotrige, de-co je tiidi spitavao od predge, tak se ogviisa-jocsi, csi szo na nyo pazili.? Tak je meo sego praviti, sto je v-ednom nemaren, je vu vszetn nemaren; sto edno ža-poved presztopi, te ove tiidi z-lehkim diihom prelomi. I v-tom je uprav pravico meo. Ednok je nikse delo meo vu va>asi ravno v-nedelo. Z-teskim szrdcom je pomiruo i vtihsao sze je z-tem, ka de tam tudi lehko so vu cer-kev, tam vu onoj velikoj, Ižpoj varaskoj cerkvi tiidi zadoszta ma vcsiniti szvojoj c^rkvenoj du'z-noszti. So je tiidi. I vu varaskoj cerkvi szo nyemi ne szamo kak tiihinci, szedeliscse poniidili, escse szo peszmene knige djali pred nyega. Kak lčpo liibžznoszt szvedocsi to ! Najbole sze nyemi je pa povidla predga. Diihovnik je od toga predgao, ka je Bog liibe-zen. To znšnye nasz naj vodi vu zitki. Csi znamo, ka je Bog lubezen, teda k-nyerai z-viipaznosztjov vandramo po zemli, vem nžsz liibeznive Ocsine roke vodijo. Neszpšdnemo ni junius 20. DUSEVNI LISZT Sztran 79. vu cagloszt, ni vu dvojnoszt, csi nasz teski dnčvi doszegnejo, vem nam liibeznive roke poniidijo te britek pehšr i csi je bar kmicsen nas sors vcsaszi, vcsžszi, nemre bidti hudi, ar ga je lu-beznivi Ocsa poszlao na nasz. Tak vu zitki, kak vu szrarti, sze z-toga ednoga neszmimo szpozabiti, ka je Bog liibčzen. Tevi dve recsi szi obarmo vu szrdci, szpisimo szi ]e vu szpo-menek, na hize szteno, naj sze 'znyih ni vu radoszti, ni vu nevoli neszpozabimo: nBog je liibezen." Janos kmet domo idocs szi je po celoj poti preraislavao od csute predge. Doma pri vecserji je zeni i deci pripovedavao, od koj je predgao varaski diihovnik. Z-ednim szo szi zgo-varjali tiidi od toga, kama bi trbelo pcMeg du-hovnika ršcsi tevi dve recsi gori szpiszati? da je naj i oni vszaki dčn cstejo i bodeta nyim na duhoven pokoj. Dobroga szrdca tiivarisica szi je tak misz-lila, ka de je najbogse na kuszti paper szpi-szati i vu hizi na szteno povesziti. Tak je vidla ona ze to indri tiidi. Janos ocsa szi je driigo zmiszlo, ali pred familiov je od toga nika ne pravo. Ednok je pa meo pot vu varas, tam je gori poiszkao ednoga klepara (koszitrdra) i ednoga lčpoga veternoga kokota je dao znyim szebi napraviti, na stero-ga tevi dve recsi: *B6g je liibezen" z-zlatimi literami dao gori napraviti. Z-velkov radosztjov je neszao domo novo szpravo i na drugi den ga je obri sztrehe, na hize cselo posztavo. Do ednoga hipa je vszaki den bilo doszta lfidi, ki szo veter kazajocsega kokota gledali, szanio szo li to ne razmeli: ka zadeneta na nyem tevi dve recsi: nB6g je liibezen"? Vremen je teklo! Za nisterno leto je on varaski dtihovnik v-niksem poszli pogledno mL-le vesznicske fare diihovnoga szvojega tiivarisa, steri nyemi ]e pokazao tč niale veszi znameni-toszti. Ne je bilo doszta za poglddnoti vu toj maloj, prosztoj včszi i tak je escse zislo vremen pogl^dnoti Janos kmeta veternoga kokota tiidi. Lepo je, i uprav intereszantno, takse szemescse ne vido — je pravo varasfei diihovnik. Csuden cslovek more bidti te tvoj gmajnar, ki je to dao narediti, hodva notri k-nyemi na nisterno mi-nuto, rad bi ga opitao, kak nyemi je prislo na pamet te isztinszke recsi, ržvno na tak neszta-noma sze obrdcsajocsi, nesztalen sytnbolum, na veternoga kokota napravo gori szpiszati? Janos ocsa sze je ravno na dvoriscsi v-niksera poszli obracsao i jako sze je radiivao, ka szta ga tak prijetniva goszta poglednola. Va-raski diihovnik nyemi je pravo, ka szta pogled-nola na nyegove hize sztrehi z-zlatimi literami opiszanoga veternoga kokota. Da szva takse es-cse vecs nigdar ne vidila, szva notri prisla k-vam vasz opitat, kak da vam je prislo to v-pa-met, takse narediti dati? Jako me veszeli vas visziko postiivani obiszk, goszpon duhovni paszt^rje. Idea neszha-ja od mene, nego od nyih, goszp. duhovnik i na varaskoga diihovnika kazavsi, je povedao, ka je nyegovo predgo poszluhsao i tak sze nye-mi je vu szrdci zbudila ona miszel, ka to na hize sztreho gori szpise, naj ne szamo vszigdar on i nyegova familia pred szebom vidi, nego szernte hodecsi drugi ltidje ttidi, ka je: Bog liibezen \ No, to me pa escse bole veszeli — ercse te varaski duhovnik, ka szte tak pazlivi bili vi Janos ocsa moje predge. Ali vendar bi donok nebi trbelo ete szvdte recsi na Teternoga koko-ta dati gori szpiszati, ar sze znA i taksi cslovek ndidti, ki de te recsi na veternom kokoti vido-csi, tak tolmacso, ka je Boza liibezen ravno tak premenyavna, kak veternoga kokota hod. Ravno ne tak, odgovori Janos kmet. RAv-no sze na nyem sikajo one najbole, ar tam to znamenujejo, ka zna pridti prazecsi jiig, ali ze-bčcsi szever; zna pridti dezdz prineszecsi zdoc, ali razvedrecsi vedrni veter, premenyavati sze zna okoli nasz vsze, szamo to edno sze ne-premeni nigdar i to je, ka nasz Bog vszigdar lubil Pavel apostčl todi pravi: wOnim, ki Boga lfibijo, vsza na dobro szlfi zijo" (Rim. 8. 28). Vi szte eden vrli cslovek Janos ocsa, je erkao te varaski diihovnik, deszno nyemi je po-nfido. Pravico mate! Zda ze jasz tiidi raz-mim, ka znamenfije veterni kokot z-zlštim na-piszkom. Mene sze tiidi dosztaja prilicsne recsi zlati govor: »Dober pop sze do szmrti vcst." — Bog z-vami, Janos ocsa! Vremenov znamenye. V Murskoj Soboti dve velikivi zidini zida-jo I Tak veliki zidin je predtčm ne bilo v-Soboti, niti v-celom Prekmurji ne. Ta edna velika, na kondignatio pozdignyena zidina je bluzi za gim-nšziumom pozdignyena, to je baratski kloster. Sztran 80. DUSEVNI LISZT. junius 20. Ta ova, stero z&l zacsajo zidati i tudi pozdig-nyena bode, je za kralevszkim notarom sztano-vanyern namenyeni: Sokolski dom. To edno baratje, to driigo sokolje dajo zidati. Tevi dvt zidini nam v-pamet prineszčta szvetoga piszma ete recsi: ^Ta sztara szo Rivsla ovo vsza szo nuva vcsinyena." Pomaii sze Prekmurje premeni, ka szo prekmurci predtem n tkogda vidili, po-etomloga bodo lehko vszaki den vidili: barate i sokole, tj bodo nieli najjakse zidine, nyihova de prisesznoszt. To pa n; z-nevoscsenoszti pi-semo, Bog vari! Nevodi nasz hiida veszt, szamo, kak vremenov znamtnye registr'ranio. Vidocsi etivi dve, doszta kostajocsivi zidi-ni, ali szi nyidvi plane, steri penez te veksi tal je v-Prekmurji szpravleni vkiip nam scsejocs, ne-scsejOcs napamet pride eto pitanye: Kelko osztavleni szirotic, lacsni, zčdni, szlabi sztarcov i sziromakov bi mogucse biio prehraniti i ob-lecsti z-toga kapitala interesa, kelko do te zidine kostale. Ali od sziromaski hiz, od obrambni hiz gorposztavlanya niti radi negucsimo. Te osztavlene najraj na Bozo szkrb zanihamo. V-pamet nam pride i to, ka ravno te, gda kloster, Sokolskidomzidamo, doli namenijo zapreti Szo-botski realgimnasium, i Murszka Szobotska osz-novna sola je tak prevecs nabita, i vu osztav-lenoj sztavi, ka je najbogse nL gucsati od nye. Deputacie rjmarivajo v-Belgrad edna za driigov za volo gori obdrzanya gimnazie, ali vsze z-tuznira trAstom pridejo naz.\. Z-aldovov prinasanyem bi vendar mogocse bilo gimnazium obarvati — ali na to nega penez. Rad bi nika poracsao: Dajmo doli nama-lati na eden k^p baratski kloster, SokoJski dom, realgimnazium na dveraj z-ednov velikov zakle-nyenov lakatjov i k*tem escse drzavno ljiidszko solo zvano kucso, pod nyim z-napiszkom: Mur-ska Sobota (Prekmurje). Z-te szlike escše tiihin-ci szpoznajo naso sztavo. To bode nasa lčpa fotografia! Zamerkanye. G. Pavlič Loize, szobotske realnegimnazie r. kath. katechet je tak poszebnike, kak druztvo voditele i tak tiidi nase evang. zenszko driiztvo maja 28-ga vecser na 8 voro v-Banfi zvano os-tarijo na tanacsivanye pozvao vkuper. Tanacsi-vanya predmet je bilo Prckmurja k-Jugoszlaviji prikapcsenya 10 letnice Gszvetka drzanye. Rav- no na takse tanacsivanye je pozvao vkiiper v-Dolnvo-Lendavo tiidi na maja 30-ti vecser len-davszke i okvilice sztancsare. Na to pozvanye bi radi nisterno zamerka-nye povedali, viipavsj sze vu tom, ka nam tC\ g. Pavlič Loize nezamtrijo. Imeniivanoga goszpoda PrCkmurjetak poz-na, kak ednoga agilisnoga csloveka, ki sze ne-zadovoli z-tem szamo, da na nyega za-viipani poszel, mladezni ^erszko osznavlanye vrelo szpur.yava, nego zvontoga vu tuvaristvi vszakoga dobroga dugovanya je vreli delavec i navdiiseni podpornik. Znano je, keliko sze je trii-dio vu nasztav!anyi antialkoholistnoga driistva, stero szvdje kotrige od pianovne pitvine (vino, zganica, sor) odvrnyava i driige od toga odvr-nyavati nyim zaduznoszt zepovc. Znano je z-kaksov nepomenkanGv vrelosztjov sze triidi te cil doszegnoti i v-kak najveksem prosztori v-zitek posztaviti. Z-goricstenyom, z-kepami sze pascsi liidi z-alkohola-satana skramblov oszlo-boditi i z-pianoszli grchsne nevarnoszti na trez-no zivldnye pripe^ati. Teliko vreloszti vu nyem vidocsi, bi zagvusno miszlili od nyega, ka vszigdar kelikokolikrat pred szebom vinszki gla z vidi: MApage Satana" (Odidi Satan!) vu szebi pravi/ I viste, te veliki antialkoholistni apostol ne szamo on szam ide vu ostarijo, nego i te driige tiidi ta pozava. To je pa velika inkon-zekventia Pavlič Loiz goszpoda! Csi popovszko-ga reda cslovek v-takso inkonzekventio szpad-ne, teda tak naidejo od nyega praviti: ,,vod6 predga, ali vino pije*. Ali povrnmo sze zda ze na oszvetek, ali szi deszet letnice na aug. 11-ga poszvetenya pripravlenye. Pavlics goszpoda je velika navdiisenoszt i agilitasa 'zelnoszt eto pot na taksi presztor vneszla, stero neszlihsi k-nyegovomi pozvanyi ino sze nepripravi k-nyemi. Privatni cslovek je na etakse, ceioga PrckmLirszkoga prebivalsztva sze tikajocsega Oszvetka pripravlenye nepripra-ven, i ta ]e ravno ne Pavlics Loiz goszpoda, kak r. kath. katheheta pozvanye. I kak sze to 'znyegovoga pozavnoga piszma viditi da, to on szam dobro previdi, v-sterom sze odpoveda-vajocs, etak pise: ,,Da bo proslava 10 letnice osvoboditve Prekmurja dostojno \n dobro pripravljena uspe-la in našla pri domačem Ijudstvi v-Prekmur]u in po vsej džavi najbolši odmev, zato je po- junius 20. DUSEVNI LISZT Sztrdn 81. trebno, da se v tej narodni-državni zadevi vsi združimo, pozabimo na vse, kar bi nas mogoče ločilo in smatrajmo za izredno Čast in prijetno dolžnost, da smemo in morarno pri tej za Prek-murje važni prireditvi sodelovati." Na navktipno delovanye i napozablenye oni, stera znžbidti lCcsijo nasz evangelicsane, zove gori goszpon Pavlič Loiz. To szo uprav h-pe recsi! Szamo to je baja, ka szo szamo recsi ! Dela, csinenya bi radi vidili, z-steri bi sze szvedocsilo, ka on evangelicsanov verszko obcsiitLnye vu postenyC dr'zi ino ji nevabi. Na stero gleddcs nam zadoszta naj bode pokazati na ne davno pretekocse romarivanye, na bucso hodbo, stero je po nikaki na izlOt idCnya imenom evan-gelicsanszke osznovlenike z-gimnazije i ljiidszki sol tiidi vabilo i v-szebe zagrnolo. Evangeli-csanszko naso deco na z-szvojov verov nasz-protno csinenye nadigSvati i pelati je z-vucsite-lovov visosztjov, stero vucsenici k-vucsiteli majo nc ravno te'zko delo, naimre, csi roditelje ne-vijo one pfiti prLvoga cila;*) ali to edno je pa isztina, ka vu taksi tiihi vodaj riblenye, vkiip-delovanye vozapre i neomogocsi. PreminOcse leto dec. 2-ga je M. Sobota varas pripravlao 10 letni jubileum; csi de letosz pš potrebno ednoga taksega jubileuma redjenye, teda je na taksega pripržvlanye najbole pripra-ven organum varasa voditelsztvo. *) Escse szo dare vfipali pob6rati od evangelicsa-nov nato bucsohodbo!? (Red.) Sporarszki dčcsko i nyegova kniga. Sporarszki dčcsko Schmidt Vilmos je na vandrarsztvi bio. Eden dčn ga obercse vu Drez-deni eden legen: »Schmidt, peneze mi trbe. Vu mojoj turbi mam edno knigo, stero szo mi mo-ja mama djali notri, i stero jasz itak necstčm. Ti pa vszigdar v knigaj vrtas, kupi jo doli od mene!" Vilmos je pogledno to knigo. Eden NOvi Zškon je bio. Vu nyem je nCcsteo od szvo-jega solszkoga cajta mao. nDaj mi jo esze, eto m^s par grosov." Zda szedi po vecseraj pri ednoj szvecsi vu szvojoj szobi i cste vu toj knigi. Prevedno cste. Vu nye sze vcsi eden szploh novi szvCt szpoznšvati; steri je z-cela ndcsisi, liki je ovak te szvet i liidjč. Sto ma isz-tino: eta kniga, ali liidj^ ? To more zvediti, to je zda to najfontosnCse. Domo potfije i pravi szvojim roditelom : ,,Odpiisztite mi, csi jasz zda eden cajt nebom delao, kak sporar. Obprvim sze niorem ogvusati obri ednoga prevecs fon-tosnoga dugovanya: zaka zivem obszojno, i kak sztojim z-Bogom i nebčszami'" I zda szedi vu szvojoj tihoj kamri i cst^ i premislcivle i moli. Ne li nisterne dni, nego prek tyednov. Ocsa szi glavo troszi obri szina, ki je ovak \k-ko prilicsen i pascslivi, ali na materno prosnyo nyemi nikse zadeve nedela. Szin pa nepocsiva, dokecs do szvetloszti nepride; etak szi miszli, csi je vredno prck meszecov broditi i delati, naj sze nžjde eden kuncslarszki spor za eden penezni omar, jeli je ne doszta bole vredno ob-ri toga na csiszto pridti, kak sze odprčjo gori csloveki dveri k-neb^szam, gde vekivecsno pre-biva. Tri mCszece je trpelo to. Tak je Schmidt Vilmos vu szveti szvojega nebeszkoga Ocse bio. Zda je z-vrt-losztjov sw znovics k-deli szvojega pozvanya, i je celi szvoj 'zitek liki vrC-li, gori-alduvajocsi krsztsenik hodo szvojo pot. I csi zve-diti scs^s, jeli je on vu szvojem pozv&nyi tudi ka vrloga doprineszao, tak znati mas, ka je on eden veJki vSzbrodec posztao, i ka nyerni m^mo zahvaliti parnolokornotivo. Pred nisternimi Ittmi je rejenya tanacsnik Dr. Schmidt, liki vtsziko-postiivani mo'z mro. Kazacs k dnevnomi cstenye Biblije. jun. Brdtja med szebom- 24. P. Kain i Abel. I. Moz. 4, 3—16. .^v 25. T. Kajnova pot. Judasa L. 3—11. ,. 26. Szr. Ocsa pazi. Zolt. 50, 14—23. 27. Cs. DiVznoszt zmerjenya\ Mataj 5, 21—26. 28. Isztinszka bratinszka liibčzen I. Jan. 3,11—18. 29. Sz. Vuki na šzrd. Jakab 1, 19—20. 30. N. Te najbOgsi brat. Jdnos 10, 1—.15.1(V:..M Jui. Boga szddba. 1. P. Protecsa szodba. I. Moz. 6,11 —13, 17,18. 2. T. Bog zdr'zi szvojo recs. I. Moz. 7. 11—24. 3. Szr. Jaj tomi nepobo'znomi szvčti. II. Petr. 2, 1-9. 4. Cs. Necsakanoszt szftdbe. Luk. 17, 26—30. 5. Sto more pred tvojim licem obsztati? 'Zolt. 76, 8-11. 6. Sz. Bug je isztinszki szodec. 'Zolt. 7, 7—18. 7. N. Obramba vu szodbi. 'Zolt. 46. i:l '• ft-» Sztrdn 82. DOSEVNI LISZT junius Bogd miloscse zdvezek i cslovekom. 8. P. Boga miloscse zavezek z Noeom. 1. Moz. 8, 1-22. 9. T. Z^vezek nyegov z ocsžkmi. III. Moz. 26, 40—46. 10. Szr. Zavezek nyegov z Izraelom. II. Moz. 19, 20-24. 11. Cs. Zavezek nyegov z-narodmi. K-Rimlan- com 5. 12. P. Zavezek nyegov z-menom. Hoseas 2, 18—22. 13. Sz. Zavezek moj z-Nyim. Luk. 18, 9—14. 14. N. Te isztinszki zaveznik. III. Moz.26, 1-21. Vkrajobrneny6 od Bogš. 15. P. Csloveka zvisenoszt. I. Moz. 11, 1—9. 16. T. Zvisenoszt k-szpadaji pela. Daniela 4, 25—5, 30. 17. Szr. K-szleposzti pela. Mataj 13, 10—17. 18. Cs. K-blaznoszti pela. I. Kor. 1, 17—31. 19. P. Na greh i szkvarjenye pela. Ap. Dj. 12, 1-25. 20. Sz. V-cagloszt pela. Mataj 27, 3—10. 21. N, Vu vecsno n6cs pela. Luk. 16, 19—31. Ršzlocsnijnali glaszi Radoszti glasz. MAr ta ocsnomegnyena lehkOta trplenya nasega jako preveliko veki-vecsno zmecsavo dike nam szpravla. Ar mi ne glčdamo ta vidocsi, nego ta nevidocsa. Ar ta vidocsa szo do csasza, ta nevidocsa szo pa vekivecsna." (II. Kor. 4, 17—18.) Zarok. Hari Lip6t dbmanjsavszki diihov-nik szo szi zarocsili Szakonyi Olgo z-Felsocsa-tara. Bla'zensztvo i blagoszlov bojdi nyid-va zitek! 'Zolt. 121, 8. Jubileutn speyerszke protestacije. Velki szvetek szo meli na Riszalaj szveta vszi protes-tantje. Okoli 120 jezero zasztopnikov je prislo vktiper z-szveta pčt talov v-Speyer varasi. Vu evang. cerkvaj szo zmo'zni govorniki glaszili obladnoszt Bo'ze recsi, blagoszlove evangelium-szkoga diiha i dtisneveszti szlobodscsine. Na-glaszali szo: wKa je med Bogom i cslovekom jedino Jczus szredbenik, brez potrebcsine vsza-koga zemelszkoga namesztnika i zasztopnika. Ne Jezusa ozdalecs bodocsnoszti, nego Jezusa nazocsiboddcsnoszti c^rkev szmo. Kunenye ne-pravimo i nad verov drtigi nekraliijemo." Mor^vci. Kuhar J6'zef farni glavni kurator szo dolizahvalili z-kuratorsztva. Z-nase sztrani prevecs 'zaliijemo te nazajsztop, ar nam je dob-to znano, k-kaksov velikov vernosztjov i liibez-nosztjov, z-osztrov volov tlidi, szo vodili Ktihar J6'zef vdrsztvinszka dugovanya moravszke fare duga leta. Za novoga glavnoga kuratora szo zebrani Fliszar Stevan z-Tesanovec, bivsi rihtar. Nadale szo sze odpovedali od inspektorszke cseszti Siftar Geza, bivsi poszlanec. NGvi ins-pektor je escse ne zebrani. Na novo sze orga-nizera 'Zenszko Driistvo tiidi. Krajinszko szpraviscse je apr. 23-ga dr'zano v-Beogradi pod vodsztvom Dr. Popp Fiilftp puspdk-administratora i Dr. Roth Vilmos inspektora. Zaloszt, na verenavucsne knige, na diihovnikov pokojnino gledocs ]e escse itak ni-ka definitivnoga neszkoncsano. Lepo je pa biJO ptispok-adminisztratora letno naznanilo, stero szo pod etim vodnim govorom dali napre: nMi szmo pa ne z-tiszti, ki sze kraj potegiijejo na szkvarjenye, nego szmo vere szinovje na zadob-lenye duse.* ('Zid. 10, 39.) Pozdignyeno szo sze szpominali z-speyerszkoga jubileuma 400 letne protestacije. Opominali szo, najnebodemo polejni, razdeljeni, nedolocsni, mčhki, mlacsni evangelicsanszki krsztsanye, nego veremocsni, trdi i verni 'zivi szvedocke kre nase cerkvi. Nasa krajina 170,000 dlis racsuna; premiHocse leto szmo meli 15 teologusov. Najmčnye pod-pore je dobila nasa — ta najszrmaskesa — si-nyorija! ? Evangelicsanszka statnpov zvčza za Jugoszlavio je nasztavlena apr. 22-ga v-Beo-gradi. Za toga volo szo prisli z-Berlina profe-szor Dr. Hinderer, predszednik mednarodne krsztsanszke stampov nazaviipnoszti i szo dosz-ta lepi tanacsov dšli nam. Nas szvetszki ins-pektor szo tiidi obecsali krajine moralno^ i ma-terialno pomocs. Letno bodo po faraj stampne nedele i oszvetki dr'zani. Pokazano je tudi na ono veliko nemaratnoszt, na greh zamiidjenosz-ti, ka z-nisterni gman od leta — do leta nikse-ga glasza nedobijo c^rkevni liszti; od dogod-kov znamenitesi i dszvetkov sze neposlejo naz-nanila lisztom, csi je bdr vernikov obcsno 'ze-lenye vsze znati, ka sze vu cerkvi godi. Za du'z-noszt sinyorom je dano, da opominajo duhov-nike na aktivno delovanye pri c^rkevni lisztaj, da budijo gmanszke voditele, presbitere i kotri-ge na szpravlenye napreplacsnikov. junius 20. DUSEVNI LISZT Sztran 83. Zagrebszka fara je dobila z Novoga Vr-basza edn© gmanszko diakoniszo, stere du'z-noszt bode: bete'znikov obravnavanye, szkrb-noszt okoli szrmakov, obiszkavanye bete'ztiikov po zagrabszki spitalaj i pri familijaj, pomocsna szlii'zba onim, steri szo brez dela, diihovna szkrb na evang. szltTzbenice po nedelaj i szvčt-kaj žadvecsara. ,,TUdi nasa szveta du'znoszt." (Odgo-vor .Novinam".) Dneszdčn boj proti neverva-noszti to zapAved diktaliva, naj proti obcsin-szkomi neprijateJi vszi krsztsenici vkiipeprimejo. Eti redov piszatel visestima vszigdar ednoga vervajocsega rim. kath.-na, liki ednoga neverva-noga evang.-na. Neverjem, ka bi sze najsao ogviisani evangclicsanszki krsztsenik, steri bi protiverszke knige i csaszopisze razsirjdvao. Evangelicsani szmo szigurno za verszko — mo-ralno vzgojo dece — mladčzni. Ali dokecs nasz z-r. kath. sztrani za jeretnike dr'zijo, ki pa nes-csemo driigo, szamo te csiszti evangelium; do-kecs sze evangelicsani povszčdik zaposztavlemo (evg. ljudszke sole nedobivajo sorazmerno z r. kath. solami oblasztne podpore; nas Dijaski Dom je dobo od oblaszti li 5000 D. podpore, naszprotno r, kath. Martiniscse 25.000 D.); do-kecs na nedelo Misericordias Domini »Nčpujsag" zvane novine pozavejo cstenyare na molitev za nazajpovrnitev drugovercov v rim. kath. cčrkev, dokecs BNovine" Szveto piszmo v pecs liicsiti pordcsajo; dokecs r. k. plebanos opomina v zmesnom zakoni zivčcsega etak : »Luteranszki diisevni liszt vi csteti nikak neszmite" itv. te-csasz sze Vam naj nevidi csiidno, csi sze mi ne-morenjo nadiisavati, peldodčnem, za r. kath. »Slovenskoga učitelja"! Szamovolni dari na gridrzanye Dti-sevnoga Liszta: Dervarics Stevan Radovci 10 din, goszpa Dobrai Janosova M. Sobota 100 din, Dr. A. Rituper okrozni zdravnik Kri-zevci 80 din, Brglesz Sandor Salamenci 10 din, Skalics Dezo s. upravitelj Moravci 10 din, Pou-csics Franc i Rituper Jozef Tesanovci 5—5 din, Ratkal Odon s. upravitelj Andrejci 50 din, Ve-ren Ivan Petesovci 5 din, goszpa Zsoksojca Ti-sina 10 din, Gorza Peter M. Sobota 5 din, Dar-vas Ferenc, Rehn Janos, Krancsics Janos, Fliszar Lajos, Jarnevics Peter, Hartmann Ferencova Murszka Szobota 10—10 din. — Radi bi nadal-javali! Szrdcsna hvdla! Turobni glasz. Zalosztnim i dojpobitim szrdcom naznanyamo, ka je Fartek Jurjova, roj. Csurman Eva z-Gor. Szlavecse vu 73-jem lcti szvoje sztaroszti po 2 leti dugom mantranyi 29-majusa prekdala diiso szvojo Goszpodnomi Bogi. Fartek Franc gor. szlavecski vreli inspektor szo szvojo lublčno mater zgiibili vu nyoj! — Naj bode njej leka zemla! Zvon jedinsztva. Gda szo ednok cnglan- derje z-hollandermi po dugsem bojiivanyi m^r zvezali, na szpomenek etoga veszeloga dogod- ka szo dali vdariti medalijo, stere edna sztran je 'zmeten kamen z-szkiipnov mocsjov zval^csi- va dva mo'za ilustralivala, z-etim podpiszkom; z-vjedinanov mocsjov naszhaj 'zenyamo Pred stirami letmi szi je nasi kupsinszki vernikov veksa polovica z-prevelikimi aldovmi i irudmi lepi zvonik dala zozidati i v-nyega primerno veliki zvon kiipila. Ze tL szmo dali glasz tomi nasemi vupanyi, ka ta mensa polovica kupsin- szki vernikor kupi vu te lepi torem te drUgi zvon. Vupanye nasz je ne vkanilo. Kupsin- szki verniki dneszden vu p^ldasztom d(i- hovnom jedinsztvi zivejo. Vszaka familia vdab- la ete liszt. Ah, kakso evangeliomszko mocs znatneniije to! Szvojega vkaprazmenya, jedin- sztva od vszake recsi glasznese dončcso meda- lio szo pa juniusa 9-ga posztavili pred ocsi- vesznoszt: velki, 5*5 q zm^cse zvon. T^ den po- poldn^vi sze je prevecs velika vno zina vernikov z-Szobotske i z-Piiconszke fare szpravila vkOper v-Kiipsinei k-poszvetstivanyi toga zvona. Duso podigavajocse je bilo za vszakoga po kiip- sinszkoj h6resnyoj, siirko- ednakoj- dugoj ceszti viditi edna- za ovimi goriposztavlena obladnoszti vrata, nadvakraja z-prelepimi gov«rami! Pri poszvetsiivanyi je farna dalarda pod vodsztvom Ruzsa kantora vecs cerkevni peszem popevala jako povidno. Predgala szta Kovats sinyor-dii- hovnik i Luthar Adam puconszki duhovnik. Te zadnycn je goriposzveto i blagoszlovo zvon, steri je potom goripotegnyeni vu torem i za edno dobro voro szmo ze szlihsali nyegov lčpi, mocsen glšsz. Naj szlihsa vu etoj obcsini nye- govo recs vszako vliho, zarazmi vszaka dtisa. Naj najde ona naglasz vu vszakoj hizi i vu szrdci deteta, mladčnca, sztarca, blazenoga i neblazenoga na glihl Tak veliki zvonov ema ni edna driiga obcsina, niti vu nisterni iarni tormaj ji nega, kak velike szo szi szpravili kup- sinszki nasi verniki. Vredni i potrebni szo bili pri szvojotn szpravlanyi podperanya drtigi verni dus. Oobili 5zo ttidi naszleduvajocso podporo: Sztran 84. DUSEVNI LISZT. junius 20. M. Sobota 2888 D., Predanovci 351 D., Tisina 150 D., Tropovci 20 D., Gradiscse 290 D., Nem-savci 148 D., Borejci 305 D., Rankovci 160 D., Vancsavesz 120 D., Lemerje 170 D.5 Cankova (Bagola) 100 D., Polana 1965 D., Krajna55D.. M. Petrovci 64 D., Szodisinci 85 D.} Gederovci 100 D., Csernelavci 191 Din. Za vsze ete darc lepo zahvalijo vszdm daritelom! Zahvalijo Rehn Janosi i tiivarisici, steriva szta nyim placsa, bo-leznoszti szveti simbolum, edno csarno zasztavo aldiivala. Z-nase sztrani pa tiidi nakleknemo prestimanya zasztavo pred Huszar Stevanom, ki szo toga celoga dela od zacsctka do dokoncset-ka gibajocsa dusa bili i je brez cagoszti, bo-jazfri, batrivno, huszarszko k-iepomr cili pripe-lali. Dobro delo szamo szebe hvali! Bogi boj-di dika i cseszt za vsza! Mčszec znotresnye miszie dela. Ameri-kanszke cdrkvi znotresnye miszije nazaviipanoszt je redovek vozdelala, poleg steroga junius me-szec vu znamenyi znotresnye miszije dela sztoji. Vszaki dUhovnik znotresnye miszije predgo drzi na nisterno nedelo etoga meszeca. Vu nasoj prvOsoj puspekiji za od vecs let mao poleg na-preszpiszanoga delaredoveka sze opravla vu vszakoj gmani znotresnyamiszija. — I prinasz ? Niti podporna Boza szliizba sze nedrzi vu ni-sterni gmanaj, nacsi je sinyorija zrendeliivala nye dr'zanye. Pred ednim letom je puconszki duhovnik poracsao, naj sze litno kamcsi vu dvema gmanoma, v-jeszen i na szprotoletje, vrsi miszionalszko-evangelizacijszko delo. Tak sze vidi, ka sze je eto poracsanye na gliiha viiha namerilo. Varivacske daleszpijo, naj gmane tiidi vu szpanye osztanejo. Davcsna uprava v M. Soboti naznanya, ka szo blagajniske vore szamo predpoldnevom od 8. do 12, vore. Sztrankam sze poracsa, naj posilajo porcijo po csekaj, stere pri vszakoj posti lehko dobijo. Na hrbti cseka je vszigdar zamerkati, kaj scsč placsati, naprej pa tocsen adresz placsnika i hizno num. Opomina sze iiidi vszaki, da taki placsa porcijo na II. frtao leta i niscse necsaka na poszeben csek. V Puconszkoj fari je na Prikmurszko Ev. Podpornico naszleduj^csi aldov vkiipnabra-ni: 1) dohodtek mosnye na I. adventszko ne-delo 8585 D, 2) na Trikralovo pri podpornoj bo zoj szlii zbi offertorium 364*90 D, 3) po vesz-nicaj nabrani aldov: Andrejci 6450 D, Bokracsi 24 D, Brezovci 148 D, Dolina 42 D, Gorica 56*50 D, Krnci 9 D, Lemerje 100 D, Markisavci 90 D, Moscsanci 30 50 D, Pecsarovc/ 7450 D, Polana 70 D, Predanovci 73 D, Puzavci 51 D, Puconci 20350 D, Szebeborci 51 D, Salamenci 71 50 D, Vanecsa 105 D, tak v 17 obcsinaj je vkupprislo 126370 Din; 4) dohodtek vu cerkvi vodjani podporni ladic 27'30 D, 5) Konfimandu-sov (decskov) aldov 1U8 Din. Vszevkiip je tak darlivano na podpornico 1939*75 dinarov. Posta. SzmodiS ev. diih. Perth Amboy. Zahvalnosztjov prijali peneze za Kalendarije, za D. L. i za D. D. KvitOramo, ka szo dali Osvatics Janos na D. Liszt 4 dolare i na D. Dom 5. dol; na D. List po dolari dali: Sanj^k Lajos diih., Hasaj Sandor, Kuzma Janos, Kolosa Jo zef, Vaj-da Sandor, Kardos J&nos, Proszics Adam. Rou-di Janos, Zrinszki Imre, Zakocs Ferenc, Sinkec Antal, Ladany Janos, Sinkec Sandor, Ivanics Mihaly, Bertalanics Ivan, Kozic Janos, Benker Ferenc. Lepa hvala za vsze ! Z-toplirn pozdrav-lenyem! Siftdr Kdroly Buenos Aires. V prihodnyoj numeri damo na ocsivesznoszt. Zda je ze keszno bilo. Pozdrav I GMHeroGW3W^ i I Paul Gašpersič Puconci '^^*'-^^^"^^"^ j-»cj: oblastveno izkušeni tesarski mojster prevzame vsakovrstna tesarska dela moderne lesene stavbe, ostrešje za palače, hiže, vile, tovarne, cerkve in zvonike, razna tla, stopnice (stube), ledenice, verande, ograje itd. Gradba lesenih mostov, jerov in mlinov. Načrte in prora« čune napravlja po najnižjih cenah. x -»t"^t*?fg I jr ». JI A jfc k jg ± " m -ak- * J« 1 IV * jg A ^r x **"**"*%* ± Trgovina stavbenega lesa, desk, latt apna in cementa. — Solidna postreiba!