Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
Letna inozemstvo	Lir	40 000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
Leto XXXVII. - Štev. 39 (1870)
Gorica - četrtek, 10. oktobra 1985 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Cossiga pri papežu
Mednarodno srečanje otrok v obeh Goricah
Vtnna irerislek
Skupini iz dveh župnij sta se pred kratkim pogovarjali s tržaškim g. škofom in ga prosili ali celo zahtevali, da jim pošlje mladega in delavnega duhovnika, ki jim bo posvetil vse svoje moči.
To je razumljiva prošnja. A kako naj ji škof ugodi? Kje naj odkrije takega zaželenega duhovnika, ki morda še rojen ni? Žalostno je, da se bodo take prošnje in zahteve še množile, saj se vsak dan zaskrbljeno oziramo po škofiji in se vprašujemo, kdo je tisti, ki bo prvi omagal in odpovedal. In drugi za prvim.
Žalostno pa je tudi, da marsikdo škofove stiske in bolečine ne more ali noče razumeti. Še bolj pa je žalostno, da sedanji časi res zahtevajo duhovnike, ki bi bili kos vsem problemom, a jih nimamo. Tisti, ki smo, skušamo narediti, kar je v naših močeh. Ali je to kazen božja, kakor kdo misli ali pa zelo jasen poziv katoliškim laikom, naj zavihajo rokave in se sami bolj zavzamejo za rast božjega kraljestva?
Ce kdo omenja možnost, da bi lahko koga dobili iz Slovenije, odgovorim, da je Slovenija že veliko dala. A kako naj še koga žrtvuje, ko pa so potrebe tudi v Sloveniji, zlasti v koprski škofiji, vedno večje. Delo pri nas ni lahko, zlasti ker ne da tistega zadoščenja, ki ga dušni pastir pričakuje. Ali naj pastirja, ki bi prišel iz Slovenije, pošljemo v prazno cerkev, v veroučno dvoranico, kjer ni nobenega otroka, med mlade, ki se izogibajo katoliški organizaciji?
Če mi kdo omenja pripravljenost kakšnega duhovnika, da bi prišel k nam, vprašam: kaj bo delal, predvsem pa, kako bo živel, kako bomo zanj gmotno poskrbeli?
Vprašanja niso odveč, ker so tujim državljanom zaprta marsikatera vrata. Saj je šola! Katera? A koliko časa še?
Vsem je nadalje znano, da italijanska vlada čez par let ne bo več »plačevala« župnikov in bodo morale škofije same poskrbeti za vzdrževanje duhovnikov. To se pravi: verniki sami. Med temi bomo tudi mi.
Lahko rečemo, da se našim duhovnikom trenutno materialno ne godi slabo. Ni pa rečeno, da bo tako tudi ostalo, ko bodo samo verniki prispevali svoj delež za vzdrževanje.
Že Kristus je rekel, da je vsak delavec vreden svojega plačila. Pomisliti pa moramo, da se božja previdnost poslužuje naše zavzetosti in našega prizadevanja pri gradnji božjega kraljestva.
Bog daj, da bi bili vsi, vedno in povsod, dobri božji sodelavci!
LOJZE ŠKERL
Tudi Salzburg se je spomnil sv. Metoda
V	Salzburgu so od 20. do 22. septembra na univerzi organizirali ob 1100-letnici smrti sv. Metoda mednarodni simpozij pod naslovom »Salzburg in misijon med Slovani«. Pri slovesni službi božji je tamkajšnji nadškof Karl Berg polkazal veliko ekumenske odprtosti, velikodušnosti in sprave, ko je vernike pravoslavne Cerkve prosil odpuščanja za knivdo, ki jo je deloma zagrešil do slovanskih blagovestnikov tedanji salzburški nadškof Adalvvin s svojimi sufraganskimi škofi v Freisingu in Passauu.
Berg obžaluje, da so tedanji škofje videli svoje misijonarsko poslanstvo le v okviru frankovskega cesarstva in so zaradi tega tudi ovirali delo sv. Metoda. Modra poteza papeža Janeza VIII., ki je tedanjemu salzburškemu nadškofu ukazal spet umestiti na škofovski sedež sv. Metoda, je za sedanje salzburške cerkvene može spoštovanja vredna in obvezujoča smer, ki jim govora, naj se v duhu bratske povezanosti s Cerkvami na Vzhodu tndneje povežejo med seboj.
Iz cerkvene zgodovine je znano, da je sv. Metod prišel v navzkrižje s tedanjimi bavarskimi škofi zaradi svojega nnisijonar-jenja v Panoniji. Prej so v Panoniji delovali salzburški misijonarji. Pri sodnem procesu v Regensburgu ga je leta 870 obsodil ravno nadškof Adalvvin s sufragani in ga za tri leta zaprl v nemški samostan.
Po razglasitvi italijanske republike v letu 1948 je poteklo enajst let, da je kaik njen predsednik uradno obiskal papeža. Prvi je to storil leta 1959 Antonio Segmi, ki je šel k Janezu XXIII. Segnijev naslednik Saragat je to storil leta 1964, ko je že vladal papež Pavel VI. Istega je v letu 1972 obiskal Leone. Pertini, ki je bil izvoljen leta 1978, pa je s svojim uradnim obiskom pri sedanjem papežu, čeprav je imel z njim že pred ttem več zasebnih siečanj, odlašal do lani.
Sedanji državni predsednik Cossiga pa je smatral za primerno, da svoj prvi uradni obisk posveti sv. očetu kot poče-ščenje Italije »Sedežu, ki je viir duhovnega in moralnega sporočila, s katerim je prepojena vsa italijanska zgodovina«.
Za dan srečanja je bil ne naključno izbran 4. oktober, ko Italija slavi svojega velikega sina sv. Frančiška Asiškega. Sv. oče se je pri tej izredni osebnosti v svojem govoru posebej zadržal. Dejal je: »Misel me spontano nosi k vzvišenemu liku sv. Frančiška, ki se ga danes koledar spominja. Ta miisel prehaja v vdščilo vam, g. predsednik, ki nosite njegovo ime, nato pa hiti k vsem Italijanom, M jih želi objeti. Težko bi bilo najti kako drugo oseb-
V	soboto 5. oktobra so stranke pretekle večine na deželi (Krščanska demokracija, socialisti, socialni demokrati, republikanci, liberalci in Slovenska skupnost) potrdile dosedanjo koalicijo. Prišlo je do nekaterih sicer pomembnih sprememb. Izven odbora je sedaj poleg SSk tudi PLI, katerega predstavnik pa bo zasedel mesto predsednika deželne skupščine. V odbor se vrne predstavnik PSDI, ki po izstopu Vespasiana ni imel več mesta v njem. PSI je dala na razpolago mesto predsednika deželnega sveta, imela pa bo štiri odbornike namesto prvotnih treh. DC ima predsednika (Biasutti) in osem odbornikov, republikanci ohranijo enega. Ssk bo še nadalje imela predsedstvo ene važnih svetovalskih komisij.
Nastopna seja deželnega sveta za izvolitev deželne vlade je predvidena v tednu. Na njej se s sestavo deželnega odbora dejansko reši ta pravzaprav čudna in nepotrebna politična kriza, ki je nastala zaradi preklarij med socialistično stranko in PSDI, posebej še po dokaj čudnih zahtevah socialistov za nekako poenostavljenje sedanje deželne večine.
SSk je v bistvu ohranila svoj položaj, torej predsedstvo ene svetovalskih ikomi-sij. Resda je zahtevala več, njeni predstavniki so se zavzemali za mesto podpredsednika deželnega sveta, ki bi ji po vsej pravici pritikalo. Ta predlog ni naletel na ugoden odmev, zato je SSk ohranila svoj dosedanji položaj.
Vsekakor pa je slovenska stranka v deželni politični večini in tako v tem .sklopu soodločb oz. prispeva svoje predloge za splošno deželno politiko, kar je vsekakor pomembno. Zlasti še, če pomislimo, da
Letos 3. oktobra je iz Genove izplula na krožno pot po Sredozemlju potniška ladja »Achiille Lauro« (23.000 ton). Poleg 189 mož posadke je bilo na njej 884 izletnikov. Poleg Italijanov so bili še Zahodni Nemci, Francozi, Španci, Angleži in 12 iz ZDA. Ladja se je ustavila v Neaplju, Si-rakuzi na Siciliji in v Aleksandriji. Tu se je izkrcalo 676 potnikov, ki so si želeli ogledati zanimivosti Gornjega Egipta in se spet vkrcati v Port Saidu, kjer se začne Sueški prekop.
Ko se je ladja približana Port Saidu
nost, ki bi na tako bogat in harmoničen način v sebi združevala značilnosti latinskega duha. Frančišek se je v svojem času znal dvigniti nad med seboj sprte stranke, oznanjujoč jim evangelij miru, sprave in ljubezni ter s tem postal veljaven predstavnik tistih duhovnih vrednot, ki sestavljajo resnično dušo in trajno bogastvo italijanskega naroda.«
Državni predsednik je s številnim spremstvom prestopil vatikanski prag ob enajstih dopoldne. Papež se je z njim v svoji biblioteki zasebno razgovarjal 35 minut, nato se je za pet minut pridružil zunanji minister Andreotti, nakar je Cossiga predstavil še ostale člane spremstva. Potem je povzel besedo Janez Pavel II.
PAPEŽEV GOVOR
Uvodoma je dejal, da je tekom sedmih let, ko vodi Cerkev, vedno bolj spoznaval italijansko ljudstvo, ki ga je vzljubil, saj je ta zemlja Bogu posebej draga. Zeto želi, da bi Italija ohranila jasno zavest glede krščansike in človečanske dediščine, ki ji je lastna. Naj ihi v verskih in civilnih izročilih, ki sestavljajo njeno zgodovino, našla vedno nov viir za nadaljnji razvoj svoje civilizacije.
imamo kot manjšinska stranka vseeno svojo politično besedo pri vodenju celotne deželne politike.
Sovjetski voditelj je obiskal Pariz
Glavni tajnik sovjetske komunistične partije, iki je letos spomladi postal sovjetski voditelj, Mihail Gorbačov, je 2. oktobra prispel na obisk v francosko prestolnico, kjer se je zadržal do 5. oktobra. To je bil njegov prvi obisk v kaki zahodni državi, odkar je prevzel oblast.
Glavni predmet razgovorov je bil, kako končati oboroževalno tekmo. Gorbačov je predlagal, naj bi se število medcelinskih jerskih izstrelkov zmanjšalo za polovico, obenem pa prepovedalo vesoljsko napadalno orožje (ta stvar sovjetske voditelje očitno zelo vznemirja, ker so ZDA pred Sovjetsko zvezo). Francoskemu predsedniku Mitterandu pa je predlagal ločena pogajanja o jedrski razorožitvi s Francijo in z Vel. Britanijo, .kar pa je Mitterand odklonil.
Veliko samoobvladanja je moral sovjetski voditelj pokazati, ko so gostitelji ponovno sprožili vprašanje človekovih pravic v SZ. S tem je začel že Mitterand ob sprejemu na pariškem letališču; isti dan je zadevo v parlamentu sprožil njen predsednik Louis Mermaz. Tudi pariški župan Chirac je ob pozdravu v mestni hiši omenil isti problem, nato pa še ministrski predsednik Fabius. Končno ga je o tem vprašalo še 500 časnikarjev, zbranih na zaključni tiskovni konferenci. Gorbačov si je pomagal z izgovorom, da so to notranje sovjetske zadeve, kar pa ni bil noben odgovor.
na 50 km, se je je na odprtem morju polastila skupina palestinskih gverilcev (izgleda, da so prolibijsko in prosirsko razpoloženi) in ladjo s preostalimi potniki in posadko (454 oseb) usmerila proti sirski obali.
Krizni štabi, zlasti v Italiji in ZDA so se takoj sestali in razmišljajo o ustreznih ukrepih. Gotovo je, da se bodo skušali poslužiti posredovanja Sirije in pritisniti na Izrael, da izpusti 50 Palestincev, ki so zaprti v izraelski državi, (katerih osvoboditev ugrabitelji brezpogojno zahtevajo.
Potem, ko se je ustavil ob sv. Frančišku Asiškem, kakor smo že malo prej omenili, je poudaril potrebo, da se morata obe oblasti, čeprav neodvisni in avtonomni, z enako zavzetostjo posvetiti človeku tako v njegovi osebni ikot družbeni razsežnosti. Ceilkev zase ne zahteva privilegijev, temveč le svobodo, da bi mogla neovirano delovati za dobro ljudstva. S tem v zvezi je omenil katoliške prostovoljce, zlasti inlad'no, ki se žrtvujejo za druge brez želje po kakšnem plačilu. Cerkev pričakuje, da vzame država na znanje to razpoložljivost tako posameznikov kot skupin, jih podpira v njih zavzetosti in usklajuje njihovo dejavnost, vedno seveda spoštujoč avtonomijo njihove ustvarjalnosti.
Omenjeni prostovoljci pa so po papeževem mnenju le eno izmed področij, kjer je možno sodelovanje med Cerkvijo in. državo za dobro naroda. Pri tem lahko igra važno vlogo Italijanska škofovska konferenca. Eno je jasno: obe ustanovi — in Cossigov obisk to dokazuje — se morata neprestano prizadevati za povezavo v vsem, kar zadeva napredek človeka in dobro države.
COSSIGOV ODGOVOR
Državni predsednik je s svoje strani opozoril, da je v zadnjih desetletjih v italijanski družbi prišlo do velikih preobrazb, iki so še v tdku. Tako se je prostor svobode zelo razširil, ljudstvo pa se vedno bolj zaveda odgovornosti do sebe in družbe, v kateri živi.
Kar se tiče povezave mod Cerkvijo in državo, je po Cossigovem mnenju zelo pomemben novi konkordat, ki je v službi človeka in skupne blaginje. Tako se je moglo udejstviti v polni meri svobodo vere in vesti, brez katere človeku ni mogoče v celoti uveljaviti svojega dostojanstva in poklica k svobodi in odgovornosti.
Cossiga je nato omenil stvar miru, ki s2 vedno bolj istoveti z bojem za človekove pravice. Ljudje brez pravic, potisnjeni na rob družbe, oropani osnovnih jamstev za človeka vredno življenje se zato ozirajo na Petrov sedež, da pri njem najdejo pomoč za svojo pravično stvar. S svojim pastoralnim poslanstvom, ki ga papež vrši po najbolj oddaljenih zemljah, je papež postal oznanjevalec miru in neustrašen borec za neodtujljive pravice, kjerkoli so kršene ali teptane. Tako je katoliška Cerkev kritična vest človeštva.
Tudi Italija spremlja s svojo udeležbo iste ideale kot papež na svojih apostolskih potovanjih. So to ideali miru, pravičnosti, resnične svobode in celotnega človeškega napredka. Na pragu novega tisočletja se človeštvo sprašuje, kakšna usoda ga čaka. »Pri tem ipa smo gotovi,« je dejal Cossiga, »da se bo človek prizadeval za vedno večje .počlovečenje življenja tako posameznikov kot celotne družbe. Pri tem prizadevanju bo našel pri vašem Sedežu vedno besedo tolažbe, včasih pa tudi opomina. Tako se bo čutil manj sam in bolj gotov poti, ki ga še čaka.«
MEDSEBOJNO OBDAROVANJE
Po govorih je sledilo običajno obdarovanje. Papež je poklonil Cossigi 70 cm dolg slonov okel z vdolbenim križem na spodnji strani. »Naj vas spominja na potujočega papeža,« je dejal, »kajti Italija ne pozna te vrste bogastva; treba je iti v Afriko.« Cossiga pa je s svoje strani podaril sv. očetu dva zvezka zbirk papeških bul iz leta 1759, ki se nanašajo na frančiškanske skupnosti.
Po slovesu je državni predsednik obiskal še baziliko sv. Petra in se zadržal v zbranosti pred kapelo z Naj svetejšim in pred glavnim oltarjem »Confessio«. Kmalu nato je vatikanski državni tajnik kardinal Casaroli v papeževem imenu vrnil obisk v predsedniški palači na Kviri-nalu, obenem pa je bilo uradno javljeno, da bo Janez Pavel II. ohiskal državnega italijanskega državnega poglavarja v drugi polovici januarja prihodnjega leta.
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
V	soboto 5. oktobra kmalu popoldne so z goriškega Travnika zleteli proti sinjemu nebu pisani balončki; na desetine jih je bilo. Spustili so jih otroci, .ki so se zbrali na tem naj večjem goriškem trgu, da izpričajo svojo vero v mirno sožitje med narodi. Podobno simbolično dejanje so pozneje ponovili v Novi Gorici, ko so izpustili več stotin golobčkov, saj je golob svetopisemski simbol miru.
Ustanova Združenih narodov za otroke UNICEF je namreč v sdboto 5. oktobra organizirala mednarodno srečanje otrok pod geslom: »Otroci ne poznajo meja«. Tako je bilo zapisano tudi na transparentih v našem mestu v slovenščini in italijanščini. K sodelovanju so bile povabljene šole naše dežele in z onstran naše meje. Udeležba je bila spodbudna, saj se je zbralo več kot tisoč otrok iz osnovnih in nižjih srednjih šol s profesorji in učitelji. Slovence je zastopala predvsem nižja enotna srednja šola »Ivan Trinlko«, ki je tudi sodelovala pri .kulturnem programu. Prišli pa so tudi dijaki iz Tista in iz Doline.
Srečanje se je začelo na goriškem gradu pod velikim šotorom, kjer je bil kulturni del srečanja. Začela sta ga dva o-troka, ki sta se pozdravila vsak v svojem jeziku: »Io sono Michela, tu chi sei?« »Jaz sem Marko, stanujem v Novi Gorici. Mi otroci se razumemo in ne potrebujemo prevajalcev.« Tako se je začel kulturni program, na katerem je nastopila kot rečeno tudi enotna slovenska srednja šola Ivan Trinko s Kosovelovo recitacijo v slovenščini in italijanskem prevodu ter z zborom, ki je pod vodstvom prof. St. Jericija odpel dve pesmi »Svatbo« in »Ptičica poje«. Tržaške slovenske šole pa je zastopala flavtistka Erika Buzečam. Poleg slovenskih dijakov so nastopile še druge skupine iz raznih krajev (Gradež z baletom, drugi z muziko, tretji z zastavicami itd.).
Seveda ni manjkalo zastopnikov oblasti tako z italijanske kot s slovenske strani: župan A. Scarano iz Gorice, Bašin iz Nove Gorice, nadškof Bommarco, prefekt Fie-rangeli. Posebej naj omenimo še tajnika italijanske komisije UNICEF Arnalda Farino in predsednika jugoslovanske komisije UNICEF Stevana Baljoševiča.
S Travnika so se udeleženci podali v Novo Gorico prek mejnega prehoda v ul. sv. Gabrijela. Na meji so se zvrstili novi pozdravi v slovenščini in italijanščini. Posebno učinkovit pozdrav je imel Arnaldo Farina, ki je med drugim zaklical, da se moramo boriti za mir v imenu človeka in Boga. Prevajalka v slovenščino je pa spregledala, da se moramo boriti tudi v imenu Boga.
Slavje se je potem nadaljevalo in se zaključilo v Novi Gorici, .kjer so vsi udeleženci dobili malico. Prvič se je zgodilo, da je slična manifestacija imela tudi svojega sponsorja, to je finančnika, .ki je kril stroške in sicer Italijanska ustanova za razvoj turizma.
Pomenljivo je, da je ustanova UNICEF izbrala prav obe obmejni mesti Gorico ir. Novo Gorico za tako značilno mednarodno srečanje mladine. Prav gotovo je ta izbira tudi sad dolgoletnega prizadevanja oblasti z obeh strani državne meje za bogate kulturne stike in za vedno večje sodelovanje. Ce je dobra volja, pretekli zgodovinski dogodki in različni politični režimi niso ovira za plodno sožitje in uspešno reševanje medsebojnih problemov v miru in razumevanju. Bog daj, da bi do tega spoznanja prišli tudi tisti, ki vodijo .mednarodno usodo narodov, in tudi politiki v Rimu, ki rešujejo vprašanje globalne zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji.
■	Lani 16. marca so islamski skrajneži iz vrst »Džihada«, tj. svete vojske, ugrabili svetovalca ameriškega veleposlaništva v Bejrutu Williama Bucklerja. Sedaj so sporočili, da je bil umorjen. To naj bi bil odgovor za nedavni izraelski napad na palestinski glavni stan v Tunisu, ker ga severnoameriška vlada ni obsodila.
Deželna kriza rešena
Mihi itiliiwke loMškt Mit
POVEZAVA KRISTJANA Z EVHARISTIJO
Evharistija in kristjan sta tako med seboj povezana, da »kličeta« drug drugega. Evharistije ni brez kristjana in kristjana ni brez Evharistije. Evharistija je življenjsko povezana s kristjanom, je dana zanj, za krščansko skupnost. Nima druga namena. Je življenje kristjanovega življenja, življenje življenja Cerkve. Zato kristjan — in prav tako Cerkev — ne moreta bivati brez Evharistije.
Slovenski škofje so letošnje pastoralno leto razglasili za »evharistično leto«. Za vedajo se, da je Evharistija vir in višek vsega pastoralnega dela: oznanjevanja, vodenja ijn služenja.
Skrivnosti Evharistije ne bomo mogli do dna razumeti. Ne bomo mogli doumeti, kaj je privedlo Boga-človeka do te skrajne meje ljubezni, da je našel način in ostal za vse čase in na vseh krajih sveta v vrhunskem trenutku svoje ljubezni: v darovanju in poveličanju, v smrti in vstajenju, in zato iznašel Evharistijo.
Bog ljubi bližnjega kakor sam sebe in zato hoče napraviti nas sebi podobne. To nam daje slutiti besede, ki jih je izrekel o Evharistiji. Tistemu, ki bo njega užival, obljublja, »ostane v meni in jaz v njem« (Jn 6, 56). In še pravi: »Bo živel po meni« (Jn 6, 57), »... ima večno življenje, ... ga bom obudil poslednji dan« (Jn 6, 54).
Ta zakrament je hrana, vendar z drugačnim učinkom, kot ga ima navadna hrana. Sveti Avguštin to razume tako: »Jed velikih sem; zrasti, pa nte boš užival. Vendar se ne bom jaz spremenil vate, kakor se jed tvojega telesa; ne, ti se boš spremenil vame.« Tudi koncilski dokument o Cerkvi je prepričan: »Deležnost Kristusovega telesa in krvi ne povzroča nič drugega, kakor da prehajamo v to, kar prejemamo« (C 26). Ta zakrament nas namreč spremeni v Kristusovo telo tako, »da postanemo kosti njegovih kosti, meso njegovega mesa, udje njegovih udov« (Albert Veliki). Jezus nam po Evharistiji daje možnost, da postanemo »drugi On«.
Obhajilo s Kristusovim telesom in krvjo ne učinkuje z magično močjo, marveč predpostavlja in zahteva primeren teren, v katerega je »sajeno«; je kristjanova naloga, da zagotovi pogoje za učinkovito delovanje Evharistije. Že ob koncu 1. stoletja nam »Nauk dvanajsterih apostolov« (Didache) poda pogoje, ki so primerni, da se v verniku uresničijo ti veliki učinki. Ti osnovni pogoji so naslednji: verovati v Kristusov nauk; biti krščen, posebno verovati v to, kar je Evharistija; živeti po Kristusovih naukih; obžalovati svoje grehe in se jih spovedati, da bi se približali Evharistiji s čistim srcem; spraviti se z brati, s katerimi morda nismo v miru; biti v edinosti s Cerkvijo, s škofom; želeti tisto edinost s Kristusom in z brati, ki jo uresniči Evharistija.«
Kako velike so torej naloge, ki se postavljajo pred slehernega izmed nas!
i“
Na II. jugoslovanskem evharističnem kongresu v Ljubljani leta 1935 je bila navzoča tudi podoba Marije Pomagaj z Brezij, ki so jo za to priložnost prenesli v slovensko prestolnico. Na sliki so frančiškanski bogoslovci, ki nosijo milostno podobo po
ljubljanskih ulicah
Leta 1520 so Portugalci odkrili in zasedli otok Timor, ki leži med Indijskim in Tihim oceanom in je vzhodni del verige otoikov, ki sestavljajo današnjo državo Indonezijo. Velik je za dve Sloveniji. Za Portugalci so prišli še Holandci in si prisvojili zahodni del Timorja, vzhodni pa je ostal še naprej portugalski.
Leta 1J46 je nastala nova dihava Indonezija, ki so ji pripadli vsi otoki, kateri so bili prej nizozemska kolonija. Zato tudi zahodni Timor. Vzhodni pa je ostal še dalje pod Portugalsko, vse do leta 1975, ko se je ta država svojim kolonijam odrekla. Vzhodni Timor je hotel postati neodvisna država, a ga je Indonezija vojaško zasedla in si ga priključila. S tem se je začelo trpljenje tamkajšnjega prebivalstva, iki še vedno traja.
Indonezijska vlada bi rada to prebivalstvo čimprej asimilirala. To bi najlažje dosegla, če bi se ukoreninila med njim mohamedanska vera. Toda v tem je zanjo največja ovira katoliška vera. Kar 80 odstotkov je katoličanov, muslimanov pa komaj dva in še ti so priseljenci. Prebivalci vidijo v katoliški veri obrambo svoje lastne istovetnosti (kot npr. Hrvati zoper Srbe in Poljaki zoper Ruse). Ta povezanost draži indonezijske oblasti. Skušajo zato ljudi pridobiti s tem, da jim obljubljajo hrano, denar in zaposlitev. Toda dosegle so prav nasprotno. Od leta 1975 se je število katoličanov skoro potrojilo.
Cerkev na Vzhodnem Timorju je še zelo mlada. Polovica duhovnikov je domačinov, ostali so pa od zunaj. Od indonezijske zasedbe dalje sta samo dva inozemska misijonarja, Filipinec in Belgijec dobila dovoljenje za vstop v deželo. Duhovnikom ni dano prosto se gibati, njim in prebivalcem stalno pregledujejo pošto. Prepovedano jim je celo pridigati o trpljenju. Uradniki jim stalno dajejo navodila, ki so dostikrat proti cerkvenim predpisom. Mnogo katehistov je bilo že vrženih v ječo, kjer jih dostikrat mučijo do smrti. Mladi so prisiljeni biti včlanjeni v vladno pol vojaško mladinsko organizacijo Pramuika, čemur pa se zelo upirajo. Cerkveno šolstvo je zatrto. Ker prihaja vlada do prepričanja, da se prebivalci nočejo spojiti z ostalimi Indonezijci v eno ljudstvo, ampak ohraniti s katoliško vero tudi svojo posebnost, je začela izvajati načrt postopnega iztrebljenja vseh vzhodnih Timorcev. Tako je apostolski administrator škofije Dili msgr. Bela razkril nemški parlamentarni delegaciji, da ve za 84 oseb, ki so jih vladni pripadniki ubili in zakopali v okolici mesta Viqueque. Zato je dobil opozorilo, »naj se ne meša v politiko«.
Prebivalce Vzhodnega Timorja boli spoznanje, da se vesoljna Cerkev ne meni za njih trpljenje in raje sledi indonezijski propagandi. Samo v pritisku javnega mnenja na indonezijsko vlado vidi rešitev iz svoje stiske. Tako jim je bila v veliko moralno oporo vest, da so letos konec avgusta o njih govorili na 38. seji podkomisije za človekove pravice OZN v Ženevi. V ponedeljek 26. avgusta pa sta podrobno poročali o stanju na Vzhodnem Timorju katoliški organizaciji »Pax Romana« in »Pax Christi«. Podali sta dokumentirano poročilo o primerih mučenja, izginotja oseb in pobojih, ki jih je zagrešila indonezijska vojska. Odkar je Vzhodni Ti-
Prof. dr. Ludvik Čepon poučuje na kolegiju St. Vincent v Pensilvaniji (ZDA) že več 'desetletij vzhodna verstva, semitske jezike, nemščino in ruščino. Kljub razdaljam pa ostaja povezan z našim kulturnim prostorom. To pričata tudi dve knjigi, iki ju je pred leti izdal v Trstu. Prva nosi naslov »Bežna srečanja«, tj. srečanja z verami Indije in Japonske (1964), druga pa »Vtisi in misli iz Rusiije« (1982).
V	obeh knjigah opisuje tudi dežele, razmere in ljudi, s katerimi je stopil med svojimi potovanji v stik.
Letos v začetku poletja pa je v Trstu izšla v samozaložbi še njegova tretja knjiga, ki nosi naslov »Na pragu«. V njej je objavil 23 razmišljanj o važnejših vprašanjih krščanske vere. In zakaj »na pragu«? Po pisateljevem mnenju smo šele na pragu razumevanja vere in življenja kot to pojmuje zadnji koncil. Prav ta koncilski duh bi avtor rad poglobil in nas s tem osebno obogatil, zato se v svojih razmišljanjih loti številnih vprašanj naše vere, ki so včasih težko razumljiva, ker je božja beseda često »ohlečena v človeško govorico«, zato jo je treba približati današnjemu času in izražanju.
M Daljnem izM
mor zaseden, je bilo ubitih več deset tisoč civilistov. V razpravi je bilo nato ugotovljeno, da se bo položaj izboljšal šele, ko bo dežela popolnoma odprta zunanjemu svetu, ko se bodo lahko tuje delegacije svobodno gibale in ko boto tudi prebivalci sami lahko potovali po svoji domovini.
Obe katoliški organizaciji sta tudi poročali o številnih izjavah ter zahtevah drugih mednarodnih organizacij: nizozemska Ju-stitia et Pax, Amnesty International, sto poslancev 15 držav in evropski parlament v celoti so že v bližnji preteklosti obsodili ravnanje Indonezijcev na Vzhodnem Timorju in zahtevali, naj indonezijska vlada preneha kršiti človekove pravice na tem delu otoka.
■ Predsednik državnega sveta vzhodnonemške republike in partijski voditelj E. Honecker se je dva dni mudil v Beogradu, kjer je imel izčrpne pogovore z jugoslovanskimi predstavniki. Šlo je predvsem za gospodarske odnose med obema državama, pa tudi za sedanje žgoče probleme mednarodnega življenja. Iz Beograda je poletel v Cr.no goro, kjer je s tamkajšnjimi oblastniki razpravljal o možnosti za razširitev gospodarskega, znanstvenega in kulturnega sodelovanja med Vzh. Nemčijo in črnogorsko zvezno republiko.
E3 Na deželnih volitvah v Zg. Arvstrdji (glavno mesto je Linz) je zmagala kot do sedaj Avstrijska ljudska stranka. Imela bo 31 sedežev (+2). Socialisti so nazadovali od 24 na 22, svobodnjaška stranka (liberalci) pa je ohranila svoja trd mesta. »Zeleni«, kd se borijo za čistočo okolja, so nastopila s tremi listami. Ker nobena od njih ni dosegla predpisanih štirih odstotkov glasov, so ostali brez zastopnika.
■ Predčasne parlamentarne volitve na Portugalskem preteklo nedeljo so zadale hud udarec socialistom, ki so buld do sedaj od leta 1976 daleč najmočnejša stranka. To pot pa so padli od 36,3 % na zadnjih volitvah na 20,4% (—15,9) An postali drugi. Prekosila jih je socialdemokratska stranka, ki je porasla od 27,5 % na 29,8 % (+2,3). Nepričakovan uspeh je dosegla novoustanovljena stranka sedanjega državnega predsednika Eanesa (stranka demokratične prenove), ki si je zagotovila 18 % glasov. Komunisti so s tretjega nazadovali na četrto mesto, v glasovih od 18,2 % na 15,5 % (—lil), prav tako socialnodemokratski center (neke vrste krščanska demokracija) in sicer od 12,3 % na 8,7 % (—2,6). Socialdemokrati bodo imeli v bodoče 88 poslancev, socialisti 54, stranka prenove 48, komunisti 36 in de-mokr. center 20. Ker se socialisti in socialdemokrati ne razumejo med seboj, bo novo vlado zelo težko sestaviti.
■ Izraelski napad na glavni štab palestinskih gverilcev v Tunisu, ki jih vodi Arafat, je povzročil 73 mrtvih in nad sto ranjenih. V državah Evropske gospodarske skupnosti, da ne govorimo o arabskih in vzhodnih, je žel splošno obsodbo, ne pa s strani ameriškega predsednika Reagana, ki ga je sprva opravičil kot dejanje izraelske samoobrambe, kasneje pa je to izjavo omilil, da je omenjeno de-
Pisatelj daje svojim sestavkom naslove, ki so svetopisemski citati. Prvi tak citat je »Vstal je, kakor je bil rekel« (Mt 28, 6), govori pa razmišljanje o velikonočni Kristusovi zmagi, na kateri sloni vse naše verovanje. Sledijo poglavja o Bogu, o krščanstvu pred krščanstvom, o podobnosti v svetovnih verstvih, o sv. pismu, njega razlagi in simbolih, o desetih zapovedih in izvirnem grehu, o blagrih, o življenjski modrosti, instinktu, knjiga pa se zaključi s »Slavo Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji« (Lk 2, 14). Božič je poziv našim srcem, da se dvignejo »kvišku«, da »so pri Gospodu.«
Knjiga ima 96 strani žepnega formata. Domiselno, a oljenem preprosto je ovitek narisala prof. Ester Sferco. Dobi se po naših knjigarnah. Pisana je poljudno, a obenem v lepem jeziku. Ker so razmišljanja kratka, tri do štiri strani eno, ne zahtevajo dosti časa, da jih preberemo. Seveda, ta čas si je treba dobiti. In pred tem knjigo nabaviti. Kdor bo to storil, bo podoben trgovcu, ki si je kupil biser, ali ženi, ki je našla izgubljeno drahmo.
-Jk
Svarilo pred nedeljskim delom
Katoliška škofovska konferenca in Svet evangeličanske Cerkve v ZR Nemčiji sta v skupni izjavi posvarila vernike pred vse večjim omalovaževanjem nedeljskega počitka. Obe Cerkvi poudarjata, da je treba zavarovati nedeljo kot Gospodov dan, saj se mora človek ta dan globlje zavedeti, da proizvodnja in storilnost ter gonja za standardom niso najgloblji človekov življenjski cilj.
Pisci’izjave se zavedajo, da bosta človek in družba utrpela veliko kulturno in morailno škodo, če se bo nedelja spremenila v običajni delovni dan in se bosta počitek in mir vedno bolj umikala delu. Da bi nedelja ohranila svoj pravi pomen, sta Cerkvi sklenili v svoja prizadevanja pritegniti tudi delavske sindikate in podjetnike ter kulturnike.
janje le zadnji dogodek v vrsti nasilij, ki se ponavljajo na Bližnjem vzhodu. Izraelski napad je izzval ostro obsodbo tudi s strani Craxija in povzročil razpravo v rimskem parlamentu, kjer je Andreotti dejal, da bo poslej veliko težje ustvariti vzdušje medsebojnega zaupanja in Palestince prepričati, da je miroljubno sožitje med državami tega območja najbolj modra rešitev, vpoštevaijoč obstoj in varnost Izraela ter pravice palestinskega ljudstva. S temi stališči pa se republikanci in PSDI niso povsem strinjali, češ da se premalo poudarja terorizem z arabske strani.
K Kot smo že poročali, so muslimanski fanatiki v Bejrutu 30. septembra ugrabili nedaleč od sovjetskega poslaništva štiri sovjetske državljane, člane tega poslaništva. S tem so hoteli sovjetske oblastnike prisiliti, da pritisnejo na Sirijo, naj konča s klanjem »muslimanskih bratov« v Tripoliju. Da mislijo resno, so dokazali s tem, da so nekaj dni nato enega izmed njih ubili. Kot zgleda, je to zaleglo, kajti v Tripoliju je kmalu nato, gotovo ob posredovanju SZ, prišlo do prekinitve ognja. Obenem so sovjeti izpraznili osebje in njih družine iz svojega poslaništva, v celoti 137 oseb in jih prek Damaska prepeljali v Moskvo. Tudi to je bila namreč zahteva ugrabiteljev, ki so v nasprotnem primeru zagrozili, da bodo vrgli v zrak sovjetsko poslaništvo.
■	Do krvavega zločina je prišlo v kraju Ras Burka na polotoku Sinaj na obali Rdečega morja, kjer je letovala skupina izraelskih turistov. Neki egipčanski vojak (ta del Sinajja pripada namreč Egiptu), je začel streljati na skupino in sedem oseb ubil, dve pa ranil. Egiptovski predsednik se je talko j opravičil izraelski vladi, češ da je šlo za neprištevno dejanje ponorelega vojava. Vlada je fto opravičilo sicer sprejela, izraelsko javno mnenje pa je prepričano, da je bil uboj nameren, kar bo verjetno tudi držalo.
Novi blaženi
Na rožnovensko nedeljo 6. oktobra je sv. oče v baziliki sv. Petra v Vatikanu razglasil za blažene tri člane jezuitskega reda. Vsi so Španci po rodu.
Diego de San Vitores, rojen 1627 v Bur-gosu, je postal duhovnik leta 1651, leta 1667 pa po ukazu redovnega vodstva odpotoval na Marijansko otočje v Tihem oceanu. Največ je deloval na otoku Guam, kjer-ie bil umorjen 2. aprila 1672.
Jose Rubio y Peralta iz tega stoletja. Najprej 20 let duhovnik, je v 42. letu starosti stopil k jezuitom in deloval v glavnem v Madridu, kjer se je posvečal najbolj revnim po zanemarjenih predmestjih in obenem tisoče laikov navdušil za ta apostolat. Umrl je leta 1929.
Jezuitski brat Francisco Garate pa je bil Bask po rodu, rojen leta 1857. Večino svojega Bogu posvečenega življenja je prebil kot vratar jezuitske univerze Deu-sto pri mestu Bilbao. Odlikoval se je po izredni ljudomilosti, ki so je bili deležni predvsem študenti, njih starši, profesorji, pa neštevilni reveži, ki so iskali pri njem hrane in druge pomoči. Umrl je leta 1929.
Tuji delavci v Avstriji
Število tujih delavcev v Avstriji stalno pada. V začetku tega leta jih je delalo v Avstriji le še 130.000; z njihovimi družinskimi člani bi šlo za 291,000 ljudi. Od tega je kar 70.000 otrok.
V	nasprotju z zelo razširjenim drugačnim mnenjem tuji delavci niso krivi brezposelnosti v Avstriji. V preteklih letih so znatno prispevali h gospodarskemu dvigu države, sedaj pa so oni prvi prizadeti zaradi odpustov.
Boiivelia slovenskega očividca v Mehiki
Bil sem v Mehiki ravno v času potresa. Naš hotel Prado je ostal pokonci, a vse naokoli so same ruševine in pod njimi na tisoče mrtvih. V nedeljo prej, 15. septembra, je bil državni praznik razglasitve republike. Okoli 300.000 ljudi se je zbralo na prostranem vrtu pred našim hotelom in 500.000 ljudi na Zocalu, glavnem trgu pred katedralo in vladno palačo, če bi potres prišel tedaj, koliko več mrtvih bi bilo!
Mesto šteje 18 milijonov ljudi. V njegovem središču je veliko nebotičnikov, starodavnih palač in cerkva (vse te so skoraj vse porušene), a je tudi mnogo nizkih enosobnih hiš na kilometre daleč, tudi okrog Manjinega svetišča Guadalupe, ki stoji (oz. je stalo) blizu tega mesta.
Velika večina ljudi živi zelo skromno: če dela, zasluži do 180.000 lir na mesec. Kdor kaj ima, je vedno pripravljen deliti z žlahto in znanci prav po evangeljsko. Po mestih so ljudje še čedno oblečeni, a s tako plačo morajo stisniti pas. Govejega mesa skoro ne poznajo, jedo največ zelenjavo in sadje, tortilje iz sirka in droben riž s pekočo papriko. Vsaka družina šteje od 4 do 8 otrok. Beračev je cela vojska: ne morejo in ne znajo si pomagati; stegujejo roko in čakajo na usmiljeno srce. Vladajoči sloji so, po osvoboditvi in raznih revolucijah skrbeli le za osebno bogatitev. Ljudstvo pa je ostalo revno pri vsem naravnem bogastvu dežele (poljski pridelki, živinoreja, gozdarstvo in zdaj še naj ta).
Kaj naj storimo ob velikanski nesreči, ki je zadela te vesele, simpatične in zelo vljudne ljudi? Ni dovolj, da le molimo za umrle. Pamet in krščanska zavest zahtevata, da jim priskočimo na pomoč. Ne bomo šli tja osebno pomagat, ker je Mehika zelo daleč od nas, bomo pa lahko dali denarno pomoč, da bodo škofje in duhovniki zgradili ljudem skromna bivališča in jih priskrbeli najnujnejše. Če bi se nam zgodilo kakor njim, ali si ne bi želeli, da bi nam kdo pomagal?
R. B., Dolina
Katoliška Cerkev na Koreji se lepo razvija
Seulski nadškof kardinal Kim je nedavno izjavil, da mu je v veliko veselje nagli porast števila katoličanov v Južni Koreji, saj po nekaterih župnijah krstijo tudi do 500 odraslih oseb v enem samem letu. Žene so dejavno vključene v delo Cerkve, v bogoslovju in štirih semeniščih se na duhovniški poklic pripravlja nad tisoč bogoslovcev. Tudi laiki so zelo aktivni in velikodušni verniki.
Kardinal Kim ocenjuje, da je glavni razlog za razvoj Cerkve v Južni Koreji v naravni vernosti korejskega naroda. Katoliška Cerkev pa tudi uživa ugled in spoštovanje pri ljudeh.
Glede spopadov mod študenti in policisti, do katerih je prišlo nedaleč od stolnice, je kardinal izjavil, da je privrženec procesa demokratizacije in spoštovanja človekovih pravic, odločno pa odklanja pot nasilja, kajti to ni pot Cerkve. »Vloga Cerkve v Koreji je v tem, da je orodje miru, sprave in odpuščanja. Hkrati pa si mora prizadevati tudi za okrepitev pravic ljudi.«
★
Najstarejša upodobitev Kristusa na slovenskih tleh
Zadnjo platnico slovenskega Rimskega misala krasi odtis kamnite plošče z nenavadno podobo človeškega telesa. O njej beremo na naslovni strani te naše glavne bogoslužne knjige, da je najstarejša upodobitev Kristusa na slovenskih tleh.
Ta poldrug meter visoka in 80 cm široka svojevrstna plošča je vzidana v južno zunanjo steno farne cerkve v Hodišah na Koroškem. Zanjo je v zadnjem času vedno več zanimanja zlasti med umetnostnimi zgodovinarji in drugimi strokovnjaki.
★
Redovnica ravnateljica na papeški kongregaciji
Papež Janez Pavel II. je za ravnateljico pisarne Kongregacije za redovnike in svetne inštitute imenoval redovnico Ma-ry Linscott. Menda je edina ženska, ki ima tako visoko in odgovorno mesto v vatikanskih uradih.
LUDVIK ČEPON:
»NA PRAGU«
OKNO V DANAŠNJI SVET
Iz kronike tržaške Duhovske zveze
V zvezi z Letom duhovnih poklicev smo v drugi polovici marca povabili dva bogoslovca, eno notredamsko sestro in kandidatko iz Ljubljane, da bi obiskali nekatere naše šole in seznanili naše mlade z duhovnimi poklici, ki so tudi nam, zlasti dandanes, tako potrebni.
22. marca zjutraj so se pripeljali k nam bogoslovca Karel, ki je iz naše Gorice in Sandi, s. Martina in kandidatka Magda. Najprej so obiskali osnovno šolo v Nabrežini. Spremljal jih je in predstavil katehistinji Olgi in otrokom tamkajšnji župnik Bogomil Brecelj. Otroci so se razveselili nenavadnega obiska in še posebej radovedno ogledovali s. Martino, ki je bila v redovni obleki. Bogoslovca sta jim v barvnih diapozitivih prikazala življenje v bogoslovju, sestra in kandidatka pa življenje v raznih redovnih skupnostih v Sloveniji. Potem pa je sledil razgovor, ki je bil dokaj živahen, zlasti med mlajšimi otroki.
Po drugi učni uri so se mladi predavatelji odpeljali v opensko župnijsko cerkev, kjer so dijaki in dijakinje openske nižje srednje šole imeli mašo s skupnim velikonočnim obhajilom. Med mašo je s. Martina prebrala berilo, bogoslovca pa sta zapela psalm z odpevom.
Po maši so šli vsi v Marijanišče. Dečki so zasedli dvorano Finžganjevega doma, deklice pa učilnico v prvem nadstropju. Dečkom je s pomočjo skioptičnih slik govoril o duhovnih poklicih bogoslovec Karel, deklicam pa s. Martina in kandidatka Magda. Zanimanje v obeh skupinah je bilo veliko. Škoda, da je zmanjkalo časa za razgovor. Ura je bila že pozna in šolarji so morali domov.
Dijakinja, ki je prisostvovala temu predavanju, ije pozneje pri obnovi med drugim zapisala tudi tole: glavni cilj duhovnikov in redovnic je razdajati se drugim in širiti Jezusov evangelij. Zelo lep in globok je ta poklic. Zahteva pa mnogo žrtev, ki jih ne zmore vsak človek. Zelo spoštujem sestre in jih občudujem. Skušala se bom zgledovati po njih, njihovega poklica pa si ne upam še izbrati, ker ni moja vera še dovolj trdna in ker živim v težkem okolju.«
V soboto popoldne sta bogoslovca obiskala še nižjo srednjo šolo v Dolini in pri Sv. Jakobu v Trstu. V obeh šolah sta ponovila predavanje, iki sta ga imela prejšnji dan na Opčinah. Pri Sv. Jakobu se je po predavanju razvil živahen razgovor.
(Govoril v Komendi Franc Gačnik, župnik iz Stranj pri Kamniku, po igri »Blagovestnika z Vzhoda« dne 22. septembra 1985)
V imenu vseh, ki so napolnili ta lepi amfiteater med cerkvijo in župniščem, v imenu komendske fare in njenega varuha in dekana Nikota in tudi v svojem imenu, dragi rojaki: Boglonaj za to razkošje vaše igre, besed, pesmi in plesa.
Tlakovali ste nam pot, ki nas je popeljala 1100 let nazaj, na košenino naše prazgodovine. In to prav tu v Komendi, ki v svoji vasici Suhadole ohranja staro in zgodovinsko podružno cerkvico sv. Klemena. Dokaz, da sta skozi to faro potovala sveta brata v Rim in spotoma nesla relikvije papeža in mučenca Klemena.
Odigrali ste nam zgodbo dveh junakov, ki sta naše narode dvignila na piedestal kulture, ko sta jim prinesla vero in prve bogoslužne knjige v njihovi govorici.
V tej župniji je živel in podobno kakor sv. Ciril in Metod oral in sejal božjo pšenico slavni Peter Pavel Glavar. Poleg svojega duhovniškega dela je ljudem pozidal bolnišnico, ustanovil prvo čebelarsko zadrugo in knjižnico ter nadarjene dečke na svoje stroške pošiljal v ljubljanske šole, da bodo nadaljevali njegovo delo kot bodoči voditelji in prosvetarji svojega rodu. V sosedni tunjiški fari je na griču pozidal eno najlepših naših baročnih umetnin.
Zaigrali ste nam življenje blagovestnikov z Vzhoda pod umetnino našega mojstra Plečnika, ki je s svojimi deli olepšal našo deželo in njeno ime ponesel daleč v svet.
Vaš tržaški pisec Alojzij Rebula je zapisal: Kdor ruši vero, ruši tudi narod. Pri tej zahvali bom obrnil njegov stavek: Kdor gradi vero, ohranja narod, njegov jezik in omiko. To potrjujeta tudi slovanska apostola. To, dragi rojaki, dokazujete tudi vi s svojim delom in žrtvami.
Moral bi reči hvala vsakemu posebej v plejadi sodelujočih: pisatelju in režiserju, vsakemu igralcu posebej in vsem skritim delavcem, do tihih ženskih rok, ki so
Popoldne istega dne so imeli naši strežniki v Bazovici svoj prvi letošnji shod. Udeležilo se ga je 30 strežnikov iz raznih naših župnij. Na tem shodu se je večina strežnikov prvič srečala s slovenskima bogoslovcema. Ker sta se že mudila tukaj pri nas, smo ju zaprosili, da bi jim kaj lepega in vzpodbudnega povedala. Najprej sta v cerkvi skupaj z njimi opravila kratek križev pot in zapela nekaj lažjih postnih pesmi. Potem pa sta jim v Slomškovem domu pokazala nekaj barvnih slik iz semeniškega življenja v Ljubljani ter se z njimi razgovarjala o duhovnih poklicih. Shod se je zaključil z malico in raznimi igrami.
V	nedeljo 24. marca popoldne smo imeli v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu peto zapovrstno spokorno bogoslužje s priložnostjo za sv. spoved. Lepo sočno vreme je privabilo v cerkev kar lepo število naših vernikov, nekaj čez 300. Bogoslužje je vodil frančiškanski provi-ncial dr. Mihael Vovk iz Ljubljane. S svojim vedrim nastopom in govorom smo bili vsi zelo zadovoljni. Med bogoslužjem je svetoivan-ski cerkveni Zbor pod vodstvom prof. Nade Žerjal ubrano zapel nekaj postnih pesmi. Spovednikov je bilo deset. Spovedovali so med vso pobožnostjo križevega pota, pri kateri je z molitvijo in petjem sodelovala vsa cerkev, -in še potem.
(Se nadaljuje)	Jože	Kunčič
★
Barkovlje
Rožnovenska procesija je za nami. Pri maši je g. škof v svojem nagovoru nanovo polagal na srce spoznavanje in potrebo po molitvi rožnega venca. Marijo je imenoval »Mati molitve«. Za naše osebno življenje, za vse človeške in svetovne probleme, ki mučijo svet, imamo v molitvi glavno silo za njihovo premostitev.
Ko se je razvila procesija, je tudi sam pričel moliti rožni venec, a ni mu bilo dano slišati, da bi se katera koli skupina odzvala z odgovori. Ni si težko predstavljati škofovega razpoloženja spričo taike nedoslednosti, ko bi nam moral že simbol, za katerim smo se uvrstili v sprevodu, narekovati tisto zbrano tišino, združeno z molitvijo, hrez, katere je vsaka procesija le neke vrste cerkvena parada. Barkov-ljanskim vernikom so se pridružili ljudje iz celega mesta. Prav tako lepa skupina skavtov in narodnih noš.
pletle in šivale obleke za to igro. Vsem, ki so žrtvovali svoj čas in sposobnost, da smo lahko poslušali in gledali to predstavo.
Hvala vam, rojaki! Čuvajte deželo Lepe Vide, da bo še dolgo prala plenice slovenskih otrok na obrežju našega morja. Skupaj čuvajmo vero, da bomo ohranili svojo govorico in naš rod.
Dr. Vladimir Velebit je odgovarjal na vprašanja revije »Naši razgledi« (27.9.1985).
Razgledi: Več kot desetletje ste že v pokoju, vendar ne živite za zapečkom. Kaj vas kot revolucionarja danes najbolj prizadene in v čem vidite kljub vsem težavam podlago za optimizem, ali morda obratno — za pesimizem?
Velebit: Res sem že več kot deset let v pokoju, torej brez obveznosti, da opravim kakšen posel, pa tudi brez odgovornosti. Ne mislim, da živim drugače od večine upokojencev. Mnogi imajo kakšen hobbv, za katerega porabijo več moči, včasih pa tudi denarja, kot pred upokojitvijo na svojem delovnem mestu. Sam sem se v polnem pomenu besede umaknil iz javnega življenja, ker sem zelo nezadovoljen s potekom razmer pri nas in ker se zavedam, da nimam nobenih možnosti in vpliva na to, da bi se stvari spremenile. Politične in gospodarske težave, ki nas stiskajo, šo naše lastno delo, kajti mi smo z neumestnim ravnanjem in nesposobnostjo ustvarili razmere, iz katerih se je težko izvleči. Ko pravim "mi", mislim na današnje in nekdanje funkcionarje, ne pa na narod, ko se danes z zlagano frazo marsikdo poskuša izogniti odgovornosti. Biti pesimist ali optimist v današnjem času, kot sugerirate, pomeni, upati v nekakšne magične rešitve, do katerih pride spontano, brez zavestnega delovanja človeka. V rešitve "deus ex ma-
Skofijski pastoralni dnevi o katehezi za odrasle
Škof Lorenzo Bellomi že četrtič sklicuje vso tržaško Cerkev k skupni obravnavi posameznih verskih problemov; tokrat se bo razpravljalo o katehezi za odrasle.
Ta beseda, ski je že sama po sebi celoten program, je bila pri vseh pastoralnih obiskih, ki jih je opravil naš škof po župnijah, stalno na -dnevnem redu in jo je škof toplo priporočal vsem: duhovnikom, organizacijam in na splošno vernikom.
Kateheza je klic sedanjega časa. Preprosto in hitro povedano, kateheza predpostavlja sprejem -božje besede, ki postane v meni življenje, nato pa posredovanje bližnjemu. Torej seznanjanje, osvojitev, apostolat.
Ti pastoralni dnevi imajo prav ta namen, da se bomo v skupni debati, po poslušanju predavatelja, -po navodilih pastoralnega urada ter s potrditvijo škofove besede seznanili s celotnim problemom in se usmerili h konkretnosti. Škof računa s čutom za odgovornost, saj je prav slovenski del -škofije najbolj -potreben tega obravnavanja.
Slovenski udeleženci bomo imeli posebno delovno skupino, v kateri -bomo v svojem jeziku obravnavali naše specifične probleme. Naša prisotnost bo pokazala, koliko nam je stvar -pri -srcu. Zato je prav, da vsaka župnija pošlje po dva zastopnika. V skupnosti bomo morda našli kak izhod.
Pastoralni dnevi bodo 18., 19. in 20. t. m. Podrobna navodila dobite pri svojih duhov-nikih. - D. Jakomin
SSk zahteva preverjanje programa
Pokrajinski izvršni odbor SSk v Trstu je na svoji redni seji v sredo 25. septembra nadaljeval z obravnavanjem političnega položaja, ki se po odprtju krize v deželnem odboru nujno odraža tudi v drugih javnih krajevnih ustanovah, in to zlasti na Tržaškem. Poleg tega so nastopili še drugi dogodki, med temi poskus vsiljene namestitve si-nhrotrona izven Področja za znanstvene raziskave na Padri-čah, kar bi povzročilo novo okrnitev manjšinskega teritorija.
Spričo tega in drugih pojavov je pokrajinsko tajništvo SSk poslalo vodstvom strank DC, LpT, PSDI, PLI in PRI, čla-nom upravne koalicije na tržaški občini in pokrajini -pismo, v katerem zahteva preverjanje izvajanja programa zlasti glede spoštovanja slovenščine na raznih ustanovah, revizije urbanističnih načrtov področij za ljudske gradnje (PEEP, področja bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu in končno glede nameravane zasege področja med Padr-ičami in Bazovico za postavitev sinhrotrona.
V	pismu je omenjena tudi razstava o Trstu, -ki bo v Parizu od novembra letos
china" ne verjamem, niti jih ne pričakujem. Spremembo na boljše bi lahko pričakovali samo od premišljene in pametne akcije tistih, ki upravljajo. Izkušnje zadnjih desetletij pa ne dajejo niti najmanjšega upanja, da lahko takšno akcijo tudi pričakujemo.
Vse ikaže, da partija in partijci niso več nezmotljivi. V-saj nekateri član-i partije imajo toliko z-načajnosti in toliko poguma, da nesposobnosti in zmote priznajo, med njimi Velebit. Priznal je, kot smo že nekoč zapisali: -»Dobri revolucionarji — slabi gospodarji!«
Poročeni duhovniki — pereč problem
Trenutno je na svetu kakih 75.000 katoliških duhovnikov, ki so se poročili in s tem izgubili pravico opravljati duhovniško službo. Največ jih je v ZR Nemčiji, kar 7.000, na Nizozemskem 2.100, v Avstriji 600, v Švici 100. Dve tretjini sta svoje zakone uredili z dovoljenjem Cerkve, ker so dobili dispenzo od obveznosti celibata. Ostala tretjina pa se je zgolj civilno poročila ne da bi iskala omenjeno dispenzo. Trenutno je v Vatikanu 5.000 prošenj duhovnikov, ki -bi se radi poročili. Medtem ko je v času Pavla VI. veljala praksa, da se je vsem prosilcem ustreglo, se je pa pod -sedanjim papežem ta postopek zelo zaostril in so le redki, ki se jim ustreže.
do prihodnjega marca. Načrtovana razstava, žal, ne nudi celovitega in vernega prikaza tržaškega mesta, zlasti ne kulturnega deleža, ki ga je prispevala in ga še prispeva slovenska narodna skupnost. Pričakovali smo, da bo ožji odbor, ki mu je tržaška občina poverila nalogo, da izvede načrt, pokazal večjo odprtost in občutljivost.
Misijonarsko bedenje v ooleiski baziliki
Po srečnem naključju bo letošnja Misijonska nedelja v goriški škofiji tesno povezana z odhodom don Franca Daria na misijonsko postojanko Kossou v državi Slonokoščena obala. Misijonarsko bedenje, združeno s pozdravom v slovo, bo vodil nadškof Bommarco ter bo potekalo v starodavni oglejski baziliki s pričetkom ob 19. uri.
Iz Ogleja so v preteklosti odhajali misijonarji oznanjat Kristusa ljudstvom severne in vzhodne Evrope. Sedaj odhaja v misijone v prekomorsko deželo don Da-rio, ki je v Ogleju skozi sedem let deloval kot duhovnik in je; v tem kraju dozorel njegov misijonarski poklic. Ko bo iz rok g. nadškofa prejel misijonarski križ in poslanstvo evangelizacije med pogani, naj bi bila z njim združena po molitvi in prisrčni povezanosti vsa krščanska občestva v škofiji.
Z GORIŠKEGA
Cerkev v Jamljah ima svoj tretji zvon
V	prv-i svetovni vojni je vojna vihra prizadela tudi Jamlje. Ostalo je le kup razvalin. Vas je bila obnovljena, cerkev i-n zvonik pa ne. Ker se je vas začela širiti niže v dolini ob cesti, iki povezuje Trst in Gorico, so leta 1925 niže na cerkveni zemlji zgradili novo cerkev in zvonik. A zvonova sta bila le dva.
Po večletnem molku se je za 60-letnico nove cerkve v maju letos spet oglasila ura iz zvonika, za katero je poskrbela občinska uprava iz Doberdoba. V sredo 25 septembra pa so pristojni izvedenci potegnili v zvonik še tretji zvon, ki je naslednji dan že začel pozdravljati s svojim glasom Jameljce. Ta zvon ima noto C, prejšnja dva iz leta 1922 pa F in A (do, la, fa).
-Za tretji zvon je dal pobudo strokovnjak za zvonove sedaj že pokojni g. Albin Martinčič in položil kot prvi zanj tudi svoj dar. Da se je lahko zvon pridružil prvima dvema, ije bilo treba menjati vse njihovo ogrodje. Novi zvon je vlilo podjetje De Poli iz Vittoria Veneta, ogrodje in električno zvonjenje pa je oskrbela tvrdka Borsato e Bortignon blizu Trevisa.
Na novem zvonu je podoba Srca Je-zusovema in napis »Srce Jezusovo, pridi k nam tvoje kraljestvo po Mariji!« Jezusovo Srce je pač simbol brezmejne božje ljubezni do nas vseh. Lepo poslanstvo imajo zvonovi: slavijo Boga in ljudi vabijo k njemu, ki je Oče vseh. Nekatere pa zvonovi matijo. Danes je pač -marsikaj, kar človeka moti in draži: ropotanje strojev, hrup motorjev, prehitra vožnja avtomobilov, preglasna glasba..., pa tudi nemirna vest. Morda gredo zaradi tega tudi zvonovi nekaterim na živce.
Že omenjeni g. Martinčič je večkrat navajal verze meniha Leona iz 12. stol., ki je živel v Parizu. Nalj jih ponovim: Zvonovi imajo »virtutes septem« (sedem lastnosti): Laudo Deum verum (resničnega Boga hvalim), plebem voco (ljudi kličem), congrego clerum (duhovšično zbiram), de-funetos ploro (rajne objokujem), pestem fugo (izganjam kugo), festa decoro (krasim praznike) in est mea vox cunctorum ter-ror daemoniorum (moj glas je strah vseh hudobnih duhov).
Ubrano zvonjenje naj bi tudi jamelj-skirn vernikom zbudilo čut za farno skupnost in jih razpoložilo k pomoči za kritje stroškov, saj je cerkvi ostalo le zemljišče okrog nje in ne razpolaga več z lastnimi denarnimi viri. Obenem naj bi zvonjenje pritegnilo v cerkev tudi tiste vaščane, ki so se zadnje čase od nje oddaljili in po-pozabili, da je cerkev skupni dom, kjer so se tudi oni prerodili za božje otroke.
Vernik iz Jamelj
Poletno delovanje mešanega zbora »Hrast« iz Doberdoba
Tudi v poletni dobi ni pevski zbor »Hrast« povsem miroval. Ko so se šolska vrata že povsod zapirala in ko je kulturno-zborovsko delovanje po naših vaseh šlo že »na dopust«, smo mi še vedno vztrajali s pevskimi vajami.
Prvi tak »poletni« nastop smo imeli v nedeljo 7. julija v Pianezzah pri VaJdob-biadene (TV) na povabilo tamkajšnjega župnika. V Pianezzah so takrat obhajali praznik Sv. krvi, kateri je cerkev posvečena. Zjutraj smo sodelovali s slovenskimi pesmimi pri -maši, popoldne pa smo imeli koncert, pri katerem je sodeloval tudi italijanski zbor iz Cittadele. Ta je posegel predvsem v repertoar opernih del, naš zbor pa se je predstavil s polifonskimi, slovenskim nabožnimi in posvetnimi skladbami. Po koncertu je bilo še nekaj skupne družabnosti, nakar smo se razšli.
Svojo vztrajnost pri našem pevskem zboru smo pevci dokazali tudi z nastopom, iki smo ga imeli 18. avgusta v Nabrežini. Na povabilo nabrežinskega in -našega bivšega župnika B. Breclja smo sodelovali pri praznovanju farnega zavetnika sv. Roka ter v bližnji novi župnijski dvorani odpeli nekaj pesmi.
Kot za zaključek poletne in v začetek nove sezone smo se pevci udeležili štiridnevnega študijskega seminarja (od 28. do 31. avgusta) v -koči sv. Jožefa v Žab-nicah. V našo sredo smo povabili tudi Martina Srebrniča, ki študira solopetje. Skupno s Hilarijem Lavrenčičem sta nam dognano orisala značilnosti pravilnega pre-ponskega dihanja, odpiranja ust, higiene zbora ter druge značilnosti petja, ki bi jih moral vsak pevec dobro poznati in se jih držati. Zvečer pa smo pevci ta navodila prevedli v prakso, tako da smo se naučili tudi nekaj slovenskih in drugih pesmi.
Ker smo imeli vse štiri dni krasno vreme, smo si seveda privoščili tudi kak -izlet v naravo. Taiko smo šli v dolino Zaj-zero i-n od tu peš do bivaka Grego ob vznožju Montaža, drugič pa smo krenili do Belopeških jezer.
S tako pestrim dnevnim redom so se dnevi prehitro iztekli. Upajmo, da bo naše pevsko delovanje v tej sezoni res tako bogato in plodovito kot smo si ga začrtali v Zabnicah. - Pevka
Družinska sreča
V	družini Avguština in Gabrijele Devetak na Vrhu sv. Mihaela se je mali Sari v soboto 5. oktobra pridružila sestrica, ki bo pri krstu prejela ime Tatjana.
Srečnima staršema k ponovni družinski sreči čestitajo oče Renato in mama Helka ter sestra Nerina. Obenem želijo, da bi no-vorojenka zrasla v vzorno Slovenko in dobro vzgojeno krščansko dekle.
Nekaj potrebnih ugotovitev
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Deželni odbor Mladinske sekcije SSk želi poudariti svoje mnenje v zvezi s pismom Mladinskega odbora SKGZ, ki je bilo objavljeno 26. septembra v »Primorskem dnevniku«. Ugotavljamo, da so naše misli v lem pismu dobesedno izkrivili. Tako npr. v svojih pismih nismo nikoli trdili, da je vključevanje Slovencev v italijanske stranke defetizem. V svojem prvem pismu smo jasno povedali, da je trditev predstavnika MO SKGZ, izrečena na III. taboru narodnosti, da bi bilo bolje, da bi se v bodoče vsi Slovenci v Italiji vključili v italijanske stranke, pravi defetizem.
To bi pomenilo, da je SSk odveč oz. da sploh ne jemljemo v poštev možnosti, da ima manjšina samostojno politično zastopstvo. Poudarjamo, da so za nas nesprejemljive trditve kogarkoli, ki podcenjujejo in celo dajejo pod vprašaj obstoj SSk.
Vprašujemo se, na kakšne reakcije bi naletele podobne trditve glede umestnosti obstoja SKGZ na kakem organiziranem srečanju, kot je bil III. tabor narodnosti.
S tem mislimo zaključiti polemiko, ki je po našem mnenju, tudi zaradi izkrivljanja misli, zašla iz tirnic, ki se za časopisno polemiko ne spodobijo.
Predlagamo pa skupno srečanje s člani MO SKGZ in FGCI-ZKMI, ki je v polemiko samovoljno vstopila, na katerem bi se pogovorili o dosedanjem političnem udejstvovanju Slovencev v Italiji in pregledali možnosti skupnih točk bodočega delovanja.
Deželni odbor Mladinske sekcije Slovenske skupnosti
SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU vabi k sv. maši za duhovne poklice, ki bo v četrtek 17. oktobra ob 16,30 v salezijanski cerkvi, Istrska ul. 53. Vsi člani in prijatelji Konference 1-skreno vabljeni!
Zanimivo priznanje
SKPD v Gorici prireja
KONCERT
TOMAŽ LORENZ - violina ALENKA ŠČEK-LORENZ - klavir
Na sporedu: Mozart, Schumann, Ramovž, Dvorak. KATOLIŠKI DOM, nedelja 13. oktobra ob 17.30
Toplo vabljeni na prvi koncert v letošnji sezoni!
Letošnja letina
Mesec oktober je tu, zato je že mogoče oceniti letošnjo letino. Reči smemo, da na splošno ni bila dobra. Pozna pomlad je zaustavila rast in zakasnila se je setev koruze in sajenje krompirja. Nato je prišla toča, tki je marsikje pobila vinograde. Za točo je pritisnila dolgotrajna suša. Ta je pobrala veliko koruze. Jesenske zelenjave na poljih ni; nekaj je je ostalo le po vrtovih, kjer zalivajo. Sena je bilo obilo, otave pa zaradi suše skoro nič. V zadnjih dneh je začela primanjkovati voda po mestih.
Samo vinogradniki se hvalijo. V Štever-janskem vestniku so takole zapisali: »Če bi letos ne bilo toče, bi letino 1985 lahko zapisali v zlato knjigo. To lahko potrdimo vsi briški (pa ne samo briški) vinogradniki, saj je letošnja letina res nekaj izrednega, čeprav je v začetku septembra naša trta občutila pomanjkanje dežja. Kjer ni toča povzročila večje škode, se je letošnji pridelek kar dobro obnesel. Marsikateri kmetovalec se zato lahko Bogu zahvali, da ni delal zastonj. Izredno topli september je pripomogel, da je grozdje dobro dozorelo in da bo iz tega sv. Martin naredil res dobro briško vino. K temu kvalitetnemu pridelku se je letos pridružila že njegova visoka cena.
Ob začetku trgatve se je pomanjkanje dežja res močno občutilo, saj je bilo opaziti, da grozdje ni dovolj "mošteno”.
V	tem času pa bi dež samo škodoval, saj bi se jagode prehitro napile vode in bi gnitje napadlo pridelek.
Ze takoj po toči (21. julija) smo zaznali posebno zanimanje odjemalcev našega grozdja oz. vina. Vrhunec tega zanimanja pa se je pokazal nekje v prvem tednu septembra, ko so odjemalci plačevali grozdje še enkrat toliko, kot so ga plačevali lani. Največ povpraševanja je bilo po sivem pinotu in sauvignonu, ki sta dosegla ponekod višek s 1.700 lirami za kilogram. Srednja cena vsega grozdja se je tako gibala med 1300 in 1400 lirami za kilogram.«
Tudi po Vipavskem se hvalijo z dobro kvaliteto vina. Pili bomo torej dobro vin-ce, z drugimi pridelki se pa ne bomo hvalili.
Občni zbor PD »Štandrež«
Bil je v četrtek 3. oktobra v župnijskem domu »Anton Gregorčič« v Štandrežu. Poleg članov in prijateljev društva so se ga udeležili tudi predstavniki Zveze slov. katoliške prosvete, goriškega SKPD »M. Fi-lej«, KD »O. Zupančič« iz Štandreža ter zborov »L. Bratuž« iz Gorice in Rupa-Peč.
Tajniško poročilo je podal Marko Brajnik. Iz njega je razvidno, da se je društveni odbor na rednih sejah v zadnjem obdobju devetkrat sestal.
Na pevskem področju sta društvo dostojno zastopala mladinski in mešani zbor. Prvega že od božiča 1956 uspešno votli Elvira Chiabai, drugega pa Mirko Špacapan. Oba zbora sta kot že v prejšnjih letih pokazala veliko dejavnosti tako z rednimi vajami kot številnimi nastopi.
Glasbeno šolo je obiskovalo 35 gojencev, učila pa sta dva učitelja in dve učiteljici. Za pouk glasbene teorije so bili razdeljeni na štiri skupine, posamezno pa so se učili igranja na klavir, harmoniko in kitaro.
Dramski odsek se je tudi v tem letu dobro izkazal. Tako je 6. januarja slavil 20-letnico svojega neprekinjenega delovanja in s tem v zvezi naštudiral in uprizoril veseloigro Janeza Povšeta »Milijonarji v oblakih« v režiji Emila Aberška. Igro je nato štirikrat ponovil na Goriškem, trikrat na Tržaškem, enkrat v Sloveniji (Branik) ter v Parizu (24. aprila), kamor sta ga povabila tamkajšnje Društvo Slovencev in Slovenski dom. Igro je posnel tudi radio Trst A. Na letošnjem Prazniku špargljev pa je odigral igri »Jutranji maček« in »Kolo ljubezni«, obe v režiji Mire Štrukelj.
V	okviru 20-letnice svojega delovanja je PD »Štandrež« izdalo brošuro o delu dramskega odseka v tem obdobju (55 iger in 208 nastopov v naši deželi, na Koroškem, v Sloveniji, v Rimu, Švici in ZDA), kakor tudi skupaj z upravo Župnijskega doma brošuro o zgodovini tega doma.
Dramski odsek je tudi nastopil v Grgarju (25. nov. 1984) na srečanju goriških in novogoriških dramskih skupin ter prejel priznanje in posebno plaketo na natečaju »Mladi oder«, tki ga razpisujeta ZSKP iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta.
Družabnosti so bili namenjeni večer na dan sv. Martina ter srečanje vseh članov, ki so v 20 letih nastopali v odrski skupini, nadalje pustna zabava ter v juniju veselo snidenje vseh tistih, ki so sodelovali na Prazniku špargljev.
O blagajniškem stanju je poročal Lucijan Pavio, o dramski dejavnosti pa Božo Tabaj. Predsednik Damjan Paulin je v svojem poročilu poudaril predvsem vlogo, ki jo mora vršiti društvo v vaški stvarnosti in tudi do širšega slovenskega prostora. Zavzel se je za večje sodelovanje med društvi, ki delujejo v okviru ZSKP in tudi z drugimi.
Predsednik nadzornega odbora Emil Cin-gerli je pohvalil skrbno in natančno vodenje blagajniške in tajniške knjige ter predlagal razrešnico staremu odboru. Sledile so volitve novega društvenega odbora, ki je tako sestavljen: Ladislav Bastiani, Marko Brajnik, Marjan Breščak, Lucijan Kerpan, Marušič Joana, Jordan Mučič, Mario Mučič, Lucijan Pavio, Damjan Paulin, Viktor Selva, Božo Tabaj, Silvan Zavadlav in Silvana Žnidarčič.
Podgora
Rožnovenska procesija. Ta tradicionalna pobožnost v naši vasi je tudi letos priklicala lepo število vernikov, zlasti domačinov. Ker je Podgora sedaj dvojezična fara, je pred procesijo bila molitev rožnega venca izmenoma v slovenščini in italijanščini. Prav tako je bilo petje pri procesiji v obeh jezikih, saj v cerkvi pojeta dva zbora: pri jutranji maši, ki je v slovenskem jeziku, poje slovenski cerkveni zbor, ki ima za sabo dolgo tradicijo in tudi dobre glasove, tako moške kot ženske. Pri drugi maši, -ki je v italijanskem jeziku, pa poje italijanski cerkveni zbor. Ta še nima tradicije in sodelujejo le ženski glasovi.
Procesijo je vodil solkanski župnik g. Jožko Banedetič, ki je .po procesiji tudi govoril v cerkvi v obeh jezikih. Med procesijo so moški in fantje nosili Marijin kip, ki so .ga domačinke okusno okrasile. Hvala nosilcem kipa, ki se niso ustrašili dolge poti in zlasti ne: »Kaj bodo ljudje rekli!«, kot se rado dogaja moškim. V župnijskem domu so pripravili bogat sre-čolov, katerega izkupiček gre za misijone.
Seveda ne smemo pozabiti na nabrežin-sko godbo na pihala, ki vsako leto poživlja podgorsko procesijo že iz časov, ko je bil za župnika pok. Mirko Mazora. Prav gotovo, da tudi godba povzdiguje srce k Bogu in veča Marijino čast. Po procesiji so godci zaigrali še na trgu pred cerkvijo nekaj svetnih skladb in valčkov, ljudem v veselje.
Vrh sv. Mihaela
Novo kulturno športno žarišče. V soboto 28. septembra so člani »Gospodarske zadruge Vrh« skupno s prizadevnimi vaščani in povabljenimi, ki so pripomogli k rasti tega kulturno športnega središča proslavili prvi del zastavljenega cilja z »liko-fom«, ki so ga popestrili s primernim kulturnim programom.
Že dopoldne so se v balincanju pomerile ekipe z Goriškega in Tržaškega, v popoldanskih urah pa je potekalo tekmovanje v odbojki. Priložnostni govor je imel predsednik zadruge prof. Leopold Devetak, ki je orisal potek del in načrte za bodočnost. Za zaključek je nastopil domači pevski zbor Danica, ki ga vodi An-tek Klančič iz Mirna.
Tako so se uresničila dolgoletna prizadevanja KD Danica z Vrha. Naj s tem v zvezi navedemo odlomek iz »Primorskega dnevnika« z dne 29. sept. 1974, ki poroča, da je na nokem sestaniku takratni predsednik društva prof. Leopold Devetak med drugim dejal: »Zavedamo se, da svoje dejavnosti ne bomo mogli še naprej uspešno razvijati, predvsem pa ne primerno angažirati mladih, če ne bomo začeli z delom za postavitev prosvetnega sedeža, ki je v naših prizadevanjih že dolgo časa visoko zastavljeni cilj. Naše delovanje se ne sme razvijati predvsem v gostilnah in naša oprema ne more biti v nedogled brez pravega varstva.«
V	ta namen je bila v okviru KD Danica in krajevne borčevske organizacije Anpi leta 1977 ustanovljena »Gospodarska zadruga Vrh«, sestavljena iz 23 članov. Za predsednika je bil že takrat izvoljen prof. Leopold Devetak, za blagajnika Oskar Devetak, za tajnika pa Lucijan Cemic. Kraj, kjer naj bi stalo kulturno središče, se imenuje »Brajda«. Načrte za prireditveni prostor je brezplačno izdelal geometer Cvetko Kocjančič, za kulturni dom pa ar-
hitekt Jože Cej, ker je prejšnji od geom. Jordana Vižintina že zapadel.
Pri ureditvi prostora ter gradnji športnih objektov in kulturnega doma so Vrhovci sami prispevali in še prispevajo brezplačno svojo delovno silo. Najbolj je pri tem aktivna skupina 20 ljudi. Nekateri so žrtvovali več sobot in nedelj, eden celo nad 330 ur, drugi pa nad tristo.
Pomagale so tudi razne ustanove in organizacije; sama Kraška gorska skupnost je prispevala 20 milijonov, Dežela pa 5.500.000 lir. Njen odbornik Brancatd si je lani v marcu gradbišče osebno ogledal. Tudi sovodenj ska občinska uprava je priskočila na pomoč z dvakratnim izrednim prispevkom, obenem pa pripravlja vse potrebno za razširitev že obstoječega odseka ceste in ureditev novega, ki vodi k temu središču. Upati je, da bo dograjena v prihodnjem letu.
Ob koncu izrekamo voščilo, da se bo s to hvalevredno pobudo nadaljevalo z istim zagonom, s katerim se je začelo vse do dokončne izvedbe ostalih del (omet kulturnega doma ter oprema in vse pritikline).
Upravičena zagrenjenost
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Člani Zavodnega sveta državnega učiteljišča »Simon Gregorčič«, zbrani na seji dne 3. oktobra, ugotavljajo, da je devetletna pogodba med goriško občinsko upravo in škofijo za najem Malega semenišča, kjer ima svoj sedež več slovenskih šolskih zavodov, že zapadla. Širijo se govorice, da škofija prodaja stavbo nekemu švicarskemu podjetju, če je že ni prodala. Člani Zavodnega sveta se zato z veliko zaskrbljenostjo sprašujejo, kako bo občinska uprava to za naše šolstvo in za celotno slovensko narodno skupnost življenjsko vprašanje rešila, če bo stavba prodana. Obenem sprašujejo pristojne oblasti, ali res ni več nobene možnosti, da bi bila stavba odkupljena za slovenske šole, ki so v Malem semenišču našle odličen sedež. - Pov. ravnateljica prof. Majda Sfiligoj-Corsi.
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiuiiiim
IZŠEL JE »PASTIRČEK«
ŠT. 1
iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
OBVESTILA
Misijonska nedelja 1985. Brošura bo kot vsako leto izšla za misijonsko nedeljo, ki je iletos 20. oktobra. Na voljo bo v četrtek 17. t.m. skupno s Katoliškim glasom. Gg. dušni pastirji prejmejo isto število izvodov kot prejšnja leta. Če kdo želi več ali manj izvodov, naj to sporoči na upravo našega lista do ponedeljka 14. t. m. opoldne.
Maša za edinost bo v Gorici v ponedeljek 14. Oktobra ob 16. uri v Zavodu siv. Družine. Vabi AGM - Gorica.
V Kult. domu v Gorici bo v soboto 12. oktobra ob 20.30 Večer makedonske kulture. Nastopijo skupine društva »Kočo Racin« iz Skopja.
V župnijskem domu v Nabrežini bo v
nedeljo 13. oktobra 2. redni občni zbor voditeljev SZSO-SGS. Začetek s isv. mašo v farni cerkvi ob 9. uri, zaključek ob 18. uri. V soboto 12. oktobra pa bo v bližnji jami prestop novincev roverjev in popotnic v klan. Zbiranje v Nabrežini pri cerkvi ob 19. uri. Prenočitev v Župnijskem domu.
Misijonsko nedeljo bomo v Gorici obhajali tako, da se bo pri vseh mašah delila brošura »Misijonska nedelja« ter pobirali prostovoljni darovi za misijone. Popoldne ob 15. uri bo v cerkvi sv. Ignacija ura molitve za misijone. Ob 16.30 pa bo g. Vinko Zaletel imel v mali dvorani bogoslovnega semenišča (ulica Seminario) skioptično predavanje o Braziliji in njenih problemih. Misijonska prireditev s srečelovom pa bo naslednjo nedeljo 27. oktobra ob 16. uri.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu bo v ponedeljek 14. oktobra ob 20.30 večer, posvečen srečanju s tržaškim pisateljem Ferrucciom Foelklom. Predstavil ga bo Pavle Menku.
Izvršni odbor Sindikata slov. šole - Trst
sklicuje v ponedeljek 14. oktobra v mali dvorani Kultur, doma v Trstu 28. redni občni zbor, v prvem sklicanju ob 8. uri, v drugem ob 8.30. Dnevni red vsebuje poročila in temu sledečo razpravo, razrešnico staremu odboru in volitve novega.
Ob 10-letnici Osimskega sporazuma priredi SSk ilO. novembra manifestacijo v Osimu. Spored: sobota 9. n*', ob 14. uri odhod z avtobusom; ob 21. uri večerja in prenočišče; nedelja 10. nov. ob 10. uri manifestacija v Osimu; ob povratku ogled republike San Marino. Prijava in informacije: Trst, itd. 62044 - 69126 (17-19); Devin-Nabrežina, teti. 299509; Dolina, tol. 281069, 228924; Zgonik, tel. 229376; zah. Kras, tel. 225305 - 225451; vzh. Kras, tel. 910327; Gorica, tel. 84407.
DAROVI
Za Katoliški glas: sorodniki ob smrti Emilije Tul 200.000; N. N., Opčine 25.000 'lir.
Za novo telovadnico v Gorici: N. N.
50.000 lir.
V	počastitev spomina duhovnika M. Mazora: Marija Borjančič za cerkev sv. Ignacija v Gorici 200.000 in za misijone
200.000 lir.
Ob 15. obletnici smrti brata Jožkota:
C. Kovač, Gorica za slovenske misijonarje
15.000 in za Katoliški glas 5.000 lir.
Za nove orgle v Pevmi: člani zbora 210.000; družina Gruzovin 50.000; Ida Mau-ri 30.000; NjN.Ž. 20.000; I. S. 10.000; Salve Furlan 10.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: sestra in bratje v spomin pok. M. Radovič 100.000; ob .krstu J. Frandolič 70.000; Joli Rudež 50.000; Stanko in Marija Caharija 50.000; N. N. 50.000; Slavec..40.000; Visentin 40.000; družina l/Vitine 40.000; Peric 30.000; T. Rejc 30.000; S. Rudež 25.000; O. Šavli 25,000; Marangon 20.000; B. Giuricich 20.000; Caharija 20.000; Rutar 10.000; za župnijsko dvorano: prof. zbor nižje srednje šole »Igo Gruden« 160.000; ob 50-letnici poroke Alde in Kledija Gruden 50.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine: Milka Gr-gič-Kralj v spomin na pok. Borisa Grgiča 30.00; N. N., Opčine 50.000; popravek: Rudi Rale (ne Kalc) v 9pomin na pok. Ivana Sosiča (Laufar) 30.000 lir.
Za sklad »Mitja čuk«: namesto cvetja na grob Angele Sedmak: Sergio, Darko, Mario ter družini Blasini in Škabar
100.000, Dora, Eda in Lučana 30.000, Stano in Genia Križman 20.000 ter Davči in Marta 10.000; svojci v spomin Rudija Vremca 50.000; uslužbenci Adriaimpex namesto cvetja na grob Giuliana Cossutte 50.000; Ada -in Dorica ob 30-letnici smrti sestre Mare Žagar 50.000; Nives in Igor z družino ob 6. obletnici smrti Danila Šuligoja in namesto cvetja na grob tragično umrlih Opencev 40.000; družina Ko-drič-šiškovič v spomin na Frido Metlika 30.000; Marija in Ivanka Sosič v spomin na Marija Dolenca 20.000; Ivanka Škrinjar namesto cvetja na -grob Vincenca Miliča 20.000; družina Ugo 'Margon v spomin na Gigija Hrovatina 20.000; namesto cvetja na grob Angele Sedmak darujejo: Ivanka Križman 20.000, Zora in Milena Kocman
20.000, teta Marija, sestrična Danila Set-timo in bratranec Virgilio 20.000, -Marta Ostrouška 10.000, Vanka Milič 10.000, družina Svetlič iz Bajte 10.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: Gemma Manto-van 5.000 -lir.
Vsem podpornikom našega lista in tudi drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
1 Radio Trst A
Spored od 13. do 19. oktobra 1985
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Cmo-kec Poskokec«. Napisal Mirko Kunčič. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nadiški zvon. 15.40 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu. 8.40 Lahka glasba. 10.10 G. Puccini: Bahame (1., 2. in 3. dejanje). 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Cecilijanka 1984: Sovodenj-ska dekleta, Soški oktet in dekliški zbor Rupa-Peč. 14,10 Iz šolskega sveta. 15.00 Otroški kotiček: »V deželi pravljic«. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana. -18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8,10 Nediški zvon. 8.40 Lahka glasba. 10.10 G. Pucaini: Boheme (4. dejanje). 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14,10 Povejmo v živo.
15.00 Mladi mladim. 16.00 Med Brdi in Jadranom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simf. orkester RTV Ljubljana. 18.00 M. Gavran: »Kreonova Antigona«.
Sreda: 8.10 Primorska diaspora v svetu. 8.40 Lahka glasba. 10,10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Moški zbor M. File j iz Gorice. 14,10 Gospodarska problematika. 15.00 Igraj se z nami tudi ti!
16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kul-tuma kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Poezija slovenskega zahoda.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 8.40 Lahka glasba. 10.10 Koncert RAI iz Milana. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Slov. popevka. 14.10 Ne prezrimo! 16.00 Na goriškam valu. 17.00 Kulturna kronika. 17,10 Zborovsko tekmovanje v Arezzu. 18.00 40 let slov. radijskih oddaj v Trstu.
Petek: 8.10 Na -goriškem valu. 8.40 Lahka glasba. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Revija ZCPZ: cerkveni zbor iz Skednja, cerkveni zbor iz Rojana, dekliški zbor Slav. šopek iz Mačkolj. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Iz filmskega sveta.
16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Dve maši J. Gallusa. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.40 Lahka glasba. 10.10 Koncert v Kult. domu v Trstu. 11.15 Melodični orkestri. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Zaposlenost in nezaposlenost -mladih. 15.00 Otroški kotiček: »Skri.to-odkrito«. 16.00 Diskografija Slovencev v Italiji. 17.10 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 J. Povše: »Za plačilo ti prinašam slovo«. Ljubezenska kriminalka.
DAROVI
Za cerkev na Opčinah: N. N. v spomin na žrtve cestne nesreče 200.000; Marija Dolenc v spomin Radijevih prijateljev v življenju in smrti 150.000; družina Pečar v spomin -na mamo Marijo 50.000; N. N. 35.000; starši in botri ob krstu Andreja Invidia 33.000; Valerija Bole v spomin na Roberta Čuka 20.000; razni 23.000 lir.
Za Sv. goro: N. N. 10.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine
50.000	lir.
Za iačne po svetu: N. N., Opčine 35.000; N. N., Gorica 10.000 lir.
Za žrtve potresa v Mehiki: N. N., Opčine 25.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
m
• Knjige
• Šolske potrebščine
• Nabožni predmeti
GORICA Travnik, 25 Tel. 84407