235. številka. Ljubljana, v soboto 13. oktobra. XVI. leto, 1883. Izhaja vsak dan «v«*#er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstrijiko-ogerske dežele kb fm Wo 11 (»Id, r.a pol leta, 8 gld., za četrt leta A gld., ui j-.-Um. mesec 1 gld. 40 kr. — Za j ubijan o brez pošiljanja na dom za vse leto II gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jelen meneč 1 gkL 10 kr. Za pošiljanje na dom računa s« po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor post ni ua ranila Za oznanila plačajo se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. r»opiei naj se izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — Uredni&tvo in nprnvnifitvo je v Ljubljani v F-ana KoutKUa hiSi ,()!eilalifika Htolba" D pravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, nznanila, t. j. -'ec ufimo 1*1.- *' • vi .•«•. »tvari. Deželni zbor kranjski. (IX. seja dne* 9 oktobra 188 3.) (Dalje.) Poslanec g. Pfeifer nadaljuje: „Gotovo se ne more zahtevati, da bi Krški okraj še dulje plačeva! nerazmeren del cestnih doklad za to cesto, druge svoje okrajne ceste pa zanemarjal; okraj je storil svojo dolžnost, omenjeno cesto je temeljito razširil in v dober stan spravil, njegova krivda gotovo ne bo, če bi ta cesta zopet bolj zvožena in slabejša postala. Treba je namreč pomisliti, da samo Videmska železniška postaja prejemlje in oddaja na leto blizu 400.000 centov mnogovrstnega blaga, da dan na dan prihajajo teški vozovi, obloženi z lesom in drugim blagom, da se tedaj bolj uporablja, nego vse druge ceste Krškega okraja. In tu nastane vprašanje: Komu služi ta cesta? Po mojem mnenji v prvej vrsti drživi. Na tej cesti je glavna poštna zveza preko Kostanjevice na Novomesto *edaj jedenkrat na dan ; ker pa jeden-kratna poštna zve/a na dan ue zadostuie, se — kakor čujem — že delajo priprave, da se na veliko radost Krškega, Kostanjeviškega in Novomeškega okraja upelje v kratkem dvakratna poštna zveza na dan. Erar je dalje lastnik Kostanjeviške graščine, prostranih gozdov s lOOletnimi hrasti in orjaškimi bukvami neprecenljive vrednosti; v posebni pogodbi sklenjeni na več let prodal je erar del doraslega gozda Dunajskej firmi (J nt man n, ki dau na dan izvaža na postajo Videm drva, izdelan les in oglje. DrŽavi mora ležeče biti na tem, da se omenjena cesta za naprej ohrani v dobrem stanu da na ta način državni gozdi zadobe Se večjo vrednost. Tudi vojnemu eraru mora ležeče biti na tej cesti, ker jo potrebuje za vojaški oddelek v Novem-meatu; in če bi kedaj — kar Bog obvaruj — na ju/no-vzhodni meji našega cesarstva nastali nemiri, bo t»» cesta gotovo strategične važnosti Občine Krškega okraja. Raku. Studenec, Cirklj" in Krško omenjene ceste, kakor rečeno, skoro prav nič ne rabijo in pri najboljši volji ne bi mogle za naprej to cesto, ki je s pomočjo ki dežele sedaj v dobrem stanji, solidno vzdržavati, ker to gre preko njih moči; kajti obložene so z mnogovrstnimi dokladaiui za šolske in občinske potrebščine, stroške vzdrževanja Krške meščanske šole morajo nositi na svojih raman, čaka jib pa še mnogo teških bremen, tako: strmi cesta pri Raki in Bučki se mora preložiti, cerkev pri sv. Duhu dozidati, postaviti novo farovško poslopje v Cirkljak, novo šolsko poslopje na Bučki itd. Res, da ta cesta ugaja tudi Novomeškemu in Kostanj* viškemu okraju, katera se px no moreta jemati v konkurenco za v/drža vanje te ceste, ker sta s Krškim okrajem vred v jednako slabem ekonomičnem položaji in ker imata že dovolj svojih cest in gorskih potov vzdržavati ter prelagati dovolj strmih cest itd. Tudi ne gre deželi nalagati breme vzdrževanja te ceste; dežela, je dala izdatno podporo, je subvencionirala zidanje mostu čez Suva m9j Krškim in Vidmom, kar bi po mojem mnenji bila dolžnost države; naša dežela v primeri, s sosednimi preobložena z gmotnimi davki do leta 1881, je državi v 40 letih krivično plačala nad tri milijone zemljiškega davka preveč; tudi je naša dežela v 24 letih pri gruntnih izpiskih proti praksi sosednih kronovin — /a pol milijona kole kov preveč plačata državi; tedaj je le pravičt.o, da država vsaj nekoliko ozir jemlje na našo deželo. Država naj bi tedaj prevzela v svojo skrb okrajno cesto mej Krškim in Brodom pri Kostajne-vici; s temi dohodki — katere povekšati im.t v svojej obListi — tem latileje vzdivava to cesto, ker jej je skrb za državno cesto mej Brodom in K riko vasjo odpadla in jej ta cesta ne prizadeva skoraj nikakeršnih stroškov. Dolenjske pokrajine liodo hvaležne vladi, če nj m breme vzdrževanja t." ceste olajša; tedaj toplo polpiram nasvet gospodarskog* odseka. (Občna pohvala z dobroklici.) (Konec prib.) Slavnostni govor l>i*i m I it v I j on J t Nedom deNot I «•> t niče doktorja Frana viteza Miklošiča. Govoril Božidar Ralc v Ljutomeru dne 'J. septembra \Hbli. (Dalje.) V državnem zboru na Dunaji spoznal se je Miklošič z ministrom grofom Stadionom; ta videvši velike sposobnosti Miklošičeve ukrenol je po svojem mogočnem uplivu, ka je naš slavljenee dobil dne 30. aprila 184!). leta cesarski odlok, v katerem je bil imenovan za izrednega profesorja jezikov slovanskih in slovstva slovanskega na Dunajskem vseučilišči. Ta srečna vest našla je Miklošiča korenito pripravljenega. V kratkem na to vabljen je bil na Vratislavsko vseučilišče; ali Dunajsko vseučilišče ue bi ga moglo pogrešati, zato ga je minister gTOl Thun 1850. leta imenoval za rednega profesorja. Dobil je tudi vabilo, da ide na Berolinsko vseučilišče v središče (icrmimije, ipak ostal je na Dunaji na korist znanosti in učencem. Prva skrb mu je bila učencem pokloniti potrebne učne knjige, kar se je v naglici zgodilo; še 1850. leta izdal je 1. glu-soslovje, li. oblikoslovje in 3. slovar starosloven-skega jezika. Odslej rojilo se je tlelo za delom iz jegove obsežne učenosti; vsled česar izvolila ga je že 1848. leta akademija znanostij na Dunaji za do-pisujočega uda; takisto izbrala so ga razna društva slovanska, francoska in nemška za svojega drnžnika. Dunajska akademija znanostij (modrišč) razpisala je nagrado 1000 goldinarjev za tlelo: glasoslovje slovanskih jezikov |><> primerjajoče - zgodovinski učbi, in Miklošiču izročena je bila nagrada za spis pod geslom: „non luinuin e.\ fulgore" (ne tlim iz bliska); na to izvolila ga je dne 28. julija 1851. 1. LISTEK. 0 slovenskoj stenografiji. (Spisal Anton Zupan.) Tudi Magdič je hrvaščino pisal z nemško sistemo. V novejšem času so pa najbolj razširjena in za slovenske stenografe skoro izključljivo mero-dajna Bezensekova načela. Nemci so zatorej postavili Bezenšeka v „Gallerie bertthmter Stenografen", kar je naravno. Bezenšek dela propagando za nemško stenografijo, za urivanje nemških proizvodov v slovenski jezik, zasluži torej gotovo to čast od nemše strani. Da je Bezenšek izumel še tako dobro in isvntno slovensko, ali sploh slovansko stenografijo, osvedoren sem, da bi ne bil prišel v „galerijo". Pa je tudi istinito osupljivo, zakaj se slovenski stenografi neso ravnali po vzgledih najvešfih strokovnja kov: Angležev in Nemcev. Doklt r so Nemci uporabljali angleške sisteme, ni našla nemška stenografija mnogo priznanja pri občinstvu, akoravno so se je posluževsli merodujni krogi; le tedaj, ko je Gabels-berger sestavil nemško sistemo na poti lasi nemškega jezika, je dospela v kratkom času na verhunec po-poluosti. Jezik naj bo torej temelj slovanske; stenografiji, ne pa kutera koli tuja sistema, bodi si še tako dobra za tujščino. Smo li res Slovenci tako malo nadarjeni, tako duševno nezmožni, da bi nam bilo nemogoče postaviti se na Ustne noge in ustanoviti si na podlagi slovenskega jezika slovensko stenografijo? Ni torej ruda, da nas N< mci pri vaakej priliki z oholim ponosom opozarjajo na našo znanstveno zavisnost od drugih narodov, češ, da Slovenci nemarno niaakeršnega znanstvenega proizvoda, da vsa uaša vednost je le delo tujdi močij. mi pa le njih prežvekovalci, k večjemu srečni prelagatelji; glede stenografije je to trpko in britko piedbacivanje žalibog popolnem opravičeno. Slovenska stenografija zahteva mnogo večjo natančnost, nego nemška. V nemščini so vsa debla (izimši peščico Arbeit, Ameise, Lemvvand, Klemod, Iltis, Kiirbis, Stiglitz, itd.) jednozložua; neznaten broj končnic, koje se vse razlikujejo že po samih soglasuikih in koje se nikdar ne ttpremi utajo, dovo« I j oje bolj površno izražanje obrazil, <■<• it* le deblo dosti natančno izraženo, ker nemščina nem« dveh končnic z istimi soglasniki. Vso nemška pregiba, sklanja, stopo java In sprega obsega le končnice „e, en. em, er, es, (h), (est), (at), (efj, (t)\ in predlog „ge" ; torej so vsa obrazila lej ednozložna s Bamoglaa- nikom ^e-, oziroma bre« samoglasnika. V slovenščini ima sama sklanja moJkih samostavnikov vefi končni«; z različnimi samoglasniki ; kaj še potem sklanja drugih samoatavnikov, pridevnikov in Bprega glagolov mnogobrojnih vrst? IJvidno je torej, tla se morajo končnice v slovenščini baš tako natančno izražati kakor deblo, ker pravo obliko besede označi le končnica. V nemščini pa pri vsem tem člen sklanjo, osobna zaimena pa sprego -koro popolnoma značilo, in že ta posebnost nemščine dopušča boli površno izražanje končnic. Slovenšina ima razen mnogovrstnih obrazil ogromno število dru -ih končnic, brez katerih je mnogokrat deblo brezsmiselno, ali koje pomen debla predi ugačujejo : iz teh pa izraščajo po sklanji ali spremi, pi> za'iki zevi, po vmesnih za pravega akademika, ki je bil med najmarljivej-šimi pisatelji tega učenega zavoda, zato pa tudi od njega čislan in češčen. Mnogo je tudi storil za vseučilišče, zato so ga jegovi tovariši izvolili trikrat za dekana modroslov-skega oddelka in sicer za šolsko leto 1851 , 1856. in 1865., a 18.r>4. leta podeljena mu je bila najveća čast na vseučilišči, izvoljen je namreč bil za rektorja magnitika. Istega leta bilo mu je izročeno vodstvo znanstvenega izpraševalnega poverjenstva za gimnazijske učiteljske kandidate; to službo opravljal je do 1879. leta. — Jegovo toliko vsestrano in korenito delovanje znanstveno bilo je povod, ka ga je svetli cesar odlikoval 1862. leta častjo dosmrtnega zbornika gospodske zbornice in 1H63. leta viteškim redom Leopoldovim, a 1864. leta dobil je po pravilih plemstvo dednega viteštva. Popečitelj za nauk izročil mu je 1849. 1. sestavo slovenskih čitank za viši gimnazij, katerim naj bi pridejal pregled slovenskega slovstva, kar je tudi dovršil, največ po trudu Ivana Navratila. — Miklošič je želel, da se šolske knjige slovenske porabe tudi za naše brate na Ogerskem; takisto hrvatske za ondešnje Hrvate, o čemur je pisal popečitelj u za nauk grofu Thutiu. Le mestoma in na malo časa rabile so se naše knjige na Prekmurskem; državni razdvoj je stvar za ogerske Slovene neugodno ukre-nol in preti je odnaroditi. Minister grof Thun, onda v skrbi za osnovne šole na Slovenskem, povprašal je izvrstnega deto-voda in učenjaka Miklošiča, pa našega vladiko Antona Slomšeka, zaslužnega strokovnjaka slovenskega šolstva, naj mu svetujeta, jeli bi bilo bolje, da se v osnovne šole uvede samo slovenščina, ali pa poleg nje tudi nemščina. Odlična Slovenca naj odločita. Miklošič se je izjavil samo za slovenščino, a Slomšek za obojstvo. Grof Thun odobril je Slomše-kove nazore, a ne Miklošičevih. Ah kolika sreča za slovenski narod, da je popečitelj pritrdil Miklošiče vemu nasvetu! naš mlajši zarod bi bil mnogo um uejši in značajnejši, nego je sedaj. Slomšek so na-skorem spoznali, ka prave osnovne šole morajo biti čisto narodne kakor pri drugih naobraženih in na-predovalnih narodih; materinščina je jedina umna in naravna podloga osnovnim učilnicam. Slomšek so preveč se ozirali na nesrečne in nenaravne razmere na Koroškem in odtod nejasen pogled za on odlo-čevalni hip. — Raznih dob in narodov detovodi in vzgajatelji pritrjuje temu, ka v osnovnih učilnicah ima se poučevati jedino v materinščini, za učenje drugih tujih jezikov je mesto v srednjih učiliščih, namreč v realkah in gimnazijih, potem v viših meščanskih šolah, o čemur za svedoke navajam naslednje zvedence. Glasoviti ukoslovec Komenskv veleva: „Yse se ima po prirodnom redu in najprvlje v materinščini učiti; vsaki jezik se mora za se učiti, naj poprej dakako materinski jezik: vsakemu jeziku je treba odmeriti stanovito razdobje. Materinski jezik zahteva potrebito več let: osem do deset"; in na drugem mestu govori: ,,Koga hoteti kak tuji jezik učiti, predno domačega zna, je ravno tako, kakor bi ti hotel svojega sina jezditi učiti, predno še more hoditi." (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 13 oktobra. Ktiln. Zeitg." je pred kratkim našim av-»fri|«lilni f akcijo z om živo prigovarjala, naj popuste brezupni boj proti ministerstvu in večini ter je naše mesto "ondi,"IcjVr^ao^nagi "proBtovo«cT"ob stoji s svojimi nastojanji in simpatijami baje na strani Balkanskih kristjanov in Rusije, dasi si evropska diplomacija vedno prizadeva Grško posebno z Rusijo razdvojiti. Dopisnik priobčuje razgovor z jednim najuglednejših grških politikov, ki se je o eventualnem sporu mej Rusijo in Avstrijo tako le izjavil: „Politika Grecye je jako jednostavna. V naših narodnih težnjah in dejanskih tradicionalnih simpatijah bi nas mogla samo Angleška zavirati, katera nas s svojim brodovjem lahko zatare, kakor se je to zgodilo v Krimskej vojski 1. 1854. Če pa stoji Angleška na strani Rusije, ali te bi ob vojni Rusije z Nemčijo in Avstrijo bila le samo nevtralna, naj si prizadevajo na vsak način pridobiti Pol j a k e. Krimskej vojni se bili, — na strani Rusije Nam ni nič zase. Na ta predlog odgovarja „Gazeta Naro I premišljati z volitvijo naših zaveznikov, oni so nam dowaa Bledeče: „Nemci naj nikar ne mislijo določeni po zgodovini in po ozkej bratskej zvezi z na takšno zvezo, vsled katere bi se d r u g e Balkanskimi kristjani. Mi ne bomo nikdar pozabili, narodnosti pritiskale na steno ter naj rajema so nam ob času našega ustanka Avstrijci stali opuBte svoj sen o povrnitvi njihove nadvlade na Av- v vrstan turške policije nasproti in da se je z Adri-stnjskem. Samo tedaj, ako bi hoteli Nemci pnpo Ijanopelskim mirom vsled zadnje ruske vojne utrdila moči, da se odstranijo narodnostni spon ' naša neodvisnost.." — Grško zastopstvo v Ge bilo bi jim mogoče pridobiti si Poljake. Sicer pa' Nemcem ni upati in Poljaki so prepričani, da bi oni ne izpolnjevali svojih obljub, posebno, ker so se zidovom čisto predali in s svojim Nem štvom samo še tržijo." tinji povekšale se je v legacijo. O uzrokih demisije špaiijsktli ministrov poroča se iz Pariza, da je bil španjski poslanik od svojega ministra vnanjih stvarij dobil instrukcijo, da naj stavi nove zahteve za poravnanje kraljevega V četrtek je koroški deželni zbor svoja! ra^žaljenja in če se mu ne izvrše*, da naj ostavi dela dovršil ter bil po običajnem načinu zaključen. Za j Pariz. Ker je pa španjski raiuisterski sovet dotične regulovanje Zilje je dovolila dežela 418.202 gl.I nasvete vnanjega ministra zavrgel, je dal ves ka-država da 474.200 gl. in 152.600 gl. nabrežni po-j binet svojo ostavko, katero je kralj tudi vzprejel sestniki. — Deželni proračun kaže potrebščine • Ker pa se bode S aga s ti zopet naročilo sestaviti 876.225 gl., mej drugim: za deželno kulturo 281.000 nov kabinet, smatrajo v Parizu to zsdevo skončano, gl., za ljudske šole 338 gl. in za dobrodelne na- Tudi se poudarja, da bi Francija ne bila dala nobene mene 153.000 gl. ; pokritja 157.779 gl. Za primanj-Ijej 718.446 gl. se dovoli razen 20%ne užitninske doklade na vino in meso še 43°/„na doklada na neposredne davke. V Koroškej znaša torej deželna in zemljiško, odvezna doklada ogromno svoto 60%, vseh neposrednih davkov. — Predloga o prenaredbi volilne reforme se je vzprejela v sledečem obsegu : Pri veleposestnikih mora znašati zemljiški davek štiri petine vsega davka; v volilni skupni mest in trgov se voli v vsakem mestu in trgu; vsaki, ki plačuje najmanj 5 gld. davka ali ki osebno voli v občinski zastoj), ima tudi pravico voliti deželne zastopnike in v kmetskih skupinah se imajo volilni možje pomnožiti v soglasji z določbami državnega volilnega reda. Vsled teh določil dobi na Koroškem 12.000 oseb na novo volilno pravico, 600 oseb pa bi jo izgubilo; število volilnih mož pa bi se iz 502 pomnožilo na 715. Kraljevi komisar na Hrvatskem, baron Ramberg. je vnovič odredil nadložne stavbe, in sicer v Krajini, ter je zato odmenil 50.000 gld. Ob jednem je naročil, da se imajo zato uporabljati samo delavci iz onih krajev ter da se jim ima dnina sproti izplačevati. Vina nje rirža ve. Prijavljeni dogodek na avntrlf »ko-ru* muiiMkeJ meji označuje se z merodajne strani kot zelo pretirani konflikt mej ogerskimi žandar i < in rumunskimi mejnimi stražniki, pri čemer se ni udeleževalo niti avstrijsko niti ru-munsko vojaštvo, /a udar j i so pregnali stražnike iz stražnice, ki je bila po njih sodbi avstrijska, ter so jih dovedli v Petrooeni. Ta dogodek torej ne bode nikak predmet diplomatskim sporom. Dopisnik iz Athen poroča v „Mosk. Vedom." o političnem mišljenji današnje Grške, katera zadostitve več. Dopisi. Iz Zagreba 12. okt. -'[Izv. dop.j Iznimno naše stanje pod kraljevim komi sarom se bliža koncu in zdaj se vrti vprašanje jedino še okolo osobe prihodnjega hrvatskega bana, za katero čast se v sedanjih kritičnih okolnostih nikdo ne trga, temveč se je izogiblje in brani vsak ne zadosti elastičen Hrvat, sluteč, da bodo prihodnje volitve v sabor razsipale sedanjo vrlo elastično, Magjarom prijazno večino in silno pomnožile stranko StarČevičevo. — Magjari so dogospodarili na Hrvatskem, pa če pride zdaj baron Ilauch ali grof Khuen ali lokev, večine ne bo tako lahko dobil, ker se bo vsak volilec branil gulaša, a brez obligatnega gulaša ni bila razen pod banom Mužuraničem mogoča Magjarom prijazna večina, pa še tačas zamo saradi grozne apatije, ki je bila nastala mej narodom, ko je videl, da so najodličneji njegovi zastopniki popustili opozicijo ter šli zobat koruzo iz magjatskih jasel. Sicer menijo Magjari in trdijo, da hrvatski sabor ni parlament, a ban hrvatski da je činovnik ogerske vlade, pa če nema večine v saboru, nič ne deje. Torej bodo hrvatski štipendisti v Budimpešti kakor doslej pobirali svoje dnevnice, David se bo povrati 1 na svoje mesto v Zagreb, na finančne zgrade bodo se obesili mutasti grbi brez magjarskega napisa pa tudi brez — hrvatskega, a narod hrvatski, Dalje v prilogi. prirastkih, itd., zopet uove pritaklpne, ker pregiba zahteva mnogokrat premem bo kunčničnib glasov. Množina slovenskih kon':nic je torej nebrojna, ko bi bila tudi debla jednozložna. Dalje ima nemščiua tu posebnost, da skoro nobena soglasna skupina, izimši morebiti nsp-, ne more stati včasi kot sprednik včasi kot končnik debla, bi, br, dr, fr, H, gr, gl, gn, kl, kr, kn, schm, schw, zw, itd. stoje le kot spredniki, nasproti pa rb, ll>, tg, Ig, rt, rd, Id, rk. lk, pt, bt, Onz, mt, md, gt. gd, ug, uk, nd, nt, nz, it, 11', mpf itd. le kot končniki debla; zatorej se more večidel že iz take soglasne skupine pravo mesto samoglasnika v deblu izpoznati. V svrho natančne zaznambe se mora že abeceda tako osnovati, da se vsak samoglasnik v vsakem SOglasnikU natančno označiti in soglasne skupino v jedno celoto združiti morejo. Bezensekova abeceda tem zahtevam nikakor ne zadostuje; on jo je uvel v slovenščino nespremenjeno iz nemščine, le nekatere znake je podani drugim glasovom. Če pa ta abeceda zadostuje nemščini, ne more zadostovati tudi slovenščini, ker sta si jezika popolnem nejednaka. Ta abeceda je tudi prouzročila, da je simbo- lično označevanje samoglasnikov jako nestalno in brez vse prave podlage. V Bezenšekovej sistemi ni niti določeno, v katerem soglasuiku, v spredniku ali končniku zloga, naj se samoglasnik označi, ker se to pravilo tudi nastaviti ne da. Bezenšek izraža samoglasnik včasi v spredniku, včasi v končniku, včasi ga izrecno izpiše, včasi popolnem izpusti, včasi celo na drugem mestu izraža, kjer ga istinito ni; vse to pa brez stalne določbe, kakor nanašajo soglasni znaki slučajno. Slovenskej stenografiji gotovo mnogo bolj pri-stuje označevanje samoglasnika v spredniku zloga, nego v končniku; ne le, da se zlogi istinito tako izgovarjajo, temveč inače bi se vsak konečni samoglasnik izpisati moral, ker bi ne imel naslednika, v kojem bi se označeval. Slovenščina pa ima mnogo več oblik s končnim samoglasnikom, kot s soglas-nikom; v sklauji nekaj čez dve tretjini, v spregi tri četrtiue. Nasproti se pa v slovenščini nahaja jako skromno število besed z začetnim samoglasnikom, — i/.imši s predlogi sestavljene, koje dobivajo pa itak svojo lastuo pisavo — torej prav redkokrat treba pisati samoglasnik nesestavljenih besed. Bezensekova ponesrečena abeceda pa to za slovensko stenografijo neobhodno potrebno uredbo zabranjuje, kar bomo razvideli iz naslednjih izgledov. V označevanje samoglasnika „aa služi Bezenšeku krepka poteza, za „o" povekšan izbok, za „iu po večem visoki, za „u* nizki položaj, za „eu ozko posrednje stapljanje; pa niti jedno teh pravil se ne izvršuje z doslednostjo. Ni mogoče pisati zlog „ta" (tat, tast, pataka, samota, delata itd.), ker se po Bezenšeku „tM ne sme osenčiti ali zatemniti, akoravno je mej vsemi znaki najsposobnejši za osenčenje; zakaj v tem oziru ni krenil po Stolzevej ali Brautovej naredbi, je ne-umevno. Baš tako ne more pisati zlog n8°K» »i°K (sok, sol, solata, meso, roso, jok, pišejo itd.), ker se „sM kot odprta zanjka, ,JU kot ravna črta ne more nadalje izbočiti. Največe zapreke pa dela pre-memba položaja za „iu in „uu. Bezenšek ima v svojej abecedi nekaj znakov, kojim je že prvotni položaj nad ali pod črto odmenjen, nekaj pa, ki črto prerezavajo (c, z, š, ž, t, šč, št itd.). Taki znaki gotovo ne morejo položaja premenjavati. (Dalje prih.) i Priloga »Slovenskemu Narodn" it. 235. 13. oktobra 1883. ki si je izvolil take zastopnike, kakeršne ima, bo trpel še na dalje kakor do sedaj in mir bo vladal po hribih in dolinah, vse jedoo, če bode ban Rauch, Khuen ali Inkey, ali kdo drugi. Najnovejši dogodki v kranjskem deželnem zboru so vse misleče tukajšnje Slovence razžalostih in postopanje narodne večine nas je naravnost osupnilo; če so že hoteli storiti komu ljubav naii poslanci, so mogli samo glasovati, govoriti ni bilo čisto nič treba, niti g. Kersniku o elasticiteti, niti g. Šukljeju o svojem mučeništvu, ker se slaba stvar ne da lahko zagovarjati in tudi g. Grasselliju ni bilo treba tako hudemu biti nad galerijskim občinstvom, ker brez slovenskega občinstva je naša narodna stvar a priori izgubljena. Mi, ki smo se tako po otročje veselili za časa volitev nad srečnim (?) uspehom, zdaj ne vemo, zakaj da smo se veselili, če bo „kranjski narod" tako delal, potem ue vemo, kaj bo „štajerski, koroški, goriški, tržaški itd. narod" počel brez zanesljivih voditeljev, na katere bi se mogel zanesti, od katerih bi se smel nadejati po moči v svojih nadlogah, stiskah in težavah. — Kdor trdi, da bosta Dežman in Schrev kranjskej deželi na korist, ne na škodo, če ostaneta v deželnem zboru, bi nam imel to dokazati; mi, ki ne gledamo sa kulise, kaj takega nikoli verjeli ne bomo, niti verjeti ne moremo. — Pokojni Vincenc Klun mi pride na misel, ki se je kazal iskrenega Slovenca in se je dal tudi nekoliko preganjati od minister-stva, uazadnje je pa postal — dvorski svetnik. Bog varuj, Bog čuvaj siromašni naš narod takih Klunov ! Iz M ozlrja, 12. okt. [Izv. dop.] — Želja, ki se je gojila že dlje časa v prsih Savinjčanov, sesebno Savinjskih Sokolov, namreč da naj bi se omislila društvu „Savinjskemu Sokolu" zastava, izpolnila se nam je letos povoljno. — Akoravno smo se letošnje poletje z nekako bojaznijo poprijeli misli, da bi počeli v to svrho pri rodoljubih in članih „Sav. Sokola" nabirati prostovoljnih darov, vender danes z veseljem konštatujemo, da je bila naša bojazen odveč, kajti na pismene naše prošnje, s kojimi smo se obrnili do rodoljubov po Dolenjem Štajerskem, odzvalo se jih je do sedaj že nad tretjino in nadejamo se, da nam tudi še ostali naprošeni pribite s svojimi darovi v kratkem času na pomoč. Sosebno čestita duhovščina prihitela nas je v našem podjetji gmotno podpirat; ona je v istini uneta za naše mlado društvo. — Zastava se je naročila in slavnost nje blagoslovljenja vršila se bode v velikem slogu prihodnje leto v Mozirji, najbrže Binkoštne praznike, ker je radi vnanjih gostov neobhodno potrebno imeti za slavnost dva dni na razpolaganje. — V ta namen tedaj bode treba uabrati še obilo novcev; mnogo truda in dela bodo stale obširne priprave in isti čas naj bodo obrnene oči vsega slovenskega naroda v naš kraj. Pri tej slavnosti bode nam dana tedaj tudi najlepša prilika, pobratiti se s sorodnimi nam brati Hrvati ter Slovenci s Kranjskega, Koroškega, Goriškega in Primorja. Mi dolenje štajerski Slovenci pa se potrudimo, da jim napravimo bivanje v našej sredini kolikor mogoče prijetno, in udeleženci slavnosti sinejo preverjeni biti ob vsem potu najiskrenejšega vzprejema. Preteklo je že mnogo let, odkar so se iz vseh krajev zbrali Slovenci na taboru v Žavci; takrat smo svečano prisegali, da hočemo zvesti ostati svojej domovini. Tudi naša slavnost v prihodnjem letu naj znači drugi tabor v Savinjskej dolini ! Ker pa bode ta slavnost za Savinjsko dolino in vso dolenjo Štajersko posebnega pomena, opozarjamo na njo že danes Slovence iz vseh krajev širje naše domovine, kakor tudi naše brate Hrvate. Treba je, da vzbudimo narodni živelj po vsem Dol. Štajerskem in tako prepodimo z združenimi močmi nasprotni nam duh nemčurski iz vseh kotov. Mi tukaj ue bodemo držali križem rok, nego delali bodemo z vsemi svojimi močmi, da se ta slavnost tudi dostojno izvrši. Sokolska društva, slovenska in hrvatska, pa so v prvoj vrsti na svojej časti angažirana, da se omenjene slavnosti udeleže* polnoštevilno. V kratkem se taistim naznani slavnost po ohcijalnem potu. Pri tej priliki naj Vam tudi omenim, da se je nas Mozirjanov polastila grozna razburjenost, ko smo čitali v Vašem cenjenem listu, da so se volitve v velikem posestvu po narodnih (!) poslancih potrdile. Mi sicer ne gledamo za kulise, a naša narodna čut je doslej še vedno pravo pogodila, in ta narodna čut navdušuje se samo za hrabro neupogljivo šestorico in njeno hrabro ponosno obnašanje. Živeli dr. Vošnjak, dr. Zarnik in Svetec in njih trije drugovi ! Slava! Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je občin" Zu-graški na Kranjskem 100 gold. za napravo novega križevega pota in drugih cerkvenih predmetov. — (XI. seja deželnega zbora kranjskega) trajala je javno le l1/* uro. Reševale so se razne peticije in dovolile razne občinske pri-klade. Poslanec Braune iz Kočevja dobil je 14 dnij odpusta. Poslanec dr. Samec, ki je obolel, ni mogel utemeljevati svojega samostalnega predloga. Predlog se je razdeld tiskan v zbornici, kakor ga je dr. Samec stavil v slovenskem jeziku. To je dalo dr. Schrev-u, povod da se je takoj potegnil „fiir das bedrohte Deutschthum in Krain" češ, da bi bil moral dr. Samec svoj predlog prevesti na nemški jezik, in da naj se opozori, da to stori do prihodnje seje, kajti inače, pravi dr. Schrev, bi se za svojo osebo ne mogel udeleževati razgovora o njem, ker se morajo vsi taki predlogi staviti tudi v nemškem jeziku. Poslanec dr. P oklu kar pa ugovarja temu mnenju. Vsak poslanec stavi svoje predloge v katerem jeziku mu drago, slovenski ali nemški. Ako gospod predgovornik ne zna slovenski, se bode v odseku lahko poučil o zadržaji predloga. Konečno še le, ko bi se sklenila prenaredba postave, predložil se bo postavni načrt v obeh jezikih. Ob Val2. uri prične se tajna seja, ki je trajala do 3/,2. uro popoludne. V terno za mesto oprav nika v posilnej de-lalniei je i/.bran na prvem mestu g. Alojzij Po 1 j a n e c, odvetniški koncipijent na Ptuji; na drugem mestu: gosp. Fran Zajec, c. kr. uradnik pri fiaančnej direkciji, na tretjem mestu pa gosp. Viljem Ur bas, kontrolor v deželnej bolnici. Deželnim knjigovodjem imenovan je bil gosp. Fran Ravnikar, deželnim blagajnikom gosp. Dragotm Žagar. — Stara slovenska tradicija je bila, in doslej jmerodajna, da se nemškutarji ne jemljo v deželne službe. A kakor se vidi, so te tradicije sedaj ob veljavo in prodrlo je mnenje g. dra. plem. , Schrev h, ki se je zavzemal za starega nemčurja Urbasa, da je prišel v terno. Ako je bilo nekaterim našim ljudem res do tega, da se v terno stavi aemčur, naj bi bili vender rajši posegli po dosedanjem pristavu, ki ima vsaj več sposobnostij. — (Volilna reforma) pride v torek v deželnem zboru na vrsto. To bode četrtokrnt. Radovedni smo, bode li — tandem aliuuando — rešena. — (Oho!) Ravnokar se nam pripoveduje, da se je od strani nekega poslanca dal deželnim uradnikom precej jasen migljaj, naj nikar ne kritikujejo glasovanja v redutnej dvorani. Bravissimo, položaj pestaja čim dalje interesantnoj!! — (Gr ofa Ta a lfe-a) ne bode v Istro. Brzojav uo se namreč z Dunaja iz merodajuih krogov poroča, da bo vse vesti o tem potovanji izmišljene. Prav žal nam je, da moramo uničiti Istruuom živahne nade, katere so gojili v tej zadevi, nič manj pa tudi došle nam dopise, mej slednjimi i onega z napisom: „Dve govorici." — (Umrl) je včeraj na graščini na Igu g. Mari.i Josef grof Auersperg, c. kr. tajni svetnik, clau gospodske zbornice itd. — (Konfiskacija.) C. kr. državno pravd* nistvo zaplenilo je danes 15. in IG. štev. „Šratau zaradi članka z napisom: „Razni glasovi pove ri t i ka ci j skej debati." Uredništvo „Škrata" navajalo je razne izreke in glasove občinstva, a prezrlo pri tem, da je naposled odločilen le glas — g. državnega pravdnika, ki pravi, naj se verifikacij ska debata pri miru pusti. — Sinoć je jednaka osudu zadela Cmokavzar-Brencelja. — (Umrl) je predvfteraj v Ljubljani g. Matej Schreiner, pasar in srebrnar, 72 let star. Pokojnik bil je rodom Nemec, a tak, kitkeršnih bi želeli mnogo mej nami. Po svojem mirnem in vseskozi poštentm in pravičnem ravnanji pridobil si je splošno spoštovanje, bil je član ravnateljstva pri po-močuem društvu, pri društvu rokodelskih pomaga-čev in sploh zavzet za splošno koristne naprave. Lahka mu zemljica! — (Vodovodni odsek) mestnega zbora Ljubljanskega imel je dne 11. t. m. sejo, v kate-terej se je na znanje vzelo poročilo mestnega župana o izpeljavi dosedanjih skle pov odsekovih ter določila minimalna viš ava, v katero bode potreba vodo vzdigovati, da se bo mogla napeljati v najviša in najviše ležeča poslopja. — Kakor se nam poroča, prevzel je namestili ravnatelj iržavnega geologič-iiega zavoda na Dunaji dr. D ionizij Štur nalogo, da potem ko se rešijo vsa prvotna vprašanja, kar se je v gori omenjenej seji zgodilo, poda vodovod-uemu odseku o dobavi vode svoje mnenje kot ve-ščak in je izrekel tudi pripravljenost, pomagati mu pri izpeljavi vodovoda s svojim svetom. Mestni magistrat razposlal bode te dni po načelniku vodovod-nega odseka izdelano okrožnico, tikajočo se vodovoda, vsem hišnim posestnikom Ljubljanskim in s tem je storjen v tej zadevi že važen korak, ki vsakakor opravičuje nado, da se utegne že prihodnje leto začeti upeljavati vodovod. To bi nas pa tem-bolje veselilo, ker je prejšnji nemškutarski mestni zastop, kateremu je sploh manjkalo smisla za praktično delalnost, hodil okolo te naprave, ko mačka okolo vrele kaše. — (Svarilo). „W. M. P." pr naša v svoji zadnji številki glede na to, da je pritok k medicinski fakulteti na Dunajskem vseučilišči letos posebno in izredno velik, na one dijake, ki se hočejo zdravniškemu stanu posvetiti, to je ki hočejo študirati medicino, svarilo, da naj prej dobro pomislijo, kaj store, in omenja ob jednem. da bi bilo le onemu v zdanjem času svetovati študirati medicino, ki ima dovolj materijalne podpore, in ki čuti v sebi dovolj duševne in fizične moči, započeto težko delo tudi z uspehom dokončati. Kajti posamezne vednosti (doktrine) medicinicne vede so v zadnjem Ča*u tako narušile, da jih dijak z navadnimi duševnimi močmi težko premaguje, in da nobeno studiranje ne zahteva tolikega napenjanja bvojih morij in toliko požrtvovalne pridnosti, uego baš ono mediciue. Kunemo omenja iu opisuje žalostuo stanje zdravnikov (izimši le nekatere) pristavljajoč, da se zdraviliški proletarijat zmiraj bolj širi in množi. Seveda, temu je kriva največ država, ki se kaj malo briga za zdravniški stan, akoravno bi morala že v lastnem interesu na to delati, da se zdravnikom eksistenca omogoči, ako hoče, da bodo ti za splošni blagor tudi kaj storiti mogli. Nam se dozdeva ono svarilo umestno in o pravem času izgovorjeno, akoravno zdravniške razmere mej Slovenci Še neso tako žalostne kakor po drugod in dasi zdravnikov po deželi zmiraj še pomanjkuje. A to le na deželi, v mestih posebno v Ljubljani pa je število zdravnikov res visoko, in želeti bi bilo, da bi slavna vlada tuli tukaj kaj storila, to je, da bi zdravnikom po deželi veče plače priskrbela — ne pa po 150, 200 gld kakor dosdaj. Potem se bodo zdravniki tudi na deželi radi naseljevali in ue bo treba kmetu S do G ur daleč po zdravnika hod.ti. Do tistega časa pa naj velja pri Slovencih gasio: „Svoji k svojim |- — (Razpisani službi.) Začasnega okrajnega komisarja eveutuvalno vladnega koncipista za Kranjsko Prošnje do 28 t. m. — Okrajnega pristava (IX razred) v Škofji Loki. Prošnje do 27. t rrj — (Na štev. 83) je Tržaška loterija v Mariboru izplačala 20.000 gold. To je sigurno dobra „investicija", kajti odslej pojdejo ljudje v loterijo, kakor čebele na med. Telegrami „Slovenskomu Narodu1'. Pariz 13. oktobra. „Journal Ofticiell" objavlja nagovore povodom pričetka pogajanj o fraucosko-avstrijskej trgovinskoj pogodbi. Minister vnanjih zadev pozdravil je avstro-oger- stoga odposlanca poudarjajo korist za obe dr-žavi, ako se na mesto sedanjega provizorija uvedo trajne, bolj liberalne razmere. Naglašal je, da je francoska vlada odkritosrčno spravljivega duha. Ho) os je odgovoril: Avstro-oger-ski odposlanci profinjeni so istim spravljivim duhom ter žele v smislu instrukcij svoje vlade ravno tako živo, da se napravijo bolj liberalne razmere, ki bodo pospeševale utrditev obe-stranskih dobrih oduošajev. Kuefstein izrazil je željo in nado, da bi se pogajanja dobro dovršila, ker zahtevajo interesi obeh držav, da se napravi konec sedanjemu začasnemu stanju, ki se nikakor ne strinja s premembami, ki so se nedavno od večine velevlasti] uvele glede carinske sisteme. Budimpe&ta 13. oktobra. (Spodnja zbornica). Finančni minister predloži budget za 1884. Vsi izdatki proračunjeni so na 3292/l0 milijonov, v primeri s prejšnjim letom za 4J/10 milijona manj. Vseh dohodkov 308 V10 milijona, deficit 203/lo milijona, tedaj proti prejšnjemu letu za 37/10 milijona manj. „AZIENDA". V seji Dunajskega mestnega zbora, ki jo bil 21. pr. m., sklonilo se )u na predlog referenta dr, Griibla, da Be zavarovanje mestne hiše za shranjevanje blaga od „Aziende Assicuratrice" odda za ono isti) premijo „Azirndi" avstrijske -francoske nm društvu za zavaravanje proti elementarnim nezgodam in nesrečnim slučajem osnoranem na delnice. „Azienda,, avstrijsko-francosko društvo za zavarovanje na življenje in rente. V 29. dan pr. m. vršilo se je prvo občno zborovanje pod predsedništvotn kneza K. Jablanovskega in v prisotnosti 22 delničarjev zaBtopajočih 272 glasov. Računsko poročilo je raztolmačil ravnatelj dr. Klang ter zadostuje to poročilo v vsakem obziru popolnoma. Iz tega poročila povzamemo da je 81. decembra 1882 I. bilo 36 255 pravnoomočnih po godeb z gld. 28,098.tiO.Y87 zavarovalne svote in gld. 59,488 97 za rente veljavnih, a onit/uralni fond za omenjene svote, izra čunanje z največjo natančnostjo ter ztiaša gld, 7j438,881'9€. — Bilanca kaže prebitka gld. 172808-82, od katerih »e je prelo žilo gld. 81013*65 za prihodnje leto, a oddalo se je gld 1728088 rezervnemu fondu in gld. 7508393 spccijalnemu fondu. Generalni zbor potrdil jo računsko poročilo in bilanco, dal vodništvu in ravnateljstvu absolutorij in potem izpremenil društvena pravila v nekaterih nevarnih točkah. Tudi „Azienda**, avstrijsko-francosko društvo za zavarovanje proti elementarnim nezgodam in nesrečnim slučajem, ki po pravilih hilaucira Se le 31. decembra 1883 1. izdalo je uže zdaj poročilo osvojeni delovanji v dobi od 1. junija 1882 1. do 31. maj ni k a 1883 leta. Premijski dohodki v oddelku za zavarovanje proti nesrečam po ognji so, ne glede na premije /.a poznejša leta a z rezervnimi premijami društva „Azicnda Assicuratriceu vred znašali gld. 22751481«. Vseh dohodkov tegu oddelka je bilo gld. 8967489*61, a izdatkov (vred s premijami ta sozavarovanje in škode, kar znaša gld. L086066'98. provizija in upravništvo gld. f>33742'34) gld. 16«9799*S7; odbivši svoto pripadajočo sozavarovateljem, ostane za premijske in škodniuske rezerve do 81, maja 1888 gld. 810111*31. Zavarovanje proti nezgodam nastalim po toči kaže dohodkov gld. 704923 96, a izdatkov gld. 685268-80, a zavarovanje za sigurnost prevažanja kaže dohodkov gld. 165467*68, izdatkov gld. 123050-3, torej odpada tudi iz tega odddka za premijske in škodninske rezerve gld. 3(3797-70. Odbivši upravniške troŠke znašojoče gld. 148530* Iti, ostane za prvo loto prebitka gld MltU&GH. (060) Zastopniki bauke ,,Slavijo" : Ant. Uršič v St. Vidu — gld. 53 kr. Mi rosi. Prelec v Komnu 1 „ 13 p Josip Mrhar v Dolenjej Vasi...... 4 „ 17 . Ve režija Bartol v Zagrebu Vknpe 5 gld. 83 I r. 1 . - - Vkupe . . . 99f>4 gld : 6 k -. Tujci: dne 12. oktobra. Pri Slonu r Kaiser z Dunaja. — Doxat iz Postojim'. — Breuninger iz Trsta. Pri MhHci: Weidinger z Dunaja. — Josef iz Be-roliua. — Reiss iz Monakova. Meteorologičiio [»oročilo. * Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v m in. 12. okt. 7. zjutraj 734-73 mm. 2. pop." 734-49 mm. 9. zvečer 73566mm. Srednja temperatui + 6-0'C + 14-6*0 7-4"C •a -f 9-3°, si. jz. Sl. 8VZ. sl. SVZ. za 2*7 megla jas. d. jas. 0 pod i 0*00 RIB. dežja, lormalom. Darila za ..Narodni Dom". Prenesek . . . 9854 gld. 69 kr. šuller Fran, ravnatelj nonnalke v Zagrebu ............ 1 », — n Fran Selak, žumalist v Zagrebu ... — ,,60 „ Blbnioa 13 x 13 x 13 = »/ir 12. . . . 1 „ 69 „ ltavnikar Franc v Ljubljani..... 5 „ — „ Iz Sarajeva: Fran Oblak, računski svetnik..... 2 gld. — kr. Jauko Pogorelec, računski oticijal .... 1 n — w Frim Lonček, posestnik 1. llariel v Olomuci Zastopnika „Slavije" Kazimir Jel. v Kastvu Miha Forjan v Mariboru ...... Vkupe lun Blnnol 46 90 Vkupo . . . Občanska založna v Oslavvanech . . . Iz pušice v kavarni „kuri ■..... Florijan 1 Ječa k, farni- v Vel. Senici . . Zastopnika „Slaviji*": Ivan GrabttV v Stebnu — gld. 25 kr. .fos. .lanežič v Lješah . 1 82 ,t Vkupe . . . Iz pušice v gostilni pri .Slonu" v Kranji Damijan Kurent, zastopnik banke nSlavijo4* v Krškem....... . . Na igralnih mizah Ljubljanske Čitalnice v mesocah juliji in avgustu nabranih . Zmagoslav Rohrman, bivši zastopnik banke „Slavije" v Novem Atestu..... Zastopnika banke ,,Slavijo11: Valentin Kofol v Kanalu ...... — „ 30 „ Peter Majcen v Morah — „ 10 „ Vkupo . . . Dr. Faul Turner v Budapešti..... S 30 13 18 in 20 3(i •ID 08 BI 24 40 JDunaj3ka borza dnć 13. oktobra t. i. (Izvirno teiegratično poročilo.) Srebrna renta .... Zlata renta ....... 5°/0 marčna renta..... Akcije narodno banke . Kreditne akt ijo..... London . ..... Srebro ... .... Napol. . ..... C. kr. cekini . . . . . Nemške marko 4°/0 državne srečke iz 1- 1854 Državne srečke iz 1. 1864. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0..... 250 gld. 100 gld. 78 gld. 50 ki 79 * — 99 * 35 n 92 ■ 90 841 » — > 289 • 80 120 • 10 n — » — ■ 9 n 52 r. 5 n 69 n 58 n 80 R 120 » — n 167 n SO n 99 tt 25 n 119 n 40 n 87 n 45 * 86 n 10 * 104 n — n 114 n 75 n 118 n 75 n 103 n 30 » 105 n — n 168 n 75 n 19 no n 107 n nO n 224 n — A Slika pesnika S. Gregorčiča, k».kerina j«1 bila v Endnjej številki „Škrata", dobiva se na fin n močer. oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke......100 gld. liudolfnve Hročke .... 10 „ Akeije angin avstr. banke . . 120 „ Tnnunivrav-društ. volj. 170 gld. a. v. Preselitev mokarije. Podpisani zahvaljuje se za dosedanje* naklonjenost ter naznanja, du se je s prodajo uiukc iz Ooliove hiše na Bregu |»reMClll na nt. Jakoba trg v Virantoio hišo ter se pripomni tako svojim dosedanjim čnstitim obiskovalcem kakor slavnemu občinstvu sploh. S spoštovanjem Andrej Do 11 n ur, (661— 1) mokar. lkimaj! Čujte l'aris! London! in strmite! Oskrbništvo mase fa'irane ..tolike anglo-brlflii4ko HrcbrniuNh« lovnrne*- prodaje vso čiherno robo pod pravo eeno. Ce se pošlje ali poštno povzame 8 gld. 70 kr., dobi so lična mizua oprava iz čistega najfinejšega unglo-britiMf&egu »rebra i katera je veljala prej več kot 40 gld.) in dobi vsak naročnik pismeno guraneijn, da ostane jedilno orodje 10 let lepo belo. 6 namiznih nožev z izvrstim jeklenim rezilom, (» pristnih anglo-hritifiki srebrnih vilic iz jekla, 6 masivnih oiglo-britiško srebrnih žlie, 6 finih anglo-britiško srebrnih žličic, 1 teška auglo bi itišba srebrna zajemaluica za juho, 1 masivno -inglo-hritišku srebrna zaji-mulirea za mleko, 6 iz.vi.st .h a glo briti.ško srebruih ožuih podstavkov, 6 namiznih auido-hritiško srebrnih žlieie za pojužuik, ■'• pristnih unglo-britiško srebriub vilic za pojužuik, 1 izvrstna posodica za poper ali sladkor, (j lepih masivnih ChSIo za jajca, 6 najfinejših anglo-britiško srebrnih žlieie za jajca, 1 krasen anglo-britiško srebru podstavnik 80 em. dolg. 1 cedilo za čaj, najboljše vrste, 2 izborna namizna salonska svečnika, (»1 kosov, ki veljajo lo 8 gld. 70 kr V dokaz, da moje oznanilo ■■ iti nSf|»ar.«*i o>. wm se tu javno obvežem, da vzamem blago, ako ue ugaja, brez ugovora nnzaj; torej je vsako naročilo brez risice. Kdor hoče tedaj dobiti dobro in solidno blago, ta naj se, dokler je še kaj v zalogi, zaupljivo obrne do J. H. RalDinowicz-a, Dunaj, t 'enti-al-Depot der Anglo-Urit. Silherfabrik II., Sehiftaints-(634—1) gasse 20. Smi/iiiil pra»ek za našteto orodje dobiva se tudi pri meni, po 15 kr. škateljica. Filijale: v l*ari%i. Londonu. Ziđ.SLtno zniž;a,rLe cera.©. K a v a neposredno is Hamburga razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti Karol Fr. Burghardt, Hamburg, v žakljib po 43/4 k«, netto, poštnine prosto z zavitkom vred nemudoma po poštnem povzetji. 5 kg. av. v. gld. Moooa, pristno arabska, plemenita „ „ „ , 6.30 Menado, izvrstnega okusa . . . „ „ „, , 5.40 Perl-Ceylon, jako fina in mila . n „ „ „ 5.40 Melange (zmes), posebno priporočati n „ „ 5.30 Ceylon Plantatlon, jako slastna „ „ n „ 5.— Java, zlatoiumena, jako fina . . „ „ „ „ 4.70 Ouba, modroz lena, briljantna . . „ „ „ n 4.70 Afrlk. Moooa, fina in zdatna . . „ „ „ „ 3.90 Santos, lina in močna.....„ fl „ . 3;"«."» Rio, okusna........„ „ , » 3. 5 OaJ v izvrstnej izberi, ij1 kile od av. v. gld. 1.— (318—21) do gld. 6.—. V noči dne 30. p. m. unela so je velika tovarna za uro in bisere lastnika Frnce«eo Finenmo Jb iiereH v Oeulu, na 6vicarsbeui9 ter se Genfsld p<»žarni sraži ni posreči.o omejiti ognja, nego je bilo v osmih urah, ker je močan sever pihal, vse-koliko tovarniško poslopje in tudi poleg ležeča sta-novališča dolavcev upepeljeno. Z velikiiu trudom pa seje rešilo iz spodnjega stropj a 2463 najfinejših žepnih ur in pristnih zlatih kinčev, in ker je beda deluvceT, lxi »o brez »trelie in kruli h, srce presresujoča, jo kompanija sklenila oteto blago izročiti Dunajskej hiši, da v 30 dueh poproda vse ure in bisere, samo proti povrnitvi stroškov za najfinejše gravirano pokrovce od ur, za regulovanjo in pri vsaki uri se nahajajo močno pozlačeno verižico, torej skoro jtf- zastonj, -p| da se lo ubogim delavcem izplača zaostali zasluže« in tako kolikor možno polajša občna lakota. Torej se čestiti čitatelji v imenu siromašnih delavcev opozarjajo na to, da se tako ugoden kup ue ponuja vsak dan in da celo prekupci lahko dosežejo zdaten dobiček pri tem blagu, tedaj naj bi vsaki če turi t ne za lastno potrebo uporabil to priliko in nakupil doli zuaiamenovanih ur in kinčev kajti s;»mo fini Dokrovoi teh ur iti eleganten facon kinčev so stali toliko, kolikor se zdaj zahteva za vso \kup. Niislednje uro in kiuči imajo se prodati v 30 dneh. 3f>0 žepnih ur na valjček i/, najfinejšega franco-doublč-zlata, ali pM z dobro posrebrenim niklje* vini pokrovom, najfinejše gravirane in giljoširane z dobro pozlačeno verižico, zlati fae m, fino na minute repnsii-itnc. Vse vkup samo gld. 1.1M): taiste iz pravega 13lotnega srebra, po c. kr. uradu puncirane, težko pozlačene, samo gld. tt.so. Iste cilinderure iz pravega 14karatuega zlata, punci ane, prej lr» gld. zdaj za slepo ceno samih 16 ffld. 2f>0 ar na sidro iz najfinejšega fran>-oskega doublč-zlata ali jia z dobro posrebrenim nikljevim po-kiovoin lino grav irane in giljoširane, na 15 pristnih rubinih tekoče, s preciznim kolesiŠČcm, kazalcem zn sekunde in krasno verižleo, fino repasiran«?, samo 7 gld Iste ure na sidro iz pravega 13lot-nega srebra, puncirane in pozlačene, samo II gld. 200 W shingtonskih. r«montoir-ur iz dobro po-srelnenega ni Ulja ali double-zlata, navij oči li se brez kljuelui, e mehaničnim premikanjem kazalcev, fino ua sekundo regulovane, s preciznim kolesiščem, najboljša ura ua svetu, cena s krasno verižico samo g d. H.SO. 180 srebrnih remontoir-ur iz dobrega 1 .'Hotnega srebra, puncirane, navijočih se brez ki j neka, z mehaničnim premik .njeni kazalcev, plosnatim steklom, emajliranim kazalijčeui in sekundnim kazalcem, na minuto regulovane, izvrstna ura. Prejšnja cena 25 gld., zdaj za slepo ceno 13 gld. Za pravilni tek se jamči 5 let, 217 pravih zlatih prtanov s ponare enimi bri-ljanti, v vseh velikostih, pristno 6kar. zlato, v finem baržunastem zabojekn, samo po gld, 11.75- 184 parov briljantnih uhanov ali bunčio v pristnem 6kar. zlatem okvirji, s knisnimi biseri v finem baržunastem za boj č k n |iai samo gld. I.SO. 164 medaljonov iz francoskega dotdile-zhita, z Umetnimi tdseri, sam-. g)d. sc.50. 160 butičarc za nap sje ali ovratnike iz pravega 6kar. zlata, puneiranih, s krasnimi ponarejenimi bisorji, z zabojekom vred saiin» po gld. I.SO. 250 gumbic za srajce iz pravega 6kar. zlata, s čudovito lepo pouarojeuimi biseri po gld. i.ho. Vsi kiuči so tako krasno brušeni in imsjo tako lep blesk, da so ž njimi lahko prihrani vsak pristen kine, ki stane toliko vsoto. Naročila po pošti ali telegrafu, ki so zvrŠujejo samo po poštnem povzetji ali s pridejano vsoto, uaj so pošiljajo na Schweizer-Ulireii- nnd Gold-waaren-Vertretungsliaus (033-1) "TTv7" I S L e o p o Iti s t a (I t. Sc h i ff a m t s tj a s s o 20. Vence za gomile iz umetnih cvetlic in trakove z napisi oskrbuj o točno in cend v vsakeršnej izpeljavi (656—2) J. S. BENEDIKT pri „Spinnerin am Kreutz". Proda se Za premo|rokop išče se podjetnik, ki zamore v dveh mesecah najeti 40 spretnih, Če možno neoženjeni)- kopačev. Podrobneji pogoji javijo se pismeno na ponudbe, koje vzprejema do 20. t. m. upravništvo tega lista. (662—1) težak dvouprežen voz s tr"CLgro in dixo pri (657—2) sodarjl Bajer-Jl v Gradišci. Proda se, najljubše vse ob jednem, 32 -notranjih In aunanjih oken) m okviri vred, vse dobro ohranjeno in pa 7 sobnih vrat dvojnozapornih. (650—2) Vaso Petričič v Ljubljani. Prodaja vina. Zalogo prav dobrega belega I*tujNkcjra vina 15 startinov 1878. in 1879. letnika po lOO gl«l. 10 n 1880. „ „ »O „ 20 g 1881. „ B 60 „ in 50 lepih uodov-i>olovn)akoy po 4 gld. SO kr. ponuja (040—6) R. Sadnik v Ptuji. Že 44 let izkušeno! Najboljše in najcenejše vino čisteče, posebno pa vino zboljšujoče sredstvo je pristna francoska lolca (galerta). — Dobiva se vedno pri Harfiiimui-ii. v Ljubljani, v Tavčarjevi hiši. (496—11) f/C Navod za uporabo brezplačno, "ajaj Vzpomladno čiščenje krvi ~i s svetovno slavnim printnil n afio - strupom, V Bteklenicah po 1 gld. 20 kr. dobiva se pristno samo pri (291—8) GL Piccoli-JI, lekarjl ,,pri angelji", v Ljubljani, na Dunajski cesti. Berolin. • IVAN HOPF, c kr. dvomi fabrikant sladnih preparatov na Dunaji. St. Peterburg. Ivuna 11'ofl ji Zdravilno pivo iz sladnega izlečka. Proti občnemu oslabljenju, bolečinam v prsih in želodcu, sušici, red-ktj krvi in nerednim opravilom spodnjttelesnih oryanor, izkušeno krepilo za okrevajoče po vsakej bolezni. Cena steklenici 50 kr. I vil ii 11 1 loilu posnemanj nib b Bonboni iz sladnega izlečka za prsi. Proti kašlju, hriparosti, zaslizenju nepreHegljivo. Zaradi mnogoterih Miianj naj se pazi na višnjev ovitek in varstveno znamko pristnih slad-onbonov (slika izumitel/a). V višnjevih zavitkih po 60, 30, 15 in 10 kr. Zaslužni diplom mej narodne zdravstvene razstave v Londonu 1881. leta za medicinske tvariue in aparate v pospeševanje zdravja. Podpisi: Nj. veličastvo kraljica Viktorija angleška. — Nj. kr. visokost vojvoda Edinburški. — Spencer, predsednik razstave. John Eric Erichsen, načelnik odbora. — Mark. H. Judge, tajnik. Ivan I lollov Koncentrirani sladni izleček. Za bolne na prsih in plačah, zastarel kašelj, katare, bolezni r grlu. — Sigurnega UBpeha in zelo prijetno za dtivatl. — V Haconih po 1 gld. in po 00 kr. I vini I lollovn Sladna čokolada. .Iako rediln i in krepilua za osebe slabotnega telesa in živcev. Zelo okusna in posebno priporočati, kjer je zauživanjo kavo ker vzburjajoče zabranjeno. Zavoj \/4 klg. po P80 gl., 90 in 60 kr.; zav.ij '/j klg. 240 gl., 1 lio gl. in 1 gl. Proti kašlju, liripavosti, bolečinam v prsih in želodcu, oslabljenju, sušici, slabej prebavljivosti, najuspešnejše krepilno sredstvo za okrevajoče po vsakej bolezni. 58 krat odlikovano. | Ustanovljeno 1847. Izumitelju in jedinomu izdelovatelju pristnih preparatov iz sladnega izlečka, gospodu IVANU HOFF-u, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetniku, dvornemu zuloaulku skoro vneli evropaklh Nuverlnov, l>mii*j l.9 Tovarniški* zaloga : «.rubeii. HrauuerMtraNMe H bol", BrkuuerNtrHNNe 2. tovarna : Graben- Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravljenje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele. Stotisočeri, ki so že nad vsem obupali, bili so rešeni po Ivan Hodov ih sladnih preparatih (zdravilno pivo iz siaduega izlečka), da so zadobili nazaj ljubo zdravje ter se ga še zdaj vesele. iSamolastno izrečene besede ozdravljenih.) Vaše blagorodje! Celo leto sem trpel na mučnem želodčnem kataru in kunljl: zaman so bili vsi leki, dokler nese ID rabil Vaših izvrstnih Ivan Hnltovih slad- nib preparatov. Cea neka) mesecev Izostane kašelj, tek se vrne, in moje zdravje je bilo po Vašem Ivan Ilolioveni zravilrem pivu iz Hladnih izločkov popolnem popravljeno. Vzprejmite mojo iskreno zahvalo. Ob jednem priložim zahvalo v ogerskem jeziku, razglasite jo po Širnem svetu. Mczttkovacshaza. Ur. Alojzij Nugy, župnik. Vašo visokorodje! ProBim Vas, da mi takoj kakor hitro možno pošljete 13 steklenic Vašeg« Ivan IlolTovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov' in dva zavoja Bludnih bonbonov po poštnem povzetji. Z veseljem kouštatujem, da Vaše fabrikate prav rad rabim, ter da mi ugajajo in koristijo. Z visokim spoštovaiijem St Andrej pri lleljaku, 5. septembra 1883. Jvl. |»l. Peiekl, vodjeva soproga. Zd-ra/smišlso priznanje. Častno mi je Vam naznanjati, da so se Ivan Hoffbvi Bladni preparati doslej pri vseh mojih bolnikih, kateri so že dolgo trpeli na težkem sopenji, slabem teku in prebavljenji, prav dobro obnesli; zatorej Vas vnovič prosim, da pošljete s poštnim povzetjem in naslovom: Ji, Ivanu (luschallu v Brnu" l28 steklenic zdravilnega piva iz sladnih izlečkov in 8 zavojo sladnih bonbonov. Spoši ovan jem Grottava, 9. septembra 1883. l>r. JoHlp Frode, prakt. zdravnik. Dunajsko poročilo o 0/4I1 av ljenji. Dunaj 11. septembra L888. Ne morem si kaj, da bi se Vam iskreno ne zahvalila za čudovito ozdravljenje želodčnega katara, kateri je mojega inoža že štiri mesece pestil. Mol moj je rabil ra/.ua sredstva, a tal brez uspeha, dokler slučajno ne čita v listih pohvalo Valih čudovito delujočih Ivan Mollovih sladnih preparatov. Poskusil je ž njimi, in že po kratkem zauživanji Vašega Ivan HotTovcga zdravilnega piva iz Hladnih izlečkov mu je odleglo, in sedaj, po jedenindvajseti steklenici je moj mož popolnem ozdravel V/.pnjmite mojo in mojega soproga srčno zahvalo ter prosim, du to pismo objavite v blagor jednako bolujočih. Z visokim spoštovanjem i 1 nuji* i*ii*i«-nii4. Neutuntbaus, Goldiohlaggaiae 88. Najnovejša Dunajska zahvala s 7. dne septembra 1H8.(. Prosim zopet za 13 steklenic, Ivan HolVovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov, kajti, če ga le osem dnij ne zauf.iv.un, imam pože ljenje do njega. Uiivam ga zdaj že dve leti ter sem se prepričal, da mi ugaja, zatorej se ne bi proti vil, ako se to tudi javno oznani. Dunaj v 7. dan septembra IH8:S. Spoštovanjem I ran llargel /.I. konditor, Mariahilloi-strassc. S9. C \/ A D I I A Zahtevajo naj se samo prvi pristni Ivan Hoftovi sladni preparati z varstveno znamko, katera je po c. kr. trgovinskem sodišči na Av-& W Aiii L U atrijskem in Ogerskem registrovana (slika izumiteljeva i. Nepristnim izdelkom drugih nedostaje zdravilnih sokov zelišč in pravilno llde-« . , - • lovanje Ivan Ilotfovih sladnih preparatov ter po izjavah zdravnikov mogo celo škodljivo uplivati na zdravje. Prvi, piistni, slizo razsnujoči Ivan Hodovi sladni bonboni za prsi zaviti so v višnjev papir. Naj se izrecno le taki zahtevajo. Ivan Hoffovi bonboni iz sladnega izlečka v višnjevih zavojih po 60. 30. 15 in 10 kr. Glavno zalogo v Ljubljani ima: Peter Lassnigg, trgovec s špeoerijami i «58—n Nadalje imajo zaloge: V Keki: Nte, Pucaču', droguist; v Ctorldt G. ChrtetofoUtti; v Mariboru: /•'. /'. Ilolasi-k, na glavnem trgu: v IMuji : ./. Kasimir, lekarnar; v Olji: J.KupfW8chmidt} lekarnar: v Kranji: Fran Dolenec, trgovec. Pari«, j London, j KimIiiiip«m i. I Grrađec. | Hamburg. I Iraiiliobrod ua VI. | ilcu-lork. Usojamo si 8 tem naznanjati, da se bode *u*e našega piva pričelo s 15. oktobrom #. i. t r priCakujcmu/ z veseljem obilnih naročil. Meščanska pivovarna v Plznu, ustanovljena leta 1842. Glavna zaloga v Gradci pri F. SCHEDlWY, (659—1) (Ponatisk se ne honorira.) 0. k. privilegij za zboljšanje šivalnih jajjf strojev. v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, ranljivih za vsakatero šivanje. (370—1;>) Šestletna garancija! Poduk lirozpliično. Na mmćnc obroke po 1 do f> gl. I Pivovarna bratov Kosler-jev. \ J jpfMfM pivo [ £ *wi*. Popp>ova Anatherin ustna voda in Popkov vegotabilni zobni prašek so najbolj priljubljena in najboljša čistila za Sobe, da se ustje in zobovje ohrani čisto in zdravo. Gospodu dr. J. CJ. 1'onp-u, c. kr. dvornemu zobozdravniku na Dunaji, L, Bognergasse St. 2, Prosim Vas uljudno, da pošljete s poštnim povzetjem koj po prihodnjej poŠti "tih mojo adreso 1 sklenieo Vašo lekovite anatherin ustne vode in pa 1 IkatetjfCO Vašega izvrstnega regetabitnega praška, kaluže izza mnogo let z najboljšim uspehom uporabljam. Spoštovanjem Ivan Wei*ely, graščinski oskrbnik. Pleternice v Slavoniji. (779—4) Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swohoda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoezv, E. Birschitz, dalje pri trgovcih Ant Krisper. Ed. Malir, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. PetricTe, L. Pfrker, P. Lassnik, Teroek & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; 0 Kočevji: J. Branim, lekar; na Kr-šketn: F. Boinches, lekar; v Idriji: J. Warta, lekarj v Kranji: K. Savnik, lekar; v Litiji: J. Henes, lekar; v Metliki: Fr. Wacha. lekar; t Novem mestu' D. Iti .-Zoli in J. Berspnan, lekarja; v Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Kamniku: J. IfoČnik. lekar) S Cmomlji: J. Blaaek. lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajiu: P, Osaria, lekar. Najbolje ter najceneje naročajo se priznano dobre ročne mlatilnice, slamoreznice, vinske tlačilnice ter vsi drugi kmetijski stroji za točno plačilo in tudi na obroke Od visoke vlade švedskega privilegirani Njejr. Veličanstva kralj dr. Fr. Lengiel-ov v najstarejšej tukajšnje j ter po vsem Kranjskem najbolj poznate j zalogi ' pri A. Debevc-u v Ljubljani, M ur i j«- Terezije ceatn Nt. I o. pri i IK-uo. .508 - 311 Naznanilo. Dajemo si čast, tir na/.tianjaino, da .smo izničili W glavni sastop naše družbe za HraiiJNko in Spodnje siajcrsko gospodu Florijanu Rogl-u, stanujoeemu v Ljubljani. Dunaj, v 1. ilau oktobra 1888. Zavarovalni oddelek prve Dunajske pogrebnišk« družbe ..ENTREPRISE DES P0MPES FTJNEBRES". Dr. Evgen Herzfeld, I. r. p. p. Klemena Kautsch, I. r. Ozirom na predstojeće naznanilo uiojnm si čestito p. n. občinstvo naju'judueje pozivati k udeležbi t opombo, da te v/.prejeinajo naročila na zavarovanje kapitalij za slučaj Hunti sploh, kakor tudi samo na zavarovanje pogrebulh stroškov in sicer z jako nizkimi premijami in najugodnejšimi pogoji, ter BO odškodnine izplačujejo v najkrajšem easu, — pri pogrebninah celo fte v 24 urah V Ljubljani, v 4. dan oktobra 1888. 1 rloi*ij*i,u X€og*l9 —8 davni zastopnik. finske tlačilnice najnovejšega sistema, zavzemajo malo pro- Btora, tlačijo dvakrat hitreje ko oruge preše, so zelo priročne, solidne in t rpel D0 so-Btavljene, izdelujejo se v \ seli velikostih za privatno os« be, kakor tudi za naj- «■ o«i it n. M. m Ph. Mayfarth & C,« riiiilo)ra pri gospodu Debevou, Ljubljana, Marije Terezije cesta Brezov balzam. Že sam brezov sok, kateri teče i/, breze, ako so navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se p:t ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim pot um kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaze zvečer ž njim obraz ali drrgi deli polti, ločijo ne xe drugi «1mii iieznntiie lnsUine utl |><»Iti. ni poHtuiie vMled tega eislo lieli^ iu tr«lu. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeluje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pego, žoltavost, ogei-ce, n<>sno rudečino, zajeilee in drugo nesnažnosti na polti. Cena vrču z navodom vred 1 gld. 50 kr. Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoczv-ji, lekarnarji; glavna zaloga na Dunaji pri W. Henn-u. (511—G) ^OV0@t I s senzačnimi uspehi! f sredstvo proti slabemu teku, navalu krvi, napenjanja, n eu ci "cl tL i, protinu, hypoboiidiiji, kataru, koliki, glavobolju^ želodčnemu krču, nervoiiteti. Sauvsur de la m. Em. grofa Lichtenberga ^ tovarna likerjev v Niimrljl (na Kranjskem). 1 steklenica koncentrirano t gld. 20 kr. za uiažo; 1 steklenica likerja 65 kr. za pijačo. Vsakej sto-klcniei je priloteno vodilo sa rabo. ;%41>l"fl'S«"/BIO sredstvo proti fcoleri, rheumatizmu, omotici, b o d I j a j u, mrl v ud n. vodenici, zobobolju, ilifteritldi, migreni, prsnemu krču, liolt'/.nim ii.i jdrali. 4 i i ♦ ♦ I t 1 i (869-14) g Po receptu francoskega takoj vsako bolečino. Z družini, posebno ker Zalogu pri Viljemu zdravnica, ("isto neškodljivo. Vu.uijo uporabljeno utesi ^ B nenadne napade boleznij' bi imelo biti pri rokah v vsakej M se vzdrži leta in let... Mnogo spričeval na razpolaganje. ■ Mayr-u, lekarnarju v Ljubljani; ltuuiul»ueh-u. lekar- o narji v Ce\ji. ..i I/.dutelj in odgovorni urednik MakHO Ar m i 6. Laatnina in tisk „Narodne Tiskarne".