247. štev. V Ljubljani, nedelja 12. oktobra 1919 11. leto. Velja v Ljubljani m po pošti: «elo leto . . K 84-- t>ol let*..........42-- €etn leta . . „ 21'- «• mesec . . „ 7*— za inozemstvo: celo ieto naprej K 95‘— pol leta 50-- ?etrt leta „ „ 28*- *■ mesec „ „ 8 - Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Telefon štev. 380. — Upravnlštvo Je na Marijinem trgu as. štev. 8. — Telefon štev. 44. ...............— Lhii«hH ■ Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 40 vinarjev. Na pismene naročbe brez pošlljatve denarja se ne moremo ozirati. 0 Naročniki naj pošiljajo naročnino SHT po nakaznici. Oglasi se rtčunajo po porabljenem prostoru in alcerl mm visok ter45/n/fl širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust. Vprašanjem glede inseratov I. Ur. se naj priloži zn odgovor dopisnica ali mamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Anton Pesek. Circulus vitiosus. izvoznice — draginja — stavke. Ko se je objavila kompenzacijska pogodba, ki so jo sklenili v Belgradu * Avstrijsko republiko, se je razve delo, da se bo smelo iz Jugoslavije v lačenberško Avstrijo uvoziti toliko Ju toliko vagonov žila, krompirja, »toke, masti itd. In začela se je tekma, kateri Špekulant, katera trgovska družba, gospodarska zadruga itd. bo dobila več Izvoznic. 'Ker se pa izvoznice tudi pri desolatnih razmerah v Belgradu vendar le ne dobe kar kratkim potom, so Špekulanti in fazne im por tn e in eksportne družbe in zadruge razposlale križem po deželi svoje prekupčevalce, ki so poku-povall krompir, jajca, žito, moko Itd. Vsak si je hotel zagotoviti »zadostno« množino živil za izyoz. Posledica se je takoj pokazala. Cece so naenkrat poskočile tn blaga je — zmanjkalo. Sedaj v jeseni, ko se je krompir komaj Izkopal In ga imajo kmetje cele kupe, je v mestih naenkrat zmanjkalo krompirja. Istotako moke, jajc itd. Naravnost smešno je, da je pisal neki -ljubljanski dnevnik, da bt ščitil svoje Btrarkrrje, ki so imeli cele kupe izvoznic in Že večje množine kupljenih živil, da zato ni jajc na trgu, ker je pač sedaj čas, ko kure — štrajkajo. Iz tega »kurjega« »Štrajka« so nastala mezdna gibanja, ki bodo imela Se zelo resne posledice. Ker so se živila podražila in ker jih je »zmanjkalo«, so poskočile cene tudi industrijskim izdelkom. Prebivalstvi je ob Čutilo to breme' ter si skuša pomagati s tem, da prevali višje cene na druge. Kmet na konminenta, trgovec na kupovaica In delavec na delodajalca. Delodajalci bodo pa odvalili Vršje cene na izdelke svojih delavn c in tovaren, kar bo povzročilo še višjo draginjo in ker bo draginja rasUa, bodo delavci zahtevali zopet povišanje plač in tako bo to šlo naprej do Splošnega bankerota, če bo vlada ti rala brezumno politiko »kurjih« »šlfaikov«. Edina pomoč neznosnemu stanju je povišanje produkcije in znižanje cen. Na to bi na) merila vladna politika, pa ne da skuša vsaka stranka dobiti za svoje politične pristaše čim več izvoznic. Vem, da se toliko in toliko živil mora iz naše blagoslovljene Jugoslavije izvoziti, da dobimo za to diugo blago v zameno, ki ga tu nimamo, a izvoz in uvoz naj se ne prepusti zasebnim špekulantom in brezvertnim družbam, ki delajo še večje dobičke kot so jih delali pristni vojni dobičkarji, temveč naj ju država sama vzame v roke. Tako bo lahko vplivala na cene in se bo dobiček stekal namesto v žepe brezsrčnih oderuhov v državne blagajne, ki so prazne in nujno potrebne dohodkov. Ker pa »narodni« »predstavniki« v Belgradu nimajo smisla za zdravo gospodarsko politiko, stoji Slovenija na pragu zelo resnega mezdnega gi banja. Čevljarski pomočniki, kovinarji i. dr. že štrajkajo v Ljubljani; krojači natakarji I. dr. groze s Štrajkom; zd*u?eno tiskarsko csobje pa začne jutri s štrajkom. Tiskarji in knjigovezi v Ljubljani so poslali svojim principalom spomenico, v kateri slikajo, kako cene živilom in drugim življenskim potrebščinam rastejo ter zahtevajo za vse kategorije tiskarskega in knjfgoveškega osobja 100 o/o do 120% povišanja sedanjih plač. Zahtevali »o, da se pogajanja morajo začeti 7. in končati 11. t m. Ker odbor društva lastnikov tiskarn v Sloveniji ni mogel prevzeti tako velike odgovornosti, je sklical za ponedeljek, 13. t m. shod zastopnikov vseh tiskarn v Sloveniji, kjer bi se naj izvolil odbor, ki bi se pogajal s pomočiiištvom. Ker organizacija tiskarjev vstraja, da morajo biti pogajanja 11. t m. končana In ker to ni bilo mogoče, izbruhne najbrže že danes tiskarski in knjlgoveški štrajk. Kako se bo razvil in končal, se ne more prerokovati, ker sta obe stranki odločeni, da vztrajata. Razlogi delavstva tskarn In knjigovezov — draginja raste — so z njihovega stališča tehtni, a upoštevati se morajo tudi raz>< gi lastnikov tiskarn. Ce se ugodi zahtevam, se morajo t skovine in knjige podražiti in sicer znatno podražiti. Že sedaj marsikdo ne zmore naročnine za časopis, sl ne mere kupiti te in one knjige, ki bi jo rad in celo moral imeti, kako bo pa potem, če bodo skorajda še enkrat tako drage ?! Že sedaj starši komaj zmagujejo za šolske knjige, kaj bo pa potem. Že sedaj ne dajejo trgovci in obrtniki tiskat niti polovico toliko tiskovin, kakor bi jih, če bi cene ne bile tako visoke. Že sedaj uvažajo iz Nemške Avstrije cele vagone tiskovin v Jugoslavijo, ker itnajo tam več in boljših tiskarn, preveč osobja in dovolj ter cenega pap rja in drugih tiskarskih potrebščin. Ce bodo tiskarne primorane še povišati in celo tako znatno, kakor zahtevajo pomočniki, tedaj bo nemška konkurenca za slovenske tiskarne neznosna. In zopet bomo odvisni od tujine, dokler ne bodo tudi tam zvišali cen In nam jih — diktirali. Ker je tiskarski in knjlgoveški štrajk pri nas najvtčjega splošnega gospodarskega in kulturnega pome a, naj bo resen rcemento narodnim „pied-stavnikom" in vladi, da začno drugo, boljšo gospodarsko politiko, sicer je splošen polom neizogiben. Za tiskarji bodo prišli drugi sloji in tako bo draginja rastla, ker vsak jo skuša zvaliti na druge. Ne v zvšanju plač, temveč v pomnoženi produkciji in znižanju cen življenskim potrebščinam je ozdravljenje naših nezdravih razmer. a. pesek. jz Prekmurja. (Potni spomini.) (Konec.) Obrt in trgovina. Trgovina je, kakor skoraj povsod na Madžarskem, tudi v Prekmurju izključno v židovskih rokah. Židje, pod pitani cd podkupljenih nottnjašev in celega koruptnega madžarskega sistema, so znali dosedaj ugonobiti vsakega domačina, ki je začel s trgovino. Zato pa so sami tem bolj odirali in izsesavali prebivalstvo, kar Jim je bilo tem lažje, ker so kmetje gospodarsko ptece) zaostali in zlasti ne poznajo' zadružništva, tako da so bili tudi glede kredita izročeni na milost in nemilost Židovskemu trgovcu. Prekmurske razmere Bpominjajo še danes na naše pred početkom zadružnega gibanja, ko so posamezni denarni mogotci strahovali po cele vasi. Teb nezdravih razmer seveda tudi naša uprava ne more čez ncč. odpraviti ali zboljšati. Prhiiati pa je treba, da se tudi v tem oziru že pridno dela Predvsem je odvzel civlftri komisar Židovskim trgovcem vso aprovlzacijo, katero so ti neusmiljeno izrabljali in zlorabljali. Vse aprovizačne zadeve so sedaj v slovenskih rokah; v Muiski Soboti, v C»nkovi in v Dolenji Lendavi so ustanovljene glavne aprovizačne zaloge, ki preskrbljujejo z blagom krajevne razpečevalnlce, katere vodijo po navadi rihtarji oz. regenti Aprovizacija skrbi za sedaj za sladkor, petrolej, vžigalice In moko. Neobhodno potrebno e, da uredi tudi preskrbo s tobakom. Ljudje so na njega zelo navezani in hujskači njrga pomanjkanje zelo spretno izrabljajo. Redna dobava tobaka bo boljše agitacijsko sredstvo kakor vsi oklici in vsa pisana ali govorjena propaganda. Upamo, da bo narodna aprovizacija prvi korak do popolne gospodarske osamosvojitve izpi d židovsko-madžarske nadvlade. Podjetni slovenski trgovci bi koristili sebi in nar. stvari, če bi se naselili v blagoslovljeni prekmurski pokrajini. Seveda pa bi morali nastopati solidno in pošteno, da bi ravno s tem Izpodrinili Žide. Dolžnost vlade je, da narodne trgovce vsestransko pedpira in jih zlasti ščiti pred eventualno umazano konkurenco. Na- Kriza slovenske inteligence. Govoril sem z nekdanjim zvestim svojim sodelavcem na političnem polju o gibanju samostojne kmetijske stranke zoper doktorje in duhovnike. Povedal sem mu, da na stvari nisem osebno interesiran, ampak da mi kot političarju ni prav jasno, kako se mere ta pokret toliko časa vzdržati in p-staja celo od dne do dne bolj ljut. Ker g asilo te stranke povdarja, da se ne bojuje zoper vero, vprašal sem prijatelja kmetovalca, zakaj te obrača tako besno zoper duhovniško vodstvo v kmečfc Eolttiki. »Povem Vam, da edino zato, er duhovniški kmečki politiki stvarno niso na višini. Zdravih vodilnih misli o kmečkih vprašanjih nimajo. Ne bom rekel, da so vsi neiskreni nasproti kmetu, po večini so pa popolnoma nesposobni. Dr. Korošec se je sam nekoč izmil, da ima v stvarnem delu velik križ s svojo podeželsko duhovščino, ki je le čreda, sicer pripravljena zagnati se z vso vnemo za kako akcijo, ki se ji naroči iz višje strani. Sicer je pa ta duhovščina v gospodarskih in- socijslnlb vprašanjih brez vsake incijativostl.* In vprašal sem kmetovalca, zakaj se ne podajo v tesnejše stike z učiteljstvom. »Se nikdar se slovensko učiteljstvo ni tako malo udejstvovalo v praktičnih kmečkih vprašanjih kakor danes. Mogoče še kak mlad učitelj, ki ima pa še ram malo praktičnega znanja. Ko pa iz učitelja postane nadučitelj, zvršil je navadno tudi politično karijero." Omenil sem prijatelju iz davnih let političnega sotrudništva, da si potem ' že lahko predstavljam, kako obsoja 1 doktorske in profesorske politike. „Po-j vejte mi«, pravi prijatelj, »koliko Vaših tovarišev, ki so hodili kot koncipljenti pridno po shodih, še redno javno deluje. Ko iz korcipijenta postane odvetnik, iz suplenta profesor, saj sami veste 1“ Rekel sem prijatelju, da vendar ni tako, kajti ob prevratu v narodnih svetih se je mnogo delalo. „Ce bom trdil**, pravi kmetovalec, „da je bilo to delo le za reklamo, toda kje so zdaj vsi ti duhovniki, učitelji, odvetniki! Koliko jih imate, ki so se lotili kake resne akcije za ljudstvo in ki so vstrajali pri takem delu 1 Poznam jih. Ko nimajo slučajno prav nobene razprave in se jim poljubi napraviti izlet, napravijo vsake kvaue shod. Potem pa zopet enkrat, da se na nje ne bi pozabilo.*1 Pravim prijatelju, da je sodba pre-splošna. Opozorim ga, da diši kmečko gibanje nekako radtčevsko, da je tudi nekam nekulturno udrihati po inteligenci, da bode se zgubil smisel za dalje pa bo ireba že v rajkrajsem čaru začeti tudi med Prekmurci z zadružno propagando na vseh poljih, zlasti pa z ustanovitvijo hranilnic ter nakupovalnih in prodajaln h zadrug. Pomanjkanje teh slednjih se občuti že dsrns zelo bridko, ker kmetje ne vedo, kam bi spravili svoje pridelke, zlasti sadje. Naša uprava skuša nicer po svojih močeh odpomoči, ima pa ptemalo sredstev za obsežno in uspešno akcijo. Dobro posluje že centraia za »adje, ki nakupuje po svojih pooblaščenih nakupovalcih blago pri kmetih in ga izvaža v južne dele naše države, kjer sadja primanjkuje. Dobro bi bilo, da bi se osnovala podobna organizacija tud* za promet z Živino, ali pa da bi osnovala naša »Vnovčeval^ca" v Prekmurju svojo podružnico. To je edina pot, da se omeji tihotapstvo z živino, ki ravno sedaj bujno cvete. Za obrt velja isto, kar za trgovino. V narodnih rokah jo je zelo malo, koncesijcnirane obrti pa spkh nič. Tudi tu je treba rujne cdpoi^cči. Predvsem bo treba revidirati vse obrtne koncesije in pri podeljevanju vpoŠte-vati najprej slovenske domačine, potem druge Slovence in š<-ie n< zadnje tujce-Posebne pozr rnosti bo treba pri podeljevanju gostilniških koncesij, ker je znano, da so nam sovražne gostilne v Prekmurju in povsod diugod gtavna gnezda protldržavne in protinaredne hujskarlje. Važno za obrt in trgovino, pa za celo Prekmurje sploh je, da odpreta tekom tega meseca dva slovenska denarna zaveda, Jugoslovanski kreditni /svod v Ljubljani in Mariborska eskomptna banka v Murski Soboti svoje podružnice. Upamo, da bosta oba zaveda v zvezi z domačini! za-diugzmf, ki bodo pač nastale v bližnji prihodnosti, izpodrinila Židovski in madžarski kapital In pomogla Prekmurcem dc gospodarske samostojnosti. -Prekmurske zahteve. Po mojih opazovanjih Prekmurju 'e nujno potrebno, da izvede naša vlada te-le točke: 1. Us anovl na) za Prekmurje samostojen gtr eraini vikarijat. 2 Zgradi naj se vsaj poljska železnica Mt,r«ka Sobota—Radgona oz. Ljutorr- i.. cživi promet na Želez. narodnopolitična vprašanja, ki sj danes toll važna. Kmetovalec pa pravi: „Naj se slovenska inteligenca zave krize, v kateri se nahaja. S plitvimi frazami « se ne damo več pitati. Kdor nam res dobro hoče, se bode znal udejstvovati in uveljaviti. Odrasli smo pa dosedanji duhovski kakor advokatski politiki." * Zamislil sem se nad temi besedami in zdi se mi, da bi imeie biti piedmet treznega premisleka za vso našo Inteligenco. _____________ Pravomočnost mirovne pogodbe. V smislu zadnjega člena versail-leske mirovne pogodbe postane pogodba pravokrepna, čim je ratificirana po Nemčiji (kar se je že zgodilo) in treh zavezniških in pridruženih državah. Angleški parlament je bil prvi, ki je glasoval za ratifikacijo. Piičs-kuje se, da bo francoski senat Se tekom tega tedna odobril pogodbo in da jo bo kratko nato tudi predsednik podpisal, Tako bi bili torej po vsem pričakovanju koncem tega ni! pričetkom prihodnjega tedna dani vsi potrebni predpogoji va njeno uve Ijavljenje. Z dnem pravomočnost! mirovne pogodbe bo sestavljan zapisnik, kjer bo ugotovljeno, da je da je s tem dnem končalo vojno stenje. Od tega trenotka naprej bodo s pridržki, določenimi v pogodbi, zopet upastav-ijeni oficijelni odnošajl med zavezniškimi in pridruženimi državami z Nemčijo. Po uveljavljenju mirovne pogodbe še mora sestati svet zveze narodov. Temu svetu pripadajo v smislu člena 4 mirovne pogodbe zastopniki Štirih velevlastl: ameriških Zedinjenih držav, britanskega kraljestva/Franclje, Italije in Japonske kakor tud! štirih drugih držav, t, J. Belgije, Brazilije, . Grške irt Španske. — Svet zveze narodov ima nalogo, da v smislu do-loločil mirovne pogodbe z dne 28. Junija nemudoma posreduje v gotovih nujnih vprašanjih. Svet mora lekom dveh tednov določiti tri do pet članov, ki se bodo skupno z enim francoskim In enim nemškim delegatom združili v skupno komisijo, da določijo ra Ilcu mesta mejno črto saarškega ozemlja. Svet zveze narodov se bo sestal nemudoma po pravomočnosti mirovne pogodbe tudi ako bi je medtem ameriške Zedinjene države še ne ratificirale. Družba sv. Cirila in Metoda nam je sedaj še bolj potrebna. Slovenci, spo-minjajte se je povsod! progi od Murske Sobote proti severu. V najkrajšem času naj se začne graditi normalna železnica na Ljutomer Ih od lini do proge Pragersko—Čakovec. 3. Finančna uprava naj nemudoma odredi novo žigosanje bankovcev oziroma njihovo zamenjavo. Ne-mudoiha naj se organizirajo finančne straže In ustanove davčni uradi. Občinam naj se preskrbe zadostne množine dubana. 4. Ceste naj se popravljajo in nastavijo cestarji, da se ne zanemarijo, kajti ceste so šedaj edina komunikacijski vez med Prekmurjem In Jugoslavijo. 5. Na celi črti od Radgone do Dolnje Lendave, dolgi okrog 90 km ni nobenega mostu čez Muro in le trije brodi. Za prvo silo je treba brode povečati, a nemudoma začeti tudi s stavbo mostov. Muro Je treba regulirati, ker delajo pogoste poplave prebivalstvu veliko škodo. 6. Last not least: Radgona mora ca vsako ceno ostati pri Jugoslaviji. Drugače je uničeno mesto, oškodovano pa tudi Prekmurje. Za Nemce pa ta eksponlrana točka nima posebnega pomena, zato bo mordi treba doseči sporazum z direktnimi po-gajanji. _______________ Boj za jadransko obalo. Garibaldi se vnetna za vojno. Ldu. Ctlrlch, 9. oktobra. »Neue Zii-richer Zeitung« poroča: General Ga ribaldl je dospel v Pariz. Poverjena mu je posebna misija pri vladah en-tentaih držav. — O sedanjem razpoloženju v Rimu je Garibaldi rekel med drug m: »italijanski narod je edin z D' Anmunziem. G banje, ki ga je on povzročil, je tako silno, da gre preko vlade, ki nima v svoji moči ne armade, ne mornarice.« Na pripombo glede eventueine vojne je Garibaldi odgovoril: »No dobro. Tepli se bomo, če treba, tudi s samim vragom«. D’Aosta skupni komisar zaveznikov? Ldu Berlin, 10. okt, »Deutsche Allgemeine Zeitung« prinaša vest Reuterjevega urada iz Washingtona, da bo ententa poslala na Reko vojvodo D’ Aosta kot skupnega komisarja zaveznikov. Pričakuje se, da se mu bo D' Annunzio podvrgel. Gibanje dalmatinskih Italijanov. Ldu. Split, 9. okt. Razen že javije.oega pokreta, ki naj bi se tudi v Zadru izvedel na D’ Annunzijsv način, so zadrski Italijani začeli agitirati Bo selih zadrske in minske občine, ir. Krekič, ki se sicer nikdar ni ganil z mesta, se sedaj neprestano vozi j in dogovarja z odpadniki in nabira podpise. Znano je, da nekateri odpadniki že nekaj časa potujejo po selih in pripovedujejo narodu o dobrotah, ki jih čakajo. Včeraj 8. oktobra na dan sv. Simeona, mestnega patrdna, bi se imela s sodelovanjem pristašev z okolice proglasiti aneksija. Čakali so, da pridejo s parnikom prostovoljci iz Reke, kakor tudi prostovoljci iz Italije pod vodstvom Peplta Garibaldija. Dejstvo je. da iz Zadra vsak dan potuje na Reko kak prosto voljec, kjer se zadrska prostovoljska brigada formira pod ge3lotn: »Zader ali smrt.« Jugoslavija. j Pašič pri regentu v avdijenci. Ldu. Beogra d, 10. oktobra. Danes popoldne je regent Aleksander sprejel g PaŠiča v avdijenci. j Vojaška sodišča za civilne osebe odpravljena. Ldu. Beograd, 11. okt. Prestolonaslednik Aleksander je podpisal naredbo ministrskega svettf. ki odpravlja pristojnost vojnih sodišč za civilne osebe, in sicer za one de likte, ki so jih zp vojne sodila vojna sodišča. j Spalajkovič ostavl diploma-tično službo. Ldu. Beograd, 11. oktobra. Večletni srbski poslanik v Rusiji Spalajkovič se namerava umakniti iz diplomatlčne službe. Namerava pa sodelovati v politični borbi. j Državno brodovje prodano. Ldu. Beograd, 10 okt. Ministrstvo za promet javlja: Prometno ministrstvo je prodalo državno brodovje brodarskemu sindikatu SHS, ki sq ga osnovale različne banke kraljestva SHS ter nekatera brodarska društva. j Promet med Jugoslavijo In Čehosiovaško. vLdu. Beograd, 10. oktobra. Ministrstvo za promet je sklenilo poslati posebno komisijo v Prago, da uredi s čehosiovaško vlado vprašanje čim intenzivnejšega prometa med Jugoslavijo in Čehosiovaško. j KerenskiJ v Beogradu. Ldu. Beograd, 11.okt. Danes pride ▼ Beograd bivši ruski ministrski predsednik Kerenskij. * j Corovič — Izreden vseučlll-škl profesor. Ldu. Beograd, 11. oktobra. Vseučillgki senat beograjske univerze je dr. Vladimirja Corovlča imenoval za izrednega profesorja tega vseučilišča. j Podpora dalmatinskim učiteljiščem. Ldu. Beograd, 11.okt. Finančno ministrstvo je odobrilo kredit 100.000 dinarjev za podporo učiteljišč v Dalmaciji. j Nove žveze Zagreb—Skoplje. Ldu. Beograd, 11. okt. S 15. okt. se uvede direktna brzojavna zveza med . Zagrebom in Skopljem, s 1. nov. pa direktni brzovlak Zagreb—Skoplje. j Srbski legljonarji Internirani. Ldu. Beograd, 11.okt. Iz Velike Ki Iti n de poročajo, da so romunske oblasti prijele v Srbskem Sv. Petiu vse dobrovoljce, ki so služili v prostovoljni legiji v Rusiji. Te dobrovoljce bodo internirani na Romunskem. j Kongres gostilničarjev SHS. Ldu. Beograd, 11. okt. Dne 21. t.m. se v Novem Sadu vrši kongres gostilničarjev kraijestva SHS. Pričakuje se, da se bo kongresa udeležilo najmanj lOOOOoscb. Vlada je dovolila, da bodo na kongres vozili posebni vlaki. Ministrska kriza. j Razpor pri radikalcih. Beograd, 10. okt. V Radikalnem klubu se je dvignila radi pogojev, ki-so jth postavile aliirane skupine dr. Pavloviču, velika burja in oster prepir med tako-zvano »ministrsko kliko Protičeve In Jovanovičeve grupe« ter mlajšimi elementi, ki odkrito izjavljajo, da so b h prevarani. Danes popoldne je imel Radikalni klub sejo, v kateri je prišlo do neobičajno ostrega spopada med obema skupinama. j Radikalci se cepijo. Ldu. Beograd, 10. okt. V kuharjih Nar. predstavništva je bila danes razširjena govorica, da del članov radikalne stranke ni zadovoljen z današnjo strankino politiko in davsied tega ti poslanci nameravajo izstopiti in se staviti svoj posebni klub. j Kaj snujejo opozicijooalcl ? Beograd, 10 oktobra. Danes' je vladala v Beogradu velika razburjenost, ko so se razširili glasovi, da snujejo Narodni klub, radikalci in klerikalci polom države j Rešitev krize bo pospešena. Beograd, 10.okt. Za jutri ae v po UbSnlh krogih pričakuje nov ajllok glede reševanja krize, vsled česar je pričakovati, da pride do hitrejšega tempa pri reševanju. Zamenjava denarja. Iz Beograda poročajo, da so predpriprave za zamenjavo bankovcev skoro dovršene. Ker Narodno predstavništvo ne bo moglo rešiti valutnega vprašanja v kratkem času, bo vlada za sedaj -Samo zamenjala avstrijske bankovce za državne dinarje oziroma v kolikor ne bodo ti zadostovali se bodo avstrijske krone s posebno znamko prelepile. Državni dugl verižnikov poskočila že na 120 K za kilogram. G. Detlček je izročil tudi vzorec pšenične moke, ki je dospela iz Hrvaške in (zgleda kakor otrobi. Na splošno željo se je vršil pozno zvečer sestanek somišljenikov Narod.10-Socijaiistične stranke in je bil izvoljen sledeči odbor za Celje: predsednik Karel Žabkar, železničar; odborniki: Slavko Oobcc, učitelj; Franjo Vršič, trgovski nastavljenec; Martin Koljšek, obrtnik; DetiČtk Juro, notarski kandidat; Martin čater in Gregor Govedič, delavca; za ženstvo pa gdč. Pavia Pavlinič. ______________ Dnevne vesti. Protestni shod v Celju. V četrtek, 9 t. m. ob 19 uri se je vršil v dvorani Narodnega doma v Celju viharen protestni shod proti draginji in korupciji. Navzočih je bilo nad 1000 oseb iz vseh slojev, ki so z velikim zanimanjem In ogorčenjem sledle izvajanjem poročevalcev iz Ljubljane. Shod je otvortl v imenu Sodružnc Narodno- sccljalne zveze in veze jugoslovanskih železničarjev v Celju predsednik podružnice NSZ Dragotin Gobec, ki Je pozdravil navzoče, kakor tudi vladnega zastopnika. Prvi je govoril podpredsednik osrednjega vodstva ZJŽ Korošec, ki se je bavil z obupnimi razmerami, ki so dovc-dle do tega, da so se vse na rodne strokovne organizacije, delavske jn uradniške, združile v skupen akcijski odbor, ki se čut! močnega dovolj, da od stavljenih zahtev niti za las ne odneha. Strokovni tajnik NSZ Brandner je govoril o vzrokih sedanje draginje, ki leži v tem, da je proglašena prosta trgovina in da vsak veriži, odira in goljufa, kakor se mu poljubi. Pojasnuje izvoznlško afero in po-vdarja, da nismo proti izvozu sploh; izvaža naj se za kompenzacijsko blago vse, kar imamo odveč, toda predvsem moramo biti preskrbljeni mi. Izvozna trgovina mora biti poštena, in pod d Mašim čltatcljcm In naročnikom! Med lastniki tiskarn In stavci še ni prišlo do sporazuma. Ker Je včeraj potekel od starcev stavljeni altimatniu, začne danes ali Jutri fitrajkatf vse v tiskarnah zaposleno osobja. Štrajk bo obsegal celo Slovenijo, zato slovenski listi tačas ne bodo mogli izhajati. Maše Čltatelje in naročnike prosimo potrpljenja. Uredništvo in uprava. d V tujino pregnani. »Hrvatrica Obrana« javlja: Radi visokih cen zagrebških tiskarn je oddala »Matica Hrv.« tisk svojih knjig dunajskim tiskarnam, kjer se tiskajo knjige za 50 odst. ceneje kot v Zigrebu. — Več knjižnic bo radi tega moralo tisk svojih knjig ustaviti, druge pa so natisk v Zagrebu odpovedale, ker so ponudbe iz Dunaja in Prage mnogo ceneje. d Ni prav, da deželna vlada nastavlja ravnatelje novoustanovljenih srednjih šol brez razpisa služb. Ali se boji vlada, da bt pri kompetenci prišel tudi kdc drugi vpoštev in ne le ožji somišljeniki poverjenika za uk in bogočastje, saj so vendar tudi drugi zmožni, mogoče še bolj kot protežiranci g. dr. Verstovška. d Za začasnega konzularnega Bgenta v Gradcu je imenovan Vladimir Budisavljevič. d Pomanjkanje papirnatega denarja postaja čedalje večje, ker ga nerazsodni ljudje zadržujejo doma. Papirnati denar ne bo pridobil na vrednosti, pač pa se bo kmalu zamenjal za novega jugoslovanskega. Shranjevanje papirnatega denarja doma je nevarno, ker se lahko ukrade ali poškoduje. Denar v denarne zavode, kjer je varno in dobičkanosno naloženi d Priporočamo jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8 In Wolf >va ulica ! vsem, ker je pristen domač denarni zavod. Stoji neposredno pod državnim nadzorstvom. Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po 4% ter daje pojasnila proti primerni varnosti pod ugodnimi pogoji. Izvenijubljanskl v agatelji dobe poštne položnice. d Boj za sevniško tovarno. Pod tem naslovom smo včeraj priobčili članek, ki nam je bil doposlan. Zaupamo, da naš! denarni zavedi, in med njimi zlasti Jadianska banka, vestno in marljivo zasta/ijajo svoje sile za kar ra;g!obljo nacljonalfzacijo podjetij, pri tem pa ravnajo prev-darno tako, da se z nacionalizacijo ne uniči že obstoječih vrednosti In zlasti, da se posamezne že dobre vpeljane gospodarske panoge za bodočnost sploh ne onemogočijo. Prejeli smo tudi sledeči popravek ki ga lojalno priobčujemo, ker nočemo delati nikomur krivice: Nt res, da je ponudbo Jadranske banke priporočala celo naša vlada, predvsem poverjeništvo za trgovino in obrt. NI res, da podpira velekapltalistlčno podjetje, ki operira z nemškim kapitalom-Res pa je, da je bila ponudba jadranske banke za nakup in nacionalizacijo sevniške tovarne vložene pri vladi šele včeraj dne 10 t. m. In da torej vlada ni imela ne prilike ne časa ponudbo Jidranske banke priporočati a*l podpirati. Res je tudi, da vlada v tem oziru ni niti enega koraka storila pri ministrstvu trgovine in Industrije, ki je edir.o v tem oziru odločilno. V pojasnilo se omenja, da so bile za nakup sevniške tovarne vložene naslednje prošnje. 1. ponudba Splošne gospodarske zadruge v Sevnici, o ka • teri st že uraduje, 2 ponudba gosp. geometra E. Kruicja v Sevnici ki se je pa v korist Gospodarske zadruge umaknila ter 3 ponudba Jadranske banke z dne 10. t. m. O obeh ponudbah se bodo vršile potrebne po-ivedbe in bo konečno odločilo ministrstvo za trgovino in Industrijo. V Ljubljani, dne 11. oktobra I9i9. Deželna vlada za Slovenijo, oddelek za trgovino in obrt. Dr. Marn s. r. d Tramvajski promet v Zagrebu še vedno počiva, ker štrajk delavstva traja dalje. Pogajanja se ne više nobena. d Nar. soc. stranka priredi danes v nedeljo sledeče shode: Jesenice v gostiini M. Taučar ob 10. url dop. Kočevje ob 2. pop. v gostilni pri Beljanu. d Invalidi. V nedeljo, 19. okt. 1.1. priredi »Organizacija vojnih invalidov«- v dvorani Nar. doma v Ctlju svoj občni zbor. Začetek ob 8 dop. d zgubljeno. Siromašna stranka je 8. t. m. zgubila svoto amerlkanskih dolarjev, in sicer med postajami Po-stojaa—Maribor—Zidani most. Pošten r>ajddelj te naprošen, da izroči najdeno v upravi »Jugoslavije« v Mariboru ali v Ljubljani, kjer dobi dobro nagrado. d Najdeno. Dne 2. t. m. se je našla v vlaku od Zidanega mosta do Maribora denarnica z malo vsoto denarja^ Kdor jo je zgubil, naj se javi ustmeno ali pismeno pri Albertu Kodriču, barake pod gradom, Brežice. Proti izvoznicam. Četrtkova konferenca zastopnikov vlade in javnih uradov je sklenila sledeče važne odredbe: Vsi špekulativni nakupi krompirja se razveljavijo in nakupovalna pravica se omeji na organe »Žitnega zavoda«, kateri skupno z mestno aprovizaetjo, »Vojno zvezo« in »Gospodarsko zadrugo javnih nameščencev« in »Splošno gospodarsko zadrugo« ugotove potrebo, ki se mora predvsem kriti, In ki nakupijo za ta konzum potreben krompir. Dotlej se suspendira vsak Izvoz krompirja Iz Slovenije v Inozemstvo, zlasti tudi na podlagi že Izdanih izvoznic. »Žitni zavod« se bo pri nakupu držal cen, ki so bile okrog srede septembra običajne, ministrstvo za trgovino se brzojavno naprosi, da ta sklep odobri. Ko bo sklep odobren, se to razglasi po vseh Ustih in totem Županstev. 2. Izvoz jajec iz lovenlje, ako ni za to konkretna kompenzacija v blagu ali usnju izkazana, se do nadaljnega ukrepa ukine. 3. Upravna komisija, ki nadzoruje izdajo izvoznic, se izpopolni po zastopnikih konzumentov. 4. Deželna vlada bo prosila pri Osrednji vladi, da se dovoli v zmisiu resolucije 11. za vse javne na-melčence — tudi vpokojence — enkratni nabavni prispevek. Ljubljanske veati 1 Pri poverjeniku, za notranje zadeve g. Golta vsled odsotnosti od- eadc aprejetu strank prihodnje 10 dn*. bodoče bo sprejemni dan za stranke vsak torek od 10 do 14 uie. I Stanovanjska beda v Ljubljani. Akcijski odbor za omiljen je stanovanjske bede v Ljubljani potrebuje nujno do 20 oseb, ki bi se mu stavile prostovoljno na razpolago za preiskovanje stanovanj v Ljubljani. Pcgoj: primeren nastop. Uslužbencem bi odbor izposloval potreben dopust Vsak, ki mu je na tem, da se stanovanjska akcija v Ljubljani pospeši in se čuti zmožnega za preiskovanje stanovanj, naj se zglasi pri seji akcijskega odbora v dekliškem liceju na Bteivveiiovi cesti v torek, dne 14. t. m. ob 20. uri. i Gradba poskusnih stanovanjskih hišic. Vlada je objavila po časopisih, da je tlorisni osnutek za določenih pet načinov gotov in di je dovottla potreben kredit in da se bodo dela oddala. Torej — če bo šlo tako E o sreči naglo naprej ki, kor doslej, omo »kmalu« imeli menda že prve poizkusne hišice, če jih ne bodo naši otroci prej prehiteli in napravili po-iskusnih hišic iz — snega. 1 V opernem gledališču se vptlzori v aedeljo, 19. t. m.' »F. kov a dama«, izven abonementa. I Predsedniki ljubljanskih pevskih društev ali njih zastopniki se vabijo k seji, ki se vrli danes, dne 12. oktobra 1919 ob 11. uri v pi sarni ravnateljstva Glasbene Matice. I Ruski kružok začne s svojim delovanjem prihodnji teden. Koncem tedna se skliče občni zbor. Natančnejše podatke bodo listi še prinesli. Prostore za tajništvo »Ruskega kružka« je dala na razpolago gospa Terezina dr. Jenkova, Jurčičev trg 3. II. Tajništvo posuje i eb por.deljkih in četrtkih od 1 Nogometna tekma »Ilirija* : • Varaždinski S. K." Danes se vrši na Športnem prostoru pred državnim kolodvorom nogometna tekma med S. K. »Ilirijo« in Varaždinskim športnim klubom. Vsled pozne sezone je to najbrž« zadnja tekma v letošnji sezoni. Pričetek tb 15. url, otvoritev blagajne ob 14. uri. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Vstopnin*: tribuna 6K, drugi sedeži 4 K, ttojlšča 3 K, dijaki 2 K (proti izkaznici). 1 Odzvonilo jim jel Policija je prijela pet prime rakih tihotapcev, ki so v Ljubljani nabrali okoli 2000 zavojčkov tobaka, da ga vtihotapijo preko demarkacijske črte v zasedeno ozemlje, kjer prodajajo zavojček z mastnim dobičkom. . I T»tvlna v gledališču. V gledališču v pritličju je bilo ukradenih Pg t«®"°««ih PHfestlh zaves, vred-nJn vUvO K* / Pokrajinske vesti. p Trbovlje. »Slov. Narod« je v eni zadnjih številk prav grdo nasedel v zadevi gerenta. Kak J jgoslovan je bil bivši Župan, ,kaže dovolj jasno dejstvo, da ni podpisal majniške deklaracije Iz zgolj bojazni pred avstrijsko nemilostjo — za svoj županski stolček. Nesramna predrznost pa je, da ee zanj postavlja človek, ki je svoječasno ob volitvah prodal za par vreč premoga svoje politično In narodno prepričanje. No, čudno pravzaprav ni, je pač žlahta, kakor sploh je v Trbovljah ta žlahta razpreda vsepovsod svoje mreže ter tako udušila vsak svoboden političen pokret. Le če se koga od te žlabte malo prime, pa takoj zarožlja cela veriga te žlahtne žlahte. Oospoda naj samo ne misti, da je že vse pozabljeno — obračun bo prišel Še z vsemi, do tedaj pa vemo, da »gliha vkup štrlha«. p Brežice. Vsled popustljivosti naših uradov tudi našim nemškutarjem zopet raste greben. Največji bivši slovenožrc, ki se z lastnim avtomobilom vozari po nemškem Gradcu, nas potom svoje soproge, ki ima še vedno mesarsko in gostilničarsko koncesijo, neprestano izkorišča. Njun sin, ki je bil pred razpadom Avstrije trdi Nemec, se je čez noč prelevil v Slove ča in vstopil kot koncipijent v pisarno nar. advokata. Tudi trgovec M., ki jo je s svojimi milijoni še pravočasno po- j pihal v Gradec, zopet zahaja prav po- I gostoma v svoj vinograd v Malem ! Vihu in čvrsto zabavlja čez Jugoslavijo, j iz katere izvaža živila v nemški Gradec, j Mesar P., ki se je svujčas za par tisočakov prodal „S(ldmarki“, se po gostilnah norčuje iz Jugoslavije in oster* ■ tativno lomi nemščino, trgovec C. ima nad svojo štacuno tablico z napisom ,.Trgovina", njegovi sinovi pa služijo pri „Volkswehr" v Nem. Avstriji. p Kostanjevica. Mož panger-manskih naporov, ki n?m vsem zbuja predvojne spomine, je vpokojenl davčni nadsvetuik Achtachin. Kakšno je bilo njegovo medvojno postopanje pri re kvlzicljah, nam najlažje Izpriča dejstvo, da se je nekega večera komaj ubranil napada razburjene množice- Pod nje govhn pritiskom so tudi podpisali odgovorni c-bč. odborniki V« milijona K avstrijskega vojnega posojila — in to iz strahu pred de iuudjacljo; Achtachin a ni brigalo, da so ped njegovim pr! -tiskan prišli v nevarnost prihranki mladoletnikov. Zato je Avstrija svojega zaupnika upokojila po dosluženih letih v činu davčnega nadsvetnika. Temu činu še danes odgovarja mastna pen-2ija, ki jo mož prejema. Davkoplačevalci zahtevamo, da se to zadevo takoj revidira; naši davki se nimajo odmerjati listku, ki so prejemali plačo kot nagrado za protislovenske denuncljaclje. p Iz Maribor«. (Na naslov poštnega ravnsteijstoa.) Več pomožnih slug vprašuje poštno in brzojavno ravnateljstvo, zakaj ne dobe tudi otd že davno obljubljenih drsginjskih doklad? Njihova plača znaša dnevno 2 20 K. 01 česa na) živijo ti ljudje? S temi kronami se ni mogoče ne oblačiti, ne žtvetL Pomožni sluge opravljajo isto službo kakor definitivni sluge, toda doklad ne prejemajo, temveč morajo čakati in se naprej ubijati za kruh, — drugi pa medtem mislijo, da lihko živijo od zraka. Ati je društvo P. B. P. N. društvo samo po imenu ? Ali je že kaj ukrenilo v našo korist? — Visoki gospodje sl v naši državi že preskrbijo ptače in doklade, te za nas se nihče ne zmeni. Dolžnost poštnega in brzojavnega ravna teljsiva je, da našo prošnjo upošteva in posreduje, da dobimo, kar nam gre. p Iz Vidma n« Savi nam poro-črjo, da n! res, da bi nemškutarila vsa videmska gospoda, ampak samo dve rodbini N. In P. Jemljemo z veseljem na znanje. Sokol. Posečanje naraščaja v sok. telovadnicah. Javnosti v vednost naznanjamo, da je posečanje sokolskih telovadnic mladini dovoljeno z odlokom deželne vlade v Ljubljani z dne 12./XII. 18. Necsnovane g .vorlce od strani neprijateijev sokolstva naj rte plašijo občinstva. Sokolstvo hoče nemoteno vršiti svoje delo, za telesno In nravstveno vzgojo naroda. Iz Trbovelj. V »Slov. Narodu«, z dne 5. okt. 1919 spustil je cesarski svetnik In bivši trboveljski župan Gustav Vodušek poizkusni balon, kaj bi Trboveljci rekli, ako bi le poskusil prevzeti zopet vodstvo, »razdrapanega občinskega gospodarstva in razdrapanih političnih razmer«. Njegov tajnik — ali če se hoč?mo poslužitl njegovih izrazov v »Slov. Narodu« — njegov »hlapčfč« pravi y Imenovanem dopisu z dne 5. t. m., da je velik del prebivalstva Voduškovo imenovanje za gerenta z veseljem pozdravil; da bi bilo glede pol‘tične zanesljivost! g Voduška govoriti odveč; da je bil res uradnik stare Avstrije, da sl je pa pri tern ohranit slovensko srce. Ta vsem Trboveljčanom dobro znani hlapčič, ki le pel slavo županu Vodušku v »Sl. Narodu« že leta 1913, ko se je tro-peresnl deteljici župniku ča*lu, ravnatelju Heinrlchu In županu Vodušku posiečilo spraviti trboveljsko občino v nemške roke. Vodušek In Cusl sta se postavila tedaj na videz na čelo slovenskim volilcern, ra njihovim hrbtom sta pa sklenila z vsenemšklm ravnateljem Hetnrfchom tajnt dogovor, da izbacncjo iz občinskega odbora najboljše trboveljske može in narodnjake. Trbovlje so takrat v veliko Žalost vseh narodno mislečih IJudlj padie v nemške roke. Dopisov, v katerih se le odkrila zarota hoperesne deteljice Casla, Heinricha in Voduška »Sl. Narod« kljub osebnim prošnjam v uredništvu ni hotel sprejeti. Pač pa je smet v tem listu »hlapčič« prepe vati slavo g. Vodušku. To so pač zveze z uplivnfmi politiki I Trbovlje so se začele brezupno pogrezati v nemškutarstvo in v Voduškov sistem. Troperesna deteljica fc imela vso moč v rokah. Vodušek, ki bi bil moral biti trboveljski župan, je res bil le uradnik stare Avstrije in pravi avstrijski patrijot. V voj-kinih letih je župnik Casl iz prižnice pobijal armade Rusov in Srbov, Vodotok pa je zbiral vojno posejilo, ščimer sl je pribori! svoje avstrijske krilce. Ko se je morala v najstrašnejših dnevih umikati srbska vojska v Albanijo, je moril župnik Srbe na prižnici, župan Vodušek je pa zbiral ljudi pred in jim vznešeno pripovedoval, »da Srb nima niti toliko svoje zemlje, da bi plunil na njo«. Revne žene rudarjev se še dobro spominjajo, kako je bilo v občinski pisarni radi podpor, možje vojaki tudi, kako Je bito radi vojaščine, vsi pa kako je bilo takrat s prehrano v Trbovljah in kako je bilo n. pr. z zagorsko koruzno moko. Za gorsko županstvo je za takratni čas za svojo občino sijajno skrbelo, tako celo, so mogli trboveljski radarji dobivati od zagorske aprovizaclje moko. Zgodilo pa se je, da so bili člnitelji Eri trboveljski aprovlzaciji užaljeni, er so Zagorc! stradajočim rudarjem privoščiti nekaj koruzne moke. Naznanili so vladi, da imajo Zagorci toliko moke, da so dajali celo trboveljskim radarjem, in-kmalu bi bilo zagorsko županstvo kaznovano, ker si Je upalo skrbeti tudi za Trboveljčane. Ko se je po majniški deklaraciji Vsepovsod začel tajati led, od trboveljske občine ni bilo dobiti resolucije. Ko je šla radi tega deputacija rudar jev k županu Vodušku In rahtevaia, da se občina izjavi za majniško deklaracijo, je Vodušek denursciral člane zloglasnemu Faichingu in ravnatelju Heinrlchu, tako da so imeli nekateri od njih še v zadnjih dneh Avstrije neprilike radi tega. Seveda zadnje dni oktobra se je pa župan Vodušek že dal izvoliti za predsednika trbovelj* skega narodnega sveta. Ljudje pa niso mogli pozabiti Vodnikovega delov*' nja, ki je menda tudi nekaj pomcglo do priznanih »razdrapanih gospodarskih in političnih rarmer«. V noči dne 31. oktobra je moral Vodušek svojo predsedniško čast odložili. To je bilo njegovo najboljše dejanje, kar jih poznajo Trboveljci. Trboveljci smo Vodušku že marsikaj izpregledali zaradi te usluge, ki jo je storil trboveljskemu prebivalstvu. — Shod trboveljskega delavstva dne 31. septembra bodi takozvanlra »Čtniteljem« re^en opomin In g. Vodušku boljši nasvet, kakor mn ga daje »Slovenski narod". Svarimo vse avstrijske uradnike in poturice, d* ne izkoriščajo preveč bednega notra-njega In zunsnjega položaja n?še domovine, ko pošteni ljudje ne smej0 udariti po glinobi. in jim svetujem°i naj ne zaupajo predrzno v božjo milost, meneč da jim bo iz naše nesrečne gnilobe še dolgo cvetela pšenica. n favtrna telefonska tn brzoja*** poročila ,juposlavtjl* Pašlč pri Regentu. Beograd, 11. okt. D*»nes j® regent sprejel Pušiča v avdljcad Pašič sestavi kbn»*f. Beograd, 11 oktobra. Nocoj j* sprejel od regenta poverJsB’ mu mandat, da sestavi novo vlad°< Tekom JntraJšnJega dne bo regentu predložena lista novega kabineta. Razgovor Pašič* s Pr;bičevlčem- Beograd, 11. ckt. Danes sej* minister notranjih del, Sv. Prlbiče*1' čem rszgovarjal s P^š čem. Zahteve opozicije odklonjene* Beograd, 11. oktobra. Včeraj 1® imela Demokratska zaiednfea svoj0 sejo, na kateri je sklenila, da se iX hteve opoz cionalnega bloka ne md' rejo sprejet,. Italijani v aeroplanih nad Zagrebom. Zagreb, 11. oktobra. Danes nad Zsgreb pripluli italijanski aero-plani, ki so metali nad mesto progls«f» v katerih je rečeno, da se morij0 Črnogorci odtrgati od države SHSi da se osvobodijo od srbske hegemonije. Letake so podpisali stari poštenjaki: Dagllardi, Sachs, major Stipeti« In še dva druga. Naši aeropiani so italijanske prepodili. Zagreb, II, oktobra. Neki gospodi ki je bil te dni na Dunaju, pripoveduje, da delujejo tamkaj za »osvobo-jenje" Hrvatov: Kiobučarič, SsChb Dsgllardl in Ivica Frank. D’ Annunzio zahteva za Rek« 50 milijonov lir. Trst, 11. okt Bati se je, da bodo pogajanja med ital. vlado «n d' Annufl' zijem brezuspešna, ker je d'Antfunxl<| zahteval zato, da se odpove Reki, milijonov Ur. Zveza čez savski most vzpostavljena. Beograd, tl. oktobra. Danss j® prvič preko popravljenega savskeg0 mosta dospel v Beograd zagrebški brzoviak. šhhitvaji* Jugoslavijo" po vfšh 7‘istilnah. kavarnah. In brivnicah! Pridobivajte novih naročnikov1 - ■ - _ ,, - Izdajatelj in odgovorni urednik i PeMk, Tiska .Zvezna tiskarna* v Lftibij*^' Modni salon Stucl)ly-Masclike LJUBLJANA Židovska ullea 3. D«orsk! trg I. Priporoča svojo veliko izbiro krasnih modelov, baržunastih velour, plišastih ii filcastih klobukov kakor tudi iz kožuhovine za dame in deklice. Popravila točno in ceno. Ž*ini klobutd gotov*. 'SvrSvJt tttlfovlr.t vs«h vrst, t«-Icort lasoplt«, knjig«, brofur«, : entk«, lepak«, letak«, vsporade, tabele, ralun«. kuvert« In pisem-tki papir s firmo, vljltk«, na-slovnice, ratunsk« jakUuik« Ir vsa v to stroko spadajola del* okusno In ceno. Cankarjevo nabrežje štev. 7, RADIUM vsebujoča vinovica (francosko žganje) je „ELEVATOR“ edino prava in patentirana ter najizdatnejše sredstvo proti trganju, revmatizmu in živčnih boleznih splošno znana. Dobiva se v vseh trgovinah, drogerijah in lekarnah. Na debelo pa v glavni zalogi za celo Slovenijo F. ŠIBENIK, Ljubljana, Gosposka ulica 10. Pevci In pevska društva — pozor! MALA PESMARICA (žepna Izdaja 11XJ5 ctn) St. 1. Davorin Jenko: Što čutiš, Srblne tužnl? Moški zbor KUPUJEM po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jel v kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. - VIKTOR GLASER, les. trg., Ruše pri Mariboru. Nudim mmmmmmmmmmammmm Indigo modrilni esenc ducent A 17 K. , „ Kremo za britje, Stearin milo det. it 50 K. Črnilo Antracen indigo ducent '/ra 9 K„ i/ie >4 K. Fleurs des Roses, Fino „Tle-ueikreme" milo-pour Dames & 10 K, det. 100 K. Kemično tehn'čnl arubulato-rlj ED. KANDUŠAR, Polzela pri Celju. St. 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka. Moški zbor. Vsaka pesem stane 1 K; 11 izv. 10 K. — Dobiva sc v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8 bode zelo kislo. Da pa bode isto kljub temu dobro pitno, se naj meša s Rogaško Slatino. Vrelci Rogaške Slatine izvirajo vsi iz skal, zato je voda istih popolnoma čista in nima nikoli slabega duha ali okusa. Ta Slatina je edina zdravilna in namizna voda, katera lahko mnogo let stoji, * ne (la bi se pokvarila. Najugodnejši čas za naročitve je zdaj, ko še ni mraza. učitelj .Glasbene Matice* le pslnl strok, dežel, sodišča Ljubljana« Kongresni trg St. 15 (nasproti nunsko cerkve) Naj večja In najsposobnejša tvrdko in izposojevalnica klavirjev, pianinov in har-imonljev. Velikanska zaloga vseh glasbenih Inštrumentov, strun In muzikalij. 167 3 vagone, belega, letnik 1917 rezan z letnikom 1918, 8>/2o/0 prodam Naslov v upravi lista. Dvostavno in ameriško knjigovodstvo Sestavil V. Krottmayer, slovensko izdajo priredil profesor M. Dolenc. — Založnik ZASEBNO UČILIŠČE LEGAT V MARIBORU Prva moderna slov. učna Knjiga za knjigovodstvo -m neizogibno potrebna za trgovske šole in samouke, zelo važna za trgovce, tovarnarje, obrtnike itd. Cena 8 kron. RAVNOKAR IZSl.A, Dobi sc v vseh knjigarnah in v ZASEBNEM UČILIŠČU LEGAT v Marlborn Vetrinjska nlica 17/1. Proda se lepi voz zapravljenčcli | 1 konj 7 let star sod za 1000 1 ; in 1 novi dežni plašč i za močnejšo damo. Poizve se Rožna ulica ! štev. 15, Ljubljana. Strojno izdelovanje gredeš ali krtač Kocjančič Valentin Ljubno, Podnart, Gorenjsko. Ustanovljeno 1780. Izdeluje vsakovrstno krtače za tanko in debelo volno krtačiti raznih velikosti iz močnega usnja, dalie izdeluje krtače za žimo, Izdelava solidna, fina in trpežna. — Zahtevajte cenik. Dobavljam takoj, kor je izvoz dovoljen : 300 ton kock za juho ; 1 kocka 50 gr. 100 ton kock za govejo juho, najfinejša znamka 300.000 tub sardeline in anjovis paste najbolje vrste ter vseh drugih živil. / Fonudcb prosi 2 vagona, ogrski pridelek, garantirano 10'/2%> letnik 1917 prodam A Mihelin, Maribor, M in tka ulica 9 Prodasta se dve posestvi. 1. obstoječo iz dveh hiš s petimi sobami in z vrtom. — II. Krasno novo obstoječe iz štirih stanovanj in lepega vrta. Vpraša se pri Henigmanu Ivanu v gostilni pri „llelem Zajcu“, Molje 10, Maribor. Laneno olje dobro vležano, pristno in firnež \se dobi pri tvrdki IV. PREMERL Ljubljana Kolodvorska ulica 18. Apno, zidno in strešno opeko ter drva v celih vagonih ponuja Ljubljanska komerc. družba Ljub)jen»,Bie!weisova cestR štev. 18. - NAZNANILO! 5S '_ Podpisani slav. občinstvu vljudno naznanim, da preselim delavnice in prodajalno iz Sodne ulice v lastno hišo, Zidovska ulica Št 5 v Ljubljani, ker se prodajalna 15. L m. v na-daljno poslovanje odpre. Cenjenim odjemalcem se za dosedanji obilni obisk toplo zahvaljujem in priporočam za nadaljno naklonjenost ter zagotavljam, da sc bodem potrudil zadovoljiti vsem zahte-/ vam moje stroke, kolikor bodejo dopuščale razmere, naj si bode glede kakovosti ali cen. v polno zadoljnost, kar mi bode vslcd vgod-nejšlh prostorov in splošne prevredilve času in zahtevam primerno, tudi lož/e mogoče. Z odličnim spoštovanjem FRAN KOS mehanična pletilnica nogavic in modne konfekcije. Nemška Avstrija Brzojavi: Grlindler Linzdonau. se vrši vsaki večer v restavraciji »Zlatorog" v Gosposki ulici 3, zraven »Narodne kavarne". Svira umetniški ciganski orkester, točijo se pristna črna in bela vina, vedno sveže pivo in i.borna domača kuhinja. Postrežba točna. — Za obilen obisk se najtopleje priporočata luan in JCcžil^ei l^očcuar. v vseh velikostih in množinah. — Poročni šopki, venčki za neveste, polne aranžmaje, salonske cvetice i. t. d. L Ljubljana J !L^ Šelanburoova ulica 6. ^.1 ^ Gorenjsko naj finejše fcakovoi iona Breg Proda se: KaonitdsU-opna hiša na Periferiji mesta, pripravna za trgovino, z več stanovanji *e proda. Naslov v upravi, •stotam se proda nekaj vin- sodov. 1554 * Vet tisoč lir prodam. Po-nud c s ceno na upravo lista Pod »Ure «. 1551 Proda so ena kuhinjska kredenca, 1 zajčji jilev z 6 oddelki iz mecesnovega lesa, * jnala bilančna tehtnica. Ugleda sc, Tržaška cesta »tev. is/1. 1547 Kutlnio 150 kilogramov Proda šola v RoŽeku. Prvovrstno blago. 1539 s Priporočam najfinejše ■portue sani iz jesenovega, kuhanega lesa, za l, 2 ah 3 sedeže. Razpošiljam na dro-ono jn detje.o. Držola Anton, •tolarski mojster, Karlovac, Hrvatska. 1545 , Proda se več moške zlm-#ke obleke po zmerni ceni Od 4_o ure popoldan na Dunajski cesti št. 63. 1&37 Kupi se: ■ tečajem smrekov le«, H« in, hrastov in bukov bodi •i okrogel ali »ezan- Cene ra tas'naložen v vagon se naj 'HKnaatjo na V. SCAGNETi, Mm* žiga zg drž. kolodvore« v Ljubljani-_________ l Knpl K^obroohranjeno *ensko sedlo. Ponudbe pod »Sedlo* na upravo lista. Kupim vilo ob Blejskem «ti Vrbskem fezeru. Cena od 200 do 3)0.000 kron. Ponudbe Ha upravo lista pod Št. 1533. Službe; » } letni, inteligenten begunec, išče službe kot skla-diščar, nadzornik dela v tovarni ali vratar v hotelu, ima v vsem daljšo prakso. Zmoten slovenščine in nemščine v g ,voru in pisavi, ter nekaj italijanščine. Cenj.. ponudbe * navedbo plače, do 25 t. m. »e' prosi pod »zanesljiv" »■poštno ležeče" Jesenice, Gorenjsko. 1558 Mesarski pomočnik, dober delavec se sprejme Pr0‘j mesečni plači do 700 K pri A. Levičniku v Borovljah, Koroško. 1555 Parketarjo za Beograd išče J. Primožič, Cerkvena uli. 21./n. Ljubljana. 2491 Sprejme se mizarski pomočnik za pohištvo, neože-nJen, hrana In stanovanje v hlsi, Gregor Plnter, strojno Mizarstvo, Borovlje. 1510 Iščem službe plačilnega natakarja najraje izven Ljubljane. Pismene ponudbe pod »Kavcija" se prosi na upravo »Jugoslavije". 16*5 Pisarniška moč s prakso, samostojna, zmožna slovenske korespondence in knjigovodstva se sprejme v Ljubljani. Ponudbe pod „št. 1528“ na upravo 1 sta. Natakarica Išče primernega mesta v boljši restavraciji ali hotelu. Zmožna slovenščine In nemščine. Naslov v upravi lista. £ __ 1543 Mlad trgovski pomočnik dobro izurjen v mešani stroki, želi premestiti slutbo. N.jraje na deželo. Pod ,.trgov skl sin" na upravo lista. 1646 Razno: Išče se skladišče v sredini mesta v najem. Ponudbe pod »Skladišče" na upravo lista. 507 Išče so v najem kompletna postelja, omara In umivalnik. Ponudbe na |. P. 16 na upravništvo tega lista. 1548 Pošten Slovenec prosi uljudno nujnega posojila 2.000 K na t0o/0 obresti. Posojilo so vrne v enem letu. Cenjere ponudbe pod Invalid na upravni stvo Jugoslav. -1549 „2vesna tiskarna" y ljubljani, Stari irg Novi pisalni stroji so tukaj! Dobijo se v trgovini: Franc Bar, Ljubljana, Službo dobi takoj knjigovodji ta blagajnik pri denarnem zavodu v provinci. Muzikalični imajo prednost. Pismene ponudbe pod „ Knjigovodja", Ljubljana, poštni predal št. 138. Kovačnica z orodjem in stanovanjem se odda izkušenemu kovaču v najem. Kje, pove upravništvo tega Usta. Poprava In Izdelovanja čevljev. Slav, občinstvu se najtopleje priporočam s točno in solidno postrežbo. KAREL FAGANEL, čevljar-skl mojster, Celovška c. 90, Spcdnja Šiška. ' 1652 Dobivajo se v upravms njenih podružnicah v Celju, vseh knjigarnah. Prah ae raipoftilja Udi v celih vagonih. vaške vrste in v vsaki množini kupuje vedno ir plačuje najbolje trg. finii* I Kušlan, Kr^ni. (Gorenjska' 7aSlP*prjE FLC3KFlR-tHUCRH P. n. trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča kot posredovalec v kup-Čijskth zadevah vseh vrst tudi posestev in hiš trgovska posredovalnica ŠTERN A. Benjamin Ipavčeva c. it. 12. Celje. Bukova drva oglje, smrekov les, deske in trame kupu|e ^CROATIA", gozdna Ind. delniška družba v Ljubljani, Marije Terezije cesta 2. GOSTILNA ali hiSa z gostilno in vrtom v bližini Ljubljane ali kje drugje v Sloveniji se takoj kupi. Pismene ponudbe pod »takoj 1530* na upravo lista. Fižol oves, rž, pšenico, krompir, prodaja n? debelo po zelo ugodnih cenah tvrdka J. Kušlan, Kranj, Gor. Pini pisalni stroj „Remingtonw z nevidno pisavo, Ara otročja ulitka in dobro ohranjena kitara je naprodaj. Naslov pove upravnifttvo „Jugoslavije“ Prva jugoslovanska tovarna čistilnega praha nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček »Si dolin" — tekočina v malih steklenicah — najboljše čistilo za vše kovine. A. Badeslcš, oisl., Kamnik, Zobozdravnik dr. Franc Kartin bivši asistent profesorja Metnitz-a na Dunaji se je preselil v Maribor in ordinira od 8. t. m. naprej Grajska ulica (Burggasse) št. 9 v hiši Wagerer od «/29.—12., i 23.('/215.)—5.(17). Stroje za BHRVDRJE &HPRETURE in CEnTRIFUGE dobavlja takoj FEL1X BILLIG Reich enburg, Čehoslovensko. Čar idealne lepote! Lepa žena ima neopisno moč, nepremagljivo čarobo, to trdijo znanstveniki, pesniki. TČr/zma 7nratria I NivJdovršnejše sredstvo mo-IvlCIllcl ZjUI alUa . derne kosmetike za dosego idealne, mikavne lepote. To divno polepšalo je sestavljeno po receptu bošanstvene orientalke Zoraide, zvezde turškega harma bivšega Abdul Ilamida, iz čistega rastlinskega soka, meda, ci-tronovega soka, s čimer prekaša vse umetne škodljive dosedanje proizvode. Velika doza bruto a I rt i I51 ^trojci* za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Dobijo se potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno bihgo. JOS. P ETE L INC, Ljubljana, Sv. Petra nasip, " =“------T-rra—------a-—■ Stavbeno podjetje in trgovina s stavbenim materijalom Ilir IFfTI nFMfiSnS mestni nfiij Kolodvorska Gesta 8. IIILjLtlli ULIIUU, stavbenik ■ Telefoninterurh.44. Prevzamem in izpeljem vse nove, preži- prizi-dave, adaptacije, strojne podstavke, V2idave kotlov, parnih di m rv ko v. Sestava projektov, proračuuov, revizija stavbenih računov, strokovno mner jc in cenitev stavb vseh vrst. Skladišče in prodaja apna, cementa, vreli vrat desk, lat in leso, cementnih cevlj Htopnjic, pleše In inušelnov za vodnjake, stebrov za ograje, strešne lepenke, lzarbolineja 1.1. d. 1.1. d. J Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z. v Ljubljani, Marijin trg 8, Wolfo\a ulica 1 Poštni čekovni račun št. it.323. Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit, Ljubljana.T.št.54. sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po S«** 4° O Čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnic«. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje, in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Kranj. Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. LJUBLJANA Hfinska cesta 16, naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom Vsvriltcv točna. Zmerne cene 2a vsa izvršena dela jamčim 2 leti. Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospe-prebavljanje in preosnavljanje. Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni. i' Najmočnejši vrelec svoje vrste, po-1 * sebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd. je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je iz izmed vseh alkalično salinič-nih rudninsko kislih slatin najbogatejša na ogljir kovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše ?redstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. Rogaška Slatina je najboljša namizna In zdravilna mineralna voda, katera nima nikdar slabega okusa in duha. Sirite med narod sledeče knjige in brošure: 1. Koroška. Spisal Carantanus. Pridejan je zemljevid v barvate Koroške. Cena 4 K. 2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetsko polje.) Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K. 3; Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K. 4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K. 5. jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil Air«. Cena 2 K. * ' Slovenci, Slovenke 1 Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vpra šanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom 1 1 ugoslaviie" v Ljubljani in prf Ptuiu in Novem mestu ter *