1928 MATI IN GOSPODINJA Jjjz. '" " " » i II III I .....m II T-I—rnrrr ■ -m—mu .....■nun i i........... i m m i..... Mesec Junij v naših družinah. Cerkev nikakor ne more človeku dati višje in plemenitejše smeri za njegovo živ-1 jr njo in delovanje, če se le-ta komaj vsako liedeljo kake pol ure postavi pod njen vpliv. Seveda, s tem je zadoščeno strogi zapovedi. Toda vera na ta način ne more prekvasiti vsega človeka in zato tudi njen blagoslovljen vpliv ne doseže celotne človeške družbe, kakor je to namen. Če celoten teden delamo samo zase, skrbimo samo za časne reči, nikoli ne mislimo na Boga in molitev, potem tudi nedelja ne prinese tistega blagoslova, kakor bi ga sicer. Delo naše nam ne dopušča, da bi hodili vsak dan v cerkev; zato pa ima vsaka družina svoje domače svetišče, domač oltar, pred katerim se zbira k skupnim molitvam. Družina je tista ediniea, ki poleg cerkve največ in najbolj vpliva na človeka. Zato pa je bila že od nekdaj družina desna roka katoliške Cerkve. Zato imamo dokazov iz zgodovine. V 16. stoletju, ko so angleški vladarji kruto, prav na neronski način preganjali Cerkev, duhovnike in vernike, so bile katoliške družine pravo zavetje za duhovnike in vernike. V tistih časih so vse udeležence katoliškega bogoslužja kaznovali z denarnimi kaznimi. Katoliški duhovniki se niso nikjer smeli javno pokazati, če so kje skrivaj brali sv. mašo in delili sv. zakramente, so jih vrgli v ječo in jih mučili ali celo pomorili. V teh časih je bilo nekaj katoliških družin, ki so ohranile katoličanstvo angleških podanikov s tem, da so skrivale katoliško duhovnike in v svojih hišah oskrbele vse potrebno, da se je v njih domovih na skrivaj darovala sv. maša in delili sv. zakramenti. Hvala Bogu, pri nas ni te nevarnosti, da bi Cerkev, vero in njene služabnike preganjali! Lahko hodimo nemoteno v cerkev. Toda zdeti se hoče, da kljub temu po naših družinah ni več tiste lepe stare pobožnosti, onih tako prisrčnih domačih molitev kot nekdaj. — V naših rokah, ženo in matere je, da dvignemo v nsših družinah verske navade in domače pobožnosti iz pozablje-nosti. Za to se mi zdi mesec junij najpri-pravnejši. Ne, da bi morala baš v tem mesecu, ko je največ utrudljivega poljskega dela, družine cele ure premoliti. 0, ne! Pač pa bi rada to, da postavijo v tem mesecu, ki je posvečen božjemu Srcu, prav to božje Srce za kralja vse naše družine. Dve zlati knjigi že ležita na kraja prikazovanja božjega Srca s tisoči njemu posvečenih družin. Ali moremo prenašati mirno, da ni še vseh naših družin zaznamovanih v njih? ge ta mesec, za praznik pre- BglNjE luto U kratico «• dobi pri ftm Plačnik« ▼ HubljMi, Dnnajik« cesta it 34, trgovina * žitom, moko in deželnimi pridelki svetega Srca ali za nedeljo potem preskr-bite vse potrebno, da se ta dan izvrši po-svečenje. Vsa navodila prejmete pri tajništvu za posvečevanje družin pri oo. jezuitih v Ljubljani pri sv. Jožefu, Zrinjskega cesta. To bodi v juniju v naših družinah najvažnejše delo! Kuhinja. Gorenjska mešta. Olupi tri srednje debele krompirje, operi jih in zreži na kose, deni jih v lonec in zalij s poldrugim litrom vode. Ko je krompir na pol kuhan, ga okoli in mu prideni 1 liter ajdove moke; ko prevre, napravi s kuhalnico v sredo luknjo in kuhaj še 10—15 minut. Potem to mešto prav dobro zmešaj in zabeli z ocvirki. Na mizo jo postavi kot samostojno jed ali postavi mešto s kislim zeljem na mizo. Francosko meso z drobnjakom. Raz-beli v kozi eno žlico masti, prideni žličico drobno zrezane čebule, ki naj se zarumeni, ter stresi v kozo četrt kg drobno zrezanega ostalega mesa (govejega), dobro premešaj in praži nekaj minut. Nato zmešaj posebej dve jajci, štiri žlice mrzlega mleka, nekoliko soli, ščep popra in žličico drobno zrezanega drobnjaka. Zmešana jajca zlij na meso in mešaj vse skupaj, da se jajca nekoliko zakrknejo. Postavi jede s solato na mizo (za 2 osebi). Zdrobova gibanica (štrukelj) z drobnjakom in ocvirkL Napravi raztegnjeno testo iz pol litra mok«, enega drobnega jajca in mlačne vode. Čez pol ure, ko se spočije, ga razvaljaj in razvlecL Razgrej v kozi dve do tri žlice ocvirkov, v hladne primešaj dva rumenjaka in sneg dveh beljakov; vse skupaj zmešaj in pomaži po testu, in potresi z dvema pestima pšenič-nega zdroba in eno veliko žlico drobno zrezanega drobnjaka. Testo, če hočeš, ob kraju obreži, potem ga zvij, položi na po-mazan pleh in ga speci v srednje vroči pečici. Ali ga skuhaj in kuhanega zabeli. Angleške rezine, Zreži navadne zem-mlje na prst debele podolgaste rezine, vsako rezino nekoliko zarumeni v vroči masti ali maslu. Skuhaj eno jajce v trdo in še gorkega sesekljaj s pol žličice kopar, primešaj 1—2 žlici kisle smetane (toliko, da se lahko namaže) in s to mešanico namaži ocvrte rezine in postavi takoj na mizo. Shranjevanje jajc v stekleni vodi, ki se dobi v vsaki drogeriji. Kjer po zimi zelo primanjkuje jajc in so sedaj zelo po ceni, si jih lahko vsaka gospodinja za zimo pripravi na sledeči način: Sveža jajca naloži v lončen lonec ali v steklenico s širokim vratomo, tako, da stoje jajca pokonci; ko je posoda polna, se zalije z vodo. Vzemi 1 licer steklene vode in 9 litrov navadne vode in se ta voda zmešana zlije na jajca (za 250). Kadar jajca potrebuješ, jih umij. kraj, kjer pustimo jajca stati, ne sme biti premrzel, ker bi pozimi zmrznila. Tudi v z vodo razredčenemu apnu se jajca dobro ohranijo. Tako pripravljena jajca lahko uporabljai za vse, le za v mehko kuhana n«. Sen. San. podpolkovnik dr. Matej Justin. Ženske imajo vsled svojega poklica kot mati, vsled tega, ker so prisiljene veliko siati na nogah, ki ne utegnejo sesti včasih celo dopoldne, noge zatečene ali pa s krvnimi žilami, krotovicami prevlečene. Zlasti se to pokaže na levi nogi. Noge jih peko ali pa srbe. In včasih si ne morejo kaj in začno praskati, v začetku bolj previdno, pozneje pa že kar korajžno z nohtmi. Napravijo kaj hitro na nogi spodaj nad gležnjem malo ranico. Ta ranica se rdeči, veča, peče, srbi. Nato one še bolj praskajo. Sedaj začne pa to mesto boleti, otekati, rdečiti se. Gospodinja ne more več stati na nogah, glavobol nastopi, visoka vročina se pokaže, ni več sposobna za delo. Iz ranice ven se širi prisad: šen. Ves dolnji del pod kolenom oteče, postane rdeč, boleč. Poklicani zdravnik ji razloži: >S praskanjem z nohtmi ste si zanesla vi pridna, toda ne vešča gospodinja bacile prisada, šena pod kožico v rano.« Revica zagotavlja, da ne bo nikdar več praskala z nohtmi in njen sklep je sedaj po nesreči tale: Roke bom vedno sna-žila od sedaj naprej, če ozdravim, bom bolj pazila na to. Iz teh primerov lahko spaznate, kako važno je poznati infekcijsko bolezen: šen. In kako hitro se naseli v naši kožil 1—3 dni pa se pojavi. In kako hitro se prenese lia drugega! Če imaš doma bolnika na šenu in ne delaš pravilno, kakor treba, se lahko sama okužiš pri njem. Treba le, da imaš kako razpoko kje na roki, kako malo ranico na obrazu aH kje drugje, in ko stre-žeš bolniku na šenu obolelemu in se šena dotakneš, preneseš istega lahko s svojimi prsti potem na sebe tje, koder se ti dotakneš ranice na sebi, na obrazu ali kje drugje. Kdo je povzročitelj te bolezni, kje je ta in kako se ga ubranimo? In če ga dobimo, če obolimo na šenu, kako ga lahko doma zdravimo in kako naj do prihoda zdravnikovega ravnamo z njim? Povzročitelj šena je glivica, iz vrste tako imenovanih streptokokov. Ti strepto-koki se nahajajo povsod, kjer ze pojavlja gnojenje. Če se ti gnoji na roki ali nogi, če je rana prisajena, povsod so v gnoju strep-tokeki. Vsaka kapljica gnoja vsebuje na milijone teh glivic. Ni čuda torej, če se gnoja tako bojimo, če skušamo takoj v vsaki kapljici gnoja uničiti te glivice 8 tem, da jih polijemo z vrelo vodo, da stvari, ki pridejo z gnojem v dotiko, prekuhamo, razkužu-jemo z razkužilnimi sredstvi, skratka: glivice v gnoju uničujemo, da ne morejo dalje povzročati gnojenja, prisada itd. Včasih, ko še niso niti po bolnicah vedeli ničesar o teh streptokokih, ko niso polagali take važnosti na to razkuževanje in so gnoj samo pobrisali s krpo, kvečjemu še poribali z vodo, so imeli po bolnišnicah med bolniki in doma vse polno prisajenih ran, vse polno šenov in dosti jih je pomrlo zlasti otrok, s1 ' ->teih bitij in takih, ki so bili tudi sploh slabotne narave, rahitični in škrofulooni. Z1 Le dojenčki so bili rešeni. Pri njih se kljub možnosti infekcije n. pr. pri popku ni šen pojavil. Doienje istih ob maternem mleku, kakor se zdi. je preprečilo nastop šer.a. Endivija. Endivija je jesenska in zimska solata. Seiemo jo v takem času. da jo imamo takrat. ko se poletna soiata poslovi od nas. Ta čas je za setev druga polovica junija, in sicer za sgounjo endivijo. To setev ponavljamo v teku treh tednov do konca julija. Ko so sadike godne za presaditev, jih presadimo na pripravljene gredice. Zato nam služijo gredice, kjer smo porabili grah, spodnji fižol, poletno solato ali kako drugo rano zeleniad. Sadike presadimo v vrste po 35—tO centimetrov narazen. Endivija se ne stoči v glave, pač pa se bahato razraste in raz-šopiri. Okusno, mehko in sočnato je le notranje perje, katerega moramo povezati šele takrat ko je popolnoma razrastlo. Da ne bo pod povezo solata gnila, privezujemo le ob suhem vremenu. Povezano perje je ble- j do in krhko. Zbeii se v kakih treh tednih, i Povezati ne smemo vse naenkrat ker pre- i dolgo povezana endivija prav rada gnije. ! Endivija je pri nas že vsepovsod udo- i mačena in tudi vsepovsod priljubljena. Do- 1 bili smo jo iz Saškega in Francoskega. Od 1 poletne solate se razlikuje po okusu in pa tudi po obliki. Listi so trši od poletne so- j late. po okusu je pa prijetno grenklasta. Po i obliki je široko razšopirjena. dočim je po- j letna solata zvita v glave. Endivije razločujemo dve glavni vrsti, in sicer kodrasto in širokolistnato. Prva je j lepša, a druga je boljšega okusa, če imamo obe. mešamo lepo z dobrim. Zgodnia solata se razločuje od pozne po bani. Prva je rumena, poznejša zelena. Prospeva v dobri vrtni zemlji opleta, zrahljana in po potrebi zalita. Za zimo jo spravljamo v gorke grede j in v kleti. Spravljamo tisto, ki smo jo naj- j kasneje sejali in najkasneje presadili. Rdeča pesa. i Nekoč sem med smešnieami brala tole: ; Mestna gospodična se je s svojim sprerr'je-valcem sprehajala po ljubljanskem polju. Ko zagleda veliko njivo krompirja, vzklikne: Oj kako velika in lepa solata. Njen spremljevalec je nekam čudno pogleda in pouči, da to ni solata, ampak krvmpir. Ona se hitro zave in reče: saj sem mislila na krompirjevo solato. Bolj kot za krompir, bi veljak- take besede ta rdečo peso. ker se ta pripravlja le ra solato. Ker je viivanje pese zelo sirava saj ima veliko redilnih snovi v sebi. ki služnjo posebno dobro slabokrvnim ljudem. Pesa je zelo sJ.ar* zeleniadnica. Poznali w >o že stari Rimljani žal da se po deželi rs kmečko mizo veliko premalo rabi. Pesa ie dvoletna rastlina Prvo leto napravi det-elo korenino in požene šop šavja. Drago leto p« dobi stebK cvet in* obrodi seme. Kdor hoče sanj pridelovati seme. mora nekaj korenin varno prerimrt: in jih spomladi nasaditi ne dobro prerahliano gredo, kakih 40 cm narava. Za v kuhinji b | služi seveda prvo leto. Pesa se »kuha v dani vodi. Napol shlajena se olupi in zreze na tanke ploščice in se potem tako] polije z iesihom in potrese s kumeno in se posoda pokrije. Okusa je drugi dan boljšega, kot pa prvi dan. _ , Pesa rabi dobro pognojeno m globoko I prekopano zemljo. Peso sejemo zelo redko. Presajati jo ni neobhodno potrebno, posebno ne. če je dovolj redko nasejana. Če je pregosta. jo razredimo in ostalo ~resadimo. i Ker ima precej debelo seme. ga lahko tudi jxwadimo 1-5—20 cm narazen. Tako pcse-I jane ni potreba presajati, pač pa ok >pati, opleti in osuti. Paziti moramo, da ne ra-; nimo korenine, ker to bi jej škodovalo na ! razvoju in pozneje na okusu Pesa se izkoplje jx>zno v jeseni iz zemlje in tudi takrat moramo paziti, da ii ne ranimo k ire-nine. ker ranjena j>esa toči sok in s tem i izgubi svoj dober okus. Ravno zaradi tega i ji moramo ščavje odrezati nekoliko višje, da ostane korenina cela. Po leti in v ies ?ni je pesa zelo mehka in se hitro skuha. Pozimi in spomladi je pa bolj tn'a in jo je za!o treba dalj časa kuhati. Prezimi pesa v kleteh ili pa na pro-s tem. da je boljša bolj drobna kot debela, jame se pokrijejo s slamo in sj s prstjo zasujejo. Po obliki je pesa okrogla, podolgovata ir ploščata. Izjeme dela od drugih iase so: erfurtska dolga čmo-rdeea, Dellova skoraj črna in Viktoriiina temnordeča. Med zelenjadnice. ki jih rabimo v kuhinji kot solato, spada tudi zelena, ro popišem v prihodnji Gospodinji. Praktični migljaji. Kadar kuhaš star krompir, prideni vodi nekoliko sladkorja. Krompir bo imrl okus kot nov. • Nadležne muhe delajo gospodinji preglavice tudi e tem, da ji zamažejo okna. Na krpo vlij nekoliko kisa ter okna obriši, nakar se muhe ne bodo vsedale po steklu. • Raztegni nogavice, dokler so še vlažne. Dalj časa se bodo nosile, ako jih n e likaš. Ako sveža jajca položimo en o minuto v vrelo vodo. bodo ostala sveža dolgo časa. • Da odstraniš madeže iz politirane mize. jo namazi z olivnim oljem. • Kadar zaznamuješ perilo (za perico, Pr' vojakih itd.). napiši najpreje s svinčnikom. nato pa povleci s črnilom. Na ta način se črnilo ne bo razlilo po perilu. Obračamo pozornost č ulcer r.nieca lisU d* prloeo btnčaec* uvodi L Ž. Kouiovle B<-. Br»d*. meri je potrta kot naj-dcejsa is nsjka sntne-Aa tvrtVs u Prc,'t 10 »rf^k d rt r»irmnivši se čez dan, sem ^ ponje, a na umivalniku je bil samo eden Enega ni bilo nikjer; najti ga nismo mogli dasi smo ga iskali vsi, kar nas je bilo d ma. Preiskali in prebrskali smo vsak k!> tiček. pometli izp>od vseh omar in posteli Uhana ni bilo nikjer. '' Opoldne sem šla po Petrčka. svojecra najmlajšega otroka v otroški vrtec. Vrtna-rica mi pride naproti in mi pokaže uhan" oni uhan, katerega smo iskali tako doW Začudena gledam vrtnarico, ona mi pa smeje pove, da ji je uhan prinesel Peterčekv dar, češ, da ima mama itak dva. Ko smo Peterčka doma vprašali, zakaj je to storil, ga okregali in mu zabičali, da kaj takega ne sme nikoli več storiti' je dejal: .Če imam pa gospodično tako radi« 3. Peterček je hodil že v prvi razred. Moško se je držal, ko so mu v trdi tobri na hrbtu ropotali tablica, pisala in abecednik. Hodil je malokdaj, večinoma je tekel v šolo in iz šole. da mu je torba na hrbta visoko odskakovala. Spremljali ga nismo, dasi je večkrat prijckal domov, ko je od sošolcev dobil kako bunko. Samo če je deževalo. ga je kdo spremil z dežnikom. Nekoč pa je milo prosil, da bi smel nesti dežnik sam. češ, da je že dosti velik. Dobil je dežnik, ki je bil večji kot on in moško je korakal proti šoli. Ob določeni uri sem hitela naproti, ker je med tem začela pihati precej močna burja in sem se bala za Peterčka in za dežnik. Ko sem baš hotela zaviti na vogalu ulice, ugledam Peterčka krohotajočega in silno veselega sredi kopice njegovih sošolcev. V roki je držal dežnikovo palico j visoko nad glava v zrak je štrlelo samo ' železno ogrodje, od katerega so visele ne-i kake dolge, črne cunje. Ko me ie ugledal, se je nehal smejati, i pledal me ie nekaj časa prav debelo, skrem-! žil obraz in udaril v glasen jok. vrgel defr i nikovo pokveko proč in zbežal sam domov. Kriška domačua. Že davno je prišla pomlad v dcido, a Marianica še ni toliko okrevala, da bi mogla iz hiše. Prva pot. ko se re čutila toliko močno. jo je peUala na pokopališče, kjer so počivali starti in otrok. Tja so jo zvali ljubeči glasovi Tam je bil zanjo zadn]t košček doma. Zdelo se ji je, da ji bo tam la*je... V bolestne misli zatopljena je hodila preti božji njivi. Na pol pota jo je srečal mladi Ber« gant. Z nemim pozdravom je hotel mimo nje, pa se je premislil in k> nežno nagovoril: »Hotel sem vas le opozoriti, soseda,. je pričel--tedaj ga »e Marjani«* šele pogledala in ga spoznala, Temna rde« čica jo je polila... »Bergant — sosed---zdaj se lahko ves- Uš, da se je tvoja beseda uresničila, mu je rekla grenko. Vroče mu je postalo, ko je spoznal, kako misli o njem Marjanica. Moj Bog, kako izgleda! Najlepše in najponosnejše dekle v fari še pred letom, a kaj je ta tujec napravil iz nje! O, ti reva, revica! »Ne, ne Marjanica —--prav nič je ne veselim in motiš se, če tako misliš. Smiliš se mi. 0, če bi mogel--če bi smel... tega lopova.« »Tiho, tiho Bergant! Moj mož je.« »Vem, Marjanica.« In je stisnil ustne, fotem pa je nadaljeval sunkoma: »Marjanica, moraš, moraš pregovoriti tega ... tvojega moža! Ne bo dobro. Ne bo blagoslova in Kriška domačija bo uničena ...« »Za božjo voljo, Bergant — o čem vendar govoriš?« ga je strme vprašala. Katera nova nesreča ji pač iznova preti? »Torej, ničesar ne veš, Marjanca?« jo je prestrašen vprašal. »Ne, ničesar ne vem. Kaj ne bo dobro in ne bo prineslo blagoslova? Prosim te, sosed, povej mi vse!« je v naglici in raz- burjenju prosila in pritiskala z roko na nemirno srce. In tako je počasi zvedela vse, kar so sosedje že davno vedeh. Da bo Nandc opustil kmetovanje, ker misli otvoviii tovarno stolov. Dolgo in prostorno gospodarsko poslopje bo izpremenil v glavno delavnico nove tovan. Za stroje bo prizidal. V skladišče pa bo izpremenil kozolec-dvoj-nik. Potem bodo prišli tujci, da tovarno vpeljejo, domačini pa bodo takoj prišli v uk; zaradi dobre plače je pričakovati, da jih bo prav mnogo. Lesa je dovolj v okolici. Tudi Križ je imel lepe gozdove, ki pa so — — — seveda; ni si upal nadaljevati. Poleg polja na Lazih, ki ga je Bergant odkupil, je seveda Nande prodal še Strmo njivo, Straški vrh, Gradiske Laze, Okroglico, Moke, T :čilnik in Škrjanc. Poleg vsega pa je na prvem mestu vknji-ženo veliko posojilo hranilnice, ki ga je Nande najel za nakup strojev. — — — Kot bi treščilo vanjo je stala Marjanica pri vseh teh vesteh. Da se ni oprijela breze ob poti, bi se bila zgrudil?. Bergant se ji je ponudil, da ,o spremi domov; pa je odkimala in se vrnila sama, kako, tega sama ni vedela. Ta dan sta imela z Nandetom hud nastop. Ncnue je bil spočetka nekoliko vznevcijcn; sitno mu je bilo, da Marjanica že vse ve. Oprostil se je, da jo je hotel iznenaditi z že gotovo tovarno. Tovarna bo pravi blagoslov za tukajšnjo okolico; prinašala bo mnogo denarja in v kraju se bo začelo novo življenje, nova doba. Tudi onadva bosta obogatela, saj s kmetijstvom itak ni moglo iti dalje. »Ne sreča, ampak nesreča bo za vso okolico,« je kriknila Marjanica vsa iz sebe. Nato je prosila svojega moža in ga rotila, naj vendar opusti svojo namero. Tako zgovorna in prepričevalna je postala, a besed prav res ni tehtala. Tedaj pa je vzplamtel Nande in je udaril z nogo ob tla: »Moje je posestvo in vse je moje in lahko naredim ž njim kar hočem.« Tudi mlada žena se je še bolj razvnela. Obupno se je borila za dom, ca zadnji košček očetne dediščine, domačiH običajev, domače značilnosti, (Dalje.) DcCva naša narodna moda Pni narodni nagelnov blagovni vzorec za DeCvo k i „ , i « i ~ Ztilucvaife pri vseh trnovem le g?i<**o fteciiiio Diago izvršeno liečvo m krofe naročajte pri Propagandi Dede. Lfublfana. Kongresni grsž 4/1. Za naše male Siak ob plotu. Ljuba Mati božja ie bila na potovanju z mali Jezusom ob ali na roki. Na samotni poti sfa detla voznika s težko naloženim vozom, ki je obtičal v kolesnici, da konji niso mogli speljati. Mož je ves obupan stal zraven in premišljal, kaj naj stori. Ker pa ni klel in pretepal konj, je Marija takoj sklenila v svojem usmiljenem srcu, da mu pomaga. . Prijatelj, posadi mojega sinka na vo/, fako rad poganja konje; morebiti bodo njega rajše ubogali kot tebe!« tako ga je nagovorila. Moz je najprej odkimal, potem pa je jx>gledal otroka, ki je zrl vanj z velikimi očmi in mu ni mogel odreči. >Zakaj bi mu ne naredil veselja? Hopla, mali, kar gor!« In že mu je podajal vajeti in bič. Pa, glej čudo! Komaj se je Jezušček dobro vsedel, že so zaškripala kolesa in konji so speljali. Kako se je čudil voznik! 0, .-»j ni vedel, v kakšne roke je dal vojke! Pa se je po-smejal: »Mali, ti si ae pa izkazal. Gotovo so se konji med tem časom ie počili in so zdaj lažje speljali. — Pa vseeno, za plačilo se pa vsedita oba na voz, saj imamo isto potk- In sta sedla oba poleg voznika. Jezušček pa je bil zgovoren, saj veste, kakšni so pridni otroci in je vprašal voznika: »Ljubi mož, kaj pa voziš v teh vrečah?« »Čebulo in rozine.<-. »In v zabojih?« »Rezance in sladkor. >Pa v košarah?« »Solato in zelje.« >Kai na v sodih?'- CosulSch Line-Trst I N.Jnov. svelornotn. ekspreene molorne veleladje Saturnia in Vtiicania S4.000 ton - M milj hitrost! na nro BriovoMi promet preko Atlantskega oceana i« Trst« » Kew-York i. Južn. Ameriko Zahtevajte takoj br.xplaAn« i. tot*. pojavil.: Simon Kmetec zastopnik za Slovenijo in Prektourje Ljubljana, Miklošičeva cesta St. 13 U rva cef.ta desno od kolodvora.) >V enem je jesih, v drugem pa rdeče vino iz Damaska. In ker si mi pomagal speljati voz, in ker vem, da si žejen, bi ti rad dal požirek vina v pokušnjo. A nimam kozarca, da bi ti nalil.< Temu pa jaz lahko odpomorem,': pravi Marija. >Tamle ob plotu cvete ves bel slak, ki ima take cvetove kot majhne ko. zarčke. Tu imaš.« Sklonila se je in odtrgal trto slaka. »Sama nisem žejna, otroku bon! en tak kozarček dovolj.« w »Ne, kaj takega pa še nisem slišal Vi dva sta pa res prava čudaka,« se je smejal voznik in že nalival Jezuščku. In JezbščeL je spil malo čašico. Prišli pa so na križpot. Marija in Je. zušcek sta stopila z voza, ker sta šla na" desno, voznik pa na levo proti domu. Jezušček je še nosil v roki trto obplot-nega slaka, ker mu je že venela, jo je vrgel na njivo. A tam se ni posušila; pognala je kali in od tedaj imamo tudi poljski slak V spomin na to, da je njegov cvet slu žil žejnemu Jezuščku za čašico. ima cvet poljskega slaka rdečkasto barvo, nuškrop. ljeno na belem kelhu. Kraljestvo metuljčkov. Mali metuljevi otroci sede v varstvu stare mame pri zajtrku. V kraljestvu metuljčkov se razvija kaj čudno življenje. Iz jajček, ki jih je položila metuljeva samica na zeljnato glavo — saj ste že gotovo videli silno majhne zelenkasto bele kroglice v kupčkih na zelju — so izlezle majhne zelene, kosmate, resničnemu metulju prav nič podobne živalice. Črvom bi bile najprej podobne, če bi ne imele čudno kratkih nog; zdi se nam, da so te nožice same dlačice. 0 kako čudno te živalice lezejo okrog! Njih trup sestoji iz samih obročkov, ali vretenc, na štirih obročkih od zadnjega konca in na štirih od glave doli so na vsaki Zdaj se je živalca enkrat prestopila. Korak je bil velik, ali ne? Že potegne zopet zadnji del za sabo, požene glavo s prednijm delom naprej itd. Kamor pač hoče priti, Njena pot pa je ne vodi drugam, kakor tja, kjer je več in boljše hrane. 0, seveda! Na glavi ima oči, pripravo za tipanje in usteca, ki niso nikoli sita. Te živalice se imenujejo gosenice. — Le poglejte jih, lač-neže, kako si bodo privoščili! Enemu sladkosnedemu je že zmanjkalo in že kobaca drugam. Oni zgornji pa se je že dodobra najedel in zdaj počiva v gugalnici. Tudi drugi bodo počivali, ko bodo siti, a to je le malokdaj. Saj imamo celo pregovor; oe T strani v obroček nasajene kratke, stopaste nozice S temi hodijo ali bolje rečeno lezejo. I oda kako? Le opazujte! Z vso močjo zategnejo zadnji konec prav do sprednjega, da prozno hrbtišče napravi lep in visok tok Glava s sprednjim delom pa se takoi l»tegne naprej, da se qel život zravna kdo vedno je, pravimo: »Nikoli ni sit, ka kor gosenica.« To brezskrbno življenje gosenic traja toliko Časa, dokler je še kaj zelenja. Kako se pa potem imajo, bomo pa prihodnjič videli.