Poštnina plačana v gotovini.	Štev.	39
Ljubljana, petek, 14. oktobra 1927.
Leto II.
Posamezna številka Din 1*50.
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom, Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Jakob Pančur# čevljar, Ljubljana, Karla Marxa,trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani.
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“.
ENOTNOST
DELAVSKO-KMEČKI LIST
Delavci in kmetje vseh dežel, združite se!
VODSTVU SLS! Pred volitvami ste se v »Slovencu« zgražali nad nasilji, ki so se s strani žandarjev vršila nad bohinjskimi delavci in kmeti. — Sedaj, ko ste se združili s srbskimi radikali in vstopili v centralistično belgrajsko vlado, je čas. da svojo volilno obljubo izpolnite!
Jrfakedonstvujušči.
Pretekle dni so se v Makedoniji pomnožili atentati, v Štipu je bil ustreljen celo neki general. Odnosi med SHS in Bulgarijo so se zopet nevarno poostrili, ker belgrajska vlada dolži bulgarsko kot krivca, v Sofiji pa se branijo, da nimajo nobene zveze z atentati.
Teroristično akcijo vadijo in izvajajo makedon-stvujušči, ki svoje čine javno priznavajo in napovedujejo še hujše. Makedonstvujušči pravijo, da so se lotili terorja kot odgovor na nasilja, ki ga izvajajo srbske oblasti nad makedonskim narodom in trdijo, da je danes položaj v Makedoniji slabši kot pod Turki. Makedonstvujušči grozijo:	»Vse vam spu-
stimo v zrak!«
KDO SO MAKEDONSTVUJUŠČI IN KAJ HOČEJO?
Beseda makedonstvujušči pomeni človeka, ni dela in ki se bori za Makedonijo.
1893. se je v Solunu v glavnem mestu Makedonije osnovala »V AT RESNA (notranja) MAKEDONSKA REVOLJUCIONA ORGANIZACIJA« = VMRO, katero so vodili Goce, Tošev, Delčev in drugi. Cilj VMRO: Politična avtonomija Makedonije, sredstva VMRO: revolucionarna borba.
Istočasno z VMRO je bila v Sofiji osnovana paralelna organizacija, ki se je nazvala: VRHOVNI KOMITET, katero so vodili general Cončev in drugi, katere cilj je bil: osvoboditev Makedonije s priključitvijo k Bulgariji.
Med obema organizacijama so bili sovražni odnosi. VMRO ni dovolila, da se bulgarska vlada meša v notranje makedonske zadeve, VMRO je bila za avtonomno Makedonijo in proti imperializmu balkanskih držav. Nastala je med obema organizacijama krvava borba, padlo je mnogo žrtev in bulgarski Vrhovni Komitet je izginil, zmagala je VMRO, ki se je pričela naglo širiti. V vsakem mestu in v -vsaki vasi so obstojale organizacije VMRO, ki §i je pridobila simpatije med ljudstvom, posebno s socialnim delom svojega programa: razlastitev veleposestniške zemlje in razdelitev te zemlje med kmete. Inteligenca, posebno učitelji in profesorji, je bila vodilna in VMRO je postala socialno-kulturni faktor prvega reda. VMRO je postala po zaslugi svoje sijajne organizacije država v državi. Pošta VMRO je bolje in hitrejše funkcionirala kot državna. Blagajniki VMRO so pobirali davke, katere je ljudstvo raje in točnejše plačevalo kot državne. Celo Herman Wendel, ki skozinskozi zastopa v makedonskem vprašanju šovinistično srbsko tezo, se je divil funkcioniranju organizacij VMRO. — VMRO je vodila boj s sredstvi makedonskega naroda in ni hotela sprejemati nika-kih podpor od oficielne Bulgarske.
Oborožene čete VMRO so se pogosto sprijemale z regularno turško vojsko. Revolucionarni borci VMRO so v teh bojih kazali primere največjega samozatajevanja. Redko so Turki mogli dobiti v roke živega revolucionarja.
Največji dogodek v zgodovini osvobodilnega boja Makedoncev je tako zvoni »I LIN DANSKI USTANAK« leta 1903, v katerem je VMRO mobilizirala 30.000 mož broječo vojsko, ki pa je bila od desetkrat močnejše turške vojske pobita.
Po 1903. letu sta prišli v VMRO do izraza dve struji. LEVA, ki je ostala na starem programu VMRO, katerega je razširila za zgodovinsko važno točko: AVTONOMNA MAKEDONIJA V BALKANSKI FEDERACIJI, DESNA struja pa je prevzela ideologijo nekdanjega Vrhovnega Komiteta, t. j. politiko zedinjenja Makedonije z Bulgarsko. Najizrazitejši predstavnik desne struje VMRO Todor Aleksandrov je bil zaupljiva oseba na dvoru bulgar-skega cara Ferdinanda.
Po revoluciji mladoturkov 1908., ko je Turčija postala ustavna monarhija in proglasila enakopravnost vseh državljanov brez ozira na vero in narodnost, je VMRO za nekaj časa prekinila ilegalno revolucionarno borbo. Levičarji v VMRO so osnovali federalistični klub, desničarji pa svojo posebno organizacijo (klubisti). Po dveh letih so desničarji zopet prenehali z legalno borbo in pričeli s starim metodam. Sedaj so že odkrito nastopali za Bulgarsko. Po nalogu Todor Aleksandrova so se vršili atentati, ki so izzivali Mladoturke na pokolj Makedoncev. Todor Aleksandrov je dal ubijati tudi one stare borce VMRO, ki se niso strinjali z njegovo bulgarofilsko politiko.
V	balkanski vojni so stali Makedonci na strani balkanskih držav in se aktivno udeleževali bojev proti Turkom. Pričakovali so osvoboditve. Toda mesto osvoboditve je bil rezultat balkanske vojne za Makedonce ta, da je bila Makedonija razkosana in razdeljena med Srbijo, Grško in Bulgarsko. Iz turškega jarma je prišel makedonski narod pod jarem bulgarske vlade, Grške in Srbije, ki so pričele z vsemi silami raznarodovalno akcijo Makedonskega narodu. Zapirali so šole. makedonske učitelje so odpuščali in premeščevali, delalo se je tako, kot dela danes Mussolini v Primorju s Slovenci in Hrvati.
Svetovna vojna ni prinesla makedonskemu narodu nobenih olajšav. Makedonci nimajo danes nobenih pravic, kolje se jih kot živino brez sodišča, v Makedoniji je žandar nad carjem in nad bogom.
Od balkanske vojne do konca svetovne vojne VMRO ni obstojala. Po svetovni vojni si je desnica VMRO prilastila ta naziv in poslala na mirovno konferenco svoje delegate, ki so zahtevali priključitev Makedonije k Bulgarski. Organizirali pa so se tudi levičarji, pravi avtonomisti, ki nočejo priključitve Makedonije k Bulgarski, temveč vstrajajo na zahtevi: avtonomna Makedonija v Balkanski federaciji.
Obe struji sta se 1924. leta formalno zedinile in postavile VMRO (obedinena — [zedinjena]). Desničarji pa so kmalu potem platformo zedinjenja po-gazili in DANES OBSTOJAJO DVE ORGANIZACIJI VMRO. Desnica, ki hoče priključitev avtonomne Makedonije k Bulgarski, in levica, ki je za avtonomno Makedonijo v balkanski federaciji. Desničarji se imenujejo avtonomisti, levičarji pa federalisti.
VMRO-AVTONOMISTI SO IZRAZITA NACIO-NALISTIČNO-FAŠISTIČNA REAKCIONARNA ORGANIZACIJA. Oni so aktivno sodelovali v junijskem prevratu 1923. v Bulgariji in skupno z bulgarskimi fašisti so klali bulgarske delavce in kmete.
VMRO-federalisti so pa revolucionarna organizacija, v kateri poleg nacionalnega igra zelo važno vlogo tudi socialno vprašanje. Federalisti so za zvezo z vsemi zatiranimi narodi in za Balkansko federacijo.
Atentate v Makedoniji vršijo avtonomisti. Res je, da je teror v Makedoniji strašen, da Makedonci nimajo nobenih pravic, da se v skopljanskih zaporih muči zaprte študente-Makedonce itd. Toda, avtonomisti, ki sami vršijo v Bulgariji uboje in na j hujši teror nad inteligenco, nad delavci in kmeti, avtonomisti, ki so sami krvniki, ki so pobili najboljše makedonske borce kot Hadži Dimova, Kantardžieva, Sl.
Voditeiii SSJ davijo stavko pekovskih pomočnikov.
Štrajkbreherji:
predsednik kluba Strokovne komisije v Delavski zbornici, Kristanov tajnik v Konzumnem društvu, voditelj SS3 in general udarnikov.
predsednik Saveza Železničarjev Jugoslavije in čian SSJ.
Franc Svetek,
Kovač Jakob, Koren Franc,
Vrhunc Valentin,
voditelj SS3 in njen kandidat pri državnozborskih volitvah, ravnatelj Delavske pekarne in njesova žena.
član SSiJ in vodja Konzumnega društva i. t. d.
Težak boj vodijo pekovski pomočniki v Ljubljani in dvojno težak zato, ker so jim padli v hrbet voditelji SSJ in onih organizacij, ki so pod komando te štrajkbreherske stranke.
Organizacija pekovskih pomočnikov je stavila zahteve, katerih upravičenost ni mogoče spodbiti. Podjetniki so vsak razgovor z organizacijo odklonili in tako naravnost nagnali pomočnike v stavko.
Pričakovalo se je, da bo Delavska pekarna takoj sprejela kolektivno pogodbo in tako olajšala položaj stavkujočih. Koren, ravnatelj Delavske pekarne, je tudi obljubil, da se bo to zgodilo, organizacija je poslala delavce in mi smo v prejšnji številki »Enotnosti« z ozirom na to tudi pozvali ljubljanske delavce, da kupujejo kruh samo iz Delavske pekarne, ki je kolektivno pogodbo sprejela, 'loda ko so bili delavci že na delu in ko bi moral Koren podpisati pogodbo, je izjavil, da podpiše samo izjavo, da bo dal to, kar bodo sprejele druge pekarne po končani stavki. Delavska pekarna se je postavila na stran podjetnikov
—	proti delavcem! Razume se, da so po tej izjavi delavci zapustili to lažidelavsko pekarno.
Druge pekarne, katerih lastniki so fašisti, klerikalci itd., so pričele peči kruh z nekvalificiranim delavstvom, s hlapci, deklami itd. In da ne bi na trgu zmanjkalo kruha in da ne bi javnost pritisnila na podjetnike, da končajo stavko, je pričela peči tudi laži-delavska pekarna, kjer ima pokrovitelj in finan-sijer SSJ A. Kristan glavno besedo, kruh z nekvalificiranim delavstvom.
Ce so prisilili drugi podjetniki svoje nastavljen-ce, da krumirijo, ni nerazumljivo. Nezavedni in neorganizirani hlapci in dekle še ne razumejo in se ne zavedajo svoje judeževe vloge.
V laži-delavski pekarni pa SO' delali ne samo organizirani, temveč voditelji organizacij SSJ: Svetek, Koren, Vrhunc. Kovač mož Rakovčeve, upokojen železničar Vergelj in tudi sluga v Kristanovi Zadružni banki je po ukazu svojega šefa moral vršiti sramotno krumirsko raboto.
Veliko razburjenja je povzročila ta judeževa izdaja. S studom in zaničevanjem se obrača danes vsak pošten človek od teh štrajkbreherjev, ki zavzemajo v SSJ vodilna mesta.
CENTRALNI ODBOR SAVEZA ŽELEZNIČARJEV JUGOSLAVIJE SE SOLIDARIZIRA S STRAJK-BREHERJEM.
Med železničarji je dejstyo, da je krumiril predsednik centralnega odbora SŽJ, izzvalo veliko ogorčenje. »Proč s štrajkbreherji iz organizacije« je mnenje vseh. Vsak je smatral kot samoobsebi umevno, da bo štrajkbreherski predsednik zletel na prvi seji iz organizacije. Zedinjaš Mikec je pripovedoval vsakomur: »S štrajkbreherjem ne sedim v odboru...«
Seja centralnega odbora se je vršila in štrajkbreherski predsednik je prisostvoval seji. Kaj so na seji govorili, ne vemo, ker niso javne. Rezultat seje pa je bil: Štrajkbreherski predsednik je še ostal predsednik SŽJ in poslali so ga celo kot predstavnika železničarjev v Sloveniji v Sarajevo na kongres bosansko-hercegovskih žetezničarjev.
Rudarjem,
pred rudarsko zagorsko konferenco.
Socialističnim voditeljem ni prav, da so rudarji sklicali konferenco v Zagorje, da se pogovorijo, kaj storiti spričo skrahiranega strokovnega gibanja, ki je ravno med rudarji najbolj na tleh.
»Delavec«, glasilo reformističnih strokovnih organizacij, objavlja članek »Kot kruh nam je potrebna enotnost« in navaja, da smo dekalisti pisali 1925. leta v »Delavsko-kmečkem listu«, da obstoja enotna rudarska organizacija ZRJ in da rovariti proti njej se pravi podpirati TPD. — Tudi danes trdimo, da dela proti interesom rudarskega delavstva, kdor preprečuje, da bi se rudarji organizirali in zedinili v enotno in močno strokovno organizacijo.
Zakaj pa moramo danes dve leti po zedinjenju v Celju ponovno govoriti o obnovitvi razredne rudarske strokovne organizacije? Kdo pa nosi odgovornost za skraliiranje zedinjene ZRJ? Ali mi dekalisti, ki srno skozi dve leti neprestano opozarjali, da Arh in Krušič vodita ZRJ v propast, ali oni reformistični voditelji, ki so na naša opozorila odgovarjali z psovkami.
V »velenjskem slučaju« šo voditelji ZRJ in Strokovne komisije pogazili osnovna načela demokracije in s tem odbili rudarje od vstopa v to nedemokratično reformistično organizacijo.
ZRJ šteje še kakih 300 članov in v načelstvu ZRJ je Arh sam predlagal likvidacijo ZRJ, ker vse članske prispevke požre plača Arha in Uleta in ker članstvo še vedno pada. Rudarji v načelstvu ZRJ niso sicer sprejeli predloga za likvidacijo, pač pa so svetovali, da naj si Arh in Ule potom Delavske zbornice preskrbita druge službe, tisto malo dela bodo pa opravili rudarji sami.
Taka organizacija, kot je po krivdi reformistov postala ZRJ, je brezpomembna, ker je nesposobna za vsako akcijo. Vsled metod, katere so uvedli reformisti v ZRJ, je tudi izključeno, da bi v ZRJ še vstopali rudarji in da bi ZRJ mogla postati resen branitelj rudarskih interesov.
Mi stojimo na stališču, da je razcepljenost strokovnih organizacij za delavstvo škodljiva in zato se borimo za zedinjenje URSS in CRSOJ-a. Enotne organizacije pa morajo biti res razredne in bojevne in take, da lahko branijo interese rudarjev, če pa so take kot ZRJ, potem pa je nujno potrebno, da se najde drug izhod iz tega stanja in sicer tak, da se bo rudarski proletariat organiziral, ker le potom močne organizacije je mogoče zaščititi rudarske interese. Najbolje bi seveda bilo, če bi vsi rudarji bili organizirani v enotni organizaciji, če pa so razmere take, kot so, je glavna naloga ta, organizirati danes neorganizirane, vpostaviti organizacijo, ki bo štela na tisoče rudarjev.
Kovačeva, pesnika Čopa itd., taki ljudje nimajo legitimacije na teror srbskih oblasti odgovarjati s terorjem in s tem poslabševati že itak neznosno stanje v Makedoniji.
Pripomniti moramo, da na tej seji ni bilo ss. Ambrožiča in Sojerja in da se teh sodrugov naša obn tožba solidariziranja s štrajkbreherji ne tiče.
V	kratkem se vrši plenarna seja SŽJ, ki preko tega vprašanja ne bo mogla iti. Ce se centralni odbor ni hotel zameriti Kristanu, je to njegova stvar, plenarna seja mora obsoditi štrajkbteherja, pa tudi njegove prijatelje, ki se z njim solidarizirajo.
ALI MORE BITI ŠTRAJKBREHER PREDSEDNIK IN ČLAN KLUBA STROKOVNE KOMISIJE V DELAVSKI ZBORNICI?
Franc Svetek je član kluba Strokovne komisije v Delavski zbornici in njegov član. Delavci morajo razpravljati o tem, če hočejo imeti štrajkbreherja za predsednika in če je on sploh lahko še član tega kluba. Ali bodo delavski delegati sedeli s štrajkbreherjem v enem klubu?
DELAVCEM V SSJ?
Koren, Svetek, Kovač, Rakove, Vrhunc so voditelji v SSJ. V vseh razrednih organizacijah se štrajk-breherje pomeče na cesto in zadene jih največja obsodba. ki je v delavskih organizacijah poleg izključitve mogoča: družaben bojkot. S štrajkbreherjem nihče ne občuje. Ce se to zgodi z delavcem, ki postane štrajkbreher mnogokrat iz nezavednosti ali pod pritiskom terorja oblasti in podjetnikov, kaj zaslužijo voditelji, ki so vas to učili in ki se dobro zavedajo gnjusnosti štrajkbreherske rabote? Ali bodete dopustili, da vam v SSJ načeljujejo štrajkbreherji, ali boš rekel štrajkbreherju sodrug? Ali naj v Delavski pekarni in delavskih konzumih še sedijo na vodilnih mestih štrajkbreherji?
Razgovarjajte in sklepajte o tem in objavljajte svoje sklepe v vašem časopisju, da se izognete sumu, da se strinjate s štrajkbreherji. Ce bi vam vaši listi »Delavska politika«, »Delavec« in »Volksstimme«, pri katerih komandirajo štrajkbreherji, ne hoteli objavljati vaših sklepov, jih pošljite »Enotnosti«.
DEKALISTOM V STROKOVNIH ORGANIZACIJAH!
Zahtevajte sklicanje članskih sestankov, na katerih obsodite štrajkbreherstvo in štrajkbreherje in zahtevajte njihovo izključitev iz vseh delavskih institucij.
Sklepe in poročila pošljite v objavo »Delavcu« in »Enotnosti«.
<<DELAVEC<<, GLASILO STROKOVNE KOMISIJE, Z MOLKOM ODOBRAVA ŠTRAJKBREHERSTVO.
»Delavec« ni spregovoril nobene besede obsodbe štrajkbreherstva. Z molkom hoče zakriti ta zločin svojih tovarišev. Tudi »Delavska politika« in »Volksstimme« z molkom odobravata štrajkbreherstvo. Molčati pa ne smejo delavci, ker po vseh denuncija-cijah, ki so jih vršili voditelji SSJ pri političnih oblastih proti dekalistom, po »Petejanovem letaku« v Mežici in sedaj po odkritem štrajkbreherstvu, delavstvo ne sme molčati.	_
Ali s štrajkbreherji ali proti njim, tako se postavlja vprašanje vsemu delavstvu.
»Delavec«, ki je mnogo pripomogel k skrahiranju ZRJ, dela proti interesom rudarjev, ko brani današnje stanje neorganiziranosti.
Delegati rudarjev na zagorski konferenci bodo razpravljali, kako organizirati večino rudarjev, ki je neorganizirana in zato bo ta konferenca za nadaljne delo rudarjev velike važnosti.
Razmere pri Kranjski industrijski družbi na Savi, Javorniku in Dobravi.
Zadnjič sem se površno dotaknil vseh za delavstvo tako perečih vprašanj, a sedaj pa poglejmo še dalje.
Kot sem že povedal, je v tovarni na Javorniku konjunktura dobra, da naročil nikdar ne zmanjka in tudi na Savi ni slabo. Če pogledamo samo v oddelek topilnico (Martinovo peč) vidimo, da še tam veliko več producira kot pa pred vojno in tudi drugi oddelki ne počivajo. Človek bi mislil, da se bo pri tako ugodni konjunkturi sprejelo še novih delavcev v delo. Pa je stvar drugačna.
Ravnateljstvo na Dobravi, kjer je res obratovanje bolj slabo, je nabilo na desko pred pisarno 25 imen z naznanilom, da jim odpoveduje delo v 14 dneh.
Nemi in žalostni so ti delavci odpuščeni, očetji, sinovi vdov, ki se vprašujejo kam sedaj na zimo? Kam bo šlo 25 delavcev iskat dela. Med njimi je oče z ženo .in desetimi nepreskrbljenimi otroci.
Zadnji čas je, da se zganejo vse zato plačane institucije in zahtevajo, da se reducirane delavce v elektrodni tovarni na Dobravi zaposli v tovarnah na Savi in Javorniku, ali pa naj bi se tem delavcem dala podpora od ministrstva za socialno politiko in od »Delavske zbornice« v oni višini, da se zamorejo preživeti toliko časa, da si najdejo zopet posla.
Na eni strani reducirani, na drugi strani pa se vračajo mladeniči od vojakov in stojijo na cesti gladni in brez obleke in prosijo dela. Tem mladeničem se dela ne odpove, temveč se jim pravi, da naj čakajo, da se jih bo že sprejelo. Dolžnost merodajnih oblasti bi bila, da zasigurajo vsem onim, ki gredo služit vojake, da se jih potem, ko se povrnejo zopet zaposli pri onem delu, ki so ga morali vsled vpoklica k vojakom neprostovoljno zapustiti.
Vsi delavci, kovači ne svoje, temveč kapitalistične sreče pa naj pomislijo, kolika je njihova pravica, če niso složni. Kakšno je njihovo življenje? Slabše od psa, zato ker dajejo vajeti v roke izkoriščevalcem in tako sami zakrivijo, da se jih odpušča od dela, meče iz stanovanja in preganja.
Izkoriščevalci, pa pridno grabijo dobiček za naše žulje za one delničarje, ki niti ne vedo, kje da ta tovarna stoji, ki jim daje tako lepe dohodke. Eden za mnoge.
Naročajte in širite „ENOTNO$T“!
Dva tedna kampanje za povečanje »Enotnosti".
Rezultat dveh tednov kampanje 150 novih naročnikov in 1719.50 Din tiskovnega sklada*
Kampanja za »Enotnost« se z uspehom nadaljuje in precejšen del zastavljene nam naloge smo že dosegli. 150 novih naročnikov so pridobili naši so-drugi in 1719.50 Din se je zbralo. Ko pošljejo svoje zbirke še ostali kraji, bomo z zadovoljstvom mogli konstatirati, da je pet tednov dela našo delavsko-kmečko »Enotnost« zelo ojačilo.
Doslej so zbrali največ naročnikov v Trbovljah, kjer so v dveh tednih pridobili 60 naročnikov. Sledi jim Maribor-Studenci z 16, Ljubljana z 15, Hrastnik z 8, Kamnik z 10, Jesenice z 6, Rogaška Slatina in Hoče z 4, Vič, Paračin in Ruše z 3, iz raznih drugih krajev se je naročilo 18 naročnikov.
KAKO ŠIRIMO »ENOTNOST«?
Razširiti moramo »Enotnost« tudi v kraje, kamor doslej »Enotnost« ne zahaja. Zato je za pozdraviti sklep sodrugov iz K. ki pišejo:
»Sklenili smo, da naročimo in plačamo 3 mesečno naročnino za naše brate in sorodnike na kmetih. Tako bo prišla »Enotnost« v nove kraje in širila idejo zveze delavcev in kmetov med onimi našimi sotrpini, ki sledijo še kapitalističnim meščanskim strankam.«
Sodrugi, posnemajte!
IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA
od 5. oktobra do 12. oktobra 1927.
Ljubljana. S. T. B. 10 Din, Jugovič 20, Zorga R. 5, Ivan 10, Erbežnik 7, Slak 5, Vinšek 4, Močilar 5, Strumbelj 1, Lovrač 10, Dušan 8.50. — Moste. Mežek 4. — Maribor. Verbič 5, Lach 5, Gomilar 10. — Kočevje. Gril 15. — Kranjska gora. Arih 15. — Zagorje. Božjak 10. — Javornik. Blažič 5. — Straža. Šuštaršič 10. — Rogaška Slatina. Franjo Lipovšek 10, lig Karl 5, lig Norbert 5, Lanegger Jožef 5, Jugovar Beno 10, Engelbert Wein-berger 10, Skeb Jurij 4, Perkovič 1, Novak 1, Komi 20, Drofenik Karl 10, Pok Jože 2, Lanegger Ivan 4, Matko Ignac 10, Eduard Denk 2, Trelc Josip 3, Veber Benedikt 6, Matko Ivan 3, Vinko Karak 5, Slatinšek Franc 4, Brahner Karl 20, Ivan Bervor 5, Mohor Vahta 4, Strasenk Otmar 10, Saly Vencelj 5, Stjepan Špiljak 2, Krik Franc 10, Vrtančnik Blaž 10, Klemen 2, Medved Jos. 2, Drofenik 20, Jugovar Franc .10, Vinko Weber 10. Skupaj 394.50 Din.
Skupaj v dveh tednih kampanje 1719.50 Din.
OD 4. SEPTEMBRA 1927, 2893.50 Din.
Sodrug, sodružica! Koliko si prispeval, koliko si nabral za tiskovni sklad? Ali bo tudi prihodnjič seznam brez Tvojega prispevka?
Položaj stavke pekovskih pomočnikov.
Na anketi 7. oktobra, ki jo je sklical vladni komisar Mencinger, ni- moglo priti do nobenega sporazuma, ker so podjetniki vsak razgovor odklonili. Zastopniki stavkujočih so pokazali kos »štruce1«, iz katere so visele špaga in razna druga nesnaga in žemljo z zapečenim ščurkom in opozorili navzoče predstavnike na nehigienično in nestrokovno peko. Mesto povoljnega odgovora so podjetniki stavili ultimatum, da ne sprejmejo nobenega nazaj v delo, kdor brez pogojev ne pride na delo v petek. Ker se pomočniki niso vrnili na delo, so od petka pravzaprav izprti.
Ker so se nekateri podjetniki izjavili pripravljene delno sprejeti kolektivno pogodbo in ker je tudi Delavska pekarna pričela s štrajkbreherstvom pritiskati na pomočnike, je organizacija sklenila sprejeti delo v onih pekarnah, ki podpišejo pogodbo. 8 pekarn je pogodbo že podpisalo s pripombo, da točki 5 (nočno delo) in 9 (plačan dopust), ostaneta odprti do skupne kolektivne pogodbe. Tudi Delavska pekarna ni sprejela 5. in 9. točke. V teh pekarnah dela 32 pomočnikov, ki dajejo 25 % zaslužka v stavkovni fond. Izprtih je še 60 pomočnikov, število staykolomcev pa je narastlo na 16, ki se izgovarjajo: če je Svetek delal in drugi generali SSJ, ki imajo plačo in stalno delo, pa še mi delamo, da ne izgubimo službe . . . Štrajkbreherstvo generalov SSJ je bojevno voljo pomočnikov in disciplino zrahljalo in tudi šance stavke. Veliko - odgovornost za stavko so si naprtili oni, ki so krumirili in tisti, ki jih zagovarjajo. Kristan A. je lahko zadovoljen . . .
Kmetje! Tudi vas zadene komercializacija.
Kadar gospoda pride s kakšno učeno besedo na plan, tedaj bodi prepričan, da se za tem skriva nekaj hudega. Tako je tudi z besedo komercializacija. Za njo se skriva ropanje delavcev in kmetov.
Dobesedno pomenia komercializacija, da se podjetje postavi na trgovsko podlago. Trgovec živi od profita, ki mu ga prinaša kšeft. Torej — tudi naše železnice hočejo pretvoriti v kšeft.
Dozdaj so železnice bile v deficitu, to je imele so izgubo. Belgrajska vlada pa bi rada, da bi železnice dajale profit. Če se hoče to doseči, pride pri nas v Jugoslaviji v poštev samo dvoje:
L znižati železničarjem plače in reducirati število železničarjev in tako prišparati par miljonov;
2.	povišati vozne tarife ali po domače fraht.
Od prvega bo zlasti prizadeto železničarsko delavstvo. Zato se tudi delavci upirajo komercializaciji.
Poglejmo še, kaj pomeni povišanje frahta. Čisto jasno, to pomeni dražjo moko, dražji krompir, dražjo slanino, kajti trgovci bodo rekli: Ne moremo drugače, zvišal se je fraht. Nastala bo torej večja draginja, ki bo zadela zlasti delavce in uradnike.
S tem pa še ni vseh nadlog konec. Zvišanje frahta bo zadelo tudi kmeta. Vzemimo našega slovenskega kmeta, ki prodaja les in živino. Navadno kupujejo te potrebščine prekupčevalci za Italijo in Nemško Avstrijo. Ta prekupčevalec bo moral za živino ali les pri vsakem vagonu plačati več frahta in ko bo prišel h kmetu, bo dejal: Ne morem plačati toliko, ker bom imel izgubo, ko se je fraht zvišal. Plačam samo toliko in toliko dinarjev. In kaj naj stori revež kmet? Če hoče imeti denar in z denarjem plačati davke ali kupiti obutev in obleko, bo moral prodati za nižjo ceno. Cene živini in lesu se bodo znižale za toliko, kolikor se je zvišal fraht.
Kaj pa pomeni padanje cen živini in lesu? Kratko-malo smrt za kmeta. Edino s tem si opomore od slabe letine ali bolezni v hiši ali pri dotah.
Kmetje! Komercializacija železnic ne bo zadela samo delavstvo, udarilo bo tudi po vas.
Zategadelj: skupno z delavci na plan, da se postavimo v obrambo in da uničimo kapitalizem, namesto njega pa izvršimo socializacijo.	Pon—
Po 1. novembru bodo tisoči brez strehe.
Gosar: »Izključeno je, da bi se stanovanjski zakon podaljšal!«
Demokrati in klerikalci, katerim je večina delavstva in uradnikov dala svoje volilne kroglice, zastopajo interese delovnega ljudstva tako, da bo po 1. novembru na tisoče revnih delavcev in uradnikov na cesti, hišni posestniki pa bodo prejemali zvišane stanarine. Na zahtevo delavstva, da se stanovanjski zakon podaljša, je klerikalni minister Gosar odgovoril: »Izključeno! Vsak naj dobi sebi primerno stanovanje.«
Tisti, ki vsled sramotnih plač ne morejo plačati visokih stanarin in se stiskajo po podstrešjih in kleteh, bodo dobili nove tovariše, na ulicah se bo število deložirancev pomnožilo, zgodilo se bo, kakor hoče klerikalni minister za socialno likvidacijo, »vsak bo dobil sebi primerno stanovanje«. Bogati po 10 sob, revni na ulici — taka je socialna politika buržuazije in njenega priveska krščanskih socialistov.
Obvestila.
Rudarska konferenca v Zagorju, 16. oktobra 1927.
Konference rudarjev v Zagorju se bodo udeležili delegati iz vseh večjih rudarskih revirjih. Tudi socialdemokra-tični delavci bodo poslali svoje zastopnike. Konferenca se prične po prihodu vlakov ob pol 10. dopoldan v salonu pri Janu.
Glavna točka dnevnega reda je: Obnovitev rudarskega strokovnega gibanja.
Dementi.
V »Napreju« piše Klemenčič, da nameravamo dekalisti ustanoviti svojo železničarsko organizacijo. Ta trditev Klemenčiča ne odgovarja resnici, kar ve dobro tudi Klemenčič, ki nas je radi tega v tajništvu JSDS napadel, češ, da s tem podpiramo socialpatriote.
Savez železničarjev Jugoslavije vo-vodi sicer politiko sodelovanja z bur-žuazijo, ne strinjamo se z politiko, ki jo vodi Stanko, toda SŽJ obstoja, ima okoli 3000 članov in zato bomo v okviru SŽJ borili se za odpravo reformistične politike, ne pa vstvarjali novo železničarsko organizacijo, kakor želi Klemenčič in JSDS.
Socialistični obrekovalci.
Vodstvo SSJ je pričelo z organizirano obrekovalno kampanjo proti našim sodrugom, da prikrije svoj »Pete-janov letak«, denuncijacija naših sodrugov pri politični oblasti in svoje štrajkbreherje.
Urankar je v Kamniku lagal, da si je n. pr. s. Gustinčič z delavskim denarjem kupil dve hiši, o s. Hlebcu pa, da je poneveril 10.000 dinarjev. Sitter v Trbovljah laže, da mu je s. Hlebec pisal pismo, v katerem se odreka komunizmu in ga prosi, da mu preskrbi Sitter službo itd.
Opozarjamo sodruge, da ne nasedajo takim prozornim lažem in jih prosimo, da nam vsak slučaj takega obrekovanja takoj javijo. S. Hlebec nam je izročil v objavo sledečo izjavo:
Izjava.
Z ozirom na nesramne laži, ki jih širi med rudarji oblastni poslanec SSJ in Trboveljski župan Ignac Sitter izjavljam, da nisem Sitterju pisal nobenega pisma, najmanj pa takega, v katerem bi se odrekel svojega komunističnega prepričanja in ga prosil za kako službo.
Ker te laži niso tožljive, bom s oblastnim poslancem SSJ in trboveljskim županom Ignacijem Sitterjem pri prvem svidenju sam obračunal. — Delu čast in oblast!
Ljubljana, 10. okt. 1927.
Albert Hlebec, novinar.
Opozorilo sodrugom v
Mariboru in okolici.
Zadnje čase žandarmerija ne dela druzega, kakor preganja »Enotnost« in njene naročnike. Grozijo z vsemi mogočimi izmišljotinami in plašijo ljudstvo. Ponekod odnašajo privatno lastnino kakor n. pr. legitimacije, časopise. Nekateri so celo tako predrzni, da zahtevajo fotografije. Vse to je protizakonito! To je navadno kršenje celo kapitalističnih zakonov.
Proti temu žandarskemu nasilju bo »Enotnost« strogo nastopila. Ker nam zakon daje možnost, bomo vsakega žandarja tožili. Zato naj nam sodrugi takoj javijo natančno cel dogodek in navedejo ime orožnikov ter imena eventualnih prič. Podatke ie poslati na »Enotnost« ali direktno na s. Lemeža Milana, odvetnika, Cankarjevo nabrežje 1, Ljubljana.
Pozivamo tudi sodruge, da energično in korajžno zavračajo vse protizakonitosti žandarjev. Vsaka stvar trpi le nekaj časa. Kdor pa obupa, ta propade-
DELAVSKA NOGOMETNA TEKMA.
V nedeljo dne 16. t. m. se vrši tukaj prvenstvena nogonjetna tekma med S. K. »Trbovlje« in S. K. »Amater« na igrišču S. K. »Amaterja«. Oba kluba se pripravljata na to tekmo, ki obeta biti zelo zanimiva z ozirom na to, ker je pri spomladanski tekmi dobil prvenstvo S. K. »Trbovlje« z 2 : 1. Vabijo se športniki in ljubitelji delavskega športa iz Hrastnika in Zagorja, da v čim večjem številu posetijo to važno tekmo. — Delu čast in oblast!
Občinska politika DKRB v Studencih.
A)	DOSEDANJE DELO V OBČINI IN NJEGOVA KRITIKA.
1.	Sestava občinskega sveta.
V	občinskem svetu je 25 odbornikov, ki so porazdeljeni v tri klube: socialistični klub ima večino 17 odbornikov in župana Kaloha, narodni blok šteje 6 odbornikov, dekalisti (prejšnja Neodvisna delavska stranka) 2 odbornika.
2.	Elektrifikacija studenške občine.
Dosedanji občinski svet je začel z elektrifikacijo jn jo dovršil. Prvi, ki je takoj po volitvah leta 1924 sprožil vprašanje elektrifikacije, je bil zastopnik Neodvisne delavske stranke. Na vseh sejah so bili s strani socialistični odbornikov odklonjeni tozadevni nujni predlogi. Cez leto šele se je posrečilo prodreti z elektrifikacijo, r omrežje ne odgovarja vsem potrebam in tudi luči estah so pomanjkljive. Vsi stroški so znašali okroglo
-	)00 Din. Občinski svet. ki je prevzel te stroške pla-v petih letih, je takoj v prvem letu 1926 zelo obremenil konzumente. Konzumenti so plačali inštalacije, potem tok in vrhutega se je naložilo še po 5 Din mesečno na izvod in 3 Din od vsake konjske sile. Sklenjeno je bilo tako na občinski seji 8. avgusta 1925 na predlog dr. Juriča, ki so ga z obema rokama sprejeli socialistični zastopniki in narodni blok. Edino dva zastopnika dekalista sta bila proti temu in predlagala, da prevzame občina sama odplačevanje omrežja v svojo režijo, bele po enem letu je nezadovoljnost konzumentov prignala zastopnike soc. stranke in blokovce, da so pristali na predlog neodvisnih in odpravili veliko obremenitev. Po zaslugi dekalistov je bilo nadalje sklenjeno povrniti kon-zumentom v letu 1928 onih 5 Din mesečno od izvoda. Tako se je stvar vsaj nekoliko uredila.
3.	Kako so socialisti »reševali« stanovanjsko krizo.
Poštna direkcija je zagrozila občini, da mora preskrbeti zadostne prostore za poštni urad. Vrhutega je prišla še žandarmerija, ki je istotako zagrozila, da bo žandarmerijska stanica prestavljena iz Studencev, če občina ne preskrbi zadostnih prostorov, kajti v privatnih hišah je za državo najemnina previsoka. In kaj je ukrenil občinski svet? Začel je tukaj reševati »stanovanjsko« krizo. Občinski odbor s socialistično večino ni videl pred seboj dejstva, da je v občini delavcem potrebno okroglo 50 stanovanj. Pač pa je šel ugoditi pošti in še bolj žandarmeriji. Mi se ne bi toliko protivili, da se pošti preskrbi prostore, akoravno to ni občinska zadeva. Toda žandarmerijskega režima proletarska občina ne more podpirati. Proti glasovom zastopnikov dekalistov se je najelo posojilo 400.000 Din pri Mestni hranilnici mariborski. Od tega denarja se je 250.000 Din dalo za poslopja Štibil, ostalo pa porabilo za predelavo hiš in prostorov. Pri teh delih za prenovljenje je zopet »socialistična« večina v občini glasovala za dražjo ponudbo inž. podjetja Schleimer-Jelenca (okroglo 143.000 Din), dočim je odklonila cenejšo ponudbo podjetja Kif-man (približno 120.000 Din). S tem so socialisti občino precej oškodovali. Navsezadnje se bo v hišo vselila pošta in žandarmerija. Stanovanj bo ostalo le troje na razpolago, a s tremi novimi stanovanji se kriza ne da rešiti še dolgo ne.
Tukaj vidimo v praksi, kako zna izvajati stanovanjsko vprašanje tista SSJ, ki potom svojih govornikov (Petejan, Grčar) grmi proti stanovanjski bedi. Vidimo tudi, kako državotvorna je SSJ, ki tako skrbi, da se žandarmerija ne bi prestavila.
Naše mnenje je: s 400.000 Din posojila bi občina lahko skupno z delavci in obrtniki potom zadrug začela velikopotezno zidavo cenenih delavskih hiš. Toda Ka-lohov »socializem« je koristil le žandarmeriji.
4.	Šolstvo.
Na šolstvo odpade velik del občinskih izdatkov. Gre torej za to, da se ti izdatki dobro uporabijo. Zadnji čas je krajevni šolski odbor na predlog zastopnika dekalistov sklenil votirati 5000 Din za otroško igrišče in kopališče, v bodoče z letom 1928 1929 pa vsa učila dajati brezplačno v šolah. Pereče vprašanje postaja razširje1-nje šolskih prostorov, ki so že prenapolnjeni. Tukaj se bo moralo nekaj ukreniti, kajti čim več šol in razredov bomo imeli, manj kasarn in žandarjev bo potrebnih. — Obrtnemu šolstvli se mora posvetiti večja pozornost.
5.	Ubožni sklad in spomenik v vojni padlim.
»Socialistična« večina v občinskem svetu se lahko ponaša, da je postavila spomenik v vojni padlim in s tem manifestirala za militarizem. Kajti po vsej Sloveniji postavljajo meščanske stranke te spomenike z izključnim namenom, da med ljudstvom vzgajajo militaristični duh. Če se hoče posvetiti spomin padlih vojakov, tedaj moramo nastopati proti militarizmu, ki je povzročil te žrtve. — Ko je kmalu po postavitvi spomenika prišla zima, je seveda občina dala občinskim revežem samo 20 in 40 Din podpore za vso zimo do velike noči. — Spomenik militarizma je stal nad 3000 Din. Razume se samo po sebi, da sta edina dekalista ostala v opoziGiji kakor tudi pri glasovanju glede prispevka za kraljevi spomenik, o čemer smo že pisali v javnosti.
6. Cerkveno-koirkurenčni odbor.
(Glej članek »Iz fare sv. Magdalene«!)
7. Obdavčenje delavnice in njenih objektov.
Od leta 1923 dalje, ko je Južna železnica dospela v državne roke, ne dobiva občina nobenih davkov od delavnice in njenih objektov, izvzemši baje nekaj malega. S tem je občina prikrajšana za lepo vsoto 25.000 do 30.000 Din letno.' Na intervencijo zastopnika dekalistov je občina glede tega vložila terjatev na velikega župana in oblastno skupščino. Seveda je bil predlog^ za intervencijo v občinskem svetu dvakrat odbit in šele tretjič sprejet. Socialisti so se izgovarjali sprva, da ne gre od države davek terjat. — Do danes še ni rešitve in dokler ne bo energičnega občinskega sveta, rešitve najbrž tudi ne bo.
B)	NAŠ OBČINSKI PROGRAM ZA BODOČE.
1. Taktika.
Zavedati se moramo, da je danes občina pod popolno diktaturo s strani kapitalistov in države. Nobene avtonomije (samouprave) nimajo, zlasti v današnji dobi. ko se spet bližajo imperialistične vojne. Občine bodo torej šele tedaj res v delavsko-kmečkih rokah in bodo šele tedaj res rdeče, ko bo proletariat zgradil svojo delavsko-kmečko republiko.
Zastopniki DKRB bodo to načelo imeli vedno pred očmi in ne bodo nikdar pozabili, da je občinska politika samo en del celokupnega razrednega boja.
2.	Davki.
Občinske davke na meso je treba odpraviti, obenem pa skrbeti, da se cene mesu znižajo in da se proti ode-ruštvu uporabi zakon o pobijanju draginje, ludi druge davke, ki podražujejo živila, je treba znižati in odpraviti. Ravno zato je tem bolj nujno, da bodoči občinski svet naloži davke železniški delavnici, to je kapitalu, in te davke tudi izterja. Davčne razmere v občini Studenci so sploh skoz in skoz krivične. Skoro vse davke plačuje ljudstvo, delavec in kmet. Velika podjetja, v kolikor jih je. pa so davka prosta ali plačajo malenkost.
3.	Stanovanjska kriza.
Predvsem mora občina priskočiti na pomoč vsem, ki jih zadene ukinjenje stanovanjske zaščite. Deložirane je treba preskrbeti in vrhutega nastopiti proti bogatim in krivičnim hišnim posestnikom. Luksuzna stanovanja močno obdavčiti. S pomočjo zadružnih organizacij delavcev in najemnikov pričeti z zidavo stanovanjskih hiš. Vendar bo v bližnji bodočnosti težko obremeniti ljudstvo z novim posojilom, ki ga je dosedanji občinski svet tako nepravilno raztrosil. Ravno zato bo moral bodoči občinski svet imeti kot svojo prvo in najvažnejšo nalogo, rešiti stanovanjsko bedo.
4.	Vodovod in kanalizacija.
Kakor je bila naša prva zahteva elektrifikacija občine, tako stavljamo danes zahtevo po vodovodu in kanalizaciji takoj, ko se stanovanjska beda v glavnem zadosti. Občina bi lahko že začela s temi deli, da ni danes okrog 700.000 Din dolgov. Da se torej takšna nujna dela lahko izvršijo, zahtevamo obdavčenje kapitala, ki se naj izvede progresivno do konfiskacije (zaplembe) velikih kapitalov.
K popravilom studencev zahtevamo, da se ne priznajo preveliki izkoriščevalni stroški, ki gredo na račun občanov.
5.	Pota in ceste.
Brezpogojno je potrebno, da se na Aleksandrovi cesti napravi hodnik (trottoir). Koliko raztrganih čevljev in koliko bolezni zlasti pozimi sicer povzroči današnja blatna cesta. Stroške za to mora nositi okrajni zastop, ki pobira več davkov kot vsa občina. Ravno tako je treba urediti bregove ob Dravi in plazove. Sploh čaka še vse na regulacijo. — V okrajni zastop zahtevamo svobodne'volitve, ne pa diktiranje od zgoraj.
6.	Priključitev Studencev k Mariboru.
Danes je večina delovnega ljudstva •proti priključitvi Studencev k mestu. Kajti danes bi ta priklopitev značila: 1. večje davke, 2. še manjša samouprava. Zato tudi mi ne moremo biti za priključitev, ki bi imela omenjene posledice. Pač pa stojimo na stališču, da mora proletariat v svojem lastnem interesu in zaradi napredka stremeti, da pod svojim gospodstvom združi predmestja z mestom v Veliki Maribor.
7. Druge zahteve za bodoče:
a) povrniti konzumentom delež, ki so ga plačali v prvem letu za električno omrežje;
b) izvesti sklepe krajevnega šolskega odbora glede dajanja brezplačnih učil šoloobveznim otrokom i. dr.; obrtnemu šolstvu dati kolikor mogoče podpore;
c) izdatnejše podpiranje revnih in onemoglih;
d) boj proti vsakemu izdatku občine za popravo cerkve sv. Jožefa; cerkve naj popravljajo cerkvena veleposestva;
e) proti vsakemu podpiranju militarističnih prireditev in organizacij kakor tudi meščanskih društev in klubov;
f) boj za samoupravo občine, za delavsko-kmečko republiko.
Iz Maribora.
Oh ti ubogi komunisti!
V Mariboru so kar naenkrat vsi v skrbeh za komuniste. Vsi bi jih radi branili in se potegovali zanje. Na eni strani socialistični voditelji, na drugi strani še posebej pa klerikalni advokatje, ki so široko odprli srce krščanske ljubezni.
V Mariboru je bila najprej policija — v skrbeh za te uboge komuniste. Sumila je, da so skrivne sile na delu, ki hočejo uničiti komuniste in je zato iz naklonjenosti preiskala brezplačno vse stanovanje, da prepreči nesrečo.
Zamerili pa so policiji klerikalci, ker so uniformirani gospodje tako zgodaj zjutraj budili ljudi iz spanja. »To ne gre, ljudje morajo spati«, so rogovili farizeji po »Slovencu«.
Pa so šli klerikalci in pogruntali »idejo« in ko so jo iznašli, so se jim raztegnila mastna lica: »Takole bomo naredili. Mi smo na vladi. V naših rokah je veliki župan, on komandira policijo in policija je delala preiskave. Pst, tega ljudje ne smejo vedeti, kajti mi smo stranka »reda« in »poštenja«. Zato le tiho! In odkrižajmo se te nadloge. Čeprav smo mi dali zapoved za preiskave, dajmo, povejmo ljudstvu, da so bili socialisti tisti lumpje, ki so komuniste denuncirali. Mi pa dajmo zagovarjati komuniste. Da, da, to bo izvrstno, tako bomo storili. Saj bodo ljudje to verjeli, ker poznajo socialistične voditelje kot hlapce kapitala.«
In glej, »Slovenec« je zapisal: Socialistična stranka je denuncirala.
Zdaj je bil šele ogenj v strehi. »Kaj.« so planili pokonci socialpatriotski generali, »mi smo denuncirali? Mi vam bomo že pokazali. Nabrisali vas bomo kar pred sodnijo.«
Generali so se vsedli za zelene mize in so slavno sklenili:
»Proletariat bo res spoznal, kakšni agentje kapitala smo. Ti vražji klerikalci, s katerimi se je dalo skupaj sedeti na vladi leta 1919 in 1920, so nas zdaj čisto razkrinkali. Kaj storiti? Itheli smo smolo že s tistim »Pe-tejanovim letakom« v Mežici, ki bo lahko vsakemu našemu članu povedal jasno, kako kličemo zakon o zaščiti države na pomoč zoper komuniste. Zdaj pa še te mariborske hišne preiskave. Veste kaj naredimo? Da nam delavci ne pridejo na sled, dajmo zagovarjati komuniste. Če hočemo to doseči, tožimo »Slovenca« pred sodnijo.«
To je hec, sodrugi! Mariborske komuniste zagovarjajo po eni strani klerikalci po drugi pa socialistični ge-
nerali. Kmalu jih bodo na rokah nosili! Zlati časi se obetajo.
Toda na stran šalo. Za vso to igro se skrivata dva zločina:
Vi, reformisti kličete policijo na pomoč zoper komuniste!
Vi, klerikalci, morilci z Zaloške ceste, ste slišali ta klic in ste poslali policijo, kateri kot vladna stranka komandirate.
»Briider seid ihr alle gleich!«	Kivešlob.
Platforma DKRB velja tudi za občinske volitve. Proletarska politika mora biti enaka tako v občini kakor v državi! Na platformi DKRB je mogoč tudi pri teh volitvah skupen nastop!
Sestavljamo kandidatno listo. Imamo že vse polno dejstev, da vodstvo Socialistične stranke ne želi skupnega nastopa. Govor Petejanov pri Gotzu, vesti o paktu z demokrati, popoln molk »Del. politike« in »Voksstim-me« nam kažejo, da se SSJ želi molče in tiho izogniti temu vprašanju. Na vsa ta dejstva smo dekalisti pričeli s sestavljanjem kandidatne liste za mesto Maribor, kar javno sporočamo delavstvu. Medtem smo namreč zvedeli, da imajo socialisti že dalj časa gotovo kandidatno listo, ki so jo tajno sestavili.
Sie antworten nicht! — Wir haben in unserer »Enotnost« abgedruckt, was die Bourgeoisie iiber den Freund-schaftspakt zwischen den Sozialisten und Demokraten in ihren Zeitungen schreiben. Darum stellten wir an die Sozialistische Partei die Frage, ob das wahr ist. Bis jetzt erschien weder in der »Volksstimme» noch in der »Del. politika« eine Antwort dariiber.
65 miljonov dinarjev. — Toliko hranilnih vlog je namreč naloženih v Mestni hranilnici mariborski. Pri občinskih volitvah bo v glavnem šlo meščanskim strankam za te lepe denarje, kdo jih bo izkoriščal. — Ali je v paktu med socialisti in demokrati kakšna točka o miljonih v Mestni hranilnici?
Petejanov letak. Radovedni smo, če je ta letak za Mežiško dolino tiskal s tistim denarjem, ki ga je dobil Tone Kristan pri likvidaciji Kranjske hranilnice, o čemer je prinesla vest naša »Enotnost«. Lahko bi nam povedali socialistični generali, če so se branili tega »kranjskega« denarja.
Novost v delavnici. Upravnik železniške delavnicS je razglasil, da se od 15. t. m. dalje uvaja delovni čas od 7. ure zjutraj do 3. ure popoldne. V poletnem času bo veljal delovnik od 6. ure do 2. popoldne. — Mi se k tej novosti še povrnemo. Zahtevamo pa takoj, da se uvede polurna pavza za južino.
Delavsko-kmeiki dopisi.
Vodstvu SLS!
Pred. volitvami ste se v »Slovencu« zgražali nad nasilji, ki so se s strani žandarjev vršila nad bohinjskimi delavci in kmeti. — Obljubljali ste, da boste preskrbeli, da bodo žandarji, ki so batinali bohinjske delavce in kmete, kaznovani.
Sedaj, ko ste se združili s srbskimi radikali in vstopili v centralistično belgrajsko vlado, je čas, da svojo volilno obljubo izpolnite!
Po dejanjih in ne po besedah vas sodimo in zato lahko vnaprej vemo, da bodete ta žandarska nasilja, proti katerim ste pisali, pokrili tako, kot ste ustavljeni proces proti morilcem Fakina, avtonomijo in druge zahteve slovenskega naroda.
BOHINJSKI KMETJE IN DELAVCI!
TRGOVSKA POLITIKA.
Trbovlje, 5. okt. 1927.
V naših prenovljenih Trbovljah se je pričelo res lepo življenje, posebno za naše trgovce, ki so si po vojtii precej •opomogli. Bilo je med njimi tudi nekaj takih fašistov, ki so prišli v konkurz ali pa so se morali preseliti iz Trbovelj, ker jim ni bilo več obstanka tu. Vkljub temu, da je bilo Trbovlje najbolj prizadeto po raznih krizah, pa so si mnogi trgovci tako opomogli, da so postali iz prejšnjih ponižnih kar naenkrat naj-večji ošabneži, ki pozabljajo, da so oni odvisni od svojih konzumentov, ne pa ti od njih.
Nekateri so pričeli s to-le politiko za privijanje konsu-m en tov:
Spravili so se na tiste delavce, ki so se, vsled gospodarske krize zadolžili in odplačujejo svoj dolg v presledkih, kajti vsakemu je znano, da se v živo meso zarezana rana zelo počasi celi in prav tako je tudi z dolgovi delavcev v bednem položaju.
Mnogi trgovci so svoje zadolžene konsumente razvpili za ne vsem vse kake intrigante, samo zato, da bi jim ja ne ušli in jih ne pustili na cedilu. Nekateri pa so zadolženim kratkomalo ustavili »kredit«, češ: plačaj vse takoj, sicer ne dobiš od nas ničesar več!
Kar pa je najhujše je to, da bodo začeli izvajati tudi teror, ki ga jim narekuje njihova politika in katerega prvi slučaj je ta-le:
Gospod R. 1-, trgovec v Trbovljah II, je izročil nakupno zadolžnico tvrdki A. Šarabon, veletrgovina v Ljubljani, katera je poslala delavcu Lanišniku Jožetu terjalno in grozilno pismo, da mora v šestih dneh poravnati potom priložene položnice znesek 2011 Din, sicer se ga izterja sodnijskim potom.
Sicer je s. Lanišnik Jože gospodu R. odplačeval svoj dolg, ampak g. R. hoče imeti vse naenkrat, pa ga je prepustil tvrdki A. Šarabon, ki hoče -seveda tudi vse naenkrat in naš ubogi Lanišnik je v nevarnosti, da mu njegovo borno pohištvo zarubijo in prodajo.
Sramotno je za trgovce, če skušajo na ta način izvajati pritisk nad svojimi zadolženimi konsumneti!
Čuvajo pa se naj najhujše sratnote dotični, ki bi morda radi odkupili ubogemu delavcu zarubljeno imovino, kajti tudi oni bodo deležni promilnih obresti na kapital trgovske politike!	Pufar.
TRBOVLJE.
(Škandalozne razmere na Separaciji.)
Pritisk na delavstvo na Separaciji je vsak dan večji. 6. oktobra so štirje delavci nakladali premog. Ves dan so garali kot črna živina. Po pol 6. uri so šli v pazniško barako k oddaji službenih znamk in 10 minut pred 6. uro* so šli proti domu. Videl jih je paznik in jim za teh 10 minut črtal celi dve uri od zaslužka. Tako postopanje paznikov je naravnost tatvina, ker jemljejo delavcem to, kar je že delavsko. Tudi kot kazen se črtanje dveh ur, t. j. K šihta ne more utemeljevati. Kazni gredo v blagajno bratovske skladnice, črtane ure pa v blagajno trboveljske družbe. Rudarska nadzorna oblast in pa delavska zbornica morajo to prakso TPD v nadalje onemogočiti, ker se ne sme trpeti, da bi TPD tudi pod firmo »kazni« odirala rudarje.
Klerikalci in demokrati v »Slovencu« in »Jutru« vsak dan pišejo o zatiranju Slovencev v Italiji. Zakaj pa nikoli ne pišejo ti naši kapitalistični Usti o zatiranju delavcev in kmetov pri nas? Kadar so volitve, tedaj so vsi medeni, po volitvah se pa ne brigajo za nas niti črni niti beli buržuji. Nihče noče videti »stanovanja« na Doberni. Živina bohinjskih kmetov ima boljše hleve, kot delavci na Doberni.
Take razmere bodo vladale vse dotlej, dokler si rudarji ne bomo pomagali sami. Ustanoviti moramo razredno strokovno organizacijo in potom nje si bomo sami kaj priborili. Upati na razne odrešenike Gosarje, Bohinjce, Čobale ne smemo več.	Zagorski.
TRBOVLJE.
Marija Smodič, ki pospravlja pisarno, je naznanila zdravniku, da je s. Franc Slapšak za nas pobiral podpise, ko je bil v bolniškem stanju. S tem mu je hotela škodovati. Obstojala je nevarnost, da bo odpuščen in da se mu črta bolniška podpora. Sedaj se je pa sodnijsko dognalo, da je govorila neresnico. O njej si naj sodbo vsak sam napravi, za bodoče takim ljudem ne bo nihče verjel, upamo da tudi zdravniki ne.
HUDA JAMA.
Hodil sem že precej po svetu, bil že na mnogih krajih zaposlen in tudi v samskih hišah. Ali kaj takšnega kot je tu pri nas, nisem videl nikjer.
V samski hiši v Hudi jami je nastanjeno iz mnogih krajev delavstvo in ako te pride obiskat sorodnik ali prijatelj, mora dobiti od hišnika dovoljenje za obisk. Ako se pa zgodi, da te pride kdo na stanovanje obiskat brez dovoljenja in zve za to hišnik, te naznani ravnatelju, in vržen si iz stanovanja, a ne samo iz stanovanja, tudi iz službe. Povem vam, g. ravnatelj, da sem bil tudi v drugih revirjih v samskem stanovanju, a take nazadnjaške,. srednjeveške odredbe ni nikjer.
Vsekakor, se mi čudno zdi, da si upate izdajati take nezakonite odredbe, ki omejujejo in kratijo osebno svobodo. Vemo jako dobro, g. ravnatelj, zakaj je bila izdana, ampak tudi s to odredbo ne bodete zadržali kolo razvoja naše osvoboditve in si ne zaslužite častnih lavorik. Odpuščeni.
LJUBLJANA.
Pred občinskimi volitvami v Ljubljani sta se »Jutro« in »Slovenec« pobijala na račun 100% invalida Anton Tekavca, katerega so demokratski orjunaši po shodu v Kazini pretepli do nezavesti. Vse podrobnosti je »Slovenec« iznesel o revežu Tekavcu, povedal pa ni, da je Te-kavc 100% vojni invalid in da mu današnji režhn v katerem so po milosti Vukičeviča tudi klerikalci, daje mesečno samo 126 Din invalidske rente, kar ni niti za stanarino. »Tudi pod Žerjavom.ni bilo več kot 126 Din, in če mi hočejo klerikalci res 'dobro, naj dajo nam invalidom večjo podporo, samo od pisanja v časopisu nimamo prav nič.«
RADIKALU EMILU STEFANOVIČU!
Pet ducatov krogljic si dobil v našem trboveljskem peklu pri volitvah, pa še ne miruješ, še drugih dokazov hočeš, da rudarji niso backi in Ti ne ovčar, ki bi jih mogel pripeljati v radikalni hlev. Ne moremo Ti zabra-niti, da nam s svojimi shodi pri Pravdiču prirejaš brezplačne cirkuške predstave, povemATi pa ponovno, da radikali, ki so ustavili proces proti morilcem s. Fakina, ki so se v vseh naših sporih z TPD postavili na stran družbe, ki so nas ukovali v verige zakona o zaščiti države itd., nimate legitimacije, da bi svoji žrtvi s. Fakinu postavljali spomenik. Ali misliš, da ne vidimo, da v istem času, ko se nam dobrikaš, vršijo žandarji vašega radi-kalno-klerikalnega režima preiskave in aretacije, da gazi TPD pod vašim režimom vse delavske pravice?
Rudarji vse to vidimo in zato nihče ni hotel sprejeti mesta v tvojem režimskem odboru za spomenik s. Fakina. — Če Ti dosedanje klofute ne zadoščajo, pridi še po nadaljne!	Rudar.
CVETKE IZ OBČINSKE POLITIKE SV. KRIŠTOF —
LAŠKO.
Občinski odbor, ki obstoja iz 17 odbornikov SLS in 8 odbornikov SDS, je na svoji plenarni seji dne 14. avgusta t. 1. odpustil iz službe pomožnega blagajnika (tajnik SLS srez Laško) iz razlogov, ker je nesposoben in ker so se dognale razne nepravilnosti v škodo občine za časa revizije računov. — Ker je zadeva v sodnijski preiskavi, se nam čudno zdi, kje je dobil gerent okrajnega zastopa poverilo, za nadaljnje izvrševanje službe, akoprav je že odpuščen. Ali se ne zavedajo sedanji občinski odborniki svojih dolžnosti in pravic?
Dopisnik.
Pred desetimi leti.
(Nadaljevanje iz št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36 in 38.)
Demokratična konferenca, ki je trajala od 27. sept. do 5. oktobra naj bi podprla vlado in omogočila, da se ustavi napredovanje boljševikov v sovjetih. Sovjeti, ki so bili še za časa julijske vstaje opore menjševikov in eserov, so v septembru postali trdnjave boljševizma. Boljševiki so predvsem dobili v roke sovjete v obeh glavnih mestih, Petrogradu in Moskvi. Tedaj je Lenin napisal slovito pismo centralnemu odboru in odboroma loljševikov v Petrogradu in Moskvi:
»Boljševiki morajo zavzeti oblast.«
Oni to morejo, kajti aktivna večina revolucionarnih elementov ljudstva obeh glavnih mest zadostuje, da potegnejo za seboj mase, zlomijo odpor nasprotnika, ga premagajo, osvojijo oblast in jo obdržijo, če takoj predlagamo demokratičen mir, če damo zemljo takoj kmetom in če zopet upostavimo od Kerenjskega razbite demokratične inštitucije in svoboščine, tedaj boljševiki lahko ustanovimo vlado, ki je ne bo mogel nihče vreči...
Demokratična konferenca ne zastopa večine revolucionarnega ljudstva, temveč le kompromisarske gornje malomeščanske plasti. Demokratična konferenca goljufa kmete, kajti ona jim ne daje niti miru niti zemlje. Le boljševiška vlada more kmete zadovoljiti... Ljudstvo je utrujeno od kolebanj menjševikov in eserov. Le naša zmaga v glavnih mestih bo privedla kmeta k nam ...
Naivno bi bilo čakanje, dokler boljševiki ne dobijo »formalne« večine: nobena revolucija ne čaka na to. Tudi Kerenjski in komp. ne čakajo na to, temveč pripravljajo predajo Peterburga nemški vojski (da se iznebijo glavnega ognjišča revolucije Op.). Ravno zaradi žalostnih kolebanj »demokratične konference« mora in bo prenehalo potrpljenje peterburških in moskovskih delavcev. Zgodovina nam ne bo odpustila, če sedaj ne zavzamemo oblasti...«
Tako je govoril Lenin v času, ko je demokratična konferenca iskala izhoda... Kerenjskega govor so ves čas prekinjali boljševiki z zasmehovalnimi medklici. Govorila je cela vrsta prejšnjih in sedanjih ministrov in eserov, ki so se vsi izjavljali za nadaljno koalicijsko vlado, a so v svojih govorih le še bolj razkrivali vso gnilobo in sterilnost (neplodovitost) kompromisa.
Glasovanje je dalo sledeči rezultat: 766 glasov za \ koalicijo (zastopniki občin, ki so bile v rokah kadetov in eserov in zadrug, ki so bile v rokah menjševikov), 688 proti njej (zastopniki sovjetov in strokovnih organizacij v ogromni večini, soglasno zastopniki mornarjev in polovica zastopnikov armade). Pred glasovanjem je podal Trotzki izjavo boljševiške frakcije. Ko je prišel do točke o takojšnji oborožitvi delavcev, je odgovoril na medklice »Čemu?« takole: »Prvič zato, da se ustvari resnični jez proti kontrarevoluciji, proti novi kornilovi-jadi; drugič zato, ker bodo oboroženi delavci Rusije, ko bo upostavljena odločna diktatura revolucionarne demokracije, branili deželo revolucije proti četam imperializma z junaštvom, kot ga zgodovina Rusije še ne pozna...«
Prihodnjega dne se je konferenca z večino izjavila proti temu, da vstopijo v vlado kadeti (stranka vetske buržuazije). Kakor je bilo socializdajalcem jasno, da je koalicija z buržuazijo brez kadetov nesmisel, vendar proti tej zahtevi se niso upali nastopiti.
S tem pa je skrahirala cela »demokratična konferenca«. Menjševiki-socialpatrioti so sicer spravili, potem, ko so boljševiki s protestom konferenco zapustili, skozi konkreten sklep za upostavitev »predparlamenta«, toda v novi vladi so ostali kadeti in ves rezultat je bil ta, da so menjševiki in eseri izgubili še zadnji ostanek zaupanja pri masah. Tem hitrejše je naraščal vpliv boljševikov. Gospodarski položaj v zvezi s porazi na fronti je zaostril notranjo politično situacijo: izbruhnil je štrajk železničarjev, v vseh kotih Rusije so kmetje potom uporov razdeljevali zemljo, sovjeti so začeli pod vodstvom loljševikov mobilizirati svoje sile — za prevzem oblasti, (ki so ga tudi izvršili po šestih tednih).
Pozor, naročniki!
Ysem tistim naročnikom, M smo jih tlrjali v pismih, ustavimo pošiljanje s prihodnjo številko, ako ne pošljejo vsaj en obrok zaostanka!
Zato pošljite takoj prvi obrok! To je vaša dolžnost napram „Enot-nosti“.
Nadeloza^Enotnost^!
Uprava.
Es-Ta-Ta:
Na orožnih vajah.
Manever.
»Trči, četa! — Mirno stoj!
Lezi! — Diž’ se! — Ajd, naprej!
Teraj natrag se! — Pozor!
Skini bodež s puške, zdaj!
Trči! — Lezi! — Diž’ se zdaj! Nupokon, još u naval!«
Tako kričijo s hripavim glasom oficirji, prvaki; prostaki in drugi vojaki pa morajo, da slušajo, i kušajo, št o to je: rat.
Težko opremljeni in obloženi se krčijo v dolgih vrstah umazani in sestradani, zevajo kot mrliči v krstah ali pa s stisnjenimi zobmi molče in trpe.
Misli njihove pa so tam v tisti dobi, ki bo prišla in .prinesla Proletu svobodo.
Naznanilo.
P. n. publiki dajem na znanje, da sem prevzela staroznano
gostilno »Mesto Trst"
v Mariboru na Tržaški cesti 8.
Trudila se bom p. n. gostom poceni postreči z dobro kuhinjo in najboljšimi ljutomerskimi vini. Abonenti se sprejemajo vsak dan. — Za obilen obisk se priporoča
Alojzija Upoviek
gostilničarka.
Za ali proti davku na ročno delo? Ali naj ga plačujejo delavci ali kapitalisti?
Odgovor »Napreju«.
Proletarsko načelo je vedno bilo, je in bo: Delo naj odločuje, ne denar!
Delo je vir vsega bogastva. Nesporno je, da mora proletariat biti proti vsakemu davku, ki ogroža njegov zaslužek. Če pa teh davkov vsled svoje nemoči zavrniti ne more, mora stremeti za tem, da jih zvrne na rame tistih, ki imajo od njegovega dela največji dobiček. Zato je proletarska zahteva gospodarsko in moralno pravilna, da se obdavči kapital in ne delo. Ne le to. Podjetje, ki mu oddaja delavec dan na dan svoje moči, bi moralo pri režijskih stroških jemati v poštev vse tekoče delavske potrebe. Bolniško, starostno, nezgodno in brezposelno zavarovanje spadajo med najvažnejše delavske potrebe. Obrat, kjer je delavec uslužben, bi moral nositi stroške za vsa ta zavarovanja, bi moral tudi plačati.eventualne davke na plače.
V	smeri zmanjšanja izkoriščanja morajo biti postavljene vse delavske zahteve. Drugo, tudi jasno načelo je, da mora v svojih zavarovalnih zavodih in blagajnah odločati delavstvo, zato ker gre za njegove potrebe.
To vse je jasno kot beli dan, če gledamo s proletarskega stališča, če izhajamo iz proletarskih, marksističnih načel.
Iz teh načel pa ne izhaja Bernot. ki v zadnjem »Napreju« skuša zagovarjati svoje neproletarske in konfuzne izjave na trboveljskem shodu proti davku na ročno delo. On pa izhaja iz ravno nasprotnega, kapitalističnega načela: Kdor plača odločuje. Kdor hoče odločevati, mora plačati. Povsod velja to . . . — Tako more pisati le človek, ki misli kapitalistično, ki si zakriva oči, da ne vidi bistva kapitalističnega sistema — izkoriščanja. Proletariat naj bi svoje zahteve, svoj boj proti izkoriščanju opiral na načelo: »Kdor plača, odločuje?« Ali je to sploh resno?
Po našem mnenju je to. kar piše zadnji »Naprej«, neresno besedičenje o resnem vprašanju davka na ročno delo, ki izkoriščanje delavstva povečuje. Obenem pa je to karikatura socializma in predstavlja povsem malomeščansko gledanje na položaj in naloge proletariata.
Odgovor kraj. organizaciji JSDS in KDZ v Štorah,
ki nam je poslala dopis »Zmota ali demagogija«, v katerem navajajo sodrugi, da naše omejitve od Bernotovega govora ne smatrajo za utemeljeno, oziroma da je demagoško utemeljena. Ce bi nam le dopustil prostor, bi zelo radi objavili dopis sodrugov v celoti, ker bi se lepo pokazalo, kako so delavci člani JSDS to vprašanje zastavili boljše od Bernota, čeprav se jim še zelo pozna vpliv njegovih malomeščanskih nazorov. Sodrugi iz Štor navajajo, da bi se drugi kapitalisti ne strinjali s Trboveljsko družbo, če bi ona prevzela plačevanje davka na ročno delo. To je gotovo, toda govori ravno za našo zahtevo, ker bi jo delavstvo podrugod potem lažje uveljavilo. Nadalje trdijo, da bi potem kapitalisti zvišali cene svojih produktov in povečali draginjo. Isto so ugovarjali pred petdesetimi leti štrajkom, da kapitalist zviša cene, če je primoran delavcem plačati višje mezde, zato da je štrajk nesmiseln. Ta ugovor je že Marx tako temeljito ovrgel, da danes nihče več tako ne ugovarja. Sodrugi v Štorah napravijo najboljše, če prirede o tem predavanje, ker v kratkih časopisnih noticah se to vprašanje ne da rešiti. Kako je zahteva po odpravi davka na ročno delo v zvezi z zahtevo, naj ga plačujejo kapitalisti, smo pojasnili zgoraj. Glede prispevkov v starostno in bolniško blagajno — pa pravijo sodrugi v Štorah — bi moralo delavstvo imeti višje plače, da bi jih lahko samo plačevalo ter da potem ne bi bilo odvisno od podjetniške milosti. Na to odgovarjamo:
Proletariat je danes še tako odvisen od podjetniške milosti zato, ker ni združne okrog svoje rdeče zastave v boju za svojo stvar. To združitev pa bomo dosegli, če bomo proletariatu dali zavest, da on ustvarja vse bogastvo, da pa je danes v verigah kapitala. Te mora streti, da bo delo odločalo. Če pa se bi držali načela »Kdor plača, odločuje«, bi njegovo suženjstvo podpirali.
SODRUGOM,
ki so nam poslali v prejšni številki zaprošene št. »Delavsko kmečkega lista«, se uprava »Enotnosti« sodružno zahvaljuje. Ker smo rabili samo po en izvod, bomo ostalim poslane številke vrnili.
SODRUG!
Če hočeš, da bo »Enotnost« po 1. novembru redno izhajala na 4. straneh ali dvakrat tedensko, pridobivaj novih naročnikov! Prispevaj in zbiraj za tiskovni sklad.
VINSKO TRGATEV
v gostilni »Pod Lipo« v Mostah priredi
v nedeljo dne 16. oktobra 1927 ob 4. uri popoldne Delavsko kolesarsko društvo v Mostah
in vabi vse prijatelje kolesarjev in zabave na obilno udeležbo.
Kolesarsko društvo v Zagorju
priredi
v nedeljo dne 16. oktobra 1927 VINSKO TRGATEV
v prostorih gostilne Kovač na Toplicah. Vabimo ostala delavska kolesarska društva in Zagorske sodruge!
Delu čast in oblast.