Poštnina plačana v gotovini
Cena Din V-
Stev. 69.
V Ljubljani, ponedeljek 28. marca 1938.
Leto III.
Napredovanje nacionalistov na vseh bojiščih:
Francovi oddelki so prešli katalonsko mejo
Saragosa, 28. marca. o. Prvi nacionalistični oddelki so sinoči prestopili katalonsko mejo ob reki Cinca. Tem oddelkom poveljuje general Ya-gue, ki je včeraj popoldne zavzel zadnje utrjene kraje pred katalonskim ozemljem. Nacionalistična vojska nezadržano napreduje na vseh bojiščih.
Snoči so čete generala Jagueja zavzele katalonsko vas Salgarel. Mesto Fraga je bilo istočasno popolnoma obkoljena. Prve straže so že v mestu. Nacionalisti zavzemajo levo obal Cinca v širini 5 do 10 km in v globino 3 do 5 km. Saragosa, 28, marca. AA Stefani: Velika nacionalistična ofenziva severno in južno od Ebra se je nadaljevala včeraj na vseh odsekih. Čete generala Franca 60 zavzele važne postojanke in ujele mnogo miličnikov in Oplenile mnogo vojnega materiala. Kolone generala Jagueja so podile sovražnika na prostoru 22 km in uničile njegovo zaščitnico, ki se je hotela nekoliko upi-raJ'. Naceonalistične čete so tako prodrle do obrežja reke Cinca, ki je 30 km od Leride. Nacionalisti razvijalo ofenzivo tudi severno in južno od Huesce in v odsekih Alcanis in Alcoris. Kljub obupnemu odporu republikancev so dosegle pomembne uspehe. Posebno se branijo posebni pomunistični oddelki, ki branijo dohode k morju, ker so tam največja njihova skladišča 01 poveljstvo topništva. Menijo namreč, da je ta postojanka v največji nevarnosti.
Poročita iz Barcelone
Barcelona, 28. marca. AA. Havas: Ministrstvo za narodno obrambo je objavilo: Na vzhodni fronti
je bila včeraj ves dan bitka zelo huda. Sovražnik je napadel v smeri proti Carndanasu in Fragi. Odbili smo vse napade, vendar pa se je sovražniku posrečilo zavzeti nekaj postojank na obrambni črti ob reki Cinti. Ob 14 je sovražnik prešel v nov hud napad, ki ga je podpiralo 200 letal. Ob koncu dneva je sovražnik prodrl do vasi Cinte. Zvečer so letala tudi hudo bombardirala Lerido. Sestrelili smo 5 sovražnih letal. Naše letalstvo je zjutraj bombadiralo sovražno zbiranje i čet pri Penalvi in Canidasnosi, popoldne pa Las-matas in Aguive, nazadnje pa še zbiranje čet na cestah, ki vodijo v Candasmas in Frago. Ob Ebru je sovražnik napadal v smeri proti La Co-donera, Delmonte, Torevilla in Valdetormo. Naše čete so sijajno odbile vse sovražne napade. Zaplenili smo dva tuja tanka in ujeli več vojakov. Na estramadurski fronti se je sovražniku posrečilo zavzeti postojanko, ki jo je prejšnji dan izgubil.
Zadn>e vesti z bo’>šč
Salamanca 28 marca. AA. (Havas.) Vrhovno poveljstvo nacionalističnih čet objavlja: Naše čete so na levem krilu napredovale in tekom včerajšnjega dne zavzele 13 vasi in vrh Las Coronas. V odseku pri Orni so naše čete zavzele 4 vasi. Druge kolone so zavzele Teralta de Alcolera in Tormi-glio in vrh San Sebastian. Do večera smo napre-, dvoali za 29 km in zavzeli mostove pri Fragi v dol-I žino 11 km. Kmalu nato so naše čete prekoračile
reko Cinta in zavzele Torente de Sica, Vuelva Sin-ta in Fraga v Aragoniji ter Mascalcarijes v Kataloniji. V tem odseku so naše čete ujele več tisoč sovražnikov in zaplenile mnogo vojnega materiala. Zavzeli smo tudi več vasi. Na desnem krilu so naše čete zavzele Capdelio, Canaletas, Marone la Siera dela Monjones. Ob cesti Caspe-Gandeza smo zlomili hud sovražni odpor in zavzeli več vrhov in nekaj vasi. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 4 letala. V odseku ob Taju so bili odbiti V6i sovražni napadi.
Italianska svarila Franciji
Rim 28. marca. o. Glasilo italijanskega zunanjega ministrstva »Informazione Diplomatica« prinaša pomemben članek glede morebitne francoske pomoči rdeči španski vladi. Pisec poudarja, da Italija pozorno zasleduje agitacijo francoskih levičarskih krogov, ki 6i prizadevajo, da bi pripravili vlado do tega, da bi s svojo oboroženo močjo šla reševat rdečo Španijo. Vsak tak poskus bi po italijanskem mišljenju pomenil veliko nevarnost, ker bi Italija potem ne mogla držati obljube, ki jo je dala Angliji glede umika svojih prostovoljcev iz Španije.
V	nacionalistično Španijo je dopotovalo odposlanstvo italijanske fašistovske milice. Povabil ga je general Franco. Italijani 60 bili v Sevilli in drugod deležni navdušenega sprejema.
Govori naših in italijanskih zastopnikov ob začetku italijanske umetnostne razstave v Belgraču:
Duhovno zbližan;e - pot do trajnega prijateljstva
Včeraj dopoldne so v Belgradu v muzeju kneza Pavla slovesno odprli zgodovinsko razstavo italijanskih portretov. Začetna slovesnost se je razvila v manifestacijo prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Posebno slovesen značaj je tej manifestaciji dajala navzočnost najvišjih naših in odličnih italijanskih osebnosti. Tam je bil knez-"»mestnik Pavle, kraljevi namestnik dr. Stanko* zastopnik italijanske vlade, minister za ljudsko kulturo Alfieri, organizator razstave grof , olpi, veliko število diplomatov, zastopnikov kulturnih in umetniških ustanov.
Pri začetku razstave je spregovoril tudi knez namestnik Pavle, ki je poudaril pomen tega dogodka, rekoč: »Vem, da bom zvest tolmač naše prestolnice in vso Jugoslavije, ko izražam našo neizmerno hvaležnost Italiji za neprecenljivo blago, ki nam ga je poverila. Jugoslavija iu Belgrad bosta razumela in znala ceniti tako prijateljsko 111 plemenito gesto,^ ki nas je vse globoko ganila. / velikim zadovoljstvom odpiram razstavo italijanskega portreta skozi stoletja.
Knez-natnestnik je ob začetku razstave poslal predsedniku italijanske vlade Mussoliniju naslednjo brzojavko:
V	trenutku svečane otvoritve razstave italijanskih portretov skozi stoletja v Belgradu sem srečen, da izrazim Vaši ekscelenei čustva svoje tople hvaležnosti za neocenljive vrednosti, ki nam jih jc Italija zaupala v tej veliki umetniški in kulturni manifestaciji. To priliko izkoristim, da Ponovim Vaši ekscelenci svoje najiskrenejše želje *a Vašo osebno srečo in napredek Vaše velike '*oniovine.< — Pavic.
Po začetnih formalnostih je imel krajši govor naš Prosvetni minister Magaraševič, ki je dejal, da je razstava te vrste prva ne le v Belgradu, marveč v vsej Srednji Evropi. Za nas je posebno laskavo, da je Italija tako kulturno manifestacijo priredila prav v naši Prestolnici. Umetniki, katerih dela so na razstavi, so kulturni poslaniki Italije in to poslanstvo je danes dvakrat dragoceno in dobrodošlo. Zato se je treba zahva-“ti vsem, ki so pripomogli do te prireditve, zlasti kne-namestniku Pavlu, predsedniku italijanske vlade Mussoliniju ter ministroma Cianu in Aliieru.
Govor italijanskega m nistra
Za našim prosvetnim ministrom je spregovoril italijanski minister za ljudsko kulturo Dino Aifierl ki je dejal, da je izredno vesel, ko more zastopati fašistov-sko vlado pri začetku te razstave. Zanjo je dal pobudo knez namestnik Pavle, ▼ katerem se politična modrost druži z izrednim poznanjem umetnosti. To umetnostno *Uvje vsečano poudarja prvo obletnico belgrajskega
sporazuma, ki je tako prisrčno in resnično obnovil od-nošaje med Jugoslavijo in Italijo na vseh področjih. Ta sporazum je obe državi privedel do skupnega sodelovanja, ki je že do zdaj prineslo obema velikih koristi, Je večjih pa obeta za v bodoče. Prijateljstvo med Italijo in južnimi Slovani je stara zamisel ustvarjalcev edinstva v Italiji in v Jugoslaviji Jo prijateljstvo ni samo politično in gospodarsko marveč tudi kulturna, ker se na kulturnem področju najbolje odkrivajo duhovne sposobnosti kakega naroda. Ta razstava mora biti začetek močnega kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, pri čemer morajo pomagati poleg upodabljajoče umetnosti še gledališče, glasba, radio,
knjiga, časopisi Vse to naj ustvari čim tesnejše duhovne vezi med Jugoslavijo in Italijo, ki ju obliva isto morje. To morje ju združuje, ne pa razdvaja, saj sta obe trdno odločeni da postaneta močan branik miru v Evropi
Za ministrom Alfierijem je spregovoril še predsednik razstavnega odbora grof Volpi, ki je tudi poudarjal velik pomen te zredne razstave, kakršne do zdaj niti v Italiji ni bilo, za sodelovanje in prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo.
Pia in Pino Mlakar boita plesala na slovesni večerji
Belgrad, 28. marca. Italijanskemu ministru za ljudsko kulturo Dinu Alfieriju, grofu in;grofici Volpi ter drugim članom, ki so prišli k otvoritvi razstave »Italijanskega portreta skozi stoletja«, bo zvečer priredil predsednik vlade dr. Stojadinovič slavnostno večerjo v Gardnem domu. Po večerji bodo tu priredili tudi več koncertnih in baletnih točk. Plesala bosta priznana slovenska umetnika Pia in Pino Mlakar.
Avstrijski škofje in narodni socializem
Naročila katoliškim vernikom za plebiscit in glede stališča do
narodnega socializma
Dunaj, 28. marca. o. Z ozirom na posebne razmere, v katere; je po priključitvi Avstrije k Nemčiji prišla avstrijska cerkev in v skrbi, da bi svoje vernike obvarovali pred preganjanjem, so avstrijski, škofje izdali kratko pastirsko pismo, v katerem sporočajo svoje želje, ki jim jih narekuje novo stanje. To pismo so včeraj prebrali po vseh avstrijskih cerkvah. Izjava se glasi: Po najglobljem prepričanju in na lastno pobudo podpisani škofje avstrijske cerkvene pokrajine izjavljamo z ozirom na zgodovinske dogodke, ki so se odigrali v nemški Avstriji, tole:
Z zadovoljstvom priznavamo, da je nacionalistično gibanje v narodni in gospodarski obnovi kakor tudi v socialni politiki in nazadnje v skrbstvu za najsiro-mašnejše sloje naroda izvršilo in da še opravlja pomembno delo. Prepričani smo ,da je po zaslugi narod-no-socialističnega gibanja odstranjena nevarnost pred boljševizmom, ki vse ruši in vse uničuje. Škofje spremljajo bodoče delo nacizma s svojimi najboljšimi željami in s svojim blagoslovom ter priporočajo tudi vernikom, da se tako opredele. Mi podpisani škofje smatramo, da bo ob plebiscitu naša narodna dolžnost, da se kot Nemci izrečemo za Nemčijo ter pričakujemo tudi od vseh vernih kristjanov te dežele, da se zavedajo tega, kaj dolgujejo svojemu narodu.
Izjavo sta v imenu svojih tovarišev podpisala dunajski kardinal nadškof dr. Innitzer in drugi po rangu katoliški cerkveni dostojanstvenik v Avstriji salzburški knez nadškof dr. Waitz. O pobudah za navedeno izjavo, ki je bila prebrana v cerkvah, so avstrijski katoliški cerkveni dostojanstveniki izdali tole sporočilo: Ob priliki velikih zgodovinskih dogodkov, ki jih
*Qdba francoskega socialističnega voditelja
Boliševizem je izgubil ljudi in svoj nauk
Bruselj, 28. marca. m. Voditelj francoskih ^ialietov Pierre Laurent je v nekem belgijskem f®*>opi6u objavil članek pod naslovom >Konec “°liSevizma«, v katerem pravi med drugim tole:
, Nedavni proces v Moskvi predstavlja konec boljševizma. V izkoreninjenju zadnjih voditeljev oktobrske revolucije v Rusiji leta 1937 se kaže Istočasno tudi propad boljševističnega nauka. Od {>stih, ki so v oktobrski revoluciji v letu 1917 v «usiji igrali vodilno vlogo, je ostal samo še Stalin, ki na svojem položaju ne čuti nobene odgovornosti. Stalin je smešen človek, toda sposoben »toriti največje napake. Nasilen je toliko, da mu ni enakega. Stalina splošno smatrajo kot človeka druge vrste, šele leta 1926 se je začelo Stalinovo ime pojavljati v javnosti. S Stalinom je “Ploh nemogoče o čem razpravljati. Njegove utemeljitve so tako nore, da jih je nemogoče pobijati. Prav tako se človeku zde njegove trditve, Ka*or če bi kdo trdil, da je Švica v Ameriki. Te
svoje duševne revnosti se Stalin tudi zaveda in se zato izogiblje vsakega razpravljanja. Ideološkim dokazom svojih nasprotnikov postavlja na-« sproti dokaz strelov v hrbet, prav tako kot bandit, ki ga lahko človek sreča v mračni ulici in ki čaka na svoje žrtev ne morda v imenu rimskega ali stalinskega prava, pač pa v imenu samokresa, Saj je čisto naravno, da je mnogo lažje pobijati svoje nasprotnike s streli kakor pa z besedo. Ker so danes vsi voditelji oktobrske revolucije v Rusiji bili že pobiti ali pa živi pokopani, je boljševizem poslal Stalin sam. Boljševizem, to je Stalin sam, ali z drugimi besedami, boljševizem je razumnikom postal brezno, v katerega padajo in odkoder ni vrnitve. Boljševizem je izgubil svoje ljudi in nauk. Boljševizem v Rusiji je mrtev Njegove podružnice v zamejstvu čedalje bolj odkrito uvajajo fašistične nauke. Trockistični boljševizem jedva So životari s praznimi frazami Očividno je, da je nastopil boljšc-vimu konec.«
preživlja avstrijsko ljudstvo v časih, v katerih se izpolnjuje tisočletna težnja našega naroda po zedinjenju z Veliko Nemčijo, so avstrijski škofje po vsestranskem premisleku sklenili da naslove na vernike razglas, ki bo prebran po vseh cerkvah. Smatramo, da smo to mogli storiti tembolj mirne duše, ker nam je posebni poverjenik vodje nemškega rajha za plebiscit, Biirckel, zelo iskreno razložil smernice svoje politike ter omenil, da bo osnovno načelo te politike načelo: Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega!«
Dunajski kardinal nadškof dr. Innitzer je poslal posebnemu zaupniku vodje nemškega rajha za plebiscit, Biirckelu, izjavo avstrijskih škofov, in dodal še tole spremno pismo:
»Visoko spoštovani zaupnik nemškega vodje. Čast mi je poslati priloženo izjavo avstrijskih škofov.^ Iz njene vsebine se boste mogli prepričati da smo mi avstrijski škofje prostovoljno brez kakšne prisiljenosti izvršili svojo nacionalno dolžnost. Že vnaprej sem prepričan, da bo ta izjava začetna točka za složno sodelovanje. Izvolite sprejeti izraze mojega odličnega spoštovanja. HeB Hitler!, kardinal Innitzer, nadškof, s. r.
Izjavo avstrijskih škofov, ki so jo včeraj prebrali po avstrijskih cerkvah, so podpisali tile cerkveni dostojanstveniki: kardinal nadškof dr, Innitzer, nadškof Gašper, nadškof dr. Waitz, nadškof dr. Pavlikovski, nadškof Johannes Maria Gfollner in nadškof dr. Mihael Memelover.
Izidi bolgarskih volitev
Vlada ima 104 poslance, opoziciia 56
Sofija, 28. marca. m. Z včerajšnjimi volitvami v sofijskem okraju so bile končane državnozborske volitve v vsej Bolgariji. Po uradnem poročilu so volitve potekale v popolnem miru in redu, le v nekaterih krajih je prišlo do manjših neredov. V Sofiji je bilo izvoljenih tudi več opozicionalecv, med drugimi bivši predsednik vlade in vodja, fašistov Aleksander Cankov in bivši minister Todor Kožuharov. Že pred izidom volitev se je večina izvoljenih poslancev izjavila, da bo v sobranju podpirala vlado. Za vol iv ni program so se izrekli 104 poslanci, *a opozicijo p a 56.
Zastopniki nemškega in poljskega tiskovnega urada se bodo sestali v začetku aprila v Varšavi in razpravljali o podrobni izvedbi tiskovnega sporazuma, ki sta ga obe državi sklenili leta 1934.
330.000 avtomobilov so zgradile nemSke tovarne lani in s tem svojo proizvodnjo od leta 1932 poše-storile. Vseh avtomobilov je zdaj v Nemčiji čez poldrugi milijon. Izvozili so Nemci lani 68.000 avtomobilov.
Vesti 28. marca
Tri ure in 40 minut bo trajal od zdaj potniški polet iz Prage v Pariz.
Skupne vaje vsega angleškega brodovja okrog Gibraltarja so se končale v soboto. Ta teden bodo imeli vaje še posamezni brodovni oddelki po tistih morskih predelih, ki so jiin izročeni v nadzorstvo.
Francoski poslanik v Londonu je imel včeraj dve posvetovanji z zastopniki angleškega zunanjega ministrstva.
Potres na Hrvatskem so ugotovile tudi italijanske opazovalnice.
Spor med Sovjeti in Japonci se je začel zaradi tega, ker mandžurska vlada, ki je dejansko odvisna od Japoncev, ni plačala Sovjetom zadnjega odbroka za vzhodno kitajsko železnico, katere gospodarji so Rusi.
3000 nemških delavcev je prispelo v Tripolis, kjer so jih tamošnje italijanske kolonijalne oblasti slovesno sprejele.
Do burnih prepirov je prišlo v madžarski poslanski zbornici zaradi vprašanja iegitimističnih poslancev v vladi. Ti poslanci 60 se razburjali, ker je s priključitvijo Avstrije k Nemčiji izginilo sleherno upanje, da bi se Habsburžani vrnili v Avstrijo in na Madžarsko.
Dva milijona dolarjev odškodnine zahteva ameriška vlada od Japoncev zaradi potopitve križarke »Panay«.
Blizu Pariza je zletela v zrak majhna tovarna za razstreliva. Prt tem je izgubila življenje neka ženska, nekaj delavcev pa je bilo ranjenih.
Albanskemu kralju Zogu je madžarska vlada za poroko sklenila podariti štiri konje plemenite lipicanske pasme.
Polet iz Nove Zelandije v London se je posrečil angleškima letalcema Clousteju in Ricleju, ki sta včeraj pristala na londonskem letališču. Za pot sta potrebovala 10 dni in 21 ur, kar je manj od vseh dosedanjih časov.
Poljski maršal Ridz Smigly se je nacionalnim poslancem zahvalil za izraze zvestobe, ki jih je doživel od poljskega naroda zadnje čase, ko je grozil spor z Litvo. Prav ta čas je pokazal, da so vsi Poljaki eno, kadar gre za velika narodna vprašanja, je dejal maršal.
Romunski proračun za prihodnje leto znaša čez 28 milijard lejev.
Turška vlada bo sprejela na turške univerze več avstrijskih judovskih profesorjev, ki slove kot znanstveniki. Za to bo spremenila uredbo, ki prepoveduje priseljevanje Judov.
Miinchenska opera je dospela v Milan, kjer bo izvajala vse štiri opere iz Wagnerjevega ciklusa »Prstan Nibelungov«.
Velike spremembe v nemški diplomaciji napovedujejo za ta teden. Med rugim bodo za poslanika v Londonu imenovali baje sedanjega varšavskega poslanika Moltkeja, za poslanika v Rimu Macken-sena, za poslanika v Ankari pa Papena.
Nekaj pregnanih grških politikov se bo smelo vrniti z otoka Parosa, kjer so internirani.
Bivši abesinski cesar je iz Londona predaval po radiu študentom na norveškem vseučilišču v Trondhjemu in se jim zahvalil, da se zavzemajo za njegovo stvar v Abesiniji.
»Ceste bodočnosti« je naslov nemške*n,u filmu o bodočem prometu. Film v sliki in besedi ponazarja načrte za bodočo organizacijo in gradnjo velikih cest za motoma vozila.
Vsem evropskim političnim beguncem hoče dati zavetišče mehikanska prestolnica. Mehikanska vlada bo poskrbela, da bodo begunci dobili tudi delo.
Španskega nacionalističnega majorja Troncosa, ki je bil pretekli teden obsojen v Franciji, ker je poskusil s tovarišem ukrasti rdečo podmornico v pristanišču v Brestu, so Francozi včeraj izročili španskim oblastem, ker je Tronco6o kazen odsedel že v preiskovalnem zaporu.
Francosko vojaško letalo s petimi možmi se je vnelo blizu Sardinije ter v plamenih padlo v morje. Vsi člani posadke so utonili.
Poljska je odpravila svoje poslaništvo na Dunaju ter ustanovila namesto njega samo generalni konzulat kakor druge države,
73. zasedanje japonske poslanske zbornice se je končalo te dni. Na njem so sklenili, da bodo vojno s Kitajci izvedli do zmagovitega konca.
Nemški državni poglavar Hitler jc sprejel poveljnika finske vojsike generala Oestermana, ki je že dalj časa gost nemške armade.
Posojilo 350 milijonov pezet je razpisala barcelonska vlada. Pravijo, da je bilo v treh dneh vse podpisano.
Zaradi napake v praški plinarni je bila češka prestolnica v soboto brez plina, zaradi česar so bili prizadeti predvsem ljudje, ki jedo po gostilnah, ker jim niso mogli pripraviti kosila.
Propaganda Kominterne se je zadnje ča6e vrgla predvsem na Jude, ki so zaradi splošne osovraže-nosti zbegani in zaradi tega zelo dovzetni za komunistično revolucionarno propagando. Tako pišejo poljski listi.
Holandija je imenovala novega poslanika pri
italijanskem kralju in cesarju ter s tem dejansko priznala Italiji pravico do Abesinije.
Za 15 letnico italijanskega letalskega ministrstva bodo po vsej Italiji sloVesno odprli 29 letališč, 26 velikih hangarjev ter 5 novih letalskih šol.
Za prireditev olimpijskih iger 1944 se zavzema Grčija, ki je sklenila poslati olimpijskemu odboru prošnjo.
Egipt bo prihodnji mesec obiskal turški zunanji minister Ruždi Aras. Podpisal bo turško-’ egiptski sporazum. Trdijo pa tudi, da bo tunski zunanji minister povabil egiptsko vlado, naj pristopi k vzhodnemu sporazumu.
Noto z zahtevo po odškodnini 7,a potopljeno angleško ladjo »Endimijon« je angleška vlada poslala v Burgos. Podobno noto je poslala angleška vlada tudi v Tokio, ker smatra Japonsko odgovorno za vso škodo, ki so je v kitajskih vodah utrpele angleške ladje.
Rdečo obrambo Madrida tvorijo zdaj samo še Španci, ker so vse mednarodne oddelke poslali na druga bojišča.
Novo radijsko oddajno postajo so dali včeraj v promet v Atenah. Prvi je govoril kralj Jurij, ki se je v svojem govoru bavil izključno z proslavo obletnice osvobojeuja.
m
Lepa izselienska akademija
Škof dr. Rožman ie slovensko mladino pozval k delu za naše
izseltence
Ljubljana, 28. marca.
Skrbnica naših izseljencev Rafaelova družba je organizirala za včeraj dopoldne v frančiškanski dvorani pesfro in lepo akademijo, ki je bila prav za prav manifestacija našega naroda za tiste sinove, ki so morali za kruhom v tujino. Občinstvo je dvorano do zadnjega kotička napolnilo. Navzoči so bili ban dr. Natlačen, ki je bil obenem pokrovitelj akademije, škof dr. Gregorij Rozman, župan dr. Adlešič, zastopniki oblasti in predstavniki kulturnih organizacij.
V prvi točki akademije so nastopili godbeniki uči-teljiščniki, ki so odigrali tri točke. Takoj za njimi pa je imel gqvor škof dr. Gregorij Rožman, ki je pokazal na našo vse premajhno skrb za izseljence, ki jih je v tujini več stotisoč. Izseljenci so pravi ud narodnega telesa. Narod mora to izgubo čutiti, če je zdrav in zares živ. Zato je dolžnost vsakega naroda, da skrbi in navezuje nase vse tiste, ki se izselijo v tujino, in jih ne pusti utoniti v morju drugih narodov. In ta vez ne sme biti samo denar, ki ga pošiljajo izseljenci domov, temveč živa vez, ki veže srce in dušo, vez kulture in globoke vere.
Nato je škof dr. Rožman označil dolžnosti, ki jih imamo do izseljencev. Biti vedno v stikih z njimi po misli, molitvi, knjigah, časopisih in pismih, vedno jim dati čutiti, da domovina nanje ni pozabila, temveč jih še vedno šteje med prave 6voje sinove. Tri vrste izseljencev poznamo. Take, ki so se izselili, pa so bili že takrat odločeni vrniti se s prihranki nazaj v domovino. Več je takih, ki so si v tujini postavili dom ter se ne bodo več vrnili. Ti so skrbi domovine zelo potrebni, ker njih število hitro pada. Tretja vrsta izseljencev pa
so sinovi izseljencev, ki so se v tujini rodili, se tam vzgojili in postali tam tudi državljani.
Domovino poznajo le še iz pripovedovanja svojih starsev, tujina jih je prepojila s svojim duhom. Ta mladina je zlasti potrebna skrbi s strani domovine. Treba jih je prepojiti s prepričanjem, da so sinovi in hčere slovenskega naroda, ki morajo svoj jezik ne pozabiti temveč ohraniti. S temi je treba navezati tesne stike in jih spet čvrsto privezati na tisti narod, iz katerega so izšli. In v tem ima naša mladina največjo nalogo. Pokazati izseljencem, da se stalno zanje zanima in zanje vedno čuti. Za zgled nam morajo biti v tem drugi evropski narodi.
Občinstvo je govor škofa dr. Rožmana prisrčno pozdravilo. Nato so sledile ostale točke akademije. Nastopile so učenke Lichtenturnovega zavoda, ki so pele in izvajale simbolično vajo. Prav ganljiva je bila deklamacija Ljubice Božičeve, ki je deklamirala pesem Mirka Kunčiča »Pismo v tujino«. Dijakinje uršulinske gimnazije so zapele troje pesmi. Nastopile so spet učenke Lichtenthur-uovega zavoda s pesmijo in simbolično vajo. Gdč. Metka C i m p e r š k o v a je zaigrala na klavirju precej težko klavir, skladbo. Dijaki škofijskega zavoda pa so nastopili z Župančičevo »Dumo«, ki so jo recitirali v odlomkih ter spremljali s simboličnimi vajami. Pevski zbor I. dekliške meščanske šole je zapel štiri pesmi, dijaki škofijskega zavoda r Št. Vidu pa sedem pesmi. Vsa veličastna akademija se je zaključila z državno himno.
Ves spored je prenašala tudi ljubljanska radijska postaja.
Kake te Je Jane« učil evropskih jezikov
Moravče, 28. marca.
Janez je za svojo okolico več kot navaden človek. Izbere ei kako preprosto sredstvo, nekaj zamrmra, pa ti »oddela« vse, kar je komu narejeno«. Vraga ti užene v štedilnik kakor psa pod mizo. In strahov se ne boji, kar je nekoč dokazal, ko jih je namlatil s cepcem. Lov na brezžične brzojavke, katere prenašajo zračni valovi, je njegova najnovejša iznajdba. Nerodno mu je edinole to, ker ne zna evropskih jezikov. Pa se je obrnil na veščaka, kako bi se jih najhitreje naučil. Ta mu je svetoval, naj si nabavi časopisov vseh onih jezikov, katere bi rad govoril. Kolikor izvodov, toliko litrov vode; nato pa kuhati vse dotlej, dokler se papir ne razkuha. Goščo je treba precediti in popiti tekočino do slednje kapljice — seveda naskrivaj, ker so ljudje nevoščljivi. Janez si je kupil časopisov in kuhal po navodilu Ko je odlil tekočino, pa v skrivališče, da bi jo spravil vase. Začetek je bil menda dobre; že se mu je valil in obračal jezik po angleško in po francosko. Tedaj ga je iznenadila žena, ki je hotela vedeti, kaj počenja. Mož ji je nekaj odgovoril, pri čemer se mu je zaletelo. To mu je bilo v pogubo. Sredstvo je izgubilo čudovito moč ter ni več delovalo. Poskus ga je veljal toliko, kolikor je bil dal za časopise. Huje je bil oškodovan pred leti v družbi nekega sleparja. Janez bi bil rad izpopolnil svoje znanje, zato je opravil vse, kar mu je bilo naročeno. Slepar pa je izrabil njegovo odsotnost tor mu odnesel več predmetov. Na evetu je pač tako, da vsaka skušnja nekaj stane.
Izid volitev meščanske korporaci e v Kamniku
Volilni upravičenci tuk, meščanske korporacije so včeraj izvolili nov gospodarski in nadzorni odbor, Za listo I je bilo oddanih 41, za listo II pa tOO glasov. Izvoljeni so bili sledeči gospodje: V gospodarski odbor: dr. Trampuž, Jerele Fr., Benkovič Iv., Pirnat Ludvik, Goltes Josip, Lap Cene in Cuzak Janko; namestniki : Pirš Miha, Kolman Martin, Ambrož Nande in Antonin Franc. — V nadzorni odbor: Nerima Ferd., ing. Birk Franc, Peterlin Fr., Albrecht K., in Stele Janko; namestniki: Klemenčič Josip st., Benkovič Karol in Kovačič Iv.
Izvoljena odbora se bosta konstituirala pri prvi seji, ki bo v kratkem sklicana.
Potres v Mariboru
Maribor, 27. marca.
Dane« opoldne ob 12.15 smo začutili v Mariboru močan potresni sunek, ki je povzročil v mestu precej razburjenja. Potres je trajal kakih pet sekund Najmočnejši je bil prvi sunek, potem pa je tresenje polagoma pojenjalo. Potres so precej močno občutili stanovalci višjih nadstopij visokih hiš. V kuhinjah je ponekod letela posoda iz omar, v sobah pa je na gladkih parketih plesalo pohištvo, ljudje pa so vsi v 6trahu hiteli pod podboje pri vratih. Strah pa se je polegel, ko je ostalo samo pri prvem sunku. Potres, ki je za Maribor silno redek dogodek, je bil za današnji dolgočasni popoldan dobrodošla tema za razgovore po kavarnah in gostilnah.
Naše gospodarstvo v februar.u letos
(Po statistiki OUZD v Ljubljani) Povprečno število vseh pri OUZD v Ljubljani zavarovanih delavcev je znašalo v februarju 1938 90.092 oseb. Konjunktumi prirast od febr. 1. 1. je znašal + 8031 delavcev. Najbolj so napredovale sledeče industrije: gozdno-žagarska + 1884, tekstilna industrija + 959, industrija papirja 647, gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) 622, kovinska industrija 586, industrija kamenja in zemlje 529 delavcev. Malenkostno in brezpomembno konjunkturno nazadovanje zaposlenosti izkazujeta samo higiena ' in trgovina.
V sezijskem pogledu so napredovale sledeče industrije: gozdno-žagarska industrija 670 delavcev, tekstilna industrija 392, gradnje nad zemljo 380, gradnje železnic, cest in vodnih zgradb 355 delavecev. Ostale industr. ne izkazujejo pomembnejšega sezijskega napredovanja niti nazadovanja. Celotni sezijski prirast vseh zavarovnih delavcev znaša v tem mescu 1850 oseb.
Za prazen nič -revolverski streli
Kamnik 27. marca. Na praznik Marijinega oznanjenja je krasno vreme marsikoga izvabilo v naravo. Kavčič Tilen, Cerar Anton in njegov brat, vsi trije rojaki iz Volčjega potoka in po poklicu mizarji, so se odločili, da gredo s kolesi proti Kamniku. Prišedši v Kamnik so se razšli: Tilen vasovat k nekemu dekletu, brata Cerarja pa zopet po svojih potih.
Verjetno je, da so bili vsi trije najbrže malo dobre volje, ker so se pozno v noči znašli v presledkih v Cerarjevi gostilni. Med drugim so se začeli razgovarjati tudi o premoženjskem stanju vsakega izmed njih. Ta debata pa je imela prav žalosten zaključek. Brata Cerarja sta Kavčiča naj-brže malo premalo ocenila, kar mu je šlo tako na živce, da je po daljšem prerekanju segel po samokresu ter oddal tri zaporedne strele. Cerar Anton je ostal na mestu brez zavesti, dobil je strel tik nad srcem, dočirn ' je bratu prestrelil levo nogo pod kolenom.
Ob % 4 zjutraj prihiti nekdo po Kregarjev avtotaksi, da je odpeljal na kraj tragedije zdravnika g. dr. Puclja, ki je ranjencema nudil prvo pomoč ter odredil takojšen prevoz v bolnišnico.
Vloge pri hranilnicah stalno naraščaio
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so tudi v mesecu februarju 1938 narasle vloge pri slovenskih samoupravnih hranilnicah in sicer v celoti za 11 milij. ter znašajo 1.053,582.310 din. Če odštejemo v tem prirastku vsebovane vlagateljem pripisane obresti (1.4 milij.), se jrojavi cist prirastek 9.5 milij., torej pol milijona več ko v mesecu januarju. V 2 mesecih so torej vloge narasle za blizu 19 milijonov din.
Vloge na knjižice so znašale skupno 625.9 milijonov, vloge v tekočem računu 427.6 milijonov. Znesek vlog na knjižice je narasel pri 9, vlog v tek. račun pri 10, skupni znesek vlog pa pri 12 hranilnicah, število vlagateljev na knjižice pri 8, vlagateljev v tek. rač. pri 9 in skupno število vlaga-teljv pri 7 hranilnicah. Vseh vlagateljev je. 135.104.
Iz teh številk izhaja, da je akcija za vpostavi-tev likvidnosti hranilnic in ostalih denarnih zavodov vplivala prav ugodno tudi v mesecu februarju, in da se razvija gibanje vlog zelo ugodno, ker 6e zaupanje vedno bolj vrača. Dotok novih vlog je stalno razveseljiv.
»To je vse radi prekletega avtomobila lorda Arbuckleja,* je pojasnjeval. »Vozi, ko da bi bil blazen. Skoraj bi me bil stisnil. Vse blato iz jarka sem dobil na plašč —<
Navzoči so se po tihem smejali.
»Ali se Vam zdi to smešno?« je divje rekel možakar.
»Dostikrat je lord Arbuckle nam povozil kokoši,« je rekel gostilničar, »in Vam se je to zdelo samo po 6ebi razumljivo, da, celo smešno. Danes pa. ko ste radi njega vi malo umazanj, delate brup. Opravite to z njim samim, John, Lord Arbuckle je Anglež in Vi tudi, kakor mislim. Te Vaše zgodbice, John, nas prav nič ne zanimajo.«
Zopet se je oglasil smeh.
»Anglež, Anglež,« je menil John s hudobnim posmehonl, »da, samo po sebi umevno in jaz mislim, da bi bil nekdo zelo srečen, če bi mogel poročiti lorda Arbuckleja in .. .<
(Pristavil je grdo angleško besedo.)
V sobi je bilo slišati mrmranje.
»Res, John, in koga?« je rekel krčmar.
»No, gromska strela, Vašo grofico Antiopo! <
Mrmranje je postajalo močnejše. John si je podprl boke z rokami in se posmehljivo zarežal:
»Da, Vašo grofico Antiopo,«
»Lažešl« je zavpil nekdo.
Bil je kočija/., ki se je začel mešati v pogovor. V sobi se je oglasilo zadovoljno mrmranje.
»Jaz lažem?«
»Da, John, jaz ti pravim, da lažeš in da dobro vri, da lažešl«
»Pazi se, Jožef.«
»Meni se ni treba nič paziti. A, povem ti, da lažeš, Njena visokost ne
Pierre Bdnolt:
VELIKI JEZ
Roman iz Irskih boiev za svobodo
18
bo nikdar poročila Angleža, pa naj bo to lord Arbuckle, ali lord Kitchener, ali pa sam Mr. Lloyd George ...«
»To bomo še videli!«
»Pa tudi, če bi morale razcapana ob nedeljah v cerkev po killarney-skih ulicah.«
Misel, videti Antiopo v takem stanju, je na navzoče učinkovala tako, da so bili do Angleža še bolj sovražni. Ta je pa naprej izzival. Že 60 začele padati zbadljivke z obeh strani.
Nenadoma pa se je oglasil sredi vsega tega hrušča dr. Grtitli s svojim tenkim in trdim glasom:
»No, mislim, da ste že napeli streho na vozu. Kdaj se bomo torej odpeljali?«
Vsi so molčali. Kočijaž se je priklonil.
»Izvolile, ekscelenca.«
Dve minuti kasneje smo že bili na poti, a napeta streha nam je onemogočala slednji pogled.
Prijel sem Jožefa za komolec:
»Ali je bil lord Arbuckle voznik avtomobila, ki je preje vozil mimo nas?«
»Du,< je mrmral. »Toda to, kar je rekel John, je napačno, to Vam pri-sežem Njena Visokost se ne bo nikdar poročila z lordom Arbucklejem.«
»Ah,« je rekel lahkotno doktor. »Doživel sem že mnogo čudnejšega. Po avtomobilu, ki ga je vodil lord Arbuckle, sklepam, da mora biti zelo
bogat.«
»Nikdar 1« je rekel Jožef.
»Divje je tolkel po svojih konjih ir ponavlial:
»Nikdar, nikdar!«
Doktor Grtitli me je prijel za roko.
»Kaj pravite k temu?« je mrmral. »Kako žalostne dokaze navajamo izza šolske mize, kadar govorimo o nasprotju teb dveh rodov. Kako klavrne v primeri z resničnostjo!«
Nisem odgovoril. Bilo mi je neprijetno. Spomnil sam se na izredno lepoto mladega moža, ki sem ga pred kratkim videl.	,
Na levici smo slišali močno šumenje. Morje je moralo biti čisto blizu nas toda tema ga je zakrivala očem.
Polagoma je vstala na višini pred nami mogočna senca
»Kmalu bomo tam«, je rekel kočijaž.
Konji 60 začeli voziti hitreje, ne da hi jih kaj vzpodbudil.
Ob dolgi živi meji iz gloga smo prišli do visokih železnih vrat, katerih konice so se svetlikale v mesečnem siju. Vrata so bila tako hitro odprla, da voza skoraj ni bilo treba ustaviti.
Brez šuma je drdral naš voz po drevoredu, posutem s peskom in med velikimi temnimi drevesi, ki so imela piramidasto obliko.
Peljali smo se mimo visokih zidov,
v katerih se je tu in tam pokazalo razsvetljeno okno. Nato je voz obstal pred širokim stopniščem.
Električna luč je obsvetljevala moža, oblečenega v smoking. Stal je na vznožju stopnišča. Bil je izredno velik. Gosti in črni lasje so mu padali na čelo. Njegov morili in gladko obrit obraz 6e mi je zdel v tej ostri luči trd.
»Gospod Ralph«, je rekel kočijaž z glasom, polnim spoštovanja in bojazni, »naznanjam Vam, da smo imeli lepo vožnjo.«
Mož v smokingu se nama je prikloni! in nama dal znamenje, naj greva za njim, ne da bi rekel besedo.
Četrto poglavje.
KENDALE
Nesreča, pri kateri je grof Kendale
izgubil svoje življenje, se je dogodila 6. junija 1914. Tri mesece poprej so je poročil grof z Antiopo Antrimovo. Poroka je bila v družinskem gradu Dunmorehi pri Portriushu na severni obali Ulstera. V tem gradu se je Antiopa rodila in tam je tudi zrastla. Vprašanja, ali bo mladi par stanoval v gradu Kendoleju, ali bo ostal pri grofu Antrimu v Dunmoreju, sploh niso načeli. Kljub srečni mladosti Antiopa ni hotela ostati v Dunmoreju, ker je ta del Irske skoraj ves protestantski. Grof Antrim pa je v teh stvareh mislil čisto^ drugače, čeprav tudi njemu še daleč ni bilo všeč, da je Ulster protestantski.
Grof je hotel ostati v 6vojem dvorcu. »Ulster je postal to, kar je sedaj,« je rekel, »zato, ker Irci niso izpolnili svoje dolžnosti. Samo so pre-pustili svojo domačo zemljo Angležem. Angleško priseljevanje bi bili
niArnli nronroi1!)! <r
Usodna kupčija s konji
Trojane, 28. marca.
Skozi Ločico ob državni cesti je te dni pri* gnal neki barantavec na videz čednega konja, ki ga je bil pripravljen zamenjati. Posestniku Kovača je žival ugajala; začela sta se pogajati ter se končno pogodila. Za lepega »pramca« je dal Kovač dva svoja manjša konja, katera je kupec takoj odgnal proti Ljubljani. Kmalu pa se je izkazalo, da zamenjani konj ni brez napake. Živino-zdravnik je ugotovil hudo zaprto naduho, zaradi cesar žival^ ni za naporno delo. Zadeva je prišla pred sodišče, ki je razveljavilo kupčijo. Barantač je moral vrniti Kovaču oba konja, za poravnavo stroškov pa odstopiti svojega »pramca«. Ko jo mož ves utrujen prispel domov iz Ljubljane, pa konja, določenega za odškodnino, ni našel več v svojem hlevu. Domači so mu povedali, da ga jo nekdo odvedel tik pred njegovim prihodom. Kovač se je takoj odpravil nazaj v Ljubljano in prijavil tatvino policiji. Osumjeni barantač je konja menda res odpeljal; nima pa ga doma v svojem hlevu in tudi ne mara izdati njegovega bivališča. Proti osumljencu je uvedeno ponovno sodno postopanje.
Škof>a Loka
Pokopališko cesto valjajo. Pokopališko cesto* katero je začela občina že lansko jesen temeljito preurejevati in razširjati, so sedaj po končanih delih začeli še temeljito valjati s težkim cestnim valjarjem. Cesta je sedaj široka 7.40 m. Služila ne bo toliko voznemu prometu kakor pešcem. Cesta bo sedaj kras vsemu mestu.
Karlovška ulica bo dobila novo lice. Včeraj sol začeli delavci podirati stari vrtni zid ob vrtu g. pr, Sušnika v Karlovški ulici. Na vsej dolžini zidu jo Karlovška ulica silno ozka. Ko bo zid podrt in material odvožen, se bo zgradila nova iična ograja* tako da bo ulica razširjena za 4 m.
Ženske narodne noše na gasilskih svečanostih dne 8. maja želi v čim večjem številu naša gasilska čete. Da bo gasilski praznik čim veličastnejši, so naproša naše ženstvo, da se je v čim večjem številu udeleži v narodnih nošah. Moške narodne noše ne pridejo v poštev.
Agentje, ki prodajajo razne krivoverske knjige, se čim dalje pogosteje oglašajo v našem mestu. Vse prebivalstvo opozarjamo, da takim ljudem pokaže vrata.
Izza naših meja
Nesreče na deželi. Ko je peljal voz krompirja, se je 72 letni kmet Andrej Režek v Sv. Ani pri lrsttt spotaknil in padel pod konja. Poškodovanec je bil odpeljan v tržaško bolnišnico. — Nesrečno je padel in se precej težko poškodoval 90 letni vrtnar Franc Raj-gel, najstarejši kmetovalec v Sežani. Tudi on je bil prepeljan v tržaško bolnišnico.
Večja skupina avantguardistov, t. j. članov mladinske fašistične organizacije iz Trsta, je v nedeljo obiskala Sv. Goro pri Gorici. Družba je prepevala nacionalne pesmi in izvršila manjšo parado.
V Brdu pri Gorici so v nedeljo blagoslovili podstavek in drog za italijansko zastavo. Blagoslovitev je izvršil domači župnik in slavnosti so se udeležili vsi domačini, ki so včlanjeni v fašističnih organizacijah.
Pričeli so z deli na cesti med Vidmom in Gorico. Cesta bo popolnoma nova in bo nadomestila staro pokrajinsko ter omogočala živahnejši in ugodnejši promet med obema krajema. Pri tem bodo razlastili precej zemlje. Samo 18. t. m. je bilo sklenjenih 53 pogodb za odstop zemlje med državo in lastniki zemljišč, v skupni vsoti nad 50.000 lir.
2215 družin, ki štejejo skupno 17.235 otrok, živi v tržaški pokrajini. Od tega odpade na Trst 1135 družin z 8681 otroci. Vidimo torej, da v sorazmerju s prebivalstvom odpade večji del družin s številnimi otroci na podeželje, ki spada pod Trst. Sklenjeno je bilo, da se ustanove po deželi krožki, ki bodo nudili »moralno« pomoč družinam s številnimi otroci.
Nagrado 600 lir je dobila od Mussolinija družina Ferletič iz Mirna pri Gorici, kateri sta se rodila dvojčka. Ravno tako nagrado je dobila družina Sinčič iz Poreča.
Zopet nesreča z razstrelivom. 45 letni Zimič je našel granato in jo je hotel s kladivom odpreti, da ni jo izpraznil in prodal kovinske dele. Granata je eksplodirala in ga poškodovala, zaradi česar je moral Zimič v bolnišnico. Posledice sicer sprva niso bile najhujše, a vendar so nastale kmalu komplikacije in morali so mu odrezati desno nogo. Zimič je doma iz Doblarjev pri Gorici.
Preureditev goriškega muzeja. 24. maja t. 1. bodo odprte javnosti sobane mestnega goriškega muzeja, ki je bil po želji goriškega prefekta Orazia preurejen.
• Uu?i hi ^ popolnejšo sliko o vojni ob Soči m bitkah, ki so se tam vršile. Ena izmed sob bo posvečena italijanskemu kralju Viktorju Emanuelu, kjer bo njegova statua, s katero ga bodo poskušali pokazati takšnega, kakršen se je pojavljal za časa vojne med vojaki. Ostale sobe pa naj bi pokazale »goriški iredentizem za italijanstvo soške zemlje« in bodo posvečene bitkam od maja 1915., do novembra 1917. V eni izmed dvoran bo nameščena plastična slika vsega soškega ozemlja, da bo iz nje jasno razvidno, kje so s« vršile borbe. 420 slik — fotografij bo nadalje pok8' zalo posamezne kraje borb in posamezne trenutke z3 časa napadov. Svečanost otvoritve bo zelo pompozna-
Truplo 11 letnega Ivana Širca, ki je izginil z dom* meseca septembra, so našli v bližini Hrušice pri CoN v nekem gozdu. Otrok, ki je doma iz Podkraja, je šf na obisk k nekim sorodnikom. Med potjo ga je n*i' brž zajelo neurje. Skril se je v zavetje, da bi vedru-Tu je najbrž zaspal in tudi našel smrt. Po ugotovitvi dejanskega stanu, so oblasti odredile pokop dečkovega trupla.
Vstopnice za nocojšnjo
Od tu in tam
„ Dalmatinska cemcntna industrija se nahaja v težki krizi. Še nedavno je imela odprte trge v vež kakor 50 državah širom sveta. Vse jugoslovans-ke tovarne 60 letno izdelale do milijon in pol ton cementa, od česar je odpadlo na dalmatinske dobri W	Zaradi	pomanjkanja	naročil	se je obrat
skrčil skoraj na petino. Največ cementa je šlo do nedavnega v bližnji Vzhod in v Egipt, toda tam so *" V ?a<%iem Sasu pojavili močni konkurenti Nemila, Italija, Anglija, Belgija in Francija, Najhujši konkurent je Nemčija, ki je naš cement popolnoma izrinila iz Severne in Južne Amerike Nemčija pro-jzva^a umetni cement, ki pa ima iste odlike in isto Kakovost kakor pa naravni dalmatinski cement, ki ga delajo iz laporja. Posledice zastoja so najprej občutili delavci- ki so morali na cesto. Okrog 3000 delavcev je izgubilo svoj kruh.
Vsake krivde in kazni je belgrajsko sodišče oprostilo kmeta Strahinjo Nikoliča, ki je v samoobrambi ustrelil vaškega prepirljivca in izzivača Vladimirja Brkiča, Strahinja in Vladimir sta ei bila v jezi od dneva, ko je Strabinjeva sestra zapustila Vladimirja, 6 katerim je živela v divjem zakonu, Vladimir je Strahinji večkrat zagrozil, da ga bo ubil. Ko sta se nekega večera srečala na cesti, je Vladimir potegnil samokres in pozval Strahinjo na dvoboj z besedami: »Streljaj, če ne bom jaz!« Strahinja «e je nenadnega srečanja ustrašil, vendar je bil toliko priseben, da je potegnil svoj starinski samokres in ustrelil. Krogla je zadela Vladimirja v čelo, da se je tako* zgrudil mrtev. Sodišče je upoštevalo nujno brambo in Strahinjo oprostilo.
Svoje življenje je žrtvovala za moža Klara Radičev iz Bačkega Brega pri Somborju. Kmet Daraži le priredil v svoji hiši zabavo, na katero je povabil neKaj svojih prijateljev. Med njimi se je nahajala tudi Klara s svojim možem. Nekoliko pijan se je žačel Daraži prepirati s Klaro in jo oklofutal. Mož se je seveda potegnil za svojo ženo in pozval gostitelja, naj se mu opraviči. Iz besed se je rodil Prepir, in iz prepira pretep. Daraži je pograbil nož *n začel z njim tolči po Klarinem možu. Ko ie žena videla moža v smrtni nevarnosti, je skočila med nju '1 ju razdvojila. Toda Daraži ni odnehal, temveč je z nožem tako obdela! Klaro, da je med prevozom v bolnišnico umrla. Težko ranjena pa sta obležala tudi Daraži in Klarin mož.
Goljuia r duhovniški obleki je prijela policija y Rumi, Trgovci so prijavili policiji, da jih je zadnje čase obiskoval duhovnik, ki je pri njih naročal vse mogoče in nemogoče stvari za bogoslovno šolo v Sremskih Karlovcih. Možakar se je predstavljal kot upravitelj patriaršije, V manufakturni trgovini je naročil mnogo blaga, za vzorec pa si je vzel en kos, V Batini trgovini je naročil sto parov čevljev, en Par pa je vzel za vzorec, Podobno je naredil tudi v drugih trgovinah. Da. bi trgovce še prej premamil, je vodil s 6eboj v meniško obleko preoblečenega prijatelja. Ko mu je policija prišla na sled, je »duhovnik« priznal, da je »naročal« vse zase. Radomir Radakovič, tako se piše goljuf, je bil tri leta v meniški šoli, nakar jo je zapustil in se začel ukvarjati z nepoštenim delom. Njegov pajdaš je bil tudi že menih in tajnik zagrebškega pravoslavnega metropolita Dositcja. Zaradi številnih grehov je bil odpuščen, končno pa mu je bil odvzet tudi meniški čin.
Petletnega sinčka so cigani ukradli bogatemu j“netu Nikoli Ogorelcu v Kusonji pri Daruvarju. Kmet in žena sta se mudila v gozdu, doma v hiši pa sameval sinček. Cigani so slučajno otroka iztaknili in ga odpeljali s seboj, Orožniki zločinskih ciganov še niso prijeli.
Sarajevski obrtniki se bodo udeležili mednarodne obrtniške razstave v Berlinu. Razstavili bodo svoje izdelke, ki so bolj narodopisnega značaja in taka, karšna so povsod znana kot sarajevske specialitete. Med drugimi bodo poslali na razstavo več usnjatih izdelkov v orientalskem stilu, nekaj ročnih izdelkov iz stekla, kovinaste predmete iz zlata in srebra ter rezbarske izdelke. Sarajevčani pričakujejo, da bodo s vojim izdelki naredili tudi dobre kupčije.
621.774 delavcev in nameščencev je bilo zavarovanih v mesecu januarju v vsej državi. Njihove zavarovane mezde 60 znašale 359 milijonov dinarjev. če primerjamo gornjo številko s številom članstva v decembru, ugotovimo padec števila zaposlenih za 52.158. v primeri z januarjem 1. 1937 pa Porast za 24.809. Od zavarovancev je bilo 446.394 boških ter 175.380 žensk.
Prva železniška proga v Črni gori bo v najkraj-®^m času gotova. Proga od Bileče do Nikšiča je ^°lga 76 km ter je veljala 90 milj. din. Na progi bo v«ega pet postaj. Največji objekt je most preko reke Zete, ki ima pet oken s premerom 15 m Največ Preglavic pa je delala napeljava vode na postaje. V Petrovičih so morali zgraditi veliko hidrocentralo, ki bo črpala vodo iz Trebinjščice. Tudi na drugih Postajah so morali zgraditi posebne cisterne, v katere bodo dovajali vodo iz bližnjih rek. Progo bodo “ali v promet meseca junija.
40 juter gozda, ki je bil last zagrebškega nadškofijskega dvora, je pogorelo v b'ižini Varaždin-ekih toplic. Požar se je pojavil nenadoma, vendar so ga omejili s tem, da so izkopali naokoli jarke. Kljub temu je bilo škode za 400.000 din.
Pod vlak se je vrgla žena trgovca šreka iz Osjeka, pa jo je lokomotiva butnila v stran s tirov, d« se je le nekoliko pobila po glavi in zlomila nekaj pretov na nogi. Zena je že večkrat poskušala '*vršiti samomor z veronaloni, pa so ji poskus pravočasno preprečili. Žena je obupala nad življenjem ^fadi zločina svojega možu, ki jo v prepiru ubil ekega osiješkega trgovca.
Hočan potres so doživeli včeraj opoldne v Za-
Koprivnici in po drugih hrvaških pokraji-11 nh. Središče potresa je bilo v področju Bilogore !>r* Koprivnici. V Zagrebu sta bila dva sunka, ki ljudi sprovila toliko iz tira, da so prestrašeni bežali iz hiš na ulice. Večje škode tam ni naredil, na nekaterih hišah so počili zidovi ali pa se zrušili dimniki. Mnogo hujše je bilo v Koprivnici, {fajti v neposredni bližini je bilo središče potresa, •^unek je trajal pet sekund ter je bil tako močan, da.eo skoro na vseh hišah popokali zidovi, ec zru-'■i dimniki in lomile strehe. Najbolj so poškodovane javne zgradbe. Stolp frančiškansko cerkve je Počil počez, na samostanu samem pa je popokalo vec zidov. Na mestni hiši se je zrušilo prvo nadstropje, da bo treba najbrže zgraditi popolnoma novo poslopje, ker bi bili stroški za popravilo sta-^*loro veliki kakor za novo. Močno sta Poškodovana tudi pravoslavna cerkev in židovska inagoga. Dimnik električne centrale se je zrušil a elektrarno, da je ostalo mesto brez razsvetlja-miVi Prv.‘*' cenitvah je bilo v Koprivnici za dva uuiijona dinarjev škodo. Tudi v drugih krajih Po-
niu-'ne. H m°fne potresne sunke v^ '~- ni * take škode kakor v Koprivnici.
[
KINO UNION Tel. 22-21
Slagsr - barka, občinstvo se smeje! Najboljši kon »ul bkrbe za Vaso zabavo! Za odlično razvedrilo Vam Jamčimo
Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri »zvearuo vam jamčimo ■*■■■ j v lu^iuim « ■ « ■ PAUL KEMP — THEO LINGEN — HANS MOSER — LUCIE ENGLISCH — OSKAR SIMA
IE B I
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Izpred obrtnega sodišča
Predčasen izstop iz službe
Polde je bil zidarski pomočnik pri gradbenem podjetju; imel je po 4.75 din mezde na uro. Dne 11. julija ga je podjetje poslalo na delo izven Ljubljane v drug kraj, kjer je delal do 27. oktobra. Potni stroški sem in tja so znašali 70 din in jih je Polde sam plačal; razen tega je opravil 69 nadur, za katere pa ni dobil 50% poviška. Izstopil je zato, ker mu je bilo podjetje dolžno na zapadli mezdi nič manj kakor 1400 dinarjev; po izstopu je na poziv podjetja prišel petkrat v Ljubljano tam daleč s hribov; hodu je toliko časa, da je dobil vso zapadlo mezdo poravnano, toda potnih stroškov mu niso hoteli plačati; vsakokrat je izdal po 22 din za vlak, za hrano 10 din, za pešpot do vlaka in od vlaka ni nič zahteval. Ker mu podjetje postranskih izdatkov ni hotelo plačati, je Polde poskusil srečo pri obrtnem sodišču.
Zahteval je povrnitev potnih stroškov iz Ljubljane do novega obratovališča v znesku 70 din, za doplačilo nadur 163.50 din, petkratne potne stroške in prehrano, ko je hodil od doma v Ljubljano terjat že zapadlo mezdo, v znesko 160 din; končno, kar je bilo najvažnejše, je utežaval tudi odškodnino za 14 dnevno odpovedno dobo, t. j. od 27. oktobra dal>, v katero je padlo 12 delavnikov in je opisal svoj tožbeni zahtevek na določilo § 238, št. 2 obrt. zak., ki pravi, da uslužbenec lahko brez odpovedi zapusti delo, če mu službodajalec neopravičeno zadržuje zaslužek. P0 daljšem razpravljanju je podjetje tožniku priznalo doplačilo za nadure in povračilo za potne stroške, toda zastopniku podjetja pa ni hotelo iti v glavo, da bi mogel Polde dobiti plačo še za 14 dni, ko je 27, oktobra vendar sam izstopil. Toda to ni nič pomagalo, podjetje je bilo obsojeno; utemeljitev sodbe je bila kratka: Podjetje je priznalo, da je Poldetu ob času njegovega
izstopa dolgovalo skoro poldrag tisoč dinarjev, kar je za priprostega delavca, kakor je bil Polde, vsekakor visoka vsota; Polde se je tedaj poslužil pravice do predčasnega izstopa po § 238, št. 2 obrt. zak., zato mu gre po § 241 obrt. zak. mezda za redno 14 dnevno odpovedno dobo.
»Poročnik indijske brigade« za naše naročnike 14 din, za druge	24	din.
Dva otroka, ki fu je hotela brezsrčna mati za, klati, je rešil podnarednik Ilija Divjak v Sarajevu. Divjak je šel po cesti in slučajno videl 6ikozi okno hiše, kako se mati pripravlja, da bi zaklala otroka. Divjak je naglo skočil v hišo in v zadnjem hipu, ko je mati že zavihtela nož, iztrgal otroka iz njenih rok. Nato je zgrabil tudi mater in ji vzel nož. Pri zaslišanju je brezsrčna mati Anka Pavlovič izjavila, da je hotela umoriti oba svoja otroka, dveletnega sinčka in sedemmesečno deklico, ki sta bila oba plod prepovedane ljubezni. Anka je živela v divjem zakonu z nekim delavcem, toda zadnje čase se je začela ta ljubezen ohlajati. V takem razpoloženju je sklenila umoriti oba svoja otroka, ki bi ji utegnila biti pozneje v napoto.
Svojo ženo je razrezal Pavle Kolinger iz Bel-grada. Zaradi 250 dinarjev sta se sprla, pri čemer je Kolinger potegnil nož ter ženo vso razrezal. Ko je zločin izvršil, je šel k svojemu prijatelju brivcu tr mu povedal, kaj je storil. Nato se je šel pa sam javit orožnikom.
Lfubljana : Jedinstvo 2:2 (2:1)
Ljubljana, 28. marca. Danes se je spet zlagala. Ljubljana je bila vso igro premočna, sijajno je napadala, žoga pa ni hotela priti v mrežo Jcdinstva in pritisniti tretji gol, pač pa je mu-hasto naklonila belgrajskim belozelenim, da so izkoristili šanso, ki jo je bila ustvarila naša lahkomiselnost; to šanso so po volji usode izrabili. Spet bo pel stari »šlager«: do konca prvenstva ne bomo vedeli, ali bo SK Ljubljana ostala v ligi ali pa bo morala poleti igrati težke kvalifikacijske tekme za obstanek. Ni dvoma, da bi iz teh tekem izšla kot zmagovalec, vendar pa bi njeno pomlajeno moštvo kvalifikacijske borbe preveč izčrpale za bližnjo prvenstveno sezono.
Lepo število ljudi, okrog 2500, je bilo danes priča, da ima novi napad SK Ljubljane še lepo bodočnost’ posamezniki se bodo seveda še morali izpopolniti. Cankar se bo moral otresti treme, Čebohin bo moral nekoliko pridobiti v šprintu in v strelu, Erber bo moral še nekoliko »izdelati« desno nogo in se znajti v šest-najstercu, sicer ne vselej na prostem streljati, ampak takrat, kadar je nujno. In danes je nekajkrat bilo nujno! Tudi Lah bo moral streljati na krilu! Mali Vodišek se bo počasi razvil na svojem mestu v nezamenljivo moč, če bo igral pametno in poslušal pametne nasvete izkušenejših ter se ne bo dal zapeljati od raznih pohval. Ta napadalni kvintet naj ostane brez slednje izjeme standardni do konca tekmovanja. Mlajša garda je prav dobro prestala svoj hudi ognjeni krst. V Splitu se bodo ti naši novi lgaši brez dvoma že boljše sporazumevali med seboj!
Jedinstvo je zapustilo mučen dojem: moštvo je preko mere 6Urovo, ima v svoji sredi nekaj ljudi z manirami, pred katerimi bi zardevali celo slavonski svinjski pastirji. Izrazi, ki so jih danes po tekmi nekateri pobali iz belozelenih belgrajskih vrst naslavljali na račun slovenskega imena, so najgnusnejše psovke, ki go jih kdaj izrekla polcivilizirana usta. Moštvo, ki igra slab nogomet in je le po neznanski sreči odneslo iz Ljubljane točko, 6e je vedlo tako, da je le znani slovenski, srednjeevropsko orientirani športni in kulturni vzgojenosti slovenskega občinstva pripisati, da ni prišlo do težjih izgredov. Njihovega vedenja ne bodo oprali belgrajski časopisi, čeprav bodo po starem časnikarskem receptu poskušali prati zamorca. Znani interna-cionalec Bane Sekulič, ki bi moral biti vsaj nekoliko dostojnejši, saj je obredel že precej sveta in brez dVo-ma ne kot potepuh, ampak kot človek iz družbe, pa je pobalinstvom prednjačil. Ta »zvezda« in »as«, ki ga slave poročevalski šarlatani vzhodnih »novin« dan za dnem, se je spozabil tako daleč, da je nazval naše občinstvo s »kranjskimi svinjami«. Na mestu bi bilo, da naša upravna oblast ob takih primerih v bodoče nemudoma na kraju samem podvzame primerne korake, saj Belgrajčani niso janičarji in Ljubljana ne pašaluk! Manj vzgojeni pa so rabili še hujše »cvetke« na račun slovenskih mater itd. V bodoče naj oblasti v takem primeru brez prizanašanja nauče manir in dostojnosti!
Poglavje zase je bil sodnik g. Bažant, ki je sodil tako kot bi bil danes prvič gledal nogomet. Tako slabega refereeja Ljubljana doslej še ni videla. Sploh so pa vsi zagrebški sodniki deležni na izgriščih izven Zagreba slabih kritik, proti dragim, zlasti pa proti slovenskim, pa imajo trdno zvezan komplot s športnimi poročevalci. Zadnjič so raztrgali g. Maccoratija, ki je po mnenju očividcev sodil prav dobro. Poročevalec Kasa-pinovič, ki je mislil, da je g. Maccorati Italijan in je zato gledal njegovo tekmovanje objektivno, pa je v »Vremenu« (njegove trditve so prav dobre) poročal, da je »Italijan g. Maccorati sudio vrlo dobro; vrlo avtoritativno.«! Zahvaljujemo se zagrebškemu sodniškemu kadru, da se je v Ljubljani že pogosto pokazal s slabe strani in ga prosimo, naj nam v bodoče s svojimi nesposobnimi sodniki prizanese! Vse, kar smo jih doslej še imeli v Ljubljani, smo spoznali za slabe in za premalo poučene o osnovnih nogometnih pravilih, ki jih mora poznati vsak sodnik. G. Bažant spada celo med najelitnejše zagrebške sodnike, saj ima v svojem repertoarju že lepo vrsto izredno važnih tekem, pa je danes prekosil vse svoje vrstnike v sojenju. Ne pozna ne offsidea, ne ve za foule ali pa jih piska napačni stranki, ne vidi rok in težkih stvari v šestnajsteru. Pravilo prednosti je zanj španska vas. Igre ne obvlada, nima pregleda, nima avtoritete, zbegan je od začetka do konca in ne ve, kaj bi počel na igrišču.
Potek igre vam ne bomo pisali, čemu tudi? To avtomatično registracijo itak lahko vselej berete že v naših dopoldnevnikih. Ponavljamo le, da je SK Ljubljana remizirala le zaradi izredne smole. Bila je ves čas v premoči. Goli so padli v temle redu: V 4 minuti prvega polčasa je zabil 1:0 Arandjelovič, v 9 minuti je Vovk izenačil, v 29 minuti pa je Vovk povzpel na 2:1. V 28 minuti drugega polčasa je nato izenačil Sekulič. Dragocena točka je odšla v Belgrad brez vsake potrebe.
Jedinstvo: moštvo je žilavo, ne zna pa veliko. Omembe je vreden prav za prav le Pašanski na levem krilu ter deloma Lončarič na centerhalfu. Moštvo je klub sreče!
Ljubljana: je igrala spočetka, dokler se mlade moči še niso znašle, precej raztrgano. Pozneje oa ie
vzela igro povsem v svoje roke in jo držala čvrsto v svojih rokah. Mlajše sile so sicer doživljale momente izčrpanosti, ko je bilo treba vzeti nekaj počitka in priti do sape, pa šo se vselej z novo energijo spet spuščale v težke posle. Tehnično in kombinatorno je prekašalo goste, ki so se omejevali’ izključno le na predore ter igrali tako imenovani »sistem brez sistema«. Od sile nervozen in nerazpoložen je bil danes Pogačnik, tudi Bertoncelj Stanko je bil razburjen in vihrav; Žitnik se je nekajkrat kočljivo slabo postavil, drugače pa je bil prav zanesljiv in odločen. Slapar je bil dober, oster in hiter; drugi gol pa gre precej na njegov račun. Pupo je dal brezkonkurenčno partijo in mali Vodišek se je pokazal s prav dobre strani; gibčen in uren, pa tudi siten kakor podlasica, je krepko zaviral nasprotne napadalce, Lah se je pokazal na krilu v sijajni luči; tod bo njegovo pravo mesto. Cankar je preživljal krst s precejšnjo tremo; prihodnjič bo že boljše. Vovk spada kakor nalašč -na mesto centerhalfa, kjer se sijajno znajde. Čebohin tehnično prav nič ne zaostaja in obeta — po nekaterih korekturah — prav uporabno moč. Tudi Erber, ki je z lahkoto prirejal tek preko in mimo svojih dveh živih zaprek, bo na tem mestu našel pravo zaposlitev.	r	''
Letošnji prvak bo BSK
Štirinajst dni bo veljala tabela, ki so jo včeraj postavili ligaški klubi, kajti ves teden do prihodnje nedelje bo posvečen samo rezultatu 5:0, ki ga pa najbrž ne bo dosegla jugoslovanska nogometna reprezentanca proti Poljakom prihodnjo nedeljo v Belgradu. Začetek zadnje tretjine ligaškega prvenstva je prinesel jasno sliko v gornji hiši. Po vsej verjetnosti bo BSK ostal na čelu tabele do konca in bo tako tudi letošnji prvak. Hafik s svojim neprimerno slabšim moštvom kot ga je imel jeseni, bo lahko vesel, če ostane na drugem mestu in da ga ne prehiti Gradjanski, ki se mu je zelo nevarno približal. Gradjanski je zaenkrat še na trdnem tretjem mestu. Klubi v sredini tabele niso mnogo izpremenili vrstnega reda. Bask je prišel pred Slavijo in Hajduka, Jugoslavija pa je ostal na 7. mestu. V spodnji hiši pa je slika prav tako zamotana kot je bila v 6oboto. Vsi trije klubi eo v nevarnem položaju in vsem trem grozijo kvalifikacijske tekme poleti. V Ljubljano pa mnogo več verjamemo in upamo, da bodo >la mladi« v tej postavi dobro rezali.
Skoraj 12.000 ljudi je gledalo tekmo med Haskom in BSK-om v Zagrebu. V6i so bili nezadovoljni tako s Haškom kot z BSK-om. Nobeno moštvo ni pokazalo nič posebnega in oba zgoditka sta bila bolj slučajna kot pa plod lepe in učinkovite igre. Italijanski sodnik g. Matteo pa je bil slab.
V drugi zagrebški tekmi med Gradjanskim in Hajdukom je Hajduk zopet močno presenetil. Po tekmi s Concordio ni nihče pričakoval, da bo Hajduk nudil tako močan odpor in lepo igro kot jo je. Gradjanski je zmagal z 1 golom 3:2 (3:1).
V Belgradu je bil na igrišču Jugoslavije, kjer se je zbralo do 5000 gledalcev, d%Tojni program. Jugoslavija je premagala Concordijo z 5:1 (2:1). Umcordija v polju ni bila slaba in ni zaslužila tako visokega poraza; slab pa je bil njen golman.
^ težavo je v drugi tekmi zmagal B«6k nad slavijo iz Sarajeva. Slavija je ves drugi polčas imela v svojih rokah, vendar rezultaia 2:0, ki je bil postavljen že v prvem polčasu, ni mogla znižati. Tekmo je sodil dobro Zagrebčan Mlinarič.
Občni zbor Slovenske lahkoatletske zveze
Včeraj dopoldne ob desetih se je vršil drugi občni zbor Zveze slovenskih lahkoatletskih klubov oz. kot se po novem imenuje Ljubljanska lahkoatletska podzveza. Od 24 včlanjenih klubov je bilo zastopanih včeraj 18 klubov. Po enem letu je bilo poslovanje v številkah približno takole: tajnik g. Sancin Savo je v 1 letu odposlal nad 1200 dopisov, blagajnik Gajnik pa je imel prometa 96.000 din. Glavni izdatek je bil troboj Ljubljana : Zagreb : Belgrad, ki jc veljal skoraj 50.000 din. Kljub temu pa ima blagajnik še vedno v blagajni 15.000 din. Poslovanje Zveze v prvem letu je bilo v celoti dobro, čeprav je imela Zveza mnogo težkoč zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev in je moral zaradi tega tudi odpasti dvoboj Slovenije in Julijske Benečije, ki se bo pa prav gotovo vršil letos.
Po poročilih je bila sestavljena sledeča kompromisna lista, ki bo to leto vodila usodo slovenske lahke atletike:
Predsednik geom. Černe, I. podpred. Jugovec, II. podpred. Finec, III. podpred. inž. Lah, I. tajnik Sancin, II. tajnik Cuderman, blagajnik Polajnar, tehn. vodja prof. Dobovšek, odborniki: Vidic, Križ, inž. Stegu, Vindiš, Kolenc, Pollak, Žerjav, Hlade: nadzorni odbo^.: Kermavner, Starešina, Cajnpa.
Kraj	Barometer II sko stanje j|	Temperaturi’ v r>f		Relativna 1 vlapra v % 1	a c |4	Veter (smer, Jakost)	Pada- vine	
		. IS	a , ** 1? = d e E				S S	vrsta
Ljubljana	7586	6-5	28	*7	10	SE,			mmm
Maribor	7581	8-2	1-0	80	10	NWj	—	
Zagreb	763-3	9-0	l-o	90	10	w,	16-0	dež
Belgrad	761-■	9-0	20	90	10	NNWa	0-4	dež
Sarajevo	7630	5-0	o-o	90	10	0	2-0	dež
Sušak	760 4	15-0	2*0	50	10	NEs	12-0	dež
Split	757-8	14-0	5-0	80	lu	NEa	30	dež
Kumbor	756-1	15-0	u-o	70	6	SW,	7-0	dež
Rab	759-9	11-0	3-0	60	10	ENE,	7-0	dež
Vremenska napoved:	Spremenljivo	vreme.
Ponekod dež v presledkih.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. V soboto je bilo do 7.40 večinoma oblačno, do 8.30 pa se je močno zjasnilo. Ves dopoldan se je oblačnost spreminjala in je vmes padlo nekaj dežja. Ob 12.10 se je popolnoma pooblačilo in je (udi rahlo pršilo. Od 12.30 dalje do 17 se je oblačnost spreminjala, nakar so je zopet popolnoma pooblačilo. Okrog 19 je pričelo deževati v presledkih, ob 21.15 pa močno z gromom, bliskom in viharjem. Ob 22.30 je pričela snežiti in je padlo 5 cm snega, ki pa je kmalu skopnel; zjutraj ga je ležalo le še 1.5 cm.
Padavina je znašala 34.8 mm.
Včeraj je bilo do 7 popolnoma oblačno, čez dan pa se^ je oblačnost zelo spreminjala. Od 17 dalje v noč se je zopet pooblačilo. Okrog polnoči l>a se je_ zopet zjasnilo.
Najvišja temperatura v soboto 14.2° C, najnižja temperatura včeraj 1.4° C.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, ponedeljek 28. marca: Janez Kap.
Torek 29. marca: Evstahij.
Nočno službo imajo lekarne; dr. Kmet, Tjrševa cesta 43; mr. Tmkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
VII. redili občni zbor Združenja pletilcev za dravsko banovino v Ljubljani bo v nedeljo, dno 3. aprila ob 9 zjutraj v pritlični dvorani zbornice za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10.
BRAN-I-BOR. V teh težkih časih, ko nas dnevno presenečajo zgodovinski dogodki, je potrebna strnjenost vsega našega ljudstva v enotni narodnoobrambni fronti. Pozivamo vse podružnične člane, vse narodno-obrambne delavce, zastopnike društev in novinarjev ljubljanskega tiska, da se udeleže občnega zbora ljublj. podružnice Bran-i-bora v sredo, dn» 30, marca v sejni dvorani mestnega megistrata z običajnim dnevnim redom. — Bran-i-bor, podružnica v Ljubljani.
Ilirska ulica zaprta. Mestno poglavarstvo razglasa, da bo Ilirska ulica od Vidovdansko ceste do riignerjeve ulice zaprta za vozni promet od srede, 30. k m. do končanih cestnih del, kar bo trajalo približno 10 dni.
Bežigrad. V četrtek zvečer ob 8 bo v društveni dvorani predavanje: Po stopinjah križevega Pota- Predaval bo vseue. prof. dr. Snoj, ki je sam prehodu v Jeruzalemu vse postaje križevega pola.
1 redavanje bo zanimivo že samo po sebi, bo pa primerno tudi sedanjemu času. Skioptične sliko bodo pojasnjevale predavanje.
Društvo »Naša skrinja« izda za Veliko noS pravo domače »Dečva« blago in revijo »Naše noše«.
Frančiškanska prosveta M. 0. Ljubljana priredi v torek, 29. t. m., ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani skioptično predavanje »P o sj o -p l n j a h trpečega Zveličar j a«. Govori rofesor dr. Andrej Snoj ob slikah o krajih Kristusovega trpljenja. Predprodaja vstopnic po
ii j1.11 v, P‘sarni »Pas et bonum«.
. ,VT? v a brz°iavne in telefonske službe. V času od 23. februarja do 17, marca t. 1. je bila uvedena ?n Pos*ah Cerklje ob Krki, Dobova, Dvor pri tu-zemberku, Jesenice na Dolenjskem, Kostanjevica na r i, Kozje, Pišece, Semič, Stara cerkev pri Kočevju, Sv. Peter pod Sv. gorami, St. Jernej, št. Ru-
Pr* Mokronogu in Žužemberk telefonska, pri ska služba m	vas	pa brzojavna in telefon-
Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo 4. aprila ob 17 v Ijeograf&kem institutu univerze. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor eno uro pozneje. Odbor.
Katoliško prosvetno društvo v Šiški. V ponedeljek zvečer ob 8 nam bo predaval inšpektor g. Kafol franc. »Ureditev domačega vrta« nam bo objasnje-
» Si P?moži° posebnih skioptičnih slik v samostanski dvorani.
Predavanje E. Kocbeka, ki bi se moralo vršiti nocoj ob 8 pod okriljem kat. akad, društev, odpade zaradi tehničnih zaprek, - J K. A. d Dani^
oirela. Zelo redek primer za zgodnjo spomlad se je dogodil v Rožni dolini. Med nevihto od so-oote na nedeljo ponoči je strela udarila v hišo na t-eeti a .st. 23. Strela je poškodovala dimnik, zi-uovje in uničila varovalke pri električni napeljavi. stanovalci v hiši so ec sicer ustrašili treska ali dogodilo se jim ni nič.
Mestna ogrevalnica. Mestni socialno-politični urad je odpovedal prenočišče vsem prenoffevalcem v mestni ogrovalnici. S 1. majem mor« biti ogre-valniea prazna. Ker ne nahajajo v ogrevalnici tudi stan, pohabljeni in za vsako delo nesposobni ljud-je, bi bilo umestno, da se da tem drugo zatočišče in oskrbo, ker bodo sicer morali iti beračit. Prav pa je, da se delomrznim in pijancem odreče pod-por«.
Bojevniki v Litiji
Litija 28. marca,
V nedeljo 27. t. m. so »e v prav lepem številu sestali pri nas bojevniki iz Litije. Zastopani so bili možje iz Gradaških Laz, Šmartnega, Brega, Tenetiš Sv. Jurija ter celo iz oddaljenega Mamola Sestanek je vodil agilen bojevnik, pred, prip, odbora tov. Dobravec. Bojevniki so v najlepšem soglasju sklenili, da prirede v nedeljo 3. aprila bojevniški dan z veliko spominsko svečanostjo, združeno z ustanovnim občnim zborom. Spored svečanosti kakor občnega zbora je razviden iz letakov in vabil ki jih tovariši prejmejo. Na sestanku je poročal 'glavni tajnik tov. Lukez o delovanju Zveze bojevnikov ter o pomenu spomenika vsem slovenskim vojnim žrt-vam, ki ga namerava Zveza bojevnikov postaviti na Brezjan, lovariši so se živo zanimali za naž list »Oj Doberdob« in so prav pridno posegali po njem ter smo pridobili tudi stalne naročnike. Tovariši in svojci vojnih žrtev, udeležite se 3. aDrila proslave, naj nihče ne oetanc doma!
Sahara - bodoča žitnica Evrope
Z vprašanjem, kako bi spet naredili iz peščene afriške puščave rodovitno zemljo, ali vsaj takšno, da bi človek na njej mogel stalno prebivati, si belijo učenjaki glave ne samo v današnjem času, ko tako rekoč zaradi prevelike naseljenosti po nekaterih krajih res že skoro zmanjkuje prostora, pač pa so se s tem vprašanjem bavili učenjaki tudi že v prejšnjih stoletjih. Tehnika, ki je v prejšnjih stoletjih vsekakor tudi napredovala, pa še ni nudila možnosti in upanja, da bi spremenila Saharo v rodovitno pokrajino. Uresničenje tega na vsak način važnega vprašanja pa po vsej verjetnosti današnji napredek moderne tehnike ie jamči.
Velika za dvajset evropskih Italij
Malokdaj beremo poročila o tem, kako se človek bori proti peščenim viharjem v puščavah, ki mu hočejo odnesti ali s peskom zasuti še to, kar si je z velikim trudom in naporom pridobil. Kako bi razširili svojo posest v osrčje puščave, v tem se menda res najbolj prizadevajo Italijani, ki bi predvsem širno Libijo radi spi^menili v rodovitno zemljo, kjer bi našli svoje nove domove številni Italijani, za katere danes doma — kakor pravijo — ni več dovolj prostora.
Afriška puščava Sahara meri približno osem milijonov kvadratnih kilometrov, kar bi pomenilo toliko, kot približno sedem Abesinij ali — mogoče še bolj nazorno — nad dvajset evropskih Italij. Ta ogromna Sahara je bila — kakor trdijo učenjaki — pred 2000 leti še rodovitna dežela. Bila je žitnica Egipta, o kateri piše tudi sveto pismo.
Človek le razširja „zelcna puščavska pota"
Pa ne smemo misliti, da se je do današnjih časov že čisto vsa spremenila v nerodovitno, peščeno puščavo. Na približno četrtini njene površine še vedno nekaj raste, ponekod nekaj več, drugod manj. Ponekod rastejo na ozemlju, ki v resnici še spada pod Saharo, celo bujno gozdovje, neštete pa so zelene oaze sredi puščave, kjer rastejo dat-ljeve palme in dajejo ne samo tamkajšnjim redko naseljenim domačinom skoro edino hrano, pač pa dragocene datlje od tam karavane prenašajo tudi do roba civiliziranega sveta in dalje. Z drugimi besedami rečeno, gre za to, da človek razširi ta >zelena puščavska pota«, kolikor se da in zastavi puščavskemu pesku trdno ograjo, ki bi preprečila njpgovo nadaljne prodiranje. Na ta način naj bi rodovitna zemlja v Sahari dobila počasi spet tisti 1 ogromni obseg, kakor ga je imela leta 247 pr. Kr., ki ga smatrajo za rojstno leto saharske puščave, jjo danes se je posrečilo zasaditi že obširne sa-
harske predele z rastlinami, ki s svojimi koreninami drže puščavski pesek, da miruje. To se je zgodilo posebno tam, kjer je geološko raziskovanje odkrilo podtalno vodo in so bili na teh mestih dani vsi pogoji za arteške studence, ki so jih že na neštetih krajih zvrtali. Od teh arteških studencev so speljali dolge vodovodne cevi in tako od daleč namaka napeljana voda puščavsko zemljo in jo spreminja v rodovitna polja. Tega nanovo pridobljenega rodovitnega ozemlja je zdaj že na tisoče in tisoče hektarjev. V pogorjih v sami Sahari in na njenih robih nameravajo zgraditi
ogromne vodne zbiralce
ki bi služili za namakanje nerodovitnih predelov.
V	ta namen je bilo izdelanih že nešteto načrtov, od katerih jih je bilo precej tudi že uresničenih, drugi pa tudi ne obetajo biti brezuspešni. Med njimi so celo takšni načrti, po katerih bodo nekatere doline enostavno zaprli in na ta način zajezili vso vodo, ki se bo nabirala v takšnih umetno narejenih kotlinah. Kakor rečeno, so s takimi deli tudi že začeli. Zato danes ni treba s prevelikim nezaupanjem gledati na verjetno dejstvo, da Sahara le utegne sčasoma postati bodoča velika žitnica Evrope.
Severni del Gradca, mesta nove velike Nemčije
Prekop med Donavo, Labo in Odro
Največii sredn eevropski gradbeni načrt, čez katerega^ so zadnj' dogodki v Avstrin menda tudi naprav i; križ
Zadnji dogodki v Avstriji, ki so tudi Češkoslovaško spravili v ne preveč zavidljiv položaj, bedo imeli za posledico inorda tudi kakšno- spremembo glede izvedbe nekaterih večjih javnih del, ki 60 j h nameravali izvesti Čehi v prihodnjih letih. Med temi velikimi javnimi deli je gotovo na prvem mestu zgraditev prekopa, ki bi vezal tri velike srednjeevropske reke, Labo, Donavo in Odro. Po dosedanjih načrtih bi se graditev tega prekopa začela leta 1941. ko bo do vseh podrobnosti tudi izvedena uravnava toka omenjenih treh rek. Vodna ce6ta, ki bo vezala Labo in Donavo, se bo začela pri Pardubicah in bo pri Bratislavi po Moravi vodila k Donavi. Drug prekop bo šel od Morave jugovzhodno od Olomuca proti severovzhodu in bo zvezan z gornjim iokom reke Odre. Na ta način bodo med seboj zvezane tri najvažnejše srednjeevropske reke po prekopih, ki bodo zelo olajšali promet v tem delu evropske celine. Preračunali so, da bodo vsa ta gradbena dela stala Češkoslovaško
Tri četrt na dvanajst! (Pred novimi procesi v Moskvi.) Ta krvava ura kaže, da ob »12. uri« pride na vrsto tudi Stalin sam, če se ne bo ura prej ustavila. Najbrž se res ne bo ustavila, kajti Stalin jo je le preveč dobro navil in s tem hotel, da tudi njemu samemu udari
4 milijarde češkoslovaških kron. Dela bodo komaj končana v osmih letih in bo zaposlenih posredno ali neposredno pri graditvi prekopov 75.000 ljudi. Porabili bodo pri teh delih okoli tri milijone centov cementa, poldrag milijon kubičnih metrov kamna, pol milijona centov železa in 100.000 kubičnih metrov lesa. Vse te številke kažejo, da ta javna dela ne bodo tako majhna. Kljub temu pa bo še	potrebnega	precej	dela,	da bodo vse omenjene	tri reke do	kraja	kjer	bo vanje prihajal
zasnovani prekop, plovne tudi za večje rečne parnike. Na 22 mestih bo še treba prej narediti velike zajezitve, ob njih zgraditi 27 velikih elektrarn ter regulirati omenjene reke še v 6kupni dolžini 440 km. Samo na Češkem bodo ta predhodna dela zahtevala še vsoto dobrih dveh milijard Kč.
Na to veliko javno delo so seveda Čehi računali še pred avstrijskimi dogodki in še preden so jih Nemci tako zelo dobili v klešče. Tudi če bi se zgodilo, da bi Nemci te klešče do konca stisnili, je malo verjetno, da bo že leta 1941 za ta prekop zapela prva lopata, kakor 60 si zamislili Čehi.	Nemci bi v	tem primeru	najbrž hoteli prej
rešiti	še mnogo drugih	važnih	vprašanj, bolj po-
litične narave in za graditev prekopov še ne bi bil čas.
Judovski priseljenci in Angliia
Angleški časopis »Evening Standard« je te doi v nekem gvojem članku ostro nastopil proti priseljevanju Judov iz Avstrije v Anglijo. Med drugim je napisal tudi tole: »Anglija je vedno nudila pravico zatočišča samo gotovim posameznikom. To pa je čisto nekaj drugega, kakor dajati zavetišče celi trumi tudi po rasi čisto tujih ljudi, ki 60 zmožni tekmovati 6 samimi Angleži, j itn od; vzemati kruh in ki bi v doglednem času utegnili povzročiti tudi posebno rasno mešanico s tem, da bi oskrunili čisto angleško kri. Tudi v interesu samih J-udov bi bilo, če bi le preveč ne zlorabljali angleških simpatij. Če bi se začeli Judje iz'Avstrije v večjem številu zatekati na Angleško, bi to rodilo gotovo zelo nevarne posledice.«
6e naročite »Slovenski dom« za tri mesece naprej, dobite roman »Poročnik indijske brigade« zastonj!
13 letni šahovski mojster
V	glavnem mestu danskega otoka Fiinen, v Odenseu, rojstnem mestu pisatelja Andersena, je Bilo te dni tekmovanje za šahovsko prvenstvo otoka Fiinena. Na tem turnirju je vzbudil veliko p>o-zornost komaj 13 letni šahist Preb en Christensen, ki je že pri teh svojih -skromnih letih pravi šahovski genij. Končnega turnirja, do katerega si je priboril dostop tudi 13 letni Christensen, se je udeležilo vsega skupaj le sedem igralcev. Christensen je premagal vseh svojih šest nasprotnikov ter si s šestimi točkami priboril naslov šahovskega mojstra na Fiinenu.
Vložne kniižrce za avstrijske otroke
Državni namestnik nemške pokrajine Avstrije dr. Seiyss-Inquart je te dni dobil od nemške »Banke dela« obvestilo, da je ta banka ustanovila poseben fond, iz katerega bo vsak avstrijski otrok, ki je nemške krvi in je bil rojen 13. marca ali 10. oziroma 20 aprila t. 1., dobil vložno knjižico, glasečo 6e na vsoto okoli 270 din. S to vložno knjižico bo vsak teh otrok mogel po preteku 14 let svobodno razpolagati. V štirinajstih letih bodo tudi obresti že nekaj nanesle. V tem obvestilu, ki ga je prejel dr. Inquart, je tudi poudarjeno da na ta način Nemci tudi z dejanjem hočejo dokazati, kako veliko je njihovo veselje nad dejstvom, da 6e je nekdanja Nemška vzhodna marka 6pet združila * pravo Nemčijo.
Programi Radio Ljubljana
Ponedeljek, 28. marca- 12 Glasbene slike (ploM«) 12.45 oroeiia — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski eert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 pdr:VS stvena ura: Strela in druge izredne poškodbe (£•“”• Anton Brecelj) 18.30 Fibich: Na večer, sUnf0D1*ua pesnitev — plošče — 18.40 Kulturna kronika: Janez Mencinger — ob 100 letnici rojstva (g. prof. F Vodnik) — 19 Napovedi, poročila — 15.30 Nac. ura Romantika Poljanske doline (Jože BekS, Ljubil.) — 19.50 Zanimivosti — 20 Prenos iz Celja: Koncert Celjskega pev-, skega društva. Dirigent: g. Pec Šegula. Večer dr. A. Bchwaba — 21.80 Plošči? — 22 Napovedi, poročila —» 22.15 Veseli zvoki (Radijski orkester).
Drugi programi
Ponedeljek, 28. marca: Blgrad: 20 Nar. pesmi, 20.30 Plošče, 20.50 Vok. konc., 21.25 Prenos simf. konc. iz Budimpešte — Zagreb: 20 Rezervirano za prenos, 22.20 Plesna gl. — Budimpešta: 19.45 Cig. ork., 21.10 Ork. kono., 23.30 Cig ork., 24.05 Plesna gl. — Rim-Bari: 17.13 Ork. konc., 21 Igra, 22.25 Ork. konc. — Praga: 19.30 Zellerjeva opereta »Ptičar- — Varšava: 20 Igra,- 22.15 Petje, 22.30 Pestra gl. — Sofija: 20 Lahka gl., 21 30 Simf. konc. — Berlin: 19.10 Zab. gL, 20 Pihala — Konigsberg: 19.10 Plesna gl. — tipsko: 19.10 Solistična gl., 20 Plesna gl. — Stuttgart: 19.15 Zab. kono., 21 Orkester in zbor — Monakovo: 20 Ples. gl., 21.10 Kvartet.
ROBERT LORD
43
POD CRNO KRINKO
K« so prišli oni štirje zadnji do ognja, se je krog senc razmaknil, da so mogli priti bližje. Jery je stal med njimi brez moči in preplašeno gledal naokrog.
Ugibal je, kaj nameravajo z njim.
Cliff je stopil k eni od belih krink in poročal:
«Gospod, prišel je k nam na obisk toliko pričakovani prijatelj Jery Mendor, ravnatelj Hendon-Worksa, ugledna osebnost.«
Ker se je Jeryju zazdelo, da utegne biti bela krinka eden od vodilnih mož, je stopil sam proti njemu in dejal:
»Gospod, dovolite, da vam pojasnim. Vse to je neljuba pomota...«
Bela krinka ga je ustavila:
»Imeli boste še dovolj prilike, da govorite. Crna legija nikogar ne obsodi, ne da bi mu dala prilike, da se brani.«
»Sodišče bo takoj začelo z razpravo.«
Zatem se je	vodja obrnil k	ostalim	in	dejal:
»Tovariši, tu	je obtoženec. Razprava	se	začne-	Naj	tovariš
tožilec pove obtožbo.«
Neka krinka je stopila naprej, s prstom pokazala na ravnatelja Jerya in spregovorila:
»Ta človek že dolgo časa vohuni za nami. Na vse mogoče načine si je prizadeval, da bi se nam približal z namenom, da nas izda in izročil plačanim oblastnikom naše nesrečne domovine...«
»Ni res!« se	je upiral Jery.	»Res je	le,	da sem	si	odkrito
želel postati vaš	član ... Ni res ...«
»...S tem namenom je postavil Franka Taylorja za nadzornika, ker je po nečem mogel sklepati, da je frank Taylor naš brat..
Neka črna krinka se je nekoliko vznemirila...
»Samo nekaj je res!« je razburjen, a silno prestrašen
skušal prepričati neznance ravnatelj Jery. »Res sem mislil, da je Frank Taylor ud te domobranske organizacije in zato sem se tudi zavzel zanj, da je postal nadzornik namesto Dom-browskega...«
»...Zatem je poskušal, da bi pridobil našega brata Cliffa Summersa, da ga popelje v naš krog, in sicer vse z namenom, da nas spozna in nas nato ovadi policiji...«
»Laž, laž,« je kričal Jery. »Dokažite!«
»,.. In zaradi tega zahtevam v imenu Črne legije, v imenu pravice v naši domovini, najstrožjo kazen za tega izdajalca in vohuna!«
»Dokažite! Ne morete me obsoditi brez dokazov!« se je poskušal braniti Jery, ker je bil prepričan, da ti ljudje vse to, kar trdi obtožnica, samo slutijo. Še vedno je veroval v rešitev. Odločen je bil tudi zaradi tega, ker je mislil, da so ga ti ljudje s tajnimi ceremonijami postavili samo na preskušnjo. Vse je smatral Ie za šaljivo igro, ki naj bi preizkusila vzdržljivost njegovih živcev.
»Tovariši, slišali ste obtožbo. Zdaj pa ,naj govore priče,« se je oglasil spet vodja z zapovedajočim glasom.
V	krog je stopila druga črna krinka in spregovorila:
»Sem v službi pri mestni telefonski centrali. Imam to napako, da rad prisluškujem telefonskim pogovorom, ki jih ima policijski ravnatelj, ugledni gospod Morton. Včeraj sem poslušal njegov razgovor s prijateljem ravnateljem Jeryjem Mendorjem...«
Ko je zakrinkani mož začel svoj govor čisto potiho, je Jeryju v hipu postalo jasno, da to ni več šala, pač pa da se je ujel v past. Obšel ga je smrtni strah. Oziral sc je okrog, pa je hitro spoznal, da bi se vsak poskus bega končal na drugem svetu ... »Morda me pa le ne bodo ubili...« mu je šinilo skozi mozek... Črna priča je pričala dalje:
»Napravila sta natančen načrt, kako nas bodo vse polovili. Jery Mondor bi moral biti danes sprejet v Črno legijo, nato pa bi nas izdal. Končal sem.«
Vse je utihnilo. Jeryu so se začela tresti kolena.
»Obtoženec, kaj bi nam radi zdaj povedali?- je vprašala Jerya bela krinka.
Spet vse tiho... Jery je samo pobesil glavo. Spoznal je, da mu je vsak zagovor odveč.
»Sodišče naj se umakne!« je ukazal vodja.
Dve beli krinki in tri črne so stopile stran.
Jery je stal v sredi, obkrožen od črnih senc. V možganih mu je kljuvalo. Nič več ni mogel v redu misliti. Spomnil se je na božič iz otroških let, ko mu je mati kupila lesenega konjička, ki se je zibal... Tako se je tudi zdaj vse zibalo okoli Jerya. Imel je občutek, da sedi na tistem lesenem konjičku.., Misli so se podile po njegovi glavi brez nadzorstva... Nato pa se mu je v hipu zazdelo, da stoji sredi Pariza, na trgu Etoile, pred spomenikom Neznanega vojaka in opazuje, kako hiti mimo tisoč in tisoč avtomobilov,.. Vse se mu je vrtelo.,w
Iz te polzavesti ga je zdramila krepka brca v hrbet...
Brcnil ga je Cliff in se zadrl nanj:
»Naprej! Lopov! Izdajalec! Zdaj te doleti kazen!«
Beli krinki sta stopili k drevesu. Jery se je opotekal za njima. Tu sta ga pograbila dva druga. Strgala sta raz njega suknjič in srajco. V hipu je bil gol do pasa. Vzela sta vrv in ga z njo privezala za roke k nizkim vejam debelega drevesa. Vrv sta nategnila tako, da je Jery komaj dosegel še z nogami tla. To ni bil več Jery Mendor, mladi pogumen Amerikanec« ravnatelj »Hendon-Worksa«, mož lepe plavolaske in oče desetletne hčerke ... Bil je siromašno, napol golo telo, ki je živo viselo na drevesu.
»Šibaj!« se je spet oglasil ukaz.
Krinka je stopila za korak naprej, izpod črnega ogrinjala potegnila veliko knuto iz usnja, ki je imela na koncih grobe vozle. Črna roka se je dvignila... Skozi tišino je zažvižgal bič in oplazil Jerya Mendorja po golih ledjih.
Jery je zadrhtel od bolečine.
Drugič je zažvižgal bič po zraku. In spet se je krčevito stisnila vsaka mišica na Mendorjevem telesu... In še tretjič* četrtič, vedno hitreje, vedno bolj neusmiljeno. Trdi vozli n® biču so kar parali kožo ... Kri je brizgala v curkih ... B^ je škropil kapljice tople krvi po ohlajenih gozdnih tleh ...
Jery se je po nekaj teh strašnih udarcih čisto streznil. Ni vpil, tulil je ko ranjena, onemogla zver..,
»Usmiljenje!... Prosim vas, ženo imam, otroke ... Jooojl Usmilite se me, ljudje božji!... Bratje!,,.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob it Mesefna naročnina IS Din. za iniwrm«tvt n Din OrednUivo: Kopitarjeva ulic« 6/1II IH t Ion 4001 do 4005. Uprava« Kopitarjeva ffUca k
Za Jagoalovaanko tiskani« i Ljubljani) K. Cefc Izdajatelji Ivan Rakovec. Uredniki Jože Kotiček.