KSENIJA ROZMAN -ŠESTDESETLETNICA fO Kseniji Rozman razmišljam vselej z veseljem, saj sva preživela kar nekaj let v skupnem delu, Tudi pišem o njej brez bremena slabih spominov, Zakaj bila je vselej naravnost vzorna delavka. kolegialna v vsakem pogledu in kar se da ostra v neprizanesljivih sodbah do vsega in do vseh, ki so kakorkoli škodovali najini Stroki, umetnostno zgodovinski vedi, Skupna službona leta so tekla v referatu za spomeniško varstvo, ki jc imel tedaj sedež v ljubljanskem Mestnim muzeju. Bila je to njena prva zaposlitev in jemala jo je skrajno resno. Nc le z rednim prihodom v službo, v prvi vrsti z veliko odgovornostjo do dela, to je do spomeniške posesti Ljubljane in ljubljanskega okraja, ki jc pomenil najbogatejše spomeniško področje v Sloveniji, Spominjam se, s kakšno neverjetno dejavnostjo se je vseskozi odlikovala. Ne le z dejavnostjo, marveč tudi 7. naravnost pikolovsko natančnostjo. Ljubljano oziroma delovno področje Urada je razumela domala kot svojo posest, ki jo je bilo irebu skrbno evidentirati, o njej tudi pisati in skrheti, da noben poseg nc uide budnim očem konscrvatoriec, Dobro mi je v spominu njeno prizadevanje, da bi čim bolj popolno zaznamovala denimo slikiirsko dediščino v ljubljanskih cerkvah, ki jo jc skrbno popisala. Skrbela je, da se nc bi o ljubljanskih spomenikih napisalo karkoli, kar bi lahko okrnilo našo vednost o njih ali kar hi škodovalo ugledu službe. V spominu imam nekaj takih zapletov okrog Valvasorjevega spomenika, pravtako neko po njenem mnenju ¡grešeno inter pretacijo stavbe Narodnega muzeja v Ljubljani in še več podobnih reči, Njena zaposlitev v Mestnem muzeju ni hila dolgotrajna, nakar se je preselila kot kustndinja v delovni kčihinet ljubljanske Narodne galerije. 27 Naslednji daljši utrinek spomina se mi pulttn ustavi pri njeni doktorski disertaciji na le mu Prostor v srednjeveškem stenskem slikarstvu, Oh tem ne smem zamolčali, tla mi je tako temo že pred leti se kot študentu ponujal France Štele, Toda hil sem pregloboko V raziskavah baročne arhitekture, da bi jih m oij ti odložiti. Čeprav je hila tema mikavna, Ksenija Rozman seje pri študiju prostora v srednjeveškem slikarstvu prebila do zanimive, poučne in nazorno predstavljive podobe; naši poslikani prezbiteriji naj hi bili na svoj način s k raj Save resničnih katedra Ini h prostorov, tamkajšnje kapele pa so se seveda prelevite v vsaj deloma perspektivičeo naslikane ¡¡krajšave. Znano je, da sn bili poslikani prčzbiteriji - / atributom kranjski - ena najbolj priljubljenih tem Franceta Steleta, kije bil tudi elan komisije za obramb ti disertacije. Jasno je, da je teza kandidatinje presegala Stelctovo videnje, vendar je pobudo in izziv sprejel, ker je hit rezultat dovolj očiten in prepričljiv, Doktorska disertacija je bila na znanstvem poti naše slavljenke seveda šele eden prvih resnih korakov samostojnega dela. Se prej pa se je lotila med-drugim Janezove cerkve ob Bohinjskem jezeru, ki jo je obdelala v posebnem spomeniškem vodniku. Zanimivi so bili odmevi te knjižicc, ki so ji nekateri skušali očitati naravnost šolsko vestnost, čeprav jc jasno, daje bila ta lastnost /golj odlika besedila. Kaže, da se nikoli več ni popolnoma znebila srednjega veka, tudi če ni o njem izrecno pisala. V spominu imam celo vrsto razgovorov, v katerih je dala vedeti, da tekoče spremlja vse, kar je s srednjim vekom kakorkoli povezano. Posehej jo je jezilo, če so se nekateri mlajši motili pri atribucijah, zakaj bila jc izredno dobra ikonograliiija. Vendar so ji službene naloge v veliki meri preusmerile raziskovalno pot v novejše obdobje. Sčasoma se je morala lotili študij, ki sd potem nazorno opredelile značaj slikarstva v prvi polovici 19. stoletja. Te raziskave so nam razkrile profile naših hidermajerskih portretistov bodisi v celoti ali t bistvenimi prispevki k delu drugih raziskovalcev. Tako so nastala njena besedila, posvečena Jožefu Tomincu in Mihaelu Stroju, s katerimi je bistveno dopolnila podobo teli slikarjev v naši zavesti, Zlasti besedilo o Mihaelu Slroju je popolnoma zaokrožena upodobitev razvoja in dosežkov tega odličnega slikarja, ki je stoloval v Zagrebu in Ljubljani. Popolnoma novo poglavje v delu Ksenije Rozman pa seje odprlo i njenim vsestranskim raziskovanjem našega prvega klasieista in občasnega romantika Franca Kavčiča. Lahko rečem, daje ta slikar dobesedno njen življenski sopotnik it njen glavni junak, 1'otrudila se je. da je zvedela kar največ tudi o njegovih slikarskih kolegih in o okoliščinah, ki jih je treba poznati in upoštevati za presojo njegovega dela. V ta namen je zasnovala obsežne poizvedbe po vsem svetu, kamor so zašla Kavčičeva dela. Ksenija Rozman je razkrila, da je naš slikar tako zelo pomemben za široki svet, ker je marsikatero v galerijah zastopano delo dokazljivo samo s Kavčičevim prispevkom. Nekateri imajo Kavčiča siccr za dolgočasnega slikarja, če govorim brez dlake na jeziku, vendar delo Ksenije Rozman razkrije njegove nedvomne visoke kvalitete. Sodi v 28 tisto vrsto slikarjev, o katerih jc svojčas Izidor Cankar prav ta ko brez dlake na jeziku zapisal, da jih jc treba meriti z evropskimi merili, ne z domačimi po-manjšavami. Najbrž je prav :a svetovljanskimi kriva, da nekateri domačijsko nsmerjeni ocenjevalci pri nas njegovih kvalitet ne razberejo dovolj jasno. Ksenije Rozman to seveda niti najmanj nc moti, v dolgih letih samostojnega razvedanja pa svetu si je pridobila dovolj trdna merila za oceno kvalitete. To velja tudi za ocenjevanje cele vrste pri nas ohranjenih del t i. »tujih« mojstrov, ki so živela komaj kaj znana v naših depojih in nekaterih javnih ali zasebnih prostorih zainteresiranih institucij in posameznikov. Ni čuda, da se zlepa nismo mogli prebiti do dovoljšnjega vedenja o kvaliteti teh del, ki danes sodijo med ključna v Narodni in drugih galerijah in muzejih, Z njimi si ji Narodna galerija pridobila pravico do evropske institucije, ki si lahko omisli ob razstavljanju umetnin tudi posebne prikaze nacionalnih šol. Sicer pa smo se končno prebili do spoznanja, da je delitev na domaČe in tuje - razen če gre za časovne distance - nasploh neustrezna. Vse, kar jc kdajkoli nastalo za naročnike na naših tleh, sodi v sestav Narodne galerije kakor drugih ustreznih zavodov po domovini. Prve objave tega gradiva so nam jasno pokazale, da sc je težko lotiti raziskav brez zadostne priprave, kamor sodi najmanj tudi pritegnitev ekspertov za tako delo, In prav Kseniji Rozman gre zasluga, da jc navdušila evropsko in svetovno znanega Fcderica Zerija zd našo slikarsko posest »tujih«, torej evropskih mojstrov. Nove objave tega gradiva dokazujejo, kako pomembne skupine umetnin bogatijo naše galerije in muzeje, skupine,, ki bodo v bližnji prihodnosti še bolj promoviralc slovenski) kulturo po svelu. Ravno zdaj. ko si z vso glasnostjo prizadevamo za pol v Evropo, nam označena umetnostna dediščina z drugimi prvinami vred dokazuje, da smo spregledali Evropo na Slovenskem, Zavedam se, da s takt) kratkimi besedami ni bilo mogoče v polnosti zajeti pomena Ksenije Rozman, kakor si ga jc ustvarila s svojim delom. Za sklep naj zato navedem imenitno oznako, ki jo je prispeval moj koleg;!, ko jc našo slavijenko pozdravil kot prvo damo - muzealko pri nas. Tako oceno si Ksenija Rozman v polni meri zasluži. Ker pa dopolnjuje šele Šestdeset let, lahko mirno upamo, da bo postorila še kaj več. Sam bi si želel, da vendarle dokonča veliko monogr afijo o svojem Francu Kavčiču kot našem evropskem junaku Naj mi Ksenija dovoli, da ravno ob Kavčiču, slikarju obdobja, ki jc častilo državljanske in osebne čednosti, spomnim tudi na nam vsem znane lastnosti Ksenije Rozman, ki se dobro skladajo z državljansko moralo Kavčičevega časa: njeno neomajno poštenost, odkritosrčnost in njen mnogokrat izpričani pogum. Nace Šumi 1J.S. Skoraj bi pozabil, da je bila in daje Ksenija Rozman še zmeraj dejavna pri urejanju osrednjega glasila slovenske umetnostne zgodovine, Zbornika za umetnostno zgodovino, in da Še zmeraj tudi piše zanj. Naša shivljcn- 29 ka je hib tudi med najbolj glasnimi sodelavci, ki jt terjala bolj evropsko podobo glasila, tako s pritegnitvijo tujih raziskovalcev kakor ludi s čim lepšo zunanji) podobo revije, Kaže. da ji ho oboje uspelo. Dobro se namreč zaveda, da brez uspešnega iu za svet ¿animivejia glasila iie more biti dobre promocije ne našega gradiva i" ne pisanja o njem. Nit kolikokrat smo že načenjali to vprašanje, vendar je zaradi različnih razlogov ostali> Se kar naprej odprto. Vendar ima naša slavljenka voljo m srečo, da Se naprej sodeluje v redakciji zbornika. Zato ne dvomin, da bodo uredniki njeno navzočnost in razgledanost pametno izkoristili. 3l> Zavod /.j spomeniško varstvo SRS, 1958, restavriranje Muljavskega oltarja, l Zorko Je/crikk Mn Mraku. I1)?1), proslava diplôme, s prof. Ste letom. L.. McnaSejcm, Si. M i kužen i in N, ZupaniČem 32 Vrl; nad Želimljami, 1^74, konservalörski ogled, dr, B. Futič, iir L. Komelj 33 Rim. 1987. v družbi pral Michel Bergur in dr, Minmi He in burger Narodna galerija. 1W4. predstavi lu v Zerijevt knjigo. prof, Federico Zcri in prol. Nikn Kiisir ŽIVLJENJEPIS 29.12.1935 rojena v Ljubljani J943-1955 obiskovala osmimi šoki in maftinrala na Klasični gimnaziji v Ljubljani 1955-1959 študij umetnostne zgodovine in diploma na Filozofski fakulteti univerie v Ljubljani 1959 diplomirala pri prof, dr. Francetu Steletu na univerzi v Ljubljani in pre- jela Prešernovo nagrado za študente 1959-1962 konservator pri Referatu za spomenika varstvo OLO Ljubljana ud 1962 kustos Narodne galerije v Ljubljani 19!i 1 op ra vi ia st rokov ni izpit iz muzea Iskn ko n se rvalo rske st roke I9fi5 promovirala za dr. phil. s temo »Siensko slikarstvo od 15. do sredine 16. stoletja na Slovenskem; Problem pros(ora« 1974 Univerza v Ljubljani podelila naslov znanstvene sodelavke 1974 S kup nos! muzejev Slovenije podelilo naslov muzejske svetovalke 1979 Univerza v Ljubljani podelila naslov višje znanstvene sodelavke J9K9 Univerza v Ljubljani podelila naslov znanstvene svetnice 19% Ministrstvo m kulturo ptideliio naslov muzejske svit ni te NAGRADE. PRI ZNANJA IN ODLIKOVANJA 1974 Red Aniona Janša I. stopnje 1978 Župančičeva nagrada 19H6 Čast ni srebrni znak Turistične zveze Slovenije I9fc7 Priznanje Zveze muzejskih društev Jugoslavije I9H9 Valvasorjeva nagrada 1993 Mestni pečat Maribora 1994 Spominsko priznanje mesta Ptuj 37 BIBLIOGRAFIJA SAMOSTOJNE PUBLIKACIJE IN S SODELOVANJEM 1 Janezova cerkev ob Bohinjskem jezeru Ljubkimi: Spomeniški vodnik, zv. 4, 1962, str. 1-79 + 44 črno-belih repr. + 4 barvne repr. 2 Mihael Stroj: 1803-18?i. Ljuh|j;miir Narodna iiilicrija, 1971. str. l-M + 120 Tepr./r.k,/. i Breg pri Preddvoru Ljubljana: Zavod za spomeniško varstvo; Maribor Obzorja, 1971, i Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, 31). sir. I - JI + Iii črnn-belih repr. + 1 barvna repr. + 1 tloris + 5 skic + 2 repi. nu ovitku. (...) 4 Franc KavtiČfCaucig; 1755-1828. Ljubi jana: Narodna galerij», 1978, str. I-320 (prevod v angleščini str. 229-316), + 151 irno-hdih repr. + l barvna repr. + 1 barvna repr. na ovitku /rk/. 5 Franz Caueig/Kavčič: 1755-1X28: Zeichnungen aus der Nationa/galerie in Lja-bljartit/SFRI. Weimar. 19S2, str. 1-87 + 62 irno-bdih repr + 1 repr. na ovitku /rk/. 6 Sploina pravila za delo v muzejih in galerijah SR Slovenije, LjuMjuiii. D ruš-ivo muzealcev Slovenije. Muzculoäka knjižnica VI, 1983. Str 1-65 (uvod Peter Petru). 7 Cerkev .vi . Juneza v Bohinju, Ljubljana: Zavod tu spomentSko varstvo: Maribor: Obzorja, 1984, [ Kuliumi in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov. 129), str 1-34 + 12 Črno-belih reprodukcij + 4 barvne repr. + tloris cerkve + S skic + 1 zemljevid + 2 repr. na ovitku (1000 primerkov z angleškim prevodom. Samostojna publikacija v nemščini Ihe Kir-the des hI. Johannes in Bohinj, str. 1-38 + 12 črno-helih repr + 4 barvne repr + 1 tloris + 5 skic + 1 zemljevid + 2 Tcpr. na Ovitku, („.) 8 Franc Caucig ¡755- !H2H: Dtamngs jrom Ihe Narodna ga len)a in Ljubljana. Cambridge: FitnrilliBm Museum, 1984, str. 1-62 + 62 Črno-belih repr. + J repr. na ovitku (uvod Michael Jalte) 9 Tuji slikarji ud 14. do 20. stoletja ! Fcde-rico Zeri, Kenija Rozman. Ljubljana: Narodna galerija, 1983, str 176. 105 črno-belih repr. + VIII barvnih repr. (besedilo tudi v it j; i barvna repr. na ovitku. 10 Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk Federico ZeTi, Ksenija Rozman, Ljubljana: Narodna galerija. 1989, str. 162. + 72 črno-belih repr, + Vin barvnih + 1 barvna na ovitku (besedilo tudi v it,). It Evropski slikarji iz slovenskih zbirk i Fe-deriuo Zeri. Ksenija Rozman. 1.j uhlja na: Narodna galerija, 1993, str. 202, +K1 firno-bdih rept. + 12 barvnih + 1 barvna na ovitku (besedilo tudi v it.). 38 12 Slikar Almanach: Odkupljena slika Kvar-topirci II i K.i> slikah starih mojstrov, v; ZUZ. n.v., X1/X1), 1976, str. 9-3«, si. 1-49 (prevod v angleSEinj str. 39-69), 42 Slikar Domenico Conti Banani, v: Goriški Ictmk, lil, 1976, sti 192 198. 43 Slikat Fdrtuiutl Bergant. Dela r Liki iti šolanje v Bornii v: ZUZ, n.v,. XIII. 1977, str. 73-74. si. 12-59. 44 Caitcigs Vednten von Passati and Umgebung, v: Ostbayerische Grenz marke Passau. 1978, sir. 27-34, si. 2-8. 45 Slikar Ferdinand Rmk in njegove apo dobitve slovenskih krajev, v: ,SintC7.a, 1978, 43.44, sir. 91-94, si, 1-5, 46 Runkove vedute slovenskih krajev, v: ZUZ. n.v., XIV/XV, 1979 (izšlo 1980), sir. 115-139, si. 68-83. 47 The Roman Vits/ps of Felice Giant and Francesco Caucig, v: Master Drawings, 18.1980, St. 3,str, 253-257, si. 30-39 b. 48 Maria a itj tier Mondsicltel in tier Osterre-khischen Galeric in IVien, VI MrSlcililn-jicii dvr Ostcrrcichischcn Gajiric, 1980/ 1981, St., 68/69. srr. 5-1K, si. 1-7, 49 I'roSnji slikarja Tomb t ca, v: ZUZ, n.v.. XIX, 1983, str. 49-53. 51) Profesor dr. Sergej Vrišer. Ob petinšestde-setklftiti, v: ZUZ. n.v.. XXI. 1985, sir. 9-14, si. s. p. 51 (Hi ajfresci tU ¡'odnanos c di Dolenja v: II Pordertonc At t i del cK. - Crati išče pri Lu kov ici, str. 4Sfi-489. - Gradišče pri Divači, sti. 488, Jstmnik, sir. 675. - J;iliez Ljubljanski, sir, 676-677. -Johannes iz Bru neck a, str. 696. - Janša Lovro, Valentin, str. 681. V: Likovna enciklopedija Jugoslavije, 1, Zagreb 1984. 73 Wolf (Wolff) Edvard (Edoardo), str. 716. - Wolf(f) Elias. str. 716-717. - Wolf Elias, sin. str. 717. V: SBL zv. 14, 1986, 74 Bidermajer, str, 266-267. - Bodešče, str, 294. - Breg, sir. 365. V: Enciklopedija Slovenije, 1, Ljubljana 1987, 75 Kavčič (Caueig) Frane, sir. 32-33, -Kranjski oltar, str 125. - Krika vas, str, 14. V: Likovna enciklopedija Jugoslavije, 2, Zagreb 1987. 76 S.v. i'amlji;. sir. 83-84, - Goljevica, str, 26(1, - Goropeč, str, 297. - Gosteče, sir, 314. - Gradišče pri Divači, str. 365-366. V: Enciklopedija Slovenije. 3. Ljubljana I9K9. 41 77 S.v. Jamnik, Mr. 259, Janci Ljubljanskí, sir, 263-264, Ja nía Anton, Lovro, Valentin, Franc, str. 267. - Kamni vrh. sir. 386. V: Enciklopedija Sluvtnije, Ljubljana 1990. 7K S.v. KiivCit, Franc, sir. 29. - S.v Klasi-tizcm. sir, 84-S7, V; EridlilopcJija Sk> venije, 5, Ljubljana 1991. 79 S.v. Monaíc, Helena, sir. 65, - Ljerka. sir* hi. - Luc, sir. 65-66. V: Enciklo-pcdija Sluvenije, 7, Ljubljana 1993. 80 S.v, A/tm, Burganl, Rurcr, Jelov&k, Karingtir, Caucig/KíwOií, Kobilca, Ljubljana, Metzinger, Pcrnhart, Remb, Robba, Jozcl Si ran b. Sin>j, Janez in Jurij Siihie, Tominc, Slovenia Painting, SInvenía - Sculpture. V: The Dictionary "I Art, IjOndiin: Mackmillan. l'í'íb. OCENE IN' POROČILA 81 0 muzejskih zbirkah na Blejskem otoku. NRazgl, IX. 1960, si. 16. Mr. 30. 82 Podoba Ljubljane v 19. stoletju. -N Razgl, X, 1961, Št. 13, str, 317. 83 Razstava ur v ljubljanskem Narodnem muzeju. - NRazgl. XX, I%1, št. 16, str, 387. 84 Anion Azbe i njegova škola. - Da na s, {t. 29, Beograd 1462, 85 Anion Ažbv i njegova ¡kolu. - Telegram, 1962. št. 131, str, B. 86 Sestanek konservatorjev od 6- do 7. julija 19(>2 v Ljubljani. - Likovna revija. I, 1962, 4-5. str. XXIII K7 Konservatorska poročilu za leti !<>60-^!. -VS.VIII, 1%2, sir. 92 pasi. 8« Seminar o likovni vzgoji v dneh od 22. do 23. mat ca v Slovenjem Gradcu, - Likovna revija, llJ63.11/6, (na ovitku). 89 Mestni muzej v Ljubljani (poročilo o Razstavi rimskih izkopa m ji in razstavi ljubljanskih vodnjakov). ■ Likovna revija, II, 1963, 6. {na ovitku). 90 Posvetovanje ¡conservatorjev. - Likovna revija. II, 1963,7-8, Mr. XXI. 91 Izložba -Stari tuji slikar/i ti . Umetnost, I, Beograd 1965. str. 109. 92 Marjan Zadnikar: Znamenja na Slovenskem; Slovenska matica 1864-1964; ¡■'muc Zuptin. Motivne podobe. - Uiiiui-noM. II,.Beograd 1965. Mr 161-162. 93 Porwilo i> razstavi Grafika starih maj worn, - Umetnost, 111-J V. Beograd 1965. Mr. 1H2-1H3. 94 Poročilo o razstavi Paritetna miniatura. -Umetnost, V, Beograd J%fi. Mr. 122. 95 Zašfilti spomenika, - Umetnost, V, Beograd J966, str. 142-143 96 Zbornik istorije umetnosti. - Umelnust, VII. Beograd 1966, str 153-154. 97 Pregled istorije umetnosti kod Slovenaca. - Umetnost, IX. lit ograd 1967, Mr. 16! in v isti Številki še: SfovataČka umetnost, sir. 161-162; Ptujska gora. sir. 165; Arhitektura festnaestog veku u Sloveniji, sir. 165-166; Slovenj Gradec, Mr. 166; Razprave V. Hattptmanov zbornik, str. 166167; Časopis za istonju i etnografiju, str. 167; Zašiiia spomenika, X, str 167-16K (poročila o 11 ii publikacijah) 98 F.mihjatt Cevc; Slovenska umetnost - Sin-leza. n, 1467, 7. sir. 66-67. 42 99 ¡ltiruk.nu shdptura u siovenačkoj Štajersko]. ~ U me t n »st, XII J, Beograd sir. 13J—134 m v isti Številki poročilo Va-JOrStvo baroka, sir. 144. 100 Ocena revije Cultum Atesinay XX. - VS, XI1. 1969, str. 155-156, 101 Branko Faču: huirski- fitikt, str. 298309. Narodna galerija v Ljubljani ZUZ. n.v,, VIII-sir, 292- 293,1971). 102 Narodna galerija i' letih ¡968-71. -ZUZ. n.v.. IX, i')"!!, str. 159-162. 103 Narodna galerija v letih 1972. - ZUZ. n.v.. X, 1973, str, 203-204. 104 Risbe Sebastiana Riccija. Ob razstavi v Vidmu. - NRaagt, XXIV, it. 21. 1975, str. 560. 105 Risbe Sebastiana Riccija v Vidmu, - Delo. XVIII, 1975, St. 27, str, K. 106 Ob petstoletnici herartvskih jir.sk. - SinTeza, september 1475. st. 33-35, str. 128129. 107 Razstavi v Passarianu. - NRazgl, XXV, 1976. st. 17, str. 459. 108 Slikar imenitnega stila in oblikovanju, -Ob 150 letnici smrti Franca KavCiča, Dc|6, XX 18:2-197»,, št. 40, str 27. J 09 Tri spominske razstavi1 v ZDA: Pompeji 79, Raftno Tamayo, Ht-mard Sersnson. -NRitfgl, XXVIII, 1979. it. IS, str, 536537, s|. na str. 533. 534, 536. 537, 538, 110 Razstava tujih slikarjev v Narodni galeriji, - Sinteza, 1984, št. 65-68, sir. 77-8H, si, 1-20. 111 Renesansni umjemici antiéke skulpture. I'rimcnik izvora. - Vijesti mUíealuca i konzervatora Hrvatske, 1986, si. 3/4, sir. 38 (reeenzija knjigc sir. sir. Bober - R. O, Rubinstein: Renabíancc Artists and Antique Sculpture, Oxford London I98í>), izslu 1487. 112 Phyllis Pray Bober & Ruth Rubinstein: Renaisantx Anisa & Antique Sculpture: A Handbook of Sources. Oxford University Press. 19X6 - ZUZ. n.v.. XXIN. 1987. Mr, 124-125. 113 l a ¿culture net Friiili Ven czia Giulta: l Dul época romana al Gótico, Pordcnonc ¡9H9, 11. Dal Quattrocento al Novecemo, Pordcnone 1988. ZUZ n.v., XXV, 1989, sir. 133, 114 Natura numa in Italm, Milano 1989, -ZUZ.. n.v.. XXV, 1989, sir. 133-134. ČLANKI V DRUGIH REVIJAH IS ČASNIKIH 115 Srednjeveški slikarji pn Sv, Primožu nad Kamnikom. - Obzornik, 1965, št. 2, str. 133-138. 116 Slikar Matevž Langiis. - Obzornik, 1965, ši, 4, sir 272, 117 Slikar Anton Kani Iger. - Obzornik, 1965, 51. 7, sir. 522-527. 1 IS Slikar Marko Pemharl. Obzornik, 1965. it. S. str. 601-604. 119 Slikar Franc Kavčič. - Obzornik, 1978. št. 6. str, 450-457. 120 The liritish, Kugy, and Westem Slovcnia. - The Alpine Journal, London 1987, sir. 182-187, si. 69 -72. 43 121 Kugy in Angleži. - Planinski vestni k, 1985. st. K, str. 343-346. 122 Bohinj, Med in Julijski' Alpe. - iipottlist, XXV1J, 1985. št. 6. sir. ! 74-175, 123 Zerijevi spisi. Povedal resnico, zapri vrata in ostal. - Ddo, XXVIII, 24. 7, 1986, Št. 170, str. 9. 124 Sergej Vrišer - sedemdesetletnik', - Delo, XXXII, 9. I L 1990, Si 262, sir. 7. 125 Luc Ma ¡aJe, sedetndeselfctyik. - Delo, XXXVII.4. 4, 1995, št. 7K.ütr K. RAZSTAVE - SAMOSTOJNE POSTAVITVE, STROKOVNO IN TEHNIČNO SODELOVANJE DOMA IN V TUJINI 126 1 963 Ljubljana* Razstava ikon iz Jugoslavije* 127 1965 I.j ubija na in Č;n:;Lk, Memorial prve jugosl. imetnosim razstave. m 1965 Ljubljana, Srbsko slikarstvo /H st. 129 1965 Ljubljana, Grafike starih mojstrov iz Pokrajinskega muzeju v Celju. 130 1966 Trst in Ljubljana, Mah, Fubiuni. 131 1966 in I967 Gorica (Goraia) in l.ju-h I j; i n .i, Jožef Ti »t itn t -, 132 1968 Ljubljana. Umetnost 17. st. na Slo venskem, i. 133 1969 Ljubljana, A'(on mojstri tz Ertnituia, 134 1971 Ljubljana m Zagreb. Mihael Stroj. 135 1974 Ljubljana, Mojstri beneškega slikarstvo, 136 1975 Ljubljana, češko !>likursiv o S1), st. in začetka 20. st. 137 1976 Ljubljana, Sove pridobitve Narodne galerije. 138 I97H Ljubljana, Frum Kavčič/Caucig. 139 I987 Ljubljana, Hoiandija 17. st. v očeh svojih umetnikov 140 1979 Ljubljana, Barvna grafika nemške demokratične republike. 141 1979 Ljubljana, Češka gotska umetnost od I-t. do 16. it. 144 1980 Ljubljana, Secesija rtu Madžarskem. 143 1981 Lj u bij :i na, Dunajski bidermajer. 144 1982 New York. S;m Francisco, München, Vasilij Kandinsky (razstavljena Až-betova dela). 145 19H2 Weimar, Risbe Fr. Kavčiču iz zbirk NG v Lj. 146 IVIS3 Ljubljana in Maribor, Tuji slikarji od 14. do 20. SI. 147 1984 t a in bridge;'Anglija, litsbe Fr. Kavčiča iz zbirk. NG v Lj. 14« 1987 Ljubljana, Svetovni mojstri modeme umetnosti iz jugoslovanskih zbirk. 149 I98N Ljubljana, George Romney. 15(1 198 H Salzburg, Das schone alte Salzburg. 151 1989 Ljubljana ill Maribor, Evropska tihožitja tz slovenskih zbirk. 44 152 1992 Grad OJgggnitz pri Dunaju, Die Enibcninv der Landschafi. 153 1993 BudimpeSta, The MeturrtOrphosis of Themes, 154 199.1 Ljubljana in Maribor, Evropski slikarji iz slovenskih zbirk, PoŽllJOČO razstavo Sfav. Umetnost 19. stal. jt; spremljala in postavljala ali podi-raJa v: Berlinu, 1'ragi, Uratislavi. Portu, Madridu, razstavo Slovenski tinpresioni-zem pa na Dunaju, V raznih sleven&kih krajih je od 1962 do 1978 postavljala in spremljala ter odpirala potujoče razstave: Janez in Jurij Ah-bic, Hmko Smmkar, Franc Kavčič. Slovenska umetnost v fotografijah. P!1 KIMVANJA NA UNIVERZAH, MEDNARODNIH SRECANJIH IN TlfJIH lNSTlTUCUAH I Si 1979 Firenze, Istituto Roberto Longhi. 156 1979 New York, Cooper Hewitt, Museum, J 57 1979 Philadelphia, Philadelphia An Museum, 158 1979 Charlottesville. USA. University of Virginia Art Museum. 159 L979 East Orange. Upsala College. USA. 160 1580 Eiast Orange, Upsala Collet:. USA. 161 1980 New York, University of New York, oddeluk prof. Rosenhiuma. 162 1981 Sacramento, USA, The E. B. Croker Art Gillciy. 163 1983 Ljubljana, Univerza, Odd. za umetnostno zgodovino. 164 19X4 Ljubljana, Univerza, Odd, za umetnostno zgodovino, 165 1984 Pi>rdenune, Convegno intemazi-onale di Studio "II Pordenone e i! suo tempo". 166 1986 Bologna, Co I logu i o Ijltern a^aona le 167 19X7 Ljubljana, Univerza, Odd. za umetnostno /.godovi nn. PEDAGOŠKO DELO Od leta 1962 do 1978 opravljala pedagoško delo z rednimi vodstvi za mladino in odrasle po razstavah in stalnih zbirkah Narodne galerije in s številnimi predavanji ti slovenski, jugoslovanski in evropski umetnosti po vsej Sloveniji Od I97X dalje vod stava po stalnih zbirkah in razstavah Narodne galerije (zlasti za Ogledne goste) in po Ljubljani. Od 1964 do 1978 organizirala in delno tudi vodila oglede umetnostnih spomenikov v Sloveniji in Jugoslaviji ter tujini (Anglija, Škotska. Švedska, Danska, llo-landija, Nemčija, Francija, Portugalska, Španija, Italija, Madžarska. Švica. gija, Izrael). 45