,NJ, torek, 21. 6. 1983 CENA 11 din lavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek lici izhajanja odlikovan t Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo St. 46 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO f---- Pomagali vojaki in mladina Davča — Će bodo dela potekala po planu, naj bi bila leta 1986 obnovljena in razširjena cesta med Zalim logom in Davčo ter na novo potegnjena cestna povezava med Davčo in Novaki. Za obnovo se v škofjeloški občini niso odločili le zaradi dolga do narodnoosvobodilne borbe in domačinov, ki so za osvoboditev veliko žrtvovali, I cesta je tudi danes izrednega po-I mpna z vidika splošnega ljudske-I ga odpora. Predvsem pa je.nujno I potrebna za razvoj Davče in sosednjih krajev, da bodo ljudje -stali na raztresenih kmetijah in m ves ta ogromni prostor, ki je . cer redko poseljen, ostal ziv Cesto v dolžini 9,5 kilometra bodo obnovili, deloma razširili in gradili podporne zidove, ne bodo 1 položili asfaltne prevleke. Med Davčo in Novaki bo zgrajene do-h*r kilometer nove ceste. Denar za izgradnjo so zbrali in ga bodo se zbirali v okviru občinske komunalne skupnosti, nekaj bo pr epeval Elektro Kranj, ki namera-,fv tem koncu zgraditi manjšo elektrarno, nadalje vodno gospodarstvo gozdno gospodarstvo, 'rajevna skupnost in združeno selo Selške doline Pomagala bo .udi Jugoslovanska ljudska arma da Vojaki bodo pomagali tudi pn zemeljskih delih. Prihodnje leto »do v Davči organizirali tud, ep u bloško mladinsko delovno -kci jO. J '_J V*. Mesni obeti za poletje Bodo zaloge zadostovale? V prvih petih letošnjih mesecih so v škofjeloških Mesoizdelkih zaklali četrtino govedi manj kot v enakem lanskem obdobju — Čez poletje, ko bo odkup živine več kot za polovico manjši kot v ostalih mesecih, bodo sprostili zaloge svinjskega in govejega mesa. Te bodo zadostovale za preskrbo, kakršno smo zdaj vajeni, če bo hkrati na trgu tudi dovolj piščančjega mesa — Hladilnica mesa bi izboljšala poletno preskrbo Škofja Loka — Od začetka januarja do konca maja so mesarji temeljne organizacije Mesoizdelki Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske zaklali 3137 mladih pitanih goved in 439 starejših ali natanko četrtino (1191) manj kot v enakem lanskem obdobju. Zaradi tega je škofjeloška klavnica, ki zalaga Gorenjsko s tremi četrtinami potrebnih količin govejega mesa, poslala v trgovine in mesnice 350 do 370 ton mesa manj kot v lanskih prvih petih mesecih. Preskrba je bila siromašnejša za količine, ki ustrezajo dvomesečni predelavi v Mesoizdelkih. Podobne razmere so bile v tem obdobju tudi v ostalih gorenjskih klavnicah. Mesarjem se zdi za četrtino manjši odkup živine še toliko bolj nerazumljiv, ker pospeševalne službe in Velik razvoj civilne zaščite I zveznega zakona o .'dskf obrambi 20. ^^^ katerem so prvič uporabdi .zraz ci na 7ačrita in opredelili namen le i; zaci e. je bila 19mleta povod e^n"tea Pred name- ; ^be Tudi zašč.te f^ zi dejanje v vojnih raz-•^h m^d razvojem ja je ter •i , w7t najširša oblika priprav ežbe delovnih ljudi ter obča-- in reševanje prebival- * Z? ^materialnih dobrin ob voj-r fh naravnih in drugih ne-akcijah "a dnih razmerah na- -"'ah P?Jniv del sistema splošne Z:obrabe m družbene samo- f!te- - Hvilne zaščite v naši repu- rT^ ni potekal povsem ena-<, doslej ni po ^ smo nu rr.erno. V se u \e skromne re P<^rjSUie bnag posledica malih S&^s^v -civilno zašito Vičveč prometa na blejski promenadi Bled ^ Že dolgo ča£ so na g^^n^ tuHstičn i sezon i za-; fj motorizirani promet iSeBU. odštela do •'otela ^»oVćno in dokončno "da bo od 25. junija do i0C Uoletne turistične sezone '-nca P°' , \;.inr1 7a ves moton-'•^stni odsek^aprt za.v^ ^ ranI S?na Bledu primanjkuje "J'ianih prostorov in je bilo tre- - j: k i r n i h P r prometno re- '^nosebej domačine, ki so. ; - eV-P°' da parkirajo na tem .vajeni, aoi q bodo po. ^SS^a enosmerni promet mi-Krbeh zaenu priključitev na no Partizanai_»nP ^ ^unstičn0 intenzivno pri- in ozko usmerjenih aktivnosti v njej. Zvezni zakon o ljudski obrambi 1974. leta in zlasti republiški zakon dve leti pozneje sta v dejavnost civilne zaščite prvič enakovredno in celovito vključila tudi področje priprav in delovanja ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Velik napredek v razvoju civilne zaščite smo v Sloveniji dosegli predvsem v prejšnjem srednjeročnem obdobju, ko smo naloge civilne zaščite prvič celoviteje zajeli tudi v načrtih razvoja družbenopolitičnih skupnosti na vseh ravneh organiziranosti družbe. Kljub dosežkom pri povezovanju civilne zaščite v enoten sistem obrambe in zaščite, utrjevanju organizacijske pripravljenosti posameznih sestavin civilne zaščite, številčni rasti enot, opremljanju in usposabljanju pripadnikov ter množičnosti samozaščitne dejavnosti pa ostajajo v tej organizaciji še mnoge nerešene naloge. Najboljša priložnost za ugotavljanje teh obvez in njihovo izpolnjevanje so prav gotovo obrambno-zaščitne akcije Nič nas ne sme presenetiti, ki postajajo stalnica v našem vsakdanjem delu in življenju. S. Saje kmetijske zadruge razpolagajo s podatki o polnih hlevih. Daljša doba pi-tanja živine zaradi manjše uporabe dragih krmil je lahko eden izmed razlogov za to, ne pa tudi edini. Kmetje bolj kot kdaj koli doslej zahtevajo ob prodaji del mesa za domačo uporabo ^in morebitno preprodajo). Veliko živine kljub zakonski prepovedi še vedno koljejo na črno. čeprav s tem bistveno ne siromašijo preskrbe, saj večina mesa le ostane na Gorenjskem. Zanimiva pa je vsekakor naslednja primerjava: vse gorenjske klavnice so odkupile manj goved, kot so načrtovale; medtem ko so nekateri kranjski zasebni mesarji presegli letni načrt odkupa že v prvih petih mesecih. Vsiljuje se vprašanje: so zasebni mesarji res bolj iznajdljivi ali plačujejo v kakršnikoli obliki živino dražje kot klavnice? Napovedovati preskrbo z mesom je ob pomnnjkljivih in celo nasprotujočih si podatkih o staležu živine v hlevih bolj ali manj podobno športni napovedi. V Mesoizdelkih zatrjujejo, da obeti za poletje niso najbolj rožnati. Juriija, julija in avgusta zako-ljejo več kot polovico manj goved kot v ostalih mesecih. Na to so v temeljni organizaciji računali že v času od februarja do aprila, ko so iz redne dobave živine in predelave mesa izločili za poletno preskrbo 240 ton svinjskega in 30 ton govejega mesa. Dve tretjini teh količin bosta ostali na Gorenjskem, medtem ko je ostalo namenjeno Ljubljani in okolici. Zaloge bodo zadostovale za preskrbo, kakršno smo vajeni (a ne tudi zadovoljni z njo), če bo na trgu tudi dovolj piščančjega mesa. Tega bo verjetno primanjkovalo, ker gorenjska predelovalna industrija in porabniki nimajo denarja za zahtevana sovla-ganja in devizni delež. Pred vročimi poletnimi meseci se znova postavlja vprašanje, kdaj bo Gorenjska dobila svojo hladilnico mesa. Škofjeloški Mesoizdelki imajo 540 ton zalog kar v šestih slovenskih hladilnicah. Še tam so se dobesedno vsilili, saj so polne"— z mesom in lansko obilno sadno letino. C. Zaplotnik ?*?■ že i n te n z i v no :rjS VO da v središču Bleda ne b. »ravlja, da v sez0nske za- 5ile le vsakoletno ' -etične prireditve, tem-■ imeli stalni ,c bl na tem kvaHtetni xz. brodaini pro* kih in gorenj sloven hotelske hiše r^ pijačo. r>dajni -elovalei kih spominkov. • P°skrb1 čno'društvo Bled išče Vaj Turistično a jQ nu trezne nu privlačni ■^nih stojnicah P J) S -lejski promenad.. Po/jčc — r Poljčah .so pred kratkim uredili eno izmed »črnih točk« kraja — potok lilatnico, v katerem se je nabirala nesnaga, da je zau-darjalo daleč naokoli. Z udarniškimi akcijami — v juniju so se vrstile druga :a drugo in na njih je sodelovalo tudi 40 krajanov — so položili 150 metrov cen in vanje speljali vodo ter kanalizacijo iz bližnjih hiš. Cevi je že luni nabavila krajevna skupnost Begunje. Letos so sprva nameravali delo prepustiti gradbenikom, vendar so bili vsi njihovi predračuni za skupnost previsoki — od 900 tisočakov do poldrugega milijonu dinarjev. Krajani Poljč so se zato odločili za cenejšo možnost. Stroje :a izkop kanala so najeli pri gradbenem podjetju Gorenje, ostalo so opravili sami. Ko so potegnili črto pod izdatke izkopa in dovoza potrebnega materiala, se je izkazalo, da so prihranili najmanj 050 tisočakov. — Foto: C. Zaplotnik V petek ni bilo GLASA Dolžni smo vam opravičilo in pojasnilo, zakaj pe-ikov Glas nI izšel. Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani ni mogla zagotoviti papirja. To se v 35-letni zgodovini našega časnika menda ni nikdar zgodilo. Glas je sicer nekajkrat kasnil za dan aH dva, neizida pa ne pomnimo. *; Kakšni so izgledi za naprej. Trenutno je oskrba s časopisnim papirjem še problematična. Trudimo se, da se petkov primer ne bi ponovil. Včeraj so nam zgotovili, da bo Glas v petek izšel, vendar še ne vemo, ali bo imel 12 ali 10 strani. Od tega bo odvisno, koliko člankov in obvestil bo objavljenih. Zagotavljamo, da bomo objavili najnujnejše. Prosimo za razumevanje. Želja nas v kolektivu, vas naročnikov, bralcev in sodelavcev, ter gorenjskih družbenopolitičnih organov in Organizacij je, da Glas izhaja redno, čeprav v omejenem obsegu. To je naš skupni cilj in tak je bil tudi sklep včerajšnjega pogovora na medobčinskem svetu ZK^S za Gorenjsko. Glas je pomemben del našega vsakdanjika in K temu pa lahko največ pomagamo Kranj — Ob prazniku krajevne skupnosti Stražišče, 21. juniju, ki ga praznujejo v spomin na izselitev družin, katerih svojci so odšli v partizane, se je zvrstila že cela vrsta prireditev, od športnih in rekreativnih do kulturnozabavnih. Osrednja slovesnost pa je bila pretekli konec tedna, ko je bila slovesna seja skupščine sveta krajevne skupnosti, otvoritev sitarske hiše in otvoritev trgovine na Laborah. V Galeriji Dom b&-4ip konca tedna še odprta likovna razstava slikarja Marjana Belca, zvrstile pa se bodo Še športJia tekmovanja, filmske predstave za najmlajše. organizirano bo srečanje starejših občanov, zaključili pa bodo v jKetek z zabavno prireditvijo Di.nlcnd v Domu krajevne skupnosti Stražišče. — Va sliki: ob pomoči Zavoda za spomeniško Varstvo je bila nad stari šempeterski grad prestavljena sitarska hiša, pomnik tradicionalne sitarske obrti v Stražišču. — L. M. — Foto: F. Perdan Tržič dobiva plinovod Gradnja plinovoda do Peka ter Bombažne predilnice in tkalnice Tržič bo sklenjena predvidoma decembra — Lastniki prizadetih zemljišč bodo dobili povrnjeno škodo Tržič — Prizadevanjem, da bi drago in z oskrbo vse bolj problematično naftno energijo pocenili, sta se pridružili tudi tržiški delovni organizaciji Peko ter Bombažna predilnica in tkalnica. H gradnji slovenskega plinovodnega omrežja sta pristavili svoje želje in denar. Plinovod za Tržič naj bi po prvotnih načrtih začeli graditi že 1978. leta. Zaradi denarnih težav je bila preložena na lani. iz istega razloga pa so jo v Petrolovi temeljni organizaciji Zemeljski plin odprli šele letos aprila. Z lastniki zemljišč — krak plinovoda pelje vzdolž kriškega polja — je bil poseg dogovorjen že pred šestimi oziroma sedmimi leti. Letos, pred začetkom gradnje, so bile vse parcele, ki jih bo prečkal plinovod, škodno ocenjene in na ta način zavarovani dohodki Nov most čez Kokro Breg pri Preddvoru — V sredo je začela veljati zapora prometa prek sedanjega mostu čez reko Kokro na Bregu pri Preddvoru. Do 1. avgusta letos, ko naj bi Vodno gospodarsko podjetje Kranj zgradilo nov most na istem mestu, bo" promet preusmerjen preko Preddvora. Sedanji most, ki je pravzaprav eden redkih na reki Kokri od izvira do izliva, ki povezuje levi z desnim bregom, je velikega strateškega pomena, predvsem pa za kmetovalce oziroma prebivalce Brega. Bil pa je dotrajan in promet čezenj že nekaj časa ni bil več varen. Samoupravni komunalni i/iteresni skupnosti Kranj je letos uspelo zagotoviti 3,85 milijona 'dinarjev za obnovo tega mostu. Po projektu Tadeja-Markiča iz Projektivnega podjetja Kranj je gradbena dela prevzelo Vodno gospodarsko podjetje Kranj. \a obstoječih oporah bodo postavili preklad no konstrukcijo iz armirane- lastnikov, Ti so bili hkrati tudi seznanjeni, naj na začrtani trasi ne sejejo in sadijo kmetijskih pridelkov. Gradnjo plinovoda za najtežji tržiški delovni organizaciji, ki bosta tako prišli do bolj gotove in cenejše energije, je prevzel zagrebški Monting v sodelovanju s kranjskim Gradbincem. Zemljiška dela, začeta aprila, potekajo po dogovorjeni trasi v širini osmih metrov. Skupaj s položitvijo cevi morajo biti sklenjena v' 110 delovnih dneh. Izvajalec si skupaj z nadzornim organom prizadeva, da bi bili posegi glede na osebne želje lastnikov zemljišč čim manj boleči in kmetijska proizvodnja čim manj motena. Škodo bodo lastniki dobili povrnjeno predvidoma decembra, ko bodo dela sklenjena, najbolj prizadeti pa odvisno od izgube dohodka že prej. Pri napeljavi plinovoda se ji seveda ni moč povsem izogniti. Vendar pa je v primerjavi z bogatimi obrestmi, ki jih bo prinesel plin tržiške-mu gospodarstvu in s tem posredno vsem občanom, neznatna. H. Jelovčan ga betona, ki jo bo izdelalo Splošno gradbeno podjetje Gorica, namestili cevno ograjo in uredili asfaltno vozišče. Novi most bo dolg 35 metrov, širok pet metrov in pol in bo imel dva vozna pasova ter na vsaki strani tričetrt metra širok varovalni pas za pešce. Novi most je projektiran na 60 ton nosilnosti, kar pomeni, da bo njegova nosilnost praktično neomejena. A. Ž. G LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO TOREK, 21. JUNIJA 1983 Uresničevanje referendumskega programa Denar trosijo varčno in preudarno NAŠ SOGOVORNIK Šola v Žireh bo nared do oktobra, začela se bo sanacija osnovne šole v Škofji Loki in v Javorjah, obnovljena je šola v Davči in zgrajeno igrišče v Železnikih Škofja Loka — S spremembo družbenega dogovora o temeljih srednjeročnega plana občine so delegati zborov občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti sprejeli takoimenovano III. varianto uresničevanja referendumskega programa izgradnje šol v občini, ki pomeni, da se uresničevanje programa podaljša za nekaj let, spremeni pa se nekoliko tudi vrstni red izgradnje. Sredstva iz samoprispevka dotekajo po programu, problem pa je koriščenje denarja zaradi omejitev investiranja in omejevanja porabe. Vendar je vse te težave do sedaj odbor za uresničevanje referendumskega programa dokaj uspešno premagoval. Razen sredstev samoprispevka, se denar za izgradnjo šol zbira tudi skozi prispevno stopnjo za izobraževanje in z združevanjem sredstev amortizacije šol. Tako dela v Žireh pri izgradnji prizidka dobro napredujejo in bo novi del odprt in predan namenu ob krajevnem prazniku, oktobra letos. Končana je obnova šole v Davči in se bo v njej začel pouk jeseni. Prav tako se zaključujejo dela pri izgradnji športnega igrišča v Železnikih. Letos se bo začela tudi sanacija osnovne šole Peter Kavčič v Šolski ulici v škofji Loki in podružnične šole v Javorjah. Hkrati že intenzivno pripravljajo dokumentacijo za izgradnjo šole na Trati in v Poljanah. Vse te objekte Izlet na Pohorje Društvo invalidov iz Kranja pripravlja julija izlet na Pohorje. Tja se bodo podali 22. julija. Člani, ki bi radi na potepanje po štajerskem hribovju, naj se prijavijo za izlet v pisarni društva. naj bi začeli graditi prihodnje leto. Problem se pojavlja le v Poljanah, kjer je treba pridobiti zemljišče in so nastopile težave zaradi zakona o varstvu kmetijskih zemljišč. Ob vsem tem se mora odbora za izgradnjo šol stalno spopadati tudi z drugimi težavami, ki jih prinaša zakonodaja, vendar so z dobro voljo in pripravljenostjo do sedaj še vse uspeli rešiti in zato obstajajo realne možnosti, da bo program v celoti uresničen. Prizadeva se tudi, da so vsa dela opravljena kar najbolj racionalno, oziroriia, da se z zbranim denarjem ravna varčno in preudar-i no. L. Bogataj a V Bašlju so se zbrali borci Kokrškega odreda Prebroditi moramo te krizne čase Baše I j — Krajani Bele pri Preddvoru so si za svoj krajevni praznik izbrali dan, ko je bil 18. junija pred 41 leti na Kališču pod Storžičem ustanovljen prvi Kokrški odred. Da bo praznovanje kar najbolj slovesno in prisrčno, so pri »Gamsovem raju« v Bašlju pripravili tudi srečanje borcev Kokrškega odreda. V soboto, 18. junija, dopoldne je bila manjša slovesnost na Kališču. kjer je zbrane Jože Kovačič V dneh, ko se zapirajo vrata gledaliških dvoran, in ko gledališki delavci načrtujejo nove ustvarjalne podvige, je za igralca Jožeta Kovačiča padla zadnja zavesa. Tiho. Tokrat brez. publike in brez aplavza. Ob takih dogodkih po navadi zapišemo in obudimo v spomin najznačilnejše trenutke posameznika. Tako je tudi prav. Toda. kako naj v spominu preberem vse tiste igralske like Jožete Kovačiča, ki jih je skozi dobra štiri desetletja gledališko oživel? Vsega njegovega gledališkega dela niti ne poznam. Naj prepišem iz suho treznih stolpcev gledališkega leksikona? Kje naj začnem? Ali naj se spomnim samo tistih tako imenovanih »velikih« vlog, ali naj opozorim tudi na epizodne. Ne bi pozabil pri tem naštevanju njemu najljubše vloge? Se je sam sploh kdaj spraševal, kaj mu je največje in kaj najljubše? In ali je mogoče v spominski utrip stlačiti plodno življenje ustvarjalca, ki je bil v gledališko življenje garaško zaljubljen? Osebno in ustvarjalno sva se poznala dobro desetletje, sam sem ga kot gledalec poznal že prej. Ne spominjam se, da bi se kdaj pogovarjala o njegovi gledališki kreaciji, ki bi jo postavil na prvo mesto. Morda ni bilo časa za tako inventuro, morda v resnici sploh ni ločeval med večjo in manjšo igralsko nalogo. Vem, da ni nikdar odklonil vloge, vsako povabilo k sodelovanju pri predstavi je sprejel z vednostjo poštenega ustvarjalca. Gotovo je bil kdaj pa kdaj nezadovoljen z razporeditvijo vlog, toda tega ni javno manifestiral. Delovno je l,il vsekakor vzgled \ svojem ustvarjalnem in na žalost tudi neustvarjalnem okolju. To spoznanje me je spreletelo šele po njegovi smrti. Sem mu bil kdaj hvaležen za to, danes redko kolegialno zaupanje, za nezvezdniško obnašanje ob vlogah, ki jih je skozi svoje delo nič kolikokrat preraste!? Spominjam se ga, kako pono- [ sno je govoril o svojih partizan- I skih letih, o znamenitih Dražgo- »ti^tgmmmmmmmmmm šah, o borbi za priznanje njegovega Prešernovega gledališča. Tu, v kranjskih gledaliških vrstah, je doživel tudi svoje največje delovno ponižanje: ukinitev poklicnega gledališča v Kranju. Krizna gledališka leta je preživel dostojanstveno. Postal je živa vez med svojo generacijo gledaliških ustvarjalcev ter med generacijo, ki v zadnjih letih prevzema gledališko breme. Ponovno prebujanje kranjskega gledališča mu je bila skromna uteha za tista leta, ko so njegovo gledališče skušali izničiti. Gledališče je bilo njegova ljubezen. Bil je nepotešen ljubimec odrske luči. Gledališče ga je lahko prevaralo, razočaralo, toda vedno znova se je vračal v objem praznega prostora, ki ga je napolnil njegov dih, njegova gesta in prodoren pogled nepozabnega igralca. Večni zaljubljenec, večni gledališki mladenič, ki je od gledališke Muze sprejel tako znamenite monologe kot samo skromne stavke. Vse z enako ljubeznijo in predanostjo. Ob vsem tem pa je bil človek in igralec, ki se je cenil, visoko cenil in ki je bil željan uspehov. Spominjamo se ga. Številni igralski obrazi Jožeta Kovačiča brze skozi spomin. Žalost, smeh, izrazita maska, kostum, solza ob jubileju, poklon, pozornost do soigralca, aplavz, čudna samota in i/.praznjenosl po premieri, gledališki /,voncc, ki je obnemel. Najino gledališko drugovanje postaja samo spomin nanj. Knhel in lep spomin, izrisan skozi ostre poteze številnih igralskih obrazov igralca Jožeta Kovačiča. Nemogoče, da I »i ga pozabil. Kaj še? Nič. Pojdimo domov. Danes ni vaje, danes ni predstave. Danes ima gledališče pravico, da se spominja. Matija ■BMMMH pohodnike pozdravil Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SRS. popoldne pa so se krajani in borci Kokrškega odreda skupaj z gosti s Koroške zbrali na osrednji proslavi v Bašlju. Slavnostni govornik je bil nekdanji komandant Kokrškega odreda Janko Prezelj-Stane. Spregovoril je o težavnosti partizanstva prav v tem koncu Gorenjske, na samem pragu Nemčije, kjer je sovražnik še silovi-teje držal vse ključne položaje. Na mlade danes prenašamo svoje izkušnje, svojo bogato dediščino, je poudaril, uvedli delavsko samoupravljanje, ga zagovarjali, spodbujali. Danes pa imamo borci občutek, da smo premalo seznanjeni z vsem, kar se dogaja v našem gospodarstvu. Premalo je odgovornosti za nepravilnosti, ki se dogajajo. Poleg lastnih težav nas pesti še svetovna gospodarska kriza, ki jo bomo morali skupno prebroditi. Res je. da se vse draži, da je življenje vsak dan dražje, toda danes še nikomur ni nič hudega. Kaj je pomanjkanje, borci zagotovo najbolje vedo. Še vedno so tu, še vedno pripravljeni pomagati, kjer je le mogoče. Zaupajo mladim in prepričani so, da bomo skupno premagali vse te težave, le trdo bo treba poprijeti povsod. V imenu Zveze koroških partizanov je zbor Kokrškega odreda pozdravil predsednik Janez Wutte-Luc. Poudaril je, da naš skupni sovražnik, nacizem in fašizem, spet dviga glave. Borba poštenih koroških Slovencev še ni končana, le način boja se je spremenil. Tudi avstrijsko gospodarstvo pesti kriza in med koroškimi Slovenci je vse več socialnih problemov, včasih dosti hujših kot pri nas. Le delo bo reševalo ene in druge. Sicer pa, je poudaril na zaključku tovariš Luc, prebrodili smo že težje čase, pa bomo tudi te. V kulturnem programu so sodelovali učenci preddvorske osnovne šole, folklorna skupina in domači moški pevski zbor pod vodstvom prof. Alojza Ajdiča. D. Dolenc Praznik Jezerskega Jezersko — Minuli'teden so bile v krajevni skupnosti Jezersko v krunj-ski občini različne prireditve, s katerimi so krajani proslavili letošnji krajevni praznik v spomin na 19. junij, ko so Jezerjani med vojno množično odšli v partizane. Ves teden so tako potekala tekmovanja v odbojki iii namiznem tenisu, v nedeljo, 19. junija, pa je bilo dopoldne še nagradno tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Praznik so v soboto proslavili s kulturnim programom v Korotanu in ob tej priliki podelili tudi jubilejna priznanja. Dopoldne v soboto pa je bil pri Češki koči tudi tradicionalni meddruštveni Mujnikov slalom v spomin na padlega borca, alpinistu m pionirja smučarskih učiteljev lorda Majnika. Prihodnjo nedeljo, 2<>. junija, pa ho pri Češki koči se tradicionalni slalom in sicivr dvoboj-med Jezerskim in Žele/no Kaplo. V okvi ni praznika bo ta mesec tudi akcija' \N\'l\ v kateri bodo sodelovali člani narodne zaščite, gasilci in alpinisti reševalci. A. Karničar Krani - Vsebina dela Rdečega križa na osnovnih šolah se je v zadnjih desetih letih močno razširila, tako da je vzgoja mladih članov za kasnejše delo v tej organizaciji res pestra in kar je tudi važno -vfdna je prfkasnejšem delu, ko se mladi vključijo v krajevne organiza-cije RK v svojih krajevnih skupnostih. Prav o pripravah nakasnejse vključevanje J krajevno skupnost smo se pogovarjali z mentorico PK na osnovni šoli Simon Jenko Tatjano Turel. Za katere dejavnosti Rdečega križa pa so mladi na šoli najbolj naVd,S1?se vključijo v vsako akcijo, morda pa so še najbolj aktivni prav pri prvi pomoči. Na naši šoli je pri pouku biologije prva pomoč vkliučena kot redni šolski program in ucenci dobe tudi oceno v spričevalo česar kot vem, prav vse šole ne delajo. V okviru usposabljanja za ŠLO pa ta' znanja še poglobimo, pripravljamo se za tekmovanja m uspehTniso izostali. Imamo to prednost aa nam je ze pred leti krajema organizacija RK Vodovodni stolp podarila lutko, na kateri se učen-ci uč^ prve pomoči, svetlobni znaki na lutki pa takoj povedo ali delajo nrav ah ne Mislim, da zelo veliko znajo spretni so m pripravljeni pridobljeno znanje tudi uporabiti, če bo tako naneslo.« d°b jV^ organizacija RK na šoli je znana po tem, da je navezala tesne stike s krajev no skupnostjo Vodovodni stolp. Kakšna je ta poveza- Va? »Vključujemo se v sosedsko pomoč, ki jo organizira krajevna organizacija RK saj naši učenci nosijo nekaterim starejšim občanom kosilo U številne ša pa je naša udeležba v drugih akcijah, saj pomagamo pri zbiranju rabljenih oblačil, raznasanju vabil, obveščanju krvodajalcev, sodelujemo na proslavah s kulturnim programom, obiskujemo stare še krajanke in jih obdarujemo s cvetjem.« 1 Kot osnovnošolci so vsi člani Rdečega kriza. Ka, pa pozneje? »Naloga mentorjev na šolah je prav gotovo predstaviti dejavnost Rdečega križa tako, da bodo naši učenci tudi kasneje ne le delovali v sami organizaciji, pač pa sodelovali v pomembnejših akcijah od krvodajalskih do takih al. drugačnih, vsem pa je skupna pomoč človeku. X 7 razredu pa najaktivnejše sprejme krajevna organizacija RK kot svoje mlade člane in tudi s svetom mladih članov AK upošteva besedo mladih pri svojem delu. Nekateri med njimi pa se tudi po končam osemletki še vračajo na šolo. na posvet z mentorjem ah na izmenjavo izkušenj.« Tatjana Turel Mladi člani Bdečega križa Ceslilka oh ......... stitali Aru/c I i Scpm > Sem u rja k JU.tojsi ila rSenčur. ,, ,,,/*/„ r Trsu kjer j, delc a ,n P <^ borbo w blla :atQ '/, m,. leta seje '^^^ 'V^/^-&cnčurin ^tiima ,■„,/, željena. I'o vojni jr bila a ^ fn w • dnrlu'nopoluičnil'. m,a'-< < < f »^jan^aa, Mečem križa. Podnart - S stalnim koncertom slovenskih pesmi, ki opevajo vojaško suknjo ie Moški komorni :bor DPD Svoboda iz Podnarta pod vodstvom Egija Gašperšiča sklenil pevsko sezono. Občinstvo v prepolni dvorani je koncert. ki so ga naslovili »Janez, kranjski Jane;«, z navdušenjem .sprejelo. - Foto: F. Perdan . 21. JUNIJA 1983 GOSPODARSTVO 3. STRAN O LAS iveljski tmnoseki delajo na ljubljanskem gradu Spomenik dobrega dela Kamnoseki iz hotaveljskega Marmorja delajo na jubljan-skem gradu že več kot pet let — Letos bodo uredili sprejemno dvorano, vezni hodnik in poročne dvorane v vrednosti 25 milijonov dinarjev — Zahtevna kamnoseška dela, ki bodo vzdržala stoletja Že ko je mestna občina leta 1905 leta odkupila ljubljanski grad od države, ga je tedanji župan Hribar namenil za osrednji slovenski muzej in ie arhitekt Plečnik kasneje pripravil načrte, po katerih bi preurejeni in za eno nadstropje povišani grad kot slovenska akropola sprejel pod svojo streho številne slovenske kulturne ustanove. Zal so vsi ti načrti ostali na papirju in se je obnova začela šele dolga desetletja-kasneje. Približno deset let sedai pod vodstvom Zavoda za izgradnjo Ljubljane in arhitektov in obnovitvenih strokovnjakov _ Lda Ravnikarja, Miha Kerina m Majde Kregarjeve obnavljajo mogočno i i Vi ršz * NJ lilllllll Tudi terasa na stolpu je delo kamnosekov. razglednem hotaveljskih i .. .r- <. 1 fA1 "" : -m r^eliski kamnoseki pod vodstvom Ludvika Mezka z mar-r^m oblagajo poročno dvorano na gradu. bo ki je tako značilna zaraz-fco Ljubljane. Zunanja podo-J5 bi ostala enaka, medtem ko nrostori dobili novo vsebino. Vadbena dela, saj je večino zi-itrlbno obnoviti, jim ponovno toviU stabilnost rn nosilnost Xajo delavci gradbenega pod-Arosuplje, vsa kamnoseška nikakor ni malo. Pa so prevzeli kamnoseki hotaveljskega Marmorja. Pod vodstvom mojstra — kamnoseka Ludvika Mezka, ki dela v Marmorju že od leta 1956, ko je prišel v podjetje kot vajenec, dela ekipa v kateri so še Branko Kumar, Vili Kosmač, Viktor Kosmač in Franc Jeran ter še nekaj »cera-harjev«. Približno pet let že delajo najrazličnejša dela, kot so okenski okviri, portali, razgledna ploščad na stolpu, oboki in podobna dela, sedaj pa z marmorjem oblagajo poročno dvorano, ki naj bi jo uredili do 25. junija, da bo že letos v njej znana prireditev Slovenska kmečka ohcet. Dela so izredno zahtevna, saj razen ravnih obložnih plošč delajo tudi posebno izrisane rožne ornametne na stopnišču in predverju. Razen tega bodo uredili tudi vsa kamnoseška dela v sprejemni dvorani, ki je praktično na novo izkopana v skalo, ki ostaja v dvorani kot del dekoracije. Prav tako bodo uredili in z marmorjem okrasili vezni hodnik med drugo in tretjo etažo, hodnik, ki bo povezoval obe poročni dvorani, teraso in prizidek. Delo hotaveljskih kamnosekov bodo tudi točilni pulti, vodnjak, ki ga bodo uredili v sprejemni dvorani, razne ročno izklesane vaze in drugo dragoceno okrasje. Vse to zahteva izredno spretne in natančne roke, skrbno izbrane materiale in veliko znanja, ki ga kamnosekom ne manjka. Kot zanimivost velja omeniti, da vsa okna, portale, vodnjake in druge dele gradu obnavljajo z povsem enakimi materiali, kot so bili vgrajeni v dolgoletni zgodovini. Tako so Hotaveljci že vgradili jezerski lehnjak, plavi kamen, peraški kamen, laboro iz brezij, makedonski sivac, kamen kupol iz Bosne, iz hotaveljskega marmorja pa je le razgledna terasa. Največja težava je pri nekaterih kamnih v tem, da so nekdanji kamnolomi že dolga leta opuščeni in so jih morali delavci Marmorja najprej odpreti, da so lahko naža-gali potrebne količine določenega kamna. Če bi gledali ekonomsko, pravijo, ne bi tega dela nikdar delali. S takšnimi deli, kot je obnova ljubljanskega gradu, si ne postavlja spomenika le ljubljanska mestna skupščina, ki bo vanj vgradila težke milijarde in se bodo dela prav gotovo vlekla še najmanj deset let, temveč si ga postavljajo tudi hoteveljski kamnoseki. Plošče, ki jih največ izdelujejo, tlaki, stopnice in podobni izdelki, namreč niso trajni. Trajni so oboki iz težkih kamnitih skladov, trajni so vodnjaki in okrasni predmeti iz enega, težkega kosa. Ti preživijo ne le eno generacijo ali stoletje, ti vzdržijo lahko tudi tisočletja. L. Bogataj Slike: F. Perdan etijski krediti le kooperantom B-i - Hranilno-kreditna služba ' ~ gospodarstva Bled je letos SS fnlnie za odobritev kreditov odobrila f-"edite. urednost novih za- Predracunska vredno jejo "rf To ie poTdobi-enih kreditih zadrugo .je d tega pn- ^mi"i0kmetje sam! Je" kot" mili-Tavajo kmeij^ milijonov di- '^^nUno kreditna llužba 2 ŠT' H.naHev, 400 tisoč dinarjev iPnKHŠkaKŽHS I^alo zasebnikov je letos preje- ^tako iodanoP "a posoi^e- tr^aj banka ^^»Sa •ferestnih merah medte n , tta 1981 obrestna mera se s tju Ljubljanske banke'zKa j l* otre*™ drSoča '' zn'zaU'Jfa se pravi, da n. 'iik-Vestna m, -„,nd 1 februarja ne dokončna. Od 1 ^ * ^^rvIfntgSo objektov na tkov Nekoliko nižje so obre- Lmete v hribovitih predelih, za kmet editni službi prav. •Pr ^a leta kmetje razmišlja-da gojilo vzamejo, zdaj pa ,e naj poso" loh sp|aca. tudi asno.da se kme - J? °tbrS Težko dobijo, prav tako HK gradbeni material: Noben trak- tor pa danes ne velja manj kot 500 tisoč dinarjev, da niti ne govorimo, da je naložba v izgradnjo modernega hleva ogromna. Komisija za odobravanje kreditov vsako prošnjo temeljito preuči in oceni, kateri prosilci izpolnjujejo pogoje. Samo gozdnim posestnikom kreditov ne morejo dodeliti, prav tako pa veljajo omejitve za nakup določene kmetijske mehanizacije. Za manjše traktorje ni mogoče dobiti kredita, večje ugodnosti, so le pri dodeljevanju kratkoročnih kreditov za eno leto ob običajni obrestni meri. Posebni predpisi so tudi za nakup cistern, izruvačev za krompir, mehanizacije, ki "se ne uporablja pogosto in ki je ni moč kreditirati. Predpisi so torej precej strogi, pomembno pa je predvsem, da so do kreditov upravičeni le kmetijski proizvajalci, ki oddajajo tržne viške. D. Sedej Turistična vzgoja na šolah Gostje zatrjujejo, da imamo privlačno naravo, a tudi zanemarjeno okolje, negostoljubne natakarje, niti malo izvirne spominke... Bo turistična vzgoja na osnovnih šolah, o kateri razmišljajo na Gorenjskem, spremenila turizmu nenaklonjeno miselnost in ravnanje? Preddvor — Na nedavnem posvetu mentorjev turističnih podmladkov z Gorenjske — udeležili so se ga tudi predstavniki Gorenjske turistične zveze in Zavoda za šolstvo, enote Kranj — so največ pozornosti namenili načrtni turistični vzgoji na osnovnih šolah. Marjan Trtnik, predsednik komisije za turistične podmladke takole utemeljuje potrebo po uvedbi izbirnega predmeta »turizem« za učence višjih razredov osemletke: »Turistična vzgoja je omejena predvsem na dejavnost turističnih podmladkov: ti pa so ustanovljeni le na IT) od 28 gorenjskih šol. Novi izbirni predmet ki naj bi ga uvrstili v učni program že v prihodnjem šolskem letu, predstavlja turizem mnogo celoviteje. Obravnava ga kot pomembno gospodarsko panogo — njegove družbene in naravne možnosti v določenem okolju, sestavine turistične ponudbe in oblike turizma, kakršne so se doslej uveljavile na Gorenjskem. Privzgojil naj bi odnos Na Planini okrnjena pozidava Osnutek sprememb družbenega plana občine Kranj v prostorskem delu rešuje pred pozidavo okoli 300 ha zemlje — Zazidalni načrt Planine III-Klanec izgublja dve tretjini površin le na površini do ceste D, do sedanje obvoznice, medtem ko značaj bodoče vzhodne obvoznice, ki po povezovala Kranj — Od 4. do 8. julija bodo v avli skupščine občine Kranj razgrnjene dokumentacijske osnove in kartogrami, ki se nanašajo na prostorski del osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana razvoja kranjske občine v tem srednjeročnem obdobju. Ker gre za pomembne spremembe pri urejanju prostora v občini še posebej zaradi posledic, ki jih je prinesel zakon o varovanju kmetijske zemlje in s tem tudi za precej spremenjene načrte stanovanjske pozidave in širjenja industrijske gradnje, bo ob razgrnitvi teh dokumentov poskrbljeno tudi za strokovno razlago in sicer vsak dan od 9. do 12. ure ter od 15. do 17. ure. Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana bo na dnevnem redu julijskega zasedanja vseh zborov skupščine občine Kranj, v javni razpravi, ki bo še posebej skrbno organizirana v krajevnih skupnostih, pa bo do 15. septembra. Osrednja pozornost pri spremembah družbenega plana je v prostorskem delu prav gotovo namenjena nadaljnji stanovanjski gradnji oziroma površinam namenjenim pozidavi. Osnutek sprememb predvideva dokaj okrnjeno družbeno in stanovanjsko gradnjo stanovanj do leta 1985. V območju Planine III namreč padeta pod varstvo zakona o kmetijskih zemljiščih kar dve tretjini kmetijskih zemljišč, poprej namenjenih za pozidavo. Tako naj bi bloki zrasli Delavski most in severni del Kranja proti Jezerskemu, še ni določen. Po sedanjih načrtih bi ta cesta zaključevala stanovanjsko gradnjo na vzhodnem delu mesta in bi torej imela poleg racionalnega tudi mestni značaj, zaradi predvidenih sprememb v stanovanjski gradnji pa bi ta široka mestna avenija lahko imela tudi nekaj skromnejši videz. Zaradi zmanjšanih stanovanjskih površin v območju Planine III — Klanec na vsega nekaj manj kot 400 stanovanj, bo do leta 1985 v družbeni gradnji dograjeno 1900 stanovanj. V celoti pa družbeni plan predvideva za okoli 300 hektarov manj površia-namenjenih za pozidavo. To seveda pomeni, da bo nekaj manj hektarov tudi za individualno gradnjo, za katero je v osnutku sprememb predvidenih 826 stanovanj. Da bi kar najbolj omilili posledice za stanovanjsko gradnjo, ki se bo poznala ne le na območjih urejenih z urbanističnimi načrti, pač pa tudi v detajlnih urbanističnih redih, bo treba poiskati dodatne možnosti na že obstoječih stanovanjskih območjih, urbanistična dokumentacija pa bo pripravljena še za območje Bi-tenj, Planine IV (to je območje južno od naselja Planine do Ceste 1. maja in vzhodne obvoznice) ter za območje Britof-sever. j jyj Zlata kolajna za delo i* i Igor Boncelj Te dni opravlja osemnajstletni av-toklepar Igor Boncelj iz Dritofa pri Kranju zaključni izpit na kovinarski šoli v Ljubljani, pred nekaj tedni pa je na 16. festivalu dela v bosanskem mestu Bugojnu osvojil zlato medaljo med avtokleparji. Izučil se je v Alpetaurovi senisni delavnici na Laborah pri Kraiiju. marsikaj pa prav gotovo v očetovi avtokleparski delavnici. Za tekmovanje pa ga je predlagala šola. Dva so izbrali in ju poslali na tekmovanje, sicer pa je bilo v ljubljanski ekipi 32 učencev v gospodarstvu najrazličnejših usmeritev in poklicev. Tovornjak Rabo je dobil v popravilo in delo tako dobro opravil, da je osvojil vseh 1000 možnih točk in zlato kolajno dela. Čeprav je medalje izredno vesel, saj je razen šolskega spričevala do sedaj njegovo največje priznanje za znanje. ki ga je osvojil v šoli in doma, o svojem delu ne govori veliko in tudi o sebi ne. Te dni mora opraviti zaključni izpit, \~ajbolj ga skrbi slovenščina, ki mu nekako ne leži. Nekako mu beseda ne gre na papir. Zato pa mu je bolj priročno orodje. Bolj mu leži praktično delo. čeprav v šoli v glavnem dobro zdeluje. Malo mu te dni ni šlo v račun, da mora kljub zlati medalji za delo, opravljati tudi praktični del zaključnega izpita. Na vseh drugih šolah so vsi učenci, ki so tekmovali na festivalu dela, če tudi niso dosegli prvih ali drugih visokih mest, tega dela izpita oproščeni. Nekaj let bi še rad delal v servisu na Laborah, kjer je delo zelo različno, zelo razgibano, saj popravila vozil zahtevajo najrazličnejše sposobnosti. Hkrati bi rad nadaljeval šolanje. Vsaj srednjo šolo naj bi naredil, da bo mogoče kdaj, čez leta, prevzel za očetom. Čaka ga tudi še vojaščina. Skratka, računa, da bo ostal v svojem poklicu, za katerega se je izučil in :a katerega je že od od otroških nog čutil veselje. L. Bogataj do gostov, do naravne in kununa-dediščine, ljudskih navad, pesmi, plesa in stare domače obrti. Naučil naj bi osnov kulturne strežbe in seznanil mlade s praktičnim delom v gostinstvu in turizmu. S poukom bi najprej pričeli v krajih, ki jih je gorenjska turistična zveza uvrstila v prvo skupino — na Bledu, Jesenicah, Jezerskem, v bohinjski dolini, Lescah, Kranjski gori, Preddvoru, Kranju, Škofji Loki, Tržiču, Radovljici in v območjih z razvitim kmečkim turizmom. Pri izvedbi pouka bi sodelovali učitelji zemljepisa, zgodovine, slovenskega jezika, likovne, glasbene in tehnične vzgoje ter izkušeni turistični in gostinski delavci. Na podlagi prvih izkušenj bi Gorenjska turistična zveza pripravila učbenik v pomoč učiteljem in učencem. V 60 urah bi se mladi izšolali za turistične vodiče po svojem kraju in se morebiti navdušili za izdelovanje spominkov. Na ta način bi zaslužili tudi nekaj denarja in obenem popestrili njihovo izbiro v turističnih poslovalnicah. C. Z. Kranj — Zdravstveni dom Kranj je prejšnji teden odprl pri Zdravstveni postaji Stražišče še drugo splošno ambulanto, ki bo odprta trikrat na teden (ponedeljek in sreda dopoldne, petek popoldne). Sklep o tem, da se v pred štirimi leti dograjeni novi zdravstveni postaji odpre še ena ambulanta, je sprejela občinska zdravstvena skupnost Kranj že lani. vendar pa je zaradi finančnih težav ZD Kranj šele zdaj lahko :bral potrebni denar za opremo ambulante II. Tako bo poleg dr. Baj-žlja odslej skrbel za zdravje prebivalstva na desnem bregu Save tudi dr. T omaz Terčon z med. sestro Metko \ reček. \ istih prostorih bo še naprej enkrat tedensko posvetovalnica za otroke. Nova ambulanta v zdravstveni postaji Stražišče, kjer je tudi lekarna ni dve zobni ambulanti, je bila odprta prav v dneh, ko krajevna skupnost Stražišče praznuje svoj krajevni praznik. — L. M. - Foto: F. Perdan VAŠA PISMA VRTOVI BODO ZABETONIRANI Razen tega pa prizadevanja v Kranju že zdaj potekajo v smeri, da bi zaščiteni del mesta prenovili. Tako je že sprejet tudi zazidalni načrt revitalizacije starega mestnega jedra. Po tem načrtu je poleg varovanja predvidena tudi prenova in oživljanje posameznih objektov. Eden takšnih objektov, kjer z dolgotranjimi deli zdaj končno le končujejo, je tudi stavba na Maistrovem trgu v Kranju. * » A. Žal ar kamniški S gorčica Vaša beseda Sedem mesecev zima traja • • • O LAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ____TOREK, 21. JUNIJA 1983 RADOVNA — Prelepa je dolina Radovne, še vedno čiste gorske reke, senožeti, čistega zraka in maloštevilnih kmetij, ki še vedno vztrajajo. V požgano Srednjo Radovno se ljudje niso več vrnili, le nekateri so si na pogoriščih sezidali domačije in ostali zvesti zemlji. Za vikende tod ni bilo mesta, kar je ohranilo naravo, le v Zgornji Radovni so jih dovolili postaviti. A lepota, ki prevzame naključnega obiskovalca, pomeni kaj malo, če živiš v tem kraju in se moraš voziti na delo kilometre daleč in pozimi pešačiti v šolo. Zemlja v tem mrzlem podnebju ni radodarna, a kar ponuja, je odlično: mnogi vedo, da je pridelek krompirja v Radovni skromen, a daleč naokoli ni krompir tako zelo cjober kot prav s te zemlje. Meta Repe je doma v Spodnji Radovni: Z možem živiva za Lipnikom. kot se kraju reče. mož je upokojenec GG Bled. Štirje otroci so odšli, s sosedi in elektrarno smo sami v Spodnji Radovni. Imava malo zemlje, pridelava nekaj krompirja za doma, pa gre. Tu je zima šest mesecev, vse, kar se pridela, se na .njivi pridela z lastnimi rokami. Do Krnice so trije kilometri in po opravkih je treba kar daleč pešačiti. Živimo v Triglavskem narodnem parku, kar lepo je, a življenje tako daleč stran ni vedno tako idilično kot se obiskovalcem vidi.« Spontanost in provokativnost Zorenje kranjske umetniške skupine Studio Signum prerašča okvire kon-vencionalnega — Večmedijska skupina, ki hoče s spontanim, provokativnim pristopom razgibati javnost — Likovno, besedno, glasbeno . .. zoper potrošništvo in malomeščanstvo Kranj — Pred leti, ko je zamisel o skupini Studio Signum šele zorela, so njeni sedanji člani premlevali konkretizem in oblikovali nekakšno mednarodno asociacijo, katere rezultat je antologija Westeast. Kasneje so razstavljali v Srbiji in na Hrvaškem, hkrati pa veliko eksperimentirali z likovnimi posegi v prostor. Eden od najvidnejših je bil projekt Abeceda, grafična predstavitev na platnu, ki so jo postavili v urbani prostor in z njo razbili enolično ur-banost. Abeceda je bila zlasti odmevna v Benetkah, imela pa je namen zainteresirati mimoidoče, da bi prispevali svoje k umetniški rešitvi. Vse to je vodilo k sedanjemu »programu« Studia Signum, ki sicer ni pravi program, saj skupina zagovarja načelo spontanosti, asociativnosti. Po začetnem raziskovanju, ko jih je razen likovnosti vodila tudi verbal-nost, so sklenili svoja prizadevanja razširiti na več medijev, predvsem v glasbo, vokalnost in ritmiko. Letošnja razstava v Prešernovi hiši v Kranju je že del teh prizadevanj. Likovno in verbalno podobo so dopolnjevali tudi glasba, ples in recitacije, ki niso bili vnaprej dogovorjeni. Ustvarjalci so vsebino podajali spontano, saj so vnaprej vedeli le, da imajo na razpolago prostor, instrumente in skupino soustvarjalcev. Tudi vnaprej jih vodi misel o spontani povezanosti kot asociaciji ter o ustvarjalnem povezovanju vseh mogočih umetniških medijev. Ustvarjalci pri Studiu Signum (ogrodje-skupine so Nejč Slapar, Živ-ko Kladnik in Franci Zagoričnik, k posameznim projektom pa spontano pristopajo tudi drugi ustvarjalci) sicer ustvarjajo z nekaterimi skupnimi vrednotami, toda dejansko vsakdo od njih ohranja svojo umetniško identiteto, ki jo ob skupnih nastopih združijo v skladno celoto. V specifičnih umetniških projektih (eden od njih je bila tudi multimedialna predstava Slutnja poletja, umetniški happening. pred časom pa na VŠOD v Kranju razstava ob interpretaciji narodne pesmi) ustvarjalci prikazujejo svojo lastno umetniško identiteto, hkrati pa se z nekonvencionalnim, provokativnim pristopom upirajo potrošniškemu in malomeščanskemu v tej družbi. Zato tudi reakcije poblike niso vedno navdušene, saj so ljudje vajeni konvencionalnih umetniških interpretacij, kjer ni treba veliko razglabljati ali celo sodelovati. Slovensko občinstvo, kakor ugotavljajo pripadniki Studia Signum, za to obliko umetnosti ni dozorelo kot na primer srbsko ali hrvatsko, kjer je s takimi projekti laže uspeti. Skupina ni registrirana, tudi nekega formalnega programa nima, saj njeni člani zagovarjajo spontanost tudi v tem smislu. Bojijo se namreč, da bi jim uradna verifikacija poleg boljših materialnih možnosti princ sla tudi neprijetnosti, ki bi krnile umetniško ustvarjanje. Tudi načrtov niso uradno opredelili, vendar pa obstajajo zamisli, da bi svojo umetnost širili v proizvodnjo med delavce, kjer bi morda ustvarjali z odpadnim materialom. Poskusili bodo tudi s ta-koimenovanim »akcijskim slikanjem«. Na trgu bodo napeli platna in dali možnost ustvarjanja mimoidočim, kar bo verjetno znova poka/.alo veliko novega. O konkretnih načrtih, pravijo, .je težko govoriti. Kajti kot rečeno je umetniška skupina Studio Signum naravnana po eksperimentalnih in ne po programsko usmerjenih načelih. D Z. Žlebir Zdrav ko Zupan kmetuje pri Klemenu v Srednji Radovni: *V hlevu imam 18 glav živine. mleka ne oddajamo, saj •ga ne moremo tako daleč voziti. Otroci so v šoli v Mojstrani, /ena zaposlena na LIP Bled, sam pa se ukvar jam s kmetijstvom. Kot kmetu-kooperantu in kot visokogorskemu kmetu zadruga pomaga s premijami, a odnos sloni na tem, da, kolikor oddaš, toliko tudi dobiš. Pridelek krompirja je po kvaliteti dober, a vse je treba obdelati ročno. Vsi se ukvarjamo večinoma z živinorejo, za drugo*v teh vremenskih pogojih ni možnosti. Doma izdelamo tudi nekaj sira. sirarska tradicija je pri nas stara. Za kvalitetni sir je treba imeti neoporečno dobro in čisto mleko in skrbno .je treba paziti, da se niti malo ne zasiri.« Jane/ Kosmač je kmet pri Biščku v Zgornji Radovni: »Imamo 41) hektarov, skupaj /. gozdom in živino, mleka le toliko, kolikor pitamo teleta. V tem času je treba predvsem čimveč pokositi, s kmetijskimi stroji je zdaj lažje. V Zgornji Radovni je precej vikendov, ni pa trgovine, zato je treba v Mojstrano. Krajani plačujemo samoprispevek in zdaj smo dobili tudi asfalt, kar nam, ki smo kar precej oddaljeni, veliko pomeni.« D Sedej Šifrerjeva gostilna — Pojd'mo na Štajersko, je v petek popoldne zaigralo in zapela vesela druščina z Andrejem Šifre rje m na čelu in jo v treh kočijah : iskrimi konji izpred gostilne Benedik v Stražišču mahnila proti Štajerski. Gostilničar je »kranjske komedijante« obilno založil s popotnico, ki je, upajmo, zdržala vsaj do prve postaje: »oštarije«. Teh je bilo na tridnevnem potepanju Andreja Sifrerja in njegovih prijateljev kar precej. Da jim ne bi očitali, češ da jim gre samo za norčije, so vsak dan v različnih krajih priredili tudi po dva koncerta, ki so jih popestrili še Ione For-nezzi-Tof, Mateja Koležnik, Vlado Kreslin, plesna skupina Krik m Marjan Paternoster. (H. J.) — Foto: F. Ferdan Blejske turistične informacije Bled — Vsako leto ob začetku poletne turistične sezone izda Turistično-društvo Bled informacije v treh jezikih in v nakladi 40.000 izvodov. Tudi letos so poskrbeli za informacije in so tako domači in tuji gostje seznanjeni z vso turistično ponudbo Bleda - od podatkov o Bledu do splošnih informacij in nasvetov ter teološkega in zgodovinskega opisa Bleda. Prav gotovo predstavlja posebno zanimivost opis kulturnih spomenikov. muzejev, opis slovenskih narodnih jedil in ponudba o sprehodih in izletih v okolico Bleda. Se posebej pa bodo gostje zadovoljni s koledarjem prireditev v letošnji sezoni. Med prireditvami je tudi letos veliko kulturnih prireditev kot tudi zabav-nih m športnih. Ilustracije za zanimivo publikacijo je prispevala aka-demska slikarka Melita Vovk PTICE STREIJAJO -MAR NE? Kranj — Stari Kranj ima izjemno lego na slikovitem pomolu nad sotočjem Save in Kokre ter enkratno zunanjo podobo mestnega tkiva in izredno likovrio vrednost notranjega prostora z vrsto ohranjenih stavb, ki pomenijo vrhunec v naši kulturni dediščini. S takšno utemeljitvijo je Zavod za spomeniško varstvo Kranj predlagal občinski skupščini, da staro mestno jedro zato razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik. Ohranitev kulturne dediščine Kranja Če.šnjica pri Podnartu — A u m piše našo zvesta bralka, da se v njihovem kraju zadnje čase spet pojavlja streljanje z zračno puško. A ne v tarčo, ampak v ptice. Sicer res le v vrabce (po njihovem poznavanju), a se ji vendarle zdi nepravilno. Vrabci menda naredijo ogromno škode in tako niso zaščiteni (je to res?). Če je že vse drugo po zakonu. meni. pa vzgojno niti najmanj ni. In še kaj hitro lahko pride do nesreče, saj otrok kar mrgoli zraven. Ali res moramo samo mirobljubno gledati to izživljanje in zgolj bahanje? Kakšen postopek se lahko uvede proti njim oziroma ali kaj pomaga, če zadevo prijaviš in strokovna razlaga, katere ptice so zaščitene? Zakaj vrabci niso (če niso, seveda) in ali se jih res mora pospravljati na tak način? Mislim, da bi prijava kaj malo zalegla, veliko bolj palica, če bi jo naši šolniki še smeli uporabljati. Leskovka bi se prav prilegla mladeži, ki se spravlja nad ptice, četudi so vrabci. Le-ti so sicer silna nadloga v spomladanskem vrtu. streljamo jih pa vendarle ne. Cešnjiea niti ni talit t velika, da se vendarle ne bi vedelo. kdo ima doma zračno puško in komu javno ni mar ta pravih tarč in morda bi namig na krajevno skupnost vendarle ne količkaj basni I... tokopija njegove vloge. :ukuj hoče imeti novo cesto če: vrtove in :u k a i mu ne ustreza javna gozdna pot na trasi oziroma parceli št. 1097 k. o. Želeče. Toda trasa za novo pot prav čez kmetijsko zemljišče je bila nekaj dni prej žc odmerjena na osnovi soglasja, ki ga je dal komite za planiranje in urejanje prostora. Zaradi tega je bila dne 26. 4. letos na i:vršni svet SO Radovljica naslovljena pritožba. ki sva jo poslala s sosedom, vendar se še rešuje. Soglasje — to že. toda na osnovi česa so ga sploh mogli dati, če nihče n i za p ros i l za nj ? Po eni strani spodbujajo občane :a čim večjo pridelavo hrane in ko človek dobi voljo, se mu to jemlje... Mar obdelovalnega zemljišča res ne bomo nehali pozida vati in betonirati? Razumem, da je pot do novega objekta potrebna, toda zakaj mora biti speljana čez vrtove, če so še druge možnosti? Sosed zemljišče obdeluje že 29 let, toda nihče ga ni obvestil, kaj bo z njegovim vrtom, za katerega plačuje najemnino in druge dajatve Alojzij Vovk, Bled V program revitalizacije starega mestnega jedra Kranja sodi tudi stavba na Maistrovem trgu, kjer se dolgotrajna dela zdaj bližajo koncu. - Foto: F. Perdan \ Občinska skupščina je staro mestno jedro Kranja razglasila za kulturni in zgodovinski spomenik Mestna hiša, mitničarska hiša. grad Kieselstein, Prešernova hiša in Pavšlarjeva hiša sodijo med najpomembnejše zgodovinske spomenike s področja urbanizma na Slovenskem in so kulturni spomeniki prvo kategorije. To pa pomeni, da bo Kranj s sedanjo razglasitvijo za zgodovinski spomenik v prihodnje boljo zavarovan pred nestrokovnimi posegi kot doslej. Potrebna pa bo tudi večja družbena skrb za ohranjanje kulturne dediščine. Najstrožji varstveni režim bo na območju starega Kranja znotraj nekdanjega mestnega obzidja. Spomeniške lastnosti bodo morale tu ostati izvirne in neokrnjene. To pomeni, da bo -v teh objektih treba prilagajati tudi dejavnost. Kar 83 objektov (hiš, cerkva in drugih) je takšnih, ki imajo posebno kulturno, zgodovinsko, znanstveno in estetsko vrednost in j so zato proglašeni za kulturne spomenike. S sedanjo razglasitvijo pa je občina prevzela tudi materialne obveznosti, ki jih v takšnih primerih določa republiški zakon o naravni in kulturni dediščini. Delovnim organizacijam in posameznikom bodo potrebna nadomestila, če se jim zarari: omejitev in prepovedi bistveno poslabšajo možnosti za pridobivanje dohodka, za življenje in delo in ko tega ni mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo. Tovrstna materialna vprašanja bodo morale usklajeno reševati posamezne interesne skupnosti. K članku \e gre brez zatikanj, objavljen v Glasu z dne 31. maja 19X3, ki se nanaša med drugim tudi na ustanavljanje delovne skupnosti skupnih služb skupščine občine Radovljica, želim zadevne organe in delegacije spomniti na sledeče. Sa oddelku za premoženjskopravne zadeve SO Radovljica že od H.-i. 1983 leži moj nerešen spis, št. R-1-61/82, z dne 9.4.82. ki se nanaša na speljavo nove sosedove ceste čez naše vrtove, čemur nasprotujemo vsi. ki smo prizadeti. Xa osnovi citiranega dopisa je tov. Ga t ejeva z omenjenega oddelka dne 30.7.1982 sestavila zapisnik, vendar prizadeti do danes še nismo prejeli nobenega odgovora. Dne 25.4. 1983 sem osebno zahteval na vpogled citirani spis in ga tudi dobil, vendar k spisu ni priložena sosedova prošnja ali Jo- V____ Ne, ne mislimo tule na debelo kritizi-odraslih, le naslov smo si sposodili od mlade Maje Kunstelj iz Kranjske gore, ki je tako naslovila svoje razmišljanje o starejših, s katerim je tekmovala v natečaju Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske za najboljša literarna dela. Kako prisrčni so ti naši otroci! Pa naj bodo mladi literati ali likovniki. Ko jih izzove-mo znajo tako navihano in hudomušno, zaviti pero, pa tudi globoki so v svojih razmišljanjih, če hočejo, nič manj mojstrski pa niso mladi umetniki pri čopiču, barvici ali fotografski leči. Junij je mesec, ko se končujejo šole, pa tudi čas, ko pri Ljubljanski banke — Temeljni banki Gorenjske posebne strokovne komisije dokončno odločijo katera dela ki so prispela na natečaj za najboljše literarno, likovno in fotografsko delo, so najboljša. » , k, Težko se je bilo odločiti. Verjemite! Na razpisu je z literarnimi deli sodelovalo 16 gorenjskih osnovnih šol s 160 deli in 5 srednjih šol z 41 deli. Še težje pa je bilo verjetno komisiji za ocenjevanje likovnih del Na natečaj se je odzvalo 7 vzgojno varstvenih zavodov s 124 deli, 19 osnovnih šol s 326 deli in 1 srednja sola s 7 deli Fotografije pa so poslale v ocenitev 3 osnovne šole s 42 deli in 2 srednji soli s 16 deli Skupaj sta torej komisiji morali oceniti 201 literarno delo, 457 likovnih del in 52 fotografij! Naiboljša literarna dela so ucenci na Dode itvi nagrad 14. junija sami prebrali, najboljše risbe in fotografije so pa same na bol zgovorne. Te dni so še na ogled v rvoJistavbi Ljubljanske banke v Kranju. Naarade niso visoke 1.500 dinarjev *obi vsak. Toda ne sam. Nagrado dob. nieaova razredna skupnost in tudi skupaj odločali o tem. kako bodo denar norabili Vsakemu posamezniku pripada pa seveda drobno darilce Lju-Wjanske banke - Temeljne banke Go- renjske in posebno priznanje, vgravirano v kovino ter spravljeno v posebni škatlici... Pa pojdimo najprej k literatom. Komisir ja je ocenjevala predvsem izvirnost, slog, jezikovno pravilnost in samostojnost pri pisanju. Za ta mlade literate se je odločila komisija: Klemen Karlin je s svojim prisrčnim spisom »Predstavim se« prislužil nagrado razredni skupnosti 4. b osnovne šole Peter Kavčič Škofja Loka, Sveteljev Tomaž iz 2. c osnovne šole Simon Jenko Kranj pa s pesmico »Ura«. Milica Vukelič iz 5. a razreda osnovne šole Prežihov Vo-ranc Jesenice je prepričala komisijo s Tudi tokrat so se šolarji odrezali s svojimi likovnimi deli, sta si v svoji sodbi enotna predsednik in član komisije za likovna in fotografska dela Zmago Puhar in Marjan Kukec. svojim delom »V šoli«, Tamara Grilc iz razedne skupnosti 7. a osnovne šole Je-seniško-Bohmjskega odreda Kr^pjska gora pa s spisom »Jaz, sedmošolka«. /T/ u*ko veter ne izbira med ljudmi, je v iTodlifnipesmi „Veter« razmišljala Marjeta Klemene iz Tržiča Kakšni so odrasli v očeh mladih je odkrito povedala Maja Kunstelj v delu »Ah, ti odrasli«. XV ZBOR AKTIVISTOV JS BORCEV hob gorenjske 2IR119S3 V nedeljo, 26. junija, bo v Žireh 15. zbor aktivistov in borcev NOV Gorenjske Žiri pričakujejo svoje goste borci in aktivisti Gorenjske zbe-le}lnfso"e zbrali na partizanski Meža-Larn . Moslecu pri Ljubljan. se predlansK m nu vrstl Škofja Lo- ti v Podljubelju, leto p ^ aktivislov m ; Mi slučaj, du so /a i ^ . I/brune so bile. *ev ./D 40 leti. odigrale pomembno t so takrat, p dnoosvobodilnem boju. 1 u jo »43 osnovan prvi narodnoosvobochl-ltobr , Gorenjskem, tu je bilo prvo osvobo->đbor na Go c J jskem. »Žirovska repubh-V, ozemlje na " j . i/krvav(.|a komaj ^J na^Preier^ova brigada. Ko pa so je -novlTena » ' 194;} vrnila okrepljena z Nva ^seC^uDajz Vojkovo brigado v srditih >njske m lukovici, v Javorjah, na Jbvse okrog»J • la lrdne bo loga rdi.s t ične t ?irovsku kotlina vse do rreb.je %janke. je » y . /a n,,kuj čUsa. Svobod-dno „bsegalo dve ceh nekdanji občini v^mlje J* oo^ft ,h nekdanjih občin pred- '^nist'o^1. jn loškega okraja, aega iog.^,iu/ireh so se tedaj razvile institu-1 osvobojen*' ^ oktobra je tu nastalo os-Ijudskc OO sr o4 oklobra so imeli v Zireh ze >ji''n°^osvobodilni odbor. pć.Ieg n jega pu je r arodnoosvo komisi ja m partizansko vvu! a se* i* šolstvo. Žil i so dobile najprej komando mesta v okviru Idrijskega vojnega področja, nato pa še i/postavo VOS in enoto-narodne /.aščite, poleti 1044 pa Komando mestu v okviru Gorenjskega vojnega področja. Podobno kot osvobojena Bela krajina, je tudi Žirovsku republika« skrbela za partizansko vojsko. Od tu so se obuvali gorenjski partizani, tu se je pridelovala hrana, redila živina. Tisto leto je bila na Žirovskem dobra letina. Krompirja je bilo kot že leta ne. »Vsi in vse za partizansko vojsko« je bilo geslo vseh Žiroveev. Na Žirovskem je vse živelo in delalo za partizane. |.->. /bor aktivistov in borcev Gorenjske v nedeljo je pravzaprav za Žirovce šele začetek letošnjih praznovanj. Pravo njihovo praznovanje, pravijo, ho oktobra. Tokrat pa bo praznovanje veljali* predvsem gorenjskim aktivistom in borcem, ki bodo prišli na svoj zbor in borcem Prešernove brigade. Ti bodi) svojo veliko obletnico, 40-leinico ustanovitve Prešernove brigade, praznovali v Žireh. Okrog 550 borcev seje 12. julija 1943 pri Špehu v /ali v Davči postrojilo pred komandantom Ivanom Javorjem-Igorjem. "v"II. udarna proletarska brigada« je bila to. ki se je sprva imenovala kar Gorenjska brigada«. Morda vato. ker je nastala V napetem pričakovanju — še enkrat bodo delavci banke in predsedniki komisij potrdili, da so njihova dela res najboljša. pesmi, Mare Studen pa z zbirko življenjsko razmišljajočih pesmi. Eno najboljših literarnih del. ki je prispelo na letošnji natečaj Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske, pa je bilo nedvomno delo »Cirkus« Nataše Rekar, ki je tekmovala za 4. razred CSUI Jesenice. Vsa nagrajena dela bodo objavljena v glasilu Ljubljanske banke. In mladi likovniki? Tomaž Tratnik iz vrtca pri osnovni šoli v Šenčurju si je prislužil nagrado za risbico »Ptica, goba, zajček«, Jožko Zorman iz vrtca pri osnovni šoli v Preddvoru za risbico »Dve muci«, Maja Zupin iz vrtca »Čebelica« v Kranju za risbico »Moja mamica«. Mija Poljanec z osnovne šole »Matevž Langus« Kamna gorica je svoji razredni skupnosti prislužila nagrado z delom »Pri zobozdravniku«, Marko Zupan z osnovne šole »Stane Žagar v Kranju z risbo »Cvetje«, Tatjana Tiringar z osnovne šole »Lucijan Seljak« Stražišče z risbo »V knjižnici«, Borut Krč z osnovne šole »Simon Jenko« Kranj z risbo »Kasač« in Dragan Kondlč z osnovne šole »Prežihov Borane« Jesenice za risbo »Moja mami in bratec«. Irena Kocut s kranjske gimnazije je zaslužila nagrado za delo »Morologium«, Mojca Erške, prav tako z gimnazije v Kranju pa za delo »Suhe rože«. Fotografi so tudi tokrat najboljši v gornjem koncu Gorenjske Nagrado sta si prislužila Jože Konlč z osnovne šole »Karavanških kurirjev NOB« Koroška Bela za »Portret« in Ivko Gregor! iz foto kroža »ŽIC« Jesenice za delo »Dvoboj«. Čestitamo in še veliko uspehov vnaprej! Kar!i nov Klemen iz Škofje Loke je še »zelen«, kot pravi njegova tovarišica, ampak, če je vse res, kot je napisal v svojem spisu »Predstavim se«, je fant od fare. Marjeta Klemene je s pesmijo »Veter« prislužila nagrado razredni skupnosti 7. a osnovne šole Heroja Bračiča v Tržiču. Maja Kunstelj iz 6 razreda osnovne šole Jeseniško-Bohinjskega odreda je za svojo razredno skupnost tekmovala in bila tudi nagrajena za svoja razmišljanja o svetu odraslih »Ah, ti odrasli«. Srednješolci so se tudi tokrat odlikovali z globino, z neverjetno zrelostjo mladega človeka. Milena Marjanac je svoji razredni skupnosti na kranjski gimnaziji prislužila nagrado z zbirko ljubezenskih /© ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj iz Gorenjskega odreda, ki je takrat narastel že v kar 9 bataljonov. Po zmagi na Turjaku pa je 7. slovenska udarna brigada postala brigada Franceta Prešerna. Težka in krvava je bila pot borcev 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Franceta Prešerna od njene ustanovitve pa do zadnjih bojev pri osvobajanju Gorice. A tudi slavna. Enega svojih najhujših bojev je brigada bila prav v Žireh. na Žirovskem vrhu, dobrih štirinajst dni po nastanku. Ko se je prebijala iz nemških obročev. je v prvih štirih dneh avgusta 1943 izgubila 55 borcev. 90 njenih borcev pa je bilo ujetih. V Dolomite se je tedaj prebilo okrog 350 borcev. Na Dolenjskem so njeni borci razoroževali italijansko vojsko, posebej pa so se proslavili v borbi za Turjak. 29. septembra so se vrnili na Žirov-ski vrh. Tu se je brigada vključila v Triglavsko, kasnejšo 31. divizijo. Oktobra je skupaj z Vojkovo brigado pregnala Nemce z Zirovskega in okolice in tu je nastalo prvo osvobojeno ozemlje na Gorenjskem. ■ Borci Prešernove brigade so hudo krvaveli še enkrat: 3. bataljon je bil pozimi 1943 skoraj povsem uničen na Pokljuki, ko je izdajalec pripeljal sovražnika prav do Lovčevega hotela, kjer so partizani po dolgih pohodih počivali. Spomladi 1944 je brigada mobilizirala po gorenjskih vaseh in izpopolnila vrste borcev brigad IX. korpusa, na Primorskem je rušila progo Postojna—Trst. na Gorenjskem je vdrla v dolino Save in uničevala progo Kranj—Jesenice. 19. julija je iz delovnega taborišča na Jesenicah odpeljala večje število Francozov. Ena naslednjih najhujših bitk pa je bila 26. septembra 1944 na Pasji ravni in 8. oktobra na Veharšah nad Idrijo. 21. oktobra 1944 je osvobodila Poljane. Pozimi 1944/45 se je brigada zadrževala na Cerkljanskem. Iz Polhograjskih Dolomitov in Gorenjske je dovažala hrano za borce. Njene enote so bile ves čas v spopadih s sovražnikom. Spomladi 1945, v zadnji sovražnikovi ofenzivi, je Prešernova brigada-bila svoje boje v Trnovskem gozdu, na Banjški planoti, v Čepovanu. Na Pivki je vodila hude boje z nedičevci in četniki vse do 30. aprila in 1. maja 1945, ko je osvobodila Gorico. Preko 3.000 borcev je v času borbe šlo skozi Prešernovo brigado. Čez 600 jih je padlo,- Danes je živih še okrog 1.200. Če bodo prišli Vsi v Žiri, pa upajmo, da bodo. bo to lepa brigada. Spet se bodo postrojili pred svojim prvim komandantom. Vsak borec bo dobil plaketo Prešernove brigade. Zelo lepa je njihova plaketa. Mojster Dre-melj jo je izdelal. Na eni strani podoba Prešerna, na drugi turjaški grad. V nedeljo bo na zboru podeljena Prešernovi brigadi tudi domicilna listina. Domicil bo tokrat dobil tudi Pokrajinski komite VOS za Gorenjsko. Slovesnost v Žireh se bo začela že v soboto,-25. junij, dopoldne, ko se bodo ob 9. uri zbrali v-Alpini aktivisti OF Gorenjske, prvoborci škofjeloške občine in nekateri člani združenja borcev Žiri. Ogledali si bodo žirovske delovne organizacije. obiskali osnovno šolo ter si ogledali muzej NOB v stari šoli. Zvečer bo ob 19. uri v Družbenem domu Partizan odprta razstava ročnih del, ki jo pripravlja Turistično društvo Žiri. Po žirov-skih ulicah bo ta večer tudi promenadni koncert, po žirovskih hribih pa bodo zagoreli kresovi. V nedeljo, 26. junija bo Žirovce že navsezgodaj zbudila pihalna godba. Ob 9. uri bo zbor Prešernove brigade in podelitev spominskih plaket borcem in starešinam. Ob 11. ori pa se bo v Žireh pričela osrednja proslava, zbor aktivistov in borcev NOB Gorenjske. Popoldne pa bo za zabavo in veselje poskrbel ansambel Ix)jzeta Slaka. Z vseh koncev Gorenjske bo v nedeljo organiziran avtobusni prevoz na proslavo v Žiri. Organizatorji pričakujejo veliko odeležbo in so se nanjo tudi dobro pripravili. Predvsem pa se vesele udeležbe nekdanjih aktivistov in borcev in seveda Prešernov cev, ki bodo tokrat še posebej njihovi dragi gostje. D. Dolenc 21. JUNIJA 1983___REPORTAŽA____g s]m q I- ---~~ Ah, ti odrasli! G LAS 6. STRAN KRONIKA TOREK, £1. JUNIJA 1983 Kupci ob obresti Skoraj dve leti so v Agromehaniki Kranj obračunavali obresti od vnaprej plačanih traktorjev in druge opreme le kupcem, ki so to zahtevali, drugim pa ne KAMEN SPOTIKE Kranj — V Tozdu Agromehanika Kranj gorenjskega KŽK so sicer sedaj že vsem kupcem traktorjev obračunali in izplačali obresti na vplačane zneske, vendar šele potem, ko jih je na nepravilno poslovanje opozoril tržni inšpektor. Ni pa seveda ostalo le pri opozorilu, saj je zadeva zaradi kršitve zakona o temeljih poslovanja organizacij združenega dela na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu prišla tudi pred temeljno sodišče v Kranju. Pri prodaji traktorjev so namreč v Tozdu Agromehanika Kranj kupcem postavljali pogoj, da traktorje v celoti plačajo vnaprej. V zagovor zakaj so tako ravnali, so v omenjenem tozdu povedali, da so dobavitelji zahtevali avanse, če naj bi sploh dostavili traktorje. V času od 1981 pa do konca avgusta lani pa tudi niso kupcem obračunavali običajnih obrasti od vnaprej plačanih zneskov, razen če jih le-ti niso izredno zahtevali. Tako so na primer lani izplačali obresti le 19 kupcem traktorjev, ki so obresti tudi zahtevali, vseh kupcev pa j^ bilo nekaj sto. V Agromehaniki so se zagovarjali, da je prav v tem času prišlo do zastoja v obračunavanju obresti zaradi reorganizacijskih sprememb in je zaradi tega tudi prihajalo do velike kasnitve pri izplačilu obresti. Zakon res ne določa roka, v katerem je treba kupcu obračunati obresti od vnaprej plačanega zneska, pač pa jasno določa, da se morajo priznati obresti po dobavi blaga po končnem obračunu. Pri tem pa ne omenja, da bi morali kupci sami zahtevati obračun obresti. Tržni inšpektor je ugotovil, da so bile obračunane in izplačane obresti le kupcem. ki so v tem času to tudi zahtevali. Sodišče je ugotovilo, da je šlo ob takem ravnanju za špekulacijo, saj so obresti za vnaprejšpja plačila izplačevali le tistim, ki so to zahtevali, vsem ostalim pa šele, ko je posredoval tržni inšpektor. Pri tem pa sploh ni šlo za tako majhne zneske, saj je bilo treba na traktor, ki je veljal okoli 200 tisočakov, čakati nekaj mesecev. Za ta gospodarski prestopek je so-• di.šče izreklo Agromehaniki denarno kazen 120.000 din. Prav tako na denarno kazen v višini 10.000 din pa je bil obsojen direktor. Agromehanike ki bi kot odgovorna oseba moral poskrbeti za obračun obresti od vnaprej plačanih zneskov. Pri tem je sodišče upoštevalo kot olajšilno, da so bile sedaj že vse obresti kupcem poračunane in izplačane, ni pa seveda moglo mimo tega, da takšna kršitev pomeni grobo oškodovanje potrošnikov, ki se je končala šele na posredovanje inšpektorja. Sodba še ni pravnomočna. L. M. Joj, kam bi del? — Ja, najlažje kar v prvi koš za odpadke, saj je dolgo deževno obdobje mimo, povrh vsega je pa že malo zrabljena — sije najbrž mislil lastnik te stare »kranjske marele«, ki mu ni bila več povšeči. No, pa sem se gotovo tudi ne poda najbolje! (S) — Foto: S. Saje v** 'v S,-' v^'rv/£ PLAKATIRANJE — Takšnole je žabniško plakatiranje, čeprav je mesto za plakate prav nasproti tega neuglednega objekta. — Foto: F. Ferdan ZAKAJ ŠTEVILNE NESREČE PRI VOŽNJI S KOLESOM Starši, ali veste, da se največ prometnih nesreč, kjer so udeleženci otroci, pripeti na začetku in ob koncu šolskega leta? — na cesto sodi le tehnično brezhibno kolo, zato preverimo. če delujejo zavore in če so zračnice dovolj napolnjene. — ker je pri nas kolesarskih stez malo. je potrebno upoštevati vsa cestna prometna pravila, ki veljajo za udeležence motornih vozil v prometu. — zvečer in ponoči mora biti kolo osvetljeno spredaj z rumeno in zadaj z rdečo lučjo. Novejša kolesa pa imajo osvetljena tudi pedala, tako da je kolesar ob zmanjšani vi-diljivosti dobro viden. — ker kolesar ne povzroča nobenega hrupa, mora biti kolo opremljeno z dobrim zvoncem ali trobljo, ter tako opozarja na svojo prisotnost na cesti, — vožnja s kolesom bo prijetna in varna le, če je voznik primerno obut, visoka peta ne sodi na kolo, — vožnja z otrokom na kolesu je lahko zelo nevarna, posebno, če lahko otrok doseže sprednje kolo z nogo, — kolo bo varno pred tatovi, če ga bomo opremili z dobro varovalno ključavnico Skrb za rekreacijo, želja po premagovanju razdalje v potu lastnega truda in ne nazadnje omejitve ter cene avtomobilskega goriva, je marsikoga vzpodbudila k razmišljanju o vožnji s kolesom. Če ste se odločili, da se boste to poletje vozili tudi s kolesom, ne bo odveč, če vas opozorimo na stvari, ki jih radi pozabimo, pa bi se jih vendarle moral zavedati vsak kolesar Vožnja s kolesom ni le zadovoljstvo, s seboj prinaša tudi marsikatero nevsečnost včasih tud nevarnost. S kolesom, ki je bilo spravljeno v zaprašeni kleti, gotovo ne morete na cesto, ne da bi ga prej pregledali in na mazali. V kolikor je potrebno manjšega popravila in ga ne znate popraviti sami. ga odpeljite do mehanika, ki vam bo kolo rade volje spravil v red če ste se namenil kupiti novo kolo, morate dobro premisliti kakšno kolo je za vas primerno. Vedeti je namreč treba, da je vožnja na premajhnem kolesu neudobna, na prevelikem celo nevarna Edino kar lahko naredite je. da sedete na kolo in preverite Kolo na katerem ne boste varno dosegli tal ali celo pedalov in na katerem boste »ležali« je za vas preveliko, torej neprimerno. S takšnim kolesom ne boste varni na cesti zato si raje omislite navadno dekliško rli deskokolo Takšna kolesa so primerna tudi za odraščajoče otroke, ki so prav majhna kolesa že prerasli. Tehnično brezhibno kolo pa le ni edini pogoj za varno vožnjo Primerna obutev je že pri vsakdanji hoji primeren A dejavnik, ki vpliva na naše počutje in zdravje. Toliko bolj je to pomembno pri kolesarjenju. Vedeti je treba, da pri poganjanju pedal ne prenesete vse moči z nog na pedale, ker zato ni dovolj trdne povezave. Noge vse prerade zdrsnejo in do poškodbe je v tem primeru kratka pot. Za kolesarjenje je najprimernejša nizka, predvsem v gležnju dobro oprijeta obutev. Zelo nevarna je lahko vožnja s kolesom, če peljemo otroka na sedežu, saj laho nehote vtakne čeveljček v sprednje, praviloma nezavarovano kolo in nesreča je tu Zato je treba biti posebno pozoren, da otrok ne doseže z nogo sprednjega kolesa! Ni večjega mika za odraščajočega otroka, kot je vožnja s kolesom Dokler pa ni opravil izpita za kolesarja, ki obsega znanje cestnoprometnih znakov in praktično vožnjo, sme po javni cesti voziti kolo le v spremstvu staršev Kolo torej imate, kako pa se boste zavarovali pred tistimi. ki jim je tuja lastnina še posebno pri srcu? Najboljši način, da se obvarujete tega je, da si nabavite kolesarsko ključavnico Se bolj zavarovano kolo boste imeli, če si boste v trgovini z železnino kupili daljšo verigo, ki jo boste ovili s plastično cevjo in ji dodali obešanko Tako lahko kolo priklenete k trdnim stoječim predmetom, kjer bo varno počakalo tudi več ur Nemalokrat je kolo plen zmikavta iz zaklenjene kleti ali drugega zaklenjenega prostora V primeru, da imate sklenjeno stanovanjsko zavarova nje. bo škodo poravnala zavarovalna skupnost, če ste krajo postaji milice prijavili. Kljub temu. da imamo brezhibno kolo, in poznamo pravila obnašanja na javnih cestah ter smo pazljivi pri vožnji s kolesom, se v celoti ne moremo izogniti nesrečam Materialne posledice pa je možno omiliti z nezgodnim zavarovanjem kolesarjev i= zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kram Za večjo prometno varnost Pobegi voznikov Voznik, ki je povzročil prometno nesrečo, v kateri je kdo umrl. utrpel poškodbe, ali pa je nastala večja materialna škoda, je po zakonu odgovoren za povzročeno nesrečo; odgovoren pa je tudi za opustitev pomoči ponesrečencem in za prekršek, če je ušel s kraja nesreče in o tem ni obvestil za prometno varnost pristojnih organov. Vsak pobeg s kraja nesreče je skrajno neodgovorno in nehumano dejanje. V Sloveniji na leto pobegne s kraja nezgode okoli 200 voznikov, na Gorenjskem pa je takih okoli 20. Treba pa je povedati, da je večina nobeeov tudi odkritih. Največ pobegov se pripeti zaradi vinjenosti voznika' med pobeglimi so tudi vozniki brez vozniškega izpita, vozniki, ki so začasno brez vozniškega dovoljenja oziroma imajo ukrep začasne prepovedi vožnje Neredko pa pobegu enostavno botruje strah pred posledicami. Priče takšnim nesrečam s pobegom so seveda dolžne pomagati ponesrečenim in tudi obvestiti pristojne organe. Priče dajo podatke o sami nesreči, vzrokih zanjo in opišejo voznika oziroma vozilo. Pomembna je lahko vsaka podrobnost, tako priopisu voznika, kot pri opisu vozila, pa četudi gre le za prvi dve številki registrske tablice. Ko je o pobegu s kraja nesreče obveščena tudi javnost, mora vsak, ki kaj ve o nakupih rezervnih delov, o popravilu ali vleki poškodovanega vozila nemudoma sporočiti pristojnim organom. Če pa tega ne stori, je lahko kaznovan s kaznijo od 800 do 4000 din oziroma od 5000 do 50.000 din ali celo z zaporom do 60 dni. Mrak NESREČE TRČIL V OBCESTNI DROG Kranj — V soboto, 18. junija, se je na Cesti JLA ponesrečil voznik osebnega avtomobila, 27-letni Zvone Zu-panec iz Kranja. Na vožnji od Kranja proti Kokrici je prehiteval dva osebna avtomobila in pri tem zapeljal na levo bankino, kjer je z bočnim delom vozila trčil v železni drog javne razsvetljave. Voznik je bil v nesreči huje, njegov sopotnik Zmagoslav Vegnuti, star 27 let, pa laže ranjen. MOTORIST PREHITEVAL AVTO Jesenice — V križišču Ceste maršala Tita in odcepa za bolnišnico na Jesenicah se je v soboto, 18. junija, zgodila prometna nesreča. Voznik neregistriranega motornega kolesa Igor Kobentar, star 19 let, doma s Hrušice, je pripeljal iz smeri Hruši-ce in pred odcepom za bolnišnico jel prehitevati osebni avto s kamp prikolico Herberta Walinerja iz Salz-burga. ko je slednji z vključenim smernim kazalcem zavijal levo na parkirišče pred bolnišnico. Motorist je trčil v bok osebnega avtomobila in se huje ranil. Na srečo je bila bolnišnica blizu. K ZBIL KOLESARJA Brnik — Voznik osebnega avtomobila Blaž Matija Frčaj, star 44 let, z Bleda, je v soboto, 18. junija, peljal po regionalni cesti Mengeš—Kranj proti Kranju. Pred odcepom za letališče Brnik je dohitel kolesarja Milovana Čiča, starega 27 let, iz Šenčurja, ki ga je na skrajni desni strani zbil po cesti. Kolesar je bil v nesreči huje ranjen. SMRT POI) TRAKTORJEM Draga — V gozdu Ledene trate v dolini Drage pri Begunjah se je v soboto, 18. junija, smrtno ponesrečil traktorist, 31 -letni Franc Meterc iz Begunj. V gozdu je spravljal les za U Gorski nesreči POGREŠANEGA NAŠLI MRTVEGA Podljubclj — 7jc 11. junija je (59-letni Filip Rožič iz Tržiča gnal živino na pašo. Ker se 14. junija še vedno ni vrnil domov, so ga gorski reševalci, miličniki in svojci začeli iskati, vendar tega dne niso imeli sreče. V sredo, 15. .junija. se je 14 reševalcem pridružilo še nekaj članov narodne zaščite iz Kovorja in Podljubelja. 40 ljudi je »prečesalo« območje Podljube-ja. Rožiča so našli nekaj pred poldnem mrtvega pod 40 metrov visokimi pečinami Kačjek. ZDRSNIL S PLETENE ŽICE Češka koča — V nedeljo, 1». .ju nija, se je pri Češki koči pod Grintovcem ponesrečil l(i letni Anton 1'azlar i/ Krope. Hodil je po pleteni žici, ki v višini dveh metrov varuje tovorno žičnico, pri tem pa mu je spodrsnilo in padel je na skalo. Huje ranjenega so gt)rski reševalci odnesli v dolino in ga /. Jezerskega odpeljali v jeseniško bolnišnico. pastirske koče. Ko je pripel tanjšo verigo na 8 metrov dolgo deblo in začel vleči s traktorjem, se je veriga pretrgala. Traktor je porinilo po strmem pobočju, kjer se je večkrat prevrnil in pokopal voznika pod seboj. Zaradi hudih poškodb na glavi m prsnem košu je traktorist takoj umrl. Mrtvega je našel pod traktorjem upravnik bližnje pastirske koče. D. Ž. Gorenjska nočna kronika NAKRESAN NI UBOGAL Žirovee je najprej ogrožal prometno varnost, saj se je pijan vozil s kolesom, nato pa grobo kršil tudi javni red m mir. V gostilni je brezobzirno razbijal. Ko so ga gostje in natakarica. zatem pa še miličniki, prosili, naj preneha m gre domov, je svojo vnemo še podvojil. Zato so ga navsezadnje brez nežnosti zaprli v klet na nu-lici. kjer je počakal sončnega vzhoda. Z NOŽEM NAD SODELAVCA \eporavnani računi so tokrat pripeljali skupaj delavca Gorenjske predilnice, ki bivata v tatn-kajšnjem samskem doma. Prepir se je spre vrgel v pretep, ta pa v krvav obračun, v katerem je eden od njiju uporabil nož na vzmet in ga zabodel tovarišu med rebra. RAZERVIRANO ZA DOMAČINE Ljubljančanka je parkirala na Bledu, ne da bi bila poučena, da je tisto parkirišče le za domačine. O tem jo je kasneje poučil možak, ki ji je namenoma zaj)arkiral ai to s kombijem, da ni mogla ihi-mo. Ko ga je milo prosila, naj se umakne, ji je navrgel: Ljubljančani naj doma ostanejo. Ko so skušali njeni znanci kombi na silo premakniti, se jih je Blejec celo fizično polotil. NEPRIČAKOVANI IN NEZAŽELENI GOST V Kranju so zadnjič zalotili ne-napovedai\ega obiskovalca, ki je skušal na prav nenavaden način priti v goste. Splezal je na balkon in skušal vlomiti balkonska vrata. 1'osla očitno ni bil vajen, saj je zbudil ves blok. \ezaželeni obisk so mu hitro preprečili. RAZKRI\KA\ LKSHIBICIOMST Pred vratarnico leške Verige se je neko noč pojavil moški v sami majici, ki se je nameraval razka-zati med obrati. \rratar se je odpravil za njim. a ga ni ujel. 01) ograji je našel le njegovo obleko in perilo. Čez nekaj dni so ekshi-bi( ionistu razkrinkali. Pes osramočen je namreč prišel na postajo milice dvignit svoje perilo. BATINE ZARADI OMAJANIH ZOB \ič hudega slutečega trT po-isein miroljubnega gosta pri Kroni r Škof ji Loki je nenadoma brez vzroka klofnil M. K. Kasneje je trdil, da je imel tehten razlog. Ko je sklonjen stal nad občanovo mizo, je le-ta nenadoma vstal, rr-čifz glavo v M. K.-jevo čeljust in m u omajal zobe. % % Je rudt 'na. ■K, 21. JUNIJA 1983 ŠPORT IN REKREACIJA, REPORTAŽA _7. STRAN OLA8 lavalcem Triglava ikal v vseh kategorijah KRANJ - V plavalnih bazenih Kr-<*ga, Trbovljah in Kranju se je konic letošnje tekmovanje za poka t z. oveni je V vseh treh kategorijah se Mkazalo, da so plavalci Triglava :boljši v Sloveniji, saj so osvojili vse ' pokale Prvi so bili "v kategoriji ,;š,h pionirjev B in A in v kategoriji J:ejših pionirjev, mladincev in cla- Moštveni vrstni red ml. pi°n[rj[ Bf ~ Triglav (Kranj) 12.988, 2. Neptun «ie 11451. 3. Celulozar (Krško) 510.5 Radovljica 5.593; ml. Piontrj1 A 1 Triglav (Kranj) 15.661. ^ Neptun t v najglobje brezno v CSSR, g,obok. ^vh^ok.nprek sa v državi. Čeprav so Čehi še teden dni pred odhodom kranjske odprave po telefonu /.ugotovili, du so vruta našim jamarjem povsod odprta, so ob prihodu odprave v Brno z raznimi izgovori zavrnili spust naših jamarjev v ti dve jami, omogočili pa so jim obisk petih jam in brezen na Moravskem krasu. Člani odprave so obiskali tri jame, med katerimi je edino Rudicka propast zahtevala nekaj resnejših jamarskih manevrov. V jamski sistem s tremi vhodi in izredno ozkimi začetnimi rovi, ki so dolgi okrog 200 m in globoki 70 m, se je doslej spustilo samo 5 Čehov, 3 Belgijci in 27. aprila letos 4 Kranjčani. Za vhodnii ožinami se jama nadaljuje z 80 m vertikale in nato z okrog 3 km dolgimi vodoravnimi galerijami, po katerih teče umazana pod/.emna reka. M. C. V četrtek gorenjska etapa Kranj — V četrtek bodo udeleženci 1100 kilometrov dolge mednarodne etapne kolesarske dirke vozili večinoma po Gorenjski. Štart šeste etape bo namreč ob 12. uri v Ljubljani, na vrhu Jelenovega klanca pa jih pričakujejo približno pol ure kasneje. Razen v Kranju bosta leteča cilja še na Jesenicah in v Kranjski gori, na Vršiču bo gorski cilj, etapa pa se bo sklenila v Bovcu. ŽIVILA 'renovljena rgovina Laborah Kranj Prebivalcem Labor v J. Trgovska. - » nedavnega klasična Živilina trgovina, so zgradili prizidek, v katerem je zdaj sodobna samopostrežna trgovina. Priprave na posodobitev trgovine na Laborah, v kateri so se že zdaj oskrbovali prebivalci Labor in drugih območij v krajevni skupnosti, predvsem pa delavci Save, so Jamarske novice 30. aprila letos so se člani Društva za raziskavo jam iz Kranja udeležili 2. srečanja treh dežel v Idriji. Obiskali so tudi Ravensko jamo, v kateri so arago-nitne tvorbe. Prihodnje srečanje treh dežel bo junija v Beljaku na Koroškem. 7. maja so kranjski jamarji peljali fj tečajnikov v Turkovo breZno na Itovni-ku. ' 8. maja so Marjan Jančar, Matjaž Chvatai in Igor Potočnik opravili spust ' v novo odkrito Kraljevo brezno na Jelovici. Kljub velikemu potencialu brezna so dosegli samo 40 m globine, kjer se brezno nenadno konča z zamaškom iz zbite prsti, hlodov in podornega kamenja. Zamašek ima površino 4 x 12 m, njegove debeline pa ni moč predvideti. 14. maja sta se Potočnik in Chvatai spustila v brezno v Medvedovi konti na Pokljuki, dva člana pa sta ostala pred vhodom v brezno. To brezno je najbolj znano od vseh jam na Pokljuki; prične se s 100 m globokim vertikalnim breznom, na dnu brezna pa je največja doslej odkrita podzemna dvorana na Gorenjskem in hkrati ena največjih v državi. Spust v Medvedovo konto je zani-•miv predvsem zato, ker so ga jamarji prvič opravili le z vrvmi v vsega 4 urah (prej vedno z vitlom ali lestvicami). 15. maja je Društvo za raziskavo jam z Bleda organiziralo pohod v jamo pod Babjim zobom. To prek 300 m dolgo vodoravno jamo so delno električno razsvetlili posebej za ogled, ki so se ga udeležili tudi člani DZRJ Ljubljana, DZRJ Kranj in prek 50 drugih obiskovalcev. 15. maja je 7 članov DZRJ Kranj obiskalo tudi Blejsko brezno, katerega vhod je samo 150 m oddaljen od vhoda v jamo pod Babjim zobom. Kljub neposredni bližini jami nista povezani. M. C. Moški prvi, ženske tretje KRANJ — Gimnazijski košarkarski ekipi Gimnazije iz Kranja sta pred dnevi gostovali v Saumuru (Francija), kjer so s svojimi vrstniki Španije, ZRN, Avstrije, Luxemburga, Jugoslavije in Francije igrale na petem tradicionalnem košarkarskem mednarodnem turnirju gimnazijskih moštev. Kranjski ekipi, moški in ženske, so na tem turnirju dosegli odlični uspeh, saj so "bili fantje zmagovalci, medtem ko so bile ženske tretje. Kranjski gim nazijci bodo te najboljše ekipe gostili v Kranju 3. julija. Rezultati — moški — predtekmova-nje — Vitorija (Španija) : Kranj 28:36, Salzburg (Avstrija) : Kranj 21:41, finale za prvo mesto — Challans (Francija) : Kranj 56,68; ženske — predtekovanje — Saumur (Francija): Kranj 16:33, Heidenheim (ZRN) : Kranj 18:12, za tretje mesto — Kranj : Betten Bourg (I,uxemburg) 51:20 Sašo Rckar, predsednik potrošniškega sveta v krajevni skupnosti Stražišče trajale dlje časa. Konec leta so bili usklajeni vsi dogovori in februarja letos so klasično trgovino zaprli. Po načrtih Projektivnega podjetja Kranj je Splošno gradbeno podjetje Gradbinec iz Kranja začelo z gradbenimi deli. V stari stavbi, v prostoru prejšnje klasične trgovine, je bilo treba urediti skladišče, zaklonišče, kurilnico, sanitarije in pisarno. K obstoječi stavbi pa je bilo treba zgraditi prizidek, v katerem je zdaj samopostrežna trgovina. V klasični trgovini je bilo prej 56 kvadratnih metrov prodajnega prostora in dobrih deset kvadratnih metrov skladišča. V sodobno prenovljeni trgovini pa je zdaj 145 kvadratnih metrov prodajnih površin, skoraj 100 kvadratnih metrov Obisk pri naših telesno-kulturnih organizacijah Dober športni kolektiv MOŠNJE — Krajevna skupnost Mošnje, Zgornji in Spodnji Otok in Globoko, je najmanjša krajevna skupnost v občini Radovljica. Zajema nad petsto prebivalcev, imajo svoje športno društvo Partizan Mošnje, v katerega je vključeno nad stodvajset športnikov in od teh jih je kar osemdeset aktivnih. To je zdrav športni kolektiv, ki ve, kaj hoče, in vsi delajo na amaterski bazi. Lani je športno društvo Partizan Mošnje slavilo desetletnico svojega dela. S športom so se v tej krajevni skupnosti začeli ukvarjati kot namizno-tenišku sekcija prosvetnega društva Svoboda. Toda kmalu so krajani sprevideli. da jim je namizni tenis premalo. V društvo so vključili še nogomet, košarko, namizni tenis, tenis, balinanje, rekreativni smučarski tek in tek. Aktivni so tudi planinci, saj vsako leto za prvi maj priredijo tradicionalni pohod na Dobrčo, ki ima tudi tekmovalni značaj. Rekord iz>Mošenj na Do-brčo je devetinpetdeset minut. Njihova košarkarska ekipa nastopa v občinski ligi, namiznoteniški igralci so najboljši v občini in tekmujejo tudi v gorenjski namiznoteniški ligi. Imajo tudi dve moštvi za mali nogomet. Prva ekipa nastopa v prvi občinski ligi in ta je bila lani tudi občinski prvak. Aktivni so tudi tekači (šestin trideset), njihova člana Franc Hrovat in Srečo Kopač sta nastopila tudi na letošnjem Vasalopet teku in Srečo Kopač je bil drugi najhitrejši Jugoslovan. Balinarji nastopajo na občinskih prvenstvih. Čeprav šo najmanjša krajevna skupnost v občini, imajo v Mošnjah tudi lepo urejen športni park. S prostovoljnim delom jim je uspelo, da so naredili košarkarsko in odbojkarsko igrišče in enostezno balinarsko igrišče. Izbirajo tudi najboljšega športnika leta. Pionirji in pionirje ter člani do petintrideset in nad petintrideset let starosti se za najboljšega v društvu borijo v devetih športnih panogah. Za najboljšo uvrstitev, namizni tenis, tenis, streljanje, kegljanje, balinanje, kros, smučarski tek in veleslalom, se šteje sedem najboljših uvrstitev. Najboljše proglasijo ob njihovem krajevnem prazniku. Največja hiba v društvu je pomanjkanje strokovnega kadra, saj lastnega skoraj nimajo, sta dejala ob našem obisku predsednik društva Slavko Sitar in tajnik Jože Urh. Toda stanje se že izboljšuje, saj so na seminarje in tečaje že poslali domači kader. Ko bo tega več, bo društvo, ki je med najbolj delavnimi v občini, še bolj zaživelo. Materialno pomoč dobijo od ZTKO Radovljica, sami pa z organizacijami raznim sindikalnih in drugih tekmovanj dopolnijo klubsko blagajno. Kako dobri organizatorji teh in podobnih tekmovanj so. smo se lahko prepričali sami pred dnevi, ko so organizirali letošnji medobčinski kros, ki je pod pokroviteljstvom našega podjetja. Ta kros so organizirali res brez najmanjšega spodrsljaja. Če bodo v SD Partizan Mošnje delali še naprej tako zagnano, se ni treba bati, da ne bi uspeli. _D. Humor_J Končano gorenjsko prvenstvo KRANJ — V nedeljo se je končalo tekmovanje balinarjev Gorenjske v vseh disciplinah. V tekmovanju če-tverk je piyo mesto osvojila ekipa Radovljice, med dvojicami sta zmagala Rebec in Humerca iz Radovljice, medtem ko je bil med posamezniki najboljši Jože Novak iz kranjskega Borca. Med četverkami so se prve štiri ekipe uvrstile na kvalifikacije za slovensko ligo; pri dvojicah so se prve tri uvrstile na kvalifikacije za isto ligo. Oboji bodo nastopili v teh kvalifikacijah na Brdu pri Ljubljani. Prvi trije posamezniki pa sq se uvrstili v tekmovanje za slovensko prvenstvo, ki bo v Ilirski Bistrici. Vrstni red — četverke — 1. Radovljica (Rebec, Humerca, Razpet, Želeni kar, Sinobad) 24, 2. Borec (Kranj) 22, 3. Lesce 22, 4. Trata 21. 5. Jesenice 19, 6. 5. avgust (Tržič) 18. 7. Huje (Kranj) 14, 8. Kokra (Kranj) 14, 9. Kres (Jesenice) 14, 10. Čirče 14. Dvojice — 1 Rebec-Humerca (Rado- vključno z opremo je znašala 15 milijonov dinarjev. »Prenovo te trgovine smo v naši delovni organizaciji načrtovali že dlje. Šlo je torej za uresničitev začrtanega programa, ki pa se je deloma zavlekla zaradi potrebnih dogovorov in soglasij. Uresničitev te obveze je v sedanjih stabilizacijskih pogojih še toliko pomembnejša, saj je delovna organizacija morala samo zagotoviti celotna sredstva za obnovo. Vendar smo se zavedali, da v prejšnji klasični trgovini, kjer so zaposleni delali v nemogočih pogojih, prektično nismo mogli organizacijsko in glede zalo-ženosti ustreči željam in potrebam potrošnikov. Prizadevali si bomo, da bo zdaj trgovina dobro založena z blagom in prepričan sem, da bodo prebivalci tega dela krajevne skupnosti bolje preskrbljeni, zaposleni pa bodo imeli boljše delovne pooje,« je povedal glavni direktor delovne organizacije Živila Lojze llrbanc. vljica), 2. Bence-Buden (Trata), 3. Co-tar-Stancer. Posamezniki — 1. Novak (Borec), 2. Rebec (Radovljica). 3. Mrgole (Loka 1000). -dh Uspeh radovljiških balinarjev Lesce — Končano je gorenjsko balinarsko prvenstvo v četvorkah in dvojicah. V I. in II. gorenjski ligi je tekmovalo 22 balinarskih klubov. V I. ligi so zmagali balinarji Radovljice s 24 točkami. drugi je Borec iz Kranja / 22 točkami, tretje Lesce z 22 točkami, četrta Trata Škofja Loka z 21 točkami, pete pa so Jesenice z 19 točkami. V drugi ligi pa so bili najboljši Ločani. ki so se uvrstili v prVo ligo. Na pokritih baliniščih v Lescah pa je bilo prvenstvo balinarskih dvojic. Radovi j ičana Rebec in Humerca sta bila najuspešnejša. Sledita dvojici iz Škofje Loke, dvojica Borca iz Kranja. Alpe-toura iz Škofje Loke itd. »Naša krajevna skupnost ima 3700 prebivalcev. Kar zadeva prodajne površine spada naša krajevna skupnost v povprečno založene. Za krajane Labor in okolice ter zaposlene v tovarni Sava pa pomeni prenovljena trgovina veliko pridobitev. V prejšnji trgovini je bila pestra in organizirana preskrba nemogoča in je bilo to območje krajevne skupnosti praktično najslabše pokrito. Podoben problem pa se že nekaj časa pojavlja na območju novega naselja Bantale. Slej ko prej bo tudi prebivalcem tega dela krajevne skupnosti treba urediti oziroma izboljšati preskrbo. Sicer pa lahko ugotovim, da je za-loženost v trgovinah v naši krajevni skupnosti glede na znane težave dokaj dobra. Morda je le preskrba s sadjem in zelenjavo malce preskromna,« je ob otvoritvi prenovljene trgovine na Laborah povedal predsednik potrošniškega sveta pri svetu krajevne skupnosti Stražišče Sašo Rakar. K , -;V//ca k siuuui, c -M« - . airudnjo Prlj nborah dobili sodob 1'ema, so n(l 1A prostora za skladišče in 80 kvadratnih metrov za ostale prostore. Trgovina bo v glavnem založena z živilskimi in delikatesnimi izdelki in podobno kot druge Živiline trgovine na Gorenjskem tudi z nekaterimi galanterijskimi. Vrednost vseh obnovitvenih del Sodobno opremljena samopostrežna trgovina ima kar 145 kvadratnih metrov prodajnih površin. Standardno opremo Živihnih trgovin sta tudi tokrat zagotovila Alprem Kamnik in LTH škofja Loka. ■■■HMVHHl GLAS 8. STRAN OGLASI, OBJAVE, OBVESTILA TOREK, 21. JUNIJA 1983 KNOKMNJ VABIMO VAS, DA SI V NAŠIH KINEMATOGRAFIH OGLEDATE AMERIŠKI BARVNI BIBLIJSKI SPEKTAKEL DESET ZAPOVEDI I. in II. del Režija: Cecil B. de Mile igrajo: Chariton Heston, Yui Brynner, Anne Baxter KINO CENTER: I. del 23.6. ob 16., 18. in 20. uri 24.6. ob 16., 18. in 20. uri 25.6. ob 16., 18. in 20. uri 26.6. ob 15., 17. in 19. uri KINO TRŽIČ: 20 6. ob 18. in 20. uri 21 6. ob 18. in 20. uri KINO DOM KAMNIK: 2 7. ob 18. in 20. uri 3.7. ob 17. in 19. uri KINO DUPLICA: 22.6. ob 20. uri KINO KOMENDA: 1.7 ob 20.30 uri KINO RADIO JESENICE: 27.6. ob 18 in 20. uri 28.6. ob 18. in 20. uri KINO PLAVŽ: 29.6. ob 18. in 20. uri II. del 26.6. ob 21. uri 30.6. ob 16., 18. in 20. uri 1.7. ob 16., 18. in 20. uri * 2.7. ob 16., 18. in 20. uri 3.7. ob 15., 17. in 19. uri 27.6. ob 18. in 20. uri 28.6. ob 18. in 20. uri 9.7. ob 18. in 20 uri 10.7. ob 17. in 19. uri 29.6. ob 20. uri 8.7. ob 20.30 uri 4.7. ob 18. in 20. uri 5.7. ob 18. in 20. uri 6 7. ob 18. in 20. uri NE ZAMUDITE! Vabimo vas, da obijščete naš informativno prodajni center v hotelu CREINA v Kranju. Nad bogato izbirp tkanin za poletne obleke, bluze, srajce, razne komplete in posteljnino, boste prav gotovo navdušeni. Tekstilna Industrija TEKSTILINDUS „ n. sol. In sub. o. KRANJ NAROČNIKI BEREJO GLAS CENEJE IN SODELUJEJO V NAŠIH NAGRADNIH IGRAH IN ŽREBANJIH poliks žiri Komisija za delovna razmerja TOZD Kovinarstvo Žiri objavlja prosta naslednja dela in naloge KONTROLORJA Pogoji: — strojni tehnik, — 3 leta delovnih izkušenj na kontroli izdelkov črne metalurgije, varilstva in tlačnih posod, ali — KV delavec kovinarske stroke, — 5 let delovnih izkušenj na kontroli izdelkov črne metalurgije, varilstva in tlačnih posod DVEH KV DEI.AVCEV KOVINARSKIH STROKE ALI VARILCEV ZA DELO V SERIJSKI PROIZVODNJI Pogoji: — KV delavec kovinarske stroke, — 2 leti delovnih izkušenj v kovinarski stroki. Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati za objavljena dela in naloge naj svoje vloge z dokazili pošljejo v B dneh po objavi na naslov: DO Poliks Žiru TOZD Kovinarstvo, Komisija /a delovna razmerja, Jezerska 7, Ziri. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavljenem roku. DEŽURNI VETERINARJI od 17.6. do 24.6. 83 za občini Kranj in Tržič TERAN JANEZ, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, tel.: 26-357 ali 21-798 SOKLIČ DRAGO, dipl. vet., Strahinj 116. tel.:47-192 za občino Škofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in GLOBOČNIK ANTON, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel.: 74-629 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju. Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. GASILKSO REŠEVALNA SLUŽBA KRANJ ,, Po sklepu delavskega sveta z dne 25. aprila 1983 razpisuje z zbiranjem pismenih ponudb za odprodajo osebnega vozila WARTBURG-KARAVAN, letnik 1974. Začetna cena je 40.000 din. V ceni ni vračunan prometni davek. Interesenti morajo ob vložitve pismene ponudbo položiti K) odstotno varščino v blagajni Gasilsko reševalno službe, Oldhomska 4, Kranj. Ogled je možen 23. in 24. junija 1983 (od 12. do 15 ure na gornjem naslovu). Odpiranje ponudb bo 27. junija ob 9. uri. PETROL PETRO L IJUBLJANA TOZD Trgovina ntf drobno Kranj Staneta Žagarja 30 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. SNAŽILKE za bencinski servis v Kranjski gori 2. SNAŽILKE za bencinski servis na Jesenicah Pogoji pod 1. in 2.: — osnovna šola Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. s polnim delovnim časom. Poizkusna doba traja en mesec. Pismene prijave sprejemamo na gornji naslov 15 dni po objavi. OSNOVNA ŠOLA LUCIJAN SELJAK KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta deta in naloge: za nedoločen čas: * ^ • - — UČITELJA v oddelku PB na podružnični soli v Zabnici pogoj: — razredni učitelj — UČITELJ V ODDELKU PB na podružnični šoli v Mavčičah pogoj: — razredni učitelj za določen čas: - UČITELJA TELESNE VZGOJE - od 1. 9. 1983 do 30.4. 1984 (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) pogoj: — PU, P telesne vzgoje — ženska - UČITELJA TELESNE VZGOJE od 1. 9.1983 do 31. 8.1984 pogoj: — PU, P.telesne vzgoje — moški - UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA od 1. 9. 1983 do 26 11. 1983 (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) pogoj: — PU gospodinjstva in objavlja prosta dela in naloge — VARUHINJE v VVO v Besnici za nedoločen čas. pogoj: — končana šola za varuhinje Prijave pošljite v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. HI inštalacije DO INŠTALACIJE-ŠKOFJA LOKA po sklepu komisije za medsebojna razmerja razpisuje prosta dela in naloge KLJUČAVNIČARJA - VARILCA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — dokončana poklicna šola ustrezne smeri, — 1 do 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — zaželjen je opravljen tečaj za elektro in avtogeno varjenje. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in z 2 mesečnim poskusnim delom. Interesenti naj prošnjo z dokazili o dokončani šoli pošljejo na sedež DO v 8 dneh od dneva razpisa. O izbiri bodo interesenti obveščeni v 15 dneh od sklepa o izbiri. L. ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o. Komisiju /a kadrovske zadeve Delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela m naloga v službi /.a izobraževanje TF H NlCN KG A ORGANIZATORJA IZOBRAZKVAN.IA L IlolS is (nadomeščanje delavke na porodniškem dopuslu) > polnim delovnim časom. Pogoji: - višja izobrazba pedagoške ali organizacijske smeri. - znanje vsaj enega tujega jezika (angleščine, franeoscine ah ru- simc) Služba za i/obi uževanje vabi k sodelovanju tudi sodelavce, ki jih veseli delo INŠTRUKTORJA (predavatelja) z naslednjimi osnov nimi nalogami: , . . ,,„„.,„;., terminalov podsistemov in sistemov - spoznavanje hinkuj .n de:p.ogramska oprema) ter na področju telekomurnkac (^^.Sm in tujim strokovnjakom, k, prenos omenjenih znanj diugim aom«i"> jim je lake/nanje potrebno učmf lehnologije za — priprava ustrezne učne dokumeniuiij« prenos znanja doktr,»tehniške ali računalniške sme Pogoji: - višja ah v.soka ,/ob. a/ a ^ ^kulno.matematične smer,. ri za programsko op mo francoščina ali ru- - znanje vsaj eneg.1 tujega .1«.v sčina) • . , ,1..U;»7ili o izpolnjevanju pogojev in opi-Kandklati naj pismene prijave / no*"/ . objavi na naslov: som dosedanjih delovnih izkušenj ,m.s loka 4. Kranj. Iskra Telematika Kranj. Kadrovska sluzmi, a* ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO IN AVTOMEHANIŠKO STROKO ŠKOFJA LOKA razpisuje po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge - UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV STROJNE USMERITVE, diplomirani strojni inženir _ UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV ELEKTRO USMERITVE, diplomirani elektro inženir Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1983. Kandidati naj pošljejo ali oddajo osebno pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Šolski center za kovinarsko in avtomehaniško stroko Škofja Loka. Podlubnik 1 b. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 21. JUNIJA 1983 OGLASI. OBJAVE, OBVESTILA 9. Si RAN o LAS KLADIVAR 64226 2IRI YUGOSLAVIA TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO -1 JUA ZA DELOVNA RAZMERJA DO IVAR« ŽIRI avl j a naslednja-prosta dela oziroma naloge samostojnega tehnologa (2) »samostojno delo na tehnološkem področju) _ visoka strokovna izobrazba strojne smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in 5 let delovnih izkušenj nologa i (1) t na tehnološkem področju) _ višja strokovna izobrazba strojne smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in 4 leta delovnih izkušenj tehničnega komercialista l\ hidravlični program !delo na hidravličnem programu v prodajnem sektorju) pogoj: — višja strokovna izobrazba strojne smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in 4 leta delovnih izkušenj VZDRŽEVALCA 1(1) [vzdrževanje strojnega parka in naprav) pogoj: — končana poklicna šola za strojne ključavničarje oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in 3 leta delovnih izkušenj ORODJARJA I (1) (ročna in strojna izdelava priprav in orodij) jteoi- — končana poklicna šola za orodjarje oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in 3 leta delovnih izkušenj MONTERJA HO I (2) montaža hidravlične opreme) »«0j. _ končana poklicna šola za strojne ključavničarje oziroma z delom pridobljene zmožnosti in 3 teta delovnih izkušenj ostrilca orodja (1) l>rušenie rezilnega orodja) Mfoi- — končana poklicna šola za orodjarje, strojne ključavničarje ali brusilce oziroma z delom pniobljene delovne zmožnosti in 3 leta delovnih izkušenj vrtalcai(2) . itelo na vrtalnem stroju) . . , Huli- — končana poklicna kovinarska sola oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in 6 mesecev delovnih izkušenj MONTERJA NAPRAV AVTOMATIZACIJE STREGE (1) montaža strežnih naprav) ...... .. . _ končana poklicna šola za strojne ključavničarje oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in 3 leta delovnih izkušenj SrtFFRJA OSEBNEGA AVTOMOBILA (1) (vožnja osebnega avtomobila, občasna dela pa tudi v skladišču ma- končana osnovna šola, uspešno opravljen tečaj za voznike J' motornih vozil, vozniški izpit iz B kategorije in 2 leti delovnih izkušenj 4 L. o izidu izbire obvestili v 15 dneh po sprejetem sklepu o *ndidate n«"1" W andidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s C delov nim časom. ridobliene zmožnosti se ugotavljajo po pravilniku. n H kazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema splošni Z dni po objavljenem razpisu. ed prijavljenimi kandidati bo opravljena v 30 dneh po preteku GIP GRADIŠ IJUBLJANA TOŽI) LIO Škofja Loka Kidričeva 56 k, o sklepu delavskega sveta TOZD z dne 25. 1. 1983 prodajna javni licitaciji j RABLJENA OSNOVNA SREDSTV A __ krožna zaga z elektromotorjem _ računski stroj I'AC U __ ročni skobeljni stroj HOLZ-HER __ ročni skobeljni stroj h L K ročna krožna žaga . H ročni električni vrtalni stroj elektromotorji — razni H ^htnici 500 kg, 100 kg, ___ valj al ni stroj za žage 2 STAVBNO MIZARSKE IZDELKE izklicna cena 25.000 din izklicna cena 750 din izklicna cena 1.500 din izklicna cena 1.000 din izklicna cena 2.000 din izklicna cena 1.000 din izklicna cena 2.000 din izklicna cena 1.500 din in 1.000 din izklicna cena 3.000 din __vrata __ vratna krila — okna ___ furnirane obloge * \s 94 fi 1083 ob 18. uri v prostorih Gradiš TOZD Ko v pete k, z.**. itacija b° v r Kidričeva 56. Škofja ,nti iahko ogledajo eno uro pred licitacijo. ')go si iritervs ^ izlicitirane cene.- t k pl^C^Joraj0 pred licitacijo položiti 10 odstotno kavcijo od iz-Vne cene GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA. Kidričeva 75 vas vabi k sodelovanju delo na najsodobnejših tekstilnih strojih s solidnimi Vjimo varrj a ^ urejeno prehrano, motnostjo letovanja v hri-1 bnirni do. olačanim prevozom na delo in z dela. % in na javite v kadrovski službi Gorenjske predijnice, * ste kan dobi 1 i 'še d od a tne informacije. ^r bos te _ - - - • SAVA KRANJ Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n. sol. o. Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Tovarne avto-pnevmatike SAVA — SEMPERIT, komisija za razpis del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi razpisuje prosto delovno nalogo: ^ VODENJE SLUŽBE ZA RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO TOZDA TOVARNE AVTOPNEVMATIKE SAVA - SEMPERIT za dobo 4 let — visoka strokovna izobrazba kemijsko tehnološke, kemijske ali strojne smeri s 5 leti delovnih izkušenj, — znanje in sposobnosti organiziranja in vodenja razvojne dejavnosti na nivoju tozda, — aktivno znanje nemškega jezika, — družbeno-politična aktivnost in aktiven odnos do samoupravne socialistične ureditve ter do razvoja samoupravnih odnosov Nastop dela takoj ali po dogovoru. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, s pripisom »za razpisno komisijo«. GD GOZDNO GOSPODARSTVO -KRANJ n. sol. o. TOZI) GOZDARSTVO TRŽlC n. sol. o. v Komisija z.a delovna razmerja objavlja prosta dela 1. OBRATOVNEGA KNJIGOVODSTV A Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati: — dokončana ekonomska srednja šola z znanjem strojepisja, — 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom. 2. VODENJE REVIRJA Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati: — dokončana srednja šola gozdarske smeri, — pooblastilo za odkazovanje, — 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi prostih del na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, TOZD Gozdarstvo Tržič, komisija za delovna razmerja, Tržič? Cankarjeva 19. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. TOK GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA n. sol. o. Odbor za delovna razmerja in vprašanje delavcev objavlja prosta dela in naloge PRI GOJENJU IN VARSTVU GOZDOV (splošni gozdni delavec) Pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati: — dokončana šola za gozdarje, — 6 mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlejejo v roku 15 dni po objavi prostih del in opravil na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj — TOK Gozdarstvo Škofja Loka, Odbor za delovna razmerja in vprašanja delavcev, Škofja Loka, Partizanska,22. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA objavlja prosta dela in naloge VARUHINJE na domu za nedoločen čas, za območje Bleda, Lesc ali Radovljice Pogoji: — končana osemletka oziroma šola za varuhinje, — starost nad 18 let, t* — veselje in sposobnost za delo z otroki in izpopolnjevanje ob delu, — zahtevane prostorske zmogljivosti, — posebni pogoj — 3 mesečno poskusno delo. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. IBI Industrija bombažnih izdelkov Kranj Staneta Žagarja 35 bo na ponovni licitaciji, 22. junija 1983 prodajala večje število rabljenih električnih zračnih kompresorjev in računskih strojev Pričetek licitacije bo 10. uri. ob Ogled blaga je pred licitac ijo. možen uro Na izlicitirane ceno je potrebno plačati še prometni 4avek. Blago se prodaja po načelu videno — kupl jeno. Osnovna šola FRANCE PREŠEREN Kranj Kidričeva 49 Komisija za delovna razmerja razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom dela in naloge UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE Pogoj: - PRU ali P Prijave sprejema komisija 8 dni po objavi razpisa. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KMETIJSKA TZO CERKLIE Zbor delavcev objavlja prosta drla in naloge 1 PRODAJA REPROMATERIALA V SKLADIŠČU ŠENČUR Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: — šola za blagovni promet oz. opravljen izpit za skladiščnika. — I leto delovnih izkušenj, — opravljen izpit za delo z zaščitnimi sredstvi. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. za 4 ure ' dnevno. Poskusno delo traja 2 meseca. 2. PRIPRAVNIKA — EKONOMSKEGA TEHNIKA Kandidati naj imajo končano ekonomsko srednjo šolo. Delovno razmerje,bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim ča»m. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, Kmetijska TZO Cerklje, 642(17 Cerklje v 8 dneh po objavi. O izidu izbire bodo vsi kandidati obveščeni \ roku 15 dni po opravljeni i/hiri. m INA - INŽENJERING Delovna skupnost — skupne službe 41000 ZAGREB Ulica proleterskih brigada 78 ob javlja prosto cJ«• b * m delovne naloge GOSPODINJE v počitniškem domu v Robinju, Ukane 100 Pogoji: — KV gostinske smeri. — 2 leti delovnih izkušenj v gostinstvu. Ponudbe pošljite na naslov: IN A -1N Ž K \ J K RI \ G. 41011(1 Zagreb. Ulica proleterskih brigada 78. z oznako ZA OGLAS- v ti dneh po objavi oglasa. O rezultatu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku roka za dostavo ponudbe. .A SCP GRADBINEC n.sol.a.KRANJnazorjcva # Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Strojno kovinski obrati Kranj objavl jamo proste delovne naloge in opravila SNAŽILKE Pogoj: — končana osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj Kandidati naj prijave pošljejo v roku 8 dni po objav i na naslov: SGP Gradbinec, Kranj, kadrovsko izobraževalni oddelek. Nazor jeva 1, Kranj. TEKSTILNA INDUSTRIJA TEKSTI LINDUS Kranj razglaša prosto delo oziroma nalogo: ČIŠČENJE PROSTOROV v VES I (v pisarnah in obrati ambulanti) — 2 delavki Pogoj: — poskusno delo en mesec Delo na tem delu oziroma nalogi se opravlja samo v popoldanskem času in sicer od 15 do 23. ure oziroma od 14. do 22. ure. OD je okoli 11.000 din na mesec. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delov ne organizacije najkasneje v roku 8 dni od dneva objave, . _ _ GLAS 10. STRAN MALI_ OGLASI_ tel.: 27-960 MALI OGLASI, OBVESTILA TOREK, 21. JUNIJA 1983 PRODAM Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 170 kg. Pbsavec 16, Podnart 1452 JARČKE, rjave, odlične nesnice, dobite v Srednji vasi 7, Gorice — Golnik (Bidov.ec) 5777 Prodam PEČ za centralno (25.000 ccal), ZVOČNIKE sound dynamics 100 S in sansui timer AT 15 L. Bogataj, Trata 30, Škofja Loka 5781 Prodam dobro ohranjeno kotno sedežno GARNITURO z razstavljivim ležiščem. Bri-tof 354 5824 Prodam FIŽOL in drobni KROMPIR. Žabnica 15. 5825 Prodam STEKLO (ŠIPE) 4 mm. Kranj, Kmačičeva 5, Kranj — Primskovo 5820 Prodam kompletno ČEBELARSTVO ali posamezne družine s panji. Ogled v nedeljo dopoldan. Češnjica 1, Podnart 5827 Prodam ZAJCE za zakol ali za pleme. Pre-doslje 115 5828 Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Telefon 23-624 5829 Prodam JADRALNO DESKO. Kranj, Tekstilna 7 5830 Prodam dolgo POROČNO OBLEKO št. 42 in kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 27-076 5831 Prodam OTROŠKO KOLO (3-7 let), 2 FOTELJA in ŠTEDILNIK (4 plin), skoraj nov. Škunca, Tuga Vidmarja 12, Kranj 5832 Prodam motorno KOSILNICO BCS715 v zelo dobrem stanju in zelo dobro ohranjen ŠTEDILNIK kuppersbusch. Ivan Legat, Pristava 2/A, Tržič 5833 Prodam nov ŠTEDILNIK kuppersbusch za etažno centralno (srednji). Potočnik, Je-šetova 6, Stražišče — Kranj 5834 30 kv. m ISTRSKEGA KAMNA, oblikovanega, ugodno prodam. Kranj, Oprešnikova 18/D 5835 Prodam VOZIČEK (dirco). Musulin, C. 1. maja 67, Kranj 5836 Prodam KRAVO s teličkom, STREŠNE 18 20j dolge 8 m in rabljeno betonsko STREŠNO OPEKO folc. Bilban, Sp. Pirni-če 42 5837 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika), dva komplet STRANIŠČA; lijaka, školjki, ogledala, dvoje vrat, 80-litrskr električni BOJLER in samsko sobno OPRAVO. C. na Klanec 4». Kranj, tel. 23-019 , 5838 Prodam manjšo starejšo SLAMORE/NI-CO s puhalnikom in verigo. Jošt. Naklo 51 5839 Prodam KOZO in več OVC. Informacije od 12. do 14. ure po tel. 061-59-366 5840 Prodam čistokrvnega črnega KODRA, starega 8 tednov . Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Fajfar, Zupančičeva 35 5841 Prodam 20 do 100 kg težke PRAŠIČE. Sta-nonik, Log 9, Škofja loka 5842 V juliju in avtustu bom prodajal dv a me seca stare rjave in bele lahke JARKICE, odlične nesnice. Sprejemam naročila! Sta-nonik, Lo« 9. Škofja Loka 5843 Prodam rjav globok žametni VOZIČEK z malimi kolesi. Paulič, Rožna 40, Šenčur 5844 Prodam prevozni CIKKULAR 5 KM, elek Irični ročni VRTALNI STROJ s stojalom in 28 kosov suhih ŠPIROVCEV, dolžine t! m. Kranj, Jezerska c. 122 5845 Prodam ŠOTOR za 6 oseb. Jernej Novak, Šenčur, Pipanova 58/A 5846 Prodam dve leti star PRALNI STROJ gorenje, DRVA in APNO v v rečah. Letcnce lt, Golnik 5847 Prodam 8 tednov stare .JARKICE hisex, od 20. C. dalje. Ov siše 34. Podnart, tel. 70-169 5848" ZLATO za zobe, 13 gr prodam. Ponudbe pod: 2 SM 5849 Prodam ZVOČNIKE ITT 120/180 \V in ZVOČNIKE korting 60/H0 W. Telefon 064-27-935 popoldan 585(1 Prodam TRAKTOR zetor. 67 KM. star 4 leta. Luže 21, Šenčur 5851 Prodam novo PEČ za centralno ogrevanje KTK38 Vrhnika . Milko Rakovec, Zg. Duplje 56 vhod zadaj) 5852 Ugodno prodam več ČEBELJIH DRI7.1.Y Sp. Duplje 100 5853 Prodam nov ČOLN maestral 9 S. Zupan, Zupančičeva 18, Kranj, tel. 26-522 5854 Prodam 2000 kosov STREŠNE OPEKE, rabljene folc, rdeče barve. Sp. Duplje 79 pu cerkvi 5855 Prodam HLADILNIK gorenje /a v kamp prikolico in 50 m enofaznega KARLA. Premrl, Cankarjev u 20, Tržič 5.",.>t; Prodam SI-AMOREZN ICO - puhalnikom ultra 3. Kenda, Brezovica 3. Kropa, tek 79-690 Zelo ugodno prodam S1ENSKO OLLO-KO z vrati za pregradno steno, :>u kv. m, rdeče, rumene in oranžne barve. Telelon 27-631 5858 Prodam IMV KAMP PRIKOLICO 310 z baldahinom. Stane Dobre, /.«. Bitnje 1.68 5859 Prodam PRALNI STROJ candv. Telefon 26-918 58(iO Prodam ŠOTOR za 4 osebe, /oran S leva nović. Nazorjeva 10, tel. 21-894 5861 Zelo poceni prodam krznen Pl.ASI. /.L \ SKO GARDEROBO - zimsko in letno. št. 38-40. Ogled v soboto in nedeljo od 11. do 14. ure. Senčar, Šorlijeva 37, Kranj 5862 Prodam KRAVO po teletu. Zasip - Muze 6, Bled .„ ,;)!f,G3 Prodam traktorsko KABINO. lelefon 27-837 ™(i4 Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Knžnyrjeva pot 5, Stražišče Kranj Prodam rabljeno POHIŠTVO. Telelon (i i -574 vsak dan od 2«i. ure dalje 5866 Prodam ORGLE Tliger eko. Telefon 79-588 5,;ti.1 Prodam HLADILNIK gorenje. Stelan Hirci, Gorica 14, Radov Ijica Prodam KOMBI PLOŠČE. 3 slojne, debe Ime 5 cm, 60 kv. m. z elementi za monla/o. Novak, Dražgoše 54, Železniki >869 Prodam Kt prm mešanih DR\ I elelon 62-834 L godno prodam KUHI NJSKO GARN1 I l R() Saša Čatlak Rožena. H rusu a (..:, Je.se- ;>K i 1 11 Ugodno prodam zelo dobro ohranjen glo bok OTROŠKI VOZIČEK, uvožen. Lijana Mrak, /-g. Bitnje 173. Zabnica • »■- Prodam teden dni staro H-LIČKO /o ko Blenkuš, Gasilska 12, Kranjska gora, ul. 88-731 58; ČOLN 'Elan* T 300, TOMOS 4.5 in prikoh co prodam. Telefon 5l)-518 Ugodno prodam ŠKOLJKO, BIDK UMIVALNIK, svetlo modre bune. I ek 061-627-014 Prodam ODER za fasado. Lavra Šaljaj, Breg ob Savi 60, Mavčiče 5876 Prodam dve OKNI termoton z roleto, velikost 100 x 140 in balkonska VRATA z roleto, velikost 80 x 220. Telefon 68-291 5877 Prodam mlado KRAVO s teličkom. Pod-hom 3, Zg>Gorje 5878 Prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO in KAVČ. Informacije po tel. 28-133 vsak dan od 16. do 19. ure 5879 Ugodno prodam 12 LESONIT PLOŠČ, enostransko glazirane, dimenzije 250 k x 170*0,4 cm. Trbič, Žanov a 36/A, Kranj 5880 Prodam 200 bukovih BUTAR in KUHINJSKO OPRAVO. Sušnik, Zg. Besnica 14, tel. 40-503 5881 Prodam 9 dni staro teličko čisto "frizijko. Kalan Janko Zg. Besnica 74, te' 40-537. Prodam posamezne kuhinjske elemnte. Tel. 28-579 (popoldan) Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO in črnobel TELEVIZOR. Anica Mubi, Predos-lje 53 5959 Prodam malo rabljene otroške POGRADE z jogiji. Juleta Gabrovška 19, stanovanje 33, Planina II. 5960 Prodam smrekove PLOHE in DESKE. Tupaliče 8, Preddv or 5961 Prodam ZLATO za zobe. Telefon 27-339 popoldan _ 5962 TELICO. brejo 6 mesecev, težko 500 kg, prodam. Janko Thaler, Češnjica 24, Železniki 5963 Prodam BUKOVA DRVA. Šenturška gora 5, Cerklje 5964 Prodam vrtno motorno KOSILNICO, v garanciji. Okroglo 3, Naklo 5965 Prodam barvni TELEVIZOR biaupunkt, nov. Sadnja Kolenovič, Ljubljanska 6, tel: 21-920, Kranj 5966 Prodam bukova DRVA v »klaftrah«. Naslov v oglasnem oddelku * 5967 Prodam BIKCA simentalca. starega šest tednov. Zg. Brnik 20, Cerklje 5968 Prodam večjo količino suhih bukovih BUTAR. Ambruš 1, Cerklje 5969 Prodam KRAVO in rabljena OKNA 170 x 140 z roleto. Poženik 8, Cerklje 5970 Prodam novo moško športno KOLO. Poženik 41, Cerklje 5971 Zelo ugodno prodam stoječi 50-litrski BOJLER. PIPE in TUŠ, malo rabljeno. Manja Kajdiž, Poljšiška 5, Bled 5972 Poceni prodam dva dobro ohranjena KAVČA s predali, tri manjše FOTELJE, klubsko MIZICO in otroško HOJICO. Škofja Loka, tel.: 61-234 5973 Prodam hrastova DRVA in »pobjon«. Praprotmi polica 14, Cerklje 5974 Prodam novo rdeče žensko KOLO. maxi ponv in moško KOLO za dve osebi. Milje 33 5975 Prodam 3 KIV termoakumulacijsko PEČ, trajnožarečo PEČ, ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) in kuhinjske ELEMENTE. Cveta Sušnik, H rastje 4, Kranj 5976 Gumijasti ČOLN za 4 osebe, prodam. Potočnik; Racovnik 19, Železniki 5977 Prodam nove dvižne podstrešne STOPNICE VVipro 80 » 120x250 cm. Mohorič, Gorenja dobrava 28, Gorenja vas 5978 ' Prodam KOBILO z ŽREBETOM, ponovno pripuščeno ali menjam za starejšega konja ter novo kosilnico za Zetor 4911. Pipanova 40, Šenčur 5979 Prodam zelo lep 80-litrski AKVARIJ (vse komplet /. 25 ribicami)Tel. 25-680 5980 Prodam enoosno traktorsko I »RIKOLICO in bočni NAKUADAI.EC za traktor, Anton Tav čar, Jav orje 16, Poljane 5981 Prodam 7 let staro KOBII/), primerno za kmečka dela. Luže 19, Šenčur ^ 5982 Prodani prenosen črnobel TELEVIZOR Galeb* ter dvojno POMIVALNO KORITO za vgraditev v kuhinjski element. Tel.: 21-072 od 18. ure dalje 5983 Prodam krznene PREVLEKE za Golfa, si-vo-modre barve. Rado Zupan, Kropa 10 5984 Ugodno prodam moško in žensko KOLO. Tel.: 21 -411) ' 5985 PIANINO, potreben popravila, poceni prodani. Tel.: 75-756 5986 Prodam kamp PRIKOLICO brako. Nart-nikova 6. Kranj — Labore 5987 Prodam 7 tednov starega TELIČK/K. Zasip, Stagno 20. Bled 5988 Prodam nemški STRO.JČEK za rezanje mesnih izdelkov in kruha, primeren tudi za gostilno. Cena 4.500 din ter 3,5 m dolgo železniško TRAČNICO. Tel.: 24-127, Kranj 5989 1'nodno prodam dobro ohranjeno 4 KVV termoakumulacijsko PEČ. Anis Mainar, Hrušica7t a, Jesenice 5990 Prodam OBRAČALNIK Pajk Eahr* dobro ohranjen. Andrej Markun, Bašelj 24 5991 GRADITELJI! UGODNO PRODAM uvožene PRIZME. BAKER za žlebove (0,60) tei balkonska VRATA in OKNO Kli Tel.: 42-285 med 8. in 17. uro, sobota do 12. ure 5992 Prodam 750 kosov OPEKE za pre/.idne stene, 29 - 29 ■ 12 cm. Franc Jelene, Zg. Duplje 90 v 5993 Prodam 2 otroški POSTELJI z opremo. Ovniček, Britof 266, Kranj 5994 Prodam žensko ŠmilTNO KOLO itt 5' prestav. Čimžar, Dvorje 61, Cerklje 5995 Ugodno prodam BRAKO prikolico z baldahinom. Cretan Bojan, Troj a r-jeva 1, Stražišče. Prodam 3 tone PESKA za fasado Zreče-, smrekove DESKE »n VRATNA KRILA hrast — lakiran. Kveder, \ isoko 2/A, Sen-ču r 5996 Prodam leto staro ŽREBICO. Ogled popoldan. Bled, Sav ska 6 5997 Prodam BARAKO za v ikend 4 ■ 4, dvojna streha, s 4 okni, cena po dogovoru. Informacije po tel. 83-289 5998 Prodam 20 praznih P.\NJE\ in TOČILO za 4 sate. Janez Krinav nor, Križe 84 pri Tr žiču . . 5999 Ugodno prodam rabljeno PRIKOLICO atlria 450. Telefon 40-138 6000 Prodam 38(i litrsko SKRIN JO LTII. Anica Pribov šok, Britof 359 «038 KUPIM VOZILA Prodam dobro ohranjen OPEL ADMIRAL. Štular, Šorlijeva 18, Kranj, tel. 28-427 od 17. do 21. ure. 5613 ČZ enduro 175, malo rabljeno, prodam. Dolenc, Srednja vas 19, Poljane 5794 Prodam R-4 po delih. Matjaž Beguš, Zlato polje 12/B, Kranj 5886 Prodam 4 nove GUME 155/13 »Sava* ter 11 betonskih MREŽ, premera 8,8 x 24 cm in PUNTE, vse na parceli v Goricah. Kranj, Jezerska c. 120 5887 Prodam DIANO. C.olenko, Kuratova 20, Kranj 5888 ZASTAVO 101 1300 special, 73 KM, letnik 1979, prodam. Ogled vsak dan od 19. ure dalje. Kafol, Bled, Alpska 17 5889 Prodam FIAT 850, celega ali po delih, neregistriran. Telefon 40-012 5890 Prodam AUSTIN, nevozen, prevoženih 26.000 km, tudi po delih. Tupaliče 59 5891 Prodam ZASTAVO 101 konfort, letnik 1980, registrirano do februarja 1984, prevoženih 29.000 km. Telefon 22-221 — int. 33-42 dopoldan ali 23-773 zvečer 5892 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1979 in ŠOTOR za dve ali 4 osebe. Mihajlovič, Golnik 55 5893 ZASTAVO 750, letnik 1973, vozno, potrebno kleparskega popravila, in R-16, brez motorja, prodam. Telefon 42-285 med 8. in 17. uro, soboto do 12. ure 5894 R-4, letnik 1978, odlično ohranjen in 5 novih GUM »Tigar« 165 x 13, prodam. Pintar, Gregoričeva 17, Čirče, Kranj 5895 Prodam ŠKODO, celo ali po delih. Kalte-nekar, Oprešnikova 2, tel. 24-029, Kranj 5896 Prodam TOMOS MOTOR 14 M, dobro ohranjen. Tivadar, Zalog 54, Cerklje 5897 Prodam NSU 1200, letnik 1971. Koželj, Cerklje 35 5898 Audi 100 S/2, 1970, prodam za 5 SM. Telefon 064-28-783 po 20. uri 5899 Prodam AMI 6 z dodatnim motorjem, lahko tudi po delih. Artač, tel. 27-271— int. 296 Prodam avto NSU 110 SC, neregistriran, vozen in nekaj delov zanj, cena 16.000 din, 3 letne GUME 155 SR 13 good vear, cena 1800 din za kos. BATNE OBROČKE, nove, komplet za NSU 1000. Debeljak, Stražiška 8, Kranj 5901 Prodam 126-P, letnik 1977, HIDROFOR in ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) , Skokova 9, Kranj 5902 Prodam FIAT 127. Milje 26 5903 Prodam avto CITROEN GS 1200, letnik 19-78, garažiran in na novo registriran. Telefon 27*100 5904 Prodam SIMCO 1000, letnik 1971, za rezervne dele. Trdina, Novi svet 17. Škofja Lo- ka 5905 5875 Kupim staro OMARO, širine rio 1 metra, primerno za pisarniški material Frlic, Zev ni kova 5. Kranj Orehek, tel. 27-937 5882 Kupim 7 gr ZLA TA za zobe. Naslov v oglasnem oddelku • 5883 Kupim okroglo JERMEMCO od 95 do 9« cm, leseno ali 'železno, širina jermenice 6 do lit cm. Jože Klmai, Plav ški rov t 5, Jeseni-w 5884 Kupim športni VOZIČEK za dvojčka; in PRODAM nov, nerabljen športni VOZIČEK. Telefon 77-445 5885 Kupfbi gradbene elemente lahko rabljene. 'Tel. 74-015 (zvečer) Kupim 200 kosov modularne OPEKE 14 CM. Telefon 22-445 6001 POSESTI Brako GARAŽO, malo rabljeno in porolit OPEKO 40 ■ 25 • 8 cm, novo, ugodno pro dam. Telefon 60-309 0002 Zazidljivo PARCELO, 2400 kv. m Kra nju, zamenjam za gospodarsko POSLOPJE z zemljo ali za staro KMETIJO v okolici Kranja. Ponudbe pod: Priložnost 6003 PROSTOR, primeren za delavnico, v okolici Radovljice ali Bleda, vzamem v najem. Ponudbe pod: Dogovor — predplačilo 6004 V centru Tržiča iščem POSLOVNI PROSTOR, v pritličju, za mirno obrt. Ponudbe pod: Predplačilo 6005 STANOVANJA Dvosobno ali trosobno STANOVANJE v Radovljici ali na Bledu, kupim za gotovino. Ponudbe pod:.Julij M11 Iščem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju. Plačilo v naprej, zaže-Ijen telefon, samski, nekadilec. Ponudbe pod šifro: Gorenjec 5810 V mesecu juliju iščem SOBO ali VIKEND z možnostjo kuhanja na .Jezerskem ali Gorjah. Telefon: 25-587 6012 Zamenjam dvosobno stanovanje v starem bloku, brez centralne za enosobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem. Tel.: 26-830. Naslov v oglasnem oddelku ^ 6013 Dve ženski sprejmem na STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku . Oddam v najem dvosobno STANOVANJE s kuhinjo. Sp. Pirniče 42, Medvode 6015 Zakonski par brez otrok išče enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO. Šifra: Mlada zakonca SOBO s souporabo kopalnice, išče mlad fant nekadilec. Ponudbe pod šifro: Kranj ali okolica 6017 Oddam opremljeno, ogrevano SOBO. Šifra: Lahko dva 601» Iščem GARSONJERO ali ogrevano SOBO s kopalnico in možnostjo kuhanja v Kranju. Šifra: Študentka ^ 6019 Prodam dvosobno STANOVANJE s kabinetom v Bistrici pri Tržiču. Šifra: Marija 6020 GARSONJERO v Ljubljanni, I. nadstropje. sončno, centralno ogrevano, toplovod, v mirnem kraju, primerno tudi za študente, prodam najboljšemu ponudniku. Šifra, za gotovino , „ 60-1 Dvosobno STANOVANJE s telefonom v Škof j i Loki, prodam. Tel.: 064-62-016 6022 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vfst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! Zahvala ZAPOSLITVE Generalno obnovljen MOTOR za Z-101 in ostale dele, ugodno prodam. Telefon 064-61-307 5906 Poceni prodam R-8. Naklo 244/A, tel. 47-179 5907 Poceni prodam tri ZAPOROŽCE, lahko tudi posamezno (možno ponovno registrirati) in DINAMO KM 5.5, 220 vol. Pavel Kosir, Sv. Barbara 10, Škofja Loka - -5908 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, prva registracija 1977. Milutin Bijelič, Tončka Dežmana 2. Planina - Kranj 590» GUME continental, skoraj nove, nizko-profilne 175/70/13 col. 4 kose na platiščih 5 1/2 cole za vse znamke VW, razen hrosca; RADIO-KASETOFON, za 8.000 din, ter na-poškodovano »šasijo« za diano 6 ali spačka, letnik 1981. Telefon 25-811 popoldan. Kraj prodaje pa Prebačevo 32/A 5910 FIAT 850, prodam za rezerv ne dele. .Jože Špenko. Praprotna polica 1, Cerklje 5911 Prodam R-4, letnik 1981. Telefon 26-831 a912 Prodam AUTOMATIC 3 M in 126-P. Lesce, Aljaževa 6 5913 Ugodno prodam ZASTAVO 101, prvič registrirano decembra 1976. Pisovec — Kacin, Gubčeva 1, Kranj r>914 Prodam VAMAHO 250, letnik 1979. Ogled popoldan, v nedeljo ves dan. Zg. Brnik 29, Cerklje 5915 Prodam ZASTAVO 1300, za dele. Koknca, Golniškac. 123 5916 Prodam ZASTAVO 101, po delih ter nove PRAGE in obrobe. Vene, Vrba 18/A 5917 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, prevoženih 70.000 km, obnovljeno. Ogled v soboto. Verčič, Snedieeva4, Kokrica — Kranj 5918 Prodam RENAULT 18, letnik 1979, prevoženih 23.000 km, registriran za celo leto. Ogled v petek popoldan, sobota ves dan. Brane Tomažič, Zupančičeva 39, Kranj 5919 Prodam VW »HROŠČ«, letnik 1970 - tip 71. odlično ohranjen. Visoko 7 5920 Prodam 126-P, letnik 1979. Britof 83. Kranj 5921 GOLF, zelo dobro ohranjen, letnik 1980, rdeče barve, 32.000 km, prodam. Ul. Tončka Dežmana 8, I. nadstropje, stanovanje 10, Kranj 5922 Prodam OPEL COMODORE, letnik 1968, dobro ohranjen, PRIKOLICO za av tov leko. znake »Rufac« in AUSTINA, letnik 1972, neregistriranega. Prodam tudi ŠOTOR za 5 oseb Telefon 064-26-958 dopoldan in popoldan -r>923 Poceni prodam ZASTAVO 101. Kranj, Re-ševa 13 5924 Prodam 4 stara PLATIŠČA z gumami za \*W, 15 col, skupaj, za 600,00 din. Frlic, Zev nikova 5, Kranj - Orehek, tel. 27-937 5925 Av tomobilski MOTOR za AUDI 60 L, tovarniško generalno obnovljen, prodam za 20.000 din. Informaci je po tel. 60-859 5926 Prodam APN 4. star eno leto. Podbrezje 5, Duplje 5927 Prodam OPEL KADETT, letnik 1968. Goj-ko Kovačevič, Škofjeloška 8, Kranj 5928 Prodam R-4, letnik 1975. Znidaršič, Milje 18/A, Šenčur 5929 Prodam FIAT 500* prenovljen. Prebačevo 32, Kranj 5930 CITROEN Cimos GA, letnik 1981, prodam. Franc Tušek, Lenart 11, Selca, tel. 61 443 5931 ČZ 175, letnik 1975, prodam za 1 SM. Kro-pivšek, Strahinj 14)1, Naklo 5932 PEUGEOT 204, letnik 1971, prodam ali menjam za drug avto. Telefon 75-236 5933 Prodam DIANO 6 LC, letnik 1979, 35.000 km. Telefon 75 234 5934 Prodam PRIKOLICO za osebni av to. Sto-jakov ič, Kropa 3/11 5935 Prodam LADO 1200. Kranj Kokrica, Kuratov a 48. tel. 24-327 5936 Prodam VISA II CLUB, oktober 1981. Informacije \ sak dan od 16. do 19 ure, tel. 77-253 Študenta ali študentko iz Radovljice, dopoldan, honorarno zaposlim. Ponudbe pod: n a. ""O i Iščem pridno KUHINJSKO POMC^NICO v gostinstvu, čez poletno sezono, na Koroškem. Nudimo zelo dobro plačilo v devizah, hrano in stanovanje. Ponudbe pod šifro: takojšnja zaposlitev 6008 Plastika PIVK - Hotavlje 41, Gorenja v as, sprejme v redno delovno razmerje žensko' delovno moč za nedoločen čas. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru 6009 V juliju in avgustu zaposlimo ženski za delo v gostinstvu Lidija Blenkuš, Kranjska gora, Gasilska 12, tel. 88-731 6010 Iskreno se zahvaljujem profesorici J-Varacha iz Kranja, Tavčarjeva 39 in nji nečakinji Vlasti za izkazano humano nsebnl pomoč ob mojem nenadnem srčnem oboli nju 1. maja 1983 v poznih večernih urah fl stopniču. Iskrena zahvala tudi višji medicin ski sestri Milki iz istega stopnišča, tudi ob< ma gospodoma kaplanoma za njuno požrl vovalno 'zavzetost pri iskanju zdravniške p« moči. Zahvaljujem se osebju Zdravstvene*; doma v Kranju: dr. Perčičevi in tovarišem Cvenklju in Marku za nuđenje prve pomoč kakor tudi osebju Splošnega internisučnejjl oddelka Bolnišnice na Golniku: dr. Škofi« in sestrama Mirjani in Marinki za vso požrt vovalnost: zdravljenje in nego v času zdrt v ljenja. FRANČIŠKA JAN. Tavčarjev a 3t Kranj _ 603) Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste k«f korkoli pomagali pri iskanju teleta. LŠLV KAR 6031 OBVESTILA PRIREDITVE Obveščamo, da prireja DPD Svoboda Stra- žišče v okviru praznovanja krajevnega praz- nika v torek, 21. 6. ob 17. uri filmsko pred- stavo za otroke — risanke, v sredo, 28. 6. ob 17. uri celovečerni film za otroke — Učna le- ta izumitelja polža v dvorani doma KS. Vstopnina enotna 10 din. V petek, 24. 6. ob 20.30 bo v domu KS ponovno zabavna prireditev »Večer di'xilanda«. Vstopnice lahko dobite v predprodaji v pisarni KS. IZDELUJEM in MONTIRAM vrtne Ic^ Klemen, Valjavčeva 4. Kranj, tel. 23-114 Prevzamem vse vrste ročnih IZKOPCH kanalov, temeljev, greznic. Gojko Kovač* vič. Škofjeloška 8, Kranj IZDELUJEM vseh vrst žebljev . Pi-ebačev 32/A Nudim. STORITVE vrtanja in dol (štemanja) s kompresorjem. Tel 064-62-581 Opravljam vsa VIŠINSKA DELA nje žlebov, čiščenje streh itd. . .). Telelj 064-25-638 Takoj naredimo vse vrste ZIDARS DEL, po zelo ugodnih cenah, z našim ali v šim materialom. Telefon 061-340-447 347-427 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz TOZD vzdrževanje JANEZ FRELIH roj. 1955 Od njega smo se poslovili v sredo, 15. junija 1983 ob 17. uri, izpred hiše žalosti Brezje 35, Tržič, na pokopališče v Kovorju. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ Umrl je JOŽE KOVAČIČ igralec 9 ' _ ■ .V -/p.' ". 'stf Njegova zvestoba gledališču nam bo vzor Kolektiv in Igralska skupina Prešernovega gledališča Kranj. ZAHVALA V 84 letu nas je zapustil naš dragi oče. stari oče in stric MIHAEL LOGAR Iskreno s, .uhvaliuj.mo :Ti sle" smo dolžni tud. sodt.kwcem JUov^ J J^ ^ TOZD Gostinstvo, obema govoiniKoniu s pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Olševek, Britof, Šmartno, 14. junija 1983 21. JUNUA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE 11. STRAN GLAS VE izdelujem in montiram, lahko svojim materialom. Naslov \ Tiku * in BRUSIM parket, v okolici v oglasnem oddelku 0029 \UENO ■ I je s Planine ušel bel PAPAGAJ _ Ce ga je kdo videl ali ujel. nuj tel 064-28-882. Najditelju nudim 6032 TALO potrebujem 5 Sli posojila. Šifra: đujem pašo živine na parcelah ««iica — Z«. Gorje: št. parcel 394/3, i" 23 11 12 in 21. Jože Ferjan, Grabče *6034 večjega kurnika in drvarni-u»cija les-salonit plošče, iščem za-izvajalca. Podrobne informacije -700 • 6035 STARO ZLATO in oddam GARA-iVodovodnem stolpu. Ponudbe pod ši- 6036 Fzredno ugodni ceni INŠTRUIRAM an-Informacije po tel. 41-063 zvečer 603/ •bna iočI S- ižrt- dr*- k* LV »31 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete DOROTEJE LOGONDER se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Žabnica ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, tasta in strica TONETA ŠIFRERJA p. d. Pahovčevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste čutili z nami! VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža in očeta FRANCA GROBOVŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v bridkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo organizaciji Zveze borcev Kokra in tov. predsedniku za ganljiv govor. Hvala za izrečena soža-lja in darovano cvetje, ter duhovniku za pogrebni obred. VSI NJEGOVI Kokra, 14. junija 1983 Umrl je JOŽE KOVAČIČ borec NOV, družbenopolitični in kulturni delavec Ohranili ga bomo v trajnem spominu! SKUPŠČINA OBČINE KRANJ OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRANJ OBČINSKI SVET ZSS KRANJ OBČINSKI ODBOR ZZB NOV KRANJ KULTURNA SKUPNOST KRANJ ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KRANJ ZAHVALA Ob smrti našega dragega strica TOMAŽA TREVNA iz Podjelovega brda «. iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate-n znancem za vso pomoč. Hvala g. župniku za obreda pevcem ter govornici za poslovilne besede. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi moža. očeta, brata in starega očeta KARLA FRELIHA iz Frankovega naselja št. 70 — Škofja Loka nhvaliuiemo vsem sorodnikom, prijateljem ih znancem, se iskreno -kjh trenutkih stali ob strani, podarili cvetje in nam ki ste nam v - bna zahvala dr. Praprotnikovi, medicinskemu izrekli sozalje. _____ kolektivu Gradisa. tovarni Sava Krani se iskreno -kjh trenutkih-stali ob strani, podarili cvetje in nam ki ste nam v - bna zahvala dr. Praprotnikovi, medicinskemu izrekli sozalje. Jesenice kolektivu Gradisa, tovarni Sava Kranj osebju " kiubu Sava ter pevcem zbora Cvetko Golar za gan- in kolesarskem ^ g župniku za opravljen obred. J ČiV F N K RAT HVALA! ;smi i" b- .....- - «- VSFM ŠE ENKRAT HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Ckofja Loka, Kranj, Voglje, Brnik Ljubljana, Selca, ^ Hlebce, 14. junija 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice PAVLE JARC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali, ji darovali cvetje, vence in jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sestri Angelci Bohinc iz Z. D. Radovljica za njeno požrtvovalnost v zadnjih trenutkih; dr. Zdravku Černetu za dolgoletno zdravljenje, dr. Markežu in osebju Bolnišnice Jesenice; ZB NOB Brezje in tov. Omanu za poslovilne besede, pevcem iz Naklega in g. župniku za opravljen obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Brezje, 17. junija 1983 ZAHVALA Tiho in mnogo prezgodaj, v 35. letu je odšel od nas naš sin, brat, stric, nečak, svak, bratranec in prijatelj BOŽO ŠTIRN z Zg. Jezerskega Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali, sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, organizaciji Gasilskega društva Jezersko. C. P. Kranj G G Kranj, Jelovici Preddvor, Iskri Kranj. Hvala tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred. VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA' ŽALUJOČI: mama, sestra, bratje z družinami, strica, tete ter drugo sorod stvo __Jezersko, 8. junija 1983 ZAHVALA + '»t/ični in boleči izgubi mojega moža, sina, brata, Ob tras— strica, bratranca in svaka ANTONA KRALJIĆA zahvaljujemo vsem, ki ste nam pismeno in ustno se is*?ren°ža\\e, se poslovili od njega nu zadnji poti in njegov izrazil1 so ^ . julija. Takšne razmere, so med drugim ocenili razpravljalci, povzročajo po eni strani nerešena sistemska vprašanja glede zaposlovanja in po drugi strani premala skrb za kadre ter drugo problematiko pri upravljanju postojank izven društev. Te pomembne in zahtevne naloge so res v celoti zaupane društvom, je potrdil Tone Bučer, ki je hkrati naglasil potrebo po učinkovitejšem delu gospodarske komisije PZS; bolj kot razdeljevanje sredstev iz skladov bo morala biti njena skrb .pomoč društvom pri gospodarjenju s planinskimi postojankami. Da bi to dosegli, je končal razpravo Stanko Kofler iz Mojstrane. pa bo treba sestaviti komisijo pri PZS iz vrst predstavnikov gospodarskih odborov po društvih na osnovi delegatske zastopanosti. Na seji so poleg gospodarskih vprašanj obravnavali predloge gorenjskih društev za podelitev planinskih' priznanj članstvu. Dogovarjali so se tudi za letošnje akcije gorenjskih planincev, med katerimi bodo najpomembnejše svečanosti ob odprtju novih postojank pod Špič-kom, na Golici in Ermanovcu pa prenovi koče na Kolcah in 75-letnici PD Tržič. Na koncu so se seznanili s sodelovanjem na bližnjem srečanju planincev treh dežel v Nabrežini in pripravami na praznovanje letošnjega dne planincev 18. septembra v Krmi. S. Saje Z gojenim cvetjem bodo na razstavi sodelovale domače gospodinje, ki bodo na trati pred šolo in na zunanjih šolskih oknih prikazale najlepše primerke iz svojih cvetličn jakov. Kot vsa leta doslej pa tudi tokrat ne bo manjkalo umetelnih cvetličnih aranžmarjev cvetličarn iz Čateža, Brežic, Ljubl jane . . . Tudi turistično društvo Kokrica bo za cerkljansko razstavo pripravilo miniaturno razstavo, sodelovali bodo številni kaktusa rji. Poleg cvetja bodo na ogled še ročna dela gospodinj, ki vsako leto s ponosom prikažejo najlepša dela. Letos se bodo z. likovnimi izdelki predstavili tudi najmlajši. V prostorih vrtca Kurirček Robi poleg šole bo v štirih oddelkih na ogled najlep ši izbor i/, celoletnega likovnega ustvarjanja malčkov. Razstavo cvetja in lovstva bodo ves čas spremljale živahne kulturne in družabne prireditve. Otvoritev bodo z mu z i ko pospremili harmonikarji. Naslednjega dne bo za ples igral domači ansambel Eros. Ob 4. juliju bodo s proslavo počastili dan borca, zadnjega dne razstave pa bodo pripravili finalno srečanje harmonikarjev, ki bodo igrali že ob odprtju raz stave. Vsak večer bodo zbrane zabavali domači glasbeniki. Erosi in Kr vavski kvintet. Vozliščna centrala na Trati Pogoj za razvoj telefonije Škofja Loka — V zadnjih nekaj letih so v škofjeloški občini, tudi v oda I jenej si h predelih, potegnili dolge kilometre telefonskih vodov, postavili so telefonske cen trale v Železnikih in Žireh. name ravajo pa jo tudi v Gorenji vasi Čeprav je zaradi obsežnosti in razprostranjenosti občine izgrad nja telefonske mreže izredno clra ga in morajo krajani in intere sentj za telefonski priključek, kot tudi združeno delo.seči globoko \ žep, da napeljejo telefon ali dobi jo dodatno številko, zanimanje za telefon ne upada. Vendar pa nadaljnji razvoj te lefonije v občini ni mogoč, dokler ne bo zgrajena nova vozliščna te lelonska centrala na Trati: Ne gre le za to, da ni moč napeljati novih telefonskih priključkov v gospodinjstva in vasi, tudi delovne organizacije zaradi preobremenjenosti sedanje telefonske centrale, ne morejo dobiti novih številk. Zato je izredno težko, ob določenih urah pa praktično nemogoči- dobiti zvezo z Gorenjo vasjo." Zirnvi in tudi Železniki. Izgradnja vozlišene telefonske centrale na Trati je izredno draga investicija in bo veljala 220 milijonov dinarjev, ki jih bo moralo zbrali škofjeloško gospodarstvo in ITT podjetje. Komunalno opremljeno zemljišče je zagotovljeno. letos bodo uredili projektno dokumentacijo in prihodnje leto naj bi centralo začeli graditi. L. B; Dvojna slovesnost v Žirovnici Žirovnica — V nedeljo, 19. junija, so se v Žirovnici ^zbrali številni gostje in domačini. Žirovnica je gostila borce Gorenjskega odreda, ki so si za svoj praznik izbrali prav dan, ko so 27. junija 1942 v Mostah pri Žirovnici požgali železniški in cestni most. S to uspelo akcijo so za lep čas prekinili transporte nemške vojske na Balkan, v Grčijo in še dlje na vzhodno fronto. Pred petimi leti je žirovniška osnovna šola prevzela tudi ime šole po Gorenjskem odredu. Posebno slovesna je bila v nedeljo predaja praporov Gorenjskega odreda mladim osnovne šole v Žirovnici, pohodnima enotama gimnazije Kranj in osnovne šole Franca Marna Vodice ter cerkljanskim tabornikom. Borcem Gorenjskega odreda so bile podeljene spominske listine s plaketo (za borce iz škofjeloške obči- ne do organizirana posebna podelitev)- - , Bil pa je ta dan tudi praznik sole Gorenjskega odreda v Žirovnici. Peto leto se njihova šola že imenuje po Gorenjskem odredu in 8. leto je tu že celodnevna šola. Pred borci, po katerih se njihova šola imenuje, so podali rezultate 8-letnega dela. Nagrajeni so bili vsi učenci, ki so vseh osem razredov izdelali z odliko, vsi tisti, ki so se udejstvovali v več interesnih dejavnostih, nagrajeni pa so bili tudi posamezni mentorji. V nedeljo so ži-rovniški šolarji dobili v upravljanje tudi nov, moderen čebelnjak. Kako bogato je1 kulturno življenje na tej šoli, je najlepše pokazala nedeljska proslava, za katero so pripravili bogat kulturni program. Kako spretni so v ročnih delih, pa so pokazali na izredno lepi razstavi ročnih del v šoli. B- Dolenc Znova razstava cvetja v Cerkljah Aleksander Zevnik iz Mavčič, komandant brigade: »V brigadi so štirje pionirji iz tržiške občine, deset iz škofjeloške, osem iz jeseniške, štirje iz radovljiške in dvajset iz kranjske občine. Prevladujejo učenci šestega in sedmega razreda,četverica med njimi je čelo petošolcev. Četrtina brigadirjev je prestala »krst« na lanski ali predlanski akciji, vsi ostali so v brigadi prvič. Na Goričko bomo odšli 16. julija in se vrnili 6. avgusta. Medtem bomo po štiri ure dnevno zasipali vodovod, ki ga bodo položile mladinske brigade. Prvikrat v Sloveniji so pionirske in mladinske akcije ločene. Menim, da je to prava usmeritev, saj gre za skupini brigadirjev z različnimi sposobnostmi in željami. Pred odhodom na Goričko smo nameravali izvesti dvodnevno akcijo, na kateri bi pionirji poleg dela na trasi spoznali tudi ostalo dejavnost brigad. Načrti so se izjalovili, zamujeno pa skušamo danes nadoknaditi na Krvavcu. Delovna akcija je namenjena predvsem medsebojnemu spoznavanju pionirjev, ki so se doslej videli le na brigadnih konferencah.« Krvavec — Preko trideset brigadirjev gorenjske pionirske delovne brigade Franceta Prešerna je v soboto na delovni akciji, ki sta jo podprli cerkljanska zadruga in zveza društev prijateljev mladine, čistilo krvavške planine — pobiralo odpadke in ostale živini nevarne predmete. Za brigadirje je bil to prvi in obenem zadnji preskus pred odhodom na republiško pionirsko delovno akcijo na Goričko, Robert Peternelj, sedmošolec iz Škofje Loke: »Lani sem bil z brigado v Beli krajini. Všeč mi je bilo in zato greva letos z bratom Borutom spet. Navdušil pa sem tudi nekaj mojih prijateljev. Povedal sem jim dobre in slabe strani brigadirskega življenja. Govoril sem jim o žuljavih rokah, tudi o kaznih za neresno delo in o prijetnih brigadirskih doživetjih na i. j delovišču, v krožkih, na brigadnih večerih, ob tabornem og- „^ nju . .. Včasih se zmišljujemo. ^ kje bi bi meli delovno akcijo. Na ^ Krvavcu spoznavam, da je na pla- : ninskih pašnikih dela še za števil- L ne brigade.« C. Zaplotnik - ^■MH^MiMB fa