Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
meseCno ZO Din polletno 120 Din celolelno 240 Din
za inozemstvo
meseCno 55 Din nedeljsko Izdalo celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stolp, petll-vrsla mali oglasi po 130 In 2 D, veCIl oglasi nad 45 mm vUlne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pn več)em □ naročilu popust
Izide ob 4 zjulral
razen pondelJKa ln dneva po prazniku
Uredništvo ic v Kopitarjevi ulici it. в!Ш Kokoplsl sc ne vračalo, nelranklrana pisma se ne sprefemafo j- Uredništva telefon it. 2050, upravnlitva it. 2328
Političen list sa slovenski narod
Uprava le vKopltarlevl ul.it.ti j- Čekovni račun: Clublfana itev. 10.630 ln 10.349 xa Inserate, Saralevoit.7563, Zagreb it. 39.011, Praga In Vunal it. 24.797
Kruaoi dati ti narodni skupščini
Ljubljana, 20. jun.
Brezpogojna hladnokrvnost! To je povelje vsakega rednega državnega življenja, ki se pa še posebej stopnjuje v izrednih slučajih, kakršne je doživel naš parlament in naša politika sploh včeraj, ko so padali z govorniške tribune med poslance reoolver-ski streli. Kakor se spozna o najtežjih trenutkih vrednost posameznika, se spozna tudi vrednost naroda in države, posebno pa zrelost naše politične presoje, ki mora ob takih doživljajih brezpogojno ločiti posameznika od stranke, politiko od irenotnega razburjenja, na vsak način pa demagogijo od kritike. Priznati dejstva in ne skrivati oči pred pogledom o realnost! Vse to na ljubo notranjemu miru in vzpostavitvi ugleda zunaj države! Kajti dogodek sam na sebi je nadvse sposoben, da prikaže našo državo v zunanjem svetu v neugodni luči, zlasti še, če bomo podpirali intrige in klevete nam sovražnega inozemstva — mi sami.
Dva momenta ne smemo pri presoji bel-grajskih dogodkov zgubiti izpred oči, če presojamo zadevo hladnokrvno, trezno in objektivno. Prvi je ta, da je poslanec Puniša Račič storil dejanje kot oseba, kot Črnogorec, ki je po svoji vročekrvnosti itak že zruin, ki je bil, naj se nam oprosti ta izraz, zelo soroden komitu in zanj seveda nikakor ne more odgovarjati radikalna stranka kot taka, še manj pa seveda sedanja vladna večina. V kolikor so šli Kačičevi govori v meritorne strani, so stalno vzbujali zavračanje od strani večine in je bil z eno besedo oseba, ki je živela v sedanji vladni kombinaciji sama zase. Javnosti je še znan dogodek, ko je govoril o Veliki Srbiji in ga je zavračala tudi vladna večina; ko je predlagal zakonski predlog o dvoboju med poslanci, a so ga istotako poslanci vladne večine osmešili, ko je stavil na skupščinskega predsednika razne predloge, a so bili enostavno odklonjeni že od predsednika skupščine dr. Perica, ki je tudi eksponent narodno radikalne stranke. Vse to dokazuje, da gre izključno za dejanje ene osebe, odgovorne same sebi, prežete osebne krvne osvete, in da bi bila demagogija prve vrste, če bi se dogodek hotel v kateremkoli oziru naprtiti vladni večini kot taki. Radi tega akt ni namenjen hrvatskemu narodu in bi demonstracije proti Srbom morda zopet več škodovale kot dejanje samo.
Drugi moment, katerega enako ne smemo izgubiti izpred oči, pa jc postopanje naše opozicije. Brez nsdaljnega moramo podčrtati, da jc njeno obstrukcijsko delo o narodni skupščini presedalo vsakomur, ki resnično ljubi našo državo, pozna njene notranje politične, gospodarske in zunanjepolitične težave. S polnim prepričanjem podpišemo, da je šla opozicija preko meje opozicije v evropskem smislu besede ,da je netila sovraštvo med prečani in Srbijanci, da je ovirala naše zunanje posojilo, dasi je bila sama globoko v srcu prepričana, da brez posojila ne noremo nikamor; da je započela brezplod-io obstrukcijo, ki mora iti še tako mirnemu prečanskemu poslancu na živce, ko se dan ta dnevom besedici o poslovniku, samo da le ovira parlamentarno delo. A glavno, da je tanesla v parlamentarno debato način izražanja, ki ne samo, da je odvraten, žali čast skupščine in s tem narodne predstavnike, ampak je tudi o stanu privesti vročekrvne elemente do nepremišljenih dejanj. Izrazi kakršni so padali v zadnjih dneh o narodni skupščini, najmanj niso bili na mestu, in če ima človek pred očmi vročekrvnega Črnogorca, ki je med govorom obsipavati z njimi, ne bo pod nobenim pogojem sicer zagovarjal njegovega koraka, ga bo obsojal, bo proti njemu protestiral, a mi protestiramo s krščanskega stališča s povdarkom, a našel bo ključ, kako da je sploh bil tak korak mogoč. Ne dvomimo, da bi vsak drug poslanec ravnal drugače. Toda Puniša Račič je ravno Puniša Račič.
Tretji moment pa je ta: Vlada je odredila najstrožje mere, bo kaznovala dejanje najstrožje, je od-■* najstrožjo preiskavo, je dr. Korošec Pluiso Račiča dal takoj aretirati, ko se je pojavil in ni hotel niti naj-шапје opraviti z njim, ko je nesramno hotel avdijenco, in je torej s tem dokument ar ično vlada pokazala, da gre le za dejanje oseb-
nosti Črnogorca, kjer je doma krvna osveta, ki nima z ostalo politiko vlade ničesar opraviti. S tem pa je podan ne samo dokaz, da morajo prenehali neizmerno slepi strankarski izbruhi, ampak je izdan tudi apel na vse državljane, ki so dobre volje, ki po vzgledu najvišje oblasti države imajo pred očmi edi-nole blagor, čast in ponos domovine, da se preneha z brezplodno in nadvse škodljivo
destruktivno politiko, kjerkoli se pač najde, in da gremo po teh žalostnih izkušnjah složno na blagoslov prinašajoče patriotično in državno delo. — Vzgled ni edin. Po vsem svetu so. Stiirghk — Mateotti — Rathenau — streli v Budimpešti na Justlia. V zadnjih petnajstih letih pa ilak najmanj 50 državno-političnill atentatov — in sicer o vseh državah!! Javno življenje ni več krščansko.
1MRI if %>
кздј&Г---.-»v' .?■> ■*>?■> Џ

Pavle Radič — mrtev.
Dr. Basariček — mrtev.
Stjepan Radič, ki je bil ranjen v trebuh.
Kako se le začelo
ć Belgrad, 20. junija. (Tel. »Slov.«) Današnja skupščinska seja ni dala nobenega znaka, da bo prišlo do krvavih dogodkov, ki so se pozneje odigrali. V dvorani je bilo okrog 150 poslancev. Galerije so bile polne, vendar ne prenatrpane. V diplomatski loži je bilo več tujih zastopnikov.
K zapisniku so opozicionalni poslanci delali opombe, kakor običajno. Pred dogodkom, ki se je p.ipetil v skupščini, je vladala v dvorani posebna tišina, kakor da bi bila predznak krvavega dela. Takoj v začetku so poslanci KDK protestirali, ker so radikalni poslanci Tomo Popovič, Puniša Račič, Josa Se-lič in drugi pretili, da bodo ubili Stjepana Radiča. K zapisniku sta govorila Pucelj in Kosanovič. Nato je prišlo do burnega spora. Pribičevič kliče ministru za javna dela Peri Markoviču: "'Ne suflirajte neprestano! Vi ste vodili obstrukcijo proti lastni državi na Krfu. Pera Markovič: »Ni res!« Med poslancem Luno in radičevci pride do prepira. Luna kriči radičevcem: »Pridite k meni, če si upate!" V dvorani nastane silen prepir in lirušč. Predsednik preti, da bo prekinil sejo, ako se poslanci ne umirijo.
Nato je govoril k zapisniku Pribičevič. Za njim je dobil besedo Maštrovič (HSS). Protestira, ker ni v zapisniku, da sla rekla Popo-
Dr. Ivo Pernar, ki je bil ranjen v prsa.
vič iu Račič na včerajšnji seji: »Tu bodo padale glave. Dokler ne bo ubit Stjepan Radič, toliko časa ne bo miru.« Vsak od nas ve, da se nahajamo v težki atmosferi in vendar se preti z uboji. Prosim predsednika, da se s tem preneha. Če bomo ustvarjali tako psihozo, bo prišlo do razsula države. Če nas ne bo, tudi države ne bo.
Za njim je dobil besedo Popovič. Dejal je: »Kdor v tej skupščini govori, tega je treba poslušali. Neumnih Radičevih govorov pa ne bo nihče poslušal.« Na te Popovičeve besede je pričela KD-koalicija kričati, protestirati in razbijati po klopeh. Predsednik Perič opominja Popoviča. Tomo Popovič nadaljuje: »Ako vaš vodja Stjepan Radič tako »vruka« hrvatski narod, potem vam rečem, da bo njegova glava tukaj padla.« V dvorani nastane peklenski hrušč in trušč. Poslanci KDK tolčejo in razbijajo po klopeh. Nekateri poslanci skočijo k predsednikovi mizi in zahtevajo, da Popoviča kaznuje radi takega govora. Popovič nadaljuje: »Za to ne bo kriva Srbija, ne bodo krivi Srbi, nego vi, ki niste dresirani. Sramota je, da so taki ljudje narodni poslanci.« Poslanci se silno razburjajo. Dr. Pernar: »Padli smo v razbojniško jamo. Mi nismo v parlamentu, mi smo v razbojniškt'janii.« Radi velikega nemira je predsednik Perič prekinil sejo.
Račič govori...
Ko se je seja ponovno pričela, je dobil besedo Puniša Rarič. Stopil je na desni govorniški oder. V svojem govoru pravi, da nikdar,
odkar so nehali pokati topovi in puške, niso bili državni interesi v toliki nevarnosti, kakor sedaj. Zato kot narodni poslanec odkrito pravim, ko vidim nevarnost, da bom uporabil drugo orožje, da se bodo zaščitili državni interesi«. Po teh besedah opozicija ostro protestira. Pribičevič kliče: »Hočeto morda, da bi se tukaj grozilo z orožjem?« Predsednik Perič poziva Račiča, da skrajša svoj govor. Račič nadaljuje: »Mnogo let je bilo treba, da se država konsolidira in da bi ljudstvo dobilo, na kar je v vojni čakalo.« Dr. Pernar kliče: »Opljačkali ste bege.« Stjepan Radič zahteva od predsednika, da kaznuje dr. Pornarja, ali za da se kaznuje on. V dvorani nastane silno vpitje in trušč. Račič kliče: »Vsak, kdor se bo poskušal postaviti pred mene in Pernarja, bo poginil«.
V tem je predsednik Perič prekinil sejo. Poslanec Račič potegne revolver tipa »Para belliun« in z enim samim strelom zadene dr. Pernarja. Dr. Pernar se je stresel in padel pod poslanske klopi. Ministri Kujundžič, Obradovič in Vujičič skočijo proti Račiču, da bi ga prijeli za roko. Ko so se culi streli, je nastala v dvorani in na galerijah panika. Občinstvo beži. Istotako bežijo tudi poslanci. Poslanec Basariček se dvigne. V tem trenutku ustreli Račič drugič in ga zadene tako, da je bil takoj mrtev. V skupščini nastane nepopisna zmešnjava. Vse beži proti vratom. Račič strelja dalje in rani Pavla Radiča, ki je pol ure nato umrl. Nadaljnji strel je zadel Grandžo in Stjepana Radiča .V splošnem neredu se je posrečilo Račiču pobegniti.
Kako je šlo hitro
v Belgrad, 20. jun. (Tel. »Slov.«) Z narodne skupščine plapolajo črne zastave. Dva odlična prvaka hrvatske HSS sta bila danes ustreljena v narodni skupščini, trije pa ranjeni. Med ranjenimi se nahaja tudi voditelj HSS Stjepan Radič. Dogodki v narodni skupščini so se vršili z bliskovito naglico tako, da ni bilo mogoče dejanja preprečiti. — Ko je predsednik narodne skupščine dr. Ninko Perič ob pol 11 otvoril sejo skupščine, je prišlo takoj do ostrega besedičenja med opozicijo in med poslanci vladne večine. Opozicija je zelo ostro napadala vladne stranice, posebno pa poslanca Punišo Račiča, ki je včeraj vložil predlog, da naj se preišče duševno stanje Stjepana Radiča. Predsedstvo skupščine je ta predlog sicer od kraja zavrnilo, povzročil pa je predlog pri opoziciji veliko razburjenje. Prišlo je do hrupnih prizorov, tako da je predsednik skupščine dvakrat moral prekiniti sejo. Okoli 11.30 je dobil besedo poslanec Puniša Račič. Opozicija je njegov govor neprestano motila z viharnimi medklici. Radi-čevski poslanec dr. Pernar je dolžil Račiča, da si je v Južni Srbiji protipostavno prilastil zemljo in jo potem prodal dalje. Račič je takoj nato potegnil revolver. Nekateri poslanci radikalne stranke, ki so bili za govorniško tribuno, so hoteli planiti proti Račiču, da bi mu odvzeli revolver. Račič pa jim je zaklical: »Kdor se mi približa, ga ustrelim!« Pomeril je revolver in ustrelil na poslanca dr. Pernarja, ki je stal pred klopmi Radičeve stranke. Strel je zadel Pernarja v pljuča. Pernar je takoj padel. Sedaj so poslanci Radičeve stranke skočili pred klopi, da bi ščitili Stjepana Radiča, ker so opazili, da Račič meri nant. Račič je streljal dalje. Drugi strel je zadel dr. Basarička, ki se je postavil pred Stjepana Radiča, da ga ščiti s svojim telesom. Krogla je zadela dr. Basarička v prsa, ki je takoj umrl. — Račič pa je meril dalje na Stjepana Radiča, pred katerega se je po padcu dr. Basarička postavil poslanec Grandža. — Grandža je dobil tretji strel v lepo podlaket. Grandža je omahnil in ta trenutek je porabil Račič, da je naslednji strel sprožil na Stjepana Radiča. Sedaj je zadel. Radič je bil zadet v trebuh. Sedaj je skočil Pavle Radič proti Račiču, napravil pa je samo par korakov, potem pa je krvav padel na tla. Dobil je strel v levo stran prsi in je obležal v agoniji. Takoj so mu vbrizgali kafro, ki ga je spravila le za par trenutkov k zavesti, umrl je kmalu potem na operacijski mizi, ko so ga prepeljali v bolnišnico. Ves prizor jc trajal samo kratko časa in preden so se prisotni zavedli, so vsi bežali iz dvorane, kjer je nastala velika pauika. Splošui nered je porabil Puniša
/
'Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši | Najmanjši znesek lODin.Prijtojbina za šifro 2Din.V>akogla> znesek 5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Za ogla ve treba plačati pri naročilu. Na pbmena vprašanja odgovarjamo (>troqo ttgovskega in reklamnega značaja v>aka vrstica 2Dirt. | le.čejopriložena rnamka.Ček.račun Ljubijana10-349.Tet.^t.2?-28
ijllllfl
Pletilca
eamostojnega, ki bi znal delati na Jacquard-pl?til-ncm stroju št. 10 in št. 5, vse moderne stvari, spadajoče v trikotažo, iščem za takoj. Mesto stalno. Hrana in stanovanje v hiši. - Gojko Veselinovit, trikotaža, Srem. Mitrovica
Kupimo
Borova drva
Kupil bi večjo množino j borovih cepanie in okrog-i lic, rezanih na 1 meter ; dolžine. Drva morajo biti zdrava, bela in suha. Kdor jih ima, naj mi naznani najnižjo ceno. — Marko Ilič, tovarna lesene volne, Novi Sad.
izkušenega avtomobilista.
Zakaj?
Stanovanja
Meblovana soba
se odda s 1. julijem. Ilirska ulica St. 19/11., desno.
	acti/a
Ш.	leiiva
Mizarskega vajenca
s hrano in stanovanjem pri mojstru, in mizar, pomočnika sprejme takoj: Jož. Erzar, Cerklje pri Kranju.
Hišo v Vižmarjih
16, Št. Vid nad Ljubljano, prodam. Najbolj primerno za obrtnike, kovače, kolarje, katerih je tudi potreba. Cena nizka po dogovoru.
Posredovalnica
za služkinje
V Marijinem domu, Kot-nikova ulica 8, je otvorila »Poselska zveza« s 1. junijem posredovalnico za služkinje. Cenjene gospe se vljudno opozarjajo, da bodo dobile tam najlažje služkinje, ker je tam obenem tudi zavetišče za služkinje. Posredovalnina za gospe 10 Din.
Krasen penzijon
ob morju, na divnem kraju nekega priljubljenega otoka na gornjem Jadranu, z 8 sobami, kopalnico, odprto in zaprto teraso, z vsemi stranskimi prostori, vodovod, elektr. razsvetljava , stavbišča skupaj 1750 kvadr. metrov, se radi bolezni takoj proda s c_lim inventarjem. . Zelo dobička-nosen posel. - Vprašanja na Dražič, Vlaška ulica 75, Zagreb.
NajbolKl /\ kohsi Čebin, Wolfova 1/2
A
Slovensko-srbohrvatski slovar
Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 70*—.
Srbohrvatsko-
slovcnshi slovar
Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 60'—.
Iiugoslov. Knjigarna v Liuhlfanl
PRIPOROČAMO VAM,
da si naročite
1% I ii I I
Gostilno in trgovino
dobro vpeljano, z mešanim blagom, na deželi, v zelo prometnem kraju, oddam v najem vsled smrti in bolezni. Pisma na upravo pod šifro »oddam takoj« št. 5655.
Upoki
50 letni nistratc ! dovolje i ske ob I vanje i vodu a ; niči, k ' oskrbo pastirs , sredovf • Naslov ca«
Poslovodja
ra mešano trgovino, ki je zmožen položiti kavcijo, dober aranžer za izložbe, se takoj sprejme. Ponudbe poslati na upravo Slovenca pod št. 5621.
Vajenca
la pekovsko obrt iščem. Prednost imajo tisti, ki so se že te obrti učili. Drugo po dogovoru. Naslove sprejema uprava lista pod št. 5630.
Pečarja
»pretnega, sprejmem. Nastop s 1. julijem. Plača po dogovoru. Ponudbe na Franc Konicdič, Stra-žišče pri Kranju.
Predčrtača
fVoreisera) - popolnoma veščega, z dobrimi spričevali, zlasti v manipulaciji hrastovinc, se sprejme pri Lesni industrijski družbi »Zora«, d. z. o. z. v Črnomlju.
Delavko ali delavca
iz papirne ali karton, stroke, ki je zmožen rezanja papirja na stroju, sprejme Kolinska tovarna v Ljubljani.
Bukova drva
guha, ponudite* proti takojšnjemu plačilu družbi Ilirija, Vilharjcva cesta.
Službeiieeio
Krepak iant
zdrav, išče službe ali kakršnekoli zaposlitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5663.
Prodajalka
samostojna moč, izvežba-na v šivanju in zmožna nemščine, išče stalnega mesta. - Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro: »Prodajalka« št. 5662.
Nizka
nabav Mala up
Neomejs
Minimalno izrablienie! Tehnična do
Do 500 Din dnevno
agilnim tudi več, sigurnega zaslužka, ki si ga vsak dnevno sam pridrži, nudimo damam in gospodom kot zastopnikom. -Brez kavcije. Kraj neomejen. Za stroške, pojasnila in drugo posjati 10 Din v znamkah na upravo »Merkur«, Ljublj.
Zastopnike
za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, hrezkonkurenčni zaslužek. Razen izdatne provizije še »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. — Bančna poslovalnica Beziak, Maribor, Gobposka ulica 25.
Pri nakupu
cementa Trbovlje in vse železnine, se priporoča tvrdka A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta.
10 hektov vina
se proda. Cena Din 4.50 za liter. Vpraša se Jernejeva cesta 8, pritličje, Spodnja Šiška.
Indian scout motor
s prikolico, v dohrem stanju, se proda. A. Kaučič, mehanič. delavnica, Tržaška cesta 12, - Ljubljana.
	I Časjez/čto
	! pa tudi dobra 1 reklamo f
	\SLomcu-
Posre*
Ljublja (poleg oddaja kuharic
Vol!
Ponovitev posnetka
Vrv
najbolji pite ri£ vrvarni varna r d. d. C ljani. 1 Franc Gospos Cankar
Henrik Sienkiewicz:
Na polju slave
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
35
»Tako je, to je zdaj za vse poglavitna skrb,« je pritrdil starosta Grothus.
Zdaj so se vsi začeli razgovarjati o vojni, A po večerji je poiskala panna Sieninjska ugoden trenutek, se približala Ciprianoviču, dvignila k njemu svoje modre oči jn rekla: »Vi ste dober, gospod, jako dober.«
»Zakaj?« je vprašal Ciprianovič.
»Ker ste se zavzeli za pana Jacka.«
:>Za koga/; je vprašal Ciprianovič.
»Za pana Tačevskega. Jacek mu je imek
»No, gospodična, pa ste ga vendar tako neusmiljeno odslovili. Čemu to?«
»Moj varuh ga je še bolj neusmiljeno odslovil. Moram vam priznati, da smo mu storili krivico. Mislim, da bi ga bilo treba malo potolažiti...«
»Če to sami storite, bo imel nedvomno največ veselja.«
A dekle je zanikujoče odkimalo z zlatolaso glavico: »Ne!« je rekla ini se žalostno nasmehnila, saj ee je na nas za vedno razjezil...«
Ciprianovič jo je sočutno, očetovsko prijazno pogledal: »Kdo pa bi se mogel na te za vedno razjeziti, ti krasna rožica?«
»O! Saj vem, kakšer je ... Kar pa se tolažbe tiče; ga bo bolj veselilo, če mu vi sami poveste, da niste nič jezni nanj in da ste prepričani o njegovi nedolžnosti. Potem mu bo moral tudi moj varuh na ta ali oni način biti pravičen, in pravični mu mornmo biti.'
»Vidiiti, da niste bili tako hudi nanj, če ga zdaj tako vneto branite.«
»Ne morem drugače, ker me vest peče. Nikomur ne maram storiti krivice. On pa je sam na svetu in Je zdaj tak revež, c
r	"" 1"
Za Jugoslovansko tiskarno v Llublianit Karel Cefi.
»No, potem v storiti. Vaš varuh dejal, da me ne p A že jutri odpel Poprej pa se vsel gospodu proštu V jaznosii, temveč obisk. Ne trdim, ( .da nisem jaz, tem nitejši od vseh, k trjujte mi naspro
Gospodična j V globini svoje ( skrbi samo radi
Imela je še druge vzru&e, u lvmv,....----- —г>шии»и.
seveda ni ničesar slutil, ker ni poznal njenih dekliških skrivnosti. Vsekakor pa mu je bila tako srčno hvaležna, da mu je poljubila roko, ko mu je voščila lahko noč. A to jc razjezilo pana Pongovskega.
Saj so Vendar šele v tretjem pokolenju plemiči, poprej pa so bili kramarji!« je rekel. »Ne pozabljaj, kdo sik
Šesto poglavje.
Dva dni pozneje je odpotoval Jacek z desetimi dukati v Radom, da bi si priskrbel potrebno potno opremo. Gospod prost Vojnovski pa je ostal v žup-nišču in premišljeval, kje bi dobil čim več denarja z avso vojaško opremo, vozove, konje, služabnike in zalogo. Vse to je namreč moral imeti plemič za boljšo službo, če mu je bilo kaj za lasten ugled in če ni hotel, da ga smatrajo za navadnega klateža... Vse to je prav posebno veljalo za Tačevskega. Saj je nosil veliko in slavam, čeprav sedaj nekoliko pozabljeno ime.
Gospod župnik je torej sedel nekega dne k mizici, namrščil obrvi, tako da so se mu usuli beli lasje na čelo, in pričel računati, koliko bo zn kaj potreboval. Animalia« (zverine) to je pes Filus,
... U.UJUOI Oluivv. iuaiUl OtJ UI ши uai oc ovvrju^U
rezanca za oprodo, bo imel skupaj z jahalnim konjem samo dva konja. Treba bo dobili še par konj za voz — in tudi Jacek sam mora imeti vsaj dva jahalna konja — eden mu vedno lahko pogine. Pauca!1 Manj jih pa ne sme imeti: 6e pade eden, ga mora takoj nadomestiti drugi. In obleka za služičad, jestvine, kotli, odeje, druge pobie potrebščine! Tfu! S tem denarjem more iti samo k dragoncem.
Potem se je ozrl na zveri, ki so bile začele delati nemir! »Tiho tam, cucki, sicer predam vaše kože Židom.« In začel je zopet na glas modrovati: »Jacek ima prav: treba bo prodati Virombke. Samo to je, tla potem ne bo mogel odgovoriti, če ga vprašajo: odkod si? Odkod? Iz Vetrova. Iz kakega Vetrova? Iz Vetrova v polju. Seveda ne bo potem nihče imel spoštovanja do takega tovariša. Bolje bi bilo zastaviti zemljo, če bi jo hotel kdo prevzeti. Najbolj pri roki bi bil ta svet Pongovskemu, a Jacek bi o tem ne maral slišati niti besedice, tudi jaz ne bi ž njim mogel o tem govoriti... Moj Bog! Čemu le pravijo ljudje: »reven kakor cerkvena miš«. Saj ni res!
< Malo?
g.	p-	m,
S	I	P
ct>
era	os	<
ro	**	Ct
o|g
-i	_
c	-.	_
2.	D	5'
oj	a
s.	V	I
5
o. <
Ф » f*
F S
-	g
Б	v>
'<	®
f	S
s;
r «	o1
K 1	<	C	5
=	4	c	5
c 5	S	P	»
P *	?f I	e
5 °
<» ca N Jq -• K Ш i B
o.
— B •
w	£7.
4».	C
K	er
<	—
ci	«
S	0
ft	C. K"
K' p ffl M
.	л. ^ Pi!
> CC

_	N
a	5
ij 6S	^
3-	S
E	Pf
IIIEIME
Izdala teli; dr. Fr. KnlovcCi
Uredniki Franc TerseđUvi
sedmi dan je Bog počival"
99
H
eš nikdar ni človek tako hitro živel, kakor živimo danes. Tehnika napreduje skoraj od ure do ure in po njenem tempu se ravna vse naše življenje. Kar je bilo do včeraj dobro, spada danes v staro šaro in otroci se ti neusmiljeno rogajo, Če se začuden ustaviš in z obžalovanjem zreš za včerajšnjim dnem. Naprej, naprej z mrzlično naglico kakor v filmu. In to ne samo v materialnem življenju, marveč tudi v nazorih o uetvarnih vrednotah: Umvvertung aller Werte.
Nam starim se spodobi, da priznamo tej dobi njeno pravo do lastnega razvoja. Še več ji z veseljem priznajmo: da se iz začetnega kaosa vedno jasneje prikazujejo črte novih oblik, novih pravcev, ki iskreno stremijo tudi v višave in ne samo v daljave. Hvaležno priznajmo, da je ta mlada doba prinesla nove življenjske vrednote tudi nam starim, da je s svojo telesno higijeno, športom in naravno modo posebno ž e n s t v u podarila desetletja polnovrednega, delavnega življenja namesto prejšnje prezgodnje ostarelosti in bednega životarjenja.
Toda to jačje življenje, ta silui tempo modernega življenja utruja, izčrpava živce. Nujno potrebno je, da od časa do časa izprežemo, da temu življenju ubežimo in se popolnoma prepustimo počitku in razvedrilu, ne da bi se brigali ne za čas ne za druge oblike, ki nam drugače utesnujejo življenje. To potrebo je priznala že tudi zakonodaja, ki daje vsakemu javnemu in zasebnemu uslužbencu in nameščencu vsakoletni dopust.
A tudi to je še premalo; oddih je potreben vsak teden, da sproti obnavljamo moči. V mnogih državah so že uvedli 36 urni počitek koncem tedna, v Rusiji celo 40 urni; delo se konča v soboto opoldne in zopet začne v ponedeljek dopoldne. Tako imajo ljudje priliko, da ubeže iz ječe vsakdanjih dolžnosti, se odpočijejo duševno in telesno in se potem okrepčani vrnejo na svoje delo. Nemci imenujejo to »Wochenende«.
To je izvrsten in nujen korektiv moderni naglici, ki je končno nesmiselna: pustimo nekaj dela in truda in novih odkritij tudi zanamcem, drugače bodo degenerirali!
Kako porabimo počitnice?
Če je čas, ki uam je odmerjeu za delo, zlato, ne velja to nič manj o času, ki nam je določen za počitek (čeprav moramo »zlato« vzeti v prenešenem smislu!). Kakor skrbno izrabljamo delovni čas, tako bi morali tudi dobro izkoristiti počitniški čas na način, ki bi nam res prinesel odpočitek in osvežitev dušnih in telesnih sil. To pa je ravno umet-nost, ki je ne zna vsak in se marsikdo vrue oipo dopustu v službo bolj zbit in pust nego jo je zapustil.
Vprašanje: Kako porabim počitnice, je 4reba rešiti individualno, vsak sam zase (v kolikor ne pridejo vpoštev zdravnikova navodila). Splošno velja: Kdor živi v velikem mestu, naj gre o prostem času na deželo, kdor živi na deželi (n. pr. učiteljice) in si želi v mesto, naj vsaj del počitnic preživi v mestu (lu se dajo za počitniški čas zamenjati stanovanja in si tako prihraniti nekaj denarja za druge izdatke). Načelo je: ubežati sivi vsakdanjosti, ki nas muči in izčrpava, dobiti nove vtise, iti vase; v telesnem oziru pa iz-premeniti zrak, se razgibati v naravi, naužiti solnca. Kdor pa ima ugodne stanovanjske in družinske razmere, bo znal morda zlasti svoj tedeuski počitek na uajprijetnejši način izkoristiti doma, saj more človek dom šele o prostih dneh prav užiti.
Kdo je potreben počitnic?
Kakorkoli pa si že uredimo program za tedenski počitek ali letni dopust, ne smemo enega prezreti: da predvsem tudi gospodinja potrebuje odpočitka in razvedrila. Saj večno se ponavljajoče eno ter isto vsakdanje delo v gospodinjstvu, ki ga domači dostikrat niti prav ceniti ne znajo, ubija iu izčrpava kakor malo katero drugo. Za to so najzgovornejša priča prezgodaj izčrpane žene, ki so priklenjene na gospodinjstvo kakor nekoč kaznjenci na galeje. Tudi gospodinjam njihov te-
Dr. V. Šarabon:
h Chicaso
(2. pismo.)
Majnik, .1928.
Pater Benvenut Winkler se bo gotovo spominjal onega večera, ko srno prerešetali pri njem vso politiko Evrope in Amerike. Prvič sem tedaj videl v Ameriki tudi Korošce. Ne-broj razglednic smo pisali. V Evropi se vidimo.
Med najlepšimi slovenskimi naselbinami v Ameriki je Joliet. Dne 18. maja sem tam predaval o Jugoslaviji. Vse polno imajo še v Ameriki predsodkov proti naši državi, najrazličnejše ugovore slišiš. Veliko je treba govoriti, da predsodke vsaj malo ublažiš. Ljudi je bilo pri predavanju zelo veliko; najbolj so ploskali, ko sem jim pokazal sliko prevz. kne-zoškofa Jegliča, in pa tudi, ko sem jim pokazal unionsko klet. Ameriška prohibicija je največji dosedanji bluf svetovne zgodovine. Kaj vse sem izvedel! V Jolietu sem bil pozneje še enkrat, pri Erjavčevih. Dobri pošteni in odkritosrčni so; gotovo so tudi drugi taki.
Kako Kranjca najdeš! V noči od 19. do 20. maja sem se pripeljal iz Milwaukee nazaj v Chicago. Gosta je bila megla, in šofer avto-taksija se ni prav spoznal. Slišala sva har-
denski in letni počitek, njim še prav posebno.
Da mora biti tedenskega in letnega počitka deležna tudi domača uslužbenka — služkinja, je ob sebi umljivo; tudi ona je človek iz krvi in mesa z željo iu pravico do sreče. Kako se uredi njen počitek, je pač treba medsebojnega dogovora.
Kaj pa otroci?
To je perečo vprašanje. Kdor ima sam otroke ali vsaj vpogled v družiue s šolo obi-skujočimi otroci, ve, da je tedenski počitek za tako družino čisto iluzoričen. Otroci morajo
»Danes tukaj, jutri t&m ...«
delati naloge in se učiti in če niso posebno pridni in talentirani, potem so nedelje muka za otroke in za celo družino. In vendar je gotovo, da ravno otrok in mladostnik nujno potrebujeta odmora, da se moreta razgibati in veseliti življenja, ki ni nikoli več tako lepo kakor v teh letih. Človek se vpraša, če ni tista mrvica učenosti, ki jo daje šola povprečnemu učencu, predrago plačana z najlepšimi leti življenja, s tolikimi mukami in skrbmi staršev, da gmotnih žrtev niti ne vpoštevamo?
Nobenega dvoma ni, da se da vsaka resua izobrazba doseči le s trudom in istotako je gotovo, da je napor duševnih sil, trdo delo že v mladosti za vzgojo krepkih značajev nujno potrebno. Toda da bo mladina tak napor brez škode zmogla in ohranila veselje do šole, ji je treba dati vsak teden resnično prost dan za oddih brez vsakih nalog in učenja. Nič manj ne potrebuje takega oddiha brez skladovnic šolskih zvezkov — učiteljstvo.
Anglosasi, ki vladajo staremu in novemu svetu in korakajo na čelu duševne iu tvarne kulture, svoje mladine ne zaklepajo v učilnice kakor v ječe, marveč ji puščajo dovolj časa tudi za uživanje mladosti. Ne trapijo jo toliko z raznim mrtvim znanjem, z učenjem treh — štirih tujih jezikov; saj celo vodilni angleški državniki dostikrat ne znajo drugega živega jezika nego angleščino. A kdo bi hotel reči, da niso na višku? Podobno tudi velekulturni francoski narod.
Na vsak način bi bilo potrebno, da bi se tedenski počitek šolske mladine usoglasil z onim odraslih. Naj bi morda odpadel lako zvani »prost« dan sredi tedna, zato pa naj bi bila nedelja res prost dan. V angleških šolah je sploh pouk urejen tako, da mladina vse šolske dolžnosti opravi v šoli, potem je pa prosta Zato pa tudi ima veselje do šole in tudi staršem ne ždi šola za vratom kakor mora.
Delavska mladina
Pozabiti se ne sme tudi mladina, ki je v uku v obrti iu trgovini. Tudi ona potrebuje počitnic, posebno bolehna in šibka. Ruški sovjeti za tako mladino vsaj v telesnem pogledu
moniko; stopila sva ven iz avtomobila in sva šla vprašat, kje sva. Bili so Kranjci, ki so obhajali svatbo!
Pri sv. maši 20. maja sem gledal tronad-stropui zvonec. Ne zvončkljajo kot pri nas, temveč udarjajo na zvonec; a ne povsod. Zanimiv krst je bil opoldan; neka Kranjira je bila povila trojčke iu so jih krstili v župni cerkvi sv. Štefana. Imena so dobili trojčki po znanih treh letalcih, o katerih sem že poročal. Bil je še en krst, in tja sem bil popoldan povabljen. Mislil sem, da sem v Trzinu in v Depalah; prav pristna domača govorica, brez angleških spakedranih priveskov. Pa tudi včasih malo bolj robata; kdo bo Trzincu zameril! Zlepa mi še ni tako ugajalo kot nnd temi ljudmi. Tudi fotografirali smo se. Popoldne sem bil torej pri Trzincih, zvečer ,ia pri Tržičanih. Ze tako pride; kar našli smo e.
Govorili smo o ameriškem bogastvu. Za 50.000 dolarjev hišo zidati ali stavbni prostor prodati tam ni nič posebnega, ludi med našimi ljudmi namreč. Pozneje sem vprašal ameriškega milijonarja, kdo je v Ameriki »bogat«. Dejal je, da t milijon dolarjev ni nič posebnega, z 10 milijoni so že malo s čutimo«, bogati smo pa šele pri višjih vsotah. Koliko imajo pa li ljudje od življenja, jo seveda drugo vprašanje. Nili eden nima tistega neskaljenega veselja kakor mi doma, ko si oprtamo nahrbtnik in se sredi med narcisami dvigamo
dobro skrbe. V Avstriji so se združile v ta namen bolniške blagajne, država in dunajska mestna občina ter ustanovile »Avstrijsko akcijo za vajeniško skrbstvo«. Ta akcija je od leta 1918. do 1926. poslala na počitnice 54.451 vajencev in vajenk ter poskrbela tako za okrepitev njihovega zdravja in vpletla v njihovo sicer tako revno življenje nekaj zlatih solnčnih žarkov. Za počitniške domove, ki jih imajo sedaj šest, so uporabili stare gradove in opuščene vojaške zgradbe.
V družbo ali v samoto?
Na to vprašanje si mora vsak sam odgovoriti. Komur so družabno življenje in mestne zabave isto, kar ribi voda in se brez njih čuti nesrečnega, si bo izbiral med našimi elegantnimi kopališči in letovišči ali pa si privoščil daljše potovanje na kakem razkošnem velikem parniku, kjer je velikomest-no življenje do skrajnosti razvito. Kdor si pa želi res odpočiti, imeti nekaj tednov res zase, živeti brez vseh družabnih verig, ta si bo izbral kak lep, tih kotiček bodisi ob morju bodisi v gorah ali sploh na deželi.
Plavaj mi, plavaj ...
Prilika za kopanje, plavanje in veslanje je za poln užitek narave bistven pogoj. Kdor ne zna plavati, samemu sebi jemlje najraz-košnejši užitek, ujemu je morje ali reka kakor otroku očetovi škornji.
Posebno za ženske je plavanje najideal-nejša telovadba, najlepši šport. Pri plavanju delujejo vse mišice na enakomeren način, ne da bi se kakemu delu telesa delala sila; s tem se kar najbolj pospešuje skladen razvoj celega telesa. Hladna kopelj učinkuje na kožo in srce; pritisk krvi se zviša in krvni obtok je krepak tudi v onih telesnih delih, ki drugače v tem pogledu zaostajajo. Na ta način se izgublja preobila maščoba. Nad vodno gladino je zrak brez prahu in napolnjen s kisikom; ta zrak plavalka vdihava globoko, s polnimi pljuči. Prsni koš se širi, hoja postane pokončna in krepka, vse telo odporno. Obenem se izpremeni uaša duševnost: misli so nam bistre in jasne, preveva nas odločnost in zavest moči, sposobni smo za vztrajnost. Slednjič pa moremo priti vsak hip v položaj, da pomagamo v sili svojemu bližnjemu in ga rešimo iz vode. Slabotnejše ženske pa si seveda ne smejo upati preveč, ker jim drugače utegne zmanjkati sape.
Za plavanjem je najzdravejši in najlepši šport veslanje. V naših morskih kopališčih so v zadnjih letih prepovedali, da bi se oddajali gostom v najem čolni in je treba vselej sproti najeti čoln in vzeti s seboj čolnarja. Preje je mogel gost najeti čoln za vso dobo svojega bivanja in mu je bil noč in dan na izključno upom' n Nniemnina je bila razmeroma maj-
Počituiro pod
i ■» milni .................... iiotiiim «ии
po rebrih Golice ali pa če trgamo pečnice po obronkih Storžiča ali pa če zapojemo v dolenjski in štajerski zidanici ob čaši vina lepo popevko. Vsega tega v Ameriki ui. Zvečer se povabijo na dom. Tale je velika razlika med Ameriko in Evropo: v Evropi si izbereš družbo ,kakor si hočeš, v Ameriki se moraš zadovoljiti zmeraj z isto okolico.
Tudi sicer je življenje zelo drugačuo. Večerjajo ob šestih; potem pa zdravniki še ordi-nirajo do 8. ure in dalje, odvetniki imajo pisarne odprte do 8. ure, prodajalne so pa toliko časa odprte, dokler je kaj kupcev, tudi do polnoči in naprej. To bi naše prodajalke gledale! Prodajajo pa pač večidel lastniki sami, vsaj v malih prodajalnah. Čudno se ti bo zdelo, če boš v isti prodajalni kupil poštne znamke in oddal brzojavko, kupil šivanko in čevlje, peresa in cvetlice ter avtomobil in aspirin in boš prav tam pil li/2% pivo. Povprečno traja tri leta. preden se navadiš na ameriške razmere in ti ni več dolgčas po domu ,tako so mi pravili. A ko prideš med nje in jim pripoveduješ o stari domovini, se jim zaiskrijo oči in se jim zasolzijo, pa najsi so že trideset let v Ameriki.
Dno 23. maja sem si ves dan ogledoval Chicago. Zjutraj sem si ogledal LiiKoluov park; rekli so mi, da meri okoli 350 hektarov. Prav toliko meri svet, na katerem slojijo poslopja univerze; popoldne sem si jo ogle-
lina. Na ta način je imel gost vedno priliko, da se popelje sam ali v družbi, ki si jo sam izbere, na morje in obišče vse bližnje obmorske kraje in otoke. Tako letovanje je bilo prekrasno.
Še lepše je seveda, kdor ima svojo lastno jahto — jadrnico. Tu se odpravi cela družina ali družba prijateljic ali prijateljev ven na morje za 14 dni ali mesec. Nobenega gospodarja nimajo nad seboj razen vetrov. Kuhajo si sami in sami pospravljajo, ua obleko ni treba prav nič misliti, razen kadar kje pristanejo. Zjutraj ne vedo, kje bodo pristali zvečer: ob samotnem otoku, obmorski vasici ali mestecu ali pa v velikem pristanišču. Vse je prepuščeno vetrovom. Ves dau so zunaj na morju, med nebom in zemljo, odvisni od lastnega dela in lastne brodarske spretnosti. Ne motijo jih uikaki tuji, neprijetni obrazi, nikake družabne obveznosti. Samo Bog je nad njimi in lahko tudi med njimi...
Te vrste počitnic so posebno priljubljene med severnimi obmorskimi prebivalci; Vzhod-uo morje in njegove luke so poleti pofeejane s takimi jahtami. Ta užitek si morejo privoščiti tudi manj premožni sloji: vsak si more najeti jahlo za 14 dni ali mesec. Najemnina znaša 100—150 mark za osebo in mesec dni. K temu je treba prišteti potem le še stroške za hrauo; stroški za železnice, avtomobile, hotele, napitnine itd. popolnoma odpadejo,
»... Kjer hišica na samem stoji...«
Nekaj podobnega si lahko ustvarimo tudi na celini. Petični ljudje si že davno grade svoje letne dvorce, vile ali lovske hiše kje zunaj v naravi. Kaj takega ne zmore vsak; toda majhno leseno hišico z enim ali dvema prostoroma bi pa le marsikdo zmogel. Svet je zunaj poceui, kupiti je mogoče tudi čisto majhen kos. Leseno kočo si more spretna družina sama postaviti — vsaj s pomočjo kakega tesarja. Stvar se brez dvoma izplača, ker odpadejo potem stroški za dolga potovanja, za stanovanje v hotelih ali penzijonih; ta lastna kočica nam je na rapolago tudi za tedenski počitek. Posebno za družine z otroci je taka rešitev počitniškega vprašanja izredno praktična.
Bogu, kar je božjega.
Sto prilik in načinov je, kako porabimo počitnice, tedenske ali letne. Vsak izbira po svojih sredstvih, potrebah in nagnenjih. Le eno velja za vse: tudi počitniške nedelje in prazniki so Gospodov dan in jih je treba posvečevati. Kdor tega ne dela, oropa samega sebe za najlepši dan v tednu, za tiho, blagoslovljeno radost, ki jo daje zvestoba do večnih sinajskih zakonov. Brez tega tudi najdaljše in najudobnejše počitnice ne prineso uspeha.
A. V.
lastno streho.
dal. Ima 65 poslopij, vsako poslopje je palača zase. To vam je pa že itak znano, da se kljub sijajni opremi in milijonskim dotacijam ameriške univerze še ne morejo meriti z evropskimi. Manjka jim temeljitosti. Gospod Kobal mi je univerzo razkazoval in mi je pravil, da se prav univerza v Chicago zelo dviga ter da hoče na vsak način doseči evropsko višino. Ogledoval sem si tudi muzej, z zelo znamenitimi spomini iz zgodovine Indijancev, nekaj tovarn, velikansko pokopališče itd. Vse je »največje na svetiK, tovarna škroba, tovarna telefonov i. dr.
Zvečer sem se poslovil od Tržičana, dne 24. maja sem se odpeljal v St. Louts.
Conc/io ko/ on
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno manu/ahturno blago samo di i
TRPIN. MARIBOR, oltU)m ,rq ileD. 17,
Prodam trgovsko hiso v Toplicah
blizu Zagreba, ki ima v prvem nadstropju 4 velike sobe (kuhinjo, kopalnico, sobo za služkinjo, jedilno shrambo), v pritličju pa 2 lokala na ulico, 2 kleti, pralnico in stranske prostore. V bližini jc vrt z zidano zgradbo, V mestu ni nikake druge trgovine in si delaven trgovec lahko ustvari najboljšo eksistenco. Cena ugodna kakor tudi plačilni pogoji. Več pove »Intermissor<, Zagreb, llica 52, tel. 21-64-1, 39.
Račič za to, da je nemoten zapustil sejno dvorano in ekupščinsko poslopje.
Takoj nato so bili poklicani zdravniki in vozovi, da so ranjence prepeljali v bolnico. Stjepan Radič je bil takoj operiran. Strel ga je zadel na levo stran trebuha in mu ranil trebušno mreno. Nežnejši organi niso bili zadeti, vendar je stanje Stjepana Radiča zelo resno, ker je bolan na srcu in' sladkorni bolezni.
Skupščina zaprta
Poslopje narodne skupščine je policija takoj izpraznila in zaprti eo bili takoj vsi dohodi. Vse moštvo belgrajske policije je v pripravljenosti. Prepovedano je vsako javno zbiranje. Vest se je v mestu razširila z bliskovito naglico in je povzročila silno vznemirjenje. Po 12. uri je bil ukinjen ves telefonski promet z inozemstvom, ravno tako tudi telefonski promet v notranjosti. Tudi časnikarske brzojavke se niso oddajale. Belgrajski listi so izdali takoj posebne izdaje.
Ob 5 popoldne je bila zopet vzpostavljena zveza z inozemstvom. Vlada se je takoj po dejanju sestala na sejo, potem ko se je ministrski predsednik Vukičevič vrnil z avdience pri kralju. Po ministrski seji je bil izdan komunike, v katerem vlada najstrožje obžaluje in obsoja dogodke v narodni skupščini. Proti povzročitelju bo postopala najstrožje.
Sožalje vlade.
Pogreb mrtvih poslancev in zdravljenje ranjenih poslancev Stjepana Radiča, Pernarja, Grandže in Jelačiča se bq vršilo na državne stroške. Vlada bo družinam ubitih poslancev nakazala državno pokojnino. Vlada je prosila vse liste, naj dogodke ne opisujejo napačno. Ministrski predsednik je rodbinam ranjenih poslancev in predsedništvu HSS izrazil svoje najgloblje obžalovanje. Kralj Aleksander je takoj, ko je zvedel o dogodkih, obiskal ranjence v bolnišnici. V dvorani je ležal kot najbližji Stjepan Radič in kralj je ostal z njim nekoliko trenutkov sam. Belgrajska policija je izdala za poslancem Račičem tiralico, Račić pa se je danes popoldne prostovoljno prijavil belgrajski policijski prefekturi. V vseh političnih krogih in vsa javnost najostreje obsoja dejanje Puniše Račiča. Označuje ga kot neodgovorno osebo in odgovornost se nalaga edino njemu, nikogar drugega ne krivijo za to dejanje.
Sožalje kralja.
v Belgrad, 20. junija. (Tel. »Slov.«) Popoldne se je stanje poslanca dr. Pernerja nekoliko poslabšalo, tako da se je bati komplikacij. Dobil je strel v pljuča, vsled česar se je bati pljučnice. V vsej državi vlada red in mir, vlada ni ukrenila nobenih posebnih odredb. Dejanje sc povsod označuje kot individualno dejanje Puniše Račiča, katerega bodo takoj izročili sodišču. Listi so danes popoldne izdali posebne izdaje, v katerih Punišo Račiča obsojajo najostreje. Stanje Stjepana Radiča je v poslednjih urah ostalo nespremenjeno. Ima siccr višjo temperaturo, zdravniki pa izjavljajo, da ga bo mogoče rešiti, če ne nastanejo komplikacije. Drugi voditelj opozicije, Pribičevič, ki je bil v času atentata tudi v dvorani, je dobil krčevit jok, ko je videl mrtve in ranjene poslance. Kralj Aleksander je rodbinam 'mrtvih izrazil svoje najgloblje sožalje.
Jugoslovanski klub sožalue
n Belgrad, 20. jun. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanski klub je danes popoldne izrazil sožalje radi žalostnih dogodkov v narodni skupščini HSS-klubu. Obenem je izrazil sožalje tudi rodbinama Pavla Radiča in Basarička.
Obdukcija trupel. Zvečer ob 8 so zdravniki obducirali trupli Pavla Radiča in dr. Ba-parička.
Glavni urednik „Slovenca" v Zagrebu
ć Zagreb, 20. junija. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na vesti o težkih dogodkih v Belgradu je prispel semkaj glavni urednik »Slovenca« g. Franc Terseglav v spremstvu še enega člana »Slovenčevega« uredništva. Takoj je obiskal uredništvo »Narodne politike«. G. Terseglav se je pripeljal v Zagreb v poldrugi uri, k čemur sc ima zahvaliti izredni solidnosti gosp. Pavla Steleta, ki je vozil z avtomobilom tipa »Wanderer«.
Z letali v Zagreb. Ker je poštno ministrstvo ukinilo do 5. ure popoldne ves telefonski in brzojavni promet, so belgrajski dopisniki zagrebških listov prispeli v Zagreb z letali.
Puniša Račje aretiran
Zagreb, 20. junija ob pol 19. Veliki župan dr. Zrelec je poklical k sebi zastopnike posameznih organizacij in predstavnike strank in apeliral nanje, da pomirjevalno vplivajo na ljudstvo. Dr. Zrelec je obvestil,časnikarje, da je bil Puniša Račič aretiran ob 4 popoldne v ministrstvu notranjih zadev. Puniša Račič je prišel v notranje ministrstvo in zahteval, da ga minister dr. Korošec sprejme. Dr. Korošec pa Račiča ni sprejel, temveč naročil orožnikom, naj ga takoj aretirajo. Puniša Račič je bil nato aretiran in odveden v Glavnjačo.
Kdo ie Puniša Račič
Puniša Račič, ki je po rodu Črnogorec, je bil izvoljen na listi dr. Stojadinoviča kot protivladni kandidat. Kot poslanec je hodil vedno dvoja pota ter vlado večkrat
javno napndal. Njegove govore je opozicija često uporabljala v svojem boju proti vladi. Ni še teden dui tega, ko je imel ozke etike e Radičevci. Nagovarjal jih jo, naj prenehajo z obgtrukcijo, da bo potem mogoče ▼ radikalnem klubu vreči vlado. Tudi pri drugih prilikah je vedno odkrito nastopal proti vladi. V iinančnem odboru je tako ostro napadal vlado, da je prišlo mod njim in drugimi radikali do spopada. Svoj krvavi zločin je Puniša Račič iivršil iz čisto bsebnega maščevanja, sklicujoč se na to, da je Črnogorec, ad Seljački dom.
Odmev v Zagrebu
Zagreb, 20. junija. Današnji listi obširno poročajo o žalostnih dogodkih v parlamentu. Vsi listi dodajejo poročilom obširne komentarje. Tako komentira te dogodke »Obzor«, ki piše, da morajo ti dogodki prisiliti vlado, da poda svojo demisijo, ker ni sposobna, da bi pomirjevalno vplivala na narodne poslance. Razmerje med strankami je bilo tako napeto, da je bila potrebna le ena iskra, da se je vse sprožilo. Če sedaj vlada ne odstopi in da prostora nadstrankarski vladi, bo imelo to ne-dogledne posledice.
Radičev poslanec Josip Predavec je imel pred Seljačkim domom na demonstrante nagovor, v katerem jih je pozval k redu in miru ter je izjavil, da HSS po teh dogodkih noče imeti nobenih stikov več z ubijalci.
Krvavi spopadi v Zagrebu
t Zagreb, 20. junija. (Tel. Slov.) Zastopniki vseh akademskih klubov so sklicali nujno sejo, da protestirajo proti dogodkom v Belgradu. — Danes zvečer pripravljajo velike protestne demonstracije. Zvečer je policija ukrenila vse, da ne bi prišlo do krvoprelitja. Veliki župan je izdal naredbo, da se mora za vsako ceno delati na to, da se ohranita red in mir. Do 8. zvečer je bilo več majhnih uličnih I spopadov,
Nedogledne posledice tako za narod kakor tudi za državo. Povsem naravno je, da opozicija ne more biti več v parlamentu radi teh razmer in pod to vlado, ki je sedaj. Oči so nam vprte v kralja, ki edini more v tem kritičnem ■trenutku rešiti narod najhujšega.
V večernih urah nudi Zagreb izredno živahno sliko. Po ulicah se zbirajo posamezne skupine in živahno komentirajo belgrajske dogodke .Policija je pojačena. Pred »Hrvatskim seljačkim domom« so tri čete policije. Na nekaterih mestih je dohod na Zrinjevac zabra-вјеп. Do pričakovanih večjih demonstracij ш prišlo. Na Jelačičevem trgu se je sicer pojavila skupina mladih fantalinov, ki so vpili: »Živijo Hrvatskak, >2ivel Radič!«, »Doli srbski morilci!«, vendar jih je policija takoj razgnala. Tramvajski promet je bil ponekod popolnoma ustavljen. Tudi nekatere trgovine so se takoj zaprle. Nekatere trgovine so zastrle svoje izložbe s črnimi draperijami. Tukajšnji listi prinašajo vesti, da so demokratski ministri podali ostavko.
d Zagreb, 20. jun. (Tel. »Slov.«) Ob pol 11 zvečer se demonstracije po zagrebških ulicah še vedno nadaljujejo. Ranjenih je 10 policajev, med njimi nekateri težko. Tvornica likerjev Arko je demolirana.
Seja vlade.
n Belgrad, 20. julija (Tel. »Slov.«) Vlada je imela od 7 do 9 zvečer sejo, na kateri so ministri razpravljali o dogodkih v narodni skupščini. Med sejo je bilo več ministrov, med njimi vojni minister general Hadžič in notranji minister dr. Korošec v avdienci na dvoru. Po seji je opozoril dr. Korošec časnikarje, da vplivajo pomirljivo in naj pišejo o dogodku z največjim taktom. Nato je odšel v avdienco, ki je trajala preko 10. O demisiji vlade ali demokratskih ministrov ni govora. Vse vesli o tem so popolnoma neresnične.
Red in mir.
n Vinkovci, 20. jun. (Tel. »Slov.«) Tu je prišlo do manjših demonstracij. Vendar se je varnostnim organom posrečilo vzpostaviti red in mir.
Radikalni poslanec umrl. Danes je umrl poslanec NRS Belo Strilič. Na njegovo mesto pride Ivan Vujič.
Pernar težko bolan.
n Belgrad, 20. junija. (Tel. »Slov.«) Stanje dr. Pernarja se je poslabšalo, ker mu je ostala krogla nad srcem. Temperatura 39 stopinj. Stanje Stj. Radiča pa je izredno dobro.
Odmevi v inozemstvu
v Dunaj, 20. junija. (Tel. »Slov.«) »Neue Freic Presse« piše o krvavih dogodkih v narodni skupščini kot o dogodkih, ki so v zgodovini parlamentarizma brez primere in ki kažejo žalostno sliko o hujskanju nezmernega ogorčenja in razgretega temperamenta. S pre-paščenjem in globokim sočustvovanjem se čitajo današnja poročila iz Belgrada. »Neue Fr, Presse« izraža upanje, da bodo sedaj vsi krogi
jugoslovanskih slojev prišli do spoznanja, da se prepir o nazorih ne sme tirati preko meja. Pod vtisom strašnega dejanja nezavestnega poslanca, ki je osramotil svoj mandat, naj nastopi treznost, da se stranke zavedo svojih višjih dolžnosti. V interesu Jugoslavije je upati, da žrtve niso padle zastonj. Kraljevina SHS stoji baš sedaj pred važnimi političnimi odločitvami in ravno ostri boj za nettunske konvencije naj doprinesejo, da se razmere med Belgradom in Rimom zboljšajo in da se Evropa obvaruje možnega motenja miru. Streli v narodni skupščini so padli oni dan, ko so se trije zunanji ministri male antante zbrali v Bukarešti na konferenco male antante. Ti streli so povzročili v Jugoslaviji žalovanje. Naj bi pripomogli vsaj k temu, da bi omogočili začetek nove ere spravljivosti, skupnega sodelovanja in političnega miru.
Pred konferenco ministrov male antante je bila ob 9.30 konferenca zastopnikov tiska male antante v palači sindikata romunskih novinarjev, v prisotnosti zunanjih ministrov male antante. Tudi pri tej priliki so imeli zunanji ministri dr. Marinkovič, dr. Beneš in Titulescu nagovore.
Vpilo na malo anfsnfo
v Bukarešt, 20. jun. (Tel. »Slov.«) Vesti o krvavem dogodku v belgrajski narodni skupščini je prejel zunanji minister dr. Marinkovič, ki je ta čas že bil na konferenci male antante, po jugoslovanskem poslaniku Antiču. Dr, Marinkovič je najprej zapustil sejno dvorano, nato pa se je vrnil na konferenco, od početka pa svojih ministrskih tovarišev dr. Beneša in Titulesca ni obvestil o dogodkih, o katerih je prejel poročilo. Ko je po zaključku dopoldanske konference Titulescu prejel poročila iz Belgrada, je bil zelo osupnjen. Vsi politiki, ki so bili prisotni na konferenci, so postali vznemirjeni in konferenca se je zaključila ob 1 popoldne.
Ob 10.30 dopoldne se je otvorfla konferenca male antante v ministrstvu za zunanje stvari. Predsedoval je romunski ministrski predsednik Vintila Bratianu. Na današnji konferenci so se ministri male antante pečali s splošnimi vprašanji. Podajali so svoje izjave o političnem položaju svojih držav. Na dopoldanski seji, ki je bila prekinjena ob 1 popoldne, je poročal dr. Beneš o svojih obiskih v Parizu, Londonu in Berlinu. Popoldne je jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič poročal o svojih potovanjih v Pariz, o jugoslovansko-francoski prijateljski pogodbi. Titulescu pa o svojem potovanju v Rim, Pariz in Belgrad.
Nobene spremembe pogodb
v Bukarešt, 20. jun. (TeL Slov.) List »Dl-mineata« objavlja danes intervju, ld ga je baje imel dr. Beneš in katerega je pred zborom časnikarjev dr. Beneš demantiral, da izjave v tem intervjuvu niso resnične. Kakor se piše v tem intervjuvu, je dr. Beneš izjavil, da je ohranitev statusa quo konstantni element politike male antante. Vsaka izmed držav male antante ima svoje specielne politične Interese, ki so odvisni po večini od njenih sosedov. Tako ima Češkoslovaška za sosedo Nemčijo, Jugoslavija Italijo, Romunija pa Rusijo. V tem smislu se giblje specialna politika vseh treh držav. V notranjosti male antante od časa njene ustanovitve ni bilo konfliktov. Odnošaji med Italijo in Jugoslavijo so posledica politike fašističnega imperializma^ ki ima tendenco, razširiti se na Balkanu. Fašizem pa zadržujejo drugi evropski državni faktorji. Italijanska nasilna ekspanzija na Balkanu bi ostala brez uspeha, ker je zgodovina pokazala, da se je mala Srbija več stoletij znala braniti proti stičnim poskusom. Jugoslovansko-italijanske teS-koče pa niso nikake konstantne, temveč izpre-menljivi elementi in dr. Beneš pričakuje po tem takozvanem intervjuju, da se bodo odnošaji med Italijo in Jugoslavijo radikalno iz-premenili. Madjarskemu pokretu po reviziji mirovnih pogodb je pripisovati samo podrejen pomen. Kdor se hoče lotiti akcije v korist reviziji kakršnekoli mirovne pogodbe, se mora zavedati, da dela tudi proti svojim lastnim interesom, ker bi revizija ene mirovne pogodbe brezpogojno imela za posledico generalno revizijo vseh pogodb. Če bi se poskušala revi-
zija trianonske pogodbe, bi se obrnile ve« male države Srednje Evrope proti Italiji in v tem slučaju bi bilo verjetno, da bi prišlo do sporazuma male antante in Madjarsko in da bi Madjarska pustila Italijo na cedilu, ker Madjarska nima, nobenih konstantnih in.t°jre-sov, fct bi jo vezali z Italijo, dočim jo vežejo številni interesi z ostalimi državami Srednje Evrope. Vest o zatrjevani izjavi dr: Beneša se glasi:
Odkar obstoji svet, bi se morale države male antante postaviti v službo misli take velike države. Zato je tudi Češkoslovaška vedno vodila politiko narodne samostojnosti in se b tem postavila v službo velesile. Kdor zahteva revizijo mirovnih pogodb, mora začeti pri svojih lastnih mejah.
»Independance Roumaine« razpravlja o izjavah avstrijskega zveznega kanclerja dr. Seipla v »Neue Freie Presse«, katere pol-uradni romunski listi označujejo kot izjavo proti miru centralne Evrope. V združitvi Srednje Evrope bi morala biti združena tudi Avstrija, pa brez Nemčije, ker Nemčija ne spada k Srednji Evropi. Če bi se nekega dne pokazala možnost ali potreba ustvaritve Sr. Evrope, bi najbrže Romunija, pa tudi Jugoslavija odrekla svoje dovoljenje priključitve Avstrije k Nemčiji, ker bi Srednja Evropa z Nemčijo, ki bi bila povečana z Avstrijo, pomenila strmoglavljenje mirovnih pogodb in stalno nevarnost za položaj v Srednji in Za-padni Evropi. Romunija bi v tem slučaju stala vedno na strani onih, ki bi branili status quo in mirovne pogodbe.
Vladni komunike
n Belgrad, 20. jun. (Tel. Slov.) Ob 1. po seji vlade je bil izdan sledeč komunike: »Po strašnih dogodkih v narodni skupščini je bila takoj sklicana seja ministrskega sveta. Poročilo o strašnem dogodku se je vzelo z globokim obžalovanjem in obsojanjem na znanje. Vlada je takoj sklenila, da dejanje poslanca Račiča takoj preišče in da Račiča izroči pred sodišče. Ravnotako se je sklenilo, da se bodo Stjepan Radič, dr. Pernar in Ivan Grandža zdravili na državne stroške. Pavle Radič in Basariček pa se pokopljeta na državne stroške. Vlada je z razpisom na vse oblasti apelirala ,da naj poskrbo, da se ne bi o dogodkih govorilo zlonamerno in da se ne bi dejanje zlorabljalo, da bi se morda tolmačilo na škodo in ugled naše države. V imenu vlade je predsednik vlade izrazil rodhinama pokojnikov in predsedstvu HSS-kluba iskreno sožalje. Po seji je minister za narodno zdravje osebno odšel v bolnico, kjer je obiskal ranjence.«
Poslanci opozicije so se z^lasili popoldne pri notranjem ministru dr. Korošcu in zahtevali. da se (la listom možnost, objektivno poročati o dogodkih v narodni skupščini. Notranji minister dr. Korošec jc odgovoril: »Da, objektivno in v smislu miru naj sc poroča, ker gre za dejanje posameznika, za katero ni nihče drugi odgovoren.« Narodna skupščina je bila odgodena za nedoločen čas.
Generalna stavka v Grčiji
v Atene, 20. jun. (Tel. »Slov.«) Po sklepu delavske konfederacije se bo v četrtek zvečer ali v petek zjutraj proklamirala generalna stavka. V Seresu so bili aretirani komunisti, ki so med vojaštvom širili revolucionarne letake. V Ksantiju so komunisti izvršili dinamitni atentat na poslopje tobačnega trafikanta Taravanisa.
v Atene, 20. junija. (Tel. »Slov.«) V Seresu aretirani komunistični agitatorji so bili prepeljani v zapore v Solunu, ker se je razširila vest, da nameravajo komunisti napasti zapore in oprostiti ujetnike. Večina delavskih organizacij v provinci je od glavne zveze delavskih federacij zahtevala naročila o generalni stavki, ki je vedno bolj verjetna. Zanimivo je, da so mali obrtniki v vsej Grški, ki ! imajo samostojne obrte, sklenili stopiti v stavko, da bi izsilili zmanjšanje davkov. Tudi železniški delavci so izjavili, da pričakujejo brzojavnega povelja za splošno stavko.
V Pireju je stopilo v stavko 2500 delavcev iz vseh tobačnih tovarn. Vojaštvo jo do-i bilo povelje, da mora biti pripravljeno, dn j prepreči vse nemire. Vojaštvo čuva javne na-j prave. Tudi v Laniiji so danes začeli stavkati ; tobačni delavci. Glasom uradnih poročil vlada v Macedoniji red in mir. V macedonskih tobačnih tovarnah so namestili brezposelne delavce. Tudi danes izjavlja vlada, da ne ve-i raje v možnost splošne stavke. .V, državni
proračun so vstavili znesek 150,000.000 drahem za zvišanje plač državnih uradnikov.
Poincare poroča*
v Pariz, 20. jun. (Tel. Slov.) Poincare je sporočil predsedniku poslanske zbornice, da bo jutri v poslanski zbornici podal obširno izjavo o valutami politiki in o vzrokih, ki so dali vladi povod, da predloži v soboto poslanski zbornici zakon o stabilizaciji francoskega franka.
Borzna Doročifa
Dunaj. Devize: Belgrad 12.50025, Kodanj 190.40, London 34.6575, Milan 87.305, Newyork 710.20, Pariz 27.90, Varšava 79.62. Valute: dolarji 708.20, lira 37.41, češkoslovaška krona 21.03.
Prnsa. Devize: Lira 178, Belgrad 59.50, Pariz 182.75, London 164.70, Newyork 83.75.
Dinar: Ne\vyork 176, Berlin 7.35, London 277.25.
Dunaj. Podon.-savsko-jadran. 82.30, Zivno 111, Ilipo 7.40, Alpino 41.50, Greinitz 4.20, Trbovlje 61.25, Gutmnn 27..90, Sla ves 13.25
Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica okl. 30.32, 30.48, zaklj. 30.36—30.38, marec 32.34, 82.38, znklj. 32.36—32.38, rž okt. 25.82, 26, zaklj. 25.96— 25.98, marec 27.70, 27.84, zaklj. 27.82—27.84, koruza julij 29.04, 29.10, znklj. 29.10—20.12, maj 25.0*!, 25.10, zaklj. 25.18—25.20.
Dunajska vremenska napoved za 28. junij: Izpremenljivo, precej hladno vreme bo trajalo dalje.
ki se je izdajal za zastopnika omenjenega cirkusa. Najprej je dal inserat v »Marburger Zeitung« in »Vecernik«; to pa radi sigurnosti. Nato pa sc je začel muzali okoli nekaterih tukajšnjih podjetnikov. Oglasil se je pri lesnem trgovcu P., naročil pri njem slamo, premoga in sena ter izvabil 3000 dinarjev provizije. Dotičnik se je kmalu oglasil tudi pri mesaricah s konjskim mesom O. in K., ki jima je na sličen način izvabil provizijo. Takoj sta natopili veliko število konj, ki jih redijo na račun »Kludskega« že cel teden. In tudi mesarju F. je nod isto pretvezo izvabil provizijo 3000 dinarjev. Neznanec je baje tudi v Zagrebu nastopal kot zastop nik cirkusa K. in to z velikim uspehom. Končno jo je odkuril v Celovec. Ker je razglašal, da pride »Kludsky« sem že 16. t. m. in ker je nenadoma ter brez sledu izginil, izgleda, da gre v predmetnem slučaju za rafinirano prevaro.
□ Policijski drobil Aretirana je bila V. Marija radi vlačugarstva in kričanja v zaporu. — Aretiran je bil P. radi razgrajanja. — Mnogoštevilne prijave se tičejo tatvine, goljufije, prodaje sladoleda, prestopka obrtnega reda, telesne poškodbe, cestno-policijskega reda, avto-predpisov, onemoglosti na ulici, pobega od doma in najdbe.
Celfe
0 Jubilejni ljudski tabor v Žalcu. Letos poteka fiO let, odkar se je vršil v Žalcu v Savinjski dolini znameniti narodni tabor, eden izmed onih pomembnih narodnih manifestacij v prošlem stoletju, katerih vsaka je z dotlej neznano vehemenco utirala pot narodni zavesti in probujenosti Slovencev. Žalski tabor je važen še zlasti, ker je bil v mejah bivše Štajerske edini pomembni narodni tabor. Poteka pa letos tudi 10 let, ko je voditelj Slovencev dr. A. Korošec »govoril 6000 Slovencem in Slovenkam v Žalcu o deklaraciji. Žalski dekla-racijski zbor je bil eden najlepših in tako po obsegu kot po razpoloženju eden najučinkovitejših v dobi deklaracijjskega gibanja. Bolj kot spomin na obe ti lepi narodni prireditvi je zajeml'jiva misel, da danes uživamo že 10 leto solnce narodne svobode v svobodni jugslovanski državi in da vrši baš slovenstvo v tej državi važno slovansko misijo. Čeprav po krutosti zgodovine razdeljeno pomenja slovenstvo v tej državi zanesljiv temelj kulturnemu in gospodarskemu vsponu jugoslovanskih narodov. Slovenci mariborske škofije praznujemo pa letos ee zlasti važen jubilej 700 letnice obstoja naše Lavantinske škofije. Kakor je res, da postanek Lavantinske škofije ni v narodnem oziru mogel pomeniti za slovenstvo ničesar, tako je gotovo, da je zgodovini, te cerkvene pokrajine zlasti zadnja desetletja nerazdružena z zgodovino narodnega prebujenja južnoštajerskih Slovencev. Narodno zavedna in delavna duhovščina te škofije je bila najzanesljivejši temelj ohranitvi in razvoju Slovenstva. — V svrho proslave teh pomembnih jubilejev se bodo zbrali tisoči katoliških Slovencev dne 15. julija t. 1. v Žalcu na veliki jubilejni ljudski tabor. Predpriprave vodi poseben pripravljalni odbor v Celju in v Žalcu. Po dosedanjih podatkih soditi bo ta manifestacija združila mnogo tisoč našega ljudstva.
0 Vse one gg. povovodie Celjskega pevskega okrožja, ki so prejeli našo okrožnico z dne 9 t. m. in doslej še niso naznanili, s kolikimi pevci se nameravajo slavnosti v Žalcu udeležiti, prosimo, da to nemudoma store, dn jim moremo še pravočasno doposlati note. Čas hiti. — Odbor Celj. pev. okrožja.
0 Krekova mladina Celje priredi v nedeljo dne 24. junija izlet na goro Oljko. Po prihodu na goro bo sv. maša. po maši pa tabor pred cerkvijo, na katerem govorijo razni govorniki. Vsi prijatelji delflvske mladine so vabljeni, da se priključijo iz-' letnikom. '
0 Dobava kruha in počiva za bolnico. Uprava javne bolnice v Celju razpisuje dobavo kruha in peciva za II. polletje 1928. Ponudbe je vložiti do 23. junija t. 1. Podrobni pogoji so na razpolago pri zadrugi pekov v Celju, pri mestnem magistratu in pri upravi bolnice.
0 Drž. deška meščanska Šola v Celiu. Vpisovanje v I. razred se vrši v soboto dne 30. junija od 8.—12. ure v ravnateljevi pisarni. Sprejemajo ee učenci, ki so z uspehom dovršili najmanj 4. šolsko leto. Učenci naj pridejo k vpisovan ju v spremstvu staršev ter prinesejo s seboj izkaz o šolskem napredku, krstni list, domovnico ter potrdilo o cepljenju koz.
Шот*т J
Tržič
Blagoslovitev kapele na Kofcah se bo vršila v nedeljo, 24. t. in. Kapela bo ta teden z vsem opremljena in bo pričela služiti svojemu namenu ravno na dan sv. Jane/a Krstnika, ki bo v njej stoloval. Cerkveno opravilo se prične ob desetih dopoldne. Le skrajno slabo vreme bo otvoritev in blagoslovitev preložilo. Vsa oprema kapelice je bila preteklo nedeljo razstavljena. Spretni čopič gne. strokovne učiteljice Tončke Štamcarjcve je oltar in vse
fiaramente okrasil lejx> umetniško in planinski oko-ici primerno. Številni prijatelji Kole bodo gotovo v nedeljo pohiteli k lepi slovesnosti in naj ne upoštevajo našega nedeljskega dopisa, ki je slovesnost blagoslovitve še prelagal zaradi zidnih razpok. •
Pokopali sino v ponedeljek blago in komaj 23 letno gospo Vero Schubertovo. Pri jx)grebu jo je sprefnijala s turobnimi zvoki godba našega prosvetnega društva.
Novo mesto
Razstava ženskih ročnih del. Od 15. do 17. Junija t 1. je bila v samostanu De Notre Dame razstava ročnih del dekliške in meščanske šole v Šmi-helu. Razstavni kompleks je bil ogromen ter je obsegal tri sobe. Že v prvi sobi, kjer so bila razstavljena ročna dela ljudske šole sc jc vsakdo pomudil in občudoval delo in vztrajnost učenk, kakor tudi požrtvovalnost šolski hsester, ki' umejo uvajati nevešče roke v to umetnost. Se veliko lepši pogled pa se je nudil v drugi sobi. 1 :er so bila razstavljena ročna dela učenk meščanske šole. Tu se je opazilo vse, kako se praktično uporablja, okrašeno z najrazličnejšimi motivi ročnih okraskov. — Tudi ni manjkajo priljubljenega narodnega uboda v najrazličnejših barvah. Z veseljem je vsakdo pozdravil modro ravnanje šolskih sester, ki razumejo zediniti lepoto s koristnim, zakaj poleg teh del so bili raz-
CfublfansKo gledališče
OPERA. Začetek ob 8 gvežor.
Četrtek, 21. junija: Strauae: SALOME. Red A. Petek, 22. junija: Zaprto.
Prireditve in društvene vesti
Vsaka objava pod tem naslovom ne mora plačati in eicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din.
»Ljubljana« i.ma danes zvečer ob 8 skupno oevako vajo. Vei in točno. — Pevovodia.
stavljeni tudi skrbno zakrpani komadi perila in i drugih stvari. Presenetila je obiskovalce krasota razstavljenih del v tretji sobi. Tu so bila po večini razstavljena ročna dela notranjih gojenk zavoda. Krasno vezane preproge za steno in za tla, celo s srebrom in zlatom so nudile naravnost umetniški užitek. Veliko truda in požrtvovalnosti od obeh strani je bilo potreba, da se je dosegel tako krasen uspeh. K temu lepemu uspehu čestitamo šolskim sestram v Šmihelu od srca z željo, da bi zavod i nadalje tako uspeval.
Trbovlje
Javna plenarna seja na občini bo v soboto, dne 23. junija ob 4. uri pop. v občinski posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: 1. Citanjc zapisnika zadnje seje; 2. poročilo župana; 3. oddaja stavb; 4. volitev pregledovalcev računov; 5. raznoterosti.
z^h G. Kačnik Ivan je dobil nov luksuzni prometni avto in bo lahko zadovoljil vsem željam občinstva.
Tabor na gori Oljki. Vsi izletniki, ki se nameravajo udeležiti tabora krščansko-socijalnega delavstva na gori Oljki, se zbero v soboto ob 8 zvečer v tajništvu Krekove mladine, Loke 253.
Rogaška Slatina
Lično kapelico je vzidal v svojo hišo g. Avgust Stoinschegg in postavil v njo soho Žalostne Matere božje, ki jo je našel v lastni hiši med starinami. Podoba je stara par sto let in se je svoje-časno nahajala na Ranzingerjevi hiši v Ratanski vasi in je precejšnje vrednosti.
Oblastni kamnolom bodo pričeli eksploatirati prihodnji mesec. Najprej se bo trasirala nova cesta iz Cerova proti zdravilišču, da se bo mogel dova-žati gramoz na rampo in odtod na ceste. Oblastni odbor je že kupil velik drobilec, ki se koncem prihodnjega tedna postavi v- obrat.
*
Mežica. Otvoritev koče na Peci. Na praznik 29. t. m. se otvori na najskrajnejšem severnem delu naše državne meje zaželjena koča na naši sivi Peci, v kateri spi kralj Matjaž. (Opomba: To bi bila svinčena ruda.) Ob tej priliki vabimo vse prijatelje in ljubitelje naših gora, da poselijo enkrat tudi ta del naših planin, kateri je bil širši javnosti tako malo znan. To pa zaradi tega, ker jim Peca ni mogla nuditi potrebnega zavetišča in okrepčila. — Z otvoritvijo odpadejo vsi dosedanji pomisleki glede prenočišča in oskrbe, ker bo koča oskrbovana celo sezono. Mnogo je bilo treba žrtev, da je srečna misel postala dejstvo. Tudi v bodoče še čaka našo podružnico SPD težka naloga, zadostiti finančni strani. Naši turistiki pa so s tem odprta nova vrata v planinski gaj, katera bi se naj prav pridno odpirala v zadostilo vsem, ki so pri tem pomagali z materijalnim in fizičnim delom.
Orlovski tabor
na Stadionu
Tudi Čehi pridejo v Ljubljano. Orlovskega tabora v dneh 29. in 30. junija ter 1. julija, se bo udeležilo v večjem številu zastopstvo češkoslovaškega Orla.
Veliko zanimanje med Hrvati. Došle prijave hrvatskih Orlov pričajo o velikem zanimanju Hrvatov za slovenski orlovski tabor. Pričakovati je velike udeležbe hrvatskih Orlov in prijateljev or-lovstva.
9 gedb prijavljenih. Poleg godbe dravske di-vizijske oblasti je doslej prijavljenih še 8 godb, ki bodo sodelovale na slovenskem orlovskem taboru v Ljubljani.	. .
Kdor želi prenočišča naj to nemudoma javi potom svojega odseka pisarni SOZ.
Polovična vožnja na Brezje in Bled ob priliki orlovske prireditve dne 1. julija je dovoljena. — Lepa prilika se nudi vsakomur, da si ogleda v Ljubljani orlovski tabor, nato pa poleti lahko na Brezje ali na Bled.
Stadion je oživel. Priprave za orlovski praznik dTTe 1. julija so v polnem teku: Tudi Stadion se oblači v svatovsko obleko, da dostojno sprejme orlovske množice in njih prijatelje. Zanimivo je ogledati si postavljanje stebrov ob Dunajski cesti, umetniški užitek pa se nudi gledalcu, ko opazuje, kako ponosno stoje prvi orjaki stražarji pred sta-dionskim zidom.
Pev&lka ssvessa
»Pevec« št. 5. in 6. je izšel in se danes odpošlje naročnikom.
V	nedeljo 24. junija se vrši v Mekinjah ob priliki prosvetne razstave pevski koncert kamniškega okrožja. Skupne zbore vodi g. okrožni p>evo-vodja, šolski upravite'j g. Primožič. Vsa sosedna društva in vse prijatelje jsetja ponovno opozarjamo na to prireditev.
V	Bohinjski Bistrici priredi v nedeljo 24. junija ob 3 popoldne koncert pevski zbor Bralnega društva iz Gorij. Na ta zanimivi koncert opozarjamo vse okoličane!
Socialni vestnvU
K OBČNEM ZBORU STROKOVNE ZVEZE VINIČARJEV.
Tekom desetletij je nastal pr." nas popolnoma nova stan — viničarski. Pred vojno niso stopali v ospredje. Vzrok temu so bile politične razmere. Njihovi gospodarji, po večini Nemci, niso dovolili svobodnegti gibanja. Celo v njihov jezik so posegli. Kdor ni bil doma v nemščini, ni mogel postati vi-ničar. Pa tudi od slovenske strani se ni ničesar storilo za viničarje. Tako so bili viničarji prepuščeni usodi. Zlezli so vase, postali malodušni, svojo zagrizenost so nemalokrat uteševali v pijači. Rastli, množili se, umirali so v zapuščenosti in bedi. Kajti zaslužili so tako malo, dn iim je ne-dostajalo najpotrebnejše hrane in obleke. Njihova bivališča so obstajala in še obstojajo večjidel iz ene sobe, v kateri naj najde zatočišče vsa mnogo-brojna družina, oče, mati in otroci obojega spola in vsake starosti. Kotišče nemorale. Življenje je šlo mimo njih. In vendar štejejo viničarji s svojimi družinami vred 40.000 duš.
Po vojni se je položaj izpremenil. Prevrat, nove razmere, vse to je vplivalo na viničarja. Viničar se je pričel zavedati svojega človeškega dostojanstva. Čutil je, dn je zemlji, katero obdeluje on, katero so obdelovali njegovi predniki, vtisnjen pečat njegove osebnosti, da je plojena in negovana od njegovega dela. Pripoznavajoč gospodarju, kar je njegovega, je zahteval tudi zase pošteno plačo in položaj za svoje pošteno delo.
Toda kako to doseči? V Evropi velja: Pomagaj si sam, drugi ne bodo. Torej organizacija. Viničar je začel iz svoje beračije graditi sebi vini-čarsko zvezo. Bog ga je blagoslovil. Pričel je rasti, se dvigati in danes je viničarska organizacija že velika in močna. Kmalu bo dosegla število 2000. Zadnii občni zbor v Ljutomeru je pokazal, da v tej organizaciji tudi vlada pravi duh vzajemnosti.
V	letu 1927 se ie ustanovilo ш novo 5 sku-
pin. Nekatere skupine so naravnost vzorne. Tako ima skupina Hum neorganiziranih le še 7 tovarišev.
Računski zaključek izkazuje dohodkov Din 33.598.55, izdatkov pa 32.491.37 Din. Podporni fond je prejel na dohodkih 23.774.51, izdal pa je okrog 19.000 Din. Celokupni denarni promet je znašal Din 6G.5W.95, zn 100% več kakor leta 1926.
Pri ponovnih volitvah je bil izvoljen stari odbor.
Dobrodejni vpliv organizacije je velik. Članstvo se vadi discipline, opozarja se na potrebo izobrazbe, organizacija je otvorila odprt boj proti raznim razvadam med viničarji samimi. Organizacija je pokazala, da so ležali v viničarjih zakopani veliki naravni talenti iu značaji. Tajuik Peter Roz-
man vzbuja kot oblastni poslnnec splošno spoštovanje, med viničarji pa se udejstvuje kot izredna agitatorska sila, ki iflia izvor v njegovih izrednih duševnih sposobnostih.
Prihodnja oblastna skupščina mariborske oblasti bo sprejela nov viničarski rod. Tudi to jo uspeh organizacije, ki se je leta in leta pripravljala, se borila, končno pa le prodrla
Še enega svojstva no moreni prezreti. Viničar se ne seli, ne zapušča svoje grude. Hadi lega bo postajal vedno važnejši faktor v javnosti. To so mora upoštevati. Viničarski red gotovo ni maksimum viničarskih zahtev in potreb Treba bo urediti sčasoma še polno drugih problemov, predvsem vprašanje njegovega socialnega zavarovanja.
gospodarstvo
GLAVNA SKUPŠČINA ZVEZE INDUSTRIJCEV.
V potok dne 22. juuija 1928 se vrši v veliki dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ob 10 dopoldne VI. rodna glavna skupščina Zvezo industrijcev. Dnevni red zborovanja obsega poleg računskih zaključkov in letnega proračuna ier volitev v odbor in nadzorstvo, poročilo o poslovanju Zveze, nadalje referate o trgovinski politiki in o socialni zakonodaji. Na skupščino so vabljeni predstavniki ljubljanskega iu mariborskega oblastnega odbora, potein sorodne gospodarsko korporacije ter predstavniki državnih uradov, ki spadajo v gospodarske resore.
OBČNI ZBOR GREMIJA TRGOVCEV V CELJU.
Okr. gremij trgovcev v Celju sklicuje za 26. t. m. V. redni letni občni zbor, ki se vrši točno ob 8 dopoldne v mali dvorani »Celjskega doma« v Celju z nastopnim dnevnim redom- 1. Otvoritev zborovanja. 2. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 3. Načelstveno poročilo za preteklo poslovno leto 1927: a) tajniško poročilo, b) blagajniško poročilo. 4.Poročilo računskih pregjednikov. 5. Proračun za 1. 1928 in določitev gremijnlnih pristojbin. 6. Dispenzna prošnja g. Breznika, Luče. 7. Podpore brezposelnim trgovskim nastavljencem. 8. Dopolnilna volitev predsednika sekcije hmeljskih trgovcev. 9. Samostojni predlogi delegatov. 10. Slučajnosti. Sklicani gremijalni občni zbor sestoji v smislu § 16. gremijalnih pravil iz odposlancev. V smislu § 17 gremijalnih pravil je občni zbor ob določenem času sklepčen, če je navzočih 30% odposlancev, v nasprotnem slučaju se po preteku ene ure vrši na istem mestu in po islem dnevnem redu drug občni zbor, ki sklepa veljavno ob vsakem številu odposlancev. — Načelstvo.
STATISTIKA BANK.
Koncem leta 1926 je bilo v naši državi 672 bank, od tega v Srbiji 299, v Hrvatski 143, v Vojvodini 127, v Bosni 71, Dalmaciji 13, Slovenji 11 in Črni gori 8. Na vsakih 370 km- in 19.000 prebivalcev pride ena banka.
Banke so večinoma majhne: do 1 milj. kapitala jih je 247, od 1—5 327, od 5—10 47, od 10 do 25 30, od 25—50 7, od 50—100 milj. 2, nad 100 milj. 3, malih do 5 milj. je torej 574, srednjih (5—20 milj.) 77 in velikih 12.
Vse banke v celi državi so imele 1,977.2 milj. Din kapitala, 581.8 milj. rezerv in 6776.1 milj. hra-nilnfh vlog, dolžnikov 7816.5 in menic 3864.9 milj. dinarjev.
Po pokrajinah se razdele: Srbija kapital 875.5, rez. 226.6, vloge 1125.3; Hrvatska kapital 633.1, rez. 225, vloge 3463.8; Vojvodina kap. 114, rez. 35, vloge 992.4; Slovenija kap. 109.4, rez. 24.9, vloge 592.9; Bosna kap. 185.4, rez. 58.2, vloge 460.6; Dalmacija kap. 23.4, rez. 6,1, vloge 121.4 in Črna gora kap. 26, rez. 5.7, vloge 19.2 milj. Din.
Lani je povišalo kapital 7 (1926 11) zavodov za vsoto 18 ipilj. Din Likvidacije so bile 4 (192G 5) s kapitalom 25.25 milj. Din.
BILANCE IN POSIOVNA POROČ11.A
Slavija, Jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani. V požarnem oddelku je bilo koncem 1927 v veljavi 55.110 polic (1926 51.458). Dohodek na premiji je znašal 10.8 (10.3) milj. Din. Zavod je na škodah od ustanovitve do danes izplačal 39.3 milj. Din. Čisti prebitek elementarnega oddelka znaša 5583 (7535) Din. Višina zavarovane vsote je v življenjskem oddelku lani narasla od 171.8 na 172.2 milj. Čisti dobiček življenjskega oddelka znaša 6127 (6739) Din, skupno obeh panog 11.710 (31.972) Din in se porabi razen 8000 Din za dotacijo splošnemu rezervnemu fondu.
Bata, cipele i koža d. d., Zagreb izkazuje na povišani kapital 5 (0.25) milj. Din 3.4 (4) milj. bruto dobička in 0.2 (0.03) milj Din čistega dobička. Povišanje kapitala je služilo za zmanjšanje tujih sredstev: upniki so se znižali od 7.1 na 1.6 milj. Din Zaloge so se zmanjšale od 6.1 na 5.8 kakor tudi imetje pri bankah od 1.3 na 1.05 milj. Din. Zanimivo je, da so zuašali lani izdatki za reklamo 1.5 (1.6) milj. Din.
Industrija mesnih proizvodov, d. d., Zagreb, ki spada v koncem Centralne banke za trgovino, obrt in industrijo v likvidaciji, izkazuje za 1927 pri kapitalu 2.25 milj. 1.7 milj izgube. Zato se je moral v smislu § 18? hrvatskega trg. prava sklicati občni zbor, ki bo sklenil, ali nadaljuje poslovanje društva ali pa likvidacijo, oz če imovina ne zadošča za kritje upnikov, predlagal konkurz.
Brata Janekovič, lesna trgovina in parna žaga, d. d. Zagreb izkazuje pri brutodobičku 2.1 (3.2) čistega 0.06 (0.07) milj. Din. Razširjenje poslov (zaloge so pa majhne) je povzročilo povečanje upnikov od 5.7 na 8.2 milj. Din
Zemaljska banka. Belgrad izkazuje za 1927 nn kapital 23.3 (23) milj. čistega dobička 1.7 (1.1) milj. Din. Tuja sredstva so se lani znižala od 58 na 56.3 milj. Din.
Slavonsko pOdravsko železnice, d. d. Belišče (183.5 km proge) izkazujejo za 1927 2.2 (0.2) milj. Din čistega dobička; prenos izgube iz 1926 znaša 1.4 milj. Din.
Osnovanje hmeljarskega sveta. V nedeljo se je vršila v Belgradu konferenca o hmelju. Sklenjeno je bilo osnovati hmeljarski svot, v katerem bi bilo 'I, producentov, '/a P« trgovcev. Nadalje je bila sprejeta rcsolucija, da je treba pomagati privatni iniciativi za ustvarjenje močne organizacije, ki naj služi za regulacijo prodaje in cen ter omogoči izvoz v takem stanju in ambalaži, ki jo zahteva svetovna trgovina, nadalje naj preprečijo vse zlorabe v trgovini, uvede poročevalsko službo in j>oziva producente, da se poslužujejo § 66 zakona o zaščiti industrijske lastnine, ki govori o kolektivnih žigih za mednarodno zaščito proizvoda.
Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave mehkega lesa; do 29. t. m. glede dobave in | položitve hrastovih parketnih deščic ter glede dobave ksilolita in klinkerjevih plošč ter tlakovanja z
istimi. — Gradbeni oddelek istega ravn. sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 160.000 kg port-land-cementa; do 29. t. m. glede dobave raznega delavniškega materijala ter glede dobave žitnikov in 8000 kg pocinkane žice. — Drž. železarna Vareš-Majdan sprejema do 3. julija ponudbe glede dobave 3Vi vagouov pšeuične moke. — Prometno-komer-cijehii oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 3. julija ponudbe glede oddaje 400 komadov železnih zavornih cokelj v popravilo. Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: 2. julija pri komandi savske div. obl. v Zagrebu gi0lje oddaje električne instalacije. — 2. julija pri policijskem ravn. za B. in
H.	v Sarajevu glede dobave letnih uniform in civilnih oblek. — 2. in 3. julija pri Glavnem sanit. skladišču v Zemunu glede dobave raznega sanitetnega materiala. — 3. jujija pri upravi drž. monopolov, ekonomski oddelek, v Belgradu glede dobave cigaretnega papirja. — 2. julija pri ravn. drž. žel. v Zagrebu glede oddaje nakladanja in razkladanja premoga. — 2. julija pri ravrt. drž. žel. v Sarajevu glede dobave barv v prahu, cementa; 3. julija glede dobave pocinkane ]>ločcvine; 4. julija glede dobave ščetk. Natančnejši podatki so v pisarni zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Živina
Ljubljana, 20. junija 1928.
Na današnji sejem je bilo prignanih (v oklepaju število prodanih): konj 163 (32), volov 37 (25), krav 37 (18), telet 14 (12) in prašičkov za rejo 317 (255). Sejem, ki je drugi mesec, ni bil prav posebno obiskan kakor tudi ni bila živahna kupčija razen s prašički za rejo, ki so se prodajali kom. po 200—300 Din po kakovosti in velikosti. Cene so od zadnjega sejma sem neizpremenjene. Notirajo: voli
I.	10.50, II. 8—9.50, krave debele 5—6, klobnsarico 3—4.50, teleta 13—15 Din vse za kg žive teže.
Na dunajski goveji sejem 18. t. m. je bilo prignanih 3143 glav, od tega iz Jugoslavije 272. Notirali so: voli najboljši 1.70—1.96, I. 1.45-1.70, II. 1.20—1.40, III. 0.90—1.15, biki 1.10—1.40 (izjemoma 1.40) šilinga za kg žive teže. Vse kvalitete razen I. prima so se napram prejšnjemu tednu znižale za 5 grošev.
Na dunajski prašičji sejem 19. t. m. je znašal dogon 20.306 glav, od tega iz Jugoslavije 2320. Notirali so: špeharji 1. 2—2.05 (izjemoma 2.10), angleški križani 1.90—2.06 (izjemoma 2.10), kinetski 1.80—2.05 (izjemoma 2.10), stari 1.75—1.85, mesnati 1.60—2.10 (izjemoma 2.15) šilinga za kg žive teže. Čeprav je bil večji dogon, so ae mesnati prašiči hitro prodali. Pocenili so se tudi špeharji.
Cene prašičev v 1'ragi popustile. 18. t. m. jo bilo prignanih 5659 glav, od lega iz Jugoslavije 369, ki so se prodajali po 9.60—11 Kč za kg živo teže. Nadalje je bilo na goveji sejem prignanih 895 kom., od tega iz Jugoslavije 36. Cene so bile za jugoslovansko blago: biki 5.60—6.80, teleta 6.10 KČ za kg žive teže.
Prvovrstna živina se je v Milanu v ceni učvrstila. Tako so notirali 18. t. m. (v oklepajih 11. t. m.): voli I. 4.70—5.40 (4.60—5.10), II. 4.10 do 4.00 (3.90— 4.50), III. 2.70-4 (2.70-3.80); krave I. 4.40—5 (4.20—4.90), II. 3.40—4.30 (3.20—4), III. 2.20-3.30 (2.20—3.10). Konzum mesa je nekoliko popustil. Ponudbe živine je tudi manjša, ker so kmetje zaposleni z deli nn polju. Vsega skupaj jo bilo na sejmu 950 glav, od tega iz iuozemstva 500, največ iz Francije in Jugoslavije.
Шог&а
20. junija 1928.
DEN \ R.
Na deviznem tržišču sta danes oslabeli devizi Praga in Trst, dočim so druge ostale neizpremenjene. Pri sruednjem prometu je Narodna banka intervenirala v vseh devizah razen Pariza, Trsta in Ne\vyorka, kjer je bilo zaključeno privatno blago v manjših zneskih. Devize Trst je danes v Cu-rihu oslabela od 27.27 na 27.25.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
20. junija 1928.
	povpraš.	pon.	srednji	sr. 19. VI.
Amsterdam	—	2292.51		_
Iterlin	1357.—	1360.-	1358.50	—
Budimpešta	—	991.20	—	—
Curih	1093 50	1096.50	1095.—	1095.—
Dunaj	798.55	801.55	800.05	8(Л).05
London	277—	277.8(i	277.40	277.40
New.york	56.72	66.92	56.82	56.82
Pariz	222.20	224.20	223.20	_
Praga	168. 5	168.85	168.45	168.50
Trst	29 Г.—	299.—	298.—	298.75
Curih. Belgrad 9.13, Вегџп 123.98, Budimpe-Stal 90.55. Bukarešt 3.18, Dunaj 73j01, London 25.3225, Ne\vyork 518.70, Pariz 20.3825, Praga 15.375, Trst 27.25, Varšava 58.15, Sofija 3.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Kred. zavod 165—175, Vevče 105 den.. Ruše 280—300, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske smreka-jelka monto od 18—48 mm od 16 naprej med in 24 fko vagon meja 1 vag. po 517.50; deske hrastove (podnice) 42 mm 2.85 m dolž. z nadmerami L, II. od 18—2fc fko vag. meja 1 vag. po 1260; trami merkantilni 4-4, 4-5, 5-7, 6-8 od 5—7.50 m fko vag. meja 1 v, po 800 Zaklj. 3 vag. Tendenca neizpremenjena.
Dež. pridelki (vse samo ponudbe slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): pšenica baška 78-79 kg 2% 395-397.50, nova za julij 885- 337.50, avgust 327.50-330, moka Og, vag. bl„ fko Ljubljana, plač. po prejemu 530—535, koruza nova suha 332.50—335, činkvantin 345 - 350, ajda domača 295, oves baški rešetan 305—310. Zakli. —, Teudenca mlačna.
J^ajje nouega
KOLEDAR.
Četrtek, 21. junija. Alojzij. — Solnce stopi 1 v znamenje raka oh 17.07. — Začetek poletja. Najkrajša noč (8 ur 26 min.) in najdaljši dan (15 ur 34 min.). — Po pravoslavnem koledarju 8. jim., po muslimanskem 2. I. 1347. (Včeraj je bilo novo leto.) Po židovskem 3. X. 5688.
ZGODOVINSKI DNEVI.
21. junija: 1872. je umrl pesnik in pisatelj Blaž Potočnik. — 1580. so pričeli v idrijskem rudniku pridobivati živo srebro. — 1884. je bil dr. Missia imenovan za ljubljanskega škofa. — 1804. se je rodil pesnik Gabriel Seidl. — 1819. se je rodil v Kolnu komponist Jacques Offenbach. — 1914. je umrla pisateljica Berta y. Suttner.
-k Za pomožnega škofa lavantinskega je imenovan g. prelat in stolni dekan v Mariboru dr. Ivan Tomažič. Novoimenovanemu g. škofu naše nnjprisrčnejše čestitke!
•k Za častnega komornika je imenovan ljutomerski župnik g. Andrej Lovrec.
k Iz državne službe. Predstojnik davčnega okrajnega oblastva v Kamniku Slavko S a -v i n š e k je premeščen v isti lastnosti v Novo mesto. Dosedanji predstojnik davčnega okrajnega oblastva v Novem mestu Ludovik Muha je premeščen v Kamnik.
~k Uspeh »Jutra« za rudarje. Znano je dejstvo, da si »Jutro« in ž njim »Samostojna demokratska stranka« lasti zase vsak uspeh, ki ga za koga kdo doseže, bodisi v parlamentu ali kje drugje. Za take »uspehe« zadostuje navadno kratka notica v »Jutru« in je že vse doseženo. Tako je n. pr .napisalo »Jutro« dne 19. t. m., da je njegov uspeh, da je oblastni odbor dal za gladujoče rudarje 100.000 Din podpore, ker je »Jutro« že 7. t. m. napisalo, da naj da oblastni odbor rudarjem podporo. Radovedni, v koliko se je oblastni odbor tega poziva ustrašil, smo na naše vprašanje dobili odgovor, da oblastni odbor »Jutra« ne čita, zato tudi tista notica v »Jutru« oblastnim odbornikom ni znana. Dal je oblastni odbor svojo podporo le na intervencijo »Jugoslovanske strokovne zveze« in poslanca F. Križnika. »Jutro: je pa tudi slab računar in pravi, da mora dobiti od te podpore 100.000 Din 2000 rudarjev vsak po 500.— Din. Po našem računu je 2000 krat 500 Din, 1,000.000 Din (en milijon dinarjev). Zato naj še »Jutro« to pove, kako bi ono razdelilo 100.00C Din na 2000 ljudi tako, da bi vsak dobil 500 Din. Ni čuda, če so šle demokratske banke v franže, ker niso znali računati.
k Nove šmarnogorske zvonove, ulite v šentviški zvonarni nad Ljubljano, je na odbo-rovo prošnjo preizkusila komisija treh glasbenih oz. zvonarskih strokovnjakov in sicer: ravnatelj konservatorija Matej H u b a d , stolni kanonik dr. Franc K i m o v e c in vodja stolnega zbora Stanko Premrl. P. Hugolin Sattner, ki je bil tudi naprošen, se zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Komisija je zvon za zvonom natančno preiskala in ugotovila, da imajo vsi štirje zvonovi odlične kvalitete! glavni ton je s stranskimi v vzornem razmerju. Vsak posamezni zvon kaže popolno vrsto naravnih alikvotnih tonov: pod glavnim tonom čisto spodnjo oktavo in čisto kvinto, nad glavnim tonom veliko terco, čisto kvinto itd., tako da vsak zvon intonira popoln durov trozvok: veliki A-durovega, drugi Cis-durovega, tretji E-durovega, četrti Fis-durovega. Ker so ti toni ▼ tako izredno ugodnem razmerju, je glas vsakega zvona poln, zgoščen, pa hkrati jasen, mehek in voljan. Veliki zvon je vsled svojega mogočnega, krasnega glasu vzbujal še posebno pozornost, tako da tako sijajnega zvona sploh ne poznajo. In je prav tako, da zvon, ki je v Sloveniji najtežji, ki ima najnižji glas, ima tudi najlepšega, najmogočnejšega; prav je, da je prvi orjaški zvon, ki se je tako izredno posrečil, posvečen Kristusu Kralju. — Tudi medsebojno razmerje med zvonovi, kakor se bo kazalo v skupnem zvonjenju, je smatrati za ugodno, tako da bo Šmarna gora 8 svojim novim premogočnim zvonilom — sam veliki zvon tehta nad 62 starih centov, nekako 10 centov več kot prejšnji — v ponos in veselje vsem, ki so se za novo zvonilo trudili, zanj prispevali, v veselje in ponos tudi zvonarni, ki ga je ulila. — Bog daj še obilo dobrotnikov, saj darov bo še veliko treba, da se vsi stroški poravnajo. — Zvonove bodo v ponedeljek 2, julija slovesno prepeljali na goro. Manjše tri s konji, velikega bo pa vleklo deset parov volov; poleg tega bo sodelovalo vse savsko gasilsko okrožje, da poprime zla-šmaren jih bodo pa škof na gori slovesno posti na strminah in na ovinkih. — Na veliki svetili.
k Za Šmarnogorske zvonove je po gospej Juliji Tevševi poslala iz Amerike neimenovana dobrotnica 500 Din, g. Rozi Habjan pa 2 dolarja To kaže, da se tudi naši Amerikanci trudijo, da prispevajo za najlepše zvonilo v Sloveniji.
k Okrajna organizacija SLS v Ljutomeru
ima v nedeljo, 24. junija t. 1. po prvi sv. maši t. j. ob pol 8. zjutraj v okrajni posojilnici v Ljutomeru sejo širšega odbora okrajne organizacije, na kateri poroča zastopnik tajništva
SLS v Mariboru. Vsi člani širšega odbora naj se te seje prav siguruo udeležijo.
kr Uslužbenski davek. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je založila »Seznam odteg-njenega davka« in sicer za večja podjetja do 32 uslužbencev stane pola 1.50 Din, od 100 pol dalje pa po 1 Din. Za manjše obrate do 12 uslužbencev pola Din 1, od 20 pol dalje po 70 par. Istotam se dobi tudi: Tabela za preračunavanje uslužbenskoga davka. Komad po Din 10.
*	Občinske volitve. Dne 17. t. m. so se
vršile občinske volitve na Sladkem vrhu. Postavljeni sta bili dve listi (nemška in slovenska). Slovenska lista je dobila 2, nemška pa 7 mandatov. — Istega dne so se vršile občinske volitve tudi v Tratah, Velki, na Dražnem vrhu, Rosengrundu in v Ščavnici. V vseh teh krajih je bila vložena samo lista SLS. — 29. t. m. se vrše občinske volitve pri Sv. Juriju ob Pesnici in v Slatinskem dolu. — Decembra t. 1. pa bodo občinske volitve pri Sv. I^enartu v Slovenskih goricah in v Leskovcu.
*	Hotel pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru smo odprli 15. junija. Ker je povpraševanje po sobah zelo veliko, prosimo gospode duhovnike, ki so člani duhovskega podpornega društva, da se čimprej javijo, ako reflektirajo na sobe v juliju in avgustu. Jako težko je rezervirati sobe za neprijavljene gospode, ker smo imeli s popravili in napeljavo vodovoda veliko stroškov. — Duhovsko podporno društvo. •
k Krožna potovanja v Avstriji. Avstrijske zvezne železnice so pred kratkim uvedle vozovnice za krožna potovanja in ki pomenjajo znatno znižanje voznih cen za ta potovanja po Avstriji. Vsako krožno potovanje se prične pri meji, gre preko Dimaja in se vrne zopet k izhodišču. Na drugih progah, ki niso upoštevane v krožnem potovanju, daje krožna vozovnica lastniku pravico do polovične vožnje v drugem ali tretjem razredu. Krožne vozovnice obstojajo že za potovanja iz obmejnih postaj Pas-sau, Salzburg, Scharmitz, Lindau, St. Marghar reten, Buclis, Gmiind, Marchegg in Nikelsdorf. Veljavnost krožnih vozovnic traja dva mcseca po njihovi izdaji. Na razpolago so v vseh večjih potniških pisarnah; natančne podatke in prospekte pa daje na zahtevo tudi avstrijska prometna propagandna pisarna avstrijskih zveznih železnic Dunaj I., Nibelungengasse 4.
k Važno za svinjerejce. — Oblastni odbor mariborske oblasti je prejel tako ogromno število prošenj za podelitev mrjaščkov po znižani ceni, da letos ne bo mogoče vsem prošnji-kom ustreči. Vpoštevalo se bode v vsakem okraju nekaj gospodarjev; ostali pa pridejo po možnosti na vrsto prihodnje leto. — Novih prošenj naj nikdo ne predlaga, ker jih mora oblastni odbor brez izjeme odkloniti.
k: Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani opozarja svoje člane na občni zbor, ki bo v petek 22. junija 1928 ob 19. uri v beli dvorani Hotela Union v Ljubljani.
k Vlomi pri Trebelncm. Orožniki v Mokronogu so sporočili ljubljanski policiji, da sta bila v občini Trebelno na Dolenjskem pred dnevi izvršena dva večja vloma. Iz hiše Janeza Stariča je vlomilec odnesel nekaj obleke in 500 Din gotovine. Starič ima škode približno 1155 Din. Iz hiše Marije Lesjakove pa je zlikovec odnesel cel kup ženske in moške boljše obleke v vrednosti nad 4500 Din. Obeh vlomov je nujno sumljiv 53 letni Ljubljančan Ivan Frakelj, ki ga je Starič videl bežati s polnim nahrbtnikom od njegove hiše.
k »Sestrična« ministrskega predsednika Vukičeviča. Pred dnevi se je pojavila v Opatiji elegantna dama, ki se je nastanila v najlepšem hotelu pod imenom Eleonora Kovačič, posestnica iz Zagrel>a. Dobila je takoj dostop v najboljšo družbo posebno, ko je spretno razširila o sebi vesti, da je sestrična ministrskega predsednika Vukičeviča. Prvi ji je padel v mre" že neapeljski trgovec Giuseppe Ferro, ki bi rad v Belgradu otvoril hazardno igralnico. Sleparka mu je obljubila, da bo pri svojem »bratrancu« res izposlovala zanj koncesijo, zato pa ji je moral dati 25.000 Din za posredovanje. Drugi je bil belgrajski trgovec Janko N., ki jo je takoj, ko je sUšal, da je sestrična ministrskega predsednika, prosil, naj mu preskrbi od vojnega ministrstva dovoljenje za izvoz bodeče žice in ji je zato izplačal za »stroške« 15 tisoč dinarjev. Slučajno pa sta se oba trgovca seznanila in si potožila drug drugemu, da nista dosegla to, kar sta hotela. Spoznala sta, da ju je potegnila prebrisana sleparka in sta jo naznanila policiji, ki je Kovačičevo aretirala in ugotovila, da je njeno pravo ime Nevenka Lu-kič in da še oddaleč ni v sorodu z Vukičevičem .To pretvezo je uporabila za to, da je prišla v boljšo družbo in tam sleparila.
k Slovenec se je v Sarajevu ustrelil radi bede. V Sarajevu se je te dni ustrelil radi brezposelnosti 25-letni Slovenec, delavec Robert Flikar. Flikar je iskal v Bosni dela, ker ga ni mogel najti, se je odločil, da gre prostovoljno v smrt. Napisal je poslovilno pismo svoji materi, v kateri sporoča, da gre raje v smrt kot živeti nepošteno. V drugem svojem pismu je napisal, da je hotel .že v nedeljo izvršili samoumor. Vzel je svoj revolver in odšel
i v kavarno Šafardari, toda tam je naletel na
svoje rojake — člane ASK Primorja, ki so se mudili v Sarajevu in zato ni hotel s samoumo-rom osramotiti svoje rojake.
•k Velika avtomobilska nesreča pri Mo-etarju. Blizu Bileča pri Mostarju se je pripetila v ponedeljek ob pol 9 zvečer grozna avtomobilska nesreča. Vojaški tovorni avtomobil, last krajevnega poveljništva v Bileču se je vračal v Bileče brez tovora in z nekoliko osebami. Na nekem mestu ceste, imenovanem Prijedor, se je avto prevrnil v 20 metrov globoko brezdno. Narednik Nota, vojaški šofer in neki civilist iz Bileča, ki so se z avtom vozili, so bili takoj mrtvi in so jih pozneje prenesli popolnoma razmesarjene iz prepada. Razen njih sta huje ranjena še narednik Mi-ljevič in vojak Salič. Na avtomobilu je počila najbrže cev, nakar se je avto prevrnil v prepad.
*	Pretop med muslimani in pravoslavnimi. Med družinama muslimana Avda Meščiča in pravoslavnega Savo Trifunoviča v Šipragu pri Kotorvarošu je vladalo že dalj časa hudo sovraštvo. Te dni so počakali sinovi Avda Meščiča Trifunoviča in njegove tri sinove ter jih s pomočjo še nekaterih muslimanov pretepli do nezavesti. Ko so mislili, da so vsi štirje že mrtvi, so jih pustili na miru. Sosedje so jih odnesli nato domov, kjer sta dva sinova takoj umrla, oče in še en sin pa sta bila smrtnone-varno ranjena prenesena v bolnico v Kotor-varoš. Orožniki so napadalce že polovili.
k Železniška nesreča v Slavoniji. V torek se je pripetila na postaji Erdut pri Vin-kovcih večja železniška nesreča. S tira je skočil tovorni vlak s 13 vagoni. Sedem vagonov se je prevrnilo in tudi tračnice so bile znatno poškodovane. Iz Vinkovcev je takoj prispel pomožni vlak s kovači, ki so progo očistili in popravili. Ves promet je bil zadržan za štiri ure.
*	Dva delavca se ponesrečila v Zagrebu. Na neki stavbi v Culincu pri Zagrebu sta delala dva delavca, Alojz Drame, doma iz Ro-ginske Gorice pri Celju, in neki Bosanec. Bosanec je naprosil Drameta za ogenj, da si prižge cigareto, toda v istem hipu je močan veter prevrnil na nju kolibo, ki je oba pokopala. Oba delavca so nato smrtno ranjena potegnili izpod ruševin. Bosanec, katerega identitete še niso ugotovili, je kmalu za tem v bolnišnici umrl, dočim se Drame še bori s smrtjo.
k Kclo je bil umorjen v Barošu. Sušaski policiji je prijavila žena nekega posestnika z bližnjega otoka, da je njen mož odpotoval pred dnevi na Sušak in da je od tedaj izginil in ni za njim nikakega sledu. Ta prijava je vzbudila pri policiji veliko zanimanje in je sedaj uvedena preiskava, če ni bil morda ta posestnik žrtev zločina, ki se je pred dnevi zgodil v luki Barošu, o čemer smo že poročali.
k S kamenjem so ga ubili. Iz Visokega v Bosni se je napotila večja skupina vaških mladeničev v bližnje Leševo. Pot jih je vodila skozi koruzo, ki je že visoko zrastla. Mladeniči so šli pojoč po dva in dva in se proti mraku približali Leševu, kar se naenkrat vsuje nanje toča kamenja. En kamen je zadel Dušana Nikoliča v prsa. Nikolič je padel in bil takoj mrtev.
k Stcnicol, najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ulica.
•k Reven dijak je izgubil dne 9. t m. popoldne od knezoškof. zavoda do postaje v Št. Vidu 1 par strapac čevljev. Najditelj se prosi, da iste odda pri vratarju v zavodu.
k Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne »Franz-Jo-seft-grenčice. Zdravniška poročila iz vojnih bolnic dokazujejo, da tudi težko bolni radi jemljejo »Franz-Josef« vodo ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
V noči na petek: Bohinjec na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti.
★
O Dogodki v belgrajskem parlamentu so
vzbudili včeraj naravno v Ljubljani ogromno pozornost. Kjerkoli, na ulici ali v javnih lokalih je bilo krvoprelitje v Belgradu edini predmet razgovorov. Komentarji prebivalstva so bili seveda različni, vendar pa so si bile vse sodbe soglasne v enem, namreč da je zločin v skupščini delo eksaltiranega človeka, za katerega mora odgovarjati le on sam. V splošnem se more reči, da je ljubljansko prebivalstvo ohranilo včeraj svojo hladnokrvnost, kljub notranjemu vznemirjenju, ki ga je včeraj radi tega dejanja imel prav gotovo vsakdo. Enodušno pa so vsi obžalovali, da je po prvih vesteh iz Belgrada morilec Puniša Račič ušel. Naše uredništvo je bilo včeraj stalno oblegano po telefonu in z osebnimi obiski z vprašanji po podrobnostih o dogodku v parlamentu.
O Dobrodelna tombola na Gradu. Odbor prosvetnega društva sv. Jurija na Gradu je v svoji seji dne 18. junija pregledal račune tombole, ki se je vršila dne 10. junija na Gradu, jih našel v redu ter sklenil, da se čisti dobiček v znesku 1567 Din porabi tako-lc: Kapeli na Gradu se podari 700 Din za odplačevanje
urefufe nawoije prebavo, tisti želodec ln Črevo sigurno pa priletno. 1 omot v vsahl leharnl Oin 4 -.
harmonija, 867 Din se porabi v podpori revnih družin, in sicer se 367 Din takoj razdeli med nekatere družine, 500 Din se naloži v posebni knjižici za bodoče potrebe.
© Pasji kontumac ukinjen. Ker se v Ljubljani dalj časa ni pojavila pasja steklina, ukinja mestni magistrat ljubljanski dne 23. februarja 1928 pod št. 7286 odrejeni pasji kontumac. Ker se steklina zanaša v Ljubljano ponavadi po tujih psih klatežih, ima mestni konjač nalog, naj poostreno pazi na pse brez pasje znamke in občinstvo prosimo, da nas v lastnem interesu tudi samo pri tem podpira ter take pse naznanja.
O Brezobzirnost kolesarjev. Razni kolesarji se v mestu menda res ne zmenijo več za policijske predpise in jim je osebna varnost pešcev deveta briga. Ta brezobzirnost je vzrok številnim nezgodam, od katerih pa večina niti ni prijavljena. Posebno nevaren kraj za pešce je ob križišču Florijanske ulice in Starega trga, kjer se je pripetilo že več nesreč in karambolov. V torek je prijokala k stražniku devetletna Anica Habičeva, stanujoča v Gajevi ulici 3 in povedala, da jo je pred Zalaznikovo kavarno podrl na tla neznan kolesar. Kolo je šlo deklici čez noge in le k sreči ni dobila deklica še hujših poškodb. Kolesar jo je seveda naglo odkuril. ■— Kolesar Rudolf O. je podrl na tla Marijo Špraj-čevo in jo precej poškodoval. Zagovarjati se bo moral na sodišču.
O Izgubljeni in najdeni predmeti v Ljub' Ijani. V času od 1. do 15. t. m. je bilo v Ljubljani izgubljenega približno 3500 Din denarja, prijavljenega najdenega denarja pa le -r- 50 dinarjev. Dragocenosti je bilo izgubljenih le malo, zato pa več raznih dokumentov in drugih predmetov. Zelo številni so predmeti, ki so jih našli po železniških vozovih, kakor dežniki, palce, klobuki, zavoji, perilo itd.
O Pogrešan. Od doma je izginil neznano kam 321etni zidar Miha Furlič, stanujoč na Glincah. Njegova žena se boji, da se ni možu kaj hudega pripetilo.
O Policijski drobiž. Prijavljenih je več malih tatvin. Neki ženski, ljubiteljem časopisov dobro znani in v Ljubljani popularni osebi, je neznan zlikovec odnesel 800 Din težko prisluženega denarja. — Mesarski po-. močnik Ivan Š. je ovaden, ker je na cesti nad Vičem pretepel s polenom zidarskega vajenca Lada Babnika in ga lažje poškodoval.
O Tovarna Jos. lteich sprejema mehko škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
МГагЉог
□	Papežev častni kaplan je postal škofov tajnik g. Mihael U m e k.
□	Shod SLS bo v soboto, dne 23. t. m. ob 8 zvečer na Koroški cesti 1. Poroča g. narodni poslanec Franjo Žebot. Pridite!
□	Klub oblastnih poslancev SLS ima dne 1. julija klubovo sejo v prostorih Zadružne gospodarske banke.
П O. Poljšak pride 1. julija v tukajšnjo bolnišnico. Na razpolago mu bodo dali 2 do 3 sobe, kjer bo 7/1 ra vil bolnike v vseh bolezenskih štadi-jah. Tudi bolnice iz dermntološkega oddelka mu bodo izročili v zdravljenje. Ob določenih dneh bo potem zdravnik vršil pregled nad bolniki, da se bo iahko prepričal, v koliko lečenje napreduje. Gosp. Poljšaku je tajnost glede njegovih zdravilnih uspehov zajamčena.
□	Pritožbo staršev. Govorili smo o starših, ki so se pritoževali radi šolskih izletov. Nekateri gospodje učitelji so vozili otroke kar na Bled, v Logarsko dolino itd. Pri tem pa se ne sme pozabiti, da vsi starši ne zmorejo teh visokih stroškov. Svoje dni so se izleti vršili v bližnjo mariborsko okolico; saj je tudi tu veliko prirodnih krasot. Bled in druge krasote naše slovenske zemlje pa si bodo otroci lahko pozneje ogledali, ko si bodo sami služili svoj kruh in ko si bodo to lahko privoščili. Te vrstice smo zapisali radi upravičenih pritožb revnih staršev in pa, da bi se prihodnje leto, ko se bodo delali izletni načrti, upoštevale od strani morodajnih činiteljev.
□	Torej uspeva. Kakor izvemo, namerava tukajšnja tkalnica Doktor in drug postaviti nov oddelek za ovčjo volno in bombaž. Najboljši dokaz, da te vrste industrija pri nas lepo uspeva. Na drugi strani pa bodo z razširjenjem obrata brezposelni delovni sloji dobili zaslužka.
□	Izginil jo 15 letni Konrad Fras, mizarski vajenec pri mizarskem mojstru Zelencu v Ulici 10. oklobra, stanujoč na Aleksandrovi cesti št. 64. V ponedeljek dne 18. t. m. je šel ob 7 zjutraj od doma, ni prišel omenjenega dne k svojemu mojstru in se sploh ni več vrnil domov. Dečko je šibke iu visoke postave, tenuiorjavih las in nosi delavno obleko (sivkast suknjič, zelenkaste hlače), na glavi pa ima sivo čepico.
□	Ali so bo za drugo kolonijo dobilo brezobrestno posojilo? Včeraj se je zaključilo zbiranje prošenj za enodružinske hiše. Natančno število se še ni dognalo, jih je pa 250 do 3(10. Oi teh je čez 50 takih, ki reflektlrajo in imajo prednost za prvo kolonijo. Vsi drugi bi prišli vpoštev za hiše z višjim odplačevanjem. Tudi ti poslednji, posebno še železničarji, pa si seveda tudi prav upravičeno želijo, da bi imeli hiše z nižjim odplačevanjem. Ako bi se tudi za to zidanje dobilo denarja po 4%, bi potem vse hiše bile na enako odplačevanje. Poizkusilo se bo to posojilo nn kak način dobiti. V tem slučaju pa bi morda občina sama iz kakih fondov, iz gradbenega fonda morda, krila razlika na obrestih. Občina bi v tem slučaju rešila stanovanjsko vprašanje na celi črti in bi bil konec stanovanjske krize še to poletje.
□	Prihod cirkusa »Kiudsky« — prevara? Pred 10 dnevi se je pojavil v Mariboru nezuaaec.
Ksantipa piše Prodiku
Pošljem to deklico s to novico k Tebi, o Prodikos, ker vem, da si ob tem času pri pouku, skrbeč zase in za svojce, drugače ko moj nesrečni mož, ta norec od vsepovsod, ki ne prinaša drugega domov ko zasmeh Atencev. Naznanim Ti torej, da mu, če ga kje vidiš, poveš, da sem včeraj krog poldne porodila fantka. Obračam se prav nate za to prijaznost, ker vem, da Te ne mara, in torej ne bo začel govoričiti s Teboj o tej novici, in bo prišel koj »k meni, ki ga čakam že tri noči. 0, jaz sirota! Dobro vem, da o meni ne govori kaj lepo, če mu sploh pride v njegovi izbrani družbi na misel govoriti o meni. Saj mi dostikrat pove, da se pri meni vadi, kako je treba prenašati zlobnost ljudi. Tako se norčuje iz mene, uboge ženske, ko vendar drugega ne storim, kakor da po svojem preudarku skrbim za hišo in vršim svojo dolžnost. Ce mi reče, da me hoče poboljžati, pa Vas vprašam, kako more biti kaka žena še kaj boljšega? Kako bi bilo to mogoče? Nič se ne vtikavam v njegovo modrovanje in tudi molčim, ko govori včasih, kakor bi bil Bog v njem in da se ne more brigati za dom in hišo. Toda — modrovati je eno, otroke roditi je pa drugo — pa nič manj! Kdo ve, kam ga bo še pripravilo modrovanje! On ni prišel z modrovanjem niti tako daleč, da bi nam mogel lajšati bedo našega revnega življenja. Le zakaj se ponaša, da noče denarja za svojo umetnost, ko ga sprejemate tudi vi — sofisti — pa ste z vsemi svojimi novo-tarijami vse bolj zabavni kakor ti čednostni patroni! Kakšen ponos je to, če še tak ponos ni, da bi mogel preskrbeti emo ubogo žensko! Hudobnež bo tako končal, da bo vse razjezil. Že zdaj dolgočasi ljudi tega mesta, ki ima gotovo dovolj prostora za čvekače. Čevljarja potegne za rokav zato, da mu reče, da nič ne ve — pa tudi zares nič ne ve, kako se dela čevelj. To ni zame nobena modrost, katera ne pozna tudi majhnih in navadnih reči, ki jih ima življenje. To ni drugega ko bahavo besedičenje norca. Zato znate o vsem tako dobro govoriti, ker ste vsi skupaj sami sleparji. Jaz pa ležim tukaj in stara, slepa Eunoja iz Mizarske ulice mi podaja otroka k prsim in mi potem kaj povrč. Pa mislim, kako se vi potepate po cestah in vežete ljudem otrobe, da so jim polne glave od vas. Če že niste norci, ste pa na vsak način zelo neumni. In če ne more moj mož pomagati v majhnem meni, ubogi ženi, kako bi pomagal šele onim gospodom, ki jih teži življenje še vse bolj ko mene v domačem kotu!
Prosim Te, o Prodikos, povej mojemu možu, kako je z menoj doma, in da naj spričo čudežev svoje pameti nikar ne pozabi na čudež majhnega otroka. Z Bogom!
(Nem. Fr. Blei.)
Ekspres čez Pireneje
Dne 17. t. m. se je v svetovnem prometu izvršil znamenit dogodek: v navzočnosti predsednika francoske republike in španskega krafja sb izročili prometu prvo veliko trans-pirenejsko železniško progo.
Pirenejsko gorovje je doslej nekako zapiralo Španijo pred ostalo Evropo. Saj sta vodili doslej preko Pirenej v velikih ovinkih dve pritlikavski progici: prva med postajama Cerbere in Port-Bou ter med postajama Hend-faye in Irun. Sedaj pa je tehnika zmagala Pireneje v ravni progi: nova železnica teče po sloviti Aspeški dolini do španske postaj Jaca kot podaljšanje proge od postaje Pau v Be-dous. S tem se je uresničila prva izmed treh železniških prog čez Pireneje, ki jih predvideva mednarodna konvencija z dne 18. avgusta 1904.
Nova transpirenejska železnica je tehnična umetnina prve vrste. Proga teče po dolini Gave do Somportskega prelaza, preko katerega so bili prišli Arabci, vodi skozi 14 tunelov in šestkrat prekriža dolino: trikrat na jeklenih mostovih in trikrat na viaduktih.
Izhod proge je na kolodvoru v Bedous v višini 400 m; nato doseže špansko mejo v 875 ni dolgem predoru, katerega najvišja točka leži 1211 m nad morsko gladino; nato se spušča proga zopet do mednarodnega kolodvora v Canfrancu, ki leži 1194 m visoko. 811 m višinske razlike je že lepa reč in lokomotivi starega sestava bi preje pošla sapa, nego bi zmagala tako plezalno turo. Toda moderni lokomotivi je to delo malo več nego igrača, saj znaša njena najmanjša brzina na tej poti še vedno 40 km.
Vstopnino po teži in starosti
Dijaški visoL.solski kolegij v Los Ange-lesu je hotel prirediti akademično slavnost s plesom. Ni pa vedel, kako naj določi vstopnino. Slednjič so sklenili, da bo morala vsak<v dama, ki bo prišla na ples, plačati vstopnino i po svoji telesni teži. V ta namen so postavili pri blagajni več osebnih tehtnic in dijaki so ugotavljali vstopnino za vsako damo posebej. Vsa stvar je izvrstno iztekla in zgled je takoj | našel posnemalce. VVashingtonski dijaki so za svojo ustanovno slavnost določili vstopnino po letih plesalk. Vsaka dijakinja je morala pri blagajni pokazati svoj rojstni list in plačati za vsako leto svoje starosti po dva centa. Tudi tu je bilo zelo lepo, saj so bile povabljene samo študentke. Pomislimo pa, če bi hoteli pri kaki drugi plesni prireditvi pobirati vstopnino po rojstnem listu plesalk! 'iroza.
Godba spada med težka dela
S pomočjo aparata, ki kaže, koliko kisika porabi človek pri kakem delu, jc mogoče ugotoviti, koliko delovne sile zahteva kako delo. Ako se zviša poraba kisika za 50 do 100 odstotkov nad normalom, govorimo še o lahkem
delu, ako p« znaša poraba 200 in več odstotkov preko redne mere, potem označimo tako delo kot težko. Te dni eo delali take poizkuse na godbenikih v Davosu. Govorjenje zahteva 40 odstotkov, petje 19 do 23 odstotkov več kisika. Pri pianistu pa, ki je igral čisto mirno, so ugotovili do 200 odstotkov, pri nekem virtuozu na glasovirju pa celo 270 odstotkov. Potemtakem bi bil igralec na glaso-virju težak. Pauka zahteva 161, boben 238 do 324 odstotkov več kisika. Zato pa izdiha goslač samo 64 odstotkov, kontrabasist 48 do 98 odstotkov, čelist 83 do 129 odstotkov, trobentač pa celo samo 32 do 60 odstotkov. To je pa pripisati samo nekim mehaničnim oviram, ki preprečujejo pri trobentaču večjo porabo kisika. Isto velja za petje.
Ženo je prodal
Kmet Dobri Vinarov iz Gornega Čiflika v Bolgariji je imel zelo lepo, a manj dobro ženo. Ta žena je bila zelo všeč sosedu Geor-giju Mirčevu, ki mu je bil Vinarov dolžan 4000 levov. Ko je menica zapadla in Vinarov ni imel s čim plačati, je Mirčev predlagal, da uniči Vinarovo menico in mu vrhu tega plača še 6000 levov, ako mu Vinarov odstopi — svojo ženo. Vinarov je bil hitro zadovoljen s kupčijo in Mirčev je odpeljal Vinarovo ženo kot pošteno plačano »blago«. Toda možakarja se nista dolgo veselila dobre kupčije. Policija je zvedela za stvar in oba zaprla. Kočljiva pa bo rešitev zato, ker utegne Vinarov izjaviti, da žene ne vzame niti za »šenk« nazaj.
Če se otroci igrajo rablje
V Schonaiche pri Berlinu so minolo nedeljo 13- do 141etni dečki za šalo vprizorili sodno razpravo, pri čemer je igral obtoženca 141etni sin učitelja Thomasa. Razsodba se je glasila na smrt na vešallh in sc je imela takoj izvršiti. Obsojenec je moral stopiti na desko, ki je bila položena čez neki čeber. Deček, ki je igral rablja, je pritrdil na bruno vrv, napravil na drugem koncu zanjko in jo vrgel obsojencu za vrat. Le-ta se je v igri strašno grdo kremžil in zvijal; pri tem mu je pa nenadoma zmanjkalo tal ter je zdrsnil iz čebra. Obvisel je v zraku in vrvica se je zadrgnila. Predno se je ostalim dečkom posrečilo odve-zati vrv, je bil Thomas že mrtev.
Sejmske zanimivosti
Na spomladnem sejmu v Heidelbergu je med drugimi postavil svoj šotor neki podjetnik, ki je kazal radovednim sejmarjem pritli-kavskega »princa« iz Afrike in njegove tovariše. Tamkajšnjemu mladinskemu uradu se stvar ni zdela čisto v redu ter je prosilo policijo, naj si pritlikavce od bliže ogleda. Dejansko je policija dognala, da je nastopal kot pritlikavski princ neki 121eten, duševno zaostal berlinski deček. Policija je dečka podjetniku takoj odvzela in ga izročila v oskrbo mestnemu dečjemu domu. S tem je pa slabo naletela pri malem »princu«, ki se je branil na vse kriplje in zagrozil sestri oskrbovalki v najčistejši berlinščini: »Zbijem ti vse kostiU
лдЈaha
тжсе
Rusko založništvo
»Die Literarische Welt« z dne 8. junija t. 1. prinaša razgovor svojega sotrudnika z vodjo ruske drž. založbe. A. B. Halatov-om, ki ie na »Pressi« v Kolnu organiziral ruski oddelek. Njegovi podatki so ne samo zanimivi, ampak tudi v veliki meri in-struktivni za kulturne prilike v Sovjetski Rusiji sploh, ker je založništvo vsepovsod verno zrcalo kulturnega stanja, stremljenj ter intenzivnosti, s katero se rešujejo kulturne naloge kakega naroda.
Ruska državna založba je ne samo po svoji produkciji, marveč udi po svojem vplivu nedvomno največja svetovna založba. Lansko leto je izdala sto milijonov knjig in produkcija s padanjem analfa-betizma še vedno raste. Ruska državna založba izda 60 procentov vseh knjig, ki izidejo v Sovjetski Rusiji. Poleg tega krijejo v posameznih sovjetskih republikah organizatorično samostojne državne in krajevne založbe pokrajinske in lokalne potrebe, zlasti v stotini neruskih jezikov in dialektov, ki se govorijo v Sovjetski Rusiji in ki so priznani kot šolski in deželni jeziki.
Od ogromne produkcije ruske državne založbe ki obsega 1500 avtorjev, odpade 60 procentov na šolske knjige, nadaljnih 20 procentov na znanstveno in popularno-znanstveno literaturo, predvsem na ekonomske spise, ostalih 20 procentov, torej 20 milijonov knjig pa na beletristiko.
Med beletristično literaturo zavzemajo veliki ruski avtorji 19. stol. prvo mesto, obstoja pa tudi močno zanimanje za inostranske klasike; sedaj pridejo na knjižni trg cenene ljudske izdaje Shakes-
S:areja, Goetheja in Schillerja v zelo visokih na-adah. Višina naklad moderne literature je zelo različna, zlasti privlačni romani kot je »Cement« od Gladkova, so dosegli naklado preko 100.000 izvodov. Razmeroma visoke naklade so se dosegle tudi pri nekaterih subskripcijskih velikih delih. Tako ima na 150 zvezkov preračunana Sovjetsko-ruska Enciklopedija čez 70 000 naročnikov, velika celotna izdaja Karla Магха pa je dobila celo 130.00 naročnikov.
Čeprav tvori ruska državna založba glavno oporo uradne sovjetske propagande, je vendar čisto trgovsko podjetje, ki ne daje ničesar zastonj, tudi propagandne literature ne. Isto je s šolskimi knjigami, ki jih mora šolska uprava kupiti, če jih hoče dati ljudstvu brezplačno* na razpolago. Državna založba dela s 4 velikimi tiskarnami, od katerih se nahajata dve v Moskvi in dve v Leningradu. Uprava podjetja ima svoj sedež v Moskvi
Založniška kalkulacija se v Sovjetski Rusiji ne razlikuje preveč od prakse v kapitalističnih deže'ah. Knjiga, katere izgotovitev stane n. pr. 1 rubelj, se prodaja za 1.80 rublja, 20 procentov odpade na splošne stroške in dobiček podjetja, 33 procentov pa znaša popust prodajalca). Med tem, ko je v prvih letih po revoluciji broširana knjiga skoraj popolnoma obvladovala knjižni trg, se sedaj daje zopet prednost vezani knjigi, pojavlja se celo umet-niško-luksuriozna vezava. Podobno, kot se to vrši v zapadnih državah, de'a tudi ruska državna založba obsežno propagando za knjige v časnikih in
reU'casniške založbe niso z rusko državno založbo v nobeni neposredni zvezi, pač pa državna založba sama zalapa okrog 100 časopisov, med njimi 60—70 znanstvenih. Naklada teh časopisov znaša 2—5000.
Privatno založništvo ,e v Sovjetski Rusiji le še podrejenega pomena in ne obsega niti 10 procentov celokupne kniižne produkcije. V celoti obstoja ca. 100 privatnih založnikov, ki so se deloma specializirali na prevode inozemskih kniig. Od modernih inozemskih avtorjev, vključno onih državne založbe, stojijo trenutno Jack London. Upton Sinclair m pa Bernhard Kellermann na prvem mestu.
Razstava T. Koi - Br ta V dmar
Dne 3. t. m. se je v aJkopičevem paviljonu odprla XIX. razstava Slov umetn. društva; razstavili so kipar T. Kos in slikarja N. in 1") Vidmar. Vstopnice ali vnbiln uredništvu zn referente sicer niso poslali, toda o javni razstavi treba bralce le informirati, čeprav bi se dalo to ostentativno ne-zaželjenje kritike od strani razstavljačev malo daljše pokomentlrati.
T. Kos je razstavil okrog 20 terakotnin plastik in reliefov, ki nnpravljajo nekakšen utis disciplino in vestnosti. Vidi se temu delu študij pri sodobni Evropi; avtor je tudi postal globlji, dasi še ne povsem svoj. Neke plastike so snovrfo izbrane in pojmovane še v duhu poekspresionistične plastike v smislu naturalističnega l'art pour 1'art. To so nekatere (Zamišljena, Dekle) dobro rešene for-
malne naloge dinaimičnega izživetja forme v preg-nantnem okvirju bloka; tudi portreti napravijo vtis. Zdi se mi, da sta relirfa »Življenje I. in II.« najnovejši Kosovi deli. Ti dve že kažeta moderno realistično stremljenje, preprosto pregnantno in plastično obdelavo in »realno« kompozicijo.
Vidmarja sta, skoro bi dejal, bolj učinkovala brž ko sta prišla iz šole t. j. na lanski (ali predlanski?) razstavi na velesejmu. Ne morem se znebiti močnega vtisa, da je vsa ta njuna umetnost nekaj zelo zunanjega, šibkotnega, le navideznega, ki pa hoče za vsako ceno iimponirati in so uveljaviti, da je ta modernost Ie preštudirana gesta in ne notranja potreba in nujnost. Realističnih stremljenj v sodobnem smislu ne čutim nikjer pri njiju. Ostala sta pri stari plastiki in formalizmu, ki je bila zadnja leta sama sebi namen. Kakor sta nekoč slifila v oljnatih delih Kokoški in v risbah — Meidnerju, tako i sedaj ne kažeta nobenega enotnega. umetniškega značaja. V krajinah sta oboževala Pilona, Th. Rousseaua in — Vlamineka (23) Mtratu; njiju kratka šola se pa pokaže v obliki Feftto nezaslišanega diletantizma posebno v figu-ralnpim okvirju (Vidmar D.: 24, 26, Vidmar N. Portret Seliškarja, 48 Itd.). Piccasov ritem in obris, gradnja, to so stvari, ki jih V. ne razumeta, dasi zazvene iz nju često neke, zgolj zunan je sorodnosti (27). N. Vidmar se je spravil celo nad večje kompozicije (Odnliska. Južina), kjer te preseneti boljši detajl, še bolj pa absolutno nemogoč, kričeč greh neznanja in površnosti tik poleg na isti sliki (glava »Odaliske« ali desne ženske pri Južini). Oe gledaš revščino otročjih portretov, vidiš, da za Vidmarja ni nobeno problematike več. da delata, popolnoma se zanašajoč nase. tja v en dan in brez vsake avtokrllike. Pri tem moraš za sumiti i glede originalnosti pičlih dobrih detajlov; za ta ali oni komolec ali stegno, kos draperije že ne gre, če pa moraš venomer misliti, kje da si to ali ono »že prej nekje videl v neki nemški reviji«,, zgubiš vse dobro mnenje.
Evo, treba je zovedati: manj reklame s bombastičnimi članki, s starosto slikarjev in reritira-jočimi literati. pa ve? šole in avtokritike, več kvalitete in sodobnosti, notranjih perspektiv in resnosti. Škoda zn to, kar zmoreta, da bi še to zapravila kakor svetopisemske talente, žito pa energično na delo z revizijo, sicer bo kmalu katastrofa tu.
Nova Muz'ka «t. 3
Nedavno je izšel tretji zvezek naše reprezentativne glasbene revije, ki je tudi v inozemstvu že vzbudila pozornost. G. Adamič zna poskrbeti za aktualen in sodoben muzikahr material in je tudi v literarnem delu pokazal, da bo skrbel za članke informativne in poučne vrednosti, ki se po snovi ozirajo na veliko Evropo. To pet prinaša Nova Muzika na 12 straneh sedem večjih zborov slovenskih, hrvatskih, srbskih in bolgarskih skladateljev.
Bolgar Hristo* tiči še v »nacionalnem« (Mari motne, cruooko...), Milojevičeva »Slutnja« je dolgo, pa notranje šibko, uialo sodobno delo, Stolcerjeva priredba naše »Ko bo tebe troštal'/« je pri vsej preprostosti le genialna stvar, čeprav še ne kaže sedanjega velikega Stolcerja. Odakov »Kovuč« kaže potenco, čeprav ne zelo modernega stila. Domači skladatelji, zastopani v tej številki so pa Škerjanc, Kogoj in Oeterc. Prvi imu toplo občuteno :>Marijo ln mlinar« na narodno besedilo, zloženo še 1. 1921. Kogoj ima humanio sliko »Vrabci in strašilo«. Opletel ie Župančičev glavni tekst z bogatim »živ-žav« in čiv-čiv«, ki se kontrapunktičuo zelo inveu-ciozno in harmonski drzno oglaša v originalno skladbo, s katero bodo visoko stoječi zbori napravili velik efekt. Osterc je ugla>>bii Novačanovo sa-tirično-groteskno sliko »Familiia«. Groteska in komika sta nekako Oetercu v krvi. Formalno je zbor prava umetnija: kanonična imitucija v strogem smislu je podloga skladbi, ki ima arhitektonsko obliko ABA. Skladba je težka radi silnih, pa efektnih disonanc.
Literarni del ima na čelu urednikov aktualen uvod, ki se tičo razmaha naše zborovske literature, sledi moja splošna analiza Stravinskega opere Oedipus rex. Osterc poroča o poljski moderni in o prvem jugosl. glasbenem festivalu kjer so Slovence seve prezrli, Bolgara llristov in Bersenev pišeta o bolgarski moderni, A Lajovic pa filozofira o eks-portu kulture, identificirajoč eksport pšenice iu eksport muzike in seveda kakor običajno pride malone zopet do zaključka, naj se Slovenci obdamo s kitajskim zidom in postimo Evro|>o kjer je. Ta pa ne drži! — Ta številka N. M. je, kar se tiče nivoja glasbe in raznih južnoslovanskih navodil precej poučna; prinaša pa tudi visokos.toječ material. Mala Nova Muzika prinaša J Ravnikov »List v album«, lahko skladbo liričnega občutja, dalje pet Sirolinih igračic za otroke.	V.
I. produkcija konservatoristov
V soboto 16. t. m. so se kakor običajno ob sklepu šolskega leta začele produkcije konservatoristov. Nastopili <o na tem prvem večeru goslači šole prof. Slaisa, pianistka iz šole prof A. Ravuika in pevci šole proi. Foedranspergove, VVistlnghaua-nove in Betetta. Goslači so lepo podali VVichtlov Trio in komoren stavek iz Čajkovskega, gdč. Kane je igrala na klavir Novaka in Schuberta in pokazala mestoma finočo in poglobljeno podajanje. Gojenci prof. VVistinghausnove Sokova, Korenčano-va in Pucelj so peli Webra, Lajovica in Francka z uspehom, gojenki Foedranspergove Kuraltova in Mezetova sta peli Berso in Osterca — posebno je napravila vtis Mezetova s svojo korajžno sigurnostjo — Betettovi gojenci Popovičeva. Arkova in Rus (peli Gliereja, Meyerheerja, Lajovica, Beethovna in Haydna) pa so se nemara najbolj postavili, posebno Rus, ki je že priznan, dalje Aruova, pa tudi gdčna Popovičeva je imponirsla z discipliniranim znanjem in težko koloraltiro; treba da si glas še okrepi, če hoče v opero. Dvorana je bila povsem zasedena, ploskanja je bilo dovolj. Na klavir so
taktno spremljali gg. Balatka, Šivic in gdč. Valjalo. •
Zbori. Revija nove zborovske glasbe. Ureja Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Dvojna številka za maj in junij se razpošilja v bližnjih dneh. Vsebina glasbenega dela: Joeip Pavčič: Jezdec, mešan zbor; Fr. Medricky: Nedelja, mešan zbor; Martin Železnik: Naši Materi, mešan zbor z orglaml. Vsebina književne priloge: Pesmi Gr. Koritnika in D. Gorinska. Češki pevski festival in ustanovitev Vseslovanske Pevske zveze. S. Osterc: 0 smeri sodobne zborovske glasbe. Dr. A. Schvvab: Ipavci in jaz. Naši skladatelji. Iz naših organizacij in društev. Opera in koncerti. Razno. Zakaj — zato! Iz urednikove in upravnikove listnice. — Zaradi pomanjkanja prostora so izostale rubrike: Zgodovina pevskih društev, Listi in Novosti. Vse pa pride na vrsto v prihodnjem zvezku, ki izide kmalu v začetku julija »Zbori« gotovo zaslužijo, da jih podpre naša glasboljubeča javnost s številnimi naročbami, tembolj, ker je letos naročnina (40 Din) za obsežen, vsebinsko zanimiv, deloma tudi ilustriran list res bagatelna. — Naročite se tedaj na »Zbore« in priporočite jih v na-ročbo svojim prijateljem in znancem: — Naslov: Uprava »Zborov«, Ljubljana.
Gostilna Stumpf-Schrei, Studenci p. M.
najlepši vrt za goste ob Dravi.
Danes
fllojzi|eua veselica кко«ТоП.ЗS"
menu. Vljudno vabim vse svoje prijatelje, znance in goste vobče na lepe ocvrte piške in izborno kuhinjo. - Prvovrstna vina, med temi tudi Me-raner in unionsko pivo v sodčkih.
ALOJZIJ SCHRE1, gostilničar.
Občina Moste pri Ljubljani razpisuje mesto
strojnika
za futa. б!еИгшо
z nastopom službe 1. julija 192в.
Prošnje, opremljene s potrebnimi spričevali o usposobljenosti in dosedanjem službovanju ter z navedbo plače je vlagati pri županstvu občine Moste med uradnimi urami do vključno 27. t. m.
KAMNOSEŠKA INDMST№J&
Ustanovljena leta 1860.
ALOJZIJ VODNIK
LJUBLJANA, poBes gi. Ho t.
Cerkvena umetna dela: altarji prižnice, obhajilne mize itd. Marmornate plošče za mo-bilie, eiektro monter je strojarje, trgovske pulte, mesnice, kopalnice. sto p-njišča in teže v vseh barvah. Nagrobni sporne- / niki, mavzoleil, rodbinske grobnice, kapele marmornati kamini za salone in elegantna stanovanja, kameniti lijaki za kuhinje.
Najnovejši kamin za salon
Meh ib/hnbh
Volivne šanse Smitha
Ze pri zadnjih predsedniških volitvah je bil Smith močan kandidat in bi bil gotovo tudi nominiran, ko bi prav takrat ne bil znani kukluxklanizem na vrhuncu svoje moči. Smith ima namreč dve veliki hibi, ki sta mu pridobili veliko smrtnih sovražnikov: 1. on je katolik, 2. on je »moker«, to je proti prohibiciji. Klanizem je pa ravno produkt protestantovske nestrpnosti in suhaštva. Klanizem je pa našel takrat v nekem Mc Adoo (Mekedu), zetu predsednika Wilsona in njegovem bivšem ministru, moža istih idej, ki je šel v imenu in s pomočjo teh elementov v boj proli Smithu. Demokratska konvencija leta 1924 je bila velik fiasko. Nad stokrat so de-legatje glasovali, da bi bili prišli do dvetre-tin^ske večine, toda nobena stranka ni hotela ]*jpustiti, ne Sinithova, ne Mc Adoova. Ze takrat se je pokazala velika moč Smithova. V teh štirih letih so se pa razmere radikalno spremenile v prilog Smitha. Republikanska stranka je umazana. Kukluxklanizem je na tleh. Tako sramotne stvari so prišle na dan izza kulis te organizacije, da so morali celo ime organizaciji spremeniti. Prohibicija rodi teko žalostne in tako sramotne sadove, da se je sramujejo celo že lastni njeni očetje in zagovorniki. Edino orožje proti Smithu je ostalo še njegov katolicizem. Zato se je ves proti-katoliški in suhaški element združil že minulo zimo in začel boj proti njemu zaradi njegove vere. Velik del časopisja je nastopil proti njemu. V raznih deželah so začeli nastopati proti njemu razni voditelji in ga napadati. Celo v senatu samem je nastopil senator Hefflin z veliko silo proti njemu in proti katoliški cerkvi. Obdolžil je cerkev, da je organizirala velik politični stroj, ki bo skušal spraviti po Smithu Združene države ]>od kontrolo papeža v Rimu! Tal-:o daleč je prišlo in toliko prahu je vzdignil ta boj, da se je že zdelo, da je Šmitliova kandidatura pokopana. Toda čudno! Takoj so se našli možje med nekatoliki, tudi v senatu, kakor tudi med časnikarji, ki so to gonjo ostro obsodili in nastopili proti nji. To pa ne samo pristaši demokratske stranke, temveč tudi republikanske, katerim se je gabila ta verska nestrpnost, tako tuja ameriškemu pojmovanju verske svobode. Poleg teh je tudi Smith sam dal krasno izjavo, ki je pojasnila njegovo stališče do cerkve in cerkve do njega, ako bi bil izvoljen za predsednika. Tudi več odličnih katoliških duhovnikov ?e je izjavilo in pojasnilo katoliško stališče. Tako je neki duhovnik Rev. Duffy v Newyorku izjavil: »Ako bi papež napadel z orožjem Združene države, bi jaz kot duhovnik bil prvi, ki bi zgrabil za orožje proti njemu.« In res v nekoliko mesecih se je ozračje čudno sčistilo in iz tega prahu se je še lepše in še jasneje zasvetil čisti značaj Smithov in njegova zmožnost vladanja. Danes ima Smith v demokratski stranki, lahko rečemo, 00 odstotkov volivcev za seboj, ima jih pa tudi v republikanski stranki veliko, ki liodo sicer volili republikansko listino in so po političnem prepričanju republikanci, toda za predsednika bodo volili pa Smitha ravno zaradi njegove vere, četudi nekatoliki, da se zada tej verski nestrpnosti z njegovo izvolitvijo smrtni udarec. Mc Adoo je popolnoma propadel. Celo njegova ožja domovina, California, na katero je največ zidal pri svojem boju proli Smithu, ki mu je pred štirimi leli najbolj pomagala v boju proti Smithu, mu je danes obrnila hrbet in vsem delegatom naročila, da morajo voliti Smitha.
Ko je Mc Adoo videl, kako pada, se je poslužil še zvijače. Pridobil je močnega demokratskega voditelja, senatorja \Valsha iz Mop-lane, da je šel v boj kot protikandidat Smithov. Ker je videl, kako se obrača narod h katoliku Smithu, je izbral tega senatorja, ki
stranki, da je po nekoliko mesecih osramočen umaknil svojo kandidaturo z mnenjem, da je vsak poskus, oslabiti Smitha, nemogoč. Do da-nes ima Smith že nad polovico delegatov konvencije na svoji strani. Do konvencije, to je konec junija, jih bo imel gotovo še več, kakor jih potrebuje. Tako vse kaže, ako ne pride kaj nepričakovanega vmes, da bo Smith gotovo dobil nominacijo in bo kandidat za predsedniško mesto v jeseni.
Poleg Smitha se poteguje za kandidaturo tudi še šest drugih kandidatov. Vsi so pa daleč zadaj. Največ delegatov ima do sedaj senator R e e d, ki jih ima pa konmj 57. Zato nekateri prerokujejo, da bo Smith nominiran per acclamationem, kar-bi mu dalo posebno veliko moč za volivni boj v jeseni,
Sploh je pa demokratska stranka v veliki krizi za slučaj, če bi Smith ne bil nominiran. V nevarnosti je, da se razsuje. Ker tvorijo velik del stranke katoliki, bi ti vsi gotovo ogorčeni izstopili iz stranke. Z njimi bi šli tudi vsi miroljubni in trezni elementi. Stranka bi se izkazala kot stranko verskih protestantskih nestrpnežev in bi tako izgubila pravico do obstanka.
Nasprotniki imajo še en kanon priprav-, ljen proti Smithu za konvencije, s katerim ga upajo ubiti. Demokratska stranka je posebno močna v južnih državah. Te države so njen steber. Toda te države so pa odločno suhaške. Zato upajo Mc Adoo in tovariši, da bodo dosegli, da bo stranka sprejela v svoj program tudi točko za nadaljevanje prohibicije. Ker je pa Smith »moker«, ne bo mogel sprejeti nominacije, ker bi sam sebe osmešil, ako bi kot mokrač kandidiral na suhaškem programu.
Vendar pa upajo prijatelji, da bo tolika večina konvencije, kakršna je za Smitha, gotovo lahko preprečila, da se ta točka ne bo ustavila v program, vsaj n& tako, da bi se njihovemu kandidatu onemogočil volivni boj.
Kako hude bodo pa jesenske volitve in kako so letos politične strasti razpaljene, so pa pokazale primarne volitve. Samo v Chica-go je padlo 28 bomb in bilo umorjenih več političnih veljakov za časa boja. V Jolietu je celo Slovenec Mišič ustrelil svojega političnega tekmeca Težaka in ga na mestu ubil.
Ali bodo katoliki volili Smitha?
Katoliških volivcev je v Združenih državah nad štiri milijone. Ako bi vsi ti katoliki dali svoje glasove enemu kandidatu, bi to pomenilo skoraj njegovo zmago. Ali bodo dali katoliki vseh strank letos svoje glasove Smithu, ki je z njimi iste vere? Dasi so ameriški katoliki v vseh zadevah vere in cerkve kompaktna masa in skrajno edini, je pa gotovo, da so glede politike popolnoma needini, to je, da so razdeljeni med obe glavni stranki. Največ jih je baje v demokratski stranki. Ker vera nima nikakega stika s politiko, je torej gotovo, da tudi letos katoliki ne bodo enotno vclili, temveč bo vsakdo volil s svojo stranko. Tako Smith ne more računati prav nič na pomoč katoliških volivcev. Nekateri sicer trdijo, da sme računati na pomoč ženskih glasov, ki so jako občutljive, ko je količkaj vera vmešana. Tako bodo baje protestantske žene gotovo volile precej proti Smithu, nasprotno pa bodo
nastopila zlata doba velikanskih dobičkov za nje in zato tega niso poskusili.
Prijatelji Smithbvi se pa tudi tega ne boje. Tolik vladarski ženij, kakor je Smith, pravijo, bo znal najti sredstva, da kaj takega prepreči.
Smitha se boje tudi nekatere zunanje države. Med njimi pred vsem Mehika zaradi verskega boja proti katoliški cerkvi. Smith kot katolik gotovo ne bo mogel in smel podpirati sedanjo mehikansko politiko. Znano je pa, da se Calles vzdržuje na krmilu samo s pomočjo vlado Združenih držav. Tudi je znano, da je bil predsednik Wilson tisti, ki se je dal premotiti svojim agentom, ki so ga nalagali, da je pomagal tej sedanji vladni kliki do krmila, Calles pade danes, ako mu Was-hington odvzame svojo podporo.
Kot demokrata se boji Smitha tudi Anglija. Demokratska stranka se je že za časa Wilsona pokazala kot veliko nasprotnico angleških privilegijev v Združenih državah, med tem ko je republikanska stranka kot stranka raznih milijonarskih kraljev, ki imajo tam velikanske vsote svojega kapitala naloženega, vsikdar podpirala Anglijo, zlasti s tarifom pri izvozu in uvozu. Tako je znano, da Anglija izvaža iz Amerike velik del bombaževe volne na Angleško, kjer izdeluje najrazličnejše volnene izdelke in jih potem uvaža zopet v Združene države na škodo države.
Tudi Italija se boji demokrata. Italijanski volivci v Združenih državah so v pretežni večini republikanci. Ko je padel Wilson, je zato republikanski strankin voditelj senator Lodge takoj objavil izjavo proti Wilsonovi politiki glede nas Jugoslovanov, v kateri je izrazil, da imajo Italijani pravico do kosa Jugoslavije, ker je to baje njih last. Wilson je bil veb'k prijatelj Jugoslovanov, ki so ga baje drugič izvolili, kakor smo omenili zgoraj. Zato se je tolikanj potegoval za naše pravice in je zato tako odločno povedal v Rimu samim Italijanom, da imajo pravico samo do tega, kar je strogo njihovega. Ko bi on ne bil padel, bi se naše razmere vse drugače uredile. Ko je pa
i
I	v*
Kje rešujejo Nobila?
katoliške žene skušale pomagati Smithu, kandidatu njih vere. Volitve same bodo pokazale, koliko je na tej kalkulaciji resnice.
Nasprotno se pa glčde Smithove kandidature čujejo po katoliških listih celo glasovi, ki niso zadovoljni, da kandidira katolik, posebno tako odločen katolik, za predsedniško mesto. Ti se boje, da bo s kandidaturo cerkev veliko več izgubila, kakor pa pridobila, pa naj zmaga Smith ali ne. V volivni borbi bo gotovo,veliko blata padlo tudi na cerkev, pravijo. Ako zmaga, bo vsaka njegova napaka zadela prav občutno tudi cerkev. Nasprotniki bodo strogo pazili nanj in izrabili vsako senco in jo povečali in udarili po cerkvi. Tudi bo moral biti skrajno previden v občevanju s svojo cerkvijo, ker se bo vsaka usluga cerkvi tolmačila kot lavorizem katoličanom, kar bo pa vse pospeševalo mržnjo nekaloličanov proti katoliški cerkvi.
je tudi katolik, vendar suhač. Toda tudi to ni pomagalo. Walsh je dobil tako malo odmeva v-^fc*'-* So pa zopet drugi, med temi tudi chica-
1__ 1' 1	1 1 " 1	- " 1 _ ..... Y	. 1 - i	*1/111лп I А1им/1л1лт I • ! л -w-v n	tt- n t л»»o
Jiki kardinal Mundelein, ki se pa vsega tega prav nič ne boje. Ti pa vidijo v kandidaturi Smithovi dolgo zaželjeno priliko, da naj narod pokaže v dejanju, kar trdi v ustavi in v javnosti, ali so v Ameriki res vse vere enakopravne. Ali je res, da imajo katoliki iste pravice kakor jih imajo protestantje. Ce država sedajle ne mara katolika za • predsednika in sicer tako odličnega moža, kakor je ravno Smith, potem pokaže, da smatra katolicizem za manj vredno vero, da imajo katoliki samo enake dolžnosti, ne pa enakih pravic, da je torej točka v ustavi in vse javno hvalisanje ameriške verske strpnosti samo humbug. In to se mora itak pokazati prej ali slej. In da je ravno Smith mož, ko se more ta boj riskirati, ne da bi se bilo bali fiaska, in da je vredno riskirati vse druge nevarnosti in posledice za tako važen namen, je pa providencijelno prav sedaj prišel ta ugoden trenutek. Cerkev je po mnenju teh mož močna dovolj in pa tudi čista dovolj, da se ji ni treba bati tega boja. Izgubiti ne more nič, pridobiti pa vse.
Demokratskega kandidata in predsednika se pa boji tudi ameriško delavstvo. Niso namreč še pozabili velike panike za časa demokratskega predsednika Clevelauda. Bogataši in industrijci, v veliki večini v republikanski stranki, so se takrat zmaščevali nad narodom zaradi izvolitve demokrata in takoj napovedali boj. Pozaprli so svoje banke in svoje tovarne in vse delo se je ustavilo. Nastala je velika panika in delavstvo je lakote umiralo. In tega se boji delavstvo tudi sedaj.
Ko je bil izvoljen zopet demokrat Wilson, bogataši tega niso mogli ponoviti, ker se je .kmalu začela svetovna vojna, ki jc razmere spremenila in daln VVilsonu močno orožje v roke, da je to lahko zebranil, obenem je pa
republikanska stranka prišla za njim na krmilo, so pa Italijani v nji dobili vso zaslombo za svoje zahteve. Ljubezen republikanske stranke do Italije je pokazala sedanja republikanska vladna večina tudi pred nekoliko leti, ko je šlo za ureditev povojnih dolgov. Komaj 25 centov plača Italija za vsak dolar posojila. Ko je bila pa tam naša jugoslovanska delegacija, je pa jako slabo opravila. Malo manj kot da moramo plačati dolar za dolar.
Tako vidimo, da v resnici cel svet z napetostjo opazuje letošnji volivni boj za predsedniško mesto v Združenih državah in z napetostjo čaka njegovega izida.
Kako bo »a svetu čez 30 let?
Londonski dnevnik »Daily Maik je v svoji desettisoči številki — list je ustanovil Lord Northciiff dne 4. maja 1896 — objavil odgovore raznih svetovnih učenjakov na vprašanje: Kako bo na svetu čez 30 let?
Pijonir francoskega zrakoplovstva Robert Esuault-Pelterie je izjavil, da se bodo čez trideset let prav vsi motorji za letala kurili s petrolejem namesto z bencinom. Z lahkimi motorji bo mogoče v sto urah priti okolu sveta in porabila se bo le tretjina današnjega kuriva. Ze v treh letih pa se bo mogel človek namesto z letalom dvigniti z »ognjeno pšico« do IGOOkm nad zemeljsko površino, tako da bo letel nad zemeljskim ozračjem v vesolj-stvu! Polem bo mogoče določiti kemično sestavo Marsove in Venerine atmosfere in izmeriti množino elektronov, ki jih odpošilja v ve-soljstvo solnce. Ce bi se pa v tridesetih letih posrečilo tudi razbili atom, potem bo mogoče potovati med planeti in potovanje na luno in Mars bo postalo resnica.
Podobno izjavo je podal tudi tajnik vatikanske zvezdarne v Rimu, prof. Pio Emanuelli. Po njegovem mnenju bo v tridesetih letih vprašanje zveze med planeti rešeno. Luna bo prvi svet, na katerega bodo potovali zemljani. Prvi korak bo, da se odpošljejo na luno ognjene pšice. Njihov prihod nu površino lune bo mogoče opazovati s pomočjo močnih daljnogledov. Nato se bodo ognjene pšice izpopolnjevale, dokler ne bodo tako varno sestavljene. da bo mogel z njimi potovati tudi človek. V ta namen je treba dobiti neskončne množine energije, ki je pa sedaj še nimamo. Predpogoj jo razbitje aloina in i/.koristenje ogrom-ue delovne sile, ki je vklenjena v atomu. To
Nadškof pl. Canterbyry, Id grozi z demisijo, ker ni bil sprejet spremenjen angleški obrednik.
vse se zdi še iluzija, toda iluzija, ki jo znanost upravičuje.
Nemški kemik in zdravnik dr. C. Oppen-heimer meni, da bosta fiziologija in psihologija tako napredovali, da bo mogoče v produkciji vsakega posameznika postaviti na pravo mesto. Prišel bo rod, ki se bo svojega dela radoval in s popolnim obvladovanjem naravnih sil proizvajal svoje potrebščine. Posledica bo sihia produkcija vseh mogočih dobrin. Proizvodnja se bo visoko dvignila tudi v preob-ljudenih kitajskih pokrajinah, kjer se sedaj redno oglaša lakota, a po ogromnih površinah Argentinije, Sibirije in Avstralije bodo prebivali delavni ljudje.
Prof. A. M. Low, inžener, je mnenja, da v tridesetih letih vojna še ne bo odpravljena, a proučevanje atoma in uporaba sintetične kemije bosta ustvarila še vse hujša morilna in uničevalna sredstva, nego so bila v rabi doslej. V tem se bodo iznašla tudi nova hranilna sredstva, ki se bodo dala udobneje uživati in lažje prebavljati, tako da se bo voje-vanje tudi v tem pogledu izpremenilo.
Tudi glava se da zamenjati!
Nič novega ni več, da komu vbrizgajo tujo kri, prišijejo uho ali tuj nos; tudi tuj zob e priraste v drugih čeljustih. Toda da bi s- dali zamenjati večji udje ali celo glava,
0	tem še ni bilo slišati — do zadnjega časa. Sedaj se godi tudi že to čudo, vsekakor zaenkrat samo na žuželkah. O tem poroča v časopisu »Zoologischer Anzeigerc Plawil-tschikovv (Plavilčikov).
Operacije na žuželkah izvršujejo z uporabo narkoze: kloroforma ali etra. Predvsem je Plawiltschikow zamenjal glavi dveh žuželk iste vrste, a različnega spola. Odrezal je glavi dvema osama, samcu in samici in pritrdil nato samčevo glavo na samičin trup in obratno. Operacija se je popolnoma posrečila, glavi sta se lepo prirastli. In sedaj se je pokazalo, da glava vlada celemu telesu: glava je pri obeh žuželkah vodila vse njuno dejanje iu ne-lianje.' Samica s samčevo glavo je postala bojevita in je letala za samicami, samec s sami-čino glavo je pa kazal materinske nagone: zbiral je hrano za bodočo zalego in zvijal liste za jajčeca, pi jih vendar nikoli ne bi mogel izleči.
Še zanimivejši je bil poizkus z rjavim hroščem in govnačem, katerima je zamenjal glavi. Tudi v tem slučaju je odločala glava. Rjavi hrošč, ki јз dobil govnačevo glavo, je opustil pohajkovanje po zraku, se zaril v tla, brodil po govnu in ga žrl .Še huje se je godilo govnjaču z glavo rjavega hrošča. Dosedanji njegov element — gnoj — se mu je odtujil, zahotelo so mu je po zelenih drevesnih višavah in sinjem zraku. Toda njegove noge in peruti niso bile ustvarjene za življenje v visokem ozračju — zaman je bil ves njegov napor; ostal je na tleh in poginil, toda kot junak: ni se več vrnil h govnu.
Skrivnosti trgovine.
Pred kratkim je izšel uradni izkaz o avstrijskem uvozu in izvozu v zadnjem četrtletju 1927. Človek bi mislil, da so to suhoparne številke, ki morejo vzbuditi zauimanje samo pri gospodarskih krogih. Toda našel se je brihten časnikar, ki je znal tudi iz tega morja številk naloviti nekaj podatkov, ki nudijo tudi splošni radovednosti nekaj hrane. Takole poroča:
V uvoznih postavkah je tudi 600 kg človeških las. Kaj počne Avstrija s 600 kg človeških las, množina, ki si je v dobi dečje pričeske niti prav predstavljati ne moremo? In vendar se je morala vsa ta množina las porabiti v naši domovini, saj smo v istem ačsu izvozili le 50 kg las. Da v prejšnjih dobah na ženskih glavah ni manjkalo tujih kit, je znano, toda da bi bilo toliko ponarejenih »bubi-kopfov«, da bi bilo zanje treba v teku kratkih treh mesecev 600 kg inozemskih las — kdo bi verjel?!
—o—
Avtomobil padel v prepad. Iz Bileča poročajo, da se je v tamkajšnji okolici ponesrečil vojaški tovorni avtomobil in prevrnil v 20 metrov globok prepad. Pri nesreči so bile 3 o.<ebe mrtve, težko ranjena pa sta 2 vojaka in
1	delavec. Vzrokuesreče ni znan. Na lice mesta jo odšla vojaška komisija.
Џ