Naša društva. Maribor. Mladeniška Marijina družba frančiškanske župnije *V Mariboru ponovi v nedeljo, dne 9. januarja 1927, ob 4. uri poipoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke igrokaz o treh dejanjih »Sv. Alojzijc Vstopnina: sedeži 10, 8 in 6 Din, stojišča & in 2 Din. Med odmori svira dobro izurjen dijaški orkester. — JMariborčani, pridile, ne bo vam žal! Sv. Križ pri Ljutomeru. Veličastno je izpadla zgodovinska iigra iz Neronove dobe »Quo vadis?« Lepa scenerija, prekrasni i&oslumi in električna razsvetljava je pripomogla, da je igra priršla do popolncga efekta. Ponavlja se igra v četrtek, dne 6. jan. <[na praznik Sv. Treh Kraljev) zadnjič. Pridile torej vsi! Sv. Franfiišek Ksaverij v Sav. dolini. Cenjeni čitatelji >Slov. Gospodarjac gotovo mislijo, da Ksaverjanci spimo, ker se y čaaopisju tako redko oglašamo. To pa &i ni dokaz, da časopisja tudi ¦ae čitamo. Saj ni skoro hiše, kjer bi ne imcli kakega časopisu. ilmamo seveda tndi nekaj zapeljanih domovinarjev in kmetskih ¦»naprednjakov«, ki se ne zavedajo, da je protiverski časopis pravi •trup za vsako krščansko slovensko hišo. Letošnje vihre in ne•ttrja tudi nam niso prizanesla, in imajo mnogi prav občutno škodo. In polcg vsch nesreč in nezgod, ki tlačijo kmeta, še neznosni ^davki, tako da kmct dostikrat res ne ve kam bi dejal, da bi se več poznalo. Kljub lcj vsesplošni gospodarski krizi, pa itna kralj alkohol ludi pri nas nekaj svojih zvestih častilcev. To pa je žalost•oo in nam gotovo ni v čast. Toda samo tarnanje in zabavljanje čez danaSnje slabe čase in pokvarjeno mladino pomaga bore oiiilo. Trcba je rcsnega dela, da naša mladina spozna, kam jo privede nczmerno pijnnčcvanje, ker le iz zdrave, trezne in varčne niladine se da kaj narediti. Tudi pri nas je vsa organizirana mlaJdina vzlrnjno na delu. In ko si zgradimo enkrat Društveni dom, bo naSe dclovnnje vcliko lažje. Imnmo izobraževalno druStVo, ki se kmalu sprcmcni v prosvetno drušlvo, dekliško Marijino družbo in Oi-la. Torej drušlvcncga dcla dovolj in za lenarjenje malo časa. 1'onosro razvija pcruli naš Orel; ni siccr štcvilen, omahljivci ao odpadli vsi. Ostali pa so fanlje, ki hočejo v luf-i svojili načel neomejeno vršili svojo nalogo, dano od organizacijc: izpopolnjeyati sebe in reSevati drupe, ker vedo, da niso sami, z nami je tisoče naSih bralov po Sirni naši domovini. Prepričani pa smo tudi, da doscže |>cSčica resnično idealnih delavcev več, kot pa yelika množica omaliljivtcv. Zato gremo svojo pot naprej, ne ©ziraje se na desno, ne na levo. Ne bojimo se nikogar, nnjmanj pa nas|)r«lnikov. DrugiC kaj več. Prisrčen orlovski |>ozdrav. — »Bog živi« poSilja vsem čitateljem in čitateljicam »Slovcnskega <Łospodarja<: fant od fare. 12. januarja, pred^poldne v Sol-Savi. V četrtek, dne 13. januarja predpoldne v L u č a h. V petek. dne 14. januarja predpoldne v N a z a r j i h. V nedeljo, dne 16. januarja, predpoldne pri Š m i h e 1 u, popoldne v M o z i r j u. V četrtek, dne 20. januarja predpoldne v G o r e n j u, popoldne v Šmartinu ob Paki. Lokaie za zborovanja naj oskrbi odbor krajevnih organizacij SLS. Naš kandidat dr. Schaubach je imel pri Šmartinu n. P. v nedeljo, dne 2. t. m., lepo uspel shod. Razložil je prav poljudno pomen novih volitev in naloge oblastne skupščine ali deželnega zbora. Govorili so še: g. namestnik I. Kos in g. Poljanec iz Slov. Bistrice. Volili bomo Slov. Ljudsko Stranko v 1. škrinjico. V Slov. Bistrici se vrši y nedeljo, dne 9. januarja ob 11. uri dopoldne shod Slovenske Ljudske Stranke. Govorijo gg. kandidati. Naš kandidat g. Držečnik je iiael na Remšniku sTiod prvo nedeljo v novem letu. Nad 60 volilcev ga je skrbno pos^ušalo, ko je v izbranih besedah popisoval potrebp lcmetov in delaArcev. Naša SLS je edina, ki je zvesta voditeljica in boriteljica za dobrobit našega ljudstva. Vsaka krogljica, ki pade kam drugara, kakor v prvo škrinjico, je v škodo kmetu in delavcu. Vsi na volišče! Vsi volite našo slovensko, našo res ljudsko in našo katoliško stranko! Žp doigo se borimo za naše pravice in prepričani smo, da se borimo z vspehom! Shod SLS v Ormožu. V nedeljo, dne 9. t. m., po rani sv. maši se bo vršil sbod SLS v Ormožu. PopoMne istpga dne bode po večernicah politiSno zborovanje na S v e t i n j a h. Na obeh shodih bosta porocala poslanca: Bedjanič in Vesenjak. Shod SLS y Središžu ob Dravi. V nedeljo, dne 16. t. m., o rani službi božji, se vrši v Društvenem domu v Središeu javen političen shod SLS. Poroca kandidat za oblastno skupščino g. Janžekovič in narodni poslanec gosp. Bedjanič. Vsi somišljeniki prijazno vabljeni! V Konjicah je bil na Novega leta dan shod SLS. Shodu, ki je bil prav dobro obiskan, je predsedoval župan g. Toman. Poslanec g. dr. Hohnjec je podal sliko političnih razmer v naši državi ter hkrati pojasnil važnost volitev v oblastno skupščino. Program naše stranke za te skupščine sta razvila kandidata Napotnik in Bruderman. Njunim izvajan.iem so zbor.ovalei pritrjevali z giasnim odobravanjpm. Poslancu dr. Hohnjecu in ceiokupnemu Jugoslovanskemu klubu je bilo soglasno izrečena popoina ?aupnica. Razpoloženje za našo stranko v celem okraju jp prav dobro. Konjiški okraj ne bo dopustil te politične sramote, da bi bil v njem izvoljen le eden radičevski kandidat. Slovenija Slovencem! Shodi Slovenske Ljiidske Stranke t laškem okraju. V nedeljo, dne 9. januarja, ob 11. uri pri Sv. Jederti nad Laškpm, Sv. Miklavžu nad Laškpm in v R a z borju nad Zidaram mostu; popoldne ob treh v Lok a v c u p<ri Rimskih foplicah. Vurbera;. Kakor pred vsakimi volitvami, tako tudi sedaj začenjajo pošiljali na naše pristaše od vsch strani razne časopise, posebno >Domovina« postaja pogumna. Se pač vidi, da bi radi naši staro trdnjavo Slovenske ljudske stranke zrahljnli. Sliši se tudi, da bi radi gotovi gospodje pri has uslanovili Sokola. Gospodje, roko proč od naše mladine, katere si mi nikoli ne bomo dali zastrupljati, najsibo že po vzorcu juposlovanskega ali češkega Sokola. Vam mladeniri pa kličem, vzdramile se, ker sedaj jc še čas, ter vsi v naše kaloliške organizacije, ne bodite zaspanci, ampnk vzdramite se iz zimskega spanja ter pogumno na delo, v blagor in ponos naše župnije. Opar.ovalec. Selnira ob Dravi. Lipovšek je imel 2. januarja v Selnici shod. j\fed drugim je ludi poročal o 50 odstotni podpori za občinske ceste in moste, češ, da bo te on izposloval kot gercnt, da že ima za to kredit. Resnira pa je, da so tch 50 odstotkov za podpore obč. mostov in rest že ob času prcjšnjega okrajnega gerenta dr. Leskovarja prejemale občine od okrajnega zastopa pod vodstvom dr. Leskovarja. Lipovšek izrablja danes to y svoji volilni agitaciji. Notar Kolšek iz Marenbeira napada po gostilnah naše kandidate za obiastno skupščino. On, glava SDS v Drav ski dolini, on se bojuje le za gospodarske koristi ljudstva, tako kriči ter se jezi, da ga ni nihče prei vprašal, ali sme kandidirati ali ne. Tajništvo SLS v Mariboru: vedi, kje je g. notar doma in kaj hoče! Marenherir. V naSrm okraju se pehajo za Padičevo stranko ljudje, od katerih bi najmanj pričakovali, da agitirajo za hryaško stranko, katero ljudje na Hrvaškem trumoma zapuščajo. Agifatorji za Radifevo slranko naj povedu ljudstvu, da je Radič že davno zatajil svoj program, da je že davno monarhist, da noče o republiki nič več slišati, da je, četudi je že skoro dve leti na vladi, sokriv, da so gospodarske rnzmere od dne do dne žalostnejše. Povedo naj ljudem, da je Padičeva stranka glasovala za vse povišanje davkov, za prctirano visok proračun. v katerem ni niti vinarja za vzdrževanje okrajnih cesl v Sloveniji. Radič se ie popolnoma udinjal srbskemu ccntralizmu, ni prnv nič boljši ko Zerjav in Pribirevič, zato ga zavedni slovenski kmetje v naš«*m okraju ne bodo volili. Mi bomo volili kandidale SLS. med katerimi je spošlovnn kmet in župan Držečnik iz Arlice, Par'iča pa privošrimo vsem korilnricm in onim, ki pod RLdičevim imenom >slep«nišijo« in mislijo na priključitev okraja k Avrstriji. Vuzenica. SDS za klobuk. V prevaljskem okrnju kandidir-i SDS za namestnika Josipa Ziegler iz Vuzenire, ki pa je nemškutar in hidi član nemškega gospodarskega društva. Sv. Lenart nad Laškim. Naš mali kraj je dolelela »srefa«, da imamo dva kandidata samostojnežev za oblastne skupščine. Prvi je naš žiipan Karl Vcbcr. Bil je pri zndnjih volilvah v občinski odbor izvoljcn na programu naSe stranke, pa je črez nekaj časa presedlal k samoslojnežom, češ, da so oni prava kmclska stranka. Gotovo »lep« zgled politirne značajnosli in možalosti! Ko je bil v nedcljo pri nas sliod naSe stranke, je takoj po službi božji rnzglasil tole: >Le pojdite na shod, tc hofcte, s:ij dosegli nr bodo tako nič, kateri vam sedaj kaj obljubljajo. Sedaj imamo dve krščanski stranki: ena se imcnuje slnvonska kmetska, pa je najprej kmetska, potetn gosposka, druga se imenuje slovenska Ijudska, pa je najprcj gosposka, potom kmctska.c Kako krščanska je njrgova snmoslojna stranka, se razvidi iz knjižiee, ki je pred tremi leli izSla pod nnslovom »Stnra pravda nekdaj« z imcnoni Franca Tovornik, ki je drugi knnclidat samoslnjncžev pri nas. V njej se slikajo nekdanjl rodovniki v JurkloSlru kot sami nečislriiki in pijanci. Redovniki se imemijejo rimski svetohlinci, str. 10, o bndem dnhu piše, >da kmet ni tako neumen, da bi verjcl v stvar, ki je nikoli ni vidcl in je mogofc nikoli ne bo« str. 28 in več drugih takih slvari, ki smošijo in blalijo vero in dubovski stan. Znres lepa krSfanska slranka teh samostojncžev, ki pišejo y svojih broSurah tako. In takim možcm znat-sijnosti in krščan^ stva naj mi damo svoje zatipanje? NnSrpa župana vpmSimo, ali pozna človeka, ki pri posojilih revnim kmelom zabteva jako vi- soke obresti in ki za malc pisarije pri občini hoče imeti na letai 3000 dinarjev? Da, da, lahko je govoriti, da kdo dela za kmeta, v resnici pa skrbi le za svoj žep. — Volilni shod, ki se je vrSil » nedeljo pri nas, je dobro uspel. Gostilniški prostori Jožefa Deželak so bili natlačeno polni. Shod je trajal tri ure. Samostojneži so se trudili dokazovati, da ni res, da bi bil minister Pucelj odpravil iz kmetijskih šol veronauk in da je priljubljen živinozdravnik dr. Jerina bil od luclja iz Laškega prestavljen le po pomoti. Sentlenartčani! Naša skrinjica pri volitvah je prva, v nj» spustite krogljk-o, ako želile sebi dobro in ako nočele našega kraja spraviti v slab glas pri pošlenih krščanskih Slovencih. Pri Sv. Lenartu nad Laškem. Tukaj se je vršil v nedeljo, dne 2. t. m., o rani službi božji v gostilni g. Jožefa Dpželak dohro obiskaTi shod SLS, na katprem sta govorila naša kandidata za volitve v oblastno skupščino g. Matevž Deželak, kmet v Ložah, ter g. Križnik, delavec v Trbov!jah. Govorila sta tudi g. Miha Hrastnik, nacelnik okrajne organizacije, ter č. g. župnik. Shodu je predsedoval g. V. L-apornik, kmet na Gori ter načelnik krajevne organizacije. Shod je trajal poltretjo uro ter so zborovalci kazali zanimanje za volitve v oblastno skupščino. Tudi naši nasprotniki so se precej dostojno obnašali, toda nobeden ni hotel nastopiti kot protigovornik, dasiravno so bili na ta pozvani. Volilno gibanje y kozjanskem okraju. Ob božičnih raznikih m ob Novem letu sta imela naša kandidata gg". Tovornik in Kranjc po skoro vseh obeinah okraja krasne shode: Dobje, Planina, Št. Vid na Planini, Prevorje, Za- gorje, Pilštanj, Bučp, Po!je, Št. Peter, Podsreda --• vse- povsod za našo stranko najlepše razpoloženje. Radičevci, ki so zadnjič še nalovili nekaj giasov s svojo republikc\, razpadajo, odkar je Radič republiko zamenjal .za centrali- zem, odkar je iz bojevitega republikanca postal pohleven siuga centralistične gospode. Poslušalci so kar strmeli, ko sta jima govornika poročala, kako so radičevci glasovali proti temu, da bi bili oproščeni zem^jiškega davka oni mali posestniki, ki imajo manj kot 5—6 oralov zemlje; iis kako so radičevci krivi, da se v S^oveniji poveča čisti ka- tastrski donos in s tem tudi zemljiški davek. Ali so to za- stopniki kmeta, kakor se tako rad ponaša Radič? Še bolj so se čudili zborovaloi, kako pač morejo biti v taki stranki s^ovenski samostojneži — ali kakor se zdaj imenujejo: Slovenska kmetska stranka — pod vodstvora g. Puclja. T» ni ne kmetska stranka, ker so njeni poslanci glasovali proti raalemu kmetu; to tudi ni slovenska stranka, ker so isti poslanci glasovali proti slovenskpmu kmetu, da naj se mu visok zemljiski davek šp zviša! Politično centralisticMt in protisiovpnska, gospodarsko protikmetska — ali zamore slovenski kmet in posestnik tako stranko voliti v oblastno skupščino? A!i nam ne bi samostojni. ki so nam z ustavo zapravili avtonomijo, v oblastni skupščini zavlekli v Beo- orad še tisto maio pravic, ki jih bomo smeli Siovenci 5o uveljavljati v obiastni skupščini? Ali roore dalje veren Slovenec voliti stranko, koje voditelj Radič jp že ponovno 7asramoval katoliško vero in cerkev in javno izjavil, da hoče prepeljati katoličane v pravosiavno vero? In Pucelj?" Kako gorppp vprpn jp, jp pokazal še pred nekaj tpdni, ko je odpravil vpronauk iz kmetijskih šol! Pa samostoini pra- viio, da ni Radič njibov vodja. A to je laž. Še v zadnji št&- vilki Radičevega »Doma« stoji izrecno, da Slovenska kmptska stranka Pucljeva primava Radiča za svojega vr- hovnpitra voditelja! — Tudi Žerjavovi samostojni demo- krati išcejo v našem olcraju giasove; na stotine svoje »Do- mo\"ine« pošiljajo k nam. Toda stranka, kakor je demo>- kratska, ki je zapravila v Slavenski banki blizu 189 mili- jonov slovenskega denarja, zaman išče pri nas glasovl Kozla noben pametpn človek ne postavlja za vrtnarja. Da- nes, ko vse bpži stran od demolcratov, kakor pred gobav- cpm, vpndar ne bomo mi Kozjani tako zaslepljeni, da bf tpm ljudpm pri volitvah še zaupanje izkazovali! — Naš© mesto je v Slovenski Ljudski stranki, ki ima res slovenskt in gospodarsko napreden in koristen program. Slovpnskai Ljudska Stranka nima programa samo na papirju, ampak ga tudi izvršuje! To je sijajno pokazala pred vojsko v šta- jprskpm dežplnpm zboru, še bolj pa ,je mogla svoj pro- gram izvršpvati v kranjskpm dpželnpm zboru, kjer je ime- la od leta 1908 večino. Nad 55 koristnih zakonov je tedaj kranjski deželni zbor na predlog poslancev SLS sprejel. Ti zakoni so biii prpd vsem v prid kmptskemu prebivalst- vu, ki so ?a prpj liberalci najbolj zapostavljali. Mi pozna- mo dpio SLS, zato bomo hidi dne 23. januarja zopet njej izkazaii svoje zaupanie, ker vemo, da nas je edino le on» zmožna prippljati prpko oblastne samouprave do prave slovenske avtonomije. Prva škrinjica je našal