MRS. MARY MEGLICH Secretary No. 89, Oglesby, III Organizer of Nos. 89 and 100 SŽZ. Official ^ Publication ofthe Slovenian Women's Union ofAmerica Number 9 SEPTEMBER, 1940 Volume It SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. dec. 1926 v Chicagi, IH. Inkorporirana 14. dec. 1927 nižavi III nois Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., Lorain, Ohio. Glavni Odbor — Supreme Committee Predsednica—President Mrs. Marie Prisland, 1034 Dilingham Ave., Sheboygan, Wis. I. podpredsednica—First Vice President Mrs. Frances Rupert, 19803 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio II. podpredsednica—Second Vice President Mrs. Mary Coghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa. III. podpredsednica—Third Vice President Mrs. Mary Shepel, 6 Lawrence St., Ely, Minn. IV. podpredsednica—Fourth Vice President MrB. Frances Raspet, 805 Spring St., Pueblo, Colo. V. podpredsednica—Fifth Vice President Mrs. Mary Kocjan, 6 Ash St., Calumet, Mich. Tajnica—Secretary Mrs. Josephine Erjavec, 527 No. Chicago St., Joliet, 111. Blagajničarka—Treasurer Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Joliet, 111. Nadzornice—Auditors Mrs. Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Rd.t Chicago, 111. Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Smotz Lenich 609 Jones St., Eveleth, Minn. z alja THE DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE v AMERIKI OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA Izhaja vsak mesec—Published monthly Naročnina.................$2.00 na leto Za članice SŽZ............ 1.20 na leto Subscription price.......$2.00 per year Members of the SWTJA.... 1.20 per year Office of Publication: "ZARJA” 1135 East 71st St. Editorial Office: ALBINA NOVAK, Editor 1135 East 71st St. Tel.: HEnderson 1572 Entered as Second-Class Matter June 28. 1929, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of August 24. 1912. SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA Organized Dec. 19th, 1920 in Chicago, III. Incorporated Dec. 14th 1927 in the State of Illinois Member of: National council of Catholic Women Glavni Odbor — Supreme Committee Prosvetni odBek—Educational Committee Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje/* 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Ponikvar, 1030 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Sušel, 726 E. 160th St.. Cleveland, Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren, Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle, 111. Svetovalni in porotni odsek Board Adviser? Mrs. Agatha Dežman, predsednica, 649 So. 29th St., Milwaukee, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., So. Chicago, III. Mrs. Olga Mirkovich, 4 333 N. E. Broadway St., Portland, Ore. Namestnica nadzornicam: Josephine Seelye, 1228 Addison Rd., Cleveland, Ohio. 1940 — SEPTEMBER — 1940 1 N Ilij 9 P Bruno 2 P Delav. dan 10 T Nikolaj T 3 T Ida 11 S Božidar 4 S Rozalija 12 C Gvido 5 C Lavrencij 13 P Ljuban 6 P Caharija 14 S Simon 7 i> Bronislav 15 N Nikodem 8 N M. šmaren 16 P Ljudmila 1940 « » SEPTEMBER an 1940 SUM. MOM. TUC. WED. THU mi. SAT. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 17 T Lambert 25 S Mavricij 18 S Tomaž 26 Č Justina 19 Č Januarij 27 P Kozma Dam. 20 p Tobija 28 S Venčeslav 21 t> Matevž 29 N Mihael ar. 22 N Jerko 30 P Hijeronim 23 P Tekla 24 T Rupert THE BIRTHDAY BOUQUET FOR SEPTEMBER Flower: Goldcnrod (Success and very good luck.) Birthstone: Sapphire (wisdom) BIRTHDAYS OF FAMOUS PEOPLE IN SEPTEMBER 1. Rex Beach, author, 1877 2. Hiram Johnson, Senator, 1866 2. Mary Kolbezen, ex-supreme officer SŽZ 4. Harold MacGrath, author, 1871 5. Richelieu, statesman, 1585 7. Mary Smoltz Lenich, Supreme Auditor SŽZ 7. Rudolph Novak, 1899 8. A. Dvorak, composer, 1841 9. Leon Tolstoy, philosopher, 1828 10. Gen. Joe Wheeler, 1836 12. R. M. Hoe, inventor, 1860 13. Gen. J. J. Pershing, 1860 14. Dorothy Meister, officer SŽZ 15. W. II. Taft, President, 1857 15. Rev. Milan Slaje, S2Z Spiritual Director 17. Marie Condorcer, philosopher ,1748 18. John T. Trowbridge, author, 1827 20. Upton Sinclair, author, 1878 21. Henry Stimson, statesman, 1867 22. Michael Faraday, scientist, 1791 23. Thos. M. Osborn, mfg. 1859 24. Mark Hanna, statesman, 1887 26. George Gershwin, composer, 1898 28. George Clemenceau, 1841 28. Josephine Seelye, Supreme Officer S2Z 28. Mary Kopach, president No. 12 SŽZ 80. Wm. Wrigley, Jr., Gum, 1861 LETO XII. — ŠTEV. 9 SEPTEMBER, 1940 VOL. XII. — NO. 9 REV. MILAN SLAJE: KAKO JE Z NAŠO MLADINO? MODERNI predbacivajo katoliški vzgoji, da je vse preveč zastarela in starokopitna, da se še vedno drži načina vzgoje, ki je bil morda dober pred sto leti, ki pa se zdi dandanes sm.ešno naiven. Zdi se, kakor da bi hoteli reči, da vzgoje dandanes sploh več ni treba. Po vsem tem, kako se je še do pred kratkim oboževalo mladino, kako je duševno in moralno dorasla, bi človek sko-ro mislil, da bi bila naravnost žalitev mladine, ako bi jo hoteli vzgojevati. In res, po mnogih javnih šolah o vzgoji sploh ni bilo govora. Mladina je bila prepuščena sama sebi, češ bo že sama rešila svoje probleme. Kako jih je rešila, se je v novejšem času že večkrat pokazalo. Ko so nedorasli mladiči na najsirovejši način žvižgali predsedniku Zedinjenih drža,v, ko so na zadnjem zborovanju Ameriške mladinske organizacije mnogi govorniki poudarjali, da ne bodo branili svoje domovine, tudi ako bi bila ista napadena so se mnogim prejšnjim pretiranim oboževalcem pač odprle oči. Nekdo je celo zapisal: Pokvarili smo jih, ker nismo pravočasno vzeli šibe v roko. Je nekaj resnice na tem, ker šiba je že mnogokrat pela novo mašo. Glavni vzrok pa, da je ameriška mladina v takšni meri razočarala svoje prejšnje oboževalce je ta, ker so le-ti v svoji slepoti menili, da se s človekom prav tako lahko delajo poizkusi, kakor s strojem. Ker imamo dandanes drugačne stroje, kakor so jih imeli pred sto in dve sto leti, imamo lahko tudi drugačno vzgojo, so si mislili ti modrijani, šiba je morda pela novo mašo v onih nazadnjaških časih, dandanes bi bilo to nekaj neznansko poniževalnega. Isto tako poniževalna bi bila pokorščina. Prepovedovati miši mladini skrivne sestanke, čezmerno pohajanje plesišč; nadzorovati jih, kaj čitajo, v kakšna gledališča zahajajo, s kom se dmžijo—vse to je nekaj, kar se ne da združiti z modernimi principi vzgoje. Sicer pa bi mladi kaj tako poniževalnega sploh ne prenesli. Tako se je zgodilo, da so staro vzgojo obesili na klin, v nadomestilo pa. jim niso dali ničesar, razen nekaj fraz, katerim mladina že sama več ne verjame. Zgodilo pa se je še nekaj hujšega. Oni, ki so bili odgovorni za vzgojo mladine, so jo kratkoma- lo zapustili in tako so mladi prišli pod pogubono-sni vpliv raznih neodgovornih ljudi, ki so jih preobrazili po svoje. Ker resnica ostane, da si je mladina vedno želela in iskala voditeljev med starejšimi, ako otrok ne najde svetovalca in voditelja v očetu, si ga bo pač poiskal na cesti. Smešno je misliti in trditi, da je današnja mladina umsko zrelejša, kot je bila pred leti. Mladina je vedno stopala po stopinjah starejših in prav isto dela tudi dandanes. Ako se te zavedajo svoje naloge in odgovornosti, potem je vse v redu. Ako se je ne, potem lahko pričakujemo najhujše. V zadnji številki revije “Atlantic Monthly” je nelci Whitridge naslovil odprto pismo na mlade ameriških višjih šol. “Kje stojite?” jih vprašuje. Kje je vaš idealizem in navdušenje za načela? Kje vaša ljubezen do domovine? Kje so vse one plemenite lastnosti, ki so odlikovale mladino vseh časov? In tako dalje. Resnično in žalostno. Vsega tega pri mladini, ki je bila vzgojena v razkristjanjenih javnih šolah premnogokrat pogrešamo. Kdo pa je kriv? Ali ne delamo mladini velike krivice, ako jo smatramo krivo stvari, kijih ni samo zagrešila? Odgovornost je čisto na drugih ramah. Glavni krivci so oni “vzgojitelji,” ki so jo leta in leta učili, da ni Boga, da. je vera neumnost, da je poglaviten cilj človekov na. zemlji, da se veseli in -uživa. Mlada srca so umorili s svojimi strupenimi nauki, vzeli so jim vse ideale in sedaj se čudijo. Seveda niso nič manj krivi starši in drugi, ki so bili poklicani, da čuvajo nad mladimi, ker so vse to mirno gledali in prenašali. Seveda, mi Slovenci tudi nismo smeli zaostati in mnogi naši starši niso z besedico ugovarjali, ko so neke napol prismojene ženske v Mladinskem listu narodne jednote tako lepo poučevale naše otroke, dani Boga . . . Odprto pismo, ki sem ga omenil, bi moralo biti naslovljeno čisto drugam, ne pa ubogi zapeljani amerišld mladini, ki je samo nedolžna žrtev neodgovornih in zločinskih “vzgojiteljev.” Grdo sliko imamo pred seboj. Mladina, oropano vere in z vero vseh onih svetlih idealov, ki so bili že od nekdaj vzpodbuda mladini za najpleme- nitejša dejanja. Vzeli so ji ljubezen do doma, ljubezen do družine ter jo napojili z ono sebično pogansko modrostjo, ki hoče samo uživati. In sedaj, ko mnogi trdijo, da je domovina v nevarnosti in išče domoljubnih državljanov, pa hočejo to sebično, uživanja željno mladino kar čez noč izpreme-niti v nesebične, požrtvovalne branilce. Morebiti bodo sedaj le izpregledali, da je lcaj takega nemo- goče, da vzame vzgoja srca■ in značaja leta in da mora pred vsem biti v rokah resnih in bogaboječih mož in žena. Eno je gotovo, da mladina, ki je bila vzgojena v katoliškem duhu in še nekaj da na krščanske principe, da te mladine ni v vrstah teh Bogu in domovini odtujenih elementov. In to je velika tolažba. Zahvalo smo dolžne ZA ČASA našega letnega zborovanja smo gl. odbornice bile gost nekaterih podružnic in članic, zato se v imenu mojih koleginj želim javno zahvaliti za gostoljubnost in prijaznost, ki nam je bila naklonjena. Prvi večer smo bile povabljene v Auroro, ki je kakih 25 milj iz Jolieta in kjer se nahaja podružnica št. 30. V največjem hotelu mesta smo bile pogostene z večerjo in potem še enkrat na skupnem sestanku v slovenski dvorani. — Ta podružnica ima neko posebnost, katere mislim nima nobena druga, namreč, ima same mlade dekleta za odbornice. Mlade vodijo podružnico, starejše jim pa z nasveti in pri delu pomagajo, tako da gre vse v lepem sporazumu in v sestrski slogi naprej. Mrs. Frances Krajnc, ki je usta-novnica podružnice, so postavile za mater, kar se ji prav poda. — Imele smo jako prijeten večer med prijaznimi članicami te podružnice. Drugi večer nas je povabila Mrs. Catherine Jontes, članica jolietske podružnice, na vrtno partijo. Na svojem lepem in obširnem domu izven mesta nas je pogostila in v njenem krasnem vrtu smo se ohladile in razvedrile od napornega duševnega dela. Tretji večer nas je na večerjo povabil pevski zbor podružnice št. 20, ki živi v Rockdale, kake 4 milje iz Jolieta. Večerja je bila servirana na domu voditeljice zbora, Mrs. Jennie Zupančič. Po končanem obedu smo se podale na vrt, kjer je kmalu zadonela mila slovenska pesem . . . Privozila je luna na nebo in ko smo v spremstvu pevk odhajale smo zapele še ono lepo: “Bledi mesec tebi tožim . . .” Vsakikrat, ko imamo zborovanje gl. od bora, smo tudi gost naše gl. tajnice Mrs. Josephine Erjavec. Njena hiša nam je takrat na razpolago in vsa družina nam streže. Gospodar Jože, se kar sam vdinja za šoferja in nas vozi, kamor je treba iti. Očka šetina nas vedno vprašujejo če bi česa rade in če smo zadovoljne. Hčeri letata okrog z naročili, skratka, cela hiša je pokoncu, kadar pridemo tja. Vemo, da ima gl. tajnica z nami dosti dela in opravka, vidimo pa tudi, kako zelo nam želi postreči; zato, prisrčna hvala, Josephine! Iz srca upoštevamo Tvojo gostoljubnost in ljubeznjivost. V nedeljo smo bile v Lemontu in takrat smo bile gost podružnic št. 2 in 20, ki so nas še s krasnimi šopki obdarile. Kako je bilo tukaj, bo gotovo sestra urednica podrobneje opisala, jaz se bom pa samo na zahvalo omejila. Podružnici št. 2 in 20 sta torej imeli v rokah program Zvezinega dne, kakor tudi pogostitev številne množice. V resnici, občudovala sem naše pridne članice in kar smilile so se mi, ko so v taki vročini tekale sem in tja, stregle gostom in pripravljale jedila. To ni noben špas. — Torej vsem skupaj najlepša hvala, tako vrli in kompetentni predsednici odbora, kot vsaki izmed delavk in tudi delavcev, katerih je bilo precejšno število. Zahvala onim, ki so imele delo s popoldanskim programom. Drill team se je dobro postavil, kakor tudi male deklice, vse članice podružnice št. 20. Prisrčna hvala pevskemu zboru iz Rockdale, ki je s svojim petjem poveličal slavnostno službo božjo. Povedale so mi prejšnji večer, kako so se ves teden učile slovenskega petja, ko je pa č. g. Alexander Urankar zapel “Glorio,” sem se kar ustrašila, misleč, zdaj pa ne bodo mogle peti, ker latinsko, ne znajo. Pa samo malce so pomolčale in že se oglasi krepki in lepo ubrani latinski odpev. Nehote sem se morala nasmehniti ob misli, da naših žensk pa res ničesar v zadrego ne spravi. Dasi je bilo lepo ves dan, mi bo vendar eu trenutek ostal živo v spominu in ta je bil takrat, ko so po končani sv. maši pevke ubrale “Angelj-sko češčenje” in je iz grl tisočglave množice privrela na dan lepa Marijina pesem s takim navdušenjem, da se nisem mogla solz ubraniti. Bil je to res svečan trenotek kot sem jih še malo doživela. Zdelo se mi je, kot da hočejo ljudje dati duška večletnemu hrepenenju in da so v duhu prestavljeni v domovino, na isto priljubljeno božjo pot na Brezjah, poznamo jih iz mladosti, kjer so kot fantje in dekleta prepeva.i Ljubi spomini, ki se ne dajo za- isto pesem, brisati . . . Zahvala torej vsem, ki ste prihiteli od blizu in daleč na prvi tabor Slovenske ženske zveze. Upam, da ste odnesli prav lepe spomine. Hvala sestram gl. odbornicam, katerih je bilo kar 14 po številu. Z njimi, kakor z vsemi drugimi, je bilo svidenje prav prijetno. Drugo leto se pa spet vidimo, kaj ne? Zahvalo smo dolžne slovenskemu zdravniku Dr. Joseph Zalarju iz Jolieta, ki je na prošnjo ondotne podružnice bil na prostoru ves dan, da v slučaju potrebe nudi prvo pomoč. Istotako smo dolžne zahvalo Mr. Louis Žefranu, pogrebniku iz Chicage, ki je s svojim aparatom pridno jemal slike, katere je v barvah naročila Zveza in ki bodo podružnicam na razpolago za kazanje. Posebno zahvalo pa č. g. oo. frančiškanom in posebno še gospodu Alexandra, samostanskemu predstojniku, za vso naklonjenost in prijaznost, ki smo je bile v Lemontu deležne. Lepa okolica lemontskega grička je še posebej pripomogla do slavnostnega razpoloženja naših članic-romaric. Vsi smo bili izredno zadovoljni. Naš slovenski Lemont je idealen prostor za take-le narodne sestanke. Končno še enkrat naše priznanje obema podružnicama za dobro izvršeno gigantsko delo, vsem udeležencem in udeleženkam pa naše najlepše pozdrave. Za glavni odbor Zveze: MARIE PRISLAND, predsednica. LEO ZAKRAJŠEK: IZ POTNIŠKIH ZAPISKOV LANSKEGA LETA Spoznanje, ki je prišlo prepozno Z MENOJ je potoval starejši rojak John. Moral je imeti že okrog šest križev na svojih plečih. Bil je tip onih naših možakarjev, ki jih je težko delo in neredno življenje v tej deželi izželo in otopelo, jih pobratilo s kozarcem, jih napravilo brezbrižnim ter jim ubilo skoro vsa plemenitejša čutstva. Bil je eden izmed tistih žalostnih pojavov med nami, ki vam ob vsakem poskusu spraviti jih nazaj a normalni tir cinično zamahnejo z roko rekoč: “Se ne izplača. — Kaj mi je mar? itd.” John je po naključju prišel do par stotakov, da je mogel na pot. Med potjo se je držal bolj sam zase in je parkrat preveč pogledal v kozarec in bil zato . nekoliko neroden, česar mu pa Leo Zakrajšek njh£e nj zameril. Ko je naš vlak drvel od Jesenic proti Ljubljani, so bili vsi potniki pri oknih in opazovali mimo švigajoče kraje. Le John je sedel v kotu svojega kupeja ves solzan in zamišljen. Na prvi pogled sem dobil vtis, da se mu je moralo nekaj hudega pripetiti in zato sem ga vprašal po vzroku njegovih solz in zamišljenosti. Očividno mu je bilo moje zanimanje zanj dobrodošlo, a bil je vseeno v zadregi. Sprevidel sem, da mu nekaj leži na srcu in da rabi sočustvovanja in tolažbe. Zato sem še naprej silil vanj, da naj mi pove, kaj se mu je pripetilo in da mu pomagam, če mogoče. Po daljšem obotavljanju je spregovoril komaj slišno: “Sam ne vem, kaj mi .je prišlo, a nekaj me tišči v grlu. Ko smo prišli danes zjutraj na naša domača tla, me je vse tako ganilo, da sem postal kakor smrkav otrok. Samega sebe me je sram. Kakor da bi mi bila nagloma padla mrena z oči, se mi zdi. Vsa moja mizerija se je pojavila pred menoj v vsej svoji ogromnosti in bridkosti ter v popolni jasnosti. Na mah sem sprevidel kako napačno je bilo moje življenje v Ameriki. Vračam se v svoj rojstni kraj k svojim ljudem kot razvalina, kot izžeta lemona, skoro onemogel, a kar me pri vsem tem najbolj boli, je to, da se vračam domov praznih rok, čeravno bi sedajle lahko imel lepo število tisočakov v svojem žepu ... Na svoje ljudi v starem k r a j u sem skoro popolnoma pozabil; okrog dvajset let jim nisem pisal, še manj pa jim poslal kak dolar. Spomnil sem se nanje šele, ko nisem več vedel, ne kod in ne kam. Ker se tudi za Ameriko nisem več brigal kakor toliko, kolikor je to zahtevalo moje delo in si tudi nisem pridobil ameriškega državljanstva, mi je sedaj na stara leta Amerika obrnila hrbet. Sedaj sem star, onemogel, brez svoje družine in brez centa . . . in to boli in peče . . .” Med tem pripovedovanjem je vlak že privozil iz škofjeloškega ovinka in sprevodnik je na hodniku klical: “Prihodnja postaja je Ljubljana.” — “Ljubljanski grad se že vidi,” je vršalo med potniki. Vse je hitelo v kupeje, da se pripravi za izstop. Na ljubljanskem kolodvoru Starokrajski listi navadno že vnaprej poročajo o prihodu ameriških izletniških skupin. Enako obvesti večina izletnikov svojce o prihodu v Ljubljano. Zato se vselej zbere večja množica ljudi na ljubljanskem kolodvoru za pozdrav in sprejem naših Amerikancev. Da se ob prihodu takega vlaka dogajajo zelo ganljiva svidenja, je naravno, kajti to so svidenja po dolgih, dolgih letih. V mnogih takih slučajih se sorodniki, prijatelji in znanci niso videli med seboj tako dolgo, da drug drugega več ne poznajo. Po takih osebnih svidenjih in medsebojnih pozdravih se pri večjih skupinah naših izletnikov zadnja leta vrši tudi uradni sprejem, katerega se udeleže zastopniki države, mesta, škofije, delavske zbornice, Rafaelove družbe ter raznih drugih socialnih in kulturnih ustanov. Ti zastopniki v imenu svojih inštitucij pozdravljajo izletnike ob njihovi povrnitvi na domača slovenska in jugoslovanska tla ter izražajo željo, da bi izletniki dobili obilo duševnega in telesnega razvedrila in okrepčila med svojci v rojstni deželi in narodni državi. V teh pozdravnih nagovorih se cesto poudarja, koliko so ameriški izseljeniki storili za njihove sorodnike v domovini, njihove domove, njihove fare in občine, za vso Slovenijo in ravno tako za novo jugoslovansko državo. Omenja se, da so na tisoče slovenskih domov rešili pred dražbenim bobnom, na tisoče domov so popravili, izboljšali, povečali in uredili. Omenja se tudi, da so naši Amerikanci poslali ogromne svote za pogorelce, za poplav-Ijence, za ognjegasce, za zvonove, cerkve, šole in v razne druge socialne in kulturne namene, češ da skupno znašajo vse podpore, ki jih je Slovenija prejela od svojih ameriških izseljeni-kov, veliko dolarskih milijonov. In večkrat se kot poseben ocvirk servira kompliment v izjavi, da je v Ameriko odšel najboljši del slovenskega naroda, češ da so samo pogumni, zdravi in močni ljudje odhajali v daljno tujino. V splošnem se lahko reče, da so ti pozdravni govori stvarni ter da so v njih izražene misli in dejstva, ki so v skladu z zgodovino slovenskega izseljenstva v Severni Ameriki ter da je zato tako priznanje ameriškim Slovencem v polni meri zasluženo in zato tudi opravičeno. Tem pomembnejše pa je to priznanje zato, ker isto daje dokaz, da Slovenija sedaj gleda na svoje izseljence skozi drugačna očala, kakor pa nas je gledala še pred enim desetletjem. Bili so časi, ko so, kakor sedaj, hodile večje in manjše skupine naših izletnikov v staro domovino na obisk, a tedaj ni bilo nikjer nikakih uradnih sprejemov in tudi ni bilo pozdravnih govorov in ni bilo izrečenih nikakih dobrodošlic in nikakih želj za tamkajšnji dobrobit naših izletnikov. In v tistih časih tam tudi ni prevladovalo mnenje, da je v Ameriko odhajal najboljši del našega naroda, temveč ravno obratno. Posledica tega podcenjevanja izseljenikov je bila, da se je z njimi tudi sorazmerno postopalo, da se jih je smatralo za ugoden predmet za iz-koriščevanje, za brezobzirno in šikansko postopanje. Znani so mi slučaji, ko se je ameriškim izletnikom pri pregledovanju velikih kovčegov vse blago brezobzirno razmetalo po umazanem hodniku in jim je bila ocarinjena vsaka malenkost, često neopravičeno. Kakor na Jesenicah in na drugih obmejnih carinskih postajah, tako je bila tudi v Ljubljani izsiljena našim potnikom marsikatera opravičena kletev in ustvarjene velike nejevolje, ogorčenosti in slabega razpoloženja. Da se danes z našimi izletniki postopa z obzirnostjo, dobrohotnostjo ter celo popustljivostjo, ter da je Slovenija prišla do pravega spoznanja vrednosti in pomena svojih amerikan-skih in drugih izseljenikov, je bilo treba celo desetletje vstrajnega dela in hudega boja tako s slovenskimi, kakor tudi jugoslovanskimi oblast- vi. To delo je opravila ter ga še opravlja in ta boj je vodila ter ga še vodi v korist slovenskega izseljenstva Rafaelova družba v Ljubljani in to večinoma “single-handed” (sama). Posledica tega dela in boja je tudi to, da se danes o izseljencih veliko piše po starokrajskem časopisju, da se o njih govori po slovenskih domovih, cerkvah ter šolah od normalke do univerze. Razočarana srca Po uradnem sprejemu je tudi to pot sledil skupen zajutrek v kolodvorski restavraciji. Tu se mi je približala stara ženica v preprosti kmetski obleki. Starost in oslabelost sta se ji kazali že na zunaj. Bila je vidno vznemirjena in potrta. Na prvi pogled sem mislil, da prosi milo-darov. Boječe me je nagovorila: “Naj mi ne zamerijo! Ali od naših ni noben prišel z vami.” Njen položaj mi je bil takoj jasen. Bila je to ena od onih mater in očetov, ki prihajajo v Ljubljano ob prihodu vlakov z Amerikanci ča-kat svojega sina ali svojo hčer, čeravno niso dobili nikakega sporočila o sinovem ali hčerinem prihodu. Mislijo si: če drugi prihajajo, zakaj bi naš ali naša enkrat ne prišla? In ker ta mati ni našla svojega pričakovanega Amerikanca, se je prišla prepričat, da resnično ni prišel. “Kako se vaši pišejo? V katerem kraju stanujejo v Ameriki?” Povedala mi je ime in kraj. Njene ljudi sem slučajno poznal iz svojega poslovanja v New York, a ji tega nisem povedal. Odgovoril sem ji samo, da s tem imenom ni bilo nobenega izletnika v moji skupini. “Pa kako to, da jih ni, saj mi že dolgolet obljubujejo, da bodo prišli. Bila sem gotova, da bodo letos prišli, ker jih lansko leto ni bilo.” Da bi jo potolažil in isrt£Časno opravičil sina in njegovo družino, sem ji pojasnjeval, da bo v Ameriki slabi časi, da se malo dela in malo zasluži ter da je na milijone ljudi brez dela in da vsakdo potroši samo toliko, kolikor pač mora potrošiti. Moje pojasnilo je ni zadovoljilo in hitro je pripomnila: “Saj so mi pisali, da so hišo kupili. Zato bi zaradi denarja gotovo lahko prišli.” Vedel sem, da je sin pred leti resnično kupil hišo na odplačevanje, a da mu jo je depresija tudi vzela, česar ji nisem mogel povedati, ker bi jo to gotovo zelo bolelo. Skušal sem najti bolj splošno opravičilo: “Najbrže so se ustrašili vojne. Tudi mnogo drugih letos ni prišlo, ker so se bali, da izbruhne vojna.” “Pa če se vi drugi niste ustrašili vojne, zakaj naj bi se je ustrašili naši? Če bi jim bilo toliko zame, kakor je meni zanje, bi se ne ustrašili ničesar. Jaz bi šla na konec sveta, da bi jih videla, če bi le mogla.” “Bodo pa drugo leto prišli, ako jih letos ni bilo,” sem jo tolažil. “Saj vem; toliko časa bodo odlašali, da mene več ne bo. že lansko zimo sem smrt komaj odgnala, ker sem na vsak način hotela Ja- neza še enkrat videti, predno ležem v grob. Ker jih pa letos ni, pa čutim, da ga ne bom nikoli več videla . . . Janez, Janez, zakaj nisi prišel . . Več ni mogla govoriti, ker ji je beseda zastala v grlu. Solze so ji zalile oči in so polzele po izsušenih in ogorelih licih. Počasi se je obrnila in odšla sama z veliko bolečino v svojem razočaranem srcu. In takih in podobnih razočaranih src vidim in občutim najmanj pol ducata na vsakem svojem obisku v starem kraju. (Dalje prihodnjič.) ALBINA NOVAK: IZLET V WASHINGTON, D. C. (nadaljevanje) PREDNO smo zapustile Belo hišo nam je bilo povedano, da ako si katera želi ogledati Za-kladniško poslopje ali finančni oddelek vlade (The Treasury), naj to stori takoj, ker se nahaja čez cesto od vzhodnega pročelja Bele hiše in ne bo časa, da bi se vrnile. Nekatere smo bile kar zadovoljne si ogledati poslopje od zunaj, nekaj pa jih je šlo notri, toda le za par minut, da so si zmenja-le svoj denar za popolnoma novega. Poslopje obsega 450 čevljev v dolžini in 250 čevljev v široko-sti. človeku se malo čudno zdi, da je tako imenitno poslopje tik pri glavni cesti in ko sem to omenila našemu kažipotu ali vodniku, mi je povedal, da so bili načrti stavbenika vse kaj drugega, toda takratni predsednik Jackson je postal nestrpen, ker se mu je zdelo, da se že itak predolgo izbira prostor za to poslopje in šel je nekega jutra na sprehod, se ustavil na tem prostoru ter vtaknil v zemljo svojo palico in rekel: “Tukaj zidajte!” In tam se je zidalo. Blagajna ali Cash Room je v prvem nadstropju in tukaj se dela dnevne transakcije, ki znesejo na milijone. Prišlo je že eno samo naročilo v svoti en milijon dolarjev, ki je bilo spla-čano ravno tako hitro kot v navadni banki en dolar. Nato smo se odpeljale proti poslopju, kjer se tiska ves denar, znamke, bondi potni listi, znamke za vladni davek, vojaški bonus bondi in najvažnejše listine zvezine vlade. Imenuje se The Bureau of Engraving and Printing (urad bakroreza in tiskanja), ki se nahaja na 14. cesti in “C” street, S. W. Poslopje zgleda kot velikanska vzorna tovarna. Pročelje krasi vrsta močnih in debelih stebrov, vsa poslopja, spadajoča k tem uradom se pa razprostirajo na 476,700 kvadratnih čevljev zemlje Ta urad je podružnica Zakladniškega poslopja. Obiskati in ogledati te prostore, kjer se izdeluje najvažnejši predmet naše dežele, je za vsakogar, kdor pride v prestolico na obisk, zelo interesantno. Zato imajo določene ure za te obiske, kakor tudi dobro podučene vodnike, ki vedo vse na pamet in pripoveduje bolj hitro kot se pa včasih razume. Takoj ob vstopu v te prostore stražnik odkaže na hodišče, kjer se obiskovalce uvrsti po enega v vrsti (nas je bilo 96, smo torej napolnili hodnik). Potem gre oseba, ki ima dovoljenje (v tem slučaju sem imela jaz permit, katerega mi je preskrbel naš kongresman Martin L. Sweeney) in pokaže dovoljenje pri uradni mizi, odkjer te čedna dekle vzame na drugo mesto, kjer je velika knjiga za registriranje skupine. Torej^ mi je bilo v čast podpisati delegacijo Slovenske ženske zveze v Ameriki, ker vem, da je to častno in obenem prvič zapisano v tej knjigi. Ko je vse to v redu, pa pri- dejo vodniki, v našem slučaju so bile vodnice, ki razdelijo skupino ne več kot 24 po številu v eni grupi. Najprvo naloži vsaka vodnica svojo skupino na vzpenjačo (elevator) in jo pelje v nadstropje, kjer se tiska denar. In tukaj smo kar debelo gledale na visoke kopice bankovcev. Ne gre se tik poleg delavcev, temveč je v vsaki sobi visok balkon za gledalce in se torej gleda na delavce nizdol. Presenečene smo bile, da je zaposlenih toliko žensk pri tem delu in bi rekle, da še precej priletne ženske, kar napravi lep vtis namreč, da je vendar pri tem važnem poslu pravica tudi za starejše delavce. Prvi proces, ki se ga vidi so pole papirja, na katerem se tiska. Ta papir ima svojo značilnost in je prepovedano, da bi se kje drugje rabilo sličnost tega papirja. Izdeluje ga samo ena tvrdka v vsej Ameriki in to Crane Mills v Dalton, Massachusetts. V tovarni, kjer ga izdelujejo je papir natančno preštet ter zapečaten v zavoje po en tisoč pol v vsak zavoj. In vsak zavoj je po večkrat preštet predno zapusti tovarno kakor tudi ko dospe v vladni urad, predno se odda v ti^carno. Pravijo, da gre vsaka pola skozi približno <30 rok, predno je iztiskan denar. Tako se vidi poleg vsakega stroja, pri katerem so moški tudi ženske, ki pole zlagajo in štejejo. Ko je denar tiskan in pole posušene, kar navadno vzame čez noč, potem so prenešene na podolgovate mize, kjer je še enkrat premerjena vsaka pola, kar naredi papir prožen in da se ne strga ko je obrabljen. Potem denejo vsako polo med lepenko (cardboard) in nato stisnejo skupaj s pntiskom približno pet tisoč funtov na kvadratno inčo papirja, kar zravna vsako polo kar se pač da gladko.^ Nato gre k drugem stroju, kjer obrežejo rob in šele potem gredo pole skozi stroj, ki napra- vi številke in žig (seal) na vsakem bankovcu in reže v pravo mero. Ko je denar še enkrat preštet in pazno pregledan, da je vsaka številka natančno zapisana, ako ni, denejo denar na stran, in ni porabljen in potem denejo v gotovem številu v zavoje, ki so še parkrat prešteti in potem zapečateni z jeklenimi obročki po električnih strojih in še enkrat zaviti ter na zavitek dan zvezin pečat in nato prepeljan v Zakladniško poslopje v zavarovanih trukih, katere ne predre nobena kroglja in pod varstvom oboroženih stražnikov. Vprašala sem našo vodnico koliko denarja tiskajo na dan in je odgovorila, da okrog 3,360,000 bankovcev vseh vrst na dan. Dalje jo vprašamo, kako ohranijo uslužbence poštene, ali jih vsak pot preiščejo predno gredo ven ali kako. Povedano mi je bilo, da ima vsak uslužbenec zase odgovorno službo in če pride kdaj kakšna pomota, da ni U. S. Treasury, Washington, D. C. vsaka pola papirja na mestu ali pa vsak izgotovljen bankovec natančno na mestu, da takrat poneha ves preobrat in se ne nadaljuje, dokler se ne najde dotična pola ali bankovec. Ta sistem napravi vsakega posameznika natančno odgovornega za svoj posel in vsak dobro ve, da se lahko najde vsaka pomota in če bi bil dotični kriv tatvine ali pa, da je komu podtaknil denar, da bi to zanj pomenilo takojšno obtožbo. Prav logično in čisto lahko se to razume, da bi ne prišel daleč, ako bi se lotil tatvine. Torej imajo poštene uslužbence brez dnevne osebne preiskave. Povem vam, da smo gledale na ta denar z odprtimi ustmi, ker človeku kar sapo zapre, ko vidi tolikšne kopice denarja v bankovcih po 5-10-50-100-1000 in tako naprej. Ena naših je rekla: Bureau of Engraving and Printing, Washington, D. C. “Poglej, kaj je denarja okrog nas in v moji torbici je pa sam drobiž!” Pred vodnico sem tudi pohvalila dejstvo, da je zaposlenih toliko žensk in jo vprašala kako je to. Povedala mi je, da je bil poveljnik Spinner tisti, ki je leta 1862, ko so bili vsi moški poklicani k vojakom, in je primanjkovalo delavcev v tem uradu, takrat je on poklical na delo ženske in kmalu so spoznali, da so ženske roke velike bolj spretne pri tem delu kot moški in posebno pri štetju denarja in kar se tiče lepega reda. Poveljnik Spinner si je štel v velik ponos, da je bil on tisti, ki je priporočal ženske za to delo in pri tem odprl delo tisočim ženskam. Bog mu daj večni mir in pokoj. (V imenu žensk). (Nadaljevanje prihodnjič). v PRISPEVEK ŽENSK NA POLJU IZNAJDB Pred petdesetimi leti je bil v Ameriki ustanovljen patentni urad za razne iznajdbe, katere so po veliki večini napravili moški. V prvih letih obstoja patentnega urada je zabeleženih prav malo ženskih iznajdb. Od leta 1790 do 1895 je bilo ženskam podeljenih 5,535 patentov. Pozneje pa se je število znatno dvignilo. Zenske so postale bolj samostojne, bolj svobodne. Zaposlitev žensk v industriji in raznih laboratorijih jim je razširila obzorje ter jih vodila tudi na polju iznajdb. Prvotne iznajdbe se nanašajo na razna izboljšanja pri gospodinjstvu a poznejše iznajdbe so tudi večje vrednosti. Odkar je bila ženskam dana višja izobrazba, so si izbrale tudi važnejše predmete za svoj izum. Značilno je tudi kako vojna vpliva in da ženskam priliko rabiti svoje talente. Med vojno prevzamejo ženske veliko moških del in na ta način dobijo vpogled v predmete, za katere se prej niso mogle zanimati. Vojna postavi ženske v tovarne, kjer se njih iznajdljivost lahko preizkusi. Tekom zadnje svetovne vojne je bilo leta 1918 izdanih 666 patentov samo ženskam. Delo v tovarnah za orožje, streljivo, zrakoplove, zaposlitev na pouličnih železnicah in avtomobilih prisili ženske razviti svoje misli in jih izkoristiti. Uradne številke izkazujejo, da je bilo tekom 150 let izdanih okrog 20,000 patentov ženskim prosilkam. Najnovejše iznajdbe žensk, tekom zadnjih par mesecev, so dokaj različne in zanimive. Helen Butman, Kalamazoo, Mich., je patentirala valiček s papirnatim ovojem (crepe parchment paper), katerega se ne prime testo. Margaret Conant, Kansas City, Kansas, se pa razume na elektriko, katero na nov način prenese iz izmenjevalnega na direktni tok. Lilli Halpern, Dunajčanka, je sestavila stroj, s katerim si lahko pričaramo ozračje, kakoršnega si želimo. V svojem stanovanju lahko dihamo osvežujoč zrak iz raznih zdravilišč. Naomi W. Higginbotham, Los Angeles, Cal., se je pa gotovo naveličala pregrinjati posteljo in zopet zgibati pregrinjalo. Po njenem zamisleku se pregrinjalo potegne na tak način, kakor zavesa in odgrne tako, da se navije. Ruth E. Elmquist, ki je zaposlena v kmetijskem oddelku v Washingtonu, ima dva patenta, ki varujeta volnene in svilene izdelke pred škodljivimi bakterijami in razpadom. Kadarkoli govorimo o iznajdbah, se moramo vselej spomniti na slavno Poljakinjo, Madame Curie, ki je skupno s svojim možem trpela pomanjkanje, ko je iskala skrivnostno snov — radium. Veljka učenjaka in idealista sta dala svetu svoje odkritje brezplačno in nista od tega imela nobene finančne koristi. Prejela sta Nobelovo nagrado, a kaj je to v primeri z dragocenostjo te iznajdbe. O Miss Katherine Blodgett smo že poročali. Zaposlena pri General Electric Co. v Schenectady, N. Y. je iznašla nevidno steklo, ki je izboljšalo optične predmete: očala, kamere, daljnoglede, razne leče, ki se rabijo pri strojih premikajočih slik. Njena druga, enako važna iznajdba je način, ki prepreči, da se olje ne razleze po površini. To ima velik pomen pri raznih strojih in kolesih. V New Yorku živi Miss Beula Louise Henry, katera je vzela že okrog (30 patentov pa še ne počiva. Patentirala je klešče za kodranje las, gumijast moderc, ki pomaga shujšati, poseben stroj za sladoled, dežnik ali solnčnik, na katerem se lahko menja pokrivalo. Sname se ga in nadomesti s takim, ki se ujema z obleko, katero nosi lastnica tisti dan. Šivalni stroji imajo čolničke za spodnji kolešček sukanca, Miss Henry pa je sestavila šivalni stroj brez čolnička (bobbin). Napravila je razna izboljšanja pri pisalnem stroju in več drugih iznajdb. Nekatere njene iznajdbe so celo razstavljene v muzeju v mestu Osaka na Japonskem. Kažejo jih za nekako spodbudo Japoncem. Miss Henry pravi, da dobi največ dobrih idej, kadar je na kakšnem plesu in zabavi. To kaže, da rabi nekoliko razburjenja, predno začno možgani dobro delovati. Gotovo je tudi med nami, Slovenkami, mnogo skritih talentov, ki se bodo pokazali, ako jim bo dana prilika. POUK O DEMOKRACIJI Narodna Liga ženskih volilk bo obdržavala enodnevne tečaje širom naših držav. Ta pouk je predvsem namenjen ženskam, da bodo spoznale vrednost demokratične vlade. Razložili jim bodo tudi o naših odnošajih s tujimi oblastmi. Pouk je važen in potreben radi svetovnega preobrata in tudi z ozirom na jesenske volitve. Poznati moramo vse, kaj namerava demokratična vlada storiti v bližnji bodočnosti. Predsednica Lige, Miss Marguerite M. Wells, pravi, da se bo tako predavanje vršilo v najmanj šeststo naselbinah. Katera izmed nas bo imela priliko udeležiti se tega pouka, naj je ne zamudi. Čim več slišimo in več čitamo, tem lažje bomo presojale vrednost naše vlade. KATHLEEN NORRIS SE NE STRINJA Dobro poznana pisateljica Kathleen Norris smatra predsedniškega kandidata Willkie-ja za boljšega Američana, kakor pa je sedanji predsednik Roosevelt. Katoličanka je, pa ne odobrava reform, ki jih je napravila sedanja vlada delavcem v korist. Po njenem mnenju je vladna pomoč ubila v posamezniku vsako inicijativo. Vsak se zanaša na pomoč od vlade in vsled tega zamre želja in volja, da bi si z lastnim trudom pomagal in kaj ustvaril. Demokratinja Mrs. Norris bo dala svoj glas za Willkie-ja. Svobodna je in lahko voli kogar ona hoče. Ves čas krize ji ni bilo treba premišljati kje bi potrkala za delo in kje bi vprašala za košček kruha, kakor so morali številni brezposelni delavci. SYLVIJA PANKHURST Ko se je ženstvo na Angleškem potegovalo za svoje pravice, jim je načelovala Sylvija Pankhurst. Pogumna in vstrajna žena je pred leti vodila sufragetke, a danes pa se poteguje za pomoč Etiopcem. Odkar je kralj Selassie zamenjal svojo haljo z vojaško uniformo in stopil med vrste bojevnikov za osvoboditev svojega naroda, je postalo vprašanje oboroževanja zelo pomembno. Vsak Etijopec-junak je pripravljen zapoditi Italijana ne samo iz Etiopije ampak celo iz Afrike, ako bi le dobil potrebno moderno orožje. Tem junaškim četam bi Miss Pankhurst rada izprosila zadostno pomoč, katero bi jim Anglija morala dati. Ko je Mussolini prevažal svoje čete skozi Sueški prekop, se Anglija ni zmenila, a danes se ta njena brezbrižnost nad njo samo bridko maščuje. POMOTA JI JE PRINESLA SREČO Elizabeth Fraser je bila pred par meseci še nepoznana amaterka. Dan za dnem je iskala nameščenja v raznih glediščih na Broadway-u, a vselej brez uspeha. Danes pa nastopa v zelo posrečeni igri “Naj ne bo noči” (There Shall Be No Night), katero je spisal Robert Sherwood. Že to je velika čast za igralce, ker imata glavni vlogi slavna artista Lynn Fontaine in Alfred Lunt. Miss Fraser ima pa vlogo Kaatri Alquist, za katero bi si marsikatera igralka poliznila prste. Ko je Miss Fraser iskala službe, je zamišljena potrkala na ena vrata. Misleč, da se je zmotila, je poskusila na nasprotnih vratih in ker ni bilo tudi tam odziva, jih je odprla >n stopila direktno v sobo, kjer je avtor Sherwood izbiral igralce. Vloga za Kaatri Alquist še ni bila oddana in ko sta Sherwood in Lunt zagledala amaterko Fraser,_ sta ji podelila ulogo brez vsakih izpraševanj o njenih zmožnostih. Vloga je bila njena samo radi srečne pomote pri izberi napačnih vrat. Ta nagla izbera pa tudi ni bila napačna, kajti “Kaatri” je prav dobra igralka. NOVA POSTAVA . ... Zvezna vlada je dala odlok, da se morajo registrirati vsi inozemci, ki bivajo delj ali samo začasno v Ameriki in •udi tisti, ki imajo samo prvi papir. Pričakuje se, da se bo samo v New Yorku registriralo okrog 650,000 in po vseh državah nad tri milijone petstotisoč. . . Temu ukazu se morajo pokoriti vsi prizadeti sicer zapadejo kazni $1000, šest mesecev zapora, ali 9^oje’ ReS1_ stracija se bo vršila po poštnih in drugih uradih ter bo popolnoma brezplačna. Kazen bo zadela vsakega za napačne Podatke in tudi tistega, ki bi tekom petih dni ne naznanil selitve oziroma spremembe naslova. Vprašanja se ne razlikujejo od tistih ki jih moramo odgovoriti, če prosimo za državljanstvo. Naj se torej nihče ne boji, ker vlada bo držala vse tajno. S to registracijo skušajo dognati početje tistih, ki jim ni do državljanstva. Kdor ni vešč angleščine, sme pripeljati svojega tolmača seboj. VOLITVE IN VOJAŠTVO V Texas-u ni dovoljeno voliti tistim, ki so v vojaški službi. Čim več vojaštva bo tam ob jesenskih volitvah, tem manj glasov bo oddanih. Države Indiana, Kentucky, Maryland, Mississippi, Pennsylvania in New Jersey ne priznajo glasovnic od odsotnih volivcev (absentee voting). Kdor noče izgubiti pravice glasovanja, naj se iz teh držav ne izseli pred volitvami. PREOBRAT RODBINSKEGA ŽIVLJENJA V FRANCIJI Na strašnih razvalinah francoskega naroda bo sedanja vlada skušala dvigniti ugled in čast rodbinskega življenja. Zadnja svetovna vojna je pobrala ogromno število moškega prebivalstva in od tedaj pa do danes se ni prebivalstvo tako množilo kakor po nekaterih drugih deželah. Po trditvah predstavnikov francoskega naroda je ta padec rojstev direktna posledica številnih razporok. Torej se bo tudi glede razporok napravilo take zakone, da si bo vsak parkrat premislil, predno bo skušal uiti zakonskim vezem. Lotiti se bo treba tudi izobrazbe, kakoršno so dekleta prejemale do sedaj. Narod potrebuje mater in ves ženski pouk se bo vršil prema tem zahtevam. Materinstvo, oskrba otrok, vzgoja, prehrana, gospodinjstvo in ekonomija bodo obvezni predmeti po dekliških šolah. Kmetijstvo in razne obrti se bo podučevalo po novih metodah. Vse te obljube so zelo vabljive, vendar pa dvomimo, da bo samostojno misleča žena, ki je gledala in občutila grozo in strahoto prejšnje in sedanje vojne, ravnala drugače kakor ji bo narekovalo srce. Mesto ženske preobrazbe, bi bila potrebna izobrazba tistih, ki vodijo usodo naroda. Uboj je uboj, pa naj se vrši posamezno ali v masah na bojiščih. Tatvina in rop ni nič manjše zlo, pa naj ga izvrši en hudodelec ali pa celi regimenti. Kadar bo moška izobrazba tako globoka, da bodo spoznali hudodelstvo tistih, ki vojno izzovejo in jo vodijo, potem ne bo treba materam ponujati nagrad za številne družine. REPUBLIKANEC WILLKIE JIM NI PRAV NIČ VŠEČ Italija in Nemčija ste z velikim zanimanjem sledile poteku konvencije v Philadelphiji. Rezultata se pa niste mogle veseliti. O Willkie-ju pravijo da ni nič boljši kakor je sedanji predsednik Roosevelt, od katerega gotovo ne more nobena teh dežel pričakovati kakšne pomoči. Willkie torej ni priljubljen ne pri Nemcih, ne pri Italijanih. PRVI ROJSTNI DAN NIZOZEMSKE PRINCESKE IRENE Druga hčerka prestolonaslednice Julijane je 5. avgusta dočakala svoj prvi rojstni dan, katerega je praznovala v tujini. Pri tej nežni starosti ne more pojmiti burnih dogodkov, ki so se odigravali v njeni domovini. V kakšnem strahu so jo čuvali v zibelki, iz katere jo je skušal sovražnik ugrabiti, da bi pozneje od stare matere kraljice Wilhelmine zahteval večje koncesije. Gotovo bi mati in stara mati dale vse za to dragoceno bitje. S kako velikim zanimanjem bo ta princezinja poslušala svoje starše, ko ji bodo kdaj pozneje pravili, da so morali z njo bežati na Angleško. Čudila se bo, da je bila kdaj res tako majhna, da so jo spravili v košarico z malim okencem v pokrovu. Tako je bila namreč prenešena iz nevarnosti pred bombami in strupenimi plini. Na prigovarjanje moža princa Bernharda in matere, kraljice Wilhelmine, je Julijana srečno pripeljala obe hčerki Beatrice in Ireno na varno v Kanado. Tam se deklici igrate z drugimi otroci, katerim vojna še ni zagrenila mladega življenja. “MADAME DORTHEA” Tako se imenuje najnovejša novela izpod spretnega peresa slavne norveške pisateljice ga. Sigrid Undset. Ko so Nemci zasedli Norveško, je pisateljica bežala na švedsko, ker je vedela, da ni preveč dobro zapisana pri novih gospodarjih.^ Vojna ji je uničila njeno imetje, a kar je še hujše, v začetkih bojih je padel tudi eden izmed njenih sinov. Snov za to novelo je pisateljica vzela iz osemnajstega stoletja in če je tako zanimivo pisana kakor so njena druga literarna dela, potem ne pozabite vprašati za to knjigo, kadar bo na razpolago v knjižnicah. Razume se, da je knjiga naprodaj in kdor hoče pomnožiti svojo zbirko, naj si nabavi tudi to knjigo z naslovom “Madame Dorthea.” Ga; Sigrid Undset je te dni dospela v Ameriko s svojim 21 letnim sinom. Tukaj bo predavala po raznih mestih. ZAPISNIK LETNE SEJE S. 2. ZVEZE JULIJA 1940 Mladinske SEJA V ČETRTEK 18. JULIJA, 1940 (Nadaljevanje) Nadaljevanje poročila o zaključku Zlate kampanje: Uspehi posameznih agitatork: Odrasle Mrs. Mary (Anton) Terlep (20) ......... 31 Mary Šinigoj (2) ..................... 26 Frances Medved (14) ............... Katherine Bayuk (100) ................. 17 Mary Schimenz (12) .................... 10 Mary Hrovat (15) ....................... 5 Barbara Rosandich (23) ................. 8 Rose Racher (54) .................. Mary Sluga (10) .................... 10 Mary Bahor (26) .................... 10 Mary Lovše (88) ..................... 6 Anna Stopar (41) ..................... 6 Anna Strupeck (2) ...................... 8 Theresa Bagatini (28) .................. 8 Jennie Kozely (10) ..................... 4 31 4 26 — 20 11 17 1 10 2 5 12 8 5 10 1 10 — 10 6 6 6 5 8 — 8 — 4 8 1 odr. 13 mlad. Albina Jančar (40) 6 odr. 3 mlad. Edith Boich (32) 7 odraslih Mary Bracco (28) Mary Meglich (89) 12 mladinskih Frances L. Udovich (37) 6 odraslih Frances Puhek (56) Anna Sterle (71) Jean Anžur (74) Jennie Zupancich (20) 4 odr. 3 mlad. Louise Nozsak (88) 5 odraslih Margaret Prisland-Fischer Lillian Kozek (2) Mary Mekina (6) Anna Buchar (20) Anna Rogel (20) Jennie Muster (20) Mary Kunstek (20) Anna Heinemann (28) Josephine Speck (46) Mary Kambič (55) Mary Kvas (63) Mary Svazich (89) 4 odr. 2 mlad. Hermine Prisland (1) Jennie Matjašič (25) 4 odrasle Mary Janc (41) Josephine Toplikar (64) Margaret Wratcher (91) 1 odr. 6 mlad. Freda Lauriski (66) 3 odr. 2 mlad. Marie Otoničar (25) 2 odr. 3 mlad. Stefi M. Ambrose (78) 1 odr. 5 mlad. Sophie Brolick (72) 3 odrasle Margaret Gregorich (2) Karoline Pieman (20) Katherine Duba Rose Klemenčič (14) Eleanore Hrovat (15) Genevieve Glavan (20) Mary M. Terlep (20) Jenny Kužnik (25) Anna Sustarich (28) Katherine Turk (28) Theresa Glavic (42) Elizabeth Dolensek (43) Mary Bevtz (43) Angela Laurich (43) Angela Pasler (43) Mary Schneider (43) Helen Zunter (43) Rose Želodec (50) Mary Techar (52) Anna Strauss (55) Stella Karal (62) Mary Kozul (67) Mary Tomsic (71) Ann Yane (73) 2 odr. 2 mlad. (1) Louise Jugg (5) Jennie Brodnik (25) Mary Luznar (25) Elizabeth Bevsek (43) Cecilia Vachetz (43) Mary Kirn (91) Josephine Bogovich (95) 1 odr. 4 mlad. Angela Polis (10) 2 odr. 1 mlad. Mary Gornik (23) Frances Bogovič (25) Anna Polande (100) 1 odr. 3 mlad. Anna Skrinner (19) 1 odr. 2 mlad. Anna Susman (66) 2 odrasli Agnes Gergisch (1) Catherine Persa (2) Katie Kastelec (8) Anna Vidmar (12) Rose Troha (14) Albina Vesel (14) Ann Papesh (20) Jennie Benedict (20) Karoline Cukanje (25) Albina Zigarovich (27) Mary Žnidaršič (29) Annie Ferkul (31) Frances Borovac (33) Amalia Ursic (40) Carolina Mausar (47) Jennie Intihar (49) Frances Ambrosic (50) Justine Marn (50) Frances Juvančič (55) Annu Hren (55) Josephine Udovich (67) Mary Kinkela (67) Marv Kertel (67) Jean Yager (70) Antonia Janes (72) An la Knaus (77) Mary Stefin (83) TessieArcul (84) Alary Valetic (84) Ann Ogulin (87) Mary Rupnik (90) Mary Usnick (90) Mary Yaklich (92) 1 odr. 1 mlad. Mary Starich (12) Frances Kvaternik (19) Anna Berry (20) Anna Pelcic (21) Mary Lach (25) Ella Starin (41) Frances Proprotnik (49) Angela Genac (56) 1 odraslo Pauline Rupar (1) Anna Achacich (2) Mary Grosko (2) Margaret Majcen (2) Mary Lakner (3) Mary Perse (3) Mary Gerkman (4) Teresa Pavlin (4) Theresa Caiser (9) Vivian Intihar (9) Helen Bizjak (12) Anna Kiefer (12) Anna Plaznik (12) Mary Turich (13) Katherine Vidovich (13) Mary Novak (15) Mary Arnic (17) Martha Durben (17) Stefania Miklaucic (17) Marie Shreckowski (17) Josephine Praust (18) Frances Stego (18) Frances Cad (18) Frances Cad (19) Mrs. Martin Shukle (19) Catherine Dragovan (20) Caroline Gregorcich (20) Frances Horwath (20) Rose Hrovatin (20) Anna Mahkovec (20) Margaret Muhar (20) Josephine Ramuta (20) Anna Stukel (20) Jennie Kmet (21) Agnes Zakrajšek (21) Mollie Metschuleit (22) Angela Križnar (23) Angela Lenich (23) Julia Bokar (25) Frances Klančar (25) Mary Saloman (25) Dorothy Strniša (25) Mary Tekovec (25) Josephine Živoder (25) Helen Gulla (26) Magdalena Gunja (26) Sophie Kucic (27) Marie Sechar (27) Jennie Rebernik (29) Mary Zenewicz (29) Barbara Baron (32) Helen Coleman (32) Mary Coleman (32) Josephine Femec (32) Eva Majcen (32) Katherine Karic (33) Lucia Rakovina (33) Mary Viklan (33) Mary Rot (33) Mary Pahula (34) Mary Rudolf (38) Anna Rupar (38) Doris Delak (39) Antonia Skapin (40) Louise Milavec (41) Anna Mocnik (41) Anna Popp (45) Anna Ozanich (48) Virginia Blatnik (49) Frances Hegler (49) Rose Mihelich (49) Louise Wilder (49) Mary A. Zupančič (49) Vera Kozel (50) Mamie Marin-Perse (50) Caroline Valentine (53) Alice Železnik (53) Caroline Smuke (54) Steffie Turk (55) Anna Prevec (55) Theresa Perisa (55) Katherine Ansek (55) Maiy Novak (56) Josephine Claus (63) Jennie Smole (63) Frances Cholich (65) Mary A. Rosman (65) Angela Schneller (65) Cecilia Hulina (67) Helen Samsa (67) Mary Sankovich (67) Anna Stanic (67) Pauline Zagar (70) Mary Novak (71) Anna Tome (72) Mary Gornick (73) Josephine Mauer (73) Mary Urgo (73) Magdalena Briski (77) Theresa Sikovsek (77) Mary Prosnikar (79) Cecilia Dermotta (80) Mary Grahek (81) Pavla Curel (84) Helen Giovanelli (84) Josephine Krecic (84) Helen McDowell (86) Bernadine Petkovšek (87) Rose Russ (87) Mrs. John Gomulka (88) Anna Polak (88) Alojzija Kerne (89) Rose Markovich (89) Angela Roncingay (89) Jr.sephine Senica (89) Bertha Primozich (90) Anna Kastelic (91) Josephine Kobal (91) Margaret Kochevar (92) Mary Perko (92) Josephine Cvetkovič (93) Agnes Klarich (93) Frances Križman (93) Agatha Mesin (95) Matilda Sabljak (95) Mary Likovich (100) 2 mladinski Angela Kozjan (40) Josephine Seelye (50) Constance Vancena (100) 1 mladinsko Josephine Barbaric (5) Josephine Tomasetig (5) Irene Jazbec (32) Josephine Reibie (17) Mary Knific (32) Mary Baltauzar (18) Marie Koss (32) Albina Malovacic (18) Teresa Potokar (32) Mary Mikolič (20) Mary Zdesar (32) Catherine Smolich (20) Mary Bartol (35) Frances Černilogar (25) Katherine Duich (35) Mary Lokar (25) Agnes Tomazin (40) Ursula Lousin (25) Frances M. Urankar (49) Eleanore Grdina (32) Jennie Skrbec (72) Mary Grze (32) Mary Mehelich (78) Frances Gerjevich (32) Shirley Garner (87) Skupno število novih članic: V odrasli oddelek....................... 1,097 V mladinski oddelek ...................... 374 Skupaj ..................... 1,471 SEJA V PETEK 19. JULIJA, 1940 Navzoče so bile odbornice izvrševalnega in nadzornega odbora ter predsednica odbora za Mladino in razvedrilo, to je sestra urednica in je tudi zapisnikarica tega zborovanja. Seja se je pričela ob devetih dopoldne v glavnem uradu na 527 No. Chicago St., Joliet, Illinois. Predsednica otvori zborovanje ter pozove zapisnikarico, da prečita zapisnik seje prejšnjega dne. Zapisnik prečitan in soglasno odobren. Glavna tajnica nadaljuje s poročilom o izidu Zlate kampanje. NAGRADE PODRUŽNICAM Prva nagrada stenski obesek in deset dolarjev v gotovini: Podružnica St. 20, Joliet, Illinois, ki je pridobila 109 novih članic v odrasli oddelek in 15 članic v mladinski oddelek. Druga nagrada, $7.50 v gotovini: Podružnica št. 25, Cleveland, Ohio, pridobila 54 novih v odrasli in 30 novih članic v mladinski ■oddelek. Tretja nagrada, $6.00 v gotovini: Podružnica št. 10, Cleveland (Collinwood), O., pridobila 44 članic v odrasli in 31 članic v mladinski oddelek. Nadaljnih šest podružnic, ki so pridobile vsaka več kot 30 članic v odrasli oddelek, oziroma preko 40 v oba oddelka se pošlje vsaki nagrado pet dolarjev ali pa čarter. To so podružnice št. 14, 43, 2, 95, 26, 1. (Natančno število novih pridobljenih je bilo v prvem delu poročila v zadnji izdaji.) Sklenjeno, da se pokloni nagrada $2.50 v gotovini vsem podružnicam, ki so pridobile v kampanji več kot dvajset članic vštevši dve mladinski za eno odraslo. Teh je 13 podružnic, po številkah sledeče: 19, 97, 23, 12, 28, 41, 32, 99, 55, 100, 16, 88 in 67. NAGRADE POSAMEZNIM AG1TATORKAM Zmagovalke od 25 članic naprej, ki dobijo $12.50 nagrade so sledeče marljive agitatorice: Št. novih Mrs. Anton Terlep (20) ....................... 33 Mary Markezich (95) .......................... 32 Mary Coghe (26) .............................. 30 Angela Satkovich (97) ..................... 30 Gertrude Delopst (43) ..................... 28 Agnes Mahovlich (16) ......................... 27j-£ Mary Sinigoy (2) ............................. 26 Frances Medved (14) .......................... 25 Frances Rupert (14) .......................... 25 V prihodnji izdaji sledijo imena vseh onih, ki so dobile deset ali več novih in potem pet novih in naslednje imena ▼seh, ki dobijo zlate broške. Nagrade se izplačajo tri mesece po zaključku kampanje, kakor je bilo priobčeno v pogojih kampanjskih nagrad ves čas kampanje. Ker je pa podružnica št. 20, Joliet, Illinois, tako daleč naprej v številu novih v Zlati kampanji, da ni dvoma za prvo nagrado, in ker je želja podružnice št. 20, da se jim izroči obesek na Zvezin dan v Lemontu, to je v nedeljo 21. julija ob pričujočnosti lepega števila zunanjih članic in gostov, zato je sklenjeno, da se napravi v tem slučaju izjemo in glavna predsednica izroči obesek na omenjeni dan. Glavna tajnica ponovno izreka najlepšo zahvalo vsem podružnicam, odbornicam in članicam za vrlo zanimanje v Zlati kampanji, kakor tudi voditeljici kampanje, sestri urednici, za kolosalen uspeh, katerega je s sotrudnicami doprinesla v blagor naše organizacije. POROČILO VODITELJICE KAMPANJE ZA NOVE ČLANICE Ko ste mi poverile vodstvo kampanje za nove članice, za katero je bila določena doba pet mesecev, namreč od 1. februarja do 30. junija, 1940, ste to gotovo storile z vsem zaupanjem, da bo uspeh. Saj tako se je bralo iz vaših obrazov na zadnji polletni seji. S svojim obnašanjem ste napravile name globok vtis, ki me je ščitil vse skozi, namreč da se moram izkazati vredno tega zaupanja. In isto zaupanje kot ste imele ve v mene sem imela jaz v vas in vse zveste odbornice in članice. V mojih mislih sploh ni bilo prostora za drugo kot lep uspeh, h kateremu me je bodrilo geslo: “Zavzemi se za stvar z vso resnobo ter delaj nemoteno in navdušuj kar je mogoče in skupno plačilo bo prav gotovo presenetljiv uspeh z velikimi črkami!” To geslo je imelo v sebi vso moč in bilo najboljše mazilo k zdravemu poteku. Priznati moram, da je bilo zelo plemenito od naše spoštovane glavne predsednice, da nam je dovolila naglašati njen zlati jubilej za predmet kampanje. Uverjena sem, da je z presenetljivim uspehom pozabljena vsaka zadrega, v katero smo jo nehote spravile, ker srce gospe Prisland utripa najmočnejše za Zvezo, katero ljubi kot dobro srce matere. Upam in želim, da ostane sijajen uspeh Zlate kampanje, v kateri je po poročilu glavne tajnice pristopilo 1471 novih članic, kot trajni simbol našega spoštovanja in ljubezni do zaslug in trdega dela, katerega tako nesebično žrtvuje za nas blaga gospa Prisland. Delo v Zlati kampanji je bilo vse skozi prijetno zame in za vse, ki so bile aktivne. Saj tako so mi pisale povečini vse, ki so se zanimale za lep potek kampanje. V Zarji sem skušala brenkati na vse strune, da bi se vzdramile prav vse podružnice. In to se je do male izjeme tudi uresničilo. Poleg člankov v Zarji sem napisala več spodbudnih člankov in naznanil v dnevniku Ameriška Domovina, ki je najbolj popularen v državi Ohio. Dalje sem pisala pisma na vse predsednice, podpredsednice in podružnice. Prva pisma so bila v mesecu marcu. V aprilu sem pisala zopet na vse tiste predsednice in podružnice, kjer sem pričakovala lep odziv in meseca maja sem pa zopet poslala lepa pisma na vse podružnice, da se prebero na seji in zopet druga pisma in dopisnice na predsednice in podpredsednice kakor tudi apelirala na vse glavne odbornice. S kratkoma rečeno, storila sem vse, kar sem pač znala, da se je pospešilo zani-mnje kakor tudi obdržalo svež spomin na kampanjo v mislih naših odbornic in članic. Lepo število novih v juniju jasno priča, da so članice hotele tako, ker so vedele, da bo naša glavna predsednica praznovala svoj jubilej v juniju in zato so ji hotele isti mesec poslati vezilo. Končni zaključek nam je pa pokazal, da je pristopilo 1471 novih članic, namreč 1097 v odrasli oddelek in 374 v mladinski oddelek, kar je naravnost sijajno število. Zlata kampanja je torej v kraju in sedaj boste ve govorile ali pa priporočale kaj umestnih nasvetov, potom katerih bi se vzbudilo še več zanimanja za bodoče kampanje. Ako ste pa bile zadovoljne z vodstvom in postopanjem potem vas pa prosim, da izrečete pohvalo ne meni kot voditeljici, temveč vsem našim zvestim odbornicam in članicam, ki so storile vse, kar je bilo v njih moči za lep napredek. Od moje strani'pa tem potom ustmeno poklanjam najduhtejši šopek krasnih orhidej prav vsem, ki so količkaj storile za lep zaključek. Bog vas živi! Prisrčna hvala vsem, ki so v Zarji priporočale svojim članicam, da delujejo z vso vnemo za dobrobit Zlate kampanje. Posebna hvala odbornicam in poročevalkam, ki so v vsakem dopisu naglašale pomen kampanje ter bodrile svoje članice k skupnemu delu in vsak tak apel je gotovo našel topel prostor v srcu članic in jim ogrel zanimanje, da so se potrudile pomagati. Torej vsem skupaj najsrčnejša zahvala! ALBINA NOVAK. Poročilo sprejeto s pohvalo voditeljici in vsem, ki so s požrtvovalnim trudom pripomogle k uspešnemu zaključku. Sklenjeno, da se pokloni voditeljici petdeset dolarjev za delo in izredne stroške v kampanji. Glavna predsednica v lepih besedah izroči sestri urednici lepo ročno torbico, kot znak osebnega priznanja za veliko delo in uspeh v Zlati kampanji. — Sestra urednica je bila globoko ginjena nad vso izkazano ljubeznijo in se vsem skupaj ponovno zahvaljuje za vso naklonjenost in delovnost. Glavna predsednica poroča o par slučajih pri podružnicah, med njimi slučaj pokojne sestre Bojc od št. 3. Sklenjeno, da se naznani soprogu pokojne, naj preskrbi rojstni list. Sestra Prisland obširno poroča glede dopisovanja, ki ga je imela z raznimi ženskimi organizacijami, kakor je naročila zadnja konvencija. Odbornice se izrazijo za vstop k “Mednarodnemu Ženskemu Svetu,” ker je pa članarina precej visoka, namreč $100.00 letno, zato je bilo sklenjeno naj se počaka prihodje seje, ali pa konvencije. Glavna predsednica predloži sledečo resolucijo: RESOLUCIJA KER je s prvim julijem 1940 Zveza dosegla 100 po-družic in svoto $100,000.00 v svojem premoženju, in KER ima Zveza zgledno vodstvo pri podružnicah in lojalno članstvo, ki redno plačuje asesment, zato bodi sklenjeno, Da se meseca decembra letos, ko bomo praznovale 14-letnico obstanka Zveze, opusti ves asesment za odrasle članice. To bi naj bilo božično darilo, ki ga Zveza poklanja svojim zvestim članicam. Resolucija od vseh navzočih soglasno sprejeta ter stopi v veljavo, ko jo odobri celotni glavni odbor. Vodstvo organizacije je imelo že več slučajev pri katerih se je moralo postopati po pravilih, čeravno bi bila izjema v teh slučajih na mestu, ker nekatere niso imele sploh podatkov po katerih bi vedele sigurno starost. V prid vseh tistih, ki so nevedoč za starost in pravila bile sprejete in da se izkažemo kot dobre sestre je bila predložena sledeča resolucija, ki točno pojasnuje vzrok in pogoje: RESOLUCIJA Ko se je Zveza ustanovila, mnogim Zvezina pravila niso bila povsem jasna, zato se je pripetilo, da so bile sprejete članice, ki so za par mesecev že prekoračile predpisano starost 55tih let. Ker je teh članic gotovo prav majhno število in ker ves čas plačujejo reden asesment, glavne odbornice Zveze, zbrane na letni seji 19. julija 1940 sklenejo: DA Zveza zanaprej izplača svoto $25.00 namesto vrnjenega asesmenta za vse, ob pristopu prestare članice, ki so ob smrti bile deset ali več let neprestano redne (ne družabne) članice Zveze. Resolucija je bila soglasno sprejeta ter stopi v veljavo takoj, ko jo odobri celotni glavni odbor Zveze. Sklenjeno, da se plača račun za telefon za urad glavne predsednice, glavne tajnice, glavne blagajničarke in urednice. Prebrano pismo od Glasbene Matice, novo organizirane pevske organizacije v Clevelandu, ki želi, da Zveza postane članica te organizacije. Sklenjeno, da se nakaže svoto deset dolarjev in s tem postane Zveza ustanovna članica. Priporoča se podružnicam, da pomagajo k uspehu te kulturne ustanove, pri kateri imajo člani priliko do pevske kulture. G. Anton šublju se tem potom čestita nad požrtvovalnim trudom in dobri volji deliti svojo glasbeno znanost v prid vseh, katere veseli gojiti slovensko pesem v širni tujini. Prebrana je brzojavna čestitka in pozdravi od prejšnje glavne nadzornice gospe Josephine Schlossar. Pozdrave pošilja tudi gospa Kristina Bevtz od št. 17, West Allis, Wis. Sklenjeno, da se naroči 300 čevljev filma v barvah za Zvezin dan v Lemontu. Sklenjeno, da Zveza naroči nekatere ženske liste iz domovine in pa glasilo “Mednarodnega Ženskega Sveta.” SEJA 20. JULIJA 1940 Predsednica otvori sejo ob devetih dopoldne. Navzoče so iste glavne odbornice kot prejšnji dan. Sejo je posetila tudi prva glavna podpredsednica gospa Frances Rupert in glavna odbornica prosvetnega odseka gospa Anna Petrič, ki sta bili slučajno v Jolietu na obisku. Dalje je pozdravila navzoče tudi tajnica podružnice št. 13, gospa Ella Russ iz San Francisco, California, ki je prišla par dni prej, da se v nedeljo pridruži izletu v Lemont. Prinesla je najtoplejše pozdrave od vseh zapadnih članic ter obenem povabila navzoče, da pridejo ob priliki v San Francisco in si ogledajo Zlata vrata in lepo sončno Cali-fornijo. Odbornice so hvaležne vsem trem gospem za prijazen obisk. Na dnevnem redu je bilo delovanje odbora za Mladino in razvedrilo. O delovanju poda obširno ustmeno poročilo predsednica odbora, sestra Albina Novak. Navzoče so pazno sledile poročilu in izrekle najlepše priznanje vsem, ki delujejo v tem odboru. Ker ni bila na konvenciji določena plača temu odboru zato je bilo odloženo za to sejo, ko poteče prvo leto temu novemu odboru. Predsednica Albina Novak odklanja plačo za svoje delo za polovico leta in hoče storiti še veliko več brez pričakovanja plače. Najbolj pridna v tem odboru je bila Albina Jančar, ki je vsak mesec dopisovala v Zarji na mladinski strani in se splošno zanimala za mladinski oddelek in njej se pokloni svota $15.00. Lillian Kozek in Molly Sumic sta se vneto potrudili ob času kegljaških tekem v njunih okrožjih in se jima nakaže vsaki po deset dolarjev. Dorothy Meister in Frances Marinshek sta obljubili storiti kaj več v prihodnjem letu toda za enkrat se jima ne more nakazati na podlagi poročila. Odbornice se strinjajo, da ima odbor veliko polje za svoje delovanje in vse so v nadi, da bo z vsakim letom še več aktivnosti. Sestra Novak predloži letno poročilo od vsakega posameznega vežbalnega krožka, katerim se po številu in delovanju nakaže sledeče nagrade: Št. podr. Ime kadetk Število Svota 6 Barberton Cadets ............... 31 $30 10 Frances Sušel Cadets........ 22 25 14 Frances Rupert Cadets .... 16 20 15 St. Lawrence Cadets ............ 36 30 20 Joliet Cadets .................. 26 25 21 West Park Cadets ............... 16 20 25 St. Vitus Cadets ............... 16 20 32 St. Christine Cadets ........... 22 25 40 Frances Bresak Cadets .... 28 25 41 Mary Lusin Cadets .............. 16 20 50 Marie Prisland Cadets .... 22 25 87 St. Mary’s Cadets .............. 42 30 Načelnice vežbalnih krožkov poročajo, da so krožki častno zastopali svoje podrujžnice kakor tudi seznanili naselbino, kjer poslujejo z imenom organizacije in s tem povzdignili splošen ugled ameriških Slovencev. Sestra Novak poroča, da se vrši letni Zvezin dan v Clevelandu v soboto 14. septembra in sicer v največjem parku, kamor se vabi prav vse podružnice SŽZ namreč bližnje kot oddaljene. To je glavni razlog, da se vrši letos na soboto, ker zna biti bolj ugodno za tiste, ki pridejo iz oddaljenih krajev. Nato izroči vabilo glavni predsednici, da pride v Cleveland, ker to srčno želijo vse podružnice in krožki. Obenem so vabljene tudi vse druge glavne odbornice, ker bo v največje zadovoljstvo vsem, ki se trudijo, če bo lepa udeležba zunanjih odličnih gostov. Sklenjeno, da se glavna predsednica odzove vabilu in uradno zastopa glavni odbor in ostale glavne odbornice se udeležijo po možnosti. Sestra Novak obširno poroča o lepem načrtu za popolnejše nastope vežbalnih krožkov. Predlog se v kratkem glasi tako-le: Ker so vežbalni krožki za reklamo Zveze in ker se članice spadajoče k tem krožkom dobro zavedajo katoliškega načela organizacije in ker bi same kot predstavnice slovenske mladine rade pokazale svoj verski ponos, zato naj se vsaki kadetki izroči drog (staff) s znakom kot ga nosi Zvezin čarter, namreč: vera, upanje, ljubezen. Te droge bodo kadetke držale v roki ob vsakem javnem nastopu. Blagoslovljeni, ter svečano izročeni bodo v cerkvi ob slovesni sv. maši. Predlog soglasno odobren. Dodatek: Ako mogoče naj bi bila svečanost v Clevelandu v nedeljo 15. septembra ob priliki obiska glavne predsednice in zunanjih gl. odbornic. Sklenjeno, da se da nagrada deset dolarjev letno vsakemu mladinskemu krožku, ki ima uniformo ali narodne noše in ki javno nastopi vsaj štirikrat na leto. Nato se je šlo na točko: Kegljaška liga. V zadnjih štirih sezonah je bilo z kegljaško ligo precej dela in to posebno ob času kegljaških turnirjev. Leto za letom se pojavijo nove skušnje na podlagi katerih se potem delajo pravila za bodoče leto. Glavna predsednica gospa Marie Prisland, predsednica odbora za Mladino in razvedrilo sestra Novak, in predsednica nadzornega odbora Mary Tom-zin so imele vsakovrstna priporočila, katere se je rešetalo in podrobno razmotrivalo več kot dve uri. Nova pravila bo sestavila glavna predsednica, katera bodo priobčena v Zarji. Torej ni posebnih predlogov za objaviti v zapisniku, temveč celotna pravila kot so bila sprejeta in bodo priobčena v celoti. Skušalo se je upoštevati vsa priporočila in dosedanje skušnje in to je največ kar je mogoče pričakovati od odbornic. Glede odbornic Lige, se je sklenilo sledeče: Vrhovna predsednica Lige je Albina Novak, ki je obenem predsednica Odbora za Razvedrilo, vsaka divizija pa naj ima ne manj kot tri odbornice in ne več kot pet. Za osrednji za-pad so bile imenovane sledeče odbornice: Antonia Retell, Sheboygan, predsednica; Lillian Kozek, Chicago, tajnica. Direktorice so: Anna Papesh, Joliet; Ana Pelko, La Salle; Emily Marver, Indianapolis. Za prvo divizijo, ki vključuje državi Pennsylvania in New York je določena Molly Sumic iz Pittsburgha za predsednico, drugi diviziji v državi Ohio pa predseduje Albina Novak. Ti dve, v sporazumu kapitank kegljaških skupin zadnje sezone, imenujeta ostale odbornice. Severni in zapadni skupini načeljujeti članici odbora za Mladino in Razvedrilo in si same izvolijo svoje odbornice, ko se prične kegljaška sezona. Sklenjeno, da se za spis zgodovine podružnic od številke 1 do 100 in za spis zgodovine Zveze, kampanj, konvencij, gl. odbora in porastka Zveze določi svota sto dolarjev. Gl. predsednica prečita resolucijo, ki jo namerava predložiti občnemu zboru v nedeljo v Lemontu. Vse navzoče se popolnoma strinjajo z vsebino resolucije ter pooblastijo gl. predsednico naj resolucijo v imenu Zveze predloži na prvem Zvezinem dnevu v Lemontu. Ob enem pa izrečejo svoje priznanje k lepo in umestno sestavljeni resoluciji. S tem je bil izčrpan dnevni red letne seje glavnega odbora. Glavna predsednica Marie Prisland prav lepo nagovori vse navzoče odbornice ter se jim zahvaljuje za zvesto sodelovanje in želi, da bi se srečno vrnile na svoje domove in zopet zdrave sešle na glavni seji v januarju. Navzoče glavne odbornice želijo isto glavni predsednici ter skupno odobrijo zahvalo vsem odbornicam in članicam od št. 20 v Jolietu in št. 30 v Aurori kakor tudi prijaznim sestram v Rockdale-u in sploh vsem, ki so skušali na vse načine biti na uslugo kakor tudi izkazati najlepšo gostoljubnost in prijateljstvo. Še posebna hvala sestri glavni tajnici za vso postrežbo in dobrosrčnost, katero nam je izkazala s svojo ljubko družino. Po prečitanem in odobrenem zapisniku je bila seja zaključena z molitvijo v soboto ob šestih zvečer. MARIE PRISLAND, predsednica ALBINA NOVAK, zapisnikarica POROČILO GLAVNE TAJNICE V današnji izdaji Zarje sta priobčeni dve resoluciji, kateri sta bili sprejeti na letnem zborovanju glavnih odbornic zadnji mesec, in kateri resoluciji sta bili nato odposlani vsem glavnim odbornicam v odobritev. V odgovor sem prejela lepo priznanje glavnim odbornicam navzoče na tej letni seji, ki so podpirale resoluciji podani po gl. predsednici Mrs. Marie Prisland, katera je bila tako dalekovidna in izrazila željo, da se uspehu, ki ga praznuje naša organizacija posveti nekoliko pažnje, kajti dosegle smo številko 100 v podružnicah ter nad $100,000.00 v premoženju. Katera članica bi ne bila ponosna na tak lep napredek? Radi tega je bil izbran ravno mesec december, da praznujemo ta veseli dogodek naše organizacije ter v tem mesecu, ki je itak priznan kot mesec daril, da bo takrat tudi Zveza delila vsaki posamezni članici darilo v obliki podarjenega asesmenta za isti mesec. S tem je rečeno, da ni potrebno odrasli članici plačati asesment za december. S tem ukrepom bodo gotovo vse članice zadovoljne in vesele prejeti božično darilo od Zveze. Večkrat se dogodi, da umrje članica, katera je morda 10 let pri Zvezi redno plačevala mesečni asesment po 25 centov, bila ob pristopu za nekaj mesecev prekoračila starost 55 let, ker še same niso mnogokrat vedele za svojo pravo starost, toda ob smrti se pa izkaže na glavnem uradu, ko se prejme “death certificate” koliko je bila umrla članica v resnici stara. V takih slučajih smo po pravilih vrnili svoto, ki je bila plačana v posmrtninski sklad. Toda na glavni seji smo nekaj ukrenile kakor je razvidno v drugi resoluciji radi takih članic, namreč da se izplača svota $25.00 namesto vrnjenega asesmenta, ako je dotična članica bila 10 ali več let članica Zveze. Ako se dogodi, da članica umrje, ki je bila prestara ob pristopu in ni bila še deset let pri Zvezi, se za njo povrne asesment plačan v posmrtninski sklad kot doslej. Temu novemu odloku niso prištete družabne članice, ker te vedno plačujejo samo 10 centov mesečno, kar gre za Zarjo, ki jo te članice prejemajo. Zveza gotovo nima mnogo takih članic, ki so podale napačno starost ob pristopu, pa vendar se dogodi slučaj, in ni bilo več kot prav, da je bila ta resolucija sprejeta od glavnega odbora. Pri tem naj pripomnim, da so te članice redne in vsa leta plačujejo po 25 centov mesečnine in vse prejemajo Zarjo in prispevajo seveda tudi v stroškovni sklad. V desetih letih bi torej njih pogrebni asesment znašal $12.00. Zveza bo pa zanaprej plačala $25.00. Upam da je ta resolucija dovolj pojasnjena na tem mestu, toda za vsak slučaj sem pa na razpolago za vsake nadaljne informacije. Obe resoluciji sta bili predloženi celotnemu gl. odboru in vse odbornice so obe resolucije soglasno odobrile. ŠTIRI NOVE PODRUŽNICE V Zlati kampanji so bile ustanovljene štiri nove podružnice. Prva je bila podružnica št. 97 v Cairnsbrook, Pennsylvania. Ustanoviteljica podružnice je bila Mrs. Angela Satkovich. Zasluga gre tudi Mrs. Mary Lovše, tajnici št. 88 v Johnstown, Pa., ter predsednici Mrs. Mary Kuzma. Ustanovila se je 10. marca 1940. V začetku je podružnica štela 18 članic-ustanovnic. Danes že šteje 30 rednih in pa dve mladinske. Ustanoviteljica Mrs. Angela Satkovich je bila takoj izvoljena v odbor kot predsednica. Podružnica št. 97 v Cairnsbrook, Pa. ima sledeče odbornice: Predsednica, Angela Satkovich; tajnica, Mary Korošic; blagajničarka, Marieta Mihelčič; zapisnikarica, Mary Levar. Podružnica št. 98 je bila ustanovljena 30. maja 1940 po Mrs. Anna Žitko v Vancouver, British Columbia, Canada. Ob ustanovitvi je štela 15 rednih in pa 3 mladinske članice. Imena odbornic niso bila še poslana na gl. urad. Podružnica st. 99 v Elmhurst, 111. je bila ustanovljena po predsednici glavnega nadzornega odbora, Mrs. Mary Šinigoj od št. 2 in Mrs. Mary Tomazin iz Chicago, 111. Podružnica se je ustanovila 13. junija 1940 ter imela ob začetku 17 novih članic. Danes jih je 24 članic. Odbor podružnice št. 99 v Elmhurst, 111. je sledeči: Predsednica, Ana Rebek; podpredsednica, Mollie Remec; tajnica, Victoria Sustersic; zapisnikarica, Victoria Volk; blagajničarka, Ema Fischer; nadzornice: Frances Kosmerl, Frances Kerkoch in Marie Rebek. Ilediteljica, Mary Fence. Podružnica št. 100 v Ottawa, 111., je bila ustanovljena po tajnici podružnice št. 89, Mrs. Mary Meglich iz Oglesby, 111. Zasluge pri ustanovitvi ima tudi Mrs. Catherine Bayuk, ki je tudi ustanovna članica. Podružnica je bila ustanovljena 26. junija 1940. Imela je 16 rednih članic in štiri Zarje članice za časa ustanovitve. Danes šteje podružnica 20 rednih 4 mladinske in 4 Zarje članice. Št. 100, Ottawa, 111. ima sledeči odbor: Predsednica, Anna Polancic; podpredsednica, Josephine Stehle; tajnica, Mary Likovich, zapisnikarica, Helen Kiley. POSEBNO POROČILO Kakor je vsem znano, da se je Zlata kampanja nepričakovano dobro obnesla. Pridobili smo lepo število novih članic. Toda pred nami je važno delo. To število moramo obdržati. Paziti moramo, da vse članice, katere so pristopile v tej kampanji, ostanejo za vedno naše, da ne bodo suspendirane ali celo črtane. Radi tega toplo priporočam vsem tajnicam naših podružnic: OBDRŽITE ČLANSTVO! Dobro se prej prepričajte ako v resnici noče biti več članica in zakaj. Članicam pa isto priporočam, ne čakajte da vas tajnica vedno opominja, ne zaostajajte z asesmentom. Mnogo je tajnic, katere imajo veliko družino, druge zopet delajo v tovarni, ali nimajo druge važne opravke, pri tem pa še od članice kolektat po domovih je pač preveč za- Albina Novak: PO ROMANJU NA PRIMERNEJŠEGA kraja kot naše ameriške Brezje v Lemontu si res nismo mogle izbrati za naš) prvi tabor na prostem. Tam na lepem gričku pri Mariji Pomagaj je kakor nalašč prostor za tabor katoliško prosvetne organizacije kot je naša Slovenska ženska zveza v Ameriki. Povabile smo tudi prijatelje naše organizacije, da prisostvujejo pri veličastni slovesnosti in tako zastavimo program za versko razgibano delavnost med nami. In odziv je bil sijajen od vseh strani. Prišle so članice in prijatelj1! iz daljne Californije, Colorade, Minnesote, Wisconsina, Illinoisa, Michigana, Indiana, Pennsylvanije, New Yorka in Ohio. Torej bi rekli, da smo imele med nami zastopnice od približno vseh držav, kjer poslujejo podružnice Slovenske ženske zveze. Ker pa je bil tabor dobro razglašen, zato si lahko mislimo ,da je ta dan prisluhnil ves slovenski narod v Ameriki, kako bo zborovala Zveza pri Mariji Pomagaj, nebeški Kraljici Slovencev. Vedo, dai se je ves narod v tej širni Ameriki ta dan sklonil v spoštovanju do naše Zveze, kjer sodelujemo za lepšo katoliško bodočnost med nami v Ameriki. Torej v nedeljo, 21. julija, 1940 je bil Zvezin tabor na ameriških Brezjah! Dogodki tega dne so bili deloma že po-ročani, zato mi ne bo treba poročati podrobno, ker bi se le ponavljalo. Toda bile so točke, ki ostanejo neizbrisne in tem bi rada ob tem času dala nekoliko pozornosti. Ves teden pred tem dnem je sonce močno grelo naravo. Toda svojo naj večjo moč si je pa prihranilo za naš dan na grički* in to že od zgodaj zjutraj in potem ves dan. Od glavnih odbornic smo bile prve na mestu gospa Otoničar, Lenič in jaz. Hotele smo biti tam med prvimi, ker smo vedele, da pridejo vse zgodaj iz naših krajev in smo jih hotele prve pozdraviti, kar je bilo okrog devetih dopoldne. In ura ni bila še deset dopoldne, ko so začele prihajati članice in prijatelji iz vseh krajev. Naše članice so sl preskrbele trakove, katere so imele pripete na prsih in na njih zapisano, od kje prihajajo in številka podružnice. To je bilo imenitno, ker je vsaka takoj vedela za drugo, od kje sl in kam spadaš. Jolietčanke so si nabavile pa zlate trakove, ker so s tem pokazale, da so one zmagovalke v ravno minuli Zlati kampanji. Tudi mene so okrasile s jolietskim trakom, in s tem spravile nekatere v zadrego, ki se jim je zdelo, da me poznajo po sliki in so prišle k meni s pozdravom: “Oh, Ti si sestra Novak, ker Te poznamo po slikah v Zarji!” In še niso izgovorile, ko zapazijo trak “Joliet” in potem so se začele jecaje opravičevati: “Oh, pa Ti nisi htevano. Članice, bodite malo bolj obzirne do tajnic. Pojdite plačat na dom ali na sejo ali pa po kom drugem pošljite. S tem boste olajšale skrbi in delo tajnici. Ako mesec za mesecem zaostajate se vam pač v doglednem času nabere iz kvodra na dolarje in čim več ste dolžni tem težje je za poravnati, podružnici pa težavno zalagati za vas vse te mesece. Najboljša navada je plačevati za nekaj mesecev naprej ali pa sproti. Pri tem se izkažete, da ste res lojalna in dobra članica, in take želimo, da bi bile vse kar jih je pri naši organizaciji. Večkrat se tudi sliši izgovor: Nisem vedela, kje živi tajnica; ne znam do nje; to je pač slab izgovor, ako ne veste, kje tajnica stanuje pač pa gotovo veste, kje stanuje predsednica ali kaka druga odbornica, ki bo radevolje vzela vaš asesment ter ga nato oddala tajnici. Ako to storite, si boste prihranile izgovor in pota. Prejela sem tudi obvestilo od ustanoviteljice podružnice št. 98, da za en čas ne bo mogla poslovati. Canada je angleška provinca, in je kot taka v vojni, zato imajo vsake vrste težkoče za poslovanje. Toda vendar je njih želja, da se obdrži št. 98 za nje in ko se dežela zopet spravi na mirni tir, bodo nadaljevale z poslovanjem. Končno želim vsem podružnicam nadaljnega napredka, vsem novim članicam v tej kampanji pa prisrčno dobrodošlico in še mnogo let zadovoljnega življenja. JOSEPHINE ERJAVEC, gl. tajnica. AMERIŠKE BREZJE Novak iz Clevelanda, si najbrž Erjavec iz Jtolieta.” Hitro sem začela pripovedovati, da nosim zlati trak iz Jolieta, Ker jih hočem počastiti radi zmage v Zlati kampanji. Ko pa le ni bilo ne konca ne kraje z vprašanji, če sem ali nisem ta prava, hitro stečem do gospe Medved, tajnice št. 14 iz Clevelanda in ja prosim, da mi za nekaj časa posodi znak iz Clevelanda, kar je tudi prijazno storila. Tako sta me potem dičila kar dva znaka: Cleveland in Joliet. Najrajši bi si bila obesila znake od vseh krajev, ker so se mi tako dopadle vse članice. Pa aakaj ne? Saj so bile druga od druge bolj prijazne in lepi nasmehi so mi bili še vselej v popolno zadovoljnost. In ta lepa Enačilnost je še vselej in povsod odlikovalaj naše članice. Procesija z grička proti groti (duplini), kjer se je ob 11. začela sv. maša, je bila že ob 10:30 na> mestu. Takrat so prišli iz cerkve strežniki, kleriki in čč. gg. patri in č. g. Aleksander Urankar z Najsvetejšim. Takoj za njimi so se uvrstile kadetke od št. 20 iz Jolieta, ki so napravile slikovit prizor s svojimi krasnimi uniformami v beli in zeleni barvi, s zlatimi trakovi in gumbi. Njih načelnica, Josephine Mahkovec jim je dala povelje stopiti v vrste, kar so storile z vso preciznostjo in slovesnostjo. Takoj za krožkom so pa bile v vrsti deklice od mladinskega krožka št. 20, okrog 30 po številu, ki so bile oblečene v krasnih narodnih nošah in katere je vodila sestra A. Stukel od št. 20. Za mladinskim krožkom so pa bile glavne odbornice z gospod glavno predsednico Marie Prisland na čelu. (Gospa Prisland je tisti dan zgledala lepša kot vsaka kraljica in to vem, da mi bodo pritrdile prav vse navzoče). In takoj za glavnimi odbornicami so se pa uvrstile naše odbornice in sosestre ia vseh prej omenjenih držav. Podpredsednica št. 20, gospa Ana Korelec, je bila za načelnico in je pafeila in klicala po državah tako, da so vse prišle v vrsto. Imele smo tudi zastopstvo v pristni slovenski narodni noši gospo Strnad iz Clevelanda, katere noša je bila izdelana v domovini ob času, ko je bila tam na obisku. Imela je prav vse, kar spada k popolni narodni noši, kot na primer doma pletene bele nogavice, poštirkana spodnja krila z kvačkanimi čipkami (mislim, da je imela tri spodnja krila na sebi), da je vrhno krilo stalo kakor na razstavi. Pas je bil pa iz pravih avstrijskih kron in na prsih pa pušeljc iz nageljnov in rožmarina.. Torej popolnost njene obleke in njen prlkupljiv nasmeh je stoodstotno odgovarjal priliki. Smo pač ženske in take stvari se nam zdejo zelo važne za omeniti. Grota L u r š k e Matere božje na gričku v Lemontu. S to duplino so lepi zgodovinski podatki, namreč, da je bilo kamenje nakopano na zemljišču in izdelano pod spretnim nadzorstvom Pr. Pius Petriča, ki je sedanji župnik v New^Yorku, kateremu bo tudi SŽZ vedno hvaležna, ker na njegovo pobudo je bila ustanovljena naša podružnica št. 88 v Johnstown, Pa. P. Petrič je postavil lep oltar, kjer se vršijo vse romarske slovesnosti in kjer se je brala sveta maša 21. julija, 1940. Lepo umetniško de- lo te grote je torej zasluga p. Petriča in tamošnjih dijakov, ki so nadarjeni za vsako umetnost. Ko se je procesija razpršila pred duplino Lurške Matere Božje, je stal vsak prav mirno in pobožno. Predno se je začela sveta maša, je č. g. Aleksander Urankar opravičil našega duhovnega svetovalca č. g. Milana Slaje, ker ni prišel radi rahlega zdravja in takoj nato v lepih izbranih in ginljivih besedah pozdravil vse navzoče ter nato blagoslovil mali otoček BleSki, ki je v miniaturi v sredini umetnega jezerčka, za katerega je prispevala Slovenska ženska zveza. Takoj potem je pričel č. g. Aleksander peti slovesno sveto mašo. Kleriki so bili na mestu' za odpevati, toda pripravljalni odbor je imel tudi v tem smislu vse aranžirano, ker na mestu je bil pevski zbor od št. 20, katere članice stanujejo v Rockdale, 111. Njih spretna pevovodkinja, gospa Jennie Zupančič nam je pokazala žensko zmožnost v pevski umetnosti in očarala vse navzoče s krasnim petjem zbora. Pravijo, da dobre stvari pridejo v majhni obliki, torej ta poklon bi pristojal tudi temu izbornemu zboru, ki prihaja ne iz velikega mesta, kjer imajo vsakovrstne moči na razpolago, pač pa iz majhnega mesteca Rockdale. Brez obotavljanja se lahko reče, da je izborno petje napravilo ljubko ozračje in nihče se ni zmenil ne na ugodnost in ne na vročino. Če bi trajalo še del j, lahko rečem, da se ne bi prav nič jezili. Po pobožnosti je pa bilo povedano, da se naj vsi tisti, ki so naročili kosilo, uvrstijol pred cerkveno dvorano. Pripravljalni odbor je prosil in prosil mesec prej, da naj se javijo vsi, ki želijo kosilo, vsaj deset dni pred) tem časom. Toda kot vselej, tako je bilo tudi sedaj, da se niso priglasili. Pripravljenega je bilo dvakrat toliko kot je bilo naročeno in še vseeno ni bilo dovolj. Kdor količkaj pozna težkoče predpriprav in še to, da je bilo treba vse tja pripeljati ia Jolieta in iz Chicaga, kar je drug k drugemu več kot 20 milj proč, ba torej moral priznati, da zasluži kuhinjski štab kot pripravljalni odbor in posebno njih načelnica gospa Emma Planinšek, predsednica št. 20 iz Jolieta, vso pohvalo. Razumljivo je, da je vročina spravila marsikaterega ia ravnotežja in tudi k nezadovoljstvu, toda tisto je bilo samo za nekaj časa, ker kdor je mala premislil, kako so se trudili vsem postreči, potem bo gotovo pohvalil pripravljalni odbor, ki je delal brez odmora. Popoldanski program se je nadaljeval na gričku, kjer imajo priprave za postreči lačnim in žejnim kakor tudi razne zabave. Stoloravnateljica programa je bila naša nadarjena glavna tajnica Josephine Erjavec, ki ima posebni dar govora kakor tudi lepodoneči glas. Predstavila je vse glavne odbornice kakor tudi odlične odbornice podružnic in voditeljice naših mladinskih krožkov. Glavno nalogo je pa imela naša spoštovana glavna predsednica gospa Marie Pri-sland, ki je predložila času pomembno resolucijo, katera je bila priobčena v zadnji izdaji Zarje, in katera je bila odobrena po navzočih ter poslana na predsednika Združenih držav, governerja države Illinois ter drugim uradnikom federalne in državne vlade, katerim smatra vodstvo Slovenske ženske zveze potrebno poslati. S to resolucijo je naša Slovenska ženska zveza v Ameriki napravila veliko potezo pred ameriško javnostjo, katera pazno Zasleduje vsak potek narodnih skupin. Kakor smo že poročali, je podružnica št. 20 iz Jolieta pridobila največ novih članic v minuli Zlati kampanji in želja podružnice je bila, da se ji izroči zmagovalna nagrada ob tej priliki ob pričujočnosti zunanjih gostov. To je izvr-ševalni odbor SŽZ rad ugodil in pocebno še, ker je bila podružnica skoraj 50 članic naprej od podružnice, ki je pridobila drugo nagrado. Naša glavna predsednica je torej izročila krasni obesek, znak prve in odlične zmage, predsednici podružnice št. 20, gospej Emmi Planinšek, katera je isto sprejela v vsej veličastnosti. Zatem je sledil lep govorniški program, v katerem je vsaka govornica izražala čestitke in pohvale vsem, ki so bile najbolj pridne v zadnji kampanji. Navzoča je bila tudi gospa Mary (Anton) Terlep iz Jolieta, ki je pridobila največje število novih članic izmed posameznih agitatork, katera ni dopustila, da bi jo bolezen, s katero set je pokorila več kot mesec dni, obdržala doma, pač pa je pogumno prišla na tabor, da sreča številne goste in prijatelje. Tak pogum in dobra volja je nekaj, kar poznajo samo nekateri na svetu in SŽZ je vesela imeti take osebe med svojimi sotrudnicami. Pri programu so članice mladinskega oddelka pokazale, kaj so se naučile v kratkem času podi vodstvom gospe Ane Štukel. Le škoda, da ni bila na mestu odra, da bi se še bolj videle, toda pod okoliščinami so se prav izvrstno postavile. Dalje gre pohvala pevskemu zboru iz Rockdale, ki je tudi pri programu popoldne izapel nekaj prav lepih pesmic. Da pa bo slavnost ostala dolgo časa v lepem spominu, se je naročilo filme za premikajoče slike, katere je pridno posnemal gospod Louis Žefran, slovenski pogrebnik iz Chicaga, ki se ja( trudil na vse načine, da bi posnel kar najlepše slike, kar upamo, da se mu je posrečilo. Sedaj bi kar najrajše začela z imeni vseh, ki sol tako pridno delali za nas kakor tudi vseh, ki so s svojo požrtvovalnostjo doprinesli tako izvrstno postrežbo bodisi v enem ali drugem oziru, toda se bojim, da bi zgrešila katero ime, kar bi pa bilci v nesoglasju z mojo željo, zato si osvojam pravico izreči skupno pohvalo prav vsakemu, kdor se je trudil in žrtvoval ne samo svoj čas, pač pa tudi imel pri tem stroške in se pošteno utrudil. Podružnica št. 2 iz Chicaga in podružnica št. 20 iz Jolieta sta storili vse, kar je bilo človeško mogoče za našo zado- .,.. voljnost, in to ostane vsem, ki smo imeli priložnost biti prisotni v najlepšem spominu. Na čelu svojih predsednic, to sta Emma Planinšek od št. 20 in Prances Sardoch od št. 2, so članice obeh podružnic sodelovale točno kot ura in to je častno za nju kot predsednici kakor tudi za članstvo omenjenih podružnic. Prvi občni zbor, oziroma tabor članic Slovenske ženske zvcjze v Ameriki je doživel nedvomni uspeh kakor tudi v duhovnem življenju, ker zbrale smo se v pravi sestrski slogi z našimi prijatelji, da javno pokažemo svoje versko prepričanje. Dosegle smo namen in upati je, da bodo dolgo odmevali zmagoslavni spevi s prvega tabora Slovenske Ženske zveze v Ameriki na gričku pri Mariji Pomagaj, kateri kraj mi poznamo za ameriško Brezje. Otoček Bled v sredi umetnega jezera, kateri krasi prostor pred groto Lurške Matere božje. Otoček je mojstrsko delo. za katerega gre zasluga p. Antoninu. Blagoslovitev otočka le bila prva slovesnost. ko smo prišli s procesijo do grote. Č. g. Aleksander Urankar je opravil obrede s vso svečanostjo in pomenljivim nagovorom. Naše članice in vsi na-vfcoči so bili očarani nad lepim razgledom, ker je marsikateri mislil na prelepi otok Bleški v domovini in bil vesel, da imamo tukaj, v Ameriki, živo sliko istega. HVALA VSEM DELAVCEM IN DELAVKAM NA ZVEZIN DAN DRELEPI Zvezin dan, katerega je priredila naša Zveza v v Lemontu dne 21. julija, 1940, je sijajno uspel. Prihiteli so romarji od blizu in daleč. Vreme je bilo vroče toda jasno, vendar zdaj pa zdaj je zapihala sapica ter nas hladila, ko smo klečali pred groto pri sv. maši, kakor tudi čez dan, ko smo se zabavali pod senčnimi drevesi. Mr. Louis Zefran iz Chicage je bil zelo prijazen in bil na uslugo ves dan ter jemal slike za nas, katere bomo videle po podružnicah. Ta dan je zahteval mnogo predpriprav, dela in skrbi, da se zadovolji veliki množici romarjev. Kakor je bilo že poročano sta imeli vse pod oskrbo podružnici št. 2 iz Chicage in št. 20 iz Jolieta. Ker sta obe podružnici oddaljeni—iz Chicage je 25 milj v Lemont in iz Jolieta pa 18 milj ■— je bilo zato težavno delo pripeljati vse potrebščine na svoj prostor v Lemont. Treba je bilo pripeljati vse jestvine, pijačo, deske, prte, pivo in vse drugo iz Jolieta in iz Chicage. In kadar je kaj primanjkovalo se ni moglo iti kar čez cesto ali v drugo ulico, kakor to storimo kadar se vrši prireditev v domačem kraju, pač pa je bilo treba vse pripeljati milje in milje daleč. Toda navzlic vsem težkočam se mora priznati resnico, da je Zvezin dan uspel v splošno zadovoljnost. Ni več kot prav, da se kot članica publicijskega odbora zahvalim najprvo predsednici pripravljalnega odbora Emmi Planinšek, predsednici št. 20 v Jolietu, za vse delo, katero je imela kot načelnica tega dne. Delo, katerega je prevzela na izrecno željo odborov obeh podružnic, je bilo težavno, kajti nosila je veliko odgovornost. Morala je imeti bistre oči, morala biti tu in tam vse obenem, skrbeti za vse, gledati da je bil vsak zadovoljen. Ako je videla kak pogrešek, se je užalostila, takrat smo jo pa tolažili, saj še Bog vsem ne ustreže, kako mora pač ona. Vendar imela je dober odbor, kateri je pridno prišel na pomoč. Kuhinjo so imele v oskrbi, Mary Kunstek kot načelnica, dalje so ji pomagale Jennie Muster, Catherine Dragovan, Barbara Adamich, Mary Ko-chevar, Elizabeth Kostelec, Jennie Bambich, Stella Glavan, Antonia Kostelec, Mary Heintz, Mary Tomazich. Gostiteljica pri mizah je bila Anna Stukel. V kuhinji sta pomagale Pauline Russ in Uršula Ambros. Pri mizah so stregle ka-detke od št. 20. Pri Hooligan igrah so bile Anna Korevec, načelnica, dalje sestre Mary Ambrose, Mrs. Jerisha, Jennie Kanopek. Pri slaščicah in okrepčilah sta bili Mary Micklich in Rose Horvatin. Pri bari sta bili Josephine Muster ln Mrs. Anton Terlep. Dalje Mr. in Mrs. John Glavan, U. Ambros, F. Bradach, F. Spelich, S. Gregorcich, Frank Muster in Anton Glavan. Pri “Bingo” so delale Jennie Benedik kot načelnica; pomagale so ji sestre Jontes, Polesko, A. Wedic, M. Mutz ter Louis Terlep, Anton Fabian in Joe Horvat. Zahvala gre tudi delavkam podružnice št. 2, katere so pomagale pod vodstvom gl. nadzornice Mary Tomazin, katera je bila tudi načelnica, ter pomočnica Mrs. Planinšek. V kuhinji so pomagale pod vodstvom predsednice od podružnice št. 2, Mrs. Sardoch, sestre Pečnik, Ožbolt, Stru-peck, Jelencich Tekavec, Rojc in Anna Ahacic. Pri mizah so stregle dekleta, članice podružnice št. 2. Dalje so bile pri sladoledu sestre Startz, Kovačič in Helen Koporc. Pri ‘ Bingo” so pomagale sledeče sestre iz Chicage: Alva Jerin, Agnes Kovačič, A. Zebert in Markovich. Pri “Hooligan” igri so bile M. Kovacich, Caroline Pieman, Lillian Kozek in Theresa Papich. Pri registraciji ie bila Anna Borštnik. Prj bari so pomagali J. Oblak, Jr., kateri se je v resnici prvi iz Chicage potrudil, da je uredil baro, dalje A. Bogolin, F. Koporc ter gospodje L. Kovačič, Sever, J. Mlakar, A. Rotar, Klopčič in Ben Basco. Zahvalim se tudi vsem, kateri so privozili in raznašali potrebščine z trukom in ti so Frank Renchof, Theo. Planinšek, J. Erjavec in J. Rusina, vsi iz Jolieta. Dalje se zahvalim našemu mladinskemu krožku, kateri je tako ljubko nastopil med programom kakor tudi dopoldne v procesiji v narodnih nošah, posebno pa voditeljici, oziroma učiteljici Anna Stukel, kakor tudi materam, katere so skrbele, da so prišle deklice k vajam. Najlepša hvala pri tem gre tudi vsem šiviljam, katere so šivale oblekce za deklice, posebno pa Caroline Gregorcich, ki lika in hrani obleke, in pri kateri so se vadile deklice, katerim je dala prostor na razpolago.a Enako hvala gre Frances Horvat in Mary Mikolič iz Marble St., katera je vedno pripravljena pomagat pri krožku in je ves Zvezin dan pazila na mladino. Hvala kadektam št. 20, katere so v njih uniformi povzdignile slovesnost pod vodstvom načelnice Josephine Mahkovec in lieutenant Berthe Planinšek. Posebna hvala gre pevkam iz Rockdale, ki so članice št. 20 in njih pevovodkinji Jennie Zupancich, ki so povzdignile pobožnost pri sveti maši, kakor tudi popoldne Novi samostan čč. oo. frančiškanov v Lemontu, Illinois.- med točkami v programu. .... Hvala tudi č. g. Aleksandru kakor tudi ostalim klerikom za cerkvene obrede ter za lepo pridigo po sveti maši. Hvala tudi zdravniku g. dr. Joseph Zalar, kateri nam je bil isti dan na razpolago v vseh slučajih, kajti zdravniška pomoč je včasih potrebna med tako gnečo. Hvala tudi Mr. Žabkarju za njegovo postrežbo pri programu ter vsem gl. uradnicam za pomenljive govore, ki so napravili program na Zvezin dan zanimiv. Lepa hvala g. Štrukelj, soprogu naše agilne tajnice Angele Štrukelj od št. 24, La Salle, 111., ki je pritrkaval na zvonove, kar nam je obujalo spomine na romanje v starem kraju. Največja hvala gre pa vsem romarjem od blizu in daleč, kateri ste prišli ta dan ter ste s tem povzdignili slovesnost Slovenske ženske zveze ter ste se pokazali kot verni rojaki in rojakinje, kateri cenite romanje na ameriške Brezje. Kakor že v začetku omenjeno, bilo je mnogo priprav, toda ako se ni vsem ustreglo, naj se nam oprosti, kajti naš namen je bil vsem postreči, toda ker smo imeli to delo za Zvezin dan PRVIČ v rokah, je tudi za nas velika izkušnja in se vedno učimo. Zagotavljamo vam, da bomo prihodnje leto bolj točne v vseh ozirih ter se bomo bolj pripravile, da postrežemo našim gostom v vseh ozirih, kajti kdor je imel že skušnjo pri kaki veliki prireditvi in kdor je bil odgovoren za vso pripravo, ta ve, da vsem se ni Se nikdar ustreglo. Torej še enkrat hvala vsem skupaj in vsakemu posebej, vsem delavcem, vsem romarjem, vsem gl. uradnicam, in vsakemu, kateri je pripomogel, da je bil prvi Zvezin dan uspešen. Vsem kateri ste bili letos na ameriških Brezjah in vsem, kateri še niste bili tam, pa že sedaj pošljem vabilo na prihodnje romanje v Lemont prihodnje leto. JOSEPHINE ERJAVEC, članica publicijskega odbora. MARIE PRISLAND: MATI TRI STO MILIJONOV 2EN £AMPHILL HOUSE stoji samotno na daljnem severu škotske. Enkrat na dan prigazi poštni sel po snegu, prinese vrečo pisem in odnese spet prav toliko pošte. Ponočni vlak odpelje vse te dopise v London, od koder se razpošiljajo na vse strani sveta. In belolasa starka sedi v veliki, svetli sobi te samotne hiše in bere pravkar prinešeno pošto. Vsako pismo se uvrsti v kartoteko. To je markiza Aberdeen, ki je bila do svojega osemdesetega leta voditeljica “Mednarodnega ženskega sveta.” Markiza Aberdeen ima gotovo svetovni rekord glede osebnih pisem, ki jih prejme in odpošlje v nekaterih tednih do deset tisoč. Njej piše več ljudi kakor katerikoli drugi ženi na svetu. Začudeno se vprašujemo, kdo je ta žena, ki živi samotno visoko na severu in katere delavnica je središče sveta. “Vem,” meni ta še vzlic visoki starosti — čez osemdeset let ji je — čila in delavna žena, “da me malo ljudi pozna. Sicer pa je tako prav, zakaj sovražim popularnost. Če je kdo popularen, ima tudi sovražnike, ki niso njegovih nazorov in ki mu zavidajo uspehe. Moj veliki uspeh je bil in je neslavnost. Od pet in štiridesetih let, odkar obstoji ‘Mednarodni ženski svet,’ sem tri in štirideset let njegova predsednica.” Kaj je ta “Ženski Svet?” To je združenje vseh ženskih organizacij sveta, zastopa vsa plemena in veroizpovedanja ter služi vsem idealom življenja in duha. Eden in trideset narodov pripada temu ženskemu svetu; število vpisanih članic je 32,000,000 (beri dva in trideset milijonov), dasi je število posredno zastopanih žen desetkrat večje. In ti milijoni so ustanovili lastno zvezo narodov, ki se je borila za ženske pravice že takrat, ko so bili še mnogi milijoni žen v sponah socialne nesvobode. Tri sto milijonov žen je poslušalo svojo “nevidno” voditeljico, markizo Aberdeen, ki posreduje svoje ideje samo pismeno in telefonsko. “Naš cilj,” pravi, “je čisto preprost, saj nočemo nič drugega, kakor doseči edinost ter medsebojno razumevanje in zaupanje žen vseh dežel in narodov ter se postaviti v službo človeštva. Zgraditi hočemo trajen most med vsemi ženskimi organizacijami na svetu in se posvetovati o plemenitih ciljih žen. Naše članice niso navezane na nobeno smer, niso podložene nobenemu zakonu in nobenemu vplivu. Lahko so najrazličnejših političnih nazorov — v naših vrstah so nam vse enake. Naš edini zakon je “zlato pravilo,” ki bi lahko zagotovilo mir in srečo na zemlji, ako bi ga človeštvo zavedno sprejelo. “Stori drugim to, kar hočeš, da se tebi stori,” je rekel Stvarnik. To je naše geslo, ki nas združuje. Ta preprosta beseda v ustih in v srcu milijonov žena je močnejša kakor vse orožje sveta.” Ta beseda, ki združuje žene vsega sveta, je pravi vir nevidne svetovne sile, o kateri se ne govori veliko, ki pa lahko tem več izvrši. In žena, katera kontrolira to svetovno silo, živi vstran od svetovnega dogajanja, pet milj od najbližje železniške postaje in pošte. Od tod je že izvršila tako velikansko delo, kakor je uspešni boj proti trgovini z dekleti i. dr. Markiza Aberdeen, katere soprog je bil eden izmed najodličnejših voditeljev pravi: “Dobra volja poedinca in medsebojna ljubezen ljudi sta najboljše jamstvo za svetovni mir. In če hočemo me ženske popolnoma izvršiti svoje poslanstvo na zemlji, moramo služiti tej nalogi v vsej tišini: dajajmo ljubezen in skušajmo zediniti veliko družino, ki živi v miru in slogi vdosego popolne sreče . . * * * Goriomenjeno sem čitala v nekem tujezemskem listu. Med tem časom je markiza Aberdeen umrla in nasledila jo je baronica Pol Boel, rodom Belgijka. Tudi nova predsednica izkazuje izredne voditeljske zmožnosti, kakor priča njeno prvo uradno pismo na članice organizacije. Poslovanje “Mednarodnega Ženskega Sveta” je seveda v Evropi radi vojne posebno otežkočeno in že lansko leto niso določile mesta prihodnji konferenci radi nestalnih razmer. Ta, mednarodna ženska organizacija je storila že silno mnogo dobrega za socialno povzdigo in izboljšanje ženskega položaja v vseh slojih in pri vseh narodih. Po vsem svetu ima svoje gl. odbornice, ki stalno poročajo o ženskem gibanju v svojem mesečniku, “Bulletin International Council of Women,” ki pa te čase bolj neredno izhaja, ker se tiska v Belgiji. Vzelo me je skoro eno leto, da sem dobila prave naslove in prave osebe, s katerimi sem dopisovala v svrho včlanjenja Zveze v to svetovno žensko organizacijo. Ker se ne moremo direktno včlaniti, ampak moramo poprej postati članica kake narodne ženske organizacije v tisti deželi, kjer živimo, je organizacija “National Council of Women of America,” ki je prva in zato tudi najstarejša ženska organizacija v Ameriki, ki šteje okrog tri milijone članic, naznanila, da sprejme Zvezo kot svojo članico in potom nje bi potem lahko postale članice “Mednarodnega Ženskega Sveta.” Ker je pa njih članarina precej visoka, namreč $100.00 letno, smo glavne odbornice bile malo skeptične, če naj to svoto potrošimo. Sklenile smo, naj se počaka do prihodnje seje, ali pa konvencije, da se članarino odobri, ali pa poprej, če bi članice to zahtevale. Naročile pa smo se na njihov mesečnik, ki prinaša ženske zanimivosti iz vsega sveta in iz katerega bom od časa do časa v angleškem delu Zarje, v odlomkih, poročala. SHEBOYGANSKI “KAVIN VENČEK” NA PIKNIKU € Št. I, Sheboygan, Wis,—Zadn.la seja je bila kratka in zanimiva, kar ie bilo vsem navzočim po volji. Sreča je poklicala sestro Palle. Naš pevski zbor ie priredil vesel sestanek za našo predsednico Thereso Mervar in Hermino Prisland. Prislan-dova se je poročila dne 24. avgusta in Mervarjeva pa 17. avgusta. Prejeli sta lepa darila od skupine. Dne 24. avgusta se je tudi poročila Molile Virant. Vsem novim zakoncem želimo obilo sreče in božjega blagoslova v bodočem življenju. Vse, ki se zanimate za kegljanje, ste prošene, da pridete na prihodnjo sejo, da se uvrstimo, kako bomo kegljale to sezono. Najlepše pozdrave! Antonia Retell, predsednica. Št. 4, Oregon City, Ore.—Naša priljubljena Zarja nam prinaša vsak mesec kaj novega in zanimivega. V zadnji izdaji sem videla sliko našega rojaka g. Antona Šubelj, ki mi je bila prav všeč. Njega sem osebno spoznala v New Yorku, pred odhodom v stari kraj leta 1938. Nikdar ne bom pozabila na mojo zadovoljnost, ko smo bile od njega deležne obilo prijaznosti. Ta-kai sem spoznala, da ie g. Šubelj visoko naobražena oseba obenem pa Sedeče: Mary Zore, Marie Prisland, Johana Suscha. Stojijo: Cecelia časel, Mary Pawel, Ivanka Ribich. Mary Fludernlk in Teresa Zagožen. Mary Ribich, ki tudi spada k temu "Venčku” ni bila navzoča radi bolezni svoje mamice. vljuden in dobrosrčen kar se da. Vese- li me. da se tako vneto zanima za slovensko pesem v tej širni Ameriki in je pripravljen žrtvovati svoj talent in svoj čas v dobrobit pevskih Izborov. Kar se pa tiče nas Slovencev v Oregonu smo tudi večkrat veseli in zelo dobri pevci (tako, da vse miši in podgane bežijo od hiše; ha. ha, ha!) Toda vseeno imamo večkrat svoje veselje in družabne sestanke. Dne 8. avgusta smo se skupaj zbrali ter veselo presenetili našo sestro Anastazijo Petrich za njen rojstni dan. Sestra Petrich ni bila presenečena samo radi našega prihoda za veselo zabavo, pač pa ji je bilo isti dan v naj-večje veselje in zadovoljnost, da je postala ameriška državljanka. Pri Petričevih se imajo prav dobro. Vodijo prodajalno z ribami, v zalogi imajo vsa morske živalice. Gospod Petrič je ribar; sin Vincenc je pa zelo priden in pomaga v prodajalni. Sestra Petrič je dosegla vse, kar si je želela v življenju in božji blagoslov je zmerom pri poštenih ljudeh in mi smo vsi veseli in ponosni na njih uspeh. Draga sestra Petrič, Tebi in družini želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Vsem pa, ki ste se udeležili in prinesli razne stvari se tem potom izreka najsrčnejša zahvala. Prinesli smo mnogo do- brih stvari in daril, sestra Petrič je pa skrbela, da so bila grla namazana. Hvala vsem skupaj. Želim malo opisati tudi o svojem potovanju v Californijo. Dolgo časa sem gojila željo, da si ogledam te lepe kraje in moj ljubi soprog John je pomagal, da se je želja uresničila. Bog Ti daj zdravje, John. San Francisco je 23 ur vožnje iz Oregon City. Najprvo sem obiskala sestro Barbaro Kramer, kjer sem bila sprejeta z vso gostoljubno prijaznostjo. Seveda našo Baro je težko pogruntati, ona ima čudne muhe v glavi. Toda bila je nad vse ljubka. Kmalu mi reče, da bova šli na izlet po mestu in bilo še več kot to, ustavili sva se pri eni članici Slovenske ženske zveze, ki je ravno praznovala svoj rojstni dan. Imele smo se prav izvrstno in tako je v veseli družbi hitro minil čas. Stanovala sem pri Škoffovih. kjer sem bila prijazno sprejeta in postrežena, zakar se jim iz srca lepo zahvaljujem. V nedeljo sva pa šli z Baro k sv. maši v slovensko cerkev in tam sem bila zopet ginjena poslušati lepo slovensko petje in slovensko pridigo, katero je podal 6. g. Vodušek. Mislila sem, da sem v nebesih. Bog Vas blagoslovi! V pondeljek sem pa imela priliko bo peljati 50 mili ven iz mesta do Hot Springs s sestro Mary Ivanetich, ki ima tam prodajalno pijače in groce-rije kakor tudi prostore za prenočišče turistov (cottages). Imajo se zelo dobro in se jim srčno zahvaljujem za vso prijaznost in postrežbo. Želja moja je bila obiskati gospo Mary Savoren (prej Daichman). Do nje me je peljala sestra Ivanetich in bilo je veliko veselje videti stare znance in prijatelje. Bog vama daj liubo zdravje in srečo, g. in ga. Savorin, ker sta tako dobra. Vodita tudi trgovino s pijačo in drugimi stvarmi. Imata tudi lepo kmetijo ter se dobro komandirata, kar jima iz srca privoščim. Gospa Savorin me je tudi okrog vozila, da sem ogledala razne kraje po Californiji, kjer so naši Slovenci. Gospo Baro Kramer nisem imela priliko zopet obiskati, kar prosim, da oprosti. Torej vsem skupaj moja srčna hvala za vso gostoljubnost In dobrosrčno prijaznost. Bog vam daj ljubo zdravje in srečo. Meni pa ostane potovanje po Califomiji v najlepšem spominu. Vsem bolnim želim najboljše zdravje v bodoče. Bog vas blagoslovi! S pozdravom, Mary Turnshek. Št. 5, Indianapolis, Ind.—Naša zadnja seja je bila feelo slabo obiskana, ne vem, kaj je vzrok, morda vročina! Drage sestre, vse veste, da se naše seje vrše vsako prvo sredo v mesecu ob pol osmih zvečer. Te seje niso samo za odbor, ampak za vse članice. Upam, da vas bo dovolj navzočih na prihodnji, da ukrenemo kaj koristnega v prid naše podružnice. Tudi me smo se udeležile Zvezinega dne v Lemontu. Peljale smo se v posebnem busu, 33 po številu. Kakor slišim, se je vsem dopadlo in sem uver-jena, da nam dan ostane v trajnem spominu. Gospa štorklja se je oglasila pri sestri Agnes Milharčič in ji pustila prav luškano hčerko. Vile rojenice so obiskale sestro Mary McCracken in ji pustile zalo deklico, prvorojenko. Naše iskrene čestitke mladima mamicama. Dne 4. julija se je poročil sin naše tajnice Julius Jugg ter si izbral za življenjsko družico Elizabeth Clements. Želimo jima vso srečo in zadovoljnost v bodočnosti. Gospa sreča je iskala našo sestro Rose Banich in ker je ni bilo na seji sta se izgrešila. Škoda! Na svidenje na prihodnji seji. Mary Vidmar, predsednica. Št. 6, Barberton, O.—'Po dolgih desetih letih je dobila naša fara Presvetega Srca Jezusovega zopet težko pričakovanega slovenskega župnika v osebi č. g. Matija Jagra, kateri si je takoj ob prvem nastopu osvojil srca vseh navzočih. Do solz ginjeni smo prvo nedeljo poslušali njegove očetovske besede v čistem milodonečem slovenskem jeziku. Bog Vas živi, Father Jager! Pozdravljeni in prisrčno dobrodošli med nami! Dve naši mladi članici sta zopet zapustili veseli in brezskrbni dekliški stan. To sta Rose Zupec, sedaj Mrs. John Magura in Jennie Usnik, sedaj Mrs. Edward O’Breza. Naše iskrene čestitke! Želimo vama mnogo božjega blagoslova ter lepih sončnih dni na vseh potih zakonskega življenja. Sestra Somerik pa je postala srečna mamica, čvrstemu sinčku, prvorojenčku. Čestitamo! Bolni sta sestri Mary Postovich in Josephine Porok. Obe sta srečno prestali težki in nevarni operaciji ter sta sedaj na potu okrevanja. Želimo vama trdnega in stanovitnega zdravja v bodoče. Odbor podružnice se najlepše zahvaljuje vsem, ki, ste nam šli na roke pri precej težavnem delu, ko smo hodile za odjemalce raznih stvari, ki se prodajajo v pomoč društveni blagajni. Prav lepa hvala vsem, ki ste kaj naročili in vsem, ki ste pomagali. O uspe hu bomo videle koncem tega leta. Pohvaliti moram tudi vse, ki prihajate na seje v tako lepem številu. Enkrat pridete od ene strani in drugič zopet od druge, da imamo vselej lepo udelež- bo, kar je prav lepo in hvalevredno. Sedaj pa še nekaj: Dne 21. junija sta kar na tihem v krogu svoje družine obhajala 25-letnico srečnega zakonskega življenja g. in ga. Jennie Okolish. Iskrene čestitke! Težko je najti zakonca, da bi si oba žena kot mož pridobila toliko zaslug in zaslužila javnega priznanja za svoje neumorno in nesebično delo pri vseh javnih, dobrodelnih, prosvetnih in verskih ustanovah kot sta ravno g. in ga. Okolish. Zato bi se jima bili številni prijatelji in znanci ob tej priliki zelo radi javno zahvalili in se jima vsaj nekoliko oddolžili za vse, kar sta dobrega storila. Toda g. Okolish je bil vedno in povsod tako odločno proti vsem sličnim pardijam, da doslej ni imel še nobeden toliko korajže, da bi se upal njega kako potegniti. Zato naj bo tukaj izrečena naj lepša zahvala za vse požrtvovalno Zanimanje v dobrobit naše naselbine. Še enkrat iskrene čestitke in še na mnogo let! Pozdravljene! Frances Ošaben, tajnica. POZOR PODRUŽNICE IZ SREDNJEGA ZAPADA V zadnji izdaji Zarje ste čitale, da bodo clevelandske podružnice obhajale “Zvezin dan,” ali takorekoč “Field Day” dne 14. in 15. septembra, ob katerem času bodo nastopali tudi razni vežbalni krožki naše organizacije ter proizvajali razne tekme. Lepo bi bilo, da bi se te proslave udeležile tudi odbornice in članice iz srednjega zapada, ter s tem pokazale naše zanimanje in odobravanje za skupni tabor. Cene za vožnjo na vlaku so zelo nizke. Ako nas bo več kot 50 oseb, bo S6.45 round trip iz Chicage, toda ako bi nas bilo manj kot 50, potem je cena $8.80 iz Chicage, round trip, toda ta listek je veljaven za 20 dni, med tem ko prvi za $6.45 bo veljaven za tri dni. Odhajali bi v petek večer iz Chicage, ob 11:20, Daylight Central Time ter bi bile v Clevelandu že v soboto ob pol osmih zjutraj. To bo lepa prilika za članice ali njih člane v družini, videti Cleveland in njene zanimivosti, kakor tudi svoje prijatelje in znance, drugi zopet, da si ogledajo največjo slovensko metropolo v Ameriki. Ker imajo podružnice v Clevelandu zanimiv spored za te dni, sem sigurna, da bo obilo zabave in nam ne bo žal, da smo se pridružili temu izletu. Kdor se zeli pridružiti temu izletu, vas prosim, da mi sporočite najkasneje do 7. septembra, da se bo vse potrebno uredilo za vas radi vlaka. Ako želite še kako pojasnilo, pišite na moj naslov, JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St., Joliet, 111. Št. 9, Detroit, Mich.—Sklenjeno je bilo, da priredimo kart in banko pardi v cerkveni dvorani dne 12. septembra, to bo po seji. Prošene ste, da pridete prav vse, da se podpre naša ročna blagajna. Hvaležne bomo vsem, ki bodo prinesle s seboj kejk ali pa dobitek. Ako bo vsaka pomagala po svoji moči, potem bomo gotovo imele tudi lep uspeh in bo tudi več prišlo v našo blagajno. Pozdravljene! Angela Stupar, predsednica. P. S. Lep pozdrav naši Urni Nežiki. Ampak veš, Nežika, me ima ferbec, kako da so tvoji ženini tako utihnili, ker se nobeden ne oglasi. Tako sem pogruntala, da so penzjonista najbrž k vojakom vzel, Marko je šel pa najbrž kempat kam k jezeru, pa mogoče ni blizu njega pošte, da bi pisal. Kaj praviš, Nežika? Te pozdravlja Angelca i« Detroita. Št. 10, Cleveland (Collinwood), O.— Nedelja 1. septembra se nam hitro približuje, namreč ta dan bo naša podružnica. oziroma naše kadetke praznovale pomembno slavnost, blagoslovitev novega prapora in prvikrat v popolnoma novih uniformah. Program se začne ob treh popoldne v cerkvi Marije Vnebovzete in nato se bo vršil mičen program v Slovenskem domu na Holmes Ave. Navzoč bo naš spoštovani sodnik g. Frank J. Lausche in več odličnih gostov, ki bodo prisostvovali pri slavnosti. Po programu se lahko dobi prigrizek in hladilna pijača ^ in zvečer se nadaljuje s plesno veselico, za katero bo igral Jankovičev orkester. Vabljene ste vse članice ka-kort tudi znanci in prijatelji, ker bo to izredna [zabava, za katero se trudijo naše mlade kadetke že dolgo časa in v ta namen dan za dnem žrtvujejo svoj čas in delo. Na svidenie torej 1 septembra. 1940! Druga velika slavnost bo pri št 32 to je pri sv. Kristini in takrat bomo tudi od nas prišle vas posetiti, tako smo sklenile na seji. Tretja velika siavnost bo pa naš slavni Field Day v Euclid Beach parku, ki se vrši 14. septembra. Za ta dan bo nas obiskala naša glavna predsednica Mrs. Marie Prisland in tudi več glavnih odbornic kakor tudi zunanjih gostov. Letos bo to ena največjih prireditev za naše podružnice v tem okrožju. Videli bomo naša brhka dekleta v prelepih uniformah kakor tudi naše mladinske krožke, ki imajo svoj kroj in tudi pomenljive narodne noše. V nedeljo, 15. septembra gremo pa v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd., kjer bo vprizorjena krasna drama, oziroma spevoigra “Mala pevka." Ta igra je vzeta prav iz domačega življenja in bo gotovo posetnikom v velik užitek. Torej posetite igro. Izlet v Lemont, Ul., je že zgodovinski dogodek. Cleveland je bil prav dobro zastopan. Vožnja je bila imenitna, vso pot smo prepevale in prišle v Chicago v najboljšem razpoloženju. Tam smo si preskrbeli zajtrek in se brez skrbi odpeljale z busi proti Lemontu, ter zopet vso pot prepevali. V Lemontu so nas že čakale nekatere glavne odbornice in med njimi tudi naša urednica sestra Novak. Takoj smo se podale do samostana ter v cerkev, da smo malo pomolile. Cerkev je res lepa in človek se v hipu duševno okrepča. V pritličju cerkve smo si nakupili spominke in kartice, medtem se je pa že začela zbirati procesija k groti, kjer je bila darovana sv. maša. Obredi pri groti so bili zelo ganljivi in vsi navzoči so hvalili Marijo za vse dobrote in jo prosili za na-daljno varstvo. Po končanem opravilu smo se podale v cerkveno dvorano, kjer so nam servirale prav okusno kosilo. Meni so se kuharice in natakarice smilile, ker so morale tako hitro in težko delati v vročini in postreči tolikim ljudem. Najlepša hvala za vse skupaj in posebno za krasni šopek, kateri mi je bil poklonjen. Popoldne se je pa vršil prav lep program na prostem, ki je kljub vročini bil vsem v zadovoljstvo in zabavo. Najlepše priznanje vsem, ki so se trudile pri raznih odborih ter svojo nalogo tako izvrstno izvršili, za kar jim gre najlepše priznanje. Pozdravile smo se s vsemi navzočimi glavnimi odbornicami in odbornicami kakor tudi članicami iz drugih krajev ter se razšle v zavesti, da je bil ta dan nekaj lepega in koristnega za SŽZ. Nazaj grede smo se nekatere ustavile pri Tomažinovih v Chicagi, kjer so prav prijazni in nudijo gostom najprijaznejšo postrežbo. Gospfa Tomažin nam je postregla z okusnimi okrepčili, za kar lepa hvala. Naša skupina je bila s vsem zadovoljna in se v imenu vseh najlepše zahvalim pripravljalnemu odboru za Zve-zin dan v Lemontu. Končno želim vsem bolnim članicam naše podružnice skorajšno okrevanje! Pozdrav! Nasvidenje 1. septembra in na vseh drugih prireditvah! Frances Sušel, tajnica. Št. 12, Milwaukee, Wis.—Čestitam naši voditeljici Zlate kampanje, sestri Novak. Zaključek nam je prinesel res presenetljiv uspeh, namreč 1,471 novih članic. Lahko si ponosna, sestra Novak, čeravno si imela dosti dela in skrbi. Saj je bil lep uspeh tudi naj-lepše priznanje. Uverjena sem, da je vsaka odbornica kakor tudi vsaka posamezna članica storila vse, kar je bilo v njeni moči. Ko sem brala o sijajnem zaključku v Zarju, so mi stopile solze v oči, oziroma bil je jok ginjenosti in veselja, da je pristopilo 1,471 novih članic na čast glavni predsednici ge. Marie Prisland. Ona si zasluži vso čast. saj je neprekosljiva predsednica in voditeljica naše močne Zveze. Bilo mi je v veliko veselje srečati naše glavne odbornice in članice na gričku pri Mariji Pomagaj v Lemontu. Najlepša hvala za šopek št. 20, katerega mi je iisročila glavna tajnica sestra Erjavec. Hvala za vso prijaznost. Sestre št. 12 pa prosim, da pridete vse na prihodnjo sejo, da slišite poročilo o pardiju, kateri se vrši 27. oktobra, pa bi rade dale ročno izdelane prevleke za blazine (pillow-cases) za dobitke. Pričakuje se, da bo vsaka članica naredila en par. Pridite na sejo po blago. Pozdrav vsem članicam in bralcem Zarje! Apratha Dežman. * Naša zadnja seja je bila precej dobro obiskana. Želela bi zmerom tako! Sklenjeno je bilo, da bomo priredile veselo zabavo za 13-letnico obstoja podružnice dne 27. oktobra v Tivoli dvorani. Vršila se bo igra za krasne dobitke, namreč prevleke za blazine (Pillow-case Bingo party). Vabljene ste vse članice na prihodnjo sejo. ker boste slišale podrobnosti. Prav lena hvala sestri glavni predsednici ge. Prisland za spominček, prihodnjič se bom še bolj potrudila v kampanji za napredek naše Zveze. Najlepše pozdrave celokupnemu glavnemu odboru in še posebej naši Albini in tudi Umi Nežiki vse najboljše. Bolne so naše sestre Lena Ciser, Marv Perlitsch, Mary Tabby. Theresa Stariha v Calumet, Mich., Fannie Remsko in Christine Bregant. Pro- sim članice, obiskujte bolrie in jim olajšajte bolezen. Vsem tistim, ki imate god ali rojstni dan v septembru želim vse najboljše na mnogo let! Pozdravljene! Mary Schimentz, tajnica. PREMINULA JE prva sopotnica Zvezinega izleta v domovino, Mrs. Theresa Ko-wach, članica podružnice št. 84 v New Yorku. Sestra Kowach je bila ena izmed sedmih sopotnic, ki so postale članice Zveze na parniku “Ue de France.” Vseh sedem je bilo takrat prav svečano zapriseženih ob navzočnosti ostalih zvezinih članic in drugih potnikov. Mrs. Kowach je bila prav pri-kupljivega značaja in vse, ki smo jo poznale, smo jo takoj vzljubile. Potovala je k svojcem na Gorenjsko blizu vasi Begunje. Vrnila se je pozno v jeseni in je bila, mislim, ena izmed zadnjih vračajočih se potnic našega ife-leta. Naj bo dragi sestri in sopotnici ohranjen blag spomin med nami, njenim sorodnikom v New Yorku in domovini, pa v imenu Zveze izrekam naše iskreno sožalje. Marie Prisland. NAŠI SOPOTNICI THERESI KOWACH V TRAJNI SPOMIN Dne 14. julija je prišla večja skupina znancev iz New Yorka, na čelu župnika č. g. Pius Petriča, da prisostvuje blagoslovljenju novega samostana na ameriških Brezjah v Lemontu, 111. Med njimi je bila tudi gospa Helen Nahtigal od št. 84 iz New Yorka. katera je želela obiskati glavni urad SŽZ v Jolietu. K nam jo je pripeljal č. g. Petrič (nekdanji jolietčan), kar me je zelo razveselilo. Gospo Nahtigal sem se spominjala od časa, ko sva se srečali v cerkveni dvorani, kamor so nas povabile na večerjo prijazne članice od newyorške podružnice št. 84 To je bilo pred našim odhodom na izlet v domovino leta 1938. Takrat sem srečala tudi gdč. Paulino Šubelj, takratno tajnico in njeno prijazno mamico, predsednico Ivanko Hude, katero pa že več kot eno leto krije hladna zemlja. Hitro sva se pomenili z gospo Nahtigal, ker je morala takoj naprej radi skupine, s katero se je še isto popoldne odpeljala proti Clevelandu. Vendar povedala mi je žalostno novico, da gospa Terezija Kowach ni več med živimi .... Umrla je 4. julija, letos. Ta žalostna novica me je globoko ganila, kajti z gospo Kowach sva bili dobri prijateljici od časa izleta. Vedno mi bo ostala v lepem spominu, kako je skrbela za vse in tudi za veselo družbo. Nikdar ni kazala žalostnega lica, njen prihod med nas je bilo kakor žarek sonca. Spominjam se jo, kako ponosna je bila, da je članica Slovenske ženske zveze. Vso pot nas je tolažila in dekletom je bila kakor spremljevalka (chaperon). Vedno je pazila na mlada dekleta, da so imele dovolj zabave. Spominjam se jo, ko smo potovale skupaj po Jugoslaviji in posebno jo imam v spominu iz potovanja v Zagreb, Sarajevo, Dubrovnik;, Split in Plitvička jezera. Bila je vedno polna humorja in spravila je še tako otožno razpoloženje v dobro voljo. Osebe kot .ie bila pokojna gospa Kowach so najlepša družba na dolgem potovanju, kjer je človek mnogokrat utrujen od vožnje, dalje od vročine in dobra žena je znala vse prenesti in še drugim pogum vsipati, da smo bili zmerom vsi zadovoljni. Kolikokrat sva se srečali tudi v Ljubljani. Vselej smo se ločili v dobri volji. Ko nam je povedala, da ne gre z nami nazaj v Ameriko, da ostane še en mesec v domovini smo bili kar žalostni, da ne bo njene družbe. Gotovo je čutila, da zadnjič stopa po domači grudi in da ne bo nikdar več videla svojih ljudi, da je bilo to za njo poslednje potovanje, zadnji obisk med dragimi. Gospa Kowach je bila rojena v Begunjah pri Lescah na Gorenjskem, kjer je tudi preživela največ dni. ko se je nahajala v domovini. Tebi, gospa Kowach, ki si bila naša dobra tovaršica na potovanju v domovino leta 1938, naj bodo posvečene te vrstice v naj lepši spomin in v globoko spoštovanje od vseh sopotnic, katere smo Te rade imele in od vseh, katere so Te poznali. Bog Ti daj večni mir v ameriški grudi! Josephine Erjavec. SLIKA NA NASLOVNI STRANI V tej izdaji s ponosom prinašamo sliko zaslužne sestre Mary Meglich, ustanoviteljice in tajnice podružnice št. 89 v Oglesby, 111., kateri ni bila daljava 18 milj predaleč od doma do Ottawa. 111., kjer je ustanovila podružnico št. 100. Gospa Meglich je zelo aktivna članica in odbornica, ki se je odlikovala tudi v mladinski kampanji. Akoravno je naselbina majhna, pa je šla na delo in pridobila deset novih članic za mladinski oddelek. V Zlati kampanji je poleg nove podružnice št. 100 pridobila sedem novih članic za svojo podružnico. Tudi pri Zarji je že pokazala, da je marljivega značaja, ker je nabrala lepo število oglasov v preteklem letu. Slovenska ženska , zveza je vesela imeti odlične članice kakor je naša spoštovana gospa Mary Meglich. Naše iskrene čestitke in upamo, da bo uspeh vselej sledil vselej Vaš trud in zanimanje, gospa Meglich! Št. 13. San Francisco, Cal.—Počitnice po Californiji so bile prav lepe, samo malo prekratke. Sedal se že vra-čujemo nazaj in 5. septembra smo lahko vse skupaj na seji. Najlepše bi bilo, alco bi prišle tudi iz dežele pogledat, kako fletno se imamo in kako rade pridejo članice skupaj, če le morejo. Avgustova Zarja je spet lep dokaz, da bi morala vsaka jugoslovanska žena, dekle in deklica pristopiti v naše vrste. Zarjo naj bi vsaka po dvakrat prečitala in potem še drugim o njeni vsebini razložila, kar bi predstavilo našo žensko zvezo vse povsod za najlepšo žensko organizacijo v Ameriki, ki ie potrebno za nas posebno v teh razburjenih časih. Tukaj vam poročam o naših bodočih sestankih, da boste vse znale o njih do- voli ob času. Da bo seja v septembru važna, se razume, toda seja 3. oktobra bo pa še bolj važna, ker se bomo domenili o predpripravah za kino slike. ki se bodo kazale pri nas dne 6. oktobra v Slovenskem domu na 2101 Mariposa St. čitale smo že dosti lepega o potovanju SŽZ v staro domovino, zdaj bomo imele lepo priliko gledati slike. Pridite od vseh strani in pripeljite vse svoje znance in prijatelje, starejše in posebno še mladino, da vidi tem bolj učinkovito, da naša zemlja še trdno stoji. Čim več nas bo navzočih, tem bolj bomo veseli. Slike so gotovo zanimive, ker so bile vzete po vseh najlepših krajih Jugoslavije. Dne 13. oktobra se pa skupno udeležimo svete maše, ki bo darovana za naše umrle sestre. Podružnica št. 13 je stara 13 let in je 16 po vrsti, kar se tiče umrlih članic, namreč 11 po številu. Pridite prav vse k sveti maši in tudi oddaljene, saj vam je vsem znano, kje je naša slovenska cerkev. Sv. maša bo ob 9:30 dopoldne. Za takrat bomo imele lepe pove znake s črkami SŽZ. Za tiste, ki še niso naše članice, zna lepa manifestacija sestrske sloge biti izpodbuda za pristop med nas. Saj vse dobro vemo. da v slogi je moč! Dne 20. oktobra pa ne smem pozabiti omenit, ker takrat se vrši vinska trgatev ali “Grape Bali.” Kot podpredsednica kluba Slovenija vas vljudno povabim na poset. Moj topel pozdrav vsem sestram širom Amerike. Na svidenje! Mary Slanefc, predsednica. Št. 14, Cleveland (Nottingham). O.— Zadnja seja je imela lep poset članic. Hvala sestre, s tem pokažate, da vam je delovanje podružnice pri srcu, ln z vašim sodelovanjem bomo lahko veliko dosegle. Sklenjeno je, da se korporativno udeležimo proslave št. 10, ki se vrši 1. septembra, ko bo krožek imel blagoslovitev prapora In potem zopet v nedeljo, 8. septembra pri št. 32. ko bodo praznovale 11-letnico podružnice in vežbalni krožek imel blagoslovitev svojega prapora. Prošene ste, da se udeležite v polnem številu. Kakor vam je že znano, se vrši skupni piknik in takozvani Field day v Euclid Beach parku v soboto, dne 14. septembra. Videle bomo mnogo lepega, kar se tiče korakanja naših krožkov in prvič nastopijo tudi članice mladinskih krožkov v narodnih nošah, kaj enakega ni pokazala še nobena organizacija kakor bo naša Zveza dne 14. septembra. In 15. septembra se pa vrši krasna spevoigra pod vodstvom g. Antona Subl.ia v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.. Obiskala nas bo tudi glavna predsednica in druge glavne odbornice kakor tudi drugi zunanji gostje. Opozarjam vas tudi. da bomo praznovale 13-letnico naše podružnice te kart pardijem meseca novembra. Prosim. da se odločite priti vsaj enkrat na leto vse skupaj in pripeljite tudi svoje soproge in prijatelje. Članicam naznanjam, da pobiram asesment v Društvenem domu na Re-cher Ave. vsakega 25. v mesecu zvečer in doma pa vsak čas 25.. 26., 27. in 28. v mesecu kakor tudi druge dneve, ako me dobite doma.. Fozdravljene in na svidenje! Frances Medved, tajnica. MOJI SESTRI ROSE MIRTEL V BLAG SPOMIN! Rose Mirtel (rojena Merhar) Ljubljena sestra Rose! Videla sem Tvoje mlado življenje, ki je na bolniški postelji usihajo, kakor cvet na vrtni gredici. Kruta bolezen, proti kateri si se zaman borila dolgi dve leti, je uničevala Tvoje upapolno življenje. Kadarkoli sem se ozrla v Tvoj trpeči obraz, iz katerega je še v zadnjih trenutkih sijala krasota Tvoje duše, se mi je zasolzilo oko! Vdano in molče si prenašala svoje temno gorje. V globino svoje trpeče duše si skrivala vse bridkosti in trpljenje svojega srca.. Zato ie bil čestokrat razlit preko Tvojega obraza otožen smehljaj. Zdrav človek ne more razumeti, kaj se godi v mladem srcu. ki zaman hrepeni po blagoslovu zdravja in življenja. Rosie, Ti si srečno premagala vse. S svojim junaškim značajem in vdana v voljo božjo si prenašala svojo usodo. Že tukaj na zemlji si spletla najlepši venec zmage, za večno življenje. Vsi dobro vemo, da si težko zapustila svojega sina in hčerko, ker si ju tako ljubila kakor ima ljubiti samo mati , . . Vemo, da si težko zapustila svoje sorodnike in prijatelje. Vemo, da so bile Tvoje poslednje misli pri svoji družini in pri nas in bilo se je težko posloviti. Knjiga, v kateri si dan za dnem vpisavala svoje misli, mi ostane najlepši spomin nate. Rosie! Ni Te več med nami! A mi pa vedno mislimo na Te! Ne bomo Te pozabili. A tam. kjer si, je večna pomlad. Od tam misliš na nas! Naj Ti bo moi zadnji pozdrav in sladke tolažbe upln klic “Na svidenje!” Tvoja sestra, Josephine Gliha* * Pokojna Rose Mirtel, rojena Merhar, je bila stara 34 let ob smrti. Doma je bila iz vasi Tihaboj, fara sv. Križ pri Litiji, odkoder je prišla v Amieriko pred 19 leti. Bila .ie članica podružnice št. 15. Poleg soproga Josipa, zapušča sina Josepha in hčer Rose. sestro Josephine Gliha, brata Louis Merharja, v starem kraju mater, sestro in brata. Preminula je v Warrensville sanatoriju 30. julija. 1940. Št. 15, Cleveland (Collinwood), O.— Nedelja, dne 11. avgusta ostane za farane sv. Lovrenca cerkve kakor tudi za vso slovensko naselbino v Clevelandu v neizbrisnem spominu, ko je bila blagoslovljena naša lepa nova cerkev. Prišel je narod ik vseh strani, kar nas je zelo veselilo, da je bil naš dolgoza-željeni praznik tako lepo obhajan. Tudi vreme je bilo veselo naše slavnosti, ker bil je dan, kakoršnega si želimo vsi za take prilike. Torej naj-prvo Bogu hvala! Naša podružnica se je tudi praznično pripravila, ker smo se prvič postavile z novo-ustanovljenim mladinskim krožkom v mičnih svilenih uniformah. Pa kako ponosno so stopale naše mlade deklice! Bilo jih je kar veselje gledati! Veselilo nas je, da so se udeležili parade tudi vežbalni krožki SŽZ, kakor tudi mladinski krožek od št. 25. Kar se tiče naših deklet od št. 15 in pa od št. 47 smo že kar domače in od naših se je pričakovalo, da bodo prišle prav vse. Toda za zunanje od drugih far je pa bila požrtvovalnost in dobra volja priti se k nam pokazat in to nas je zelo zadovoljilo. Vem, da so bili vsi farani ponosni na naše krožke od SŽZ. Torej hvala vsem skupaj za udeležbo kakor tudi vsem materam, ki so pridno sodelovale, da smo bile v redu za nastop naših malih deklic. To je res nekaj lepega in smo lahko prav vse ponosne. Drage sestre, prosim vas, da pridete na prihodnjo sejo, to je drugi torek v septembru, ker imamo važne točke za ukreniti. Apeliram tudi na matere, ki želite vpisati svoje hčerke, da to storite na prihodnji seji ,da potem lahko pristopijo krožku, da ibo tudi v'aSa hčerka isto deležna kot so druge. Hvala sestri Albini Kodek, ki je kar dve pripeljala na moj dom za vpisat. Torej sedaj imate izvrstno priliko privoščiti nekaj lepega svojim hčeram in s tem boste povzdignile ugled vse new-burške naselbine in svoje podružnice SŽZ. Nemila smrt je prekinila življenje naši zvesti sestri Rose Mirtel. Trpela je dolge mesece v bolezni, toda je vse prestala mirno in v ljubezni do Boga. Draga Rose, teapustila si nas in se preselila v boljše življenje, kjer Ti bo ljubi Bog podelil večni raj in božji mir. Pozdrav! Mary Hrovat, tajnica. Št. 17, West Allis, Wls.—Na zadnji seji je bila lepa udeležba, za kar sem prav iz srca hvaležna ter želim in upam, da bo še boljše v bodoče, ker bomo lažje uredile radi naše vinske trgatve, ki se vrši v Zajbor dvorani, 26. oktobra. Godbo bo preskrbel Ignac Gorenc, ki bo skušal ustreči vsem plesalcem. Prav lepa hvala vsem sestram, ki ste obljubile sadje, grozdje, sladščice in druge stvari. Vsaka izmed nas dobro ve. da se je treba za vsak napredek pridno potruditi in ako bi vse odložile delo na druge, potem bi nikdar ne imele to, kar imamo. Dejstvo je, da se vedno potrebuje še več in tako je pri naši podružnice. Vse smo zelo vesele, da smo dobile toliko novih članic. Bolni sta sestri Benzina in Pugal. Želimo jima skorajšen povratek med nas. Na svidenje na seji 2. septembra ob osmih zvečer, to je na Labor Day! Štefania Miklaučič, zapisnikarica. Št. 18, Cleveland (Collinwood), O.— “Naglo, naglo čas beži, kot nestalne sanje—jutro upe sije,—mrak prevare žanje . . Tako nekako se mi zdi društveno delovanje, ker zadnje čase sledi mlačno zanimanje od strani članic za društveni obstoj. Sestre, prosim vas, udeležujte se vseh mesečnih sej, ker se da mnogo več ukreniti z več mislimi. Zadnjo sejo pa ni bilo navfeočim dolgčas, kaj pravite, sestre? Prihodnjič pa ukrenemo vse potrebno za oktobrski kart pardi in eno navzočih čaka izredna sreča, zato ponovno prosim prisotnost vseh. Gospa Mary Mullec naj tem potom prejme čustveno željo, naj ji usoda lajša bol nad bridko izgubo ljubljenega soproga, ki je preminul v mesecu juliju, t. 1. Rodoljub, kot je bil pokojni g. Mullec. bo pogrešan brezdvomno v vseh prijateljskih krogih . . . Ozračje polni nekam čudna tesnoba; razmišljam dogodke davnih let, kako nadvse razburjeno je bilo ljubljansko prebivalstvo v jutru, 20. septembra, 1908. ko sti padli pod nemško oholostjo dve nedolžni žrtvi. Sicer tako mirna bela Ljubljana, zgledala je ranjena duševno in telesno ... In tisti gorostasni duh podjarmljenja preveva tudi sedaj nad evropskimi državami ter sega celo daleč sem preko Atlantika! Kakšen sad bo obrodila ta pohlepnost, ;ie tehtno vprašanje tisočerih src . . .? Zvezdnati prapor ameriški, ki tako ■dostojanstveno plapola v zaščito svojih podanikov, pa naj tudi isti kliče v obrambni krog cvet zrelih moči. Naj bo spoštovan povsod, kjer ga vzre oko! Josephine Praust, tajnica. Št. 20, Joliet, 111.—Prav lepa hvala za veliko udeležbo pri romanju k Mariji Pomagaj v Lemont, 111. Sedaj se pa lahko poslužite lepe prilike potovati v veseli družbi v Cleveland, Ohio, za 14. septembra, ko bodo tam praznovale Zvezine podružnice Zvezin dan in imele tekmovanje med vežbalnimi krožki fea prvenstvo v korakanju. Katero zanima videti nekaj lepega, naj se priglasi pravočasno. Seveda, vabimo tudi moške in prijateljice, ker v takih slučajih je vsak, ki se zanima dobrodošel. Vožnja bo okrog $6.50 za tja in nazaj, kar je res nizka cena. Od doma bomo tri dni, kar ni predolgo, zato upam, da se boste odzvale v lepem številu ter privoščile par dni počitnic. Uverjena sem, da bomo vsi zadovoljni z izletom in vem, da se bodo v Clevelandu potrudili storiti vse najboljše v našo zadovoljnost. Priglasite se pri predsednici ge Emi Planinšek, ali pri glavni tajnici ge. Josephine Erjavec ali pri meni. Sedaj imam telefon in me lahko pokličete. Številka je 7489. Operirane so bile sledeče članice: Theresa Ancel, Mary Udovich. Jennie Jursinovich. Vsem bolnim želimo ljubo zdravje. Preminul ie Anton Sraj. oče naše sestre. Ann Sraj, ter Anton Puz„ brat naših članic Ann in Evelyn Puz. Naj počivata v miru, ostalim pa naše globoko sožalje. Pri družini g. in ge. Frank Rogel se je oglasila gospa štorklja ter pustila zalo hčerko. Čestitamo! Dne 27. julija se je poročil Anton Korelc. sin naše sestre Agnes Korelc iz Lemonta. Nevesto si je izbral v bližnjem mestu Rockdale iz dobro poznane družine Majnarich. V juliju se je poročila Prances Korelc, hči sestre Ann Korelc iz Carbon Hill, z g. Berta. Želimo jima vso srečo in zadovoljnost. Prav lepa vsem sotrudnicam. ki ste se potrudile, da je naša podružnica dosegla prvo nagrado v Zlati kampanji. Kakor ste razvidele iz poročila, nam manjka samo še 15 članic, da pridemo do števila 500 članic v odraslem oddelku. Kaj mislite, ali bi se dalo dobiti še toliko članic v kratkem času ter s tem ustreči želji naše glavne predsednice? Kakor pravi pregovor: Kjer je dobra vol.ja, tam je dobro polje! Kaj če bi to dosegle že do prihodnje seje? Ako potrebujete pojasnila ali pa listine, kar oglasite se. ker sem na razpolago vsak čas. Pozdrav! Josephine Muster, tajnica. Najlepša hvala! V dolžnost si štejem zahvaliti se vsem mojim prijateljem in prijateljicam, ki so mi poslali voščila k zdravju ob času moje bolezni, ko sem se nahajala v St. Joseph zdravilišču v Vedron, 111., kjer sem prebila tri tedne. Posebna hvala g. in ge. J. Erjavec in hčerkam, ter Josephine Muster, za obisk navzlic daljavi. Najlepša hvala glavni predsednici ge. Prisland za krasne cvetlice ter J. Erjavec in J. Muster za bonbončke. Dalje se zahvalim vsem, ki ste me obiskale na domu ter g. in ge. Skedel in glavnim odbornicam ge. Prisland, Albini Novak in Annie Petrič fea prijaznost. ker ste si vzele čas mene obiskati, ko ste bile v Jolietu na pol-letni seji. Za vedno bom vsem skupaj hvaležna ! Ne morem se premagati, da ne bi omenila, kako sem vesela lepega uspeha Zlate kampanje, v kateri sem se tudi jaz potrudila, dasiravno sem radi bolezni prav težko hodila za novimi članicami. Moja želja je bila, da Joliet razveseli našo spoštovano glavno predsednico in zato sem šla na delo ter pridobila 33 novih članic. (Izvrstno, gospa Terlep. Vi ne veste, kako smo vesele Vaše požrtvovalnosti. A. N.) Vendar, ako bi ne bila primorana od zdravnika, da se podam takoj V zdravilišče in to 12 dni pred zaključkom kampanje, sem sigurna, da bi število novih nadkriljevalo sedanji zaključek. Toda bila sem zadovoljna, ker se je uresničila moja srčna želja, da je št. 20 pridobila prvo nagrado. Ko mi je to veselo novico sporočila gospa Erjavec v zdravališču, sem skoraj od veselja poskočila. Kar takoj sem bila drugačnega razpoloženja. Vendar kljub bolezni, katere se še nisem popolnoma iznebila, sem se podala na Zvezin dan v Lemont, da skupno romam z družbo k Mariji. Ker sem videla, da potrebuje pripravljalni odbor pomoč, sem tudi po svoji moči pomagala v šotoru. Bilo mi je v ponos. ko sem slišala lepe čestitke glavne predsednice ge. Prisland, ko je oddajala prvo nagrado naši podružnici, krasni obesek in ko je imenovala mene kot prvo agitatorico, ki je pripomogla do zmage. Takrat bi bila najrajši sama pristopila na oder in osebno čestitala podružnici št. 20 k sijajni zmagi. Naj na tem mestu izrečem, kar bi mogla v Lemontu: da bi št. 20 ostala na prvem mestu ter da bi naša glavna predsednica, kateri na čast je bila namenjena Zlata kampanja, dočakala še mnogo lepih in uspešnih kampanj. Iskrene čestitke vsem, ki so se potrudile kakor tudi voditeljici kampanje Albini Novakovi za ves trud. Prav lepa hvala za krasen šopek, ki mi je bil poklonjen na Zvezin dan od št. 20. Mary (Anton) Terlep, blagajničarka. podružnica št. 20, Joliet, 111. Št. 21, Cleveland (West Fark), O.— Želela bi. da bi bila vsaka seja tako dobro obiskana kot je bila zadnja. Imele smo se prav izvrstno; naše članice se znajo spraviti takoj ob snidenju v dobro voljo. Verjemite mi, da ni boljšega zdravila za počutiti dobro kot se dobi na naših sejah. Zadnjič sem se toliko nasmejala, da imam zadosti, če se nikoli več ne smejem. Včasih si želim, da bi bila kar vsak dan seja. Kakor že veste, bodo krožki Slovenske ženske zveze imeli mnogo lepih prireditev v septembru. Upati je, da se boste odzvale v lepem številu, ker j e častno Za vsako podružnico biti prisotna na lepih slavnostih in prireditvah naših podružnic in krožkov. Na 14. in 15. septembra bo pa še posebno luštno. Namreč 14. septembra se vrši Zvezin Field Day v Euclid Beach parku. Takrat bomo imeli kar najlepšo zabavo. Popoldne se vrši piknik in razne dirke za nagrade in zvečer bodo pa naši vežbalni krožki pokazali svojo umetnost v korakanju, ko se bo šlo za častno odliko, katere znajo najboljše korakati. Videli bomo nekaj prav lepega ta večer. In 15. septembra se pa vrši krasna igra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., ko bo podana pomenljiva drama “Mala pevka.” Kar nas pa nad vse zanima, je poročilo, da nas za takrat obišče naša spoštovana glavna predsednica gospa Prisland. Zato prosim vse članice naše podružnice, da se udeležite vseh teh slavnosti in pridite na prihodnjo sejo. da se domenimo za skupno vožnjo, ker je bolj ugodna vožnja kot se pa voziti posebej v avtomobilih. Žal mi je, da je naš piknik že minil. Kako smo bile vse dobre volje. Hvala lepa občinstvu in članicam za poset in pomoč k lepemu uspehu. Hvala lepa naši urednici sestri Novak, ki nas je obiskala, ker bilo nam je vsem v veliko veselje jo imeti en par ur med nami. (Hvala lepa za vso postrežbo in prijaznost. Bilo je res luštno. A. N.) Najlepša hvala vsem delavkam in delavcem, ki so vselej pripravljeni pomagati, kjerkoli je potreba in najbolj pridne so sestre Cecilia Tomažič, Ana Sustarsic, Rose Kovač, Frances Kave, Josephine Zupan, Mary Stevens. Mary Hosta, Karolina Hiti, Frances Koželj ter Frank Gur, Jacob Sustersic in Jennie Kmet. Hvala tudi dekletom Kožuh, Zalar in Kave ter naši pridni blagajničarki Josephine Weiss, ki je pridno prodajala tikete. Še enkrat prav srčna hvala vsem skupaj. Bog vam poplačaj! Le tako naprej! Sožalje naši materi Avguštin nad izgubo vnuka Franki Grandovec, ki so ga imeli kakor Pa svojega sina. Umrl je za pljučnico v starosti 21 let in bil je v veliko pomoč materi, ki so že dolgo časa bolni. Sedaj je zbolel pa še njih soprog. Želimo obema skorajšno okrevanje. Res, ta svet je samo za pokoro delat. Naj v miru počiva. Sestra Rose Goselj je na zadnji seji vpisala svojo hčerko, za kar prav lepa hvala. Priporočam še drugim materam. da storite enako. Pri sestri Mary Cimperman so te dni zelo zaposleni, ker se bo omožila njena hčerka Ann. Obilo sreče in božjega blagoslova. Ann! Najsrčnejše pozdrave! Ančka Pelčič, tainica. Št. 24, La Salle, 111.—Zopet moram opominjat naše članice, da bi se v boljšem številu udeležile naših mesečnih sej, ker seje so namenjene za vse in ne samo za odbor, saj so zanimive in kratke in vedno imamo važne predmete za razmotrivati. Prihodnja seja se vrši 1. septembra v navadnih prostorih. Prosim vse tiste, ki ste zaostale s svojim asesmentom, da pridete poravnat svoj dolg. Jaz moram vsakega 25. v mesecu odposlati na glavni urad, pa kje nai vzamem, če ne plačate. Prosim vas tudi, da poravnate za vstopnice od zadnje prireditve. Naj nobena ne zameri. če vas opominjam, toda zame ni drugega izhoda . Sestra Terezija Perželič in soprog sta praznovala 25-letnico zakonskega življenja. Naše čestitke in želje, da bi dočakala zlato poroko v zdravju in zadovoljstvu med svojo družino. Več naših članic se nahaja bolnih. Težkim operacijam so se morale podvreči sestre Antonija Trenčak, Mary Pyontekj Anna Plantan in Agnes Jordan. Želimo vsem skupaj hitrega zdravja, članice pa prosim, da iih obiščete. Poročati moram, da se ie več naših članic udeležilo Zvezinega dneva v Lemon tu. Lep potek dneva nam bo ostal v najlepšem spominu. Zatorej lepa hvala vsem, ki ste pridno delale, da smo bili postreženi kakor tudi vsem, ki POMEMBNE PRIREDITVE V CLEVELANDU MESECA SEPTEMBRA, 1940 Mesec september bo eden najbolj zaposlenih mesecev za clevelandske podružnice Slovenske ženske zveze v tem letu. Vršile se bodo vsakovrstne prireditve pri katerih se pričakuje lep poset ker je razumljivo, da če bomo članice pokazale svoje zanimanje ter agitirale za odziv občinstva potem bo gotovo pri vsaki aferi lepa udeležba in to je glavno. Torej tukaj je koledar prireditev za mesec september: 1. septembra priredi druga največja podružnica pri SŽZ, št. 10, eno najlepših slavnosti, ko bo krožek, ki se kliče Frances Sušel kadetke, dal blagosloviti svoj prapor, kateri se bo nosil na čelu vsakega javnega nastopa. Slavnost se prične s parado ob treh popoldne v cerkev Marije Vnebo-vzete na Holmes Avenue in po cerkvenih obredih v Slovenski dom, kjer bo podan prav lepo izbran program. Po programu bo večerja in nato plesna veselica, za katero bo igral Jankovičev orkester. Kadetke se neumorno trudijo skupno z odborom, da bi bila slavnost uspešna in če se bomo od naše strani odzvale, bo gotovo lep uspeh. 2. septembra, to je na Labor Day, bo imela podružnica št. 49 veselo zabavo v prosti naravi na Stuškovih farmah, oziroma piknik, katerega dobiček bo šel za nove uniforme vežbalnemu krožku, kateri se pridno vežba za svoj prvi nastop 14. septembra. Na pikniku je zmerom dovolj nabave, zato pridite od vseh strani na Stuškove farme, North Ridge Road, Wickliffe, Ohio. 8. septembra bo pa prav lepa slavnost pri podružnici št. 32, ko bo obhajala enajstletnico svojega obstanka in da bo slavnost čim bolj pomenljiva bo dal vežbalni krožek, ki se imenuje sv. Kristine kadetke blagosloviti svoj prapor. Vršila se bo slikovita parada vseh naših uniformiranih skupin. Prične se ob treh popoldne. Nato se podamo v cerkveno dvorano, kjer se vrši krasen program, po katerem bo servirana večerja in nato plesna veselica, igral bo Peconov orkester. 14» septembra bo pa dan za katerega vlada splošno zanimanje. Vrši se namreč velik piknik v Euclid Beach parku v Clevelandu in zvečer pa tekma za prvenstvo v korakanju med vežbalnimi krožki kakor tudi lep nastop mladinskih krožkov in nato plesna veselica. Vstopnina bo prosta in park bo pa imel ta dan vse po pet centov, kar se tiče Kar preveč ste nam hvalo dajale, smo bolj skromne ter se počaščene počutimo in smo tudi nekam bolj oživljene sedaj, čas je vse prehitro potekel, da ste nas morale zapustiti ter se nazaj vrniti, ker drugo jutro vas je zopet čakalo veliko in naporno delo v glavnem uradu. V naših srcih smo gojile že dolgo časa željo, da bi nas obiskale odlične glavne odbornice in sedaj se nam .ie želja izpolnila, za kar smo srčno hvaležne. Upamo in želimo, da nas zopet obiščete ob priložnosti. Tisočkrat hvala vsem skupaj in ako je bil kakšen nedostatek, oprostite. V nedeljo, 21. julija smo pa tudi skoraj vse članice pohitele k Mariji Pomagaj na ameriške Brezje, kjer je imela Zveza svoj izlet. Ker smo že mnogo brale o lepem uspehu tega izleta, se ne bom v podrobnosti spuščala, samo to moram povedati, da je bil program nad vse veličasten. Dopoldanske pobožnosti in bodrilni govor č. g. Aleksandra in pa popoldanski tabor, to je bilo vsa nekaj izredno izvrstnega. Le še večkrat kaj takega, ker to je zelo koristno in kulturno za slovenski narod. Vsak rad pohiti na Brezje k Mariji Pomagaj, da tam potožimo vsak svoje gorje in prosimo Marijo, da nas varuje, ker Ona rada usliši prošnje svojih otročičev. Samo zaupno se zateči k Njej in boš gotovo uslišana. Pozdrav do vseh članic SŽZ! Mary Fajfar. Št. 32. Euclid, O.—Zadnji mesec smo imele prav zanimivo sejo vseh clevelandskih odbornic Slovenske ženske zveze, katero je sklicala urednica, sestra Novak. Glavno ratzmotrivanje se zabavišč in drugih stvari. To je še ceneje kot polovična cena, ki jo imajo vsak dan. Vstopnina v veliko dvorano, kjer se vrši tekma in pa druga zabava bo prosta. V svoji sredi bomo imeli več odličnih gostov, kakor tudi naše glavne odbornice in pa našo vsem priljubljeno glavno predsednico gospo Mane Prisland. Torej vabljene ste vse podružnice iz bližnjih dijžav, da se pripeljete v Cleveland za to soboto in nedeljo, ker to bo za nas takozvani Zvezin dan in lepo bo za organizacijo, če boste prišle tudi od drugod na obisk. 15, septembra, to je naslednji dan, se pa vrši nekaj izrednega. Ob desetih bo brana sv. maša v cerkvi sv. Vida, katere se bodo udeležili naši krožki v uniformi in pri kateri bo blagoslovitev “drogov,” (staffs), katere bodo odtlej kadetke nosile v rokah pri javnih manifestacijah in s tem pokazale svojo versko zavednost. Zvečer se pa vrši krasna spevoigra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., ki se imenuje “Mala pevka,” in katere igrovodja je naš operni pevec in strokovnjak na odru gospod Anton Subelj. Uloge imajo naši najboljši talenti v naselbini, ki bodo podali eno najlepših dram te sezone. Lepe igre ima vsak rad in še bolj smo pa duševno zadovoljni tedaj, kadar imamo izredno priliko poslušati tudi lepo ubrano petje naših milo-donečih glasov, s katerim je Bog blagoslovil le nekatere. Torej vabi se vas od povsod, da pridete na to lepo igro v Slovenski delavski dom na Waterloo Road (Slovenian Workingmen’s Home, 15335 Waterloo Road). Vstopnina bo samo 50 in 35 centov za osebo. 28. septembra smo pa vabljeni v Slovenski dom v Maple Heights, kjer bo praznovala podružnica št. 42 desetletnico svojega obstanka. Vršil se bo lep program in domača zabava. Naše članice iz Maple Heights se vedno rade udeležijo naših prireditev, zato bo edino pravično, da gremo tudi nd nas tja ob tej lepi priliki. Vljudno ste torej vabljeni, da pridete v Cleveland za te lepe slavnosti. Dobili smo poročila, da pridejo iz Jolieta in Chicage in najbrž, da tudi iz drugih krajev kakor tudi iz Niles, Warren, Lorain, Barberton, Girard, itd. Torej na svidenje v Clevelandu. Ako bi radi prenočišče ali druge informacije se obrnite do mene, ki vam bom prav rada na vsako potrebno uslugo. — Do svidenja! ALBINA NOVAK, 1135 E. 71st St. Cleveland, Ohio. Tel. HEnderson 1572. ste se udeležili. Pozdrav in na svidenje na seji! Angela Strukel, tajnica. NAJLEPŠA HVALA! Dolžna sem najlepšo ziahvalo za izkazano prijaznost napram moji hčerki Mary Mlakar, ki je zbolela v Lemontu ob času romanja Zveze in kateri ste bile vse tako dobre. Prav lepa hvala gospodu zdravniku Josephu A. Zalarju za prvo pomoč ter častitim sestram, ki so hčerko sprejele v svojo hišo in g. Rudolfu Novak, soprogu naše urednice, ki je prav očetovsko skrbel za njo in jo peljal k častitim sestram in šel tudi po njo ter gospej Emmi Planinšek, ki je šla ž njo. Dalje se najlepše zahvaljujem gospem Koprivec, Kamin in Strnad kakor tudi Lillian Strnad in Dorothy Kamin, ki sta bili ves čas pri njej. Hčerka se ie morala dva dni po povratku v Cleveland podati v bolnišnico v svrho operacije na slepiču in je sedaj na potu okrevanja. Ostajam vsem skupaj za vedno hvaležna. Mary Mlakar, 1011 E. 76th St.. Cleveland. Ohio. Št. 30. Aurora, IU.—Naša zadnja seja je bila zopet prav dobro zastopana. Tako je tudi prav, več ko nas pride, tem bolj lahko kaj koristnega ukrenemo za podružnico kot za Zvezo. Ne vem. kako bi napisala, da bi izrazila naša hvaležna čutila za obisk našim spoštovanim glavnim odbornicam, ki so nas posetile dne 18. julija ter nam s tem napravile prav zabaven večer. Prav lepa hvala za tako vspodbudne in koristne govore vsem govornicam. je sukalo okrog dveh važnih prireditev pod pokroviteljstvom skupnih podružnic in vežbalnih krožkov. Prva velika stvar bo skupni mladinski field day in piknik v Euclid Beach parku, ki se vrši 14. septembra in druga velika prireditev bo lepa predstava, ki bo podana v nedeljo večer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Takrat bomo imeli priliko uživati krasno petje v prelepi spevoigri “Mala pevka.” Igrovodja je g. Anton Šubelj in bo gotovo izvrstno igrana. Do smrti vam bo žal, ako boste zamudile te lepe prireditve. Na omenjeni seji smo slišale mnogo zanimivih poročil, ko smo se druga za drugo oglašale in prijazno vabile na poset naših slavnosti. Mesec september bo torej poln lepih zabav in razvedrila za naše članstvo in občinstvo. Tudi pri naši podružnici bo mesec september velikega pomena in še posebno nedelja, 8. septembra, ker takrat bomo slavile 11-letnico obstoja podružnice ter obenem bo naš vežbalni krožek dal blagosloviti svoj prapor, katerega bodo imele na čelu vsake parade in sploh ob vsakem javnem nastopu. Program se bo pričel ob treh popoldne. Takrat se bodo zbirali vežbalni krožki Slovenske ženske zveze kakor tudi podružnice in druga društva ter naši slavni gostje. Vršila se bo parada, nakar se podamo v cerkev sv. Kristine, kjer bo blagoslovljen prapor. Nato se bomo podali v cerkveno dvorano, kjer bo podan lep program. Za lačne in žejne bo tudi preskrbljeno, ker naš kuhinjski štab se bo za vse prav dobro pripravil za točno postrežbo. Vabimo vse krožke in podružnice, ker boste imele prav izvrstno zabavo. Naše članice se Pa sploh vse pričakuje, ker sklep je. da mora vsaka prispevati 25 centov za tikete. Upam. da se ne boste pritoževale radi tega, temveč upam. da boste prav vse sodelovale. Prav lepa hvala vsem tistim sestram, ki ste prispevale za okrepčila po zadnji seji. Bog vam plačaj in ohrani tedrave in srečne. Iz bolnišnice se je vrnila sestra Černe. Vsem bolnim želimo ljubega zdravja! Pozdrav! Kristina Filipič, predsednica. Št. 41, Cleveland (Collinwood). O.— Udeležba na zadnji seji je bila povolj-na, kar je pravilno, ker če nas je več, tudi lahko boljše ukrepamo v prid podružnice. Sklenile smo, da ustanovimo šivalni klub .katera ima dober nasvet ali se želi pridružiti, naj' pride zagotovo na prihodnjo sejo, ki se vrši prvi torek v septembru ob osmih zvečer. Sreča je klicala Mary Prelogar in Mary Perušek in ker nista bili na seji, smo se pa druge na isti račun okrepčale. Bolnih je več naših članic, med njimi naša predsednica gospa Mary Lušin, ki se je nahajala več tednov1 v bolnišnici. Srečno je prestala dve operaciji in zdravje se ji polagoma vračuje. Del j časa se nahaja v Huron Road bolnišnici sestra Terezija Mramor. Vsem bolnim želimo popolnega zdravja ter skorajšen povratek med nas. Sestra Victorija Demoizes je s svojim soprogom praznovala 25-letnico zakonskega življenja. Živijo! Da bi dočakala zlate poroke! Prijazno opominjam vse članice, ki dolgujete, da bi se potrudile točno plačevati mesečnino, kajti denar mora biti poslan na glavni urad do 25. v mesecu in to vsak mesec. Zato prosim prizadete, da ste malo bolj pridne v tem oziru. Prilike imate dovolj, ako ne morete priti plačat na sejo, ste dobrodošle na moj dom vsak čas. Drage sestre! Gotovo vam je znano, da se vrši 14. septembra Zvezin dan v Euclid Beach parku. Prične se ob eni uri popoldne z piknikom in ob treh bodo razne dirke, zvečer ob pol osmih se pa prične nad vse zanimiv program naših vežbalnih krožkov in pa deklic v mladinskih krožkih. Naj niti ena ne zamudi te lepe prilike videti naša dekleta v najlepših vajah. Dne 15. septembra .to je v nedeljo se pa predsta- vi krasna spevoigra “Mala pevka” v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Rezišer igre je poznani operni pevec g. Anton Šubelj in v vlogah bodo nastopili najboljši igralci in igralke, ki se razumejo tudi na petje. Navzoča bo tudi naša spoštovana glavna predsednica ga. Marie iPrisland. Upam, da se boste vse odzivale vabilu in prišle s svojo družino in znanci, da se skupaj veselimo ob Zvezinih praznikih. Pozdravljene in na svidenje na seji 3 .septembra! Anna Stopar, tajnica. VSE NAJBOLJŠE! V septembru bodo obhajali rojstne dneve sledeči: Naš spoštovani svetovalec Rev. Milan Slaje dne 15. septembra; glavna nadzornica gospa Mary Smoltz-Lenich dne 7. septembra; Dorothy Meister, odbornica v Odboru za Mlaidino dne 14. septembra; namestnica glavnim nadzornicam Josephine Seeley dne 28. septembra in isti dan obhaja svoj rojstni dan gospa Marica Kopach. predsednica št. 12. Želimo vam vsem. kar si najbolj želite, posebno pa zdravja, veselja in zadovoljstva. Živeli! Št. 43, Milwaukee, Wis.—Zadnja seja je bila precej živahna. Udeležilo se je itudi nekaj mladih članic. Ustanovile smo šivalni klub, kateri se ima sestati na mojem domu, 2122 S. Allis St. na 3. oktobra ob sedmi uri zvečer. Torej prosim, da vzamete v naznanje tiste, katere niste bile na seji. Sklenjeno je bilo, da priredimo kart pardi dne 20. oktobra popoldne in zvečer v prid kegljačicam. Prosim sestre, da jim gremo na roko! Kakor vam je znano, plačamo štiri mesece asesment za vsako bolno članico, ako je pod zdravniško oskrbo. Ne plača se pa več kot pet dolarjev skupno nobeni članici, ker nimamo posebnih doklad za ta sklad za podporo. Vljudno vabim vse članice, mlade in starejše, da se polnoštevilno udeležite prihodnje seje, ki se vrši 11. septembra, kajti to je zadnja seja zvečer. Od oktobra naprej se vršijo seje po starem, namreč vsako drugo nedeljo v mesecu popoldne ob dveh v navadnih prostorih. Toliko v blagohotno naznanilo. Bolna je sestra Helen Riffel kakor tudi Josephine Augustine. Vsem bolnim želimo ljubega zdravja, članice pa prosim, da jih obiščete in s tem lajšate njih dolge ure. S sestrskim pozdravom! Mary Bevtz, tajnica. Frances Ponikvar: BITI GOSPODAR SAM SEBE Kako velikanska razlika je v načinu današnjega življenja ali pa pred kakim pol stoletjem. Takrat se je vršilo vse počasi; na primer vožnja, ki je vzela mesece, je sedaj dosežena v kratkem času. Saj človek lahko frči potom aeroplana po zraku kakor ptica. Poglavitni vzrok spremembe je torej elek-tro tehnika, potom katere je človek dosegel res skoraj čudežne reči, kot so še na primer telefon, radijo, premikajoče slike in bogzna koliko raznih vrst strojev in vozil. Poglejmo v koliko olajšavo je v vsakem domu samo pralni stroj. Poprej, ko ga še ni bilo je bilo treba perici dati mnogo moči, da je storila svoje delo, kar sedaj opravi za njo stroj. Po vsem tem bi bilo soditi da današnji človek živi mnogo zadovoljnejše kakor pa kdaj prej. To bi tudi lahko bilo, ko bi ga ne vladale vsakovrstne napake, ker človeška narava j.e že taka, da ko ima človek nekaj si hoče prisvojiti še več pravice in oblasti. Tako ima končno eden preveč, drugi pa premalo. Posledica take sebičnosti so potem porazi za premnoge. Mnogo je še drugih vzrokov za nezadovoljstvo, katere bo pa najbrže težko odpraviti, kljub vsemu napredku. Največ bi dosegel vsak posameznik ako bi skušal postati predvsem gospodar samega sebe. Zato še posebno me ženske napovemo boj raznim napakam in raje olepšujemo življenje sebi in tudi svojemu bližnjemu. Št. 46, St. Louis, Mo.—Drage sestre! Prosim, pridite v lepem številu na prihodnjo sejo, da slišite račun od piknika. katerega so priredila vsa slovenska društva, namreč šest po številu, in se je prav dobro obnesel. Prav lepa hvala vsem. ki ste na en ali drugi način pripomogli. “County store” je bil najbolj obiskan, samo prehitro nam je zmanjkalo. Dne 27. julija smo obhajale 10-letni-co obstoja podružnice. Lepo število naših članic je bilo navzočih pri sveti maši ob osmih, ki je bila darovana za pokojni sestri Tratnik in Sušin, ki ste preminuli v desetih letih. Na 28. Julija smo pa imele popoldne banko pardi in potem prav okusno večerjo. Vsaka je dobila tudi en majhen spominček. Sreča je bila namenjena sestram Ste-kar. Dolenc in Lukas. Razšle smo se prav zadovoljne. Žal naj bo vsem, ki ste doma ostale. Na 30. julija sta pa naša tajnica gospa Prebil in soprog obhajala rojstni dan in osemletnico zakonskega življenja. Naše čestitke in na mnogo let! Prav lepa hvala za ilzrečene simpatije ob izgubi drage metere. Pozdravljene! Josephine Speck. Št. 47. Cleveland (Garfiel Heights), O.—članice naše podružnice opozarjam, da se vrši prihodnja seja v sredo večer, 11. septembra, ker na drugo soboto gremo vse na skupni field day in piknik v Euclid Beach park. Prošene ste, da se udeležite v kolikor mogoče velikem številu, ker to bo Zvezin dan za naše okrožje Slovenske ženske zveze. Isto ste prošene, da se udeležite vseh proslav, katere bodo imele meseca septembra clevelandske podružnice in v Maple Heights. Vstopnice za igro na 15. septembra in za banket v Maple Heights za 28. septembra imam jaz na rokah in apeliram, da sežete po njih. Št. 42 je naša soseda, zato delujmo skupno za lep potek. V nedeljo, 11. avgusta smo imeli v naši fari sv. Lovrenca zelo pomemben dan. ko je bila blagoslovljena nova cerkev, katere pročelje in notranjost je krasno delo. Kadar pridete iz drugih krajev na obisk v Cleveland, ne prezrite priliko pogledat lepo stavbo. In zvonovi so peli in doneli kot šmarno-gorski, katerih glas je posebno ganil vse. ki smo prišli iz onstran oceana ter presunilo skcfei srce in od veselja ginjeni so se zaigrale solze v očeh. Da je bilo vse tako lepo urejeno, je potrebno mnogo dela, zmožnosti in skrbi. In največ vsega tega je padlo na našega vrlega gospodarja č. g. kanonika J. J. Omana, kar je že ob sebi umevno. Pokazali so nam, da niso samo dobri misijonar ali dušni pastir, pač pa tudi čez vse preudaren in dober gospodar, za kar smo mu hvaležni vsi farani kot tudi njegovim veščim pomočnikom. Bog naj jim bo dober plačnik za ves trud in skrb! Dne 18. avgusta pa smo imeli drugo veliko slavnost, ko je sin naše sestre Rus Iz Rosewood obnovil prvo sv. mašo v naši novi cerkvi, kateri se je nedavno vrnil iz Švice. Č. g. Rusu želimo. da bi bil v vinogradu Gospodovem dober dušni voditelj in misijonar v teh razburkanih časih in razmerah. Staršem in sorodnikom čestitamo, ker jih je doletela visoka čast. Častitemu gospodu se pa priporočami, da se nas spominja pri daritvah sv. maše in ml bomo pa molili zanj, da bo lažje opravljal misijonsko delo. Naša predsednica Louise Zidanič je pred kratkim postala prvič stara mamica prvorojenki hčerki od Emice. Naše poklone, da bi bilo vse zdravo! Več članic je bolnih, med njimi sta že najdelj bolni sestri Štefančič in Hočevar. Bog jim daj zdravje. Na svidenje na seji 11. septembra v povolj-nem številu! Pozdrave vsem! Helen Tomažič, tajnica. Št. 49. Noble, O.—Cenjene sestre! Naznanja se vam, da bomo obhajale devetletnico obstanka podružnice na Delavski praznik (Labor Day), dne 2. septembra s piknikom na Stuškovih farmah. Razvedrila bo mnogo. Kdor nima svojega vozila, naj poprosi svoje prijatelje, tako nas bo tudi več. Za vsak slučaj pa bodo na razpolago avtomobili pri cerkvi sv. Kristine ob dveh in ob treh popoldne in pa pri Skokovih na 239. cesti in St. Clair Ave. Vabi se vas vse od vseh strani, ker se tudi me rade odzovemo, je upati. da nas tudi od drugod malo obiščete ta dan. potem bomo tudi me z veseljem vrnile. Sporočam tudi, da se naš vežbalni krožek lepo pripravlja Iza field day v Euclid Beach parku, kjer bo imel svoj prvi nastop. Zato ste tem bolj vabljene vse članice, da posetite piknik z vašimi prijatelji, ker je dobiček namenjen za nabavo novih oblek. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se udeležimo 11-letnice podružnice št. 32, ki se vrši pri sv. Kristini v nedeljo, dne 8. septembra. Radi praznika in piknika na dan naše redne seje. je bilo sklenjeno, da se vrši v pondeljek, dne 9. septembra. Zadnjih par sej je bil glavni predmet razmotrivanje v prid in uresnitev našega vežbalnega krožka. Naše pridne članice se zavedajo, da je le v skupnem sodelovanju uspeh in tako so šle zopet pridno na delo in ročno izdelale drugo posteljno pregrinjalo, ki bo oddano na pikniku. Drage sestre, prosim vas, odzovite se prijaznemu vabilu! Na svidenje! Jennie Intihar, tajnica. Št. 54, Warren, O.—Vročina in počitnice delajo oviro, da se rado odloži zia drugič kot tisti grešnik, ki je odložil pokoro in rekel: “Bom jutri, pojutraj-nem” in tako naprej, da pride čas, ko se nekam otožno vendar odločiš, da zdaj ali zna biti res prepozno in tako ie bilo z mojim dopisom. Drage sestre, prosila bi vas ,da se prihodnje seje udeležite v lepšem številu. Izgovor, da je prevroče ali sem pozabila ne velja. V Zlati kampanji smo se tudi me udeležile in pridobile 17 novih članic in eno v mladinski oddelek. Naša Zveza res lepo napreduje v vseh ozirih. Vsem novim članicam kličemo: dobrodošle in pozdravljene! Upam. da si bomo prave sestre v pomoč druga drugi. Zelo me je razveselilo zahvalno pismo od gospe glavne predsednice Marie Prisland in lep spominček, krasen robček z mojo začetno črko. Imela ga bom za spomin. Iskrena hvala! Teta štorklja je obiskala sestri Anna Chadwick, ki je dobila sinčka in Florence Yearns je pa pustila hčerko. Čestitamo! V zakonski stan bosta stopili tudi dve naši sestri in to sta Mary Gorsick, ki se poroči 31. avgusta in Rose Zajec, enkrat v septembru. Bilo srečno! Veliko število članic je vese- lo presenetilo Mary Gorsick ter jo obdarovalo z lepimi darili. Mary se vsem prisrčno zahvaljuje. Šele zdaj vem, V BLAG SPOMIN POKOJNIM SESTRAM, KI SO PREMINULE PRI SLEDEČIH PODRUŽNICAH: ŠT. 3 — Mrs. Caroline Bobek, 1141 Elm St., Pueblo, Colo., rojena 3. novembra 1897, pristopila 16. marca 1933, umrla 9. julija 1940. ŠT. 25 — Mrs. Anna Butala, 6410 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, rojena 26. julija 1880, pristopila 10. aprila 1933, umrla 3. julija 1940. ŠT. 84 — Mrs. Theresa Kowatch, 702 Fairview Ave., Brooklyn, N. Y., rojena 14. oktobra 1886, pristopila 22. junija 1938, umrla 4. julija 1940. Naj duše umrlih sosester počivajo v miru! da znata Ana Petrich in Margaret Ra-cher izvrstno plesati “Šuštar polko.” Antoniji Dolgan se je pa zdravje zopet poslabšalo. Želimo, da bi kmalu okrevala. Škoda, da ni bila na zadnji seji Ljuba Špeka, ker njeno ime je bilo klicano za nagrado. Sklenjeno je bilo. da priredimo v oktobru veselico. Vsem sestram najlepši pozdrav. Rose Racher, tajnica. Št. 55, Girard, O.—V Zlati kampanji smo pridobile 12 novih članic, pa jih bo še kaj več to leto! (Tako se govori. Čestitam!) A. N.) Tukaj se je pričelo z graditvijo nove veličastne cerkve sv. Rozalije, ki bo stala 90 tisoč dolarjev. Članice Slovenske ženske zveze delajo kot marljive čebelice in se trudijo s vsakovrstnimi prireditvami, da tako pomagajo k lepemu uspehu. Ustanovile so tudi vežbalni krožek za dekleta. Čast in priznanje naši vrli predsednici gospej Theresi Lozier, ki vozi dekleta iz Gi-rarda v Niles, da se dekleta skupno vadijo v korakanju. Res je zelo navdušena, da njen trud prinese najlepši potek. Veseli me. da se je ustanovila nova podružnica v Elmhurst, 111., ker so skoraj vse članice moje sosede v starem kraju. Kličem vam: Pozdravljene in iskreno dobrodošle! Želim vam najlepši napredek in mnogo veselih sestankov. Mary Šinigoj je bila v starem kraju dekle od fare in tudi tukaj ne zaostaja. Iskrene pozdrave! Frances Copich. Št. 56, Hibbinjr Minn,—Pozdravljene vse sestre! Vročina v našem delu dežele ni bila tako neznosna kot po drugod. Mnogokrat sem želela, da bi bilo vsakemu mogoče si izbrati tako hladen in mičen kraj kot imamo mi v Arrowhead, kjer nismo sploh znali, da je vroče. Naše seje so dobro obiskane. Članice so pa pridne kar se da. Sedaj se pridno trudijo razpečati listke za krasno posteljna odejo, lep namizni prt in ročno delane prevleke za blazine. Upati je. da boste vse sodelovale, da bo uspeh. Sestra Churack se veseli nad novorojenčkom, krepkim sinčkom, za kar naše čestitke! Bolna je sestra Lenda-sky, kateri želimo hitro zdravje. Pozdrave vsem skupaj! Frances Puhek, tajnica. Št. 61, Braddock, Pa.—Cenjene sestre, prosim vas, da se malo bolj zanimale fca seje, ker to je edini način za koristne ukrepe. Naznanjam vam, da se odslej vršijo naše seje vsak drugi torek v mesecu, ker v nedeljo ima vsaka druge stvari za razvedrilo. V zakonski stan sta stopila, dve naši sestri, Helen Boron in Ani Caloric, Obilo sreče v novem stanu! Bolne so sestre Mary Hudole, Mary Frenk. Frances Hrovat in gospa Bradica. Želimo vsem bolnim ljubega zdravja in vesel povratek v našo sredo. Nesreča je zadela našo blagajničarko, kateri je nemila smrt pobrala očeta Antona Zaletu. Naše globoko sožalje vsej družini. Pozdrav celokupnemu članstvu SŽZ! Frances Kosher. Št. 66, Canon City, Colo.—Naše članice so se skoraj stoodstotno odzvale vabilu tajnice in prišle od blizu in daleč na našo zadnjo sejo in zabavo. Naši možaki se pa tudi postavijo kar z toplarjem, seveda smo jim tudi me ma- lo pomagale. Gospod Viljem Adamick je nam pa pete prizdigoval s svojo harmoniko, da je bilo kaj. Prav lepa hvala vsem skupaj. Praznovale smo prav za prav petletnico obstoja naše podružnice. Po večjih naselbinah priredite igre in predstave ob takih prilikah. Me tukaj v majhni farmarski naselbini pa ne zmoremo kaj takega, zato priredimo domačo zabavo sem in tje, da s tem malo oglašamo našo Slovensko žensko zvezo, h kateri bi radi pristopili tudi moški, saj tako se večkrat sliši opazke. V zadnji Zarji sem brala, kako dobro se je obnesla Zlata kampanja. Vesela sem, da so se tudi pri naši podružnici potrudile tako smo tudi pri nas deležne lepe pohvale. Naj lepše pozdrave vsem skupaj, glavni predsednici pa želim v imenu vseh sester št. 66, da bi dočakala še mnogo zdravih in srečnih jubilejev. Katarina Jekovec, predsednica. Št. 71, Strabane, Pa.—Prav lepa hvala našim sestram za lepo udeležbo na sejah. Prosim vas, da ostane tako tudi v bodoče. Sklenile smo. da priredimo piknik dne 22. septembra v Drenik’s parku. Vsaka članica bo mogla plačat 25 centov, če se udeleži ali ne, ker to je naša zadnja prireditev v tem letu. Pridite vse in vaši prijatelji in domači, da se bomo še enkrat skupno veselili. Pozdravljeni! Anna Sterle, tajnica. Št. 77. N. S. Pittsburgh, Pa.—Seja v avgustu je bila prav slabo obiskana, najbrž, da .ie ovirala neznosna vročina. Mene pa ne drži proč ne vročina, ne mraz, pač pa komaj čakam, da grem na sejo. Morale bi tudi druge biti vesele. da imamo tako lepo organizacijo, kjer se lahko skupaj snidemo in malo razveselimo. Torej upam, da nas bo prihodnjič kaj več, ker to je edini način, da se lahko kai dobrega ukrene v prid podružnice. Naj še malo opišem moje potovanje v Joliet. Prvič odkar sem v Ameriki, sem se podala na daljno potovanje. Šla sve z mojo hčerko v Joliet k družini Skri-nar. Prav lepa hvala gospa Skrinar za lepo postrežbo. Obiskala sem tudi družino Ivec. Najlepša hvala za gostoljubnost in še posebno hčeri in fantu, ki sta naji vozila okrog. Ustavili sva se tudi v Chicagi pri družini Žunič. Srčna hvala vsem skupaj za vso prijaznost. Kadar nas obiščete v Pittsburghu, bom z veseljem povrnila. Pozdravljene! Anna Bajčič. li pred hišo družine Kobilca. Pozdravljeni smo bili z visokim slavolokom in z Velikim napisom: “Dobrodošla Slovenska ženska zveza, št. 84, New York.” Srečali smo lepo število Slovencev. ki so bili takrat tam na počitnicah. Pozdravili so nas s smehljajočimi obrazi. V hiši so vihrali slovenski trakovi. Pripravljeni sta bili dve dolgi mizi kakor za najboljše svate. V kleti sta bila tudi dva sodčka pive, seveda ne samo iza našo družbo, pač pa za vse, kar nas je bilo tam za ta dan in se veselili ter zabavali kakor ena vesela družina. Bilo je zares luštno in čas je vse prehitro minil. Ko se je bližala ura za nazaj v New York, smo se kar neradi ločili. Vrnili smo se okrog sedmih zvečer in zopet je vso pot donela slovenska pesem. Cenjene sestre širom Amerike! Če bi kdaj potovale proti New Yorku, ne bo vam žal, ako se ustavite na Daisy Hill Farm RFD No. 1, Hudson. N. Y. Imajo velike čiste sobe in najfinejšo postrežbo ter nizko ceno. Gospa Helen Kobilica je članica št. 84, kar nas zelo veseli. Najlepše pozdravljene! Helen Giovanelli, blagajničarka. Št. 83, Johnstown, Pa.—Ne vem. kaj bi novega napisala o zadnji seji 4. avgusta, ker bilo je kakor večkrat, da vas ni bilo v povoljnem številu prisotnih. Res je, da so vroči dnevi ali vseeno enkrat na mesec bi se že odtrgale in prišle na sejo, saj se vršijo zvečer in do takrat se pa lahko uredi delo in tudi Vročina poneha. Na zadnji seji smo sklenile, da priredimo veselico 12. oktobra. ki bo za korist ročne blagajne. Natančneje opišem v prihodnji Zarji, da boste na jasnem glede poteka veselice. Pozdrav! Mary Lovše, tajnica. Št. 91, Verona. Pa,—Nahajam se v bolnišnici na potu okrevanja po prestani težki operaciji. Na tem mestu se želim zahvaliti vsem sestram naše podružnice za obilne obiske in tolažbo za časa bolezni. Ker bi vaelo preveč prostora. da bi naštela vsa imena, zato mi oprostite, toda moja zahvala gre vsakemu posamezno za cvetlice in voščila k zdravju ter prijazne obiske. Uverjene bodite, da ste zapisane globoko v mojem srcu do konca mojega življenja. Bog vam stotero povrni. Upam in želim, da bom kmalu zapustila bolnišnico. Vas vse skupaj pozdravljam ter ostajam do smrti hvaležna. Mary Kirn, tajnica. Št. 93, Brooklyn. N. Y.—Cenjene sestre širom Amerike! Zadnjič sem vas vabila, da pridete v New York na razstavo. ko bomo imeli Jugoslovanski dan in sedaj se je pa vsa stvar drugače zasukala. Toda želeti je. da boste vseeno prišle k nam na obisk, -kar nas bo zelo veselilo, ker boste res veliko lepega videle in vožnja je pa tudi znižana. Torej na svidenje! P. S. Nežika, kako srčno sem se veselila tebe videti v New Yorku to poletje. Ni še prepozno, da se odločiš in to ti povemo, da se ne boš kesala, če prideš. Torej Nežika, ali prideš? Helen Corel, predsednica. Št. 94, Canton, O.—Zadnja seja ni bila povoljno obiskana. Navzočih nas je bilo samo devet članic, zato je težko ukreniti kaj posebnega v prid podružnice. Prosim, da se udeležite v večjem številu septembrske seje, da ukrenemo glede zabave, da ne bomo skakale vse povsod nazadnje in se jezile. Pri družini Olge Drobeck se je oglasila teta štorklja in pustila krepkega sinčka, čestitke! S pozdravom! Jennie Prince, tajnica. PRAVLJICA Živel je siromak. Prosjačil je, kakor prosjači še danes na tisoče in tisoče. Na marsikatera srčna vrata je potrkal. Prosil je za košček kruha, a ljudje so mu dajali kruha—kamen, trd kamen. Prejemal je kamenček za kamenčkom. Ni jih spravljal v svojo malho, pretežka bi bila, polagal je vsakega posameznega krog svojega srca. Prehodil je tako ves svet, plast kamenja se je kopičila in nehote si je sezidal krog srca—kamenito obzidje. čudna pravljica. Ali pomislite, kolikokrat se uresniči—seveda v preneše-nem smislu: Človek z dobrim srcem, z lepo dušo —a sicer revež prosi tolažbo, potrebuje lepe besede, išče usmiljenja. Ljudje mu ne privoščijo lepe besede, nimajo razumevanja zanj, njihova sodba je trda. Kakor kamenje pada vse to v njegovo srce in ruši vse lepo v njegovi duši. Ali je potem čudno, če postane tudi on tak kot drugi in njegovo srce še trše od drugih src? --------o--------- Naše srce je nebo solnce je vera, luna ljubezen, zvezde so nade, solze utrinki. Vsak hrani varno eno skrivnost: svojo slabost. Št. 84, New York City, N. Y.—Naša podružnica je imela izlet 21. julija na Daisy Hill farmo, katere lastnik je Frank Kobilica in se nahaja 125 milj od našega mesta proti Hudson, N. Y. Zbralo se nas je 49 po številu na omenjeno nedeljo ob šestih zjutraj pred gostilno Franka Arneža v Ridgewood, kjer smo v pol-uri napolnili bus in se podali na pot, ki se nam je zdela prekratka, ker je ves čas donela slovenska pesem s spremstvom harmonik. Četrt na 11 dopoldne smo že dospe- VESELA DRUŽBA! Članice in prijatelji št. 84 iz New Yorka na izletu. Podrobnosti so poročane v dopisu št. 84. ČLANICE PODRUŽNICE ŠT. 100 SŽZ, OTTAWA, ILL. Prva vrsta: Katherine Bayuk. Mary Likovich, tajnica; Anna Palancic, predsednica; Julia Vancena, Maria Vancene Anna Palancic, Josephine Stehle, podpredsednica; Helen Kiley, JESENSKO CVETJE IZ ČEBULIC Ako si hočemo poletno dobo cvetja nekoliko podaljšati, potem posadimo takoj nekaj čebulic žefrana (crocus satives). Kjer je lepa jesen, bo žefran še letos pognal stebelca, na katerih se bodo majali beli vijoličasasti cvetovi. V mrzlejših krajih pa posadimo čebul-ce v lončke in bomo vživali kras cvetja na oknih. Nekoliko dražje pa tudi lepše in trajnejše čebulce so (colchicum au-tumnale). Vsaditi jih je treba od dva do tri palce globoko v zemljo. Rade uspevajo tudi na oknih v sobi ter se od leta do leta razmnožujejo. Prav lepo in pozno jesensko cvetje nam napravijo krizanteme. Te cvetlice vspevajo v dobro pognojeni zemlji in če se jih presadi, se prav malo zmenijo za to. Rade se primejo. Jih je pa mnogo vrst. Kar se posebno lahko vidi po raznih cvetličarnah razstavah, kjer razstavijo krizanteme v več barvah in s cvetovi kakor glavnata solata. Rsfeume se, da je treba za take cvetove posebne nege skušenih vrtnarjev. Kaj se da vse napraviti s cvetočimi krizantemami je pokazal vrtnar pok. milijonarja advokata Samuela Unter-meyer v Yonkers, blizu New Yorka. Iz samih rastočih in cvetočih krizantem je bil napravljen velik čoln in v njem Indijanec, oblečen zopet v same cvete teh cvetlic. Bilo je nekaj neverjetno lepega in živega, ker to je vse rastlo, ni blagajnica, Frances Stavdt. Druga vrsta: Stevonia Marco, Pauline Lubschina, Aleksandra Lene, Louise Lakan, Frances Lakan, Frances Less, Mrs. Frances Less, Constance Vancena. Tretja vrsta: Mary Bluth, Antoin- 2ENA IN DOM bilo potrgano. Krizanteme so bile speljane v vseh mogočih oblikah ter so kot slapovi padale čez vrtno obzidje. Krizanteme so hvaležne, le žal, da se včasih vreme prehitro menja. Za solnčnimi dnevi nastopijo hladni in deževni in takrat pa je treba to cvetje malo zavarovati za poznejše, zopet toplejše dneve. Kmalu bo treba posaditi tudi tulipane, da bodo spomladi okrasili naše vrtove. Lansko leto je bilo samo iz Nizozemske uvoženih nad 15,000,000 tulipanskih čebul, a letos bi nam Nizozemci ne mogli poslati drugega kakor kakšnega nemškega parašutarja. Kot kaže bodo tulipani redka dragocenost dokler se ne vrnejo boljši časi.—T. K. Frances Sušel: DOMAČA KUHINJA Ribezljcva marmelada (Currant marmelade) Rdeči ribezel pomoči večkrat s sitom vred v mnzlo vodo, da se opere, potem ga pa pretlači skozi gosto sito, da odstraniš peške in peclje. Na funt pretlačenega ribezlja daj tri četrt funta sladkorja (sugar) in postavi na peč, da se stopi in zavre. Dobro zmešaj in pusti vreti 25 minut. Ta čas popolnoma zadostuje, da se ribezljeva marmelada pozneje strdi; če jo dali kuhaš, postane temna in zgubi aromo. Še vročo marmelado napolni v ne prevelike kozarce in neprodušno zaveži. ette Burcar, Catherine Palancic. Cecilia Blecich, Molly Palancic. Theresa Bayuk, Katherine Lenec, Rose Hay-duck.. Odsotne so: Barbara Bluth, Mary Simoncich, Mary Skaflanc, Ursula Ko-Izarich in Mary Marsele, Pazi, da ribezielj dobro odcediš, ko si ga oprala, da ne bo prišlo nič vode med sadno kašo. če ne se ti v tem času ne bo mogla skuhati dovolj gosta marmelada. Sadje skrbno odberi Kar je bilo povedano v zadnji ifcdaji glede vkuhavanja, tisto naj bo ponovljeno še enkrat, da za vkuhavanje (canning) vzamemo vedno dozorelo, skrbno odbrano sadje, ki ne sme biti prav nič razkopano ali nagnito. Če je že preveč mehko, potem ga porabimo rajši za marmelado kot vlaganje v koščkih. Sadie vedno dobro operimo in odcedimo, da se osuši. Mehko sadje, ki bi se pri pranju morebiti še bolj zmečkalo, vložimo v sito in ga potem s sitom vred večkrat pomočimo v vodo, ki jo po potrebi tudi menjamo. Ako se ti sadje v kozarcu dvigne, to pomeni, da je premočno in prehitro segreto, da se sadie ni moglo dovolj napojiti s sladkorno raztopnino. Včasih pomaga, če kozarce čez nekaj dni postavimo za 24 ur na glavo. Solata iz paprike Lepo svetlo zeleno papriko prereži in odstrani seme. Potem je zreži na rezance, potresi s soljo in pusti čez noč. Drugi dan jo ožmi in naloži v čiste kozarce. Medtem kuhaj deset minut dva dela kisa in en del vode, eno malo, na kolesca zrezano čebulo, pol lavorjevega listja in vlij še vroče čefc vložene paprike. Ko se shladi, nalij za prst visoko dobrega olja, zaveži in ohrani. čez dva ali tri tedne že lahko postre-žeš z njo. Zmešaj jo med zeleno solato ali pa daj samo in na kolesce zrezane paradižnike vmes. Kaj bi še vkuhala? Ko gospodinja pregleduje svojo že skoro polno shrambo sadnih in zelenjavnih shrankov, pa vidi še nekaj praznih kozarcev. Nobeden naj ne ostane prazen! Na trgu dobiš še vsakovrstno zelenjavo in sadje, katerega se bolj težko dobi v zimskem času, zakaj bi si ne napolnila vse kozarce in tako imela polno zalogo za dolgotrajno zimo! Pečen krompir (Scalloped potatoes) Krompir se lahko naredi na vsakovrstne načine, toda med nami ie najbolj popularen kar navadno kuhan, zmešan ali pečen krompir. Krompir se pa lahko pripravi še na drugi način, ki je nrav tečen in sicer tako-le: Olupi in zreži na šnite (koliko krompirja potrebuje družina, veš sama najboljše). Namaži lončeno pekačo (casserole) z čisto mastjo. Potem polagaj eno plast (layer) krompirja in nato polij z redko omako (sauce) iz smetane. Nato deni zopet eno plast (layer) krompirja in zopet polij z omako in tako nadaljuj, da porabiš ves krompir. Potem še enkrat polij z omako in deni v peč (v lor) in naj se peče 15 minut pokrito in potem odkrij in peči nadalj-ne pol ure odkrito da se, lepo zarumeni. Omako napravi na ta način: Tri velike žlice masla počasi razgrej in notri deni tri velike žlice moke, dve šalci mleka, pol-majhne žličke soli, ščep popra in praži, da postane gladka tekočina. To omako potem vlij na plasti krompirja. Krompirjevi hlebčki (Potato pancakes) Skuhaj tri ali pet krompirjev, jih olupi in pretlači s stikačem ali skozi sito; dodaj dve jajci, žličko stolčene čebule, drobno zrezanega zelenega pe-tršilja, ščep popra, sol. malo moke ter vse dobro zmešaj. V široki ponvi razbeli malo masti, zajemaj z žličko testo, devaj na vročo mast, da se razleze v obliki okroglega zrezka. Ko so na obeh straneh rumeno zapečeni, daj s kompotom ali sirupom ali solato na mizo. Paradišnikovo maslo Pet funtov paradižnikov. Ena limona, sok in zrezana rumena lupinca. Šest klinčkov (cloves). Štiri končke cimeta. Šest šal sladkorja. Popari zrele paradižnike (tomatoes), posnemi doli kožico in odstrani, kar ni dobrega. Nareži jih v lonec dodaj v vrečico zavezane dišave ter kuhaj dvajset minut. Odstrani vrečico in zasuj sladkor, katerega premešaj dokler ni ves raztopljen. To potem kuhaj polagoma eno uro ali delj, dokler ni dovolj gosto. Iz previdnosti podloži pod lonec asbestos ploščo. Na ta način se ti ne bo gošča pripalila. Kuhano paradižnikovo maslo napolni v sterilizirane kozarce, trdno zapri in shrani kot druge sadeže. Držimo jed, posebno pa mleko, pokrito Z mlekom in vsemi mlečnimi izdelki moramo ravnati z največjo snago. Oplahnimo vsako steklenico, predno jo odpremo. Ravno tako napravimo s papirnatimi posodami v katerih mleko prodajajo. Predno načnemo, pleplah-nimo pokrov in nikdar ne pustimo da bi muhe lazile po steklenici. Nikdar ne držimo mleka v višji toploti kakor 50 stopinj. Bakterije si rade poiščejo mleko in mlečne izdelke in s snago pa jim dostop zabranimo. MRS. T. K. ---------O--------- Anna Petrič: RAZNI NASVETI ZA NAŠ DOM Valjar (rolling-pin) pokrij z belo otročjo nogavico, kateri odreži stopal. Predno natakneš valjar pomaži z moko. Tako boš imela valjar zmerom čist za rabo. Sadje za v paj lahko napraviš bolj gosto, če dodaš moke, kruhove drobtine ali drobtine od krekersu v sladkor, predno ga rabiš e a paj. Za sočnat paj (juicy pie) napravi spodnjo skorjo bolj na debelo, to lepše drži sadie. Jabolka in drugo sadje zmerom dobro speri, predno daš otrokom ali odraslim. Škarjice za perutnino so orodje, katerega naj bi imela vsaka gospodinja. Veliko lepše boš razdelila kokoš pečeno ali svežo s škarjicami kot pa s vsakim nožem. Okna se bodo svetila, ako jih omiješ kar s čisto vodo in obrišeš s zmečkanim časopisnim papirjem in tega je pri vsaki hiši dovolj. Gobe nikar ne lupi, ker če jih olupiš, se izgubi preveč okusa. Deni jih v sito in dobro speri in pusti, da se malo osušijo, predno jih zrezež za kuhati ali pražiti. 0----------------- Draga Nežika: V Zarji sem videla Tvojo sliko in sem Te takoj spoznala. Čisto si svoji mami podobna, le da ona ni bila tako nobel oblečena. Jaz sem tudi Tvoja teta, ne vem ravno, pod katerim kolenom, kar pa končno ni važno, samo da sva v žlahti. Svetujem Ti pa, draga Nežika. da se toliko za dedce ne brigaš, ker so vseh muh polni. Tudi jaz bi jih lahko mnogo dobila, pa sem vsakemu rekla: “V uh’ me piš’!” Zato sem še vedno ledik in! fra.1 in nič se ne kesam. Veš, v starem kraju so fantje kar leteli za menoj in po noči so me hodili pod okno klicat. Prav sladko in namazano so znali govoriti: "Katrca! Kaaatrca! Al’ spiš, al’ bediš? Zakaj se ne oglasiš?”—Jaz sem se pa zadrla: “Proč od okna se pober’, ti črni srako-per . . . pa sem imela gmah. Ob žegnanju sem dobilo vse polno srčkov z napisi kot: “Pusti strah in moia bodi, v dar ti srce podelim . . Fa vkljub vsem tem zapeljivim besedam sem ostala sama. Zato še enkrat rečem: Nežika, pamet nucaj! Te lepo pozdravlja Tvoja teta KATRA KLOPOTEC, iz Port Washingtona. * * + V listih berem, da si je Windsorška vojvodina najela šest bolničark in cel štab zdravnikov, da ji bodo odstranili neko bradavico. Naj bi, prismoda, dala ta denar kaki revni, pričakujoči materi, ki ne ve, kam bi svojega novorojenčka položila in v kaj ga zavila, bradavico pa ohranila, saj si je kljub nji, kralja osvojila. * * * Pravijo, da tista kokoš najglasnejše kokodaisa, ki znese najmanjše jajce. * * * Oni dan mije rekel prijatelj: “Ne- žika, če Hitler podjarmi svet, se boš morala nemško naučiti, če boš hotela Jfcshajati.” Ker verjamem v pripravljenost, sem si takoj kupila “Nemški pravopis” in se pričela učiti,—Pa veste, ta nemška Špraha ni kar takole. Nekatere besede so strašno dolge, in če se naši Ameri-kanci norčujejo iz slovenskega jezika, da je—jawbreaker—kaj neki porečejo o nemščini. Tako bi na primer dozo, ki jo naše dame nosijo s seboj za olep-šavanje obraza in ki jo kratko naziv-ljemo—compact—v nemščini morali imenovati: Schoenheitskoef ferchen.” V Sheboyganu se vdove precej postavljajo. Če bi si na primer ustanovile svoje društvo in ga v angleščini imenovale: “Worldwarwidows’ aid society.” bi se v nemščini glasilo: “Weltkriegswitwenunderstuizungsvera-in.” Pa poskusite to izgovoriti v eni sapi. Še Marko, ki ima junaška prsa, bi tega ne zmogel.—Neki nemški list 1e na prvi strani prinesel novico, tiskano z eno samo besedo, ki je pa obsegala vso stran, namreč: “Waffenstill-stansbedingungen,” ali v slovenščini “Pogoji premirja.” Najbolj se mi dopade nemška beseda: Heraus! V angleščini pomeni “Scram,” po naše::: Zgubi se! Ampak ta “heraus” se izgovori z takim naglasom črke “r” kot bi toča padala na plehnato streho. Nekako takole: Herrrrrrrrrrrraus! V nemščini se mi dopade tudi to, ker znajo z besedami šparati. V Ameriki imamo namreč vse sorte lepa pozorila in opomine kakor: “Look Out,” “Be Careful!” “Watch it!” “Caution!” “Take it Easy!” “Beware!” “Notice!” “High Tension Wires!” “No Trespassing!” Nemci pa imajo za vso to ropotijo samo eno besedo: “Verbo-ten!” in ta drži kot amen v očenašu. DROBTINE! Kar te peče in boli, tega drugemu ne storil Resnico le govori, bodi pošten do konca dni! Ako v srcu ni pokoja, nihče tebi ga ne da! Vsaka premišljeno zagrešena trdosrčnost ugasne v naši duši eno lučko. Dobrota je najlepša ženska lastnost. No. 9 — Vol. XII. The Daiefn September, 1940 _________OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN'S UNION OF AMERICA______________________ YOUTH AND RECREATION BOARD DISTRICT 1—Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71st St., Cleveland, OhiOj president of Board DISTRICT 2—Miss Molly Sumic, 222—57th St., Pittsburgh, Pennsylvania DISTRICT 3—Mrs. Lillian Kozek, 2244 So. Wolcott Ave., Chicago, Illinois DISTRICT 4—Mrs. Frances Marinshek, 438 Sheridan St., Ely, Minnesota DISTRICT 5—Mrs. Dorothy Meister, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colorado DIRECTOR OF JUNIOR DEPARTMENT—Miss Albina Jancar 1686 E. 32d St., Lorain, Ohio. Ulij cfrip Through Europe By Evelyn L. Fabian BRUSSELS — BELGIUM S°> there were five of us left to complete our journey through Belgium and England. We left Alice in Berlin— much to our regret—on Saturday morning and took the 9:45 train for Brussels. We rode through Potsdam, over the Elbe river, through Braunschweig, Hildeshm, Hameln, Dus-seldorf and finally came to Liege in Belgium. We stopped here for a very short time. It is situated on the River Meuse, and is a great iron and steel producing center as can be seen far and near—the smoke rising from the factories and foundries along the river banks, amidst lovely scenery. The town’s situation on the riverside is picturesque, and its quays and bridges are striking. It was early evening when we arrived in Brussels. We stopped just for the night to get a good night’s rest while enroute to London, so we selected the Royal Hotel, which was just a stone’s throw from the railroad station. After refreshing ourselves we went for a walk. Being Saturday night the stores were closed, but that didn’t prevent us from window gazing. We passed all sorts of small shops, cinemas, and innumerable places to eat and drink. Nowhere can one find more dainty and exquisit laces. On arriving in Belgium I heard the people speaking a strange tongue resembling Dutch, but called Flemish, and I concluded that it must be the native tongue. Yes, later I found that only some of the people speak this language. French is really the language of the country. We walked around one of the finest old squares in Belgium, known as the Grand Place (Great Square). It occupies an important place in Belgium history for it has been the scene of many a revolution and of much bloodshed. The great public buildings of Brussels have suffered grievously, and the only wonder is that there remains so much that is beautiful. Hotel de Ville or City Hall is situated alongside this square and perhaps is the most interesting and most beautiful of the kind in Belgium. On the top of its tall pyramidal tower is a statue of St. Michael, patron of the town. The famous ball which occurred on the eve of the battle of Waterloo, was held in this hall. Lord Byron has told us of it in his poem “The Eve of Waterloo.” A group of various historical houses surround Hotel de Ville, some of which are: the house of the Mercers’ Guild, the Master Mariners’ Guild, Archers’ Guild, Printers’ Guild, Bakers’ Guild, Tailors’ Guild, Butchers’ Guild, and many others. Having walked around the square we came back to our hotel and decided to spend a few minutes in the cafe adjoining the hotel. We had some sandwiches to satisfy our hunger and drinks to quench our thirst. We also witnessed a fine performance consisting of singing and dancing. The performers were all dressed in their national costumes. We soon left and dispersed early to bed. The following morning was Sunday so we got up early, hired a cab and drove to the Cathedral of St. Gudule and St. Michael. It was built in 1270 and is famous for its many statues and painted windows and its magnificent pulpit. The pulpit is of carved wood and is of exceeding beauty. The center group that adorns the pulpit represents Adam and Eve as they are driven out of the garden of Eden; just above is Mary, the mother of Christ, crushing the serpent (always symbolical of evil) by means of the cross. We left this great church and nearby were several lace shops where we could buy whatever we wanted of the specialties for which Brussels is famous. In every shop either inside or outside were girls making Brussels lace where we stopped to watch very intentively. Brussels lace is considered the most beautiful lace made by hands. Some patterns are so delicate and intricate that it takes many years to complete a single piece. When finished, it is valued as high as five hundred dollars a yard. The lace workers of Europe work early and late and receive very small pay for their difficult labor. In order to protect the work from dust, these lace workers sit in very damp rooms. They strain their eyes so greatly from watching the fine threads as they weave them in and out, that they become blind when quite young. Yet many yards are bought and sold each year. This fine lace is made on pillows. Everyone must have her own pillow; for two people can not work on the same piece of lace. The pattern is marked out on the pillow with pins, and the worker winds the threads over and under, in and out and around among the pins, with infinite care and patience. Many kinds of threads are sometimes needed for one piece of lace. Sometimes this thread is almost as fine as cob web, and it takes weeks or months or even years to make a single piece of lace, or one lace garment. Many of The Great Square in Brussels, Belgium Flower Market in Brussels, Belgium the exquisite lace gowns worn by the very rich are made in poverty stricken homes, where the workers sit in rooms as damp as cellars to do their work. Having visited a number of these shops and purchased some lace, we called another taxi and drove back to the Fine old houses on the Quay at Ghent WOMEN JUDGES ON CHILDREN’S COURTS The women of the Netherlands have for many years urged in vain for the appointment of women judges on Children’s Co)unj} siq >|acd oj peq aq asneoaq ‘jucqdaja aqj, .'jaAvsuy What has a bed, but never sleeps in it? •J3au v :j3Msuy THE SMILE OF A LITTLE CHILD There is nothing more pure in heaven, And nothing on earth more mild, More full of the light that is divine Than the smile of a little child. The sinless lips, half-parted, With breath as sweet as the air, And the light that seems so glad to shine In the gold of the sunny hair. Oh, little one, smile and bless me! For somehow-—I know not why— I feel in my soul, when children smile, That angels are passing by. I feel that the gates of heaven Are nearer than I knew, That the light of the hope of that brighter world, Like the dawn, is breaking through. 0------------------ A BED TABLE Take a card table, cut the legs off to a suitable height to be used by a person who is confined to his bed. It is very handy to serve the meals on, to use for writing, drawing, sewing, etc. by the patient while sitting up. If he chooses to lie back and read or write, the legs on one side can be folded back, thus making a slant top on which to rest his books or stationery. FINANČNO POROČILO S. Ž. ZVEZE ZA MESEC JULIJ 1940 št. DOHODKI: Podružnica Mesečnina Redni Mlad. 1 Sheboygan, VVis...........................$ 46.00 2 Chicago, 111................................ 47.25 3 Pueblo, Colo................................ 59.25 4 Oregon City, Ore............................ 9.75 5 Indianapolis, Ind.......................... 35.75 6 Barberton, Ohio ........................... 52.25 7 Forest City, Pa............................ 39.00 8 Steelton, Pa............................... 20.75 9 Detroit, Mich............................... 18.00 10 Collinwood, Ohio ......................... 145.45 12 Milwaukee, Wis............................. 75.00 13 San Francisco, Cal......................... 39.50 14 Nottingham, Ohio ......................... 113.55 15 Newburgh, Ohio ............................ 92.70 16 South Chicago, 111........................... 49.59 17 West Allis, Wis............................ 44.25 18 Cleveland, Ohio ........................... 25.25 19 Eveleth, Minn.............................. 34.50 20 Joliet, 111................................ 123.75 21 Cleveland, Ohio ............................ 33.00 22 Bradley, 111................................. 6.75 23 Ely, Minn................................... 79.15 24 La Salle, 111............................... 36.00 25 Cleveland, Ohio ........................... 261.40 26 Pittsburgh, Pa.............................. 42.00 27 North Braddock, Pa.......................... 25.00 28 Calumet, Mich............................... 34.25 29 *Browndale, Pa................................. 7.50 30 Aurora, 111................................ 8.75 31 Gilbert, Minn............................... 25.75 32 Euclid, Ohio .............................. 51.25 33 New Duluth, Minn............................ 19.25 34 Soudan, Minn................................ 10.00 35 Aurora, Minn................................ 21.75 36 McKinley, Minn............................... 7.00 37 Greaney, Minn............................... 12.00 38 Chisholm, Minn.............................. 57.00 39 Biwabik, Minn............................... 12.75 40 Lorain, Ohio ............................... 40.15 41 Collinwood, Ohio ........................... 86.75 42 Maple Heights, Ohio ........................ 10.50 43 Milwaukee, Wis.............................. 34.25 45 Portland, Ore............................... 14.75 46 St. Louis, Mo............................... 10.50 47 Garfield Heights, Ohio ..................... 35.75 48 Buhl, Minn................................... 5.00 49 Noble, Ohio ................................ 32.05 50 Cleveland, Ohio ............................ 37.75 51 Kenmore, Ohio .............................. 5.25 52 Kitzville, Minn............................. 14.00 53 Brooklyn, Ohio ............................. 12.00 54 Warren, Ohio ............................... 18.75 55 Girard, Ohio .............................. 18.50 56 Hibbing, Minn............................... 40.25 57 Niles, Ohio ................................ 13.00 59 Burgettstown, Pa............................ 7.00 61 Braddock, Pa................................ 16.00 62 Conneaut, Ohio .............................. 6.25 63 Denver, Colo................................ 14.25 64 Kansas City, Kans........................... 14.75 65 Virginia, Minn.............................. 21.25 66 Canon City, Colo............................ 12.75 67 Bessemer, Pa................................ 23.05 68 Fairport Harbor, Ohio........................ 4.40 70 West Aliquippa, Pa........................... 5.50 71' Strabane, Pa................................ 13.75 72 Pullman, 111................................ 14.75 73 Warrensville, Ohio.......................... 14.25 74 Ambridge, Pa................................ 19.75 77 N. S. Pittsburgh, Pa....................... 16.25 78 Leadville, Colo............................. 14.85 79 Enumclaw, Wash.............................. 5.25 80 Moon Run, Pa................................. 8.75 81 Keewatin, Minn.............................. 18.00 83 Crosby, Minn................................. 5.75 84 New York City, N. Y......................... 17.00 85 De Pue, 111.................................. 9.00 86 Nashwauk, Minn............................... 3.50 Družab. Zarja Prist, članica članice Razno Skupaj Št članic Redni Mlad. $ 1.30 $— 3.10 L60 i50 5.30 1.10 .10 6.00 3.50 .70 .10 .70 1.60 6.80 .80 3.70 — — $— 6 70 1.00 .20 .20 .20 .20 L30 .30 2^60 1.40 2 JO — .50 .60 .10 1.30 .30 .10 1.10 .50 .00 .30 1.40 — !l0 .30 .40 .40 — 75 — — $ 47.30 184 13 — —.— —.— 47.25 189 .— —.— 62.35 232 31 10 —.— —.— 9.85 40 — — —.— 37.35 143 16 — .30 —.— 52.55 205 10 .10 —.— 39.70 155 5 — —.— —.— 20.75 83 10 —.— —.— 18.10 73 30 —.— —.— 151.05 602 53 20 —.— .20 76.50 299 11 — —.— —.— 39.60 158 1 10 .40 —.—. 120.05 457 60 — —.— —.— 96.2C 370 35 — —.— —.— 50.29 193 7 — —,— —.— 44.35 173 1 — —.— —.— 25.95 101 7 20 —.— —.— 36.30 137 16 50 —.— .90 131.95 480 68 10 —.— —.— 33.90 133 8 — —.—. .25 7.00 27 — .20 —.— 83.05 315 37 20 —.— —.— 36.20 146 60 —.— 1.50 270.20 1,047 67 — .10 —.— 43.10 174 10 — —.— —.— 25.20 100 2 — —.— —.— 34.25 137 — —.— —,— 7.50 36 10 —.— —.— 9.05 36 2 — .10 —.— 25.85 103 — —.— —.— 53.05 204 18 10 —.— —.— 19.35 78 30 —.— —.— 10.50 43 2 — .40 —.— 22.35 87 2 10 —.— —.— 7.10 29 — .20 —.— 13.50 50 13 30 .10 —.— 57.70 232 3 10 —.— —.— 12.85 52 10 .60 —.— 43.45 161 26 — —.— .25 88.40 346 14 — —.— —.— 10.50 42 — —.— —.— 36.35 137 21 — .20 —.— 14.95 61 — —,— —.— 10.50 42 — —.— —.— 35.75 144 — —.— —.— 5.00 20 — .20 —.— 32.75 112 5 — —.— —— 38.35 152 6 — — —.— 5.35 21 1 — —.— —.— 14.00 56 — —.— — 12.00 48 — —.— —.— 20.05 74 13 — —.— —.— 18.80 74 3 — —.— .25 40.60 157 1 — —.— —.— 14.10 52 11 — —.— —.— 7.50 28 5 — —.— —.— 16.00 47 — .10 —.— 6.35 25 — .40 —.— 14.65 59 — —.— .25 15.75 59 — —.— —.— 21.25 85 — —.— —.— 13.75 51 10 — .20 —.— 23.55 78 3 — —.— —.— 4.40 18 — .20 —.— 5.70 22 — .20 —.— 13.95 55 — .30 —.— 16.45 59 14 — —.— —.— 14.25 54 — .10 —.— 19.95 79 1 — —.— .35 16.90 63 3 — .10 —.— 15.35 60 4 — .50 —.— 5.75 21 — —.— —.— 8.75 35 — —.— —.— 18.40 72 4 — —.— —.— 5.75 21 — .30 —.— 17.30 70 — .10 —.— 9.10 36 — .10 —.— 3.60 14 1 11 10 DOHODKI: Mesečnina Družab. Zarja Št članic Št. Podružnica Redni Mlad. Prist. članice članice Razno Skupaj Redni Mlad. 87 Pueblo, Colo.............................. 15.75 .10 —.40 —16.25 63 88 Johnstown, Pa............................. 29.25 1.10 —.— —.— 1.50 —.— 31.85 114 89 Oglesby, 111.............................. 19.50 1.00 —.20 —20.70 79 90 Bridgeville, Pa........................... 23.75 —.— —.— —.— .60 —.— 24.35 95 91 Verona, Pa................................ 14.25 .40 —.— —.— —.— —.— 14.65 55 4 92 Crested Butte, Colo....................... 4.75 —.— —.— —.— —.— —.— 4.75 19 93 Brooklyn, N. Y............................. 12.75 —12.75 50 94 Canton, Ohio ............................. 9.55 .20 —9.75 38 2 95 South Chicago, 111....................... 27.70 .50 —28.20 111 5 96 Universal, Pa......................... —.— —.— —.— —.— —.— —.— —.— 41 97 Cairnbrook, Pa............................. 7.75 .20 —7.95 30 2 99 Elmhurst, 111........'...................... 6.00 —6.00 24 100 Ottawa, 111.................................. 5.00 .40 ——— .50 —5.90 20 4 Skupaj ..................................$2,713.34 $67.20 $ .75 $ 3.60 $ 8.70 $ 3.95 $2,797.54 10,862 672 Obresti od: City of Philadelphia, Pa., $1000—4J^% State of North Carolina, $2000—4J^% State of North Dakota, $3000—5%.........................................................$ 141.25 Skupni dohodki v juliju ..........................................................................$2,938.79 *Asesment za junij STROŠKI: Za umrlo Caroline Bobek, podr. št. 3 (roj. 3. nov. 1897, pristopila 16. marca 1933, umrla 9. julija 1940) ............... Za umrlo Bernice Huth, podr. št. 15 (roj. 12. feb. 1917, pristopila 14. marca 1939, umrla 7. julija 1940) ............... Za umrlo Johanna Kastelic, podr. št. 19 (roj. 31. maja 1872, pristopila 4. maja 1927, umrla22. junija 1940) ............. Za umrlo Anna Butala, podr. št. 25 (rojena 10. julija 1881, pristopila 10. aprila 1933, umrla 3. julija 1940) ........... Za umrlo Theresa Kowatch, podr. št. 84 (roj. 14. okt. 1886, pristopila 22. jun. 1938, umrla 4. julija 1940) ............. Ameriška Domovina, za tiskanje julijsko Zarjo............................................................................ Pošta in raznašanje julijske Zarje v Clevelandu ......................................................................... Avsec Bros., za mladinske prošnje, seznam kartice in vabila za Zvezin dan................................................ Amerikanski Slovenec, za pol-letni oglas ................................................................................ Ameriška Domovina, za kuverte in dopisnice za urednico................................................................... The Book Shop, za malo shrambo za “index” kartice........................................................................ Varščina za glavne uradnice.............................................................................................. Daljni klici, priporočena pisma, znamke za razpošiljanje certifikatov, in carbon papir .................................. Za napis na obesku (plaque) podano podružnici št. 20 kot prva nagrada ob Zlati kampanji ................................. Mala pisemska shramba.................................................................................................... Rent za varnostno shrambo na banki....................................................................................... Za filmske slike vzete ob času kegljaške tekme v Chicagu in Zvezin dan v Lemontu ........................................ Za spis zgodovine Zveze in vseh podružnic od št. 1 do 100; zgodovina konvencij, kampanj, gl. odbora in porastka Zveze .............................................................................................................. Primankljaj v upravnem skladu Zarje ..................................................................................... Nagrada načelnici kampanje............................................................................................... Za pisateljski fond Zarje ............................................................................................... Za cerkvene obrede na Zvezin dan......................................................................................... Članarina v Glasbeni Matici, Cleveland, O................................................................................ Za dozorele obresti pri nakupovanju $5,000 U. S. Treasury bondov ........................................................ Dnevnice in potne stroške gl. odbornicam ob priliki pregledovanja knjig in pol-letne seje ............................... Najemnina za tajnico in urednico......................................................................................... Telefon za preteklo leto predsednici, tajnici, urednici ................................................................. Uradne plače ............................................................................................................. Bančni stroški .......................................................................................................... 100.00 50.00 100.00 100.00 100.00 605.80 45.00 19.80 15.00 25.50 7.00 84.45 36.56 1.00 4.50 3.33 40.51 100.00 62.25 50.00 100.00 25.00 10.00 360.10 329.99 20.00 40.00 350.00 2.36 Skupaj ...................................................................................................................$2,788.25 Ostalo v blagajni 29. junija 1940 .........................................................$100,471.06 Dohodki v juliju 1940 ....................................................................... 2,938.79 Skupaj .............................................................................$103,409.85 Stroški v juliju 1940 ..................................................................... 2,788.25 Preostanek v blagajni 31. julija 1940 ............................................$100,621.60 16 29 88 25 28 64 77 33 96 NOVE ČLANICE V JUNIJU 1940 Kucick Emma Agnes Mahovlich Gerdin Theresa Theresa Boštjančič Vidmar Mary Teresa Zallar NOVE ČLANICE V JULIJU 1940 NOVE MLADINSKE ČLANICE V JULIJU 1940 Somrak Frances Bagatini Gloria Zakrajšek Mary A. Calloway Helen Krall Rose Albina Novak Teresa Bagatini Agnes Zakrajšek Mary Dusman Helen Krall 15 Arko Rose Mary 15 Blatnik Dolores 15 Wendzicki Sabina 16 Hurysz Rosemary 25 Somrak Frances M. 38 Tekautz Rosemarie 40 Mramor Virginia A. 49 Kapudja Mary Lou 49 Mršnik Albina 67 Mihocic Dolores 88 Zallar Alice E. Mary Hrovat Agnes Mahovlich Albina Novak Johanna Dolinar Albina Jančar Mary Kapudja Albina Mršnik Mary Mihocic Teresa Zallar Klemenčič Mary A’ Pauline V. Kokal JOSEPHINE ERJAVEC, glavna tajnica. SUMMERTIME ACCESSORIES Add zest to the serving of your favorite summer drink by using: this colorful new pansy refreshment set. Small pansies—ap-pliqued for realism—are for the glass coasters; the larger motif is for a matching pitcher mat. Pattern C9187, also brings delightful pansy motifs for luncheon cloth and napkins. White suggested for applique, too, these might be embroidered if preferred. Order by number, or tear out illustration and send with 10 cents stamps or coin. MAKE IT YOURSELF PATTERN BUREAU Box 160, Kansas City, Mo. Enclosed is cents (coin or stamps) for Pattern No....................... Name............................. Address ......................... City................... State.... “Dawn” monthly magazine. CLEVER NEW CRIB SPREAD Heigh-o, the dorry-oh—if it isn't The Farmer in the Dell. This beloved childhood character, hia wife, the child, the nurse, the farm produce and a cunning horse and cart appear on a crib spread that is delightfully different. Applique thesei tray figures from the scrap bag, or if you wish, embroider them. C9172, brings the hot iron transfer for stamping this cunning spread. Order by number, or tear out illustration and send with 10 cents, stamps or coin. CUTOUT FIGURES FOR YOUR POOL Two quaint cutouts are our latest contribution to outdoor beautification. A Dutch windmill whose wings respond to every breeze is given on C9145. The mill itself is about 19” tall; the wings increase the height. On C9146, is the 21” lighthouse— it makes another clever pool decoration. Both designs are to cut from wood with JifiT, coping or keyhole saw, then painted according to your own ideas or suggestions on the patterns. General cutout directions accompany each pattern. Order by number; each pattern is 10 c. WATERLILY MOTIF BEDROOM LINENS Simple though it is, this gracious water-lily motif has an artistry which makes it outstanding. Cutwork is suggested for effectiveness, although embroidery could be used. Designs for a complete matched bedroom ensemble are given—vanity, scarf and pillow slip motifs. As C9166, you receive the pattern for this lovely new waterlily bedroom ensemble. Pattern is 10 cents. LUNCHEON SET BEAUTY Enrich a new luncheon cloth with this lovely cross stitch waterlily motif. Its delightful simplicity of design and ease of making combine to offer really interesting needlework. A pastel lily with green leaves is suggested for a natural effect. Corner motifs for the cloth, as well as matching napkin motifs are given on transfer, C9169. Pattern is 10 cents. Any three lo cent patterns will cost only 25 cts. if ordered at one time. o-------------------- THREE DESIGNS IN ONE This hooked rug is as attractive with a plain center as with the scotty motif—so use it or not just as you prefer. Alone, the scotty outline would make a delightful nursery rug. Conventional flowers and an interesting diamond border make up quickly for a rug about 17x28 inches; a wider border band would increase this size. C9168, brings the transfer of this rug together with general hooking directions. Too, you receive instructions for several inexpensive rug frames you may make at home. Pattern is 10 cents. TJTJTJTJTJTJTJTJTJTJTJTJTJTJTJTJXiTJTJT-T IJTJTJTJTJTJTJTJTJTJTJTJTJTjTJXnJTJTJTT d VSAK VEČER legam z mirnim srcem spat in me misel: kaj bo z mojo družino, če se ne bi prebudila več—ne teži odkar sem zavaro-rovana jaz in moja družina pri KRANJSKO-SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI ki je prva, najstarejša in 122.55% solvent-na slovenska podporna Jednota v Ameriki Pridružite se h K. S. K. Jednoti tudi vi s tem, da postanete njena članica vi ln vaša dr'ilnal Za informacije o zavarovalnini in za vm podrobnosti se obrnite na tajnika ali čajnico lokalnega društva K. H. j£. Jsdnot« ali pa pišite naravnost na: JOSIP ZALAR, glavni tajnik 351-353 North Chicaga Street, Joliet, Illinois. Ameriška Domovina NAJBOLJ ZANIMIV SLOVENSKI DNEVNIK V ZED. DRŽAVAH Največja jugoslovanska unijska tiskarna v Ameriki Se prijazno priporoča za vsa tiskarska dela po jako zmernih cenah 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Tel.: HEnderson 0628 IjTJlJlJTnJTJTTlTirLJTnJTJTJTJTJTJTJTJ’ —REPORTERS, PLEASE READ!— Please consider the following in submitting reports to the Dawn: 1.—ii possible typewrite material, using doublespacer. If written, please use ink. 2.—Reports must be signed by author, otherwise they will not be published. You may use a penname but the editor must have your correct name which will be withheld if yor so desire. 3.—All copy must be at our office by the 12th of the month. Any copy received after the deadline will be disregarded. The Cleveland SWUA Branches and Drill Teams Cordially Invite Members, Cadets and Friends to the FOURTH ANNUAL FIELD DAY SATURDAY, SEPTEMBER 14, 1940 at Euclid Beach Park, Cleveland, O. Races and amusement rides free in the afernoon. Evening: Competitive drills followed by dancing. 10:30 P. M. Pageant. Dancing! till midnight. Admission Free! Za simpatično postrežbo se obrnite na ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Avenue. Cleveland, Ohio. LICENZIRANI POGREBNI ZAVOD Invalid Car Service Postrežba noč in dan Avtomobile za vse prilike. TeL: HEnderson 3113 DR. JOHN J. ZAVERTNIK PHYSICIAN and SURGEON OFFICE HOURS AT 3724 W. 26th STREET 1:80—3:80; 6:80—8:30 Daily Tel. Crawford *212 AT 1856 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. 4:80—6:80 p. m. Daily Tel. Canal 9696 Wednesday and Sunday by appointment only Residence Tel.: Crawford 8880 IF NO ANSWER—CALL AUSTIN 5700 JL driifrra & ZA POHIŠTVO IN ZA POGREBE Za vesele ln žalostne dneve Nad 37 let že obratujemo naše podjetje v zadovoljnost naših ljudi- To Je dokaz, da je podjetje iz — naroda za narod. V vsakem slučaju se obrnite do našega podjetja; prihranili sl boste denar in dobili stopro-centno postrežbo. Glavna prodajalna: 6019 St. Clair Are. TeL: HEnderson 2088 Podružnica: 15303 Waterloo Rd. Tel.: KEnmore 1235 Pogrebni zavod: 1053 E. 62nd St. TeL: HEnderson 2088 CLEVELAND, OHIO.