Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ST. 31 - LETO XLV CELJE, 4. 8. '94 CENA 1 50 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Kai prinaša drugačen kriminal? Krompir je (menda) užiten Rogla Pozor,kme!StrBnl Habsburžani Šestlnpolstolet^.StrM Porodnine HomtipriaplBievmjmdomsthBporoMško. Slm3, Šoštanj OkoljuprijBmTEŠ.Stran4. Voda TežBvemnjšekotlBnlStran2. Stare šege in opravila ŽelnkotžolnBM(lliiyBsrakBllkofiakB. Strani?. Osebnost meseca julija JoiefHfBstnikponom sM, predstB^lBm dobrotnikB Š|3ica na Špici DušanKof)da/iasiran/}5pr^staiffja^o,l[oncerle,ka^^ 2 Težave z vodo manjše Kot lani y hribovitih predelih ceUske občine so že odvisni oH prevozov vode v celjski občini zaenkrat ni težav pri oskrbi s pitno vodo, vsaj ko gre za območja, ki jih oskrbuje centrahii vodovod. Tudi pri lokahiih vodovodih Gabrovka, Košnica, Kompole in Svetina, s katerimi upravlja PE Vodovod celjske Komunale za sedaj ni težav, medtem ko se v hribovitih predelih obči- ne, lqer imajo manjša zajetja, že spopadajo s pomanjkanjem pitne vode. To velja zlasti za območje krajevne skupnosti Frankolovo, pa tudi za Novo Cerikev in Prožinsko vas. Centralni vodovod zagotav- lja 370 litrov vode na sekundo in sicer iz Vitanja 200 litrov, iz Medlega 100, s Frankolovega 50 in iz stranskih zajetij 20 litrov. Takšno razmerje nare- kuje vodovodni sistem, pa tudi usmeritev, da je treba obča- nom zagotoviti kakovostno pitno vodo. Medloška je na- mreč še vedno obremenjena z nitrati, ki dosegajo v vodnja- kih 18 miligramov dušika na liter vode, v omrežju pa po me- šanju 5 do 6 miligramov (do- voljenih 10 miligramov). Veči- no Celja oskrbujejo z mešano vodo, le Hudinja in vzhodni del imata vitanjsko vodo. Ta pa povzroča težave ob deževju, ko prihaja do kaljenja virov. Lanska suša je v tem času povzročila upad centralnih vi- rov za 30 odstotkov, lokalnih pa za polovico, medtem ko je letošnja situacija precej ugod- Na Frankolovem so gasilci že pred tednom začeli voziti pit- no vodo šestim domačijam na Črešnjicah. Pripeljejo jo tri- krat do štirikrat tedensko, za cisterno pa morajo občani pla- čati 3.500 tolarjev (voda in prevoz). Te dni morajo voziti tudi v Zgornji Lindek in Lipo, kjer bo zaradi oddaljenosti znesek še večji. Zato so v kra- jevni skupnosti za pomoč že zaprosili občinsko komisijo za elementarne nesreče, ki naj bi subvencionirala prevoze voide. nejša. Ugotavljajo le povečano porabo vode za približno 10 odstotkov, pomanjkanja pa še ni, saj pošiljajo iz Celja 15 li- trov vode na sekundo v Šent- jur, kjer vode primanjkuje. Letos bodo v Celju nadalje- vali izgradnjo povezovalnega cevovoda med Medlogom in industrijskim delom mesta, s čimer bi zagotovili, da v pro- izvodnji ne bi več uporabljali kakovostne vitanjske vode. Doslej so zgradili 4800 metrov cevovoda do Ema Kontejner, konec leta pa naj bi nadaljeva- li z gradnjo 730 metrov dolge- ga odseka do Cinkarne. Iz tega sistema jemlje industrija že se- daj 62 litrov vode na sekimdo, dodatnih 30 litrov pa bo potre- bovala Cinkarna. Denar bodo zbrali s posebnim prispevkom, ki ga od junija plačujejo obča- ni s ceno pitne vode, iz tega denarja pa naj bi letos zgradili še vodovod Tremerje-Košnica, v naslednjih dveh letih pa sa- nirali vodovarstvene pasove, zgradili vodovod Prekorje in več lokalnih vodovodov. T. CVIRN Za deželno ureditev stranka enakopravnih dežel zbira te dni v središču Celja pKxipise za »referendum o deželni ureditvi Slovenije, za zakon o neposredni volilni pravici, ki omogoča neposredno odgovornost poslank in pnjslancev volivcem ter za predčasne volitve v deželne parlamente in državni zbor«. Doslej so zbrali že več kot 80 podpisov občanov, ki podpirajo strankina prizadevanja za decentralizacijo. p^^. ^j^^ eINSPIELER Asfalt Rimske Topllce-Jurklošter Pred dvema letoma so Jurkloštrani protestno zaprli regi- onalno cesto Rimske Toplice-Jurkošter, pripravljeni pa so bili iti tudi na protestni shod v Ljubljano. Vzrok je bil v 2800 metrov dolgem odseku regionalne ceste, ki je bil še vedno v makadamski izvedbi. Vse kaže, da je protest zalegel, saj so v tem tednu, v torek, 2. avgusta, končali z asfaltiranjem spornih 2800 metrov regionalne ceste, ki je tako kočno v celoti asfaltirana. Pri tem so delavci Cestnega podjetja Celje cesto na določenih delih še ustrezno iiredili, tako da bo promet po njej varen in tekoč. Vrednost odseka je 140 milijonov tolarjev, ki jih je v celoti zagotovila država iz sklada denarja za slovenske ceste. Ob tem so v tem tednu še asfaltirali 1100 m dolg odsek krajevne ceste Trupej-Mišji dol, za kar so porabili šest milijonov tolarjev, ki so jih prispevali občina, država in pivovarna. V četrtek bodo asfaltirali tudi dva odseka v dol- žini 500 metrov Jurklošter-Voluž in Jurklošter-Lenovca, za kar so prispevah denar krajevna skupnost, krajani in Pivo- varna Laško. Slovesna otvoritev vseh asfaltiranih cest, novega športnega igrišča in zeliščnega vrta pri kartuziji Jurklošter bo 21. avgusta. Republika za plaz in knjižnico Macesnikov plaz pod Olševo že dlje časa povzroča sive lase v mozirski občini, saj ogroža kar nekaj domačij in življenj. Še posebej hudo pa je v zad- njih dneh, plaz namreč precej drsi, zato ga je potrebno čim- prej sanirati. Domačini in tudi odgovorni v mozirski občini že dlje časa iščejo načine, kako bi plaz sa- nirali. Na zadnji seji občinske vlade so se odločili, da bodo z deli pričeli takoj. Tako že v teh dneh Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane opravlja prva dela pri sanaciji plazu, odvodnjavanje bo stalo od 15 do 20 milijonov tolarjev. V občini računajo, da bo celot- na sanacija plazu veljala 42 milijonov tolarjev, pri potreb- nih sredstvih pa računajo predvsem na pomoč republike. Na pomoč republike pa v mozirski občini računajo tu- di pri obnovi knjižnice v sa- mostanu v Nazarjah. Konkret- no pomoč je obljubil republi- ški minister za kulturo Sergij Pelhan, ki je pred dnevi obi- skal mozirsko občino. Tako naj bi ministrstvo v celoti fi- nanciralo adaptacijo prosto- rov za knjižnico, za nakup po- trebne opreme pa naj bi stro- ške delila ministrstvo in obči- na. Celotno vrednost investici- je ocenjujejo na približno 26 milijonov tolarjev, od tega pa naj bi v mozirski občini, pred- vsem s pomočjo občanov in podjetij, zbrali 5 milijonov to- larjev. US Zobozdravstvo še brez zasebnikov V mozirski občini že dlje ča- sa iščejo najbolj ugodne reši- tve za privatizacijo javnih za- vodov. Na zadnji seji občinske vlade so spregovorili o privati- zaciji zobozdravstva, vendar še niso sprejeli končne rešitve. Sekretariat za notranje za- deve in občo upravo je v sode- lovanju z Zavodom za zoboz- dravstvo pripravil tri različi- ce. Po eni naj bi Zavod še ostal, znotraj pa naj bi oprav- ljali preventivo in šolsko zo- bozdravstvo. Druga možnost predvideva vključitev preven- tive in šolskega zobozdravstva v splošno zdravstvo, tretja možnost pa je, da bi se za pri- vatizacijo odločili le tisti zo- bozdravniki, ki bi to želeli, vendar pa se bo potrebno do- govoriti o pogojUi najemanja prostorov in opreme. Člani vlade so se odločili, da naj ob- činski sekretariat do sredine septembra še enkrat pripravi bolj podrobne predloge za pri- vatizacijo zobozdravstva. US Za prizadete v neurju Preteklo soboto so na Vranskem ustanovili kra- jevni odbor Socialdemo- kratske stranke, hkrati pa pripravili javno dobrodel- no kultumo-zabavno pri- reditev, katere izkupiček je namenjen tistim, ki jih je najbolj prizadelo junijsko neurje v žalski občini. Samo v zadnjem mesecu so v Sloveniji ustanovili 30 odborov SDSS, katerih glavna cilja sta socialno pravična in pravna država. Naloge stranke so pred- vsem opozarjati na po- manjkljivosti v zakonodaji in odpravljati krivice, ki jih lahko povzroči nezako- nito ali samovoljno delova- nje zakonodajnih in drugih teles, lahko pa tudi narav- ne katastrofe. B.J. Kolektor za Rogatec Med Rogatcem ter Rogaško Slatino nameravajo jeseni za- četi z gradnjo kanalizacijske- ga kolektorja. S tem bi to po- dročje, vključno s kraji na hr- vaški strani, kanalizirali, od- plake pa bi se stekale v načrto- vano čistilno napravo pri Ro- gaški Slatini. OKP Rogaška Slatina, javno komunalno podjetje šmarske občine, je zato pred dnevi ob- javilo javni razpis za izgradnjo omenjenega kolektorja. Okvir- na vrednost naložbe znaša pri- bližno 150 milijonov tolarjev. Glede naložbe, ki je na obmej- nem območju, se pogovarjajo s hrvaško stranjo, pri tem pa se kaže tudi turistični interes Hrvaškega Zagorja. Za šmarsko, tretjo najpo- membnejšo turistično občino v državi, i>omeni kanaliziranje območja nad Rogaško Slatino začetek ene najpomembnejših nždožb za potrebe obstoječih turističnih zmogljivosti, pa tu- di nadaljnjega razvoja. V bi- stvu gre za začetek, predpogoj nadaljnjih naložb v varovanje okolja. V Obsotelju je doslej komu- nalno urejeno le področje Pod- četrtka, z Atomskimi Toplica- mi, kjer imajo manjšo čistilno napravo. BJ »Halo« v šmarski občini Prihodnje leto telefon za vsakogar? Na območju šmarske občine so zadnja leta zgradili vozlišč- no digitalno centralo v Roga- ški Slatini ter končne telefon- ske centrale v Rogatcu, Do- bovcu ter Podčetrtku, vključ- no s krajevnimi omrežji. Lani so predstavniki šmarske obči- ne podpisali s PTT podjetjem pogodbo za nadaljnje reševa- nje perečih problemov s tele- fonijo, kar občutijo v številnih krajih gospodarsko šibke ob- čine. Pristojni obljubljajo, da bo lahko v šmarski občini pri- hodnje leto dobil telefonski priključek vsak občan, ki bo to želel. Tako na območju Šentvida pri Grobelnem trenutno zak- ljučujejo izgradnjo telefonske- ga omrežja, jeseni pa bi PTT podjetje Slovenije, poslovna enota Celje, vključilo tudi di- gitalni del vozliščne centrale v Kozjem ter nove končne tele- fonske centrale v Podsredi (160 priključkov), Bistrici (500 priključkov) ter v Bučah (200 priključkov). Pomočnik gene- ralnega direktorja, Jože Palč- nik, je povedal, da bodo jeseni dobili telefonski centrali tudi v Podplatu in Pristavi, pri tem pa bi zgradili še nov optični kabel do Rogaške Slatine. Na omenjenih območjih so se že lotili izgradnje telefonskega omrežja, zadnje naročnike pa bi poštarji priključili do pri- hodnje pomladi. Vrednost celotne naložbe znaša približno 4 milijone DEM tolarske protivrednosti. PTT zagotavlja lastna sredstva ter kredite, šmarska občina pa subvencionira del obrestne mere kreditov, ki so jih za pro- jekt najeli v PTT, prispeva pa še denar za demografsko ogro- žena območja. Po 2000 DEM povratnih sredstev sofinanci- rajo tudi bodoči telefonski na- ročniki, denar pa naj bi dobili vrnjen v prihodnjih petih le- tih. Po priključitvi telefona mora naročnik plačati še 1500 DEM nepovratnih sredstev in to v šestUi obrokih. Po udejanjenju tega projek- ta so v šmarski občini na vrsti (s posodobljenimi telefonskimi centralami ter krajevnim omrežjem) še na področju Le- sičnega, Zagorja pri Lesičnem in Sv. Štefana, s tem pa bi v tej občini problem telefonije rešili za več let. V celjski poslovni enoti PTT podjetja Slovenije so dejali, da bodo problemati- ko telefonije v omenjenih treh KS skušali rešiti še prihodnje leto. BRANE JERANKO ■NOVI TEDNIK- Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja- nja Intihar, Brane Jeranko, Edo Einspieler, Edl Masnec, Urška Selišnik, Ivana Stamej- čič, Željko Zule. Tehnično ure- janje: Franjo Bogadl, Robert Kojterer. Oblikovanje: Minja Bajagič. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon: (063) 29-431, fax 441-032. O italljansko- slovenskih odnosih LJUBLJANA, 29. julija (Delo) - Zunanji minister Lojze Peterle in podsekre- tar v italijanskem zuna- njem ministrstvu Livio Ca- puto po srečanju nista dala uradnih izjav, izvedelo pa se je, da sta bila oba zado- voljna. Italija naj bi ponu- dila sveženj novih predlo- gov, po Peterletovih bese- dah pa {Ktstavlja Rim v ospredje problem imetja italijanskih prebivalcev, ki so nekoč živeli na sloven- skih tleh. Več za radio in TV LJUBLJANA, 29. julija (Delo) - Avgusta bo treba plačati dražjo RTV naroč- nino, je sklenila republiška vlada. Znašala bo 1410 to- larjev, tisti, ki imajo samo radio, pa bodo odšteli 420 tolarjev. Podjetja in gostin- ski lokali bodo morali pla- čati 4000 tolarjev naročni- ne, hoteli pa za prvih deset enot 6000 tolarjev. Drnovšeic osebnost meseca LJUBLJANA, 31. julija (Delo) - Po Delovi anketi je politična osebnost avgusta dr. Janez Drnovšek. V ba- rometru priljubljenosti pa so se na prva peta mesta uvrstili isti politiki kot prejšnji mesec in sicer: Mi- lan Kučan, Jelko Kacin, Janez Drnovšek, Janez Janša in Dimitrij Rupel. Trije novi poveljniici TO LJUBLJANA, 1. avgusta (Večer) - Obrambni mini- ster Jelko Kacin je imeno- val tri nove poveljnike po- krajin. Za poveljnika TO vzhodnoštajerskega ob- močja je imenoval podpol- kovnika Ladislava Lipica, za poveljnika TO gorenjske pokrajine polkovnika Ja- neza Kavarja in za povelj- nika TO dolenjske pokraji- ne majorja Janeza Butaro. Nesprejemljive razlike LJUBLJANA, 1. avgusta (Delo) - Sindikati negospo- darstva protestirajo zaradi prenizkih izhodiščnih plač. Ugotavljajo vse večje razli- ke v plačah v državni upra- vi. V času Peterletove vlade je znašalo razmerje v pla- čah 1:7.2, zdaj pa je veliko slabše, saj obstajajo trije plačni sistemi, rjizmerje pa znaša kar 1:20. Št. 31 - 4. avgust 1994 3 Zvonjenie pred točo Zaradi slabih izkušenj pri gradnji glovenike pred dvajsetimi leti, so se v celjski občini odločili, da izvajalce in investitorje opozorijo na reševanje vseh problemov še pred pričetkom gradnje drugega pasu. Zato so krajev- pe skupnosti Ljubečna, Tmovlje, Hu- ^nja in Ostrožno prejšnji teden pri- pravile javno tribuno, na katero so po- leg krajanov prišli tudi predstavniki pružbe za državne ceste in gradbene- ga podjetja STC. Dogovorili so se, da gradbinci ne bodo pričeli delati, dokler o poteku in načinu gradnje ne bodo obvestili vod- stev krajevnih skupnosti in občine. Tako izvajalci kot investitorji bodo morali pri gradnji drugega pasu po- skrbeti predvsem za ekološko sanaci- jo. Ob avtocesto bodo morali postaviti protihrupne zaščite povsod tam, kjer so hiše, rešiti problem odvodnjavanja, pod podvozi očistiti vse vodotoke, pod avtocesto pa pripraviti prostor za ko- munalne vode. Krajani tudi želijo, da v 50-metrskem pasu na obeh straneh avtoceste ne bi bila dovoljena pridela- va hrane ter krme za živino, za kar naj bi prizadeti dobili primemo odškodni- no. V prav tako širokem pasu pa naj bi investitor odkupil vse stanovanjske objekte in sedjanjim prebivalcem po- nudil zamenjavo ali pa jim zagotovil stalno rento zaradi poslabšanja bival- nih pogojev. Krajani in vodstva štirih celjskih krajevnih skupnosti še pred- lagajo, naj se zgradita izvoza z avtoce- ste tudi na Lopati in na Ljubečni, uve- de pa naj se tudi drugačna oblika pla- čevanja cestnine. Če izvajalci in investitorji ne bodo upoštevah in uresničevali njihovih zahtev, kar bodo preverjali sproti, bo- do prebivalci Ljubečne, Hudinje, Tr- novelj in Ostrožnega ovirali gradnjo drugega pasu avtoceste. J. INTIHAR Ustanovitev družbe v Zdravilišču Rimsice Toplice Predstavniki Ministrstva za obrambo, Krke zdravilišča in Petrola trgovine so minuli teden ocenili potek dosedanjih priprav za ustanovitev nove družbe v Zdravilišču Rimske Toplice. Ugotovljeno je, da je zemljiško knjižni prenos nepremičnin na Ministrstvo za obrambo RS zak- ljučen. Z odlokom o zaščiti ob- močja parkovnega kompleksa Zdravilišča v Rimskih Toplicah je varovano le parkovno območ- je, ne pa objekti zdravilišča. V zvezi s tem je ustrezno mnenje dalo tudi Ministrstvo za kulturo. Iz mnenja Ministrstva za kulturo izhaja, da je za spomenik obliko- vane narave razglašen parkovni kompleks, ne pa objekti. Glede na to ni ovir, da se ti objekti ne bi vložili v novo družbo. Vsi pri- sotni so bili enotnega mnenja, da se za to aktivnosti za ustanovitev in registracijo družbe pospešijo. DAMJANA SEME Porodnine po novem Nowostl prt Izplačevanju nadomestil za poroaniško z julijem so na področju uveljavljanja pravice do de- narnega nadomestila za čas porodniškega dopusta začele veljati nekatere bistvene no- vosti. Do denarnega nadomestila so po novem poleg redno zapo- slenih upravičene tudi vse ti- ste osebe, ki so zavarovane po predpisih o zdravstvenem za- varovanju za primer odsotno- sti z dela zaradi bolezni (obrt- niki, samostojni kultvuiii de- lavci, kmetice in ostale »samo- zaposlene« osebe), in matere, ki jim je med nosečnostjo ali trajanjem porodniškega dopu- sta prenehalo delovno razmer- je brez njihove volje ali krivde. Na nov način sta določeni tudi osnova in višina denarne- ga nadomestila. Osnova za na- domestilo je povprečna meseč- na plača upravičenke v zad- njih dvanajstih mesecih pred mesecem odhoda na porodni- ško. Med porodniškim dopu- stom se višina nadomestila us- klajuje enako kot pokojnine. Vsem tistim, ki so s porodni- škim dopustom začele po 18. decembru 1993, bodo za julij na njihove tekoče račune ali hranilne knjižice nakazali de- nar neposredno iz republiške- ga proračuna. Doslej so nadomestila za po- rodniški dopvist dobivale upravičenke istočasno kot ostali delavci v njihovih po- djetjih, odslej pa bodo nado- mestilo prejemale 15. v mesecu za pretekli mesec. To pomeni. da bodo ženske dobile denar za julij predvidoma 16. avgu- sta, za avgust pa 14. sep- tembra. V prvi fazi prehoda na nepo- sredna izplačila nadomestil za porodniški dopust iz državne- ga proračuna ni bilo mogoče prevzeti obveznosti poravna- vanja mesečnih obrokov za posojila ali člemarine. Zato jih bodo morale upravičenke za- enkrat poravnavati same. Vse, ki so porodniški dopust nastopile pred sprejemom za- kona o družinsldh prejemkih, to je do vključno 17. decembra 1993, bodo denarno nadome- stilo prejemale tako kot doslej - od svojih delodajalcev. JI Pozor, Rrava! Ha Rogll bodo morali uretlltl težave z živino Policijsko poročilo, da je I krava pred bungalovom na Sogli napadla enajstletno de- I klico in jo laže ranila ter šte- vilne pritožbe obiskovalcev so vzrok za bolj podrobno osvet- litev problema, ki se imenuje živina na Rogli. Živina se je na Rogli pasla v preteklosti, pase se danes in se bo tudi v prihodnje, vendar bo potrebno nekatere stvari tudi urediti. Medtem ko se po planinah v Sloveniji živina pa- se pod skrbnim nadzorom pa- stirjev, se na Rogli od spomla-
  • o- zorilom, da je prijava potreb- i"^ in da je živino potrebno ^ cepljenjem zaščititi, ni tega ^oril nihče. Inšpekcijski služ- il tako ni znano, čigava je ži- ^a na Rogli. Nekatere ugoto- kažejo, da je iz konjiške iz sosednjih občin. Maks Brečko direktor turiz- "la v zreškem Uniorju, kamor ^^i tudi RTC Rogla meni, da ^ treba nujno oživiti pašno fkupnost in stvari urediti ta- da bodo usklajeni interesi ^vinorejcev, lastnikov gozdov turizma. Po njegovem mne- I % bo k ureditvi te problema- J^e prispevala tudi vrnitev ^"iljišč pi-votnim lastnikom, jj^kakor bo potrebno pašo na /^gli čimprej urediti, saj so ^^ere nevzdržne. Bpvoje bo morala narediti tu- di ustrezna inšpekcijska služ- ba, saj samo ugotavljanje pro- blemov brez razrešitve ne po- meni prav nič. RTC Rogla se je kot eden od zainteresiranih strank pripravljena vključiti v reševanje vprašanja urejanja paše na Rogli. Zavedajo se, da samo zavarovanje gostov pri zavarovalnici ni dovolj. Gost se mora čutiti varno, ne pa tre- petati pred morebitnim napa- dom živine, ki je na Rogli do- kaj napadalna. Upajmo, da se bodo odgo- vorm le žganih, preden bo pri- šlo do večje nesreče. Zna pa se zgoditi, da bodo z Rogle odšli tudi s težavo privabljeni letni gostje. Tu ne gre samo za do- hodek, gre tudi za delovna me- sta in razvoj Pohorja. Dejstvo je, da je na Rogli dovolj pro- stora za živino in za turizem. Potrebna je le pripravljenost vseh uporabnikov Rogle in od- govornih služb v občini, da se stvari uredijo. J. H. V Icorak s časom z vlakom brezplačno do Velenja In nazaj Pretekli mesec je po sloven- skih železniških tirih poskus- no vozil motomik avstrijskega podjetja Jenbach, ki se je v pe- tek ustavil tudi v Celju in brezplačno popeljal potnike iz mesta ob Savinji do Velenja in nazaj. Vlak je s svojim zunanjim videzom vzbudil zanimanje že takoj ob prihodu na celjsko postajo, prijetno pa je prese- netil tudi z okusno urejeno no- tranjostjo vagona. »Enočleni motomik z 68 sedeži je dolg 25 metrov, tehta samo 41 ton, ter doseže hitrost tudi do 200 km na uro, za naše potrebe pa bi bila dovolj hitrost do 120 km na uro,« je pojasnil šef postaje v Celju Mihael Štor. Vlak lah- ko prepelje največ 600 potni- kov in je zelo primeren za stranske proge. Mcrati je tudi sodobno zasnovan, poraba energije je manjša, manjši pa so tudi stroški vzdrževanja, zlasti zaradi diagnostičnega sistema ugotavljanja napak. Vlak bi SŽ stal okoh 2,4 mih- jona mark- Jenbachov motomik je le eden izmed vlakov, s katerimi bodo opravili testne vožnje, na končno odločitev o nakupu pa bo poleg tehničnih lastnosti, ocen strokovnjakov in veliko- sti deleža, ki bi ga bila ta po- djetja pripravljena vložiti v naše znanje in delo, vplivalo tudi mnenje in ocene potnikov. Ti so lahko na vlaku izpolnili vprašalnike, s katerimi so po- drobno ocenili vse od zunanje- ga videza do kakovosti vožnje. Potniki so bili na splošno zelo zadovoljni, najvišje pa so oce- nili zunanji videz, udobje in osvetlitev. SŽ bi z nakupom novih mo- tomikov še dodatno povečale promet, saj večina anketiranih zatrjuje, da bi ob posodobitvi železnice bolj pogosto potovali z vlakom. BOJANA JANČlC Foto: EDI MASNEC Srtli dobili še eno priložnost Kljub temu, da se je sa- mozvani parlament bosan- skih Srbov na Palah še en- krat negativno izrekel o mirovnem predlogu kon- taktne skupine, jim ta daje še eno priložnost. Parla- ment republike Srbske je sicer izdal sporočilo, da ostajajo pri stališčih, ki so jih sprejeli 19. julija. V do- kumentu je po novem še zapisano, da ima predsed- nik parlamenta v primeru ultimata mednarodne skupnosti pravico, da orga- nizira referendum o mirov- nem načrtu. Zimanji mini- stri kontaktne skupine za BiH so se zato sešli v Žene- vi in napovedali, da bodo Varnostnemu svetu OZN predložili osnutek resolu- cije, s katero bi poostrih sankcije proti nepriznani Zvezni republiki Jugosla- viji. To naj bi naredili v enem tednu, do takrat pa imajo Srbi še čas, da se premisUjo okoU mirovnega načrta. Srbski predsednik Miloševič je ob napovedih kontaktne skupine bosan- ske Srbe pozval, naj ven- darle sprejmejo mirovni načrt. Miloševič je še po- udaril, da je mir v interesu vseh Srbov in da je načrt zato potrebno sprejeti. Za za poseg na Haitiju Varnostni svet OZN je sprejel resolucijo, s katero je pooblastil katerokoli članico osrednjega svetov- nega telesa, da lahko z vse- mi razpoložljivimi sredstvi, torej tudi s silo, s Haitija odstrani vojaško vodstvo in doseže vmitev zakonito iz- voljenega predsednika Ari- stida. Resolucijo so predla- gale ZDA, zanjo je glasova- lo 12 članic, vzdržali pa sta se Kitajska in BrazUija. Brazilski predstavnik v VS je ob tem povedal, da južne in srednjeameriške države nimajo enotnih pogledov na ukrepe, ki jih predlaga resolucija. Ameriška pred- stavnica v VS je ob tem po- vedala, da bi posredovanje potekalo v dveh fazah. Najprej bi ameriške sile v tej otoški državi ustvarile pogoje za varen prihod mo- drih čelad, te pa bi potem nadaljevale z ohranjanjem vamosti in nekako nado- mestile sedanjo haitsko vojsko in policijo. Začasni baltski predsednik, ki ga je postavila vojaška himta, je zaradi odločitve Varnost- nega sveta v državi že raz- glasil izredno stanje in pozval k uporu proti more- bitnim mednarodnim po- srednikom. Voiakl prihajalo v Ruando Vojaško-človekoljubna pomoč za ruandsko krizno žanšče se pospešeno nada- ljuje. V Ruando prihajajo ameriški in britanski voja- ki, medtem pa se francoski vojaki, ki so z akcijo tudi začeli, že pripravljajo na odhod. V zairsko mesto Goma se jim je prišel zah- valit celo francoski premi- er Balladur, ruandsko glavno mesto Kigali pa je obiskal ameriški obrambni minister Perry, da bi pre- veril dosedanji potek akci- je za pomoč. Ob tem je ameriški predsednik Clin- ton sporočil, da bo v Ruan- do odšlo okoli 200 ameri- ških vojakov, ki bodo skr- beli za odprtje in varovanje letališča v Kigaliju, s tem pa omogočali dostavo nuj- ne pomoči beguncem. Od rezultatov prve misije vo- jakov je tudi odvisno ali bodo v Ruando poslali še en, številčnejši kontingent ameriških vojakov. Po zad- njih podatkih visokega ko- misariata ZN za begunce je v obmejnem zairskem me- stu Goma zaradi bolezni in izčrpanosti umrlo že 20 ti- soč ljudi, največ za kolero. Kolera se je začela širiti tu- di v notranjost Zaira. Politična napetost v Italili se stopnjuje Italijansko sodstvo je iz- dalo nalog za aretacijo Pa- ola Berlusconija, enega od upraviteljev družinskega podjetja Fininvest, sicer pa brata itaUjanskega premi- era Silvija Berlusconija. Paolo naj bi vodjo finančne službe koncema Fininvest večkrat pooblastil za izda- janje podkupnin finančni straži, ko bi ta morala opraviti davčno kontrolo podjetja. To je že tretja po- vezava Paola Berlusconija, ki se je medtem že sam pre- dal oblastem, s protikoru- pcijskimi preiskavami. Pred tem so ga priprli fe- bruarja letos, ko je priznal, da je za pKKlkupnine lom- bardski socialistični stran- ki in krščanski demokraci- ji, lombardski hranilnici nakazal 540 milijonov lir, sojenja pa še ni bilo. Lani pa je bil obtožen, da je kra- jevnim političnim velja- kom izplačal 150 miUjonov lir, sam pa je trdil, da je šlo za osebni volilni prispevek. Da bi premier Silvio Ber- lusconi utišal opozicijo in polemike o mešanju zaseb- nih in javnih interesov, je napovedal zamrznitev vseh stikov s svojim medijskim imp)erijem. Osnutek zako- na, ki bo šel v parlamentar- no razpravo septembra, predvideva imenovanje nadzornika družbe Finin- vest. Kandidata za to nalo- go pa bo Berlusconi sam predlagal posebnemu od- boru, ki ga bodo imenovali predsednik države Scalfa- ro in predsedniki obeh do- mov parlamenta. Številni teroristični napadi Po svetu so ta teden od- mevali številni teroristični napadi in strah pred njimi. Potem ko je pred nedavnim odjeknila eksplozija v po- slopju Židovskega vzajem- nega združenja v Buenos Airesu, ki je terjala 96 smrtnih žrtev, sta bila : v tem tednu v Londonu kar dva napada. Prva eksplozi- ja je odjeknila pred izrael- skim veleposlaništvom, razstrelivo pa je bilo skrito v avtomobilu, parkiranim pred veleposlaništvom. Ob eksploziji na srečo ni bilo smrtnih žrtev, slišati pa jo je bilo več kilometrov da- leč. Dmga eksplozija je odjeknila le 12 ur zatem, v severnem delu Londona, kjer ima sedež več židov- skih in izraelskih združenj. Tudi pri tem napadu je bilo razstrelivo podtaknjeno v parkirani avtomobil. Oblasti menijo, da so napa- di delo islamskih skrajne- žev, ki nasprotujejo bliž- njevzhodnem mirovnem procesu in zgodovinskem podpisu sporazuma o kon- čanju vojne med Izraelom in Jordanijo. Izraelski pre- mier Rabin je za morebit- nega krivca že označil Iran, kar so v Teheranu najostre- je zavmili. Št. 31 - 4. avgust 1994 4 Okolju prijazna TEŠ Začenja se sanacija petega bloka termoelektrarne Do leta 2000 naj bi Sloveni- ja emisije so2 v ozračju zniža- la na raven, kakršna je dovo- ljena v državah Ewopske skupnosti. Za uresničitev tega cilja bo najpomembnejša sa- nacija energetskih objektov, saj ti prispevajo v ozračje kar tri četrtine vsega žveplovega dioksida, sta na petkovi ti- skovni konferenci v Termolek- trami Šoštanj pojasnila dr- žavna sekretarja za energeti- ko, Boris Sovič ter za varstvo okolja in urejanje prostora, ma£. Radovan Tavzes. Šoštanj ska termoelektrarna je med najhujšimi onesnaže- valci okolja. Iz njenih dimni- kov gre na leto v zrak 100 tisoč ton žveplovega dioksida. S sa- nacijo četrtega in petega bloka termoelektrarne bodo to koli- čino zmanjšali na 30 tisoč ton. »Sanacija šoštanjske termo- elektrarne ni pomembna zgolj iz ekološkega, temveč tudi iz energetskega vidika,« je pojas- nil Boris Sovič. »Zdaj smo na- mreč prisiljeni prilagajati pro- izvodnjo elektrike v tem ob- jektu ekološkim razmeram, kar pa gre na račun stabilnosti elektroenergetskega sistema v državi. Soštanjska termo- elektrarna namreč prispeva v omrežje tretjino potrebne električne energije, včasih pa tudi precej več.« Dela pri izgradnji odžvep- Ijevalne naprave na četrtem bloku gredo h koncu in pri- hodnje leto bodo napravo po- skusno pognali. Peti blok naj bi bil saniran v prihodnjih šti- rih letih. Prav ta čas že zbirajo ponudbe možnih izvajalcev. Razpisujejo dela in dobave v vrednosti 115 milijonov nemških mark, dobro polovico od skupne investicijske vred- nosti odžvepljevalne naprave na petem bloku, ki znaša 215. mihjonov mark. »Računamo na hud konku- renčni boj, v katerem bosta pri izbiri izvajalcev glavno vlogo igrali kakovost in cena,« pravi Sovič, »zato se bo končna cena investicije nemara celo zmanj- šala.« Izvajalci bodo morali izpol- niti še en pogoj: tudi morebitni tuji partnerji bodo morali za- gotoviti vsaj četrtino domačih izdelkov in znanja. V končni fazi naj bi bilo vgrajenega do- mačega dela in znanja približ- no 60 odstotkov. Viri financiranja so ta hip še neznanka. Svetovna banka je projekt zavrnila, ker je oceni- la, da je obseg neposredne ško- de v okolju manjši od vredno- sti vlaganj v novi objekt. Del sredstev bodo zbrali iz cene elektrike, del pa bo prispeval tudi državni proračun. Navsezadnje ostaja še vpra- šanje, kam z odpadno sadro, ki nastaja pri odžveplevanju dimnih plinov. Za sadro, ki bo nastajala na četrtem bloku, je že pripravljena deponija, ven- dar ekologi opozarjajo, da bo- do na ta način le prestavili onesnaževanje iz zraka v zem- ljo. Zato razmišljajo o možno- stih, da bi sadro uporabili v cementni ali gradbeni indu- striji, mogoče pa bi jo bilo uporabiti tudi kot gradbeni material v velenjskem rud- niku. NADA KUMER Telekomunikacije na Lavi Delavcem celjskih telekomunikacij se počasi uresničujejo dolgoletne želje. Že nekaj časa si namreč prizadevajo, da bi vsi skupaj delali na eni lokaciji. «• Prihodnji teden, od 8. avgusta dalje, bosta na Lavi, kjer je PTT kupila objekt in ga adaptirala, začeli delati enoti Tele- komunikacije in Marketing. Do konca leta naj bi se na Lavo preselile tudi druge službe, Investicije, Informatika, Splošno-kadrovska in Gospodarska, kar je skladno z načr- tovano delitvijo PTT sistema na Pošto in Telekomunikacije (Telekom). S preselitvijo bodo pridobili uporabniki telekomunikacij- skih storitev, saj bodo poslej lahko urejali naročniške zadeve vsak delovnik od 8. do 13. ure, ob sredah pa do 15. ure. V prihodnje načrtujejo boljše informiranje uporabni- kov o storitvah, možnostih nakupa terminalnih naprav, uvedli naj bi plačilo telekomunikacijskih storitev in blaga na lastni blagajni... Hkrati delavci celjskih telekomunikacij razmišljajo, da bi čez dve leti preselili še skladišče, ki je sedaj v Tmovljah. S tem bodo Telekomunikacije delovale kot celota na eni lokaciji, kar je eden od pomembnih dejavnikov uspešnega gospodarjenja. US GOSPO DARSKI [B ■ T ■ Prijave za Grašici sejem Območna gospodarska zbornica Celje ponuja vsem firmam v regiji sodelovanje s podjetji iz Slovaške ter hkrati vabi vse zainteresi- rane, naj se prijavijo za je- senski Graški sejem, ki bo od 1. do 9. oktobra. Hkrati pa iz celjske gospodarske zbornice sporočajo vsem učencem, kandidatom za poklicno in strokovno izo- braževanje, da imajo na zbornici pogodbe o izobra- ževanju in štipendiranju. Podrobnejše informacije nudijo po telefonu 26-702. Certifiicati v Kompas sicladu z zbiranjem certifikatov je pričel tudi Kompas sklad. Družba ima razpisa- nega 7 milijard tolarjev ka- pitala, cena delnice pa je 1.053 tolarjev. Kompas sklad bo investiral v po- djetja, ki že vrsto let uspeš- no poslujejo, prednost pa bodo imela podjetja s po- dročja turizma, večja tr- govska podjetja, del pre- hrambene industrije in iz- vozno usmerjena uspešna podjetja. Delnice vpisujejo na vseh enotah PTT, v po- slovalnicah Kompas Holi- days group in pri nekaterih delničarjih družbe za upravljanje. Diaiizni center v Zrečali v Termah Zreče bo s pr- vim septembrom pričel obratovati diaiizni center. Ideja za projekt se je razvi- la že pred leti, ko so iskali možnosti za razvoj turizma v Zrečah. Diaiizni center bo zasnovan kot neodvisni center, opremo zanj je fi- nanciral nemški partner Rainer Hofmann, v njem pa naj bi dejavnost opravljali zdravniki iz Splošne bol- nišnice Celje. Zaposiovanje v Storaii s pomočjo podjetja Izo- braževalni center so v štor- ski železarni uspeli zmanj- šati število zaposlenih s 1762 na 1455. V Izobraže- valnem centru je bilo 605 delavcev iz družb Jeklo, Valji, Itro, Vzdrževanje in Ingstor, mnogim pa so že uspeli poiskati zaposlitev. Nekateri delavci so se od- ločili za lastna podjetja, večina pa je pogodbeno za- poslenih v zasebnih podjet- jih. Nekaj delavcev obisku- je tečaje prekvalificiranja, nekateri pa so vključeni v podjetniške delavnice. HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA GOTOVUE KMETIJSKA PRESKRBA ŽALEC HMELJARJI! Vzmetne prste za obiralne stroje lahko kupite v KMETIJSKI PRESKRBI V ŽALCU. Tel. 713-108 PoliSpane Atomslte Jeseni začenjajo z velikimi naložbami v kozjanskem ztJravlllšču V hotelu Atomske Toplice bodo 20. septembra hotelske duri zaprli za štirideset dni, v tem času pa bodo opravili del celovite obnove hotela. Priljubljeni hotel nameravajo z gradnjo prizidka povečati, pri tem pa gre za eno največjih naložb v slovenskih zdraviliš- čih. Za prihodnje leto priprav- ljajo veliko novega tudi v sta- rem zdraviliškem delu, v kampu. V štiridesetih dneh bodo v hotelu zamenjali stenske ter talne obloge, luči in pohištvo, dogradili hotelsko kuhinjo, v celoti prenovili jedilnico ter posodobili dvigala. Gre za prvi del velike naložbe, ki naj bi jo zaključili do 1. novembra. Ta- krat namreč pričakujejo že 180 novih gostov. Z drugim delom investicije začenjajo so- časno, delo pa bo trajalo dlje, do 31. maja prihodnjega leta. V tem času bodo bistveno po- večali prostore zdraviliške te- rapije, s tem pa omogočili obo- gatitev zdravstvene ponudbe. V novem hotelskem prizidku nameravajo zgraditi ter opre- miti 52 dodatnih hotelskih sob, zato bi bilo v novi resta- vraciji na razpolago še 120 se- dežev. Pod prizidkom bodo garaže za goste, urejeno bo tu- di zunanje parkirišče, zeleni- ce, zgradili pa bodo še dve no- vi teniški igrišči. Gre za nalož- bo v skupni vrednosti 11 mili- jonov DEM. Direktor Zdravi- lišča Boris Završnik je pove- dal, da bodo prispevali del lastnega kapitala, računajo pa tudi na sodelovanje domačih in tujih sovlagateljev. Poseb- nost naložbe v Atomskih To- plicah je sedanja »vzorčna so- ba«, takšna kot naj bi bila po končani naložbi. Vanjo so jav- no povabili kritične poznaval- ce hotelov, pripombe pa zbira- jo do konca avgusta, ko jih bo- do posredovali arhitektu. Letos so nameravali začeti še s posodobitvijo zdraviliške- ga kampa, kjer so priljubljena letna kopališča. Zatika se pri soglasjih, zato bi 4 milijone DEM vredno naložbo udejanili prihodnje leto. S posodobitva- mi bi to postal kamp I. katego- rije, s širitvijo pa bi pridobili približno sto novih mest. Ob- stoječe objekte, ki so potrebni posodobitve, bodo podrli ter zgradili novo recepcijo, resta- vracijo ter manjše trgovinice. Veliko novosti pripravljajo tu- di v bazenskem delu: obstoječe letne bazene bodo posodobili ter dodali novega, opremljene- ga z različnimi vodnimi dodat- ki, na primer slapovi, vrelci ter vrtinci. Na območju kampa namera- vajo v drugi fazi zgraditi še hišice s petdesetimi apartmaji, velikimi od 35 do 50 kvadrat- nih metrov (za trg). Te naj bi gradili leta 1996. Idejni načrt že imajo, pripravljajo pa še ureditvenega. BRANE JERANKO Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon 061/12-50-122,int.290, 292 in 293 in fax 061/219-536. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: , - Bolgarsko podjetje A. Pe- trov exp.-imp. Engineering nudi cement, jeklo, stekleno volno, les in strešnike. Infor- macije: tel. 00359/2-56-34 in fax 00359/2-803-791 (A. Ko- vachki). - Češko podjetje Mikrotech- na Modrany nudi letalske me- rilne inštrumente ter medicin- sko tehnične pripomočke viso- ke kvalitete. Informacije: tel. 0042/240-94-111 in fax 0042/ 240-25-604 (Zdenek Filip). - AvstrijskopodjetjePlanen- Konstruiren nudi program vlečnic za smučarske terene. Informacije: tel. in fax 0043/ 316-46-23-28 (Kari Rumpler). - Madžarsko podjetje Trans- Agent International nudi je- klene palice in trakove. Infor- macije: tel. 0036/1-280-4810 in fax 0036/1-157-4841 (Janos Mandovics). - Madžarsko podjetje Trade- Land imp.-exp. KFT nudi ba- krene in aluminijaste električ- ne kable. Informacije: tel. 0036/98-13-522, 13-322 in fax 0036/98-15-064 (Tibor Ipacs). Povpraševanje: - Nemško podjetje išče pro- izvajalca lepljenih plošč iz lesa (bukva) - parjena alineparjena za stopnice. Letna količina: 1000 CBM (letni izvoz v Nem- čijo). Informacije: Penta d.0.0. Ljubljana, tel. 061/325-179 in fax 061/1331-012 (Fani Po- točnik). - Avstrijska firma OEWM iš- če zastopnika za prodajo pral- nih strojev za Slovenijo. Infor- macije: tel. 0043/222-772-211 in fax 0043/222-772-214 (Kurt Uhlmann). - Avstrijsko podjetje iščedo- bavitelje za izdelke prehram- bene industrije (napitki, alko- holne pijače, keksi, sladkari- je ...), rabljene stroje in opre- mo za gozdno gospodarstvo in lesnopredelovalno industrijo ter predelavo bombažne preje, elektro in gospodinjske apara- te, proizvode farmacevtike in gnojil. Informacije: I.P.H. Tehnika d.0.0. Maribor, tel. in fax 062/26-971 (Aljaž Bra- tina). Italijansko podjetje Orion išče prodajalce in proizvajalce hladilnih naprav in kompletne opreme za gostinstvo. Infor- macije: tel. in fax 0039/434- 624-291 (Mauro Folleni). Emo zaiiteva vračilo zemljišč Premoženje hočejo tudi deiliči družbe Westen Celjski Emo je tako denaci- onalizacij ski upravičenec kot zavezanec, je povedal Mirko Tomaž Krajnc, glavni direktor Ema Holdinga. Vračilo premo- ženja namreč zahtevajo dediči nekdanje družbe Westen, odv- zeto lastnino pa zahteva tudi sedanji Emo. Gre za zemljišča, kjer danes stojijo Celjski sejmi. Vlogo za vračilo nekdanjega premoženja družbe Westen že imajo na občini, vendar po Krajnčevih besedah ni popol- na, saj manjkajo potrdila o dr- žavljanstvu, poleg tega pa upravičenci še niso dokjizali lastništva delnic. Zato so na občini določili 30 dnevni rok za dopolnitev vloge, sicer jo bodo zavrnili. Do vračila odvzetega pre- moženja je upravičena družina Gologranc, s katero naj bi po Krajnčevih besedah dosegli poravnavo. Do poravnave so skušali priti tudi v pogovorih z obči- no, saj je Emo upravičen do vračila odvzetih zemljišč, ki jih je dobil z darilno pogodbo in kjer danes stojijo Celjski sejmi. V Emu so predlagali tri možnosti in sicer da jim izpla- čajo 1,7 milijona mark za zem- ljišča ali da postane Emo dru- žabnik v Celjskih sejmih ali pa ' da dobi v zamenjavo drugo zemljišče. Po Krajnčevih bese- dah občina ni pripravljena na poravnavo, namesto tega pa sama krši zakone in brez do- voljenj nadaljuje gradnjo no- vega vhoda na Celjske sejme. TC PO ČEM SO DEVIZE?, Celjska borzna hiša sporoča, da je vrednost enote vzajemnega sklada Herman Celjski na dan 2. 8. 1994 1.081,45 SIT. Št. 31 - 4. avgust 1994 5 Sramotno bi bilo, da bi Toper propadel flovi direktor Topra 2000 Ivan Kramar Je optimist pred štirinajstimi dnevi je pjevzel krmilo celjskega To- Jja 2000 Ivan Kramer. Dobrih j2 let je bil med drugim direk- tor mozirskega Elkroja, zad- aja tri leta pa se je ukvarjal , zasebno dejavnostjo. Odloči- tev, da postane direktor Topra gi bila lahka. »Preden sem se odločil za to, jem želel dobiti kar največ po- datkov o tem, kakšne so prav- zaprav možnosti, da Toper 20OO preživi. Ko sem dobil do- sti informacij, sem ugotovil, da bi bilo škoda, če bi takšna firma sredi Celja propadla. Še posebej zato, ker ima Toper med kupci tako doma kot tudi na tujem dobro ime,« je pogo- vor začel Ivan Kramer. Kakšne bodo vaše prve po-. teze? Razmišljate o zmanjša- nju števila zaposlenih? Sploh ne. Toper 2000 ima vse možnosti, da zaposli vsaj še enkrat toliko delavcev. Re- šitev vidim predvsem v večji izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. Predvsem pa si bom prizadeval, da na mini- mum skrčim število tako ime- novanih zdravih bolniških sta- ležev. Tega je v Topru preveč. Delavcem sem to povedal prvi dan, ko sem prišel v Toper 2000. Načrtujete kakšen nov pro- izvodni program? Tudi o tem razmišljam, ven- dar bi bilo prevuanjeno, če bi o tem govoril že sedaj. Imam pa že ideje. Pri tem moram po- vedati, da sem v stikih z neka- terimi tujimi firmami, ki imajo dosti razumevanja in mislim, da bomo dobro sodelovali. Obetamo si, da bo prodaja na tujih trgih zelo dobra. 50 dodelavni posli še zani- mivi glede na veliko konku- renco bivših socialističnih dr- žav. Cenejši so od nas... Nemci, denimo, točno vedo, kakšni smo Slovenci in tudi to vedo, da je kakovost izdelkov pri nas precej boljša. Še tako nizke cene ne morejo nadome- stiti kakovosti. 51 lahko Slovenci obetamo, da bomo kdaj v bližnji prihod- nosti prodajali konfekcijske izdelke tudi pod lastno bla- govno znamko? V Topru si bomo za to moč- no prizadevali, toda nekaj let bo potrebnih, da bomo v tem pogledu uspeli. Eden od naših ciljev je prav gotovo prodaja na tujem z lastno blagovno znamko. Boste k sodelovanju povabi- li kakšnega bivšega sodelavca, ki ima izkušnje na prodajnem ali proizvodnem področju? V tridesetih letih, odkar de- lam na tem področju, sem spoznal ogromno zares dobrih strokovnjakov. Trenutno se pogovarjam s petimi ljudmi, za katere lahko dam roko v ogenj. Upam, da jim bo sode- lovanje v Topru 2000 nov izziv in od njih si tudi precej obetam. Občutek imam, da ste velik optimist, v bistvu pa ste že 14. direktor Topra. Predhodniki so imeli smolo, da so bili direktorji premalo časa. Torej niso imeli niti mož- nosti, da bi se lahko dokazali. Vsaka stvar seveda zahteva svoj čas in tudi zame to velja, kajti čez noč se ne da ničesar storiti. JANEZ VEDENIK NOVO NA BORZI Nasmejani olirazil Obrazi investitorjev in borz- nih posrednikov so ta teden go- tovo bolj nasmejani, kot prejš- nji. V preteklem tednu so tečaji debic, kot kaže zdaj, dosegU najnižje nivoje. Tečaj delnic Dadasa je bil na najnižji ravni v zadnjih osmih mesecih, del- nic Finmedie v zadnjih šestih mesecih, veliko svoje vrednosti so izgubile delnice SKB banke in Nike. Vsi, ki so prejš- nji teden prodajali VP, so jih prodajali prepoceni, kupci pa poceni kupovali. Res pa je, da je bilo prometa malo. Imetniki delnic niso želeli prodajati VP, tebi jim prodaja prinesla pre- velike izgube. Slovenski borzni indeks, kot dokaj reprezentati- ven indeks je v ponedeljek po- rasel za 4%, v torek 2. 8. 1994 pa še za 2,3%. V torek je bila njegova vrednost 1.486,00. Promet se prav tako povečuje in je znašal 4,6 mio DEM. Naj- višjo rast beležimo pri delnicah d.d. Dadasa in delnice d.d. Sa- lusa. Obe delnici sta porasli za 10%. Kot zanimivost, pa še to, da jih tudi po najvišjem mož- nem tečaju ni bilo možno dobi- ti Z delnico Dadasa je bil skle- jijen celo en posel. Za delnico je bilo potrebno »ODŠTETI« 194.000,00 SIT, za delnico Sa- fusa 18.590,00 SIT. t Na žalost, izhaja Novi tednik psino enkrat tedensko in bralci Pe morejo prebirati najnovej- pih informacij. Seveda pa so '**čaji vedno objavljeni v Delu ^na Teletekstu. Trguje se na- ''tteč vsaki dan. In tečaji VP se Zelo spreminjajo. To za investi- torje ni ugodno, se pa tem niha- '^jem ni mogoče izogniti in se !'ioramo vsi skupaj s tem spri- jazniti. Porasli so tudi tečaji °elnice SKD banke redno za in prednostne za 2%. Obe '^Publiški obveznici sta pora- ja za 0,2% indeksni točki. ^ kratkoročnimi VP je bilo prometa za 3.3 mio DEM. Tečaj ;^'Bl je znašal 85,3%. Ta novi ^^Pis je zelo interesanten tako Jjpravne kot za fizične osebe. *ržna cena blagajniška zapisa 'provizijo vred znaša okoli '35.000,00 SIT. Dne 1.12.1994 °anka Slovenije imetniku iz- J'ača 500.000,00 SIT. 16% do- v štirih mesecih je soliden. ^Posebej pomembno je to, da je riziko te naložbe zanemar- ljiv. Banka Slovenije bo ob za- padlosti blagajniškega zapisa svojo obveznost izpolnila. Tečaji VP so se začeli po- pravljati zaradi tega, ker je v obtoku več tolarjev. Če se je prejšni teden gibala obrestna mera na medbančnem denar- nem trguR +15, jetatedenR + 9. Posledice politike Banke Slo- venije se vsekakor odražajo tu- di na borzi, kar je še posebej vidno na novem blagajniškem zapisu z nakupnim bonom. Za- nimivo je tudi to, da BS vzdr- žuje tako visok tečaj podjetni- ških deviz, medtem ko tečaj za devize v menjalnicah pada. CELJSKA BORZNA HIŠA SPOROČA, da je vrednost vza- jemnega sklada HERMAN CELJSKI na dan 2. 8. 1994 1.081,45 SIT. Srednja letina Iimeija v Sloveniji pridelujemo hmelj na 2420 ha, od tega ga je tri četrtine v Savinjski dolini. Kako kaže letošnja letina, nam je povedal direktor Hmeljar- ske družbe Slovenije, Jože Breznik: »Doslej so bili pogoji za pri- delavo hmelja dobri. Bilo je dovolj toplo, dovolj padavin, tudi bole2au in škodljivci niso hmelja prehudo napadali, pa tudi vremenskim ujmam so se naša hmeljišča v glavnem iz- maknila. Sicer pa pričakujemo srednje dobro letino, kar po- meni od 3800 do 4000 ton hmelja. Seveda ta ocena še ni dokončna, saj nas do obiranja loči še polovica avgusta, znano pa je, da so prav ti zadnji dne- vi tisti, ki hmelj dajo ali ga vzamejo. Ne glede na to pa pridelovalci ne moremo raču- nati na dobiček, saj so odkup- ne cene tako nizke, da verjetno Zaradi poletne vročine so v Savinjski dolini v soboto pričeli z umetnim namakanjem hmeljišč, ki je urejeno na približno tisoč hektarih. niti proizvodnih stroškov ne bodo pokrile.« Obiranje se bo začelo po 15. avgustu, prve so seveda na vr- sti zgodnje sorte, med njimi najbolj znan in cenjen v svetu savinjski golding. Tudi obira- nje, za katerega so pri Hmeza- du prisiljeni zaposliti pogod- beno nekaj sto sezonskih de- lavcev, bo stroške pridelave hmelja znatno povečalo, saj je malo upanja, da bi vlada zni- žala dajatve za to vrsto pogod- benega dela«. Tudi letos bo ka- kih tisoč sezonskih delavcev prišlo iz Hrvaške. T. TAVČAR Nezaiconite icadrovsice menjave? LJUBLJANA, 2. avgusta (Delo) - Upravni odbor re- publiškega sklada za raz- voj malega gospodarstva je zasedal za zaprtimi vrati brez direktorja omenjene- ga sklada v odstavitvi Vik- torja Brezarja, medtem ko je bila na seji navzoča Cvetka Tinaver, ki jo je vlada določila za vršilko dolžnosti direktorja skla- da. Pomočnik predsednika sklada Danijel Malenšek je ob tem opozoril na nepra- vilnosti, med drugim naj bi bil Brezar odstavljen zato, ker ni storil tistega, za kar ni pooblaščen. Spor o učinicovitosti NOVA GORICA, 2. avgu- sta (Večer) - Reševalci, ki se spopadajo s požarom na Krasu, so bili ogorčeni za- radi trditev o svoji neučin- kovitosti. Zahtevajo de- manti v časopisih, kjer so kritizirali njihovo delo. Na izredni seji se je sestal no- vogoriški izvršni svet in razpravljal o možnosti raz- glasitve izrednih razmer in pritegnitvi okoli 900 obča- nov, ki bi pomagali pri ga- šenju. Brez Jasnega odgovora LJUBLJANA, 2. avgusta (Večer) - Stranka Sloven- ska nacionalna desnica je sporočila, da zunanje mini- strstvo noče dati jasnega odgovora glede pogajanj v zvezi z mejo s Hrvaško. Stranka namreč trdi, da so se na pogajanjih že dogo- vorili, da poteka del meje po reki Mirni. Slovenija Je vama država LJUBLJANA, 2. avgusta (Republika) - Po anketi Republike o tem, kaj si mi- slijo Slovenci o mednarod- nem položaju in diplomat- ski dejavnosti Slovenije je večina anketiranih ocenila, da imamo najboljše odnose z Avstrijo, slabe pa s Hrva- ško in Italijo. Sicer pa je po mnenju večine vprašardh Slovenija vama dihava. Dražji bencin LJUBLJANA, 28. julija (Delo) - Slovenska vlada je sprejela sklep o povišanju cen naftnih derivatov za povprečno 2 odstotka, če- prav so proizvajalci zahte- vali 15-odstotni dvig. Kljub podražitvi je bencin še vedno cenejši v primer- javi z zahodnoevropskimi državami. Državni zbor na počitnicah LJUBLJANA, 29. julija (Delo) - Poslanci državnega zbora so odšli na parla- mentarne počitnice, ki bo- do trajale do konca avgu- sta. V sedmih mesecih so imeli sedem rednih in dva- najst izrednih sej. Z zadnje julijske seje prenašajo na jesen sedemnajst točk, med njimi tudi kočljive kot je afera R plus 3, zakon o po- litičnih strankah in reševa- nje papirnice Radeče.. Št. 31 - 4. avgust 1994 6 Upanie za križišče Ulipi Pretekli teden je Slo- venske Konjice obiskal sekretar ministrstva za promet in zveze Marjan Dvornik. S predstavniki krajev- ne skupnosti Zrefe, Uni- orja in Slovenskih Konjic si je ogledal križišče Uli- pi, ki ga ne morejo razši- riti in urediti zaradi po- manjkanja denarja. Se- kretar Dvornik je menil, da bi za obnovo križišča lahko zagotovili potreb- nih 12 milijonov tolarjev, počakati bo treba le na uradno soglasje pristoj- nega ministrstva, kar bo omogočilo pripis aneksa k osnovni pogodbi. S tem bi lahko dokončali dela na križišču Ulipi. TASK Celjski krompir je užiten Šestletna štutlUa o vsebnosti težkih kovin v rastlinah v Celju smo končno dobili strokovno študijo s podatki o tem, koliko težkih kovin vsebuje na tem območju pri- delana rastlinska hrana. Av- torja študije, sodelavca celj- skega Zavoda za zdravstve- no varstvo, mag. Ivan Eržen in Ksenija Škapin Bošnjak sta šest let sistematično zbi- rala rezultate o vsebnosti kadmija in svinca v različnih vrstah zelenjave. To je edina tovrstna študi- ja v naši državi, pokazala pa je, da je bilo vznemirjenje zaradi prevelikih količin težkih kovin v rastlinski hrani, pretirano. Po besedah magistra Eržena so namreč vsebnosti kadmija in svinca v teh živilih tolikšne, da bi se šele po petdesetih letih red- nega uživanja lahko pokaza- le tudi nekatere zdravstvene posledic. Podatki so sicer pokazali določene povišane vrednosti težkih kovin v rastlinah, predvsem v krompirju in solati, vendar še vedno v mejah, ki ne ogro- ža zdravja. Res pa je, da pri- merjava z onesnaženostjo ži- vil, pridelanih na drugih ob- močjih Slovenije, jasno kaže, da je Celje z okolico precej bolj onesnaženo s težkimi kovinami. Podatki o vplivu zaužitih težkih kovin z rastlinsko prehrano sicer temeljijo zgolj na ocenah prehrambe- nih navad tukajšnjega prebi- valstva. Računajo, da pred- stavlja ta skupina živil do- brih trideset odstotkov vse- ga, kar zaužijejo ljudje. Me- nijo, da je dosti bolj konta- minirana določena hrana ži- valskega izvora, predvsem drobovina, vendar so to le ocene, ki bi jih bilo potrebno preveriti s podobno študijo, kot so jo opravili za živila rastlinskega izvora. NADA KUMER Zavarujte se pred Iclopi v celjskem Zavodu za zdravstveno varstvo opozar- jajo na povečano nevarnost klopnega meningitisa in bo- relioze, saj ugotavljajo, da je število teh obolenj v zadnjem času dramatično naraslo. Ljudje pa terjajo tudi pojas- nila strokovnjakov glede morebitne okuženosti neka- terih vrst gob, v katerih naj bi se znatno povečala vseb- nost cezija, povzročitelja ra- dioaktivnosti. Po oceni predstojnika celj- skega Zavoda za zdravstve- no varstvo Ivana Eržena »okužene« gobe ne predstav- ljajo nevarnosti, saj doslej takih primerov niso zasledi- li. Preplah so zanetile novice iz Avstrije, ki pa se, tako ka- žejo izkušnje, v gobarski se- zoni pojavljajo skoraj vsako leto, a bolj kot iz utemeljenih vzrokov izhajajo iz želje lju- di, da bi svoje gozdove zava- rovali pred vsiljivci. Na Za- vodu za zdravstveno varstvo skrbno pregledujejo vzorce različnih živil iz celjske kot- line, ugotovitve pa kažejo, da je stanje pri nas nekoliko slabše zaradi kadmija, med- tem ko je svinca v živilih celo nekoliko manj kot drugod po Evropi. Resno ogroženost pa pred- stavljajo klopi. V zavodu ugotavljajo dramatičen po- rast obolenj, ki jih povzroča- jo okuženi klopi. Ilustrativni so naslednji podatki, po ka- terih je julija za boreliozo obolelo kar za petino več lju- di kot lani. Nekoliko več obolenj so zasledili v mozir- ski občini, sicer pa se boreli- oza pojavlja v vseh delih re- gije. Letos so v Zavodu za zdravstveno varstvo zabele- žili že 161 primerov boreli- oze, samo v mesecu juliju pa deset primerov klopnega meningoencefalitisa, izredno nevarne bolezni. Statistike tudi navajajo, da moški obolijo trikrat po- gosteje kot ženske. Pred klo- pi pa se je mogoče ustrezno zaščititi, kar naj poslej po- stane nujen ukrep, četudi na kratkem sprehodu skozi gozd. KL Občlnsifi praznile v Andražu v žalski občini že tradici- onalno vsako leto občinski praznik praznujejo v drugi krajevni skupnosti. Letos, ko bo žalska občina po tej tra- diciji praznovala svoj praz- nik najbrž zadnjič, bo to praznovanje v KS Andraž. Praznovanje bo prve dni septembra, v Andražu pa se nanj pripravljajo že dlje ča- sa. Zavedajo se, da so takšni prazniki najlepši, če se lahko krajani ob. njih postavijo z rezultati svojega dela. Kaj vse bodo do praznika nare- dili, nam je povedal predsed- nik sveta KS Andraž, Anton Mešič: »V Lovčah bomo na nov vodovod iz velenjske strani priljučili 45 gospodinjstev, asfaltirali bomo dva odseka krajevnih cest, ki sta že pri- pravljena za polaganje asfal- ta. Eden od njiju povezuje Andraž s Podsevčnikom, dolg je več kot pol kilometra, drugi pa nekaj manj in pelje v zaselek Topolovec. Zelo se trudimo, da bi bilo do praz- nika na telefonsko omrežje priključenih vseh osemdeset naročnikov, vendar ni vse odvisno od nas. Za praznik Predsednik sveta KS Andraž, Anton Mešič: »Da bomo lahko vse zadano naredili do prazni- ka, gre zahvala tudi krajanom naše KS.« bomo odprli nov gasilski dom, obnovili dvorano v za- družnem domu in fasado. Omeniti moram tudi mrliško vežo, ki je zgrajena do tretje gradbene faze, dokončati pa je letos še ne bomo mogli.« Praznovanje bodo pope- strili še z raznimi prireditva- mi, ki bodo trajale ves teden. T. TAVČAR Nov gasilski dom, ponos andraških gasilcev. Na Dobrno pod kostanje Zanimive priretlitve In nov krajevni prospekt Tiuistično dništvo Dobrna in Toplice Dobrna sta ob po- moči številnih sponzorjev v teh dneh ponovno pripravila nekaj zanimivih tiuističnih prireditev, ki se bodo zaključi- le s tradicionalno sobotno Nočjo pod kostanji. Nocoj, v četrtek, ob 20. uri bo v jami Bierkeller na Dobrni slavnostni koncert ob baklah. Nastopili bodo Štajerski rogi- sti in domači Moški pevski zbor. Jutri ob 19. uri se bo v centru kraja pričela povorka grajskih konjenikov s prevze- mom grba in zastave Dobrne ter z nastopom godbe na piha- la iz Liboj, Štajerskih rogi- stov, folklorne skupine z Do- brne in Rečice pri Laškem. Sobotna prireditev Noč pod kostanji pa bo ponujala števil- ne nastopajoče na različnih prireditvenih prostorih. Goste bo verjetno pritegnila pred- vsem Helena Blagne. Posebej zanimiva pa bosta velik ognje- met in z baklami osvetljeni park. Ob tej priložnosti bodo pri- pravili tudi več razstav in sicer gobarsko, razstavo zelišč in zeliščnih izdelkov in poslikav na svilo. Ob razstavi starih prospektov Dobrne pa bodo predstavili tudi nov krajevni prospekt z naslovom Dobrna, kraj vreden svojega imena, ki ga je izdalo domače Turistično društvo v nakladi 50 tisoč iz- vodov. Ponujali ga bodo v šti- rih jezikih, v njem pa gostom predstavljajo zlasti zanimive pohodniške poti v okolici Do- brne. V bodoče bodo v pro- spekt vlagali še liste s predsta- vitvami gostiln, trgovin, kme- tij in zasebnih sob. Koncert brez dobrodelnosti Dobrodelni koncert, ki ga je v torek pripravila v Velenju Nacionalsocialna zveza Slove- nije, vznemirja duhove v Šale- ški dolini. Na koncertu naj bi nastopila Simona Weiss, ki tr- di, da je o nastopu ni nihče obvestil, NSZS pa je obdolžila prevare. Predsednik stranke Matjaž Gerlanc pravi, da so se pri organizaciji izogibali strankarske reklame, vsem kupcem vstopnic pa so stroške povrnili. Vse stroške je prevze- la stranka, ki bo v dobrodelne namene podarila še 210 tisoč tolarjev. Dljašica izkaznica Dijaška sekcija, ki deluje kot dijaška organizacija v ok- viru Študentske organizacije ' Univerze v Ljubljani dela na doslej največjem dijaškem projektu, ki so ga poimenovali Dijaška izkaznica. Poglavitni namen projekta je omogočiti slovenskim dija- kom prepoznavno izkaznico, s katero bi imeli določene ugodnosti in popuste ob naku- pu šolskih potrebščin, ob obi- sku kulturnih institucij, pri javnih uslugah, pri dodatnem izobraževanju, pri športnih aktivnosti v prostem času, pri zabavi dijakov, pri varčevanju in kreditiranju dijakov, pri opravljanju vozniških izpitov in še pri mnogih drugih dejav- nostih. Pri projektu jih podpi- ra tudi Ministrstvo za šolstvo, kjer so projekt ocenili kot zelo perspektiven. Izkaznica bo veljala štiri le- ta, plus eno leto, v primeru, da dijak eno leto zaostane, cena izkaznice pa bo simbolična. Oblikovana bo tako, da bo di- jaku omogočala čim lažje po- slovanje v modernejših knjiž- nicah in ustanovah, kjer upo- rabljajo črtno kodo. Dogovar- jajo se, da bo dijaška izkaznica veljala tudi kot legitimacijsko sredstvo. Ob izkaznici bodo iz- dali še brošuro, ki bo vsebova- la imena in naslove podjetij, ki so v kakršnikoli obliki pripo- mogla k realizaciji projekta in jo bodo dobili vsi dijaki v Slo- veniji. Dijaška izkaznica bo stopila v veljavo s 1. septembrom 1994. SIMONA BRGLEZ Plačevanje starih dolgov LJUBLJANA, 28. julija (Dnevnik) - Državni zbor je na izredni seji za zaprtimi vrati sprejel dopolnitev ustavnega zakona za izved- bo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvis- nosti republike Slovenije. Z dopolnitvijo so natanč- neje opredelili plačevanje dela dolga bivše SFRJ, ta- ko da Slovenija ne bi pla- čevala tudi dolgove drugih bivših republik. S sprejeti- mi dopolnitvami se usta- navljata dve novi banki Nova Ljubljanska banka d.d. in Nova Kreditna ban- ka d.d., kar ne bo imelo po- sledic za domače varče- valce. Množično vpisovanje certifikatov LJUBLJANA, 1. avgusta (Večer) — Nekateri skladi največjih družb, za kateri- mi stojijo velike banke ali druge znane institucije, so že čez polovico polni. Mno- žičnost pri odzivu na zbira- nje lastninskih certifikatov občanov je presenetila celo direktorje družb. Zlasti za- dovoljni so v Ateni, kjer bodo začeli polniti sklad Atena 2, in v KBM Infondu. Očiščeni novi banki LJUBLJANA, 28.julija (Delo) - Na novinarski kon- ferenci so predstavili vzro- ke in namene sprejetja sprememb in dopolnitev ustavnega zakona. Z njimi naj bi pred upniki zaščitili slovenske interese na fi- nančnem področju v med- narodnih razmerah. Na Novo Ljubljansko banko se bo preneslo celotno premo- ženje in poslovanje banke, ki ni povezano s staro drža- vo. Na ta način bo mogoče tudi do konca izpeljati sa- nacijo ljubljanske in mari- borske banke. Ponovno o lokalni samoupravi LJUBLJANA, 28. julija (Delo) - Poslanci državnega zbora so na izredni seji raz- pravljali, kako dokončati zahtevni projekt lokalne samouprave. Po predlogu komisije za lokalno samou- pravo naj bi zakon dodelali z merili za ustanovitev ob- čin, teritorialno členitev pa naj bi na podlagi ponovlje- nih referendumov dokon- čali šele leta 1996. Lokalne volitve naj bi bile decem- bra letos. SKD je menila, da so takšni predlogi proti- ustavni, zato so razpravo prekinili. Za pomoč ruandskim beguncem LJUBLJANA, 1. avgusta (Večer) - Na poziv medna- rodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmese- ca za pomoč ruandskim be- guncem se je odzval tudi Rdeči križ Slovenije. V ta namen zbira prispevke po- sameznikov in podjetij v denarju in blagu. Sred- stva je mogoče nakazati na žiro račun številka 50101- 678-51579, s pripisom Afrika. Št. 31 - 4. avgust 1994 7 Osebnost julija ponovno Jožef Hrastnik Za osebnost meseca julija smo sku- paj prejeli kar 605 glasov (od tega 75 glasov poslušalcev Radia Celje). Zma- gal je Jožef Hrastnik, šofer Izletniko- vega avtobusa, ki je zbral 111 glasov, na drugem mestu je Vinko Skale, foto- graf, ki ima 77 glasov, na tretjem me- stu pa dobrotnik Jelko Vidmar s 57 glasovi. Prvim trem sledijo Gregor Cankar, Ici je dobil 56 glasov (in zmagal v radij- skem glasovanju), Vinko Lavrinc ima 41 glasov, Anton Ratej 40, Vida Zu- pane 33, Pavli Platovšek je na osmem mestu s 24 glasovi, deveto mesto si z 22 glasovi delita Vili Ošlak in Milan Ma- urer. V zadnjem tednu tega meseca ste največ glasov dodelili Jožefu Hrastni- ku, kar 57. Gregor Cankar je dobil 56 glasov, Vinko Skale 37, itd. Med glasovalci Novega tednika in Radia Celje smo izžrebali deset nagra- jencev, ki bodo po pošti prejeli naše majice. To so: Irena Kunej, Zagrad 130, Celje; Angela Bizjak, Trnoveljska cesta 28, Celje; Larisa Lesjak, Spodnja Rečica 22, Laško; Peter Jaušovec, Ža- garjeva ulica 15, Celje; Stanka Štor, Podgrad 35, Šentjur; Mirko Žnidar, Gaji 6, Celje; Karmen Kočet, Podja- vorškova 9, Celje; Drago Ramšak, Rožni vrh 23, Šmartno v Rožni dolini; Francka Tanc, Pot v Hojsko 6a, Voj- nik; Vojko Žvižej, Tmovlje 191, Celje. Objavljamo že prvi kupon za oseb- nost meseca avgusta, prve rezultate vašega glasovanja bomo objavili v na- slednji številki časopisa. Izpolnjene kupone nalepite na dopisnico in jih pošljite najkasneje do ponedeljka, da bodo glasovi upoštevam v tekočem žrebanju. DAMJANA SEME Prvim desetim v mesecu juliju sledijo: Boštjan Strašek z 21 glasovi, Rolando Pušnik s 15 glasovi, dr. Peter Lipovšek je prejel 11 glasov, po 10 glasov so prejeli Zvone Štorman, dr. Boris Kramžar in Tone Domik, Nataša Podbregar Berginc je dobila 8 glasov, po 6 glasov sta prejela Božena Orožen in Dušan Folimac, 5 Ro- lando Kresnik, po 3 Maks Šikovec in Izidor Pečovnik. Dr. Slavko Peterlin, Sil- va Mikuž, Jože Horvat, Aleš Leve in Aleš Kucer so prejeli po dva glasova. Po en glas so v tem mesecu prejeli Miran Ra- utar, Miro Gradič, Jože Berk, Roman Pungartnik in Darja Orožim, Vlado Ma- rot. Brane But, Gorazd Mihajlov, dr. Ta- sič in dr. Andrej Žmavc. Bogat v srcu in notranjosti Na izboru za osebnost mese- ca julija so bralci Novega ted- nika in poslušalci Radia Celje izglasovali tretje mesto Jelku Vidmarju iz Celja. Nenavaden poklic ima, bolj poslanstvo kot poklic. Namenil se je postati dobrotnik in pomagati ljudem v stiski, socialni ali psihološki. »Dobrota je, da lahko komu kaj daš, ne da bi pričakoval povračilo,« pravi dvaintride- setletni Jelko Vidmar. Menda je bU v življenju velikokrat' opeharjen, zato ceni predvsem odkritosrčnost in poštenje. Tudi dobroto? Prav gotovo, če- prav jo je težko razumeti. Jel- kova zgodba o dobroti pa ima korenine v otroštvu. Niti me- sec ni bil star, ko je postal re- jenec za vse življenje. Pravih staršev ni nikoli spoznal. Nak- ljučna sprehajalka je novem- Vsta 1961 v kanti za smeti od- Ma novorojenčka, izmučene- ga, komaj pri življenju. Potem so ga dali v rejo in do sedmega leta je imel čudovito otroštvo. A tudi rejniške matere mu ni bilo usojeno imeti. Potem ko je umrla v prometni nesreči, jo je nadomestila tuja ženska. »Za- me se je pričelo gorje, neznos- no življenje, pretepanje... Z roko, s koso, z vilami... To je bila slaba stran mojega otroštva in dobra za življenje. Četudi je bilo trpko, je moralo biti poučno,« se spominja Jel- ko Vidmar. »Od petnajstega leta dalje sem skrbel sam zase. Iz Vojnika sem se preselil v Celje, v podnajemiško sobo. štipendijo sem prejemal, tega se dobro spominjam, bilo je 110 tisočakov, za sobo sem jih moral odšteti 100 in ostalo mi je zelo malo, premalo. In ven- dar sem želel dokazati, da zmorem nekaj postati. Pri rej- niški materi sem nenehno po- slušal, da sta zame le kramp in lopata.« Kalco Je postal icuhar telefonski terapevt Najprej se je šolal na medi- cinski šoU, to je bila njegova skrita želja, ki jo je skušal uresničiti. V tem času je imel prvo dekle, ki pa se je smrtno ponesrečilo. To pa je bil obe- nem povod za nova iskanja, saj je Jelko po dveh letih zapustil medicinsko šolo in se čez nekaj mesecev vpisal na gostinsko: »Trudil sem se, da bi mi uspelo končati šolo, kar ni bilo lahko. Za vsak dinar sem se moral pehati, tako je bilo ves čas. Ko so vrstniki uživali počitnice, sem jaz opravljal počitniško delo.« Šolo za natakarja in kuharja je uspešno končal in šest let delal v gostinstvu. V času, ko je opravljal delo, za katerega se je šolal, pa je skušal zadovo- ljiti tudi željo, da bi ljudem v stiski po svojih močeh poma- gal. Opravil je izpit za tera- pevta in pričel delati na telefo- nu za klic v sili. Postopoma se je zgodil preskok iz gostinca v terapevta: »Gnala me je že- lja, da bi pomagal. Že v otro- štvu sem rad priskočil na po- moč. Kot majhen deček sem pomagal nositi starkam naku- povalne torbe iz trgovine. Je bilo temu vzrok moje dobro sr- ce? Ali pa kos kruha, ki sem ga včasih dobil za nagrado?« Z'delom na telefonu za klic v sili, ki ga opravlja približno tri leta, pa se je povsem preu- smeril v humanitarno dejav- nost. Pred dvema letoma je ustanovil agencijo »Dejvid«, ki se ukvarja s svetovanjem in organizacijo družabnih sre- čanj. A le za zdaj, kajti ambi- cije sežejo veliko više: »Rad bi ustanovil društvo za humani- tarne namene. Če bo vse po sreči, bomo pričeli delovati v mesecu septembru, to bi bila popolnoma neprofitna dejav- nost.« Jelku Vidmarju je že uspelo izpeljati učinkovito hu- manitarno akcijo, in sicer v povezavi z ameriškimi mor- moni iz Salt Lake Cityja v Utahu. Marca letos so jim poslali 9 ton oblačil, ki jih je Vidmar razdelil med socialno ogrožene slovenske družine. »Tistemu, ki me v stiski pokliče, nakažem vsaj kakšno rešitev za njegove težave,« pravi Jelko Vidmar, »obenem pa ob tem, ko komu pomagam, bogatim svojo notranjost in nemalokrat odkri- jem tudi kakšno rešitev zase.« Samo v celjski občini so z oblačili pomagali 380 druži- nam, dva kamiona pomoči so poslali v Kranj, nekaj pa tudi v Zgornjo Savinjsko dolino, Kranj, tudi Maribor in Haloze. Mormonski otroci so sloven- skim vrstnikom darovali plat- nene torbe z igračami, šampo- ni in brisačami ter pošto s poz- dravi. Veliki hvunanitami akciji naj bi sledile podobne, a Jelko Vidmar je trčil ob problem, ki mu ni kos zaradi pomanjkanja denarja: »Možno bi bilo orga- nizirati dobavo ozimnice in šolskih potrebščin, kar pa ne bo mogoče, ker nimamo pro- storov, kjer bi lahko prispelo pomoč sluranili.« Pogovor lahko ponudi rešitev Bojda je Vidmarjeva agenci- ja za humanitarno pomoč prva te vrste na Slovenskem. Za zdaj se večjih hvimanitamih projektov ne bo mogel lotiti, še zmeraj pa svetuje po telefonu tistim, ki to želijo in nasvete potrebujejo. Kot je pisan svet, so pisane človekove težave, in vendar imajo skupne imeno- valce, to pa so alkohol, nasilje nad otroki, narkomanija, sa- momorilska nagnjenja, težave v zakonu... Dnevno ga po te- lefonu pokhče vsaj 10 ljudi. O učinkovitosti teh pogovorov pa pravi takole: »Pogovori so potrebni, učinek pa je odvisen tako od terapevta kot od sogo- vornika in njegove pripravlje- nosti za sodelovanje.« Najdalj- ši pogovor je trajal 7 ur. Naj- dalj se je ukvarjal z mladeni- čem iz Maribora, ki je grozil s samomorom in v Jelkovem domu stanoval mesec in pol. Najmlajšemu sogovorniku pa je bilo osem let. Telefon je za- vrtel takrat, ko ni mogel za- spati, saj so bili starši zdoma. »Bi mi ti povedal pravljico?« je vprašal Jelka. Pravljica je bila o Janku in Metki, malo dru- gačna, pa vendar pravljica. »Bi mi ti zapel še uspavanko?« »Pa boš ob meni, ko bom za- spal?« Deček je zaspal kar s te- lefonom v naročju. KSENIJA LEKIČ OSEBNOST JULIJA 1. Joief Hrastnik, šofer Izletnikovega avtobusa, za prijaznost, vzornost in točnost. 111 glasov 2. Vinko Skale, fotograf, za mednarodno priznane fotografije. 77 glasov 3. Jelko Vidmar, dobrotnik, za pomoč revnim. 57 glasov 4. Gregor Cankar, športnik, za osvojen naslov svetovnega mladinskega prvaka v atletiki. 56 glasov 5. Vinko Lavnnc, predsednik Strelske družine Laško, za požrtvovalno delo za strelsko društvo Rečica. 41 glasov 6. Anton Ratej, duhovnik, bolniški kurat, za pomoč ljudem v stiski. 40 glasov 7. Vida Zupane, višja medicinska sestra in vodja patronažne službe, za prizadevnost, požrtvovalnost in delo v Koronarnem klubu. 33 glasov 8. Pavli Platovšek, vodja ansambla Cmok, za dober izbor glasbe na prvi kaseti. 24 glasov 9. Vm Ošlak, voznik Izletnikovega avtobusa, za točnost in prijetno vožnjo. 22 glasov 9. Milan Maurer, avtomefianik, za odlično opravljanje dela in za prijaznost. 22 glasov Št. 31 - 4. avgust 1994 8 Sest in pol stoletil Habshuržanov Ob slovenskem prevodu zgodovine mogočne evropske rodovine Založba Mladinska knjiga je izdala slovenski prevod velike monografije »Habs- buržani«, ki je v originalu iz- šla leta 1992 pri zal6žbi Sty- ria. Knjigo je zasnovala, pozneje tudi scenarij za TV nadaljevanko, ki smo jo pri nas že gledali, arheologinja Brigitte Vacha, besedilo pa sta napisala zgodovinarja Walter Pohl in Kari Vocelka. Slovenci smo dobili v svo- jem jeziku eno najboljših to- vrstnih monografij o mogoč- ni vladarski rodbini, ki je le nekaj let manj kot sedem stoletij zelo pomembno vpli- vala na dogajanje v Evropi, velik del naše nacionabie zgodovine pa je tudi vezan nanjo. O Habsburžanih je bi- lo že veliko napisanega in marsikatero pero se je preiz- kušalo v opisovanju rodbine, ki je tudi na Slovenskem bi- la, zlasti po drugi svetovni vojni, zelo pomanjkljivo predstavljena in ideološko primemo prirejena. Monografija je razdeljena na dvanajst poglavij. Pisana je v duhovitem in sprošče- nem slogu, ki prikazuje predvsem vladarsko plat habsburške rodbine, čeprav je mogočna kot je bila, dala Evropi tudi druga zanimiva imena. Od 15. do 19. stoletja so imeli Habsburžani pred- pravico do položaja nemško- rimskega cesarja z izjemo v letih 1742 do 1752. Domala ves čas so vladali tudi na slo- venskem etničnem ozemlju, ko pa so v 16. stoletju zavla- dali tudi v Španiji, je nastal rek o habsburški državi, v kateri »sonce nikdar ne za- ide«, saj je bila razprostrta vse do Mehike. Habsburžani so bili zelo razvejana rodbina, saj je imela več velikih vej. Po Ru- dolfu I. so nastale veje: al- bertinska, leopoldinska, no- tranjeavstrijska, tirolska, španska, avstrijska, po poro- Id Marije Terezije s Francem L, lotarinškim vojvodo, pa je nastala habsburško-lotarin- ška dinastija. Zanimivo je, da so Habs- buržani po plati moških po- tomcev izumrli že v prvi po- lovici 18. stoletja, ko je mo- ral cesar Karel VI., ki je imel le dve hčeri, uveljaviti dru- žinski zakon o nasledstvu, da je lahko z dedovanjem tu- di po ženski črti zagotovil nedeljivost habsburških de- žel, kar je pripeljalo na pre- stol Marijo Terezijo. Vladarska moč habsbur- ške dinastije se je dokončno sesula s koncem prve svetov- ne vojne. Že leta 1916 so s smrtjo cesarja Franca Jože- fa I. odšli v zgodovino tudi »stari časi«. V letih sloven- skega osamosvajanja, zlasti pa leta 1991, je Slovenijo večkrat obiskal Oto Habs- burški, rojen leta 1912, naj- starejši sin zadnjega avstrij- skega cesarja Karla I., ki je umrl 1. aprila leta 1922, star 34 let v izgnanstvu na Made- iri, kjer je pokopan. Oto Habsburški, sedanji pogla- var habsburško-lotarinške hiše, je ves čas podpiral osa- mosvojitev Slovenije v evropskem parlamentu. Dr. Anton Korošec, držav- nozborski poslanec na Du- naju, naj bi na zadnjem spre- jemu pri cesarju Karlu 1.12. oktobra leta 1918, ki ga je s solzami v očeh rotil, naj vendar Slovenci ostanejo zvesti Avstriji, dejal: »Veli- čanstvo - prekasno! (Maje- stet, es ist zu spat!)« Omenjena monografija v strnjenem, a zelo berljivem slogu polnokrvo slika podo- be ljudi in dogodkov, ki so povezani s Habsburžani. Slovenci smo omenjeni le v zvezi s Celjskimi grofi. V drugem poglavju, ko v pre- težni meri teče beseda o Fri- deriku III. in Maksimilijanu I. so na 65. strani omenjeni Celjski grofje takole: »Na Štajerskem so se povzpeli Celjski grofje in postali po- membni tekmeci Habsbur- žanov.« Na strani 70 lahko beremo: »Grof Ulrik II. Celj- ski, v svaštvu z Luksembur- žani, je imel bogate posesti na Koroškem, Kranjskem, Štajerskem in Hrvaškem ter veliko vlogo v avstrijski pa tudi ogrski politiki.« Ulrik je omenjen tudi na 74. strani v zvezi z uporom proti cesar- ju Frideriku IIL, ki so ga oblegali v Dunajskem No- vem mestu zaradi spletk in načrtovane ugrabitve Ladi- slava Posmrtnega, (po očeto- vi smrti rojeni sin kralja Al- brehta II., njegov skrbnik je bil Friderik HI.) ».. .S posre- dovanjem salzburškega nad- škofa se je pred mestom več- krat sestal z Ulrikom Celj- skim in drugimi vstajniškimi voditelji.« Po uporu, kjer je moral Friderik popustiti, so Ladislava bučno pospremili na Dunaj. Nekaj časa je bil varovanec Ulrika Celjskega. Toda mladi vladar je v Pragi dočakal polnoletnost, potem pa je 1475 umrl, z njim pa je izumrla albertinška veja Habshuržanov. Po smrti Ul- rika II. je Friderik III. neiz- prosno zahteval celjsko de- diščino, saj je bilo tako dolo- čeno tudi v pogodbi med Ce- ljani in Habsburžani. Ob cesarju Maksimilijanu I. v omenjeni monografiji ne bomo naleteli na nobeno slo- vensko ime, čeprav je bil Ce- ljan Tomaž Prelokar zaradi svoje sijajne izobrazbe že pri njegovem očetu večkrat v di- plomatskih misijah, Maksi- milijanu pa je bil že v otro- štvu humanistični vzgojitelj. Obstajajo celo domneve, da je Maksimilijana učil ne le latinsko, temveč tudi sloven- sko. Z omenjenim cesarjem je močno povezano ime prvega uradnega dunajskega škofa Jurija Slatkonje, Ljubljan- čana po rodu, ki ga je cesar povabil na Dunaj kot glasbe- nika in teologa. Kot odlične- ga glasbenika zato, da bi so- deloval v dvomi kapeli, kjer je kmalu prevzel njeno vode- nje in močno dvignil tedanjo glasbeno kulturo na Dunaju. Za potrebe svoje dvome ka- pele je ustanovil tudi otroški pevski zbor, ki je bil pred- hodnik danes po vsem svetu znanih »Diinajskih pojočih dečkov«. Kot teolog pa je Slatkonja postal leta 1513 prvi dunajski uradni škof prav na cesarjevo željo. Kak- šen pomen je cesar dal temu dogodku, pove podatek, da je na isti slovesnosti v kate- drali Sv. Štefana 13. novem- bra leta 1513 bila tudi blago- slovljena nova krsta cesarje- vega očeta Friderika III., na kateri je upodobljen tudi grb Kranjske. Pavel Oberstein, ki je bil doma iz Radovljice, je na Dunaju doštudiral leta 1505, zatem pa še v Ferarri. Na Maksimilijanovem dvoru je bil diplomat, sicer pa je sodil v sam vrh dunajskega huma- nističnega krožka. Cesarju je spisal tudi panegirik (hval- nico), v njej pa govori o ce- sarjevi izobraženosti in zna- nju jezikov, omenja pa tudi, da mu je leta 1513 cesar uka- zal, naj mu sestavi slovar slovenskega jezika. V knjigi bomo tudi zaman iskali Jurija Vego, čeprav delo opisuje zmagovite boje cesarske vojske pred Beo- gradom leta 1789, ki jih je vodil znameniti general Gi- deon Laudon. Kalemegdan- sko trdnjavo je 8. oktobra le- ta 1789 zvečer premagal rav- no Vega, ker je priredil mož- narje tako, da so lahko stre- ljali z močnejšimi granata- mi. A vso njegovo slavo je tedaj pobiral njegov pred- stojnik grof Colloredo in šele avstrijska zmaga pri Manhe- imu proti Francozom mu je pripela na prsi že davno za- služeni red Marije Terezije, tedaj najvišje cesarsko voja- ško odlikovanje. Če bi se še bolj poglobili v podrobnosti, bi našU še več mest v knjigi, kjer nas ne bi smelo začuditi, če bi naleteli še na kakšno slovensko ime v zvezi s Habsburžani. A ga ne najdemo. Toda tudi to ni nič nenavadnega. Te vezi so bile zlasti na nižjih, instru- mentalnih ravneh delovanja dinastije, tako razvejane, da bi njihovo naštevanje zavze- lo preveč prostora. Prav pa je, da se spomnimo vsaj na najbolj očitne primere. Seveda ni ob branju ome- njene obsežne knjige, ki je od vseh doslej doživela največji, tudi prodajrii uspeh, odveč vprašanje: kaj s Habsburža- ni danes? Morda bo ravno zaradi te- ga komu najbolj zanimivo razmišljanje v zadnjem po- glavju o domotožju po sred- nji Evropi, ali pa o habsbur- škem mitu. Dinastija pač ni bila edina v Evropi, ki bi po- membno krojila usodo stare celine, saj so bile tudi dmge, toda še zdaleč ni bila le av- strijska. Ima pa mnoge po- sebnosti: od »nenavadnega« odnosa do svojih tmpel (lo- čevanje srca od telesa), do degeneracij zlasti v 17.in 18. stoletju in statusnega stmk- turiranja, saj je še v 20. sto- letju njihovo gospostvo slo- nelo na srednjeveških podla- gah. Na prestol so se povzpe- njali v imenu križa, položaj pa so si utrjevali kot vsi dm- gi v svojem času, a oni še bolj trmasto in zvito s porokami in vsemi tistimi prijemi, ki so širili njihovo posest. Že v 15. stoletju so sanjali o »svetovni državi« in šele leta 1804 so cesarji postali avstrijski in ne več rimsko- nemški. Knjigo, ki je oblikovana po originalni izdaji, sta pre- vedla Nada in Dušan Voglar, verze pa je prevedla Gitica Jakopin. Na Slovenskem bo prav gotovo našla mnogo ra- dovednih bralcev, zlasti zdaj, ko smo tudi v času obu- janja doslej namemo prezr- tih oblik življenja ljudi z mo- dro krvjo in ko smo soočeni z bližnjimi srečanji lastni- njenja tistega dela naše de- diščine, ki je povezan z živ- ljenjem in lastnino plemstva na Slovenskem. Morda bo prav ta knjiga komu pomagala postaviti nekatere pojme na pravo mesto, kar bi bilo koristno vsaj z dveh razlogov: prvi je ta, da nam vsebina razkrije blišč in bedo vsake veličine in nam pomaga razumeti ne- katere dogodke v naši zgo- dovini ravno z načinom vla- danja Habsbvu-žanov; v dm- gem pa se skriva nujnost ti- ste preudamosti pri vredno- tenju zgodovinskih pojavov, ki jo omogoča in hkrati zah- teva časovna distanca. Mor- da bi lahko v njej kaj korist- nega videli tisti, ki danes ho- čejo nekritično oponašati navade in vrednote »pleme- nitih«, a tudi tisti, ki z vsa- kim ponovno omenjenim predstavnikom »preteklosti« vidijo strah pred restavraci- jo »preživetega«. DRAGO MEDVED Nove knjige Cankarjeve založbe Pri Cankarjevi založbi so v zadnjem času izdali kar ne- kaj novih knjižnih del z različ- nim literarnim predznakom. Poljudno zgodovinsko knji- žico z naslovom Soška fronta je napisala Petra Svoljšak. V njej opisuje dogodke, pove- zane z enim največjih bojišč iz prve svetovne vojne. Na mej- nem področju med slovenskim etničnim ozemljem in Italijo ob reki Soči se je od jimija 1915 do septembra 1917 zvr- stilo enajst ofenziv, ki so skup- no terjale več kot milijon žr- tev. Svoljšakova natančneje opiše okoliščine in dejstva s tega bojišča, tekst pa je do- polnjen z dokumentarnimi fo- tografijami iz tistega časa ter novejšimi, ki prikazujejo spo- menike, kateri so ostali v spo- min in opomin na to veliko morišče. V okviru domačega lepo- slovnega programa so natisnili roman Toneta Perčiča Izga- njalec Hudiča. Sodobno struk- turirana proza obravnava ra- zlične dogodke novejšega časa, povezane s Hitlerjem, Stali- nom in drugimi zgodovinskimi figurami, med te pa avtor spretno vplete pripoved. Japonski pisatelj Ueda Aki- nari, ki je živel v osemnajstem ter začetku devetnajstega sto- letja se je sprva ukvarjal z liri- ke, še večji uspeh pa je dosegel s pisanjem zgodb. Ključne v njegovem opusu so Pripovedi ob deževnem mesecu, ki so se- daj izšle tudi v slovenskem prevodu. Zgodbe so napisane v izbrušenem slogu in temelji- jo na japonskem ter kitajskem izročilu, v njih pa opisuje raz- ne srhljive, fantastične in nad- naravne pojave. Založba pa je tudi izdala obsežno antologijo Sodobna špansko ameriška poezija. V njej so s kratkimi biografija- mi in izborom pesmi predstav- ljeni najvidnejši srednje in južnoameriški pesniki, katerih vpliv je zelo viden v celotni svetovni literaturi. Med njimi so Octavio Paz, Pablo Neruda, Cesar Vallejo, Jorge Louis Borges in drugi, skupno je predstavljenih štirideset av- torjev, antologijo pa je uredil Ciril Bergles. BORIS GORUPIČ Kozolci na Nizozemskem Od prvega do enajstega avgusta bo v Nizozemskem mestu Dronten prvi zlet mladih. V okvim projekta Evropska razvojna vas se bo Slove- nija predstavila z razstavo Slovenski kozolec - the Slove- nian Hay-rack. Prikazali bodo fotografije in 18 maket različnih slovenskih kozolcev, ki so jih pripravili arhi- tekt Boran Hrelja, fotograf Jaka Čop in etnolog dr. Tone Cevc. Razstava sodi v projekt Pot kultume dediščine. SM Razstava Stanislava Stojanoviča v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju pote- ka slikarska razstava domači- na Stanislava Stojanoviča, ki predstavlja dela z različnimi motivi. Stojanovič se s slikarstvom ukvarja ljubiteljsko, po izo- brazbi je namreč zdravnik in je že dalj časa zaposlen v otro- škem dispanzerju v Velenju. Od leta 1981 je član društev šaleški' celjskih likovni- kov, \ preteklih desetih let je soucioval na mnogih sli- karskih kolonijah, skupinskih razstavah, pripravil pa je tudi več samostojnih predstavitev svojih slik. Nekatere podobe, ki jih Sto- janovič ustvarja, se neposred- no povzete iz njegovega delov- nega okolja. Gre za portrete fantov in deklic, katere srečuje pri svojem vsakdanjem delu, ko k njemu prihajajo na zdravljenje. Portreti teh otrok izražajo posebna duševna sta- nja, in v njih lahko razberemo radovednost, pričakovanja, nezaupanje, strah in nmogo drugih, značilnih za otroško doživljanje ob srečanju z zdravstveno ustanovo ali sa- mim zdravnikom. Stojanovič omenjene portrete riše s tušem ali flomastrom in s tem dobiva izrazito kontrastne risbe, kar daje podobam še dodatno psi- hološko ekspresivno vrednost. Poleg figuralike Stojanoviča močno priteguje tudi krajina v svojih različnih oblikah, ka- tere narekujejo spremembe letnih časov oz. sami konkret- ni motivi, ki si jih je slikar izbral. Prevladujejo klasični pokrajinski izseki z drevjem, gozdnimi predeli, travniškimi ravninami, rekami. K moti- vom se slikar približuje subtil- no in postop>oma, vsak posa- mezni element dobiva svoje trdno mesto v okviru kompo- zicije, nakar se harmonično spaja s sosednjimi. Precej po- zornosti namenja izbranemu koloritu, katerega izbira pod vtisom dominantnih barv v naravi, nato pa jih prilagaja svojim likovnim idejam s kate- rimi opozarja na avtorski od- nos do svoje slikarske ustvar- jalnosti. BORIS GORUPIČ Št. 31 - 4. avgust 1994 9 Sprehod po galaksiji Tehniška založba Slovenije je ne- javno izdala novo prozno delo celjske- ga pisatelja Franca Puncerja. Naslov Imjige je Wemarus in tudi ta je, kot ostale njegove predhodne iz žanra znanstvene fantastike. Roman Wemarus je avtor napisal v prvi osebi, glavni junak pa je Frenk, tako rekoč povsem običajen mož iz so- seščine. Ko preživlja dneve počitka na podeželju v nekem odmaknjenem kra- ju, doživi nenavadno srečanje z We- marusom, ki ima človeško podobo, a je nekakšno superiorno nezemeljsko bit- je z izjemnimi sposobnostmi. Lahko izginja, se poljubno pojavlja na različ- nih mestih in razpolaga z nevidno fi- zično močjo. Frenku pojasni, da on in drugi, ki so z njim, opazujejo dogaja- nja na našem planetu, ter preučujejo človeško vrsto. Zaupa mu tudi, da so v času naše prazgodovine vzeli nekaj primerkov naših prednikov ter jih ek- sperimentalno razselili na več različ- nih planetov, z namenom, da vidijo kako se bodo v novih okoliščinah raz- vili. Frenk postaja vse bolj radoveden in Wemarus mu v nadaljevanju tudi dejansko omogoči obisk planetov, na katerih sedaj živijo Zemljanom podob- ni, pri čemer doživlja neverjetne iz- kušnje in spoznava različne civilizaci- je, ki so v danih okoliščinah nastale. Puncer je pri pisanju romana po- vsem prosto pot domišljiji in v središče postavil skrivnostno vprašanje, ki nas seveda vse zanima, in se glasi: ali je še kje v vesolju življenje podobno naše- mu? Odgovor, ki je pozitiven nam po- nuja skozi literarno formo znanstveno fantastičnega romana, kar sicer pome- ni, da je izmišljen in da nima relevant- ne teže. Vendar pa takšen odgovor bralca sploh ne moti, saj poleg možne- ga prikaza zimaj zemeljskega življenja gre predvsem za dinamično in občasno tudi duhovito napisano pripoved, ki ima namen predvsem zabavati, po- sredno pa seveda napeljuje na razmi- slek o raznih mogočih dogajanjih v skrivnostnem vesolju in tako tudi nam dodobra rzizvname domišljijo. BORIS GORUPIČ Likovniki na Piištanju Na Piištanju, v osrčju Kozjanskega, so pred kratkim pripravili fol- klorno Binkoštovanje, v tem tednu pa je pri njih skupina akademskih sli- karjev. Ti se udeležujejo 6. slikarske kolonije li- kovnih pedagogov Pil- štanj 94, ki jo organizira- jo vsako drugo leto. Letos so povabili Darinko Pa- vletič-Lorenčak iz Celja, Karla Plemenitaša iz Ljubljane, Petra Krivca iz Vojnika, Milana Lo- renčaka s Sladke gore ter Andreja Kelemino iz Podčetrtka. Kolonijo pri- pravlja Kulturno pro- svetno društvo Lesično- Pilštanj. Nekaj del, ustvarjenih na preteklih likovnih kolonijah, si je mogoče ogledali v pil- štanjskem likovnem raz- stavišču. Razstava slik Gorana Horvata in kipov Ede Žibrat S koncem tega tedna se v Razstavnem salonu zdravi- lišča v Rogaški Slatini izteka razstava dveh avtorjev, slikar- ja Gorana Horvata ter kiparke Ede Žibrat. S svojim likovnim opusom se Goran Horvat predstavlja javnosti že dobrih dvajset let in v tem času so njegova umet- nostna iskanja šla v različne smeri. Spominjamo se njego- vih obsežnih in monumental- nih ciklov za katere je jemal pobude iz raznih virov od bi- blijskih, literarnih ali umet- nostnih. Dela, ki so razstavlje- na v Rogaški Slatini, pred- stavljajo nekoliko bolj zaseben svet umetnika, hkrati pa je tu- di mogoče govoriti o serijah. Del slik je naravnanih na mo- tive iz tako imenovanega vsakdanjega življenja in v ka- tere slikar projecira svoja do- življanja iz mladosti, odnose s svojimi bližnjimi ah portreti- ra značilne gostilniške figure na kakršne povsod naletimo in so si skorajda identične. Hor- vat razstavlja tudi krajinske podobe iz Zgornje Savinjske doline, njegovega domačega okolja in na slikah se zvrstijo posamezni kraji oziroma izse- ki iz flore. Del značilnostih njegovega sUkanja je v tem, da avtor ohranja mnogo vzpored- nic s svojimi prejšnjimi deli, na primer v iskanju kontra- stov med barvnimi plastmi, ploskovitim oblikovanjem mo- tivi, ali njihovo poudarjanje s temnimi konturami. V istem razstavišču se s svo- jimi kiparskimi deli predstav- lja tudi Eda Žibrat iz Ljublja- ne. Material v katerem obliku- je svoje izdelke je glina, med- tem, ko vsebinsko vstopa na polje figuralike. Izdelala je vr- sto portretov ter figur, med katerimi so tudi liki iz krščan- ske religije. Razstavo obeh avtorjev, ki bo na ogled do konca tedna, bodo nadomestile slike Milo- vana Valiča iz Nove Gorice, ki bo razstavljal do zadnjih av- gustovskih dni. BORIS GORUPIČ Slikar iz veselja Jože Barachini iz Radeč je verjetno eden najboljših ino- vatorjev med slikarji, saj je pred leti dobil na Celjskem obrtnem sejmu Lobetovo na- grado za inovacijo, danes pa ga kot slikarja srečamo s svoji- mi upodobitvami na številnih samostojnih in skupinskih 'dzstavah in je eden od najbolj ?ktivnih članov likovne sekci- »Februar« iz Celja. Imata inovatorstvo in sli- ^^stvo kakšne skupne točke? Lahko bi rekli da. F*redvsem ^ jima skupna predstava prostoru in zanimivo, v obeh ??inierih si ni mogoče privoš- ^^i konstrukcijske napake. Na svojih slikah prikazujete ^«lno posneti svet. Kateri ""•otivi so vam najbolj pri srcu? . .f*ravzaprav bi težko delal ^^me. Če pa že moram kakš- ^Sa posebej izdvojiti, potem bi moral omeniti motive iz na- rave, lovske in ribiške motive, pa tudi tihožitja in portrete. Tisti, ki vas bolje poznajo, vedo, da ste tudi navdušen fo- tograf? Fotografije mi predstavljajo motiv na katerem lahko upo- rabljam slikarske tehnike. Rad uporabljam čmo-bele fotogra- fije, barve pa si potem zami- _ slim sam. Ali kot slikar živite dvojno življenje, ali se vaše slikarsko in zasebno življenje preple- tata? Sam kot slikar ne čutim no- bene jasne ločnice med zaseb- nim in sUkarskim življenjem. Na katerih razstavah ste že bili letos navzoči s svojimi sli- kami? Ljubitelji slikarstva so si lahko ogledali moje razstave predvsem v Posavju in na šir- šem Celjskem območju. Za na- slednje leto pa pripravljam razstave v Zasavju, Ljubljani, Rogaški Slatini ter najmanj eno v Avstriji. Se mora slikar ozirati na mnenje javnosti, ali ga lahko ta zapelje na napačno pot? Iz lastnih izkušenj lahko po- vem, da so k sreči slike, ki so všeč meni, doživele ugoden odziv tudi v javnosti. Kaj je za uspeh v slikarstvu najpomembneje: sposobnost opazovanja, temperament, ob- čutek za slikanje...? Predvsem poznanstva. Pomeni za vas likovno ustvarjanje duhovno terapijo? Na nek način res. Na ta na- čin pač arhiviram svoj pogled na lepoto. Predvsem pa mi sli- kanje na prijeten način zapol- njuje prosti čas. Ali slike nastajajo postopo- ma, torej jim vsak dan kaj do- date, ali jih najprej naredite in potem uničite, kot je to počel Picasso? Doslej sem bil še z vsako sli- ko zadovoljen in jih torej ne trgam, obstaja pa občutek, da bi bilo kdaj kakšno stvar res mogoče narediti tudi bolje, kar pa skušam upoštevati pri upo- dobitvah drugih slik. So na vaše miselno steblo ta čas vcepljene še kakšne ideje? Načrti so. Ta čas tečejo po- spešene priprave za izdajo ko- ledarja s pokrajinskimi moti- vi. Za naslednje leto priprav- ljam tematske razstave, pri- pravljam oljnate slike na os- novi lesorezov evropskih moj- strov 19. stoletja. Idej in moti- vov pa imam za najmanj 300 shk. FRANCI ČEČ Dvanajstič festival Radoviiica Koncertna agencija Klemen Ramovš management je pripravila že 12. festival Radovljica 1994, ki se bo pričel v soboto, 6. avgusta in bo s sedmimi koncerti trajal do 20. avgusta. Prvi festivalski dan bo nastopil ansambel za staro glasbo Early music Ensemble iz Londona. V torek, 9. avgusta bosta nastopila violončelist Ivan Monighetti iz Moskve in čembalist Shalev Adel iz Tel Aviva. Accentus je ansambel za staro glasbo z Dunaja, ki bo nastopil v četrtek, 11. avgusta. Harfista Andrewa Lawrenca-Kinga bodo ljubitelji glasbe poslušali v soboto, 13. avgusta. S kljimasto flavto bo nastopila Marijkw Miessen iz Amsterdama skupaj s čembalistom Glenom Wilsonom iz Londona v torek, 16. avgusta, v četrtek, 18. avgusta pa se bo avditorju predstavil flamski kvartet kljunastih flavt Vier Op'n Kij. Zaključni festivalski nastop bo pripadal v soboto, 20. avgusta plesni skupini za staro glasbo La follia iz Firenz. D. M. PRIREDITVE OMCERTI V jami Bierkeller pri Dobrni bo drevi ob 20. uri, koncert; Moškega pevskega zbora Dobrna, pod vodstvom Emila Lenar-j čiča in lovskih rogistov. t V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo jutri, v petek ob| 20.30, koncert harfista Bronislava Prinčiča, mandoUsta Vladi-1 mirja Horvata in kitarista Igorja Sajeta. i AZSTA.VE V Likovnem salonu v Celju si lahko do sobote ogledate dela Roberta Ograjenška, od 11. avgusta dalje pa bo grafike razstav- ljala Zora Stančič. Na Dobrni si lahko od jutri, petka do 22. avgusta, ogledate prvo razstavo slikarke amaterke Sabine Majcen, ki bo razstavila izdelke iz svile na temo zelišča iz okolice Dobrne. Na velenjskem gradu si lahko ogledate razstavo fotografij čla- nov Zveze štajerskih umetnikov iz Gradca, ki jo je pripravila Galerija kulturnega centra Ivana Napotnika iz Velenja. V prostorih Interkontrakta v Celju so na ogled likovni izdelki, nastali pri pouku likovne vzgoje na višji stopnji in likovnem krožku osnovne šole Glazija. V Novi galeriji Razstavnega salona v Rogaški Slatini je odprta razstava 1. likovne kolonije članov sekcije KUD Univerzitet- nega kliničnega centra in Medicinske fakultete v Ljubljani. V Grafičnem muzeju v Rogaški Slatini bo do 22. avgusta odprta razstava z naslovom Morje na starih grafičnih listih. V Zdravstvenem domu Celje si lahko ogledate poslikavo krožni- kov, doktorja Rajka Livia. V tovarni Etol v Škofji vasi razstavlja likovna dela v tempera tehniki Dragica Fajs. V galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju si lahko ob 65-letnici Stanislava Stojanoviča, ogledate razstavo njego- vih slikarskih del. V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini si lahko do jutri še ogledate razstavo slik Gorana Horvata in skulptur Ede Žibrat, od sobote dalje pa razstavo likovnih del Milana Valiča iz Nove Gorice. V n. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju si lahko ogledate razstavo fotografij iz obdobja 1930-1970, šmarskega fotokroni- sta Slavka Ciglenečkega, v I. nadstropju pa razstavo Potovanje v daljne dežele. I M O Celje: Union od 4. do 10.8. ob 18.30 in 20.30 ameriški fihn Pohcaj iz Beverly Hillsa 3; Metropol 4. do 8.8. ob 19. uri ameriški film Duh iz računalnika, ob 21. mi ameriški film Helena iz škatlice, 9. in 10.8. ob 19. uri ameriški film Živi in ob 21. uri ameriški film Helena iz škatlice; Letni kino od 4. do 10.8.3 ob 21.30 ameriški film Ledene steze. Kino Žalec 5.8. ob 20. uri ameriški fihn Nebo in zemlja, 6.8. ob 20. in 7.8. ob 18. in 20. uri ameriški film Moja pimca 2. Kino Dobrna 7.8. ob 19. uri ameriški film Beethoven II. Kino Rogaška Slatina 6. in 7.8. ob 18. in 20. uri ameriški film Aljaska v plamenih. T A L O Na Dobrni bo v soboto tradicionalna prireditev z naslovom Noč; pod kostanji. V Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo v torek ob; 20.30, večer slovenske folklore v izvedbi folklorne skupine] France Marolt iz Ljubljane. '\ Št. 31 - 4. avgust 1994 10 S2. dan hmeljarjev Turistični delavci v Bra- slovčah se s pomočjo organi- zacij in društev ter KS Bra- slovče že dalj časa priprav- ljajo na tradicionalno prire- ditev Dan slovenstkih hme- ljarjev, ki bo letos 13. in 14. avgusta v Braslovčah. Osrednja prireditev bo 14. avgusta. Že dopoldne ob 10. uri bodo na dvorišču Kmetij- ske zadruge Braslovče odprli razstavo kmetijske mehani- zacije, osrednja prireditev Predsednik Turističnega društva Braslovče, Brane Strojanšek: »Pri turističnem društvu Braslovče smo se v letošnjem letu lotili obnove žovneškega gradu, veliko smo naredili pri obnovi pri- reditvenega prostora in pri jezeru Braslovče.* pa se bo pričela ob 15.30 uri s krajšo povorko. Predstavili bodo novega starešino, spremljevalko in predajo starešinstva. Obiskovalcem se bodo s skoki z Dobrovelj predstavili člani domačega jadralno padalskega kluba, svoje veščine pa bodo prika- zali tudi člani lokostrelskega kluba Polzela. Že v soboto zvečer se bo pričel veseli del, kjer bo igral ansambel Za- savci, v nedeljo pa ansambel Marela. Seveda pa bo v ne- deljo popoldne še marsikaj zanimivega. Po dolgih letih bodo zopet prikazali ročno obiranje hmelja. T. TAVČAR Na Kum Posavski Triglav, Kum (1220 metrov), je izredno lepa ter dobro obiskana planinska točka. Dostop je mogoč s kar štirih strani, prav tako po ce- sti. Iz Hrastnika je približno tri in pol ure hoje, poplačani pa smo s čudovitimi razgledi po Zasavju, Dolenjskem ter Štajerskem. Nekdaj je bil Kum znan romarski kraj z dvema cerkvama, ohranila pa se je cerkev sv. Neže, s posebej sto- ječim zvonikom. Planinski dom je odprt stalno, z izjemo četrtkov. V domu sta prijazna oskrbnika, pozorna do planin- cev. Privlačne so tudi njihove zmerne cene za domačo hrano in pijačo. Planinska postojan- ka je resnično lepo urejena in čista. RUDI MRAZ Košnja žena v nedeljo, 14. avgusta bodo pod planinsko kočo Hom že enajstič pripravili košnjo že- na, v tej prireditvi, ki kaže po- membnost ženske roke na kmetiji,- bodo ženske kosile, moški pa grabili. SČ Dlinova ceste na Boč v začetku tedna so se pričela sanacijska dela na cesti Polj- čane-Boč. Cesto naj bi popravili predvsem z udarniškimi deli, v katerih bo sodelovalo 20 ljudi. Pobudnik za obnovo je Roman Demše, najemnik Restavracije na Boču, dela pa naj bi trajala predvidoma dva tedna. TASK Srečanje pod Bohorjem Prosvetno društvo Zarja v Šentvidu pri Planini bo tudi letos pripravilo Srečanje pod Bohorjem. Letos bo prireditev dru-. gačna od prejšnjih, saj bo nastopil samo en ansambel in sicer letošnji slavljenec Lojze Slak, medtem ko se bodo v prvem delu predstavili domači harmonikarji, dobitnik plakete Avgusta Stanka na lanski Zlati harmoniki na Ljubečni Franc Rajgl iz Kozjega in odlični slovenski citrar Miha Dovžan. Prireditev Srečanje pod Bohorjem v Šentvidu pri Planini bo 7. avgusta od 17. ure dalje. ova kapela v Globokem v Globokem, v okolici Šmarja pri Jelšah, so pred dnevi pripravili blagoslovitev nove vaške kapele. Z njo so nadomestili razpelo v križišču vasi, ki je bilo v slabem stanju. Zamisel da bi vaščani posta- vili kapelo, se je porodila Mi- lanu Užmahu in Francu Aisenkolerju, ki sta se nato posebej potrudila pri zidar- skem delu. S kapelo so želeli pridobiti simbol Globokega, zato so gradnjo podprli tudi drugi vaščani, ki so pokazali veliko složnosti že pri drugih vaških naložbah. Na blagoslovitvi se je zbralo veliko ljudi iz širše šmarske okolice. Nov okras kraja je blagoslovil šmarski dekan Jo- že Golob, krajanom se je zah- valil tudi šmarski župan Jože Čakš, zapel pa je šmarski žup- nijski zbor. Trak je prerezala najstarejša vaščanka Globo- kega, 91-letna Antonija Je- senko. BJ Urejalo cesto in križišče Na Polzeli te dni urejajo križišče in širijo cesto, ki vodi k Pohištveni industriji Garant. Križišče je bilo prometna črna točka na Polzeli, vendar so se številne prometne nesreče na srečo končale brez hujših posledic. Pred ureditvijo ceste so morali prestaviti elektrovoda, telefonske kable, CATV kable in zgraditi kanalizacijo za meteorne vode. Ker bosta cesta in križišče nekaj dni zaprta za promet, so dela uskladili s časom, ko ima tovarna Garant kolektivni dopust. ________- _......_________________________...... .......___________.___....................... .......^..^ . .XTAVČAja Visok Jubilej gasilcev OJstriške vasi-Tabor Gasilsko društvo Ojstriška vas-Tabor je v petek in soboto praznovalo 90-letnico obstoja. Jubilej so počastili s prevzemom novega orodnega vozila TAM, obnovili so tudi dvorano gasilskega doma. Slavnostno sejo so imeli v petek zvečer, ko je o delu društva govoril predsednik Jože Bibič, podeliU pa so tudi več republiških in občinskih odlikovanj. Osrednja slovesnost je bila v soboto popoldne s slavnostno parado in prevzemom novega orodnega vozila TAM, ki ga je blagoslovil taborski dekan, Leopold Selčan. Pokrovitelj je bila Kovinotehna leasing, precej denarja za nabavo vozila pa je prispeval tudi izvršni svet občine in številni botri, obrtniki in delovne organizacije. Na sliki: Poveljnik OGZ, Franci Naraks, čestita Jožetu Ribiču, predsedniku GD Ojstriška vas-Tabor. _ _ ■ ^ .. ^ T. TAVČAtt Porumeneli podlistki v ilrobnih zvezkib Tudi Marija in Martin Arlič iz vasi Konjice pri Šentruper- tu v občini Laško sta iz druži- ne naših zvestih naročnikov. Novi tednik prebirata že več kot štiri desetletja in se mu tudi v prihodnje ne namerava- ta odreči. »Če sva bila naročnika v hu- dih časih, ko sva pri šestih otrocih bila bitko za preživet- je, tudi zdaj ni nobenega ra- zloga, da bi to dolgoletno tra- dicijo prekinila. To je ena ti- stih reči, na katero se enostav- no navadiš, saj moraš biti koli- kor toliko na tekočem, kaj se v tem našem okolju dogaja,« sta nam pripovedovala Marija in Martin, Id zakonske in dru- žinske tegobe ter veselje in srečo skupno doživljata že polnih osemintrideset let. Na časopis, takratni Celjski tednik, se je naročil Martin Arlič. To je bilo v letih, ko je bil še sam in ko si je začel služiti kruh pri elektroplavžu štorske železarne. »Takrat so bile akcije za nove naročnike Celjskega tednika po tovar- nah, pa so tudi mene prepriča- li, da sem postal naročnik. Od takrat dalje je to edini časopis, ki je redno pri hiši. Na Kmečki glas, ki je na podeželju najbolj bran časopis, pri nas nismo naročeni, saj smo bolj kočarji kot pravi kmetje. Dve kravi imamo, nekaj malega lastne zemlje in gozd, ostalo pa ima- mo v najemu,« je povedal Mar- tin Arlič, Marija pa je dodala: »Zdaj nam ni hudega, hudi ča- si, ko sem bila sama s šestimi otroki, ker je mož delal pri plavžu tako rekoč noč in dan, vse nedelje in praznike, so mi- mo. Skupaj s sinovo družino živiva, in jaz zdaj nimam več toliko skrbi kot nekoč. Mož pomaga mladima dvema pri delu na zemlji, jaz pa gospodi- njim in pazim na dva vnučka, sicer pa imava danes že deset vnukov. Najbolj veselo je, ko pridejo otroci in vnuki na obisk, vsi se radi vračajo domov.« Kot spomin na zgodnja na- ročniška leta sta nam Marija in Martin Arlič pokazala časo- pisno nadaljevanko, povest z naslovom Ciganka. »Podlist- ke in romane sem vseskozi najraje prebirala. Razen Ci- ganke je bilo še nekaj takšnih, ki sem jih redno izrezovala iz časopisa in jih skupaj spenja- la. Spomnim se Očetove kriv- de, Gnmta, pa Orhideja je bila tudi zelo lepa povest. V tistih časih ni bilo denarja, da bi lahko kupovali knjige, pa smo si jih na tak način kar sami naredili. Zdaj so za spomin, morda pa jih bom kdaj pozneje spet začela prebirati,« se je minulih desetletij spominjala Marija, oba pa sta povedala, da danes najraje bereta pri- spevke iz življenja na kmetih, o naših krajih in ljudeh, pa o muzikantih na zadnji strani Novega tednika. »Pri naši hiši se komaj zvrstimo, ko prid^ tednik. Snaha seže po njertl ker rada rešuje križanke, moži zanima to, mene ono. Kadai] ponoči ne morem spati, vsta- nem in vzamem v roke tednik Pa Petico, ki je res lepa nagra- da za naročnike, tudi. Sicer p3 ta mesečnik najprej preberi najina snaha. In všeč nam ker je Petica v barvah...« MARJELA AGRB* Foto: EDO EINSPIELEH Barujte kri! Rdeči križ Slovenije vas v4 bi na krvodajalske akcije, J bodo na celjskem območfl v avgustu. Najprej, 17. avg«f sta, bo možnost darovanja kr^ v Šentjurju, na Polzeli bo aKl cija 19., v Rogaški Slatini 25. avgusta. Taborniški kres na Bogli Pretekli petek se je na Rogli več kot sto tabornikov predsta- vilo staršem in svojim starejšim vrstnikom, ki so jih prišli pozdravit na sklepno kresovanje. Taborjenje na Rogli je bilo letos že dvajseto, v pestrem kul- turnem programu pa je zaživel utrip 10-dnevnega taborjenja. Starešina Emil Mumel je slavnostno baklo za prižig kresa izro- čil dolgoletnima »taborniškima zakoncema« Rebeki in Gre- gorju. V desetih taborniških dneh so se člani zreškega roduj Zelene Rogle in konjiškega Belega konja urili v taborniških] znanjih in veščinah ter izvedli vrsto akcij. TASK Vojničani SO bili drugI Na sobotnem mednarodnem gasilskem tekmovanju v Lei- stungbewerbu v Avstriji so gasilci-mladinci iz GD Vojnik osvo- jili drugo mesto med gosti, skupno pa so bili tretji. Tako so dobili pokal in bronaste značke. GS Št. 31 - 4. avgust 1994 11 Na Dobju so pokazali Na Dobju pri Planini so pripravili Pokaži kaj znaš že jvaindvajsetič po vrsti. Omenjeni način odkrivanja 0ovih talentov je spet vse iDolj v modi, zato se je prete- čo nedeljo zbralo na Dobju več kot ti.soč obiskovalcev. jia odru pa se je zvrstilo 86 nastopajočih. Po odločitvi žirije občin- stva ter strokovne žirije (njune odločitve se niso bi- stveno razlikovale) si delita 2mago skupina harmonikar- jev Mikola iz Škofje vasi ter trio Mojce Črešnar iz Oplot- nice. Na tretje mesto se je uvrstil trio Marjana Drofe- nika iz Sladke gore, za njim pa Franci Rajgl iz Kozjega, Jasmina Rabrenovič iz Celja, Barbara Košak ter Silva Bračun iz Šentjurja, ansam- bel Celjskih 5, Jernej Hoče- var s Prevorja... Nastopajo- či so prišli od blizu in daleč, celo z Gorenjskega, Ljublja- ne, mariborskega konca in Posavja. Posebna zanimivost je bilo petje ljudskih pevk iz Zabukovja pri Sevnici, treh sester, ki so prepevale s svo- jimi zakonskimi tovariši. Si- cer pa je program trajal več kot štiri ure. V strokovni ži- riji, ki so jo sestavljali Franc Klinar, Matjaž Breznik, An- ton Gregorc in Jože Vrban- čič, so menili da so nekateri izvajalci pokazali veliko glasbenega znanja. Občinstvo je prireditev spremljalo z velikim zani- manjem. Precej pozornosti je vzbudila tudi modna revija spodnjega perila podjetja Iris Dobje, prireditev pa so zaključili s plesom ob zvokih ansambla Francija Zemeta. Zanimanje je vzbudila prav tako degustacija glavnega pokrovitelja 22. Pokaži kaj znaš. Rogaških vrelcev iz Rogaške Slatine. Odmevno prireditev je pripravilo do- mače kulturno društvo Franc Vrunč, kjer si zanjo vsa leta prizadevata pred- vsem Jožica in Franci Sa- lobir. BRANE JERANKO Zadovoljstvo v Obsotelju v obsoteljskih zdraviliščih so z zasedenostjo zadovoljni. V Atomskih Toplicah so zase- dene vse zmogljivosti, v Roga- ški Slatini pa 70 odstotkov. V kampu Atomskih Toplic je letos še več gostov kot lani, v hotelih Rogaške Slatine pa » 30 odstotkov več tujcev. V Atomskih Toplicah so za- sedeni hotel, apartma jska Atomska vas, kamp, ter zaseb- ne sobe, z nekaj sreče pa je mogoče najti še kakšno prosto mesto. Med 1400 stacionarni- mi gosti prevladujejo Sloven- ci, tujcev pa je le 5 odstotkov. Sedanji naval naj bi trajal do sredine avgusta, ko bo glavna kopališka sezona mimo. Tre- nutno prihaja v priljubljeno kopališče dnevno še f>o pri- bližno tisoč kopalcev, za konec tedna pa celo do dva tisoč. V Atomskih Toplicah so še bolj zadovoljni kot lani, veliko go- stov pa se je napovedalo še do 20. septembra, ko bodo začeli s prenovo hotela. Zadovoljni so tudi v sosed- njem' zdravilišču v Rogaški Slatini, kjer je trenutno pri- bližno 700 stacionarnih go- stov, med njimi 310 tujcev. Pretekle mesece so jih imeli tudi po 800 naenkrat, kar po- meni 80 odstotno zasedenost. Podobno zasedenost pričaku- jejo v zdravilišču Rogaška za mesec avgust, ko pride veliko Italijanov, trenutno pa med tujimi gosti prevladujejo Av- strijci, Nemci ter Izraelci. BRANE JERANKO Jubilej pri Koprivnilcu Dvajset let že pri Koprivnikovih v Socki prirejajo srečanja ljudskih godcev, pevcev in folklornih skupin ter tekimovanje v košnji. Letošnjo jubilejno prireditev na zadnjo julijsko nedeljo so olepšali z res lepo razstavo cvetja in kmečkih pripomočkov. Idejo za cvetlično razstavo je dala Ivanka Koprivnik, cvetje pa so prispevali tudi sosedje. Prijetno prireditev So začeli godbeniki iz Nove Cerkve, ki so se pripeljali kar z lojtemikom, v programu pa so nastopili vokalni kvartet Svit iz Bevč s triom, folklorni skupini z Dobrne in Marija Gradca, stari pevci, ohcet partija in Vrajeva peč iz Socke ter harmonikarji Franc Sabac, Pavel Švab, ^ranko Zupanek, Damjan Kožuh, Primož Založnik in Šestletni Mitja Marošek. Posebej so izstopaU plesalci iz barija Gradca, ki so na imeniten način predstavili go- ^ovanje. V košnji je nastopilo osem tekmovalcev, prva tri mesta pa so osvojili Jože Selčan, Vili Grm in Vili Lorger. Zanimiv je bil tudi srečolov, kjer so kot dobitki prevla- dovale poljščine in dobrote kmečke kuhinje. V zadnjem delu so nastopili Zasavci. Ivanka in Vlado Koprivnik zaslužita priznanje, da že dvajset let priprav- ljata sama takšno prireditev. Marsikateri gostilničar bi ^ vsaj podobnega projekta tudi lahko lotil in popestril poletno mrtvilo na vasi. T. VRABL Jezersica Icraljica izplula Slivniško jezero postaja vse bolj priljubljena izletni- ška točka števihiih ljubite- ljev narave. Poletno ponud- bo je v teh dneh dopolnila tudi Jezerska kraljica, par- niku podobna ladja, ki jo ne- slišno poganjajo elektro akumulatorji. Gre za projekt, ki se ga je pogunuio lotila Marjana Podlunšek s svojim podjet- jem Marpos, pri sami izdela- vi pa je svoje znanje nasloni- la še na podjetje Turbo s pro- jektantom Karlom Mansuti- jem iz Gorice pri Slivnici. Jezerska kraljica naj bi bi- la uradno krščena v soboto, ko skupaj z domačimi gasilci pripravljajo uradno otvori- tev z zabavnim programom. »Pamik« lahko sprejme do 100 potnikov, za pot okoli jezera, ki traja eno uro, pa potniki odštejejo 250 tolar- jev. Sčasoma bodo ponudbo dopolnili tudi z gostinskimi storitvami, tako da bo na že- ljo izletnikov izlet po jezeru lahko tudi daljši. Podoben »pamik« že nekaj časa zelo uspešno vozi po Soči, prav tako pa tudi na Slivniškem jezeru pričakujejo izletnike iz vse Slovenije. Podjetje Marpos je že pri- pravilo projekt novega športno rekreativnega cen- tra, vendar pa se je zataknilo pri najemu prostora, tako da trenutno čakajo na ugodno rešitev z občine. EDI MASNEC Gobe veiilcanke Gobe pač ne poznajo nove uredbe in včasih zrasejo v prave velikanke. Gabrijela Jurak iz Celja se z gobarjenjem sicer ne ukvarja, vendar se ji je, ko se je s psi sprehajala nad mestnim parkom, široko nasmehnila sreča. j j Za savinjsice krvodajalce Območna organizacija Rdečega križa Žalec nam je sporo- čila datume krvodajalskih akcij na območju žalske občine. Prvo akcijo so pripravili za danes, v četrtek 4. avgusta, v zdravstveni postaji na Vranskem, trajala pa bo do 13. ure. Za Liboje so datum krvodajalske akcije prestavih z 18. na 17. avgust, avtobus pa bo krvodajalce odpeljal na celjski transfuzijski oddelek ob 8. uri, s parkirišča libojske kera- mične tovarne (ter jih odpeljal nazaj). Na Polzeli bo krvoda- jalska akcija 18. avgusta, v domači zdravstveni postaji in to med UiLA^Msa,.. 70 let GD Zabukovica Gasilsko društvo Zabukovica v KS Griže je v soboto prazno- valo svojo 70-letnico delovanja. Praznovanje so pričeli že dopoldne s tradicionalnim hitrostnim tekmovanjem za pokal Zabukovice. Popoldne so imeU slavnostno sejo, na kateri je o jubileju govoril predsednik GD Zabukovica, Janko Potočnik. Podelili so tudi več priznanj. Po seji so imeh gasilsko parado ter zbor gasilskih enot pred gasilskim domom. Predsednik OGZ Žalec Franc Oset je podelil odlikovanja Gasilske zveze Slovenije in občinske gasUske zveze Žalec. Odlikovanja GZ Slovenije so prejeli: Franc Deželak, Janko Potočnik, Valentin Oblak in GD Zabukovica. Sledil je prevzem novega orodnega vozila VW in blagoslov, ki ga je opravil župnik Jože Planine iz Griž. Zabukovški gasilci so posebej hvaležni krajanom, podjetjem in zavarovalnici Triglav ter drugim daro- valcem, ki so omogočili nakup novega vozila. T. TAVČAR Med flosarje in godce na Ljubno Na Ljubnem že opominjajo obiskovalce, da v kraju ob Sa- vinji praznujejo svoj praznik- tradicionalni 35. Flosarski bal. Tako si je na prireditvenem prostoru v Vrbju že moč ogle- dati oglarsko kopo, pri Atel- šku pa žganje apna v apnenici ter občudovati umetnike, ki ustvarjajo v slikarsko-kipar- ski koloniji. Umetniki bodo s svojim delom zaključili jutri, v petek 5. avgusta, ko bodo ob 18. uri na ljubenski osnovni šoli odprli razstavo. V teh dneh je na Ljubnem največ športnih tekmovanj, tako se bodo danes, v četrtek 4. avgu- sta pomerili paraplegiki v na- miznem tenisu, popoldne bo odprti teniški turnir za posa- meznike. Jutri, v petek bodo na Forštu pristali jadralni pa- dalci, ob 15. lui se bo pričel turnir v malem nogometu, ki se bo nadaljeval še v soboto, 6. avgusta. Prav tako v soboto bo tudi turnir v kegljanju za po- kal Flosar, ob 16. uri pa bodo pripravili tekmovanje smučar- skih skakalcev na 40-metrski plastični skakalnici. V petek in soboto, torej 5. in 6. avgusta, bodo v Vrbju pri- pravili Flosarska večera, osrednji del Flosarskega bala pa bo kot po navadi v nedeljo, 7. avgusta. Tradicionalno udi- ranje flosa s flosarskim krstom bo ob 16. uri, uro kasneje pa se bodo predstavili domači godci. Vmes bodo, prav tako v Vrbju, pripravili prikaz starih Iju- benskih obrti. US Št. 31 - 4. avgust 1994 12 Samomorilsko prvenstvo Na Skalni kleti lutrt uvodna tekma 4. državnega prvenstva v nogometu — Izpadlo bo najmanj šest klubov Prvo nedeljo v avgustu se že po tradiciji začne državno pr- venstvo v nogometu (spomla- danski del prvo marčevsko ne- deljo), premiera četrtega šam- pionata pa bo jutri ob 18. uri v Celju s tekmo Publikum- Svoboda. Celjani so se namreč odločili, da bodo avgusta in septembra na Skalni kleti igrali ob petkih, oktobra ob sobotah in zato naj bi bile tri- bune bolj polne. Novo prvenstvo bo zaradi zmanjšanja lige na deset klu- bov za mnoge že skoraj samo- morilsko, saj si bo samo boljša polovica prvoligašev nepo- sredno zagotovila obstanek. Deveti in deseti bosta nosilca kvalifikacij, v katerih bodo še naslednje štiri ekipe in naj- boljša drugoligaša, uspeh pa bo usojen samo dvema eki- pama. Izkušnje dosedanjih držav- nih prvenstev so krute. V zgor- njem delu lestvice so bile ekipe z najmanj polovico možnih točk (Publikum je imel takšno bero v sezonah 1991/92 in 1993/94, Rudar pa še nikoli) in zato bo meja med Evropo in izpadom minimalna. Konku- renca se je zaostrila tudi glede evropskih pokalov, saj nas bo- sta v naslednji sezoni zastopa- la samo dva kluba: prvak (v pokalu UEFA) in zmagovalec pokalnega tekmovanja. Publikum: v Evropo! »Cilj ni samo neposredna uvrstitev v ligo desetih, mar- več ostati pri vrhu slovenskega nogometa. Zelje so še večje: po enoletnem premoru si spet za- gotoviti sodelovanje v evrop- skem pokalu,« napoveduje športni direktor celjskega pr- voligaša Tomaž Ambrožič, ki tudi ocenjuje, da je ekipa moč- nejša kot lani. Trener Filip Mendaš je ne- koliko bolj previden: »Osijek, Inker in Varteks so kvalitet- nejša moštva kot naši prvoU- gaši, zato rezultati prijatelj- skih tekem niso pravo merilo. Zaradi zožitve lige bo marsi- kaj podrejeno rezultatu, a se še zdaleč ne bomo zatekali k bunkerju. S formacijo 3-5-2 in agresivnim pristopom bo Državna prvenstva 1992-1994: Olimpija 169, Maribor 149, Mura 134, Naklo 115, Izola, (iorica 112, Železničar (Lj), Publikum 111, Koper 110, Svoboda 101, Beltinci 99, Ru- dar (V) 98, Slovan 89, Zagorje 64, Krka 60, Frimorje 59, Ste- klar 58, Nafta 55, Jadran 36, Rudar (T) 33, Domžale 24, Medvode 23, Železničar (Mb) 19. napad bolj udaren kot v zad- njih tednih, varaždinski okre- pitvi Krstičevič in Sudec pa sta zaostrila konkurenco in zato sem vedno bolj zadovo- ljen.« Poostren kriterij sojenja naj ne bi bil problematičen, saj je zadnjo polsezono Publikum dobil polovico manj kartonov kot jeseni, vse denarne kazni pa bodo morali plačevati igralci. Ime kluba so pred dne- vi razširili na Biostart Publi- kum, prvenstvo naj bi začeli Zupan, Krstičevič, Cugmas, Žilnik, Bajraktarevič, Blatnik, Bauman, NToko, Pevnik, Nikčevič in Goršek, novi tre- ner pa je očitno že odpisal Pra- njiča, ki ne bo niti na klopi. Rudar: novi vzpon Borut Jarc je spomladi pre- porodil velenjsko moštvo, ki je pripravljeno na novi vzpon. Stadion naj bi še posodobili, glavno tribuno razširili (2000 sedežev) in pokrili, govori se celo o reflektorjih, po odmev- nih gostovanjih Croatie in In- kerja pa je za nogomet spet več zanimanja. »Ambicije segajo do 5. me- sta in so realne. Zanesljivo se bomo uvrstili v ligo deseterice, v pokalu pa vsaj v četrtfinale, ko sta na sporedu dve tekmi,« je odrezav trener Jarc, ki se je s čmo-zelenimi neverjetno hi- tro prebil v krog najbolj spo- štovanih slovenskih strokov- njakov. Z okrepitvami (Žur- man, Pešič, Džafič, Zimet, Kotnik) je Rudar veliko prido- bil, še posebej z nekdanjim mariborskim asom Žurma- nom, ki je prekaljeni profesi- onalec. Idol Celjskih grofov iz- pred treh let in za nekatere že pozabljeni Kladivarjev up Emir Džafič po avanturi v Bel- tincih spet trese mreže, napad pa naj bi bil nasploh eden naj- močnejših v ligi. Velenjčani z igro pravzaprav nikoli niso imeli problemov, zdaj je tudi učinkovitost na primerni ravni in zato so napovedi umestne. Kakšna bo v nedeljo zasedba na našem edinem »evropskem« štadionu v Mariboru? Čanič, Javomik, Doler, Balagič, Oblak, Žurman, Živanovič, Spasojevič, Pešič, Komar, Džafič. ŽELJKO ZULE Celjani spet v Evropo? Pokalne tekme šestnajstine fi- nala: Železničar AM Cosomos-Bio- start Publikum 0:3 (0:2); Dra- vinja-Impol 3:1, 1:1 (0:0); Tri- glav Creina-Rudar(V) 0:6 (0:3); Izola-Jadran 2:0 (1:0); Živila Naklo-Svoboda 4:2 (2:0); Slovan-Korotan Suvel 1:7 (0:2); Kovinar-HIT Gorica 0:2 (0:0); Elan Krka Novo- term-Primorje 1:3 (0:3); Gaj Kočevje-Istrabenz Koper 2:0 (1:0); Transport-Maribor Bra- nik 2:3 (2:1); Serdica-Mura 1:9 (0:3); Caissa Aluminij-Papir- ničar 4:1 (0:0); Odranci-Bilje 5:6, 2:2 (2:1); Visoko-Beltinci 0:10 (0:5); SCT Olimpija-Za- gorje 1:0 (1:0). Polzela: arbitražna ko- misija KZS je ugodila prošnji Gorana Jagodnika (20, 201 cm) za prekinitev pogodbe s Koprom in vse kaže na njegovo selitev na Polzelo, kjer je med pre- stopnim rokom že podpisal štiriletno pogodbo. Drugi tujec Kasajič začasno od- haja v ZDA in ga bo po pripravah na Mostu na So- či sredi meseca zamenjal krilni igralec s Hrvaške ali morda iz ZDA. Slovenske Konjice: od ponedeljka do srede bo v športni dvorani turnir KBM Infond z udeležbo zmagovalca evropskega pokala Smelta Olimpije, zmagovalca hrvaškega po- kala Croatia osiguranje (Split), polfinalistom konč- nice hrvaškega prvenstva Zrinjevac (Zagreb) in no- vim nemškim prvoligašem Oberelchingnom (Ulm). Tradicionalni Ikov memo- rial bo 20. in 21. avgusta, nastopili pa bodo Comet, Rogaška, Tam Bus in grški Iraklis. Šentjur: zaradi finanč- nih težav bodo Črnuče sko- raj zanesljivo odpovedale nastopanje v B hgi in v tem primeru bi prosto mesto zapolnil Kemoplast, ki je bil udeleženec kvalifikacij za napredovanje. Šentjur- čani so se zato odločili za okrepitev ekipe: v prihod- nje jo bo vodil bivši Come- tov trener Vili Klančnik, z njim je prišel krilni igra- lec Marjan Pučnik, na sez- namu morebitnih okrepi- tev pa je še nekaj znanih košarkarjev. Ž. Z. NA KRATKO EP v streljanju (Milano); zračna pištola — moški: 55. Tkalec (D. Pož.) 569, 63. Veter- nik (Mrož) 567; ženske: 47. Maček (D. Pož.) 371. SP invalidov v atletiki (Ber- lin); Janez Hudej iz Velenja v peteroboju z novim držav- nim rekordom 4271 točk zase- del 4. mesto, v metu krogle p« je bil osmi. Na atletskem mitingu v Ve- lenju je Bahtiri na 1500 me- trov s časom 3:40,7 tekel bolj« od rekorda Živka za tri dese; tinke, vendar ročno izmerjen' čas ne bo novi najboljši rezul' tat v državi. Prvenstvo MNZ Celje se b začelo 27. avgusta. Unior, O njar, Tim Laško, KIV Vransk« Kovinar ter povTatnika KršiB in Hrastnik bodo igrali šti" krožno, izstopilo pa je Ljubo** Petek, 5.8. Nogomet Celje: Publikum-Svoboda (1. kolo SNL, 18). Nedelja, 78. Nogomet Maribor: Maribor-Rudar (1. kolo SNL, 18). Ponedeljek, 8.8. Košarka Slovenske Konjice: Oberelc- hingen-Zrinjevac (18.30), Olimpija-Croatia osiguranje Miro Kocuvan Helena Javomik movalne forme. »Povsem zdrav sem računal na finale, zdaj je seveda bistveno druga- če. Zadovoljen bi bil že s te- kom pod 50 sekundami, daljši prehod s 13 na 15 korakov med ovirami je brezhiben in za dve tekmi - za nedeljske kvalifika- cije in ponedeljkovo polfinale - bo dovolj moči. Finale teka na 400 metrov z ovirami bo v sredo, z njim se ne obreme- njujem, toda prosti dan bi mo- ral zadostovati za počitek in temeljito pripravo. Najbrž sem nekje na meji uvrstitve med osmerico, potreben bo tudi ugoden žreb in konkurenci bom prilagajal taktiko,« raz- mišlja Kocuvan, ki si v vetrov- nih Helsinkih pomoč vetra želi na prvi polovici proge. Helena Javomik: kolajna? Lani je sredozemska prvaki- nja neuspešno lovila maraton- sko normo in v Stuttgartu po- vsem odpovedala, letos pa naj bi bilo bistveno drugače. »Na višinskih pripravah na Rogli in nato v St. Moritzu sem bila skoraj mesec in pol, občasno tekla tudi na 2500 metrih nad- morske višine in v trenažnem procesu odpravila nekatere pomanjkljivosti. Prvič sem sem trenirala tudi trikrat na - dan, v Švici pretekla 460 km, (1. kolo turnirja KMB Infond, 20.30). Torek, 9.8. Košarka Slovenske Konjice: Olimpi- ja-Oberelchingen (18.30), Cro- atia osiguranje-Zrinjevaca (2. kolo turnirja KBM Infond, 20.30). Sreda, 10.8. Košarka Slovenske Konjice: Oberelc- hingen-Croatia osiguranje (18.30), Olimpija-Zrinjevac (3. kolo turnirja KBM Infond, 20.30). kar je za zadnje obdobje pred maratonsko tekmo veliko in pričakovanja so usmerjena k uvrstitvi med najboljšo dese- terico,« napoveduje zreška maratonka, ki je že od pone- deljka na Finskem. »Po mest- nih ulicah bomo tekle štiri kroge, proga je zelo podobna tisti v okolici Štatenberga, kjer največ treniram in tudi zato več optimizna,« dodaja Helena Javomik (1966). Že ne- kaj mesecev sodeluje s psiho- logom, v nedeljo bo na najdalj- ši razdalji štartala na vse ali nič: torej na kolajno. ŽELJKO ZULE Žalčani rešeni žalske nogometaše bo v pri- hodnje treniral Stevo Steva- novič iz Velenja, ki je pred leti že bil njihov igralec in jih pol sezone tudi vodil v SNL. Naj- hujša kriza je kot kaže že mi- nila, saj so nekateri manjši sponzorji klub rešili najhujših finančnih težav in s pornlajeno ekipo si v Žalcu obetajo obsta- nek med tretjeligaši. Prven- stvo se bo začelo 20. avgusta, ko se bodo doma pomerili z Bakovci, moštvo Papimičar- ja bo gostovalo pri Slovenj Gradcu, enajsterica Šentjurja pa pri Pobrežju. J. G.: Nova kolajna? Goran Jurak na plavalnem, Gregor Cankar, Miro Kocuvan In Helena Javomik na atletskem evropskem prvenstvu Vrhunska tekmovanja z udeležbo nekaterih športni- kov iz Celja in okolice se bodo vrstila tudi v naslednjih dneh: v Pardubicah se danes začenja mladinsko evropsko prvenstvo v plavanju s startoma Gorana Juraka, od nedelje pa bodo Helsinki prizorišče absolutne- ga atletskega prvenstva stare celine ter nastopov Gregorja Cankarja, Mira Kocuvana in Helene Javomik. Goran Jurak: dovolj že finale Najboljši celjski plavalec Goran Jurak (1977) je bil lani v Carigradu v malih finalih MSP na 100 in 200 m kravi, na Češkem pa bi bil v naslednjih dneh zadovoljen že z uvrsti- tvama med najboljši osmerici. »Primerjave s turškim prven- stvom niso najbolj umestne. Nekateri letniki 1977 se niso prebili v reprezentance in ve- lja računati tudi na nova udx^ na. Plavali smo v odprtem ba- zenu, na Češkem pa bomo v zaprtem, kar tudi ni nepo- membno. Spomladanskih pri- prav v Pardubicah se nisem udeležil in najbrž tudi nič iz- gubil, saj bo bazen obkrožen z reklamami bistveno druga- čen in bo za vse potrebno pri- lagajanje. Spored je idealen: v petek sto metrska disciplina in vtiedeljo daljša. Zadovoljen bi bil že z uvrstitvama v A fi- nala, na >stotki< pa ciljam tudi na rekord. Od rezultatov bo odvisna odločitev med plava- njem in košarko, čeprav bom jeseni zanesljivo zaigral za Pi- vovarno Laško,« napoveduje Jurak. Gregor Cankar: po izkušnje Mladinski svetovni prvak v skoku v daljavo je šele teden dni po veliki zmagi opravil pr- vi trening, a je bil kljub temu vedrega razpoloženja. »Občut- ki so dobri in če se bom dovolj spočil, na Finskem ne bom ra- zočaral. Cilj? Svoje sem nare- dil v Lizboni, v Helsinkih pa želim le zaznati utrip velikega članskega tekmovanja in praktično začenjam olimpijski projekt Atlanta 1996. Motiva- cija ne bo problematična, skok okoli 780 cm bi mi skoraj za- nesljivo moral uspeti, z deci-_ Renata Strašek je zaradi po- škodbe še drugič zapored od- povedala udeležbo na največ- jem tekmovanju in so ji v torek v celjski bolnišnici že operirali kolenske vezi in meniskus. metrom več pa bi že bil fina- list,« meni Gregor Cankar (1975), ki je že opravil z enim pomembnih vprašanj: do At- lante se bo posvetil samo da- ljavi in šele potem pride v po- štev troskok. Naslednje leto bo štipendist Cetisa (nagrada za zlato kolajno MSP), ki je tako poleg Eurodasa njegov dmgi pokrovitelj in po tej plati bo imel idealne razmere. Miro Kocuvan: osebni rekord Poškodba je mesec dni ovi- rala polfinalista SP na nizkih ovirah, test pred tednom dni pa je bil vrhunski in je ovrgel vse dvome. »Izračuni so teore- tični, a drži: rezultat bi bil okoli osebnega rekorda in za- radi poškodbe stegenske miši- ce nisem veliko izgubil,« zado- voljno pravi Miro Kocuvan (1971), ki je nekoliko zaskrb- ljen le zavoljo izgubljene tek- Goran Jurak Gregor Cankar Št. 31 - 4. avgust 1994 !l3i Žreb bo dirigiran 5 pripravami začeli tuHI rokometaši - ¥ torek na Dunaju žreb 1. kola za vse evropske pokale Večina rokometnih prvoli- gašev je v ponedeljek štartala j pripravami za novo sezono, )(i se bo z državnim prven- stvom začela 24. septembra, ipeljani so že na enotedenskih pripravah v Portorožu, skupaj 2 Gorenjem in še šestimi klubi pa čakajo na torkov žreb za oktobrske tekme 1. kola vseh evropskih pokalov. V pokalu prvakov so nosilci branilec naslova Teka ter Bar- celona, Zagreb, Kiel, Belenen- ses, OM Vitrolles, Kolding in Veszprem, moštvo Pivovarne Laško pa v tretjo Euro sezono starta s 13. mesta. Po nekate- rih napovedih naj bi bil žreb na Dunaju dirigiran in Celjani bi za nasprotnika dobili eno izmed moštev spodnjega dela jakostne lestvice, v katerem so tudi prvaki Švedske (fmahst pokala mest Drott Halmstadt), Romimije (Steaua) in Beloru- sije (SKA Minsk). Po uvodnih pripravah na ObaU bodo naši šampioni do celjskega turnirja prvakov (od 19. do 21. avgusta) vadili v Go- lovcu, po tekmah proti Zagre- bu, Veszpremu in Granitasu pa se bodo udeležili še turmr- jev v Hrpeljah in nemškem Ludwigshafnu, kjer bo tudi zmagovalec evropskega poka- la mest Tussem iz Essna. Velenjčani so se za evropsko premiero v pokalu pokalnih zmagovalcev okrepili s Srdža- nom Zečevičem (22, 192 cm), ki je bil v minuli sezoni s svo- jim klubom s Cipra najboljši strelec državnih prvenstev. V novi zasedbi se bodo pred- stavili 18. in 19. avgusta na tekmah proti Jadranu, Dobovi in Šeširju, ko bo sodniška dvo- jica Požežnik-Repenšek opravljala praktični del izpita za pridobitev mednarodne li- cence. ŽELJKO ZULE Inntalovi okrepitvi: Leonov in Rasko Hokejsko moštvo popolno Na celjskem drsališču je kljub visokim temperaturam že tanka plast ledu, ki hokeji- stom omogoča normalno vad- bo. Ekipa je mesec dni pred začetkom evropske lige popol- na. Celjani pa bodo prvi med-, narodni tekmi igrali doma: 3. avgusta proti Kapfenbergu in tri dni zatem proti finalistu avstrijskega prvenstva Grazu. V naslednji sezoni bodo tujci v moštvu (kar smo uspeli izve- deti zgolj neuradno) Sergej Povečerovski, Vladimir Le- onov (lani Triglav Kranj) in Igor Rasko (nekdanji član mo- štva Krila Sovjetov). Te dni naj bi v Celje prišel še branilec Andrej Luljin (lani Kristal Sa- ratov). V celjski dvorani je bila pred dnevi tudi vseslovenska predstavitev novega stroja za čiščenje ledu. Foto: EDI MASNEC Miting v Levcu v Levcu bo pojutrišnjem letalski miting z atraktivnimi poleti jadralnih in motornih letal, Celje pa bo preletelo šest balonov in na letališču pristalo tudi v nedeljo. V Levcu bodo na ogled slovaško akrobatsko letalo Zlin 50, Nimbus 3 ter helikopeter in Turbolet naše TO. Na nebu bodo tudi akrobati, padalci, zma- jarji in izdelki mladih modelarjev, najbolj privlačno pa bo tekmovanjem zbijanju balonov z motornimi letali. Od petka do nedelje pripravljajo v Levcu tudi festival letenja s toplozrač- nimi baloni, pri čemer bo za gledalce najbolj zanimivo nočno polnjenje balonov in njihovi nočni starti. Vstopnine ni. M. G. EP v Jadralnem letenju pnota Aerokluba Celje, Uroš Kočevar in Erazem Polutnik, sta se konec julija udeležila 8. evropskega prvenstva klubskega razreda v jadralnem letenju, ki je bilo v Dubnici na Slovaškem. Kočevar je zasedel 33., Polutnik pa 45. mesto. Brezhibna vožnja za zmago Nedeljska tekma za naslov državnega prvaka v gorskem kolesarjenju v disciplini spust na Ljubnem je prinesla obilo užitkov, tako tekmovalcem in še posebej gledalcem, ki so spremljali zanimivo tekmo. Tekmovalci so se pomerili na 2.100 metrov dolgi progi, s startom pri Sedelšaku na 700 [metrih nadmorske višine in s cUjem na igrišču na Ljub- em, kjer je 440 metrov nad- morske višine. Največjo hi- 1 trost so tekmovalci dosegli približno p>ol kilometra po startu, neuradno izmerjena hi- trost je bila nekaj manj kot 70 kilometrov na uro. »Proga na Ljubnem v nobe- nem odseku ni ekstremna, ta- ko glede hitrosti, strmine, sko- kov ali terena, je pa ena izmed najbolj tehnično zahtevnih v Sloveniji,« je po tekmi oce- njeval eden izmed organiza- torjev in tudi tekmovalcev An- drej Helešič, kolesarski zane- senjak z Ljubnega. »Tekmo- valci so lahko že teden dni pred tekmo progo preizkušali in na njej trenirali, mnogi so to priložnost tudi izkoristili. Vendar je proga takšna, da se vsako podcenjevanje ali nez- branost takoj kaznuje s slab- šim rezultatom. To se je poka- zalo tudi pri končnih rezulta- tih, saj so razlike med tekmo- valci minimalne, za zmago je bilo potrebno progo odpeljati^ brezhibno.« Poleg mladincev in članov, ki so se merili za naslov držav- nega prvaka, so na Ljubnem svoje znanje preizkušali tudi rekreativci, med katerimi je bil najboljši Boštjan Valte (ko- lesarska ekipa Profi, Ljubno). Med mladinci je naslov dr- žavnega prvaka osvojil Matevž Bizjak (Hit Casino), drugi je bil Matej Sešel (Profi Ljubno), tretji pa Erik Simonič (Sivi čalen). Pri članih je bil najboljši Boštjan Kušar (Stop Team), ki je z 3:08,74 dosegel tudi najhi- trejši čas proge, na sobotnem uradnem treningu pa je bil še za približno sekimdo hitrejši. Drugo mesto med člani je osvojil Jure Gantar (Sloga 1902), tretji pa je bil Primož Štrancar (Sivi čalen). US Dresurno Jahanje v soboto je bilo v Lipici fi- nale Pokala Slovenije v dre- ^mem jahanju za člane in "■^adince. Celjske vrste je za- stopala Barbara Lorber, ki je v disciplini A-5 zasedla peto ?iesto, v disciplini L-5, ki se ^teje tudi kot članski pokal, pa ^Tno mesto. V skupni razvr- stitvi Pokala je med petnajst Nastopajočimi zasedla osmo iiesto. Št. 31 - 4. avgust 1994 14 • Poletna vročina je posu- šila tudi cvetke. Zanese- njaki so rajši obležali v kakšni hladni senci, kot pa da bi se igrali ravbarje in žandarje. Nekaj tulpe- kov pa je vendarle še vzcvetelo. • Pri petintridesetih v senci je lahko tudi tako nedolžna zahteva, kot je preverjanje osebnega do- kumenta, vzrok za nenad- zorovan izbruh ogorčenja in jeze. To je na lastni koži skusila uslužbenka na po- šti na Dobrni, ko je Jožeta Š., ki je dvigoval denar, prosila, da ji pokaže oseb- no izkaznico. Le malo je manjkalo, da jih ni pošteno skupila. Obvarovali so jo policisti, besnega Jožeta pa bo o uradnih postopkih po- dučil tudi sodnik za pre- krške. • Kri pri takšni vročini zavre bolj kot je treba, tudi če nepreviden voznik izsi- ljuje prednost. Kako sta se v križišču vZagradu sreče- vala Anton in Uroš ostaja sicer nepojasnjeno, v poli- cijskem zapisniku pa je za- beleženo, da je Anton s pestmi poravnal kršitev svojih šoferskih pravic, znesel pa se je tudi nad Uroševim nič krivim dvo- kolesom. • Čisti račimi, dobri prija- telji, sta si rekla Karmen in Miran in sklenila poravnati račune. Po mnenju sosedov pa sta to počela le nekoliko preveč glasno, zato jima bo račim izstavil tudi sodnik za prekrške. • V četrtek je policiste za pomoč zaprosila obupana Zdenka, češ da jo je pred blokom sosed Jovo udaril brez vsakega razloga. Ne- močni ženski so policisti takoj priskočili na pomoč, izkazalo pa se je, da je bila štori j a v resnici nekoliko drugačna, in da je ženska le dobila tisto, kar je iskala. PoUcisti so ugotovili, da je pravzaprav Zdenka žalila soseda, ta pa se je v resnici hladnokrvno in dostojan- stveno umaknil pred dol- gim jezikom. • Je že tako, da tisto, kar pri j a nekaterim, drugim ni po godu. Medtem ko so se v soboto ponoči nekateri prijetno zabavali na celjski Spici, so tamkajšnji sosedje zapirali okna pred hrupno glasbo, pa ni nič pomagalo. Policisti so zaposlene v lo- kalu opozorili, zadevo pa bo pod drobnogled vzela tudi inšpekcija. N.K. Kriminala je mani, a je drugačen Siatlstlka ne potrjuje domnev, tia kriminal narašča Celjska Uprava za notranje zade- ve je zbrala podatke o stanju na področju kriminalitete v prvih še- stih mesecih letošnjega leta. Ti ka- žejo, da kriminaliteta v zadnjem ča- su ne narašča, nasprotno: trenutno celo rahlo pada (glej tabelo). Na celjskem območju so od začet- ka januarja do konca junija eviden- tirali 2716 kaznivih dejanj, kar je za 1,7 odstotka manj kot v enakem ob- dobju lani. Znatno pa se je povečala storjena gmotna škoda. Ta znaša dobrih 500 milijonov tolarjev in je za 62 odstotkov večja kot lani. Spremenila se je tudi struktura kaznivih dejanj. Precej manj je bilo požarov iz malomarnosti, posilstev in poskusov posilstev, imičevanja gozdov in poškodovanja tujih stva- ri, nekoliko se je zmanjšalo tudi šte- vilo tatvin, nekaj manj kot lani je bilo tatvin. Zato pa so evidentirali znatno več ponarejanja denarja, zlorab položaja, kraj motornih vo- zil, dejanj povezanih z mamili. Ne- kaj več je bilo tudi ropov: lani osem, letos kar trinajst. Slika o nenaraščanju kriminalite- te pa postane precej drugačna, če pogledamo podatke po posameznih policijskih postajah. Ti kažejo, da so v velenjski občini zabeležili kar za tretjino več, v šmarski občini pa za slabo četrtino več kaznivih de- janj kot leto poprej, medtem ko je lašica policijska postaja obravnava- la za 25 odstotkov manj, žalska pa za 20 odstotkov manj kaznivih de- janj. Policisti so v tem času raziskali že 1752 ali dobrih 62 odstotkov prime- rov. Kazenske ovadbe so podali zo- per 1989 oseb. Kar 404 ovadene ose- be so bile mlajše od 18 let. Obravna- vali pa so še 113 otrok za dejanja, ki bi jih kvalificirali kot kazniva, če bi jih zagrešile starejše osebe. N.K. PROMETNE NflGODE Umri v čelnem trčenju v četrtek je na regionalni cesti v Lokovici pri Šoštanju izgubil življenje voznik oseb- nega avtomobila. V nesreči sta se hudo ranili dve osebi, nastalo gmotno ško- do pa ocenjujejo na 800.000 tolarjev. Iz Velenja proti Mozirju je z osebnim avtomobilom vozil 21-letni Boštjan P. iz Skome- ga. V levem preglednem ovin- ku je zapeljal v levo in silovito trčil v avtomobil, ki ga je na- sproti pripeljal 54-letni Mar- tin M. iz Podtera. Po trčenju je Boštjanovo vozilo zdrsnilo v strugo Lokoviškega potoka. Pri tem se je voznik Boštjan P. tako hudo ranil, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel, hudo pa sta se ranila njegova sopotnica, 16-letna M.R. in drugi voznik. Pešca pustil na cesti v sredo zvečer, ob 22.30, je na magistralni cesti v Grobel- nem osebni avtomobil zbil pešca, 42-letnega Ludvika P. iz Grobelnega in ga hudo ranil. Voznik osebnega avtomobi- la znamke Z-126, oranžne bar- ve, je po nesreči z nezmanjša- no hitrostjo odpeljal naprej proti Šmarju. Hudo ranjenega pešca, ki je obležal na cesti, so odpeljali v celjsko bolnišnico. Skesal se Je v nedeljo proti večeru se je na lokalni cesti v Gotovljah zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo ranila 16- letna Klavdija B. iz Gotovelj. Ta je pripeljala kolo z mo- torjem po prednostni magi- stralni cesti in v križišču zavi- la proti gostišču Novak. Z av- tomobilom jo je zbil 31-letni Hidajet K. iz Ljubljane. Zatem je odpeljal naprej, vendar se je že čez nekaj minut vrnil na kraj nesreče. K zdravniicu dan icasneje čeprav se je v prometni ne- sreči ranil že v soboto, je 18- letni Tomaž F. iz Mozirja zdravniško pomoč poiskal šele naslednji dan. Zdravnik pa je ugotovU, da je njegova poškodba hujša, kot je kazalo sprva. Do nesreče je prišlo, ko se je Tomaž s kolesom peljal iz So- teske proti Mozirju. V Ljubiji je srečal znanca in hotel obrni- ti ter zapeljati za njima. V tre- nutku, ko je zavijal v levo, je nasproti z osebnim avtomobi- lom pripeljala 35-letna Benja- mina C. iz Rečice ob Savinji, ter kljub zaviranju trčila v ko- lesarja. Trčil v Jablano v soboto, nekaj pred pol- nočjo, je po lokalni cesti iz Bočne proti Nazarjam vozil osebni avtomobil 32-Ietni An- ton A. iz Mozirja. V Šmartnem ob Dreti je v nepreglednem desnem ovin- ku zapeljal v levo s ceste in trčil v jablano. Pri tem se je hudo ranila sopotnica, 29-let- na Marjana A. iz Mozirja, voz- nik in drugi sopotnik, 8-letni otrok, pa sta bila laže ranjena. Škode na avtomobilu je za mi- lijon tolarjev. Izgubil ravnotežje Na križišču v Zrečah je na- meraval kolesar, 48-letni Jože O. iz Celja, ki je v soboto po- poldne vozil po magistralni cesti, zaviti v levo proti Zre- čam. Pri tem je zapeljal preveč v desno, na makadamsko ban- kino, izgubil ravnotežje in pa- del, ter se hudo ramil. Odpelja- li so ga v celjsko bolnišnico. Ranlen padalec v soboto popoldne se je na travnatem zaletišču Rogačke planine na Golteh hudo ranil 43-letni jadralni padalec Mar- tin N. iz Ck)mjega Grada. Po zaletu se mu je odprlo pol pa- dalo, zaradi česar je izgubil oblast nad padalom in z nogo zadel v travnati rob. Z reševal- nim avtomobilom so ga odp>e- Ijali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Četrtina Je vinjenili Na cestah celjskega ob- močja se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta si- cer zgodilo nekaj manj pro- metnih nesreč kot lani, vendar pa je bilo več nesreč z najhujšimi posledicami. Tako je v prvi polovici leta lani na cestah umrlo 28 lju- di, v istem obdobju letos pa 32. Najbolj žalostno bilan- co so policisti zabeležiU na cestah žalske občine, kjer je do konca junija umrlo že 14 ljudi, celjski policisti so našteli devet žrtev promet- nih nesreč, medtem ko v konjiški občini ni bilo smrtnih žrtev. Najpogo- stejši vzrok za nesreče je še vedno neprimerna hitrost. Med f>ogostimi vzroki so še izsiljevanje prednosti, vož- nja po levi in prekratka varnostna razdalja. Alko- hol sam po sebi ni vključen med vzroke prometnih ne- sreč, je pa pogost spremlje- valec. Podatki kažejo, da je bil v tem času kar vsak če- trti udeleženec prometnih nesreč pod vplivom alko- hola. N. K. Nesreča pri plavanju v soboto popoldne je prišlo do nezgode v plavalnem bazenu v Šentjurju. Državljan Bosne in Hercegovine, 34-letni Slavko H., ki začasno biva v Šentjurju, je pri plavanju z glavo tako nesrečno zadel v kovinski odtok vode, da je izgubil zavest. Iz vode ga je rešil reševalec s pomočjo obiskovalcev. V celjski bolnišnici so ugotoviU, da ima posebno hudo telesno poškodbo. \ mini KRIMIČI T Nasilni Iconec veselja Trije hudo ranjeni in še trije laže ranjeni so bilanca prete- pa, ki se je zgodil v petek zve- čer na Donački gori. Tam so prijatelji v domači hiši pro- slavljali upokojitev sodelavca. Med gosti je bil tudi 33-letni Franc Ž. iz Rogatca. Nenado- ma je začel brez pravega vzro- ka pretepati prisotne. Najbolj so jo skupUi tisti, ki so hoteli Franca pomiriti. Še pred pri- hodom policistov je Franc od- šel in ga do ponedeljka še niso izsledili. Drzen tat v nedeljo, sredi belega dne, je drzen tat na Stanetovi ulici v Celju presenetil občanko Dragico J. Iz vrečke ji je nasil- no vzel denarnico. Potem ko je iz nje pobral za dvajset tisoča- kov gotovine, je denarnico od- vrgel. Dejanja je osumljen Pa- vel K. iz Celja. Nasilna sopivca Ko se je Franc K. iz Celja v soboto zjutraj iz lokala Bar- fly napotil proti domu, si ni mislil, da ga bosta neznanca, s katerima je družno popival v lokalu, tako brutalno napad- la. Med potjo mu je eden od neznancev očital, da mu je dolžan dežnik ter mu pri tem z vratu strgal zlato verižico. Drugi neznanec ga je s pivov- sko steklenico udaril po glavi in mu strgal še drugo zlato ve- rižico. Neznanca sta zbežala, Franc pa je rop prijavil polici- stom, iti za storilcema še poiz- vedujejo. Ranjeni sopotnici v prometni nesreči, ki se je zgodila v soboto dopoldne na magistralni cesti v Zajesovni- ku sta se hudo ranili dve češki državljanki. Obe sta bili sopotnici v osebnem avtomobilu 34-let- nega Pavla J., češkega držav- ljana, ki je vozil od Vranskega proti Trojanam. Ko je v Zaje- sovniku dohitel kolono počas- nih vozil, ni mogel pravočasno ustaviti, zato je zavil v levo v trenutku, ko je nasproti z osebnim avtomobilom pripe- ljal 29-letni avstrijski držav- ljan Karel K. Vozili sta čelno trčiU, v zadnji del avstrijskega avtomobila pa je trčil še Le- opold L., star 35 let, prav tako iz Avstrije. Voznik Karel K. in njegova sopotnica sta se laže ranila. Trčil v ograjo v petek, ob pol treh zjutraj, je po lokalni cesti skozi Šmi- klavž vozil osebni avtomobil 19-letni Rajko K. iz Šmiklav- ža. Na mostu čez Dreto je trčil v ograjo, pri čemer se je hudo ranil sopotnik v avtomobilu, 23-letni Jože E. Nesreča v križišču v križišču Aškerčeve in Cankarjeve ulice v Celju sta v sredo popoldne trčila osebna avtomobila. Nesreča se je zgodila, ko je 33-letni Nihad B. iz Celja pri- peljal po Aškerčevi ulici do križišča in pričel zavijati v le- vo na Teharsko cesto. Takrat je nasproti po Ulici XIV. divi- zije pripeljal 33-letni Miroslav K. iz Slovenskih Konjic. V tr- čenju se je hudo ranil voznik Nihad B. Škode na vozilih je za okoli 300 tisočakov. S kolesom pred avto Pri naselju Čeplje se je v to- rek popoldne zgodila promet- na nesreča, v kateri se je hudo ranil 11-letni kolesar. Ta je pripeljal po lokalni ce- sti do magistralne in jo želel prečkati v trenutku, ko je po njej iz smeri Gomilskega pri- peljal 27-letni Bojan L. iz Murske Sobote. Avtomobilist je kolesarja zbil po cesti. Ra- njenega dečka so odpeljali v celjsko bolnišnico. Preblisk na poti Srečko Šoferko je sicer na svojih vožnjah po slovenskih kolo- vozih vedno oborožen z zvrhano mero potrpežljivosti, toda težko bi se pohvalil, da ga prometna zmeda, gneča na cesti, luknje na cestah in za povrh še vročina spravljajo ravno v dobro voljo. Oni dan pa je le naletel na znak, ob katerem se mu j« obraz razlezel v širok nasmeh. Kdo neki pa se ne bi vzradostil ob tolikšni ljubeznivosti, kot jo obeta napis na znaku, ki ga vidite tudi na sliki. In ker je znano, da imajo vsa imena (tudi krajevna) svoje korenine v nekem resničnem izročilu, tudi Srečko Šoferko ni niti za hip podvomil, da je pripeljal v kraj, kjer mrgoli ljubečih ljudi in odnosov med njimi. Kratkomalo: raj v aton»' skem veku. Ker pa je Srečko Šoferko sicer bister mož, seveda ni potrebo- val veliko časa, da je uvidel svojo zmoto. Pripeljal je namreč 1* na Ljubečno pri Celju. V prvi gostilni, kjer si je žejo kot vzoreij voznik poplaknil z razredčenim sokom, je z znancem skleni^ stavo, v kolikem času bodo uspeli na krajevni tabli nadomesti^ manjkajoči črki. »Ah, kaj,« je pripomnil tretji za šankom. »Turisti tako ali tako ne hodijo v naš kraj, mi pa že sami vemo, da smo doma Ljubečni.« »Potem pa še te table ne rabite,« je pribil Srečko ŠoferkO'] vesel, da je imel enkrat zadnjo besedo. Št. 31 - 4. avgust 1994 15 Začelo se le pred milijoni let Domači logi Jureta Krašovca off znotraj »Ne bi preveč duhovičil, vendar so >naši logi< nastali pred milijoni let, ko so ledeni- ki razrinili, zlizali in nasuli te oaše doline in jih cmeravo za- pustili. Kar pa zadeva nedelj- sko radijsko oddajo, ki poid tem naslovom poteka že kakš- nih dvanajst, trinajst let, se imam najprej zahvaliti kmeč- kemu poreklu svojih staršev, obiskom in počitnicam pri sta- ri mami, kjer sem radovedno srkal vase dogodke, podobe in potek praznovanj, opravil,« razmišlja o svoji priljubljeni oddaji Jure Krašovec, lanska osebnost leta v izboru poslu- šalcev Radia Celje. Pozneje so bili ti živi prizori za dolga leta odrinjeni, ne pa pozabljeni. Ko so v domačem kraju ustanovili društvo, ki se izročilu in starim šegam po- sveča, so Juretu te stare viže spet zadonele v ušesih in srcu. Bistven razlog je bila vrnitev v domač kraj, kajti, kje v kakš- ni stolpnici bi tega razpolo- ženjskega navdiha ne dobil. Drugo, brez česar bi oddaje ne bilo, so knjige. Ne ve sicer, vendar dvomi, da bi veliko na- rodov imelo toliko izvrstnih preučevalcev ljudske zapušči- ne, pa naj gre za snovne ali duhovne vrednote. Če bi vzel v roke »colštok« in jih zmeril nanizane na polico, bi jih bilo za kak meter in pol, no pa še sposoja si jih. Rad pove, da se njegovo delo sestoji od brska- nja po spominu, prebiranja pisnih pričevanj, rad pa pri- sluhne vsakemu, ki mu ima s tem v zvezi kaj povedati. Pe- smi in glasbo so s tehniki naše- ga radia posneli na terenu, če ga seveda kam povabijo, pre- cej tega je iz arhiva Radia Slo- venija (torkovi večeri). Včasih kak odmev poslušal- cev rojeva nove ideje, popravi to, kar se premalo jasno pove ali narobe razume. Seveda so tudi sitnobe. Pred leti ga je kar med oddajo nahrulila poslu- šalka, ko je uporabil besedo »fajmošter«, češ da se reče go- spod župnik, čeprav je njegova zelo verna stara mama zelo pogosto rekla fajmošter. Mno- gim pisateljem, tudi Mohor- jancem, beseda ni bila narobe. Celo oče prve slovenske tiska- ne knjige je nekje o sebi zapi- sal: »ko sem v Radočaji (Rade- čah) fajmošter bil.« »Nekateri mi seveda očitajo, da zganjam veronauk. Bog va- ri, da bi naši duhovščini hodil v zelje. Kdor zna prisluhniti, mu bo jasno, da izbiram praz- nike in svetnike, ki so tesno povezani z šegami, največkrat celo starejšimi od krščanstva, to pa seveda tudi nekaterim gorečim vernikom ni prav,« pojasnjuje Jure Kraševec. V oddajah skuša odvrniti »spreobrnjence« od zlorabe z vero povezanih šeg, saj jim tako gre predvsem za zaslu- žek. »Božič ni bil nikoli prilož- nost za požrtije in odkar ne- okusno, kot tempeljski kra- marji okoli božiča reklamirajo s >Sveto nočjo<, išče ljudske božičnice, čeprav je Radio Ce- lje dal v eter to pesem pred najmanj desetimi leti,« še do- daja. »Zares z veseljem kramljam o teh rečeh, ker tu in tam pože- nejo spet korenine in tako v društveni kot zasebni obliki spet vračajo v življenje. Vse več porok vsebuje spet staro obredje. Jasno, kolesa napred- ka ni mogoče zavrteti nazaj, če je zdaj delo lažje. Škoda je za šege, za zanesljivo pristnejše odnose med ljudmi,« razmišlja Jure. Največkrat pripravlja odda- jo tik pred snemanjem, navad- no jo pripravlja v živo, ker se mu zdi bolj pristno, tudi če poslušalci štejejo, kdaj in koli- kokrat se je zmotil, zarekel, zvozljal. Včasih nagaja tehni- ka, včasih zaradi časovne sti- ske ni kos pregledati izbrane- ga traku. Saj veste, samoza- upanje je dobro - kontrola je boljša. »Ne težim k profesi- onalnosti, zato ne skrivam razpoloženja. Sem včasih v >štimungi<, včasih raztresen. Pogosto se mimogrede vrine domislica, pa se potrdi ljudski „rek: kar na misel to na jezik,« opisuje pogled na svojo oddajo Jure in zaključuje: »Rad sli- šim, da je oddaja poslušana. Kaj bi se pretvarjal kot kmeč- ka nevesta. Kdor pa je ne pre- nese, ima na radijskem apara- tu gumb za iskanje drugih od- dajnikov. Rad imam grajo, ker me spodbudi in vesel bom, če vam bo v >domačih logih< po- stalo dolgčas, pa mi boste to sporočili.« Šamplon v studiu Prejšnji teden je uredništvo Radia Celje obiskal mladinski svetovni prvak v skoku v daljavo Gregor Cankar, ki je bil tudi nedeljski gost v programu Radia Celje. Z njim se je pogovarjala Vida Bertoncelj. Gregor Cankar se je zadržal tudi v daljšem pogovoru z glavnim in odgovornim urednikom Radia Celje Mitjem Umnikom in novinarko športnega uredništva Bernardo Stojan. Četrtek, 4. avgusta, 9.05 Pokličite in vprašajte: Zakaj so poleti psi napadalni? v kontaktni oddaji bodo strokovnjaki iz Zdravstvenega cen- tra Celje svetovali, kako ravnati s psi v poletnem času, da ti ne bi bili preveč napadalni, kar je ena od značilnosti tega obdobja. Gotovo gre za problem, ki zadeva tako lastnike psov, kot druge občane, ki so jim takšni napadalni psi lahko nevarni. Petek, 5. avgusta, 9.05 Pred velikim letalskim mitingom v Lovcu v oddaji bomo predstavili še zadnje podrobnosti pred velikim letalskim dogodkom v Levcu, ki je že tradicionalen in vsako leto privabi veliko ljudi. V nagradnem kvizu bomo podelili tudi nekaj vstopnic za prireditev. Petek, 5. avgusta, 19.05 Nogomet: Biostart Publikum-Svoboda Ljubljana, prenos Nogometaši celjskega Biostart Publikuma so odlično startali v novo sezono z zmago v Ljubljani proti Železničar AM Cosmosu v šestnajstini finala slovenskega pokala. Odlično pri-; pravljenost za novo državno prvenstvo bi okrepljena ekipa Biostart Publikvuna morala potrditi tudi v uvodnem srečanju državnega prvenstva na Skalni kleti. Prva štiri srečanja na domačem igrišču bodo celjski nogometaši odigrali v petek, proti Svobodi pa bomo prenašali 2. polčas srečanja. Reporter bo Goran Obrez. Sreda, 10. avgusta, 9.05 (^oiebii Radio Celje: Odkrivamo, Predstavljamo Ekipa Radia Celje se bo znova odpravila na zanimivo točko, kjer bo skrila značilen predmet za to okolje in ga s sodelovanjem tamkajšnjih ljudi v kontaktno-razvedrilni oddaji na čimbolj *^elovit način predstavila. Pesem in smeli za zdravje Ker so v glavnem vsi znani Slovenci na dopustu, sem se odločila, da to soboto nikogar ne bom nadlegovala, ampak bom pripravila bolj poletno oddajo Glasba je življenje. Kaj to pomeni? Gtesli naše oddaje sta: Smeh dela dobro kri in Pesem vas reši vseh skrbi, kar pomeni, da bomo v soboto prepevali in se smejali. Kako? Pridružite se nam na radijskih valovih, mi pa vam bomo zavrteli nekaj skečev in dobre glasbe. Smeh je najboljše zdravilo in upam, da bo vaše počutje po sobotni oddaji Glasba je življenje vsaj. za kanček boljše... Nagrade bomo pa vseeno pošiljali. Štefka Novak iz Vrh- nike se bo lahko ponašala z novo uro. Tone Zbičajnik iz Slovenj Gradca in Monika Ko- tur iz Črnomlja pa bosta ble- stela v majicah pivovarne Uni- on. Kdo pa se bo vozil s super gorskim dvokolesom, bo znano konec avgusta, ko bomo žre- bali med vsemi sodelujočimi v naši poletni nagradni igri. Jt^a še ena iz Tofove realno- revolucioname ljubezenske poezije: Dragi moj, petelina, petelinčka, vzemi si za vzgled, Čemu spet ta nasvet? Petelin vsak res pravi je junak. Pravi Don Juan. Skoči tudi po desetkrat na dan. Včasih tudi vsako uro! Slišiš dragi, vsako uro!!! Da, draga, ampak ne zmeraj na isto kuro... SIMONA h2o RADIJSKI SPORED od 4. avgusta do 10. avgusta RADIO CELJE četrtek, 4.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnkja, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila. 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik 13.10 Izbira domače melodije tedna, 13.45 Turistični kažipot, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni express. 17.00 Kronika, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00 Večema poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek p>rograma. Petek, 5.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glas- bene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Celjski magazin (Nada Kumer), 19.00 Večema poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa. Sobota, 6.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 BBC novice, 12.10 Teen val, 13.00 Novice, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 16.05 čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20, 19.00 Večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaklju- ček programa. ■'ZLT- I^elja, 7.8.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska^ oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski- gost, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi, pribl. 18.00 Zaklju- ček programa. Ponedeljek, 8.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jad? Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 18.00 Podalpski pop, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.30 Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone VrabI), 22.00 Zaključek programa. Torek, 9.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, lll.&AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečaj- nica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Večema poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa. Sreda, 10.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Poletni Radio Celje: Odkrivamo, predstavljamo, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega trga, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obve- stila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek programa. Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo. ^ Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez Vedenik in Tone VrabI. Glasbeni urednik: Stane Špegel Vodja tehnike: Bojan Pišek Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 29-431, fax: 441-032, Studio: 441-310, 441-510. Št. 31 - 4. avgust 1994 Špica na ŠpicI z Dušanom Konilo o ŠpIcI, koncertih, kajaku In kanuju... o špici, lokalu, ki so ga odpr- li pred dobrima dvema letoma, se je po Celju kar kmalu začelo govoriti. Najprej je bila Špica počitniška prikolica z mizami in klopmi, kjer so točili pijačo. Potem je leta dvaindevetdeset v Kajak-kanu klubu Celje pad- la ideja, da bi organizirali kon- cert F^ljavog kazališta. Koncert je zažgal in Spica je ostala. Za- radi svoje lege, prijetne okolice (ob Savinji) in glasbe za vsak okus je postala priljubljeno zbi- rališče - tako mladih kot nak- ljučnih sprehajalcev ob Savinji. Kajak-kanu klub Celje, v okvi- ru katerega Špica deluje, pa je trenutno v vzponu. Pogovor z Dušanom Kondo, predsednikom Kajak-kanu klu- ba Celje, je nastal v nedeljski noči, v času nogometne tekme med Brazilijo in Italijo. Dušan je na Špico prinesel televizijo, sprejemali so stave in med gleis- nimi vzkliki, ki so se zunaj sli- šali ob vseh izgubljenih prilož- nostih za gole, sva sedela na Dušan Konda: »Odločili smo se, da bomo na Špici vsako leto posku- šali narediti kajakaško noč - pa ne samo zato, da bi kajak klub kaj zaslužil, temveč predvsem, ker bi ^adi popestrili poletno mrtvilo v Celju. tleh v klubski telovadnici ter se pogovarjala. O stvareh, ki jih ob pomoči drugih članov kluba de- la Dušan. O stvareh, za katere živi. Življenjepis »star sem trideset let, delam v Kovinotehni, moje življenje je bil nedvomno kajak. Ne pisati, da sem veslal kot budalo, poleti in pozimi, v ledu in v snegu in da je bila moja relacija vsak dan Laško in nazaj... Ko sem bil star dvajset let, sem imel te- žave z zdravjem in okoh zdrav- nikov sem hodil šest let, preden so odkrili nekaj na hrbtenici. Takrat je moja športna kariera padla v vodo. Sicer pa lahko napišeš, da sem zadnji fanatik in zadnje budalo na tej Špi- ci...« je začel Dušan, ki mu je veslanje najpomembnejša stvar v življenju. Sicer je doštudiral ekonomijo, ob službi pa še ved- no vse popoldneve, sobote in nedelje žrtvuje za klub in za Špico. Sicer pa je v veslanju do- segel kar nekaj dobrih rezul- tatov. Zgodovina Špice »špica je ves čas povezana tudi s Kajak-kanu klubom Nivo Celje. Ime je nastalo, ker sam klub oziroma ta sedanji lokal leži na sotočju Savinje in Lož- nice. Vsi, ki sem zahajajo že pe- to leto, Špico poznajo predvsem po sproščenem vzdušju, prav zaradi preprostosti pa je ta lo- kal, ob še nekaterih drugih bolj >free< narave, postal priljublje- no zbirališče mladih v Celju. Kajak klub Nivo Celje je tukaj že preko dvajset let. Špico kot tako so začeli Tuži, Vuki in Volf leta enaindevetdeset, ko so pri- šli k meni in vprašali, če lahko na tem prostoru postavijo kamp prikolico in začnejo prodajati pijačo. Tako se je začelo. Mi smo jim posodili prostor ter jim dali elektriko in vodo. Problem Špice je bil ves čas zaradi kaljenja nočnega miru stanovalcev v bližini. To po- dročje je mirno, na periferiji, vendar hkrati tudi v centru Ce- lja. Težave so bile tudi zaradi avtomobilov, ker so ponoči, ko se je Špica zaprla, oddrdrali in marsikoga zbudili. Včasih je bil problem tudi premočno navija- nje glasbe. Trudimo se, da bi te stvari nekako spraviU v red, po mojem mnenju nam je to dokaj uspelo. Avtomobilov sedaj ni več, saj smo p>ostavili zapornico, glasbo pa navijamo v mejah normale in letos v bistvu ni nobenih pri- pomb; sploh pa je po triindvaj- seti uri glasba zelo utišana, ta- ko da jaz ne vidim nobenih ra- zlogov za to, da Špica ne bi obratovala,« razlaga Dušan. Koncerti »Prelomni trenutek za Špico se je zgodil avgusta dvaindevet- desetega leta, ko smo kajakaši v enem tednu z veliko optimiz- ma pripravili zelo odmeven koncert skupine Prijavo kazali- šte iz Zagreba. Takrat smo v bi- stvu vse - od postavitve scene, ki ni bila tako enostavna, do orga- nizacije - naredili praktično v enem tednu. Na Špico je pri- šlo skoraj tri tisoč ljudi, bilo je prekrasno vreme, poletni večer, in marsikdo je dejal, da takšne- ga koncerta v Celju že dolgo ni bilo. Pred dvema letoma politična situacija ni bila najbolj naklo- njena temu koncertu. Že takrat so se začenjale razprtije s Hrva- ško, vendar smo vsi mi, ki dela- mo v tem klubu in ta dva polet- na meseca živimo in delamo za Špico, totalno apolitični in nas ] politika sploh ne zanima. Tudi j če se kdaj zavrti kakšna pesem ■ z >juga<, to ni zato, da bi obujali >. nostalgijo po Jugoslaviji, am- ; pak je preprosto zato, ker je ta glasba dobra, vse, kar je dobro, i pa nima roka trajanja. Že takrat smo se odločili, da bomo vsako leto poskušah pri- praviti kajakaško noč - en kon- cert ali dva. Klub bi nekaj za- služil, predvsem pa bi popestrili poletno mrtvilo v Celju in doka- zali, da se da tudi z entuziaz- mom, z voljo do nečesa, narediti marsikaj — v korist vse mladine in vseh ostalih, ki se tukaj zaba- vajo,« pravi Dušan. Sicer pa imajo na Špici tudi težave. Sosedje, večinoma sta- rejši ljudje, nad žuri in koncerti niso najbolj navdušeni. Dušan pravi, da so prvi koncert orga- nizirali tako na hitro, da jim nihče ni imel niti časa »metati polen pod noge«. »Šele dva dni pred koncertom, ko so sosedje videli, kaj se dogaja, se je začelo moje vandranje po policiji in občini in prepričevanje nekate- rih ljudi v Celju, naj se ničesar ne bojijo, da bo vse v najlepšem redu; od zaustavitve avtomobi- lov do samega reda na priredi- tvi. Niso mi vsi verjeli, ampak na koncu se je vendarle izkaza- lo, da je bil to res super žur; brez najmanjšega incidenta. Pa tudi sosedje so spoznali, da se nimajo česa bati, če naredimo dva takšna koncerta na leto. Bajaga Lani je postala Špica sinonim j za napovedovanje dežja. Napo- vedani koncert Parnega valjka' so morali zaradi slabega vreme- ^ na kar petkrat odpovedati. ; »Slednjič smo, za lansko leto, tudi mi vrgli puško v koruzo. Vendar pa smo se takrat zakleli, da bomo še večjo stvar naredili naslednje leto, torej letos. Na Špici bo letos, trinajstega avgusta, koncert beograjskega zvezdnika Momčila Bajagiča- Bajage in mislim, da nam tokrat ne more spodleteti. Marsikdo nam niti ne verjame, da letos ta koncert bo, kajti poznamo zgodbo o vizumih... Skratka, aprilska turneja je prestavljena na avgust in Bajaga sedaj ima vse vizume - videl sem jih na lastne oči. Sicer pa je celjski koncert samo zadnji od šestih koncertov v okviru turneje v Sloveniji. V Celju imamo to srečo, da imamo zadnji termin, kar pomeni, da bo v primeru, če bi v soboto deževalo, koncert prestavljen na nedeljo aU pone- deljek. Prepričan sem, da bo ta koncert mega žur, reklama pa bo na najvišjem možnem nivo- ju. Štirinajst dni po Bajagi pa bo še večkrat preloženi in odlo- ženi koncert skupine Parni va- Ijak,« pripoveduje Dušan' o enem, »širše znanem« delu Špice. Kaj pa šport, zaradi ka- terega se Špica pravzaprav sploh dogaja? Kajaic kanu klub »Kajak kot šport obstaja v Celju že skoraj petdeset let. Ta šport je bil - tako v Celju kot tudi drugje - vedno nekje na obrobju dogajanja, kajti to je bil vsaj včasih bolj »proletar- ski« šport. Če hočeš uspeti, je v tem športu potrebno dosti ga- ranja. Tudi v Celju doživlja svo- je vzpone in padce in če na kratko opišem zgodovino, ki jo Frva letošnja kajakaška noč je bila prvega maja, ko je, kresu na Špico še najbolj pritegnil prvomajski spust v bolj poznam zadnjih dvajset let, lahko najprej povem, da je bilo v klubu kar nekaj državnih pr- vakov in nosilcev medalj z evropskih in celo svetovnih prvenstev. Pred mnogimi leti smo imeU kar nekaj reprezen- tantov, ki so dobro zastopali barve Celja. Vendar pa ta šport takrat še ni bil razdeljen na mirne in divje vode, ampak je vključeval vse, kar se je gibalo na vodi... Z leti se je specializi- ral. Vseh osemnajst klubov v Sloveniji je divjevodaških, saj je za veslanje na mirnih vodah potrebna resnično mirna voda, te pa v Sloveniji - razen na jeze- rih — ni. Res pa je, da tudi Savi- nja pri Celju ni ne vem kako divja. Na jezerih je pri nas bolj kot kajakaštvo razvito veslanje. V zadnjem času je celjski ka- jak v vzponu. Po nekajletnem zatišju je zrasel nov rod tekmo- valcev. Imamo tri slovenske pr- vake v mlajših kategorijah in najboljšega mladinca v spustu Tomaža Javomika, ki je nedav- no v Ameriki branil barve Slo- venije in se s tekmovanja vrača z medaljo, od prvega januarja letos pa je v naših vrstah tudi trikratni svetovni prvak Tomi- slav Cmkovič iz Zagreba, tek- movalec in trener. Na največjih tekmovanjih še vedno nastopa za Hrvaško, drugače pa vozi za naš klub, živi v Celju in trenira mladi rod tekmovalcev. Prepri- čan sem, da bo Tomislav za se- boj pustil pozitivne sledi - tudi, če bo kdaj odšel iz C krat pa kaže, da bol smo vsi zadovoljni z v našem klubu.« Načrti »Kdor se sprehajj vidi, da se v našemi njem času resnično mika. Na vodi smo lomsko progo. Savii majhen padec in pretok vode za ki vendar nam je s p djetja Nivo uspelo onirsko slalomskoj dili smo tudi kluhsl! ki so bili pred štiri poplavo, popolnoi Upamo pa, da bo p prostoru zrasla m čolnarna. Načrti so narejei načrti in želje pre štirideset let staro menjal nov, zidan« da je velik proble večje težave pa ima nikakor ne moreni pirjev oziroma vse| kumentacije za iz| objekta. Zemljišče, se dogaja Špica inr naš Kajak klub, je činsko, za en del pa vloga za vmitev Upamo in verjame zemljišče postalo i smo ga pripravlja piti. To je namreč! na lokacija v Celju tega športa. Pa tni Nivojeva baraka deset let rn jo im2 Če bo potrebno zt jo odkupiti, bomo vo naredili. Naš k tu, za Savinjo. In želja je postati lasi in zgraditi nov ki to ne gre čez n< upam trditi, da ni v roku petih let ali uspelo - seveda s p občinskih struktu Letos smo naf tudi po šolah in p« vrste pritegniti | fantov in deklet, to tudi uspelo, Š< vsakdo, ki bi se ra žil, še posebej p štirinajst let, dobi ko padeš v ta špo" zastrupi in poteiB je tudi osip velik,' ostane, ponavadi življenje. Tudi 1" tivni karieri. Tat seli vsakogar,« k< se odpravi delat močjo ekip>e na sprejema stave z* ganizira tekmov* vrvi, vrti glasbo- prej opozarja, naj jo. Tako lahko p" spijo tudi sosedjf bogatejše. Bolj ži NiNi Foto: ED0\ Prvi veliki koncert na Špici je I koncert nepozabnega Prljavog kazališta. Čez nekaj dni pa bo še en velik žur - koncert Bajage. Št. 31 - 4. avgust 1994 16,17 Žejn kot žolna, kradljlva sraka llkof čaka Mlatič mora imeti račji želodec, konjsko moč in pasje uhlje. (štajerski ljudski rek) Mlatičem je bilo treba dobro streči, saj so bili tega tudi za- res potrebni. Bili so na podu od rane zore do mraka, vmes pa so se basali kot birmanci, kajti prazna vreča ne stoji po- konci. Zlasti naporno je bilo tam, kjer so si mlatilniški stroj sposodili in se za plačilo dogo- vorili po dnevih. Na sposojeno mlatilnico ni bilo pogonskega priključka za vprego. V teh primerih so stroj poganjali štirje moški, po dva na vsaki strani, korenjakov, da bi zado- stovali za dva, pa je bilo malo pod soncem. So pa bile krepke ženske, ki so prav tako uspeš- no znale »vrteti mašino« in takšnih se je prijelo, da so mo- žače, ker se gredo z mlatiči »glihat«. 2e za zajtrk so dobili bel kruh in šilce žganja za moč. Za prvi zajtrk so jim dali kavo, pa cvrtja z ocvirki ali žgance, fi- žol, zelje, pogosto tudi zab( Ijen krompir. Za malico so d< - bili slanino, klobase in vino. Za južino je bilo meso, fižol, krompir, solata, potica in štruklji. Popoldne so imeli ma- lo večerjo, kisle kumarice ali kisel krompir, večerja pa je bi- la prav tako izdatna, navadno perutnina in mlinci, da so lažje spali. Tak tek je mlatičem pri- služil štajerski rek, da imajo račji želodec, za katero vemoi da gre hrana kar skozi, pri kljunu not in pri zadku ven. Še bolj so bili mlatiči žejni. Glede tega so bili gospodarji v zadregi. Če bi jim daJ, koli-, kor bi spili, bi bUo kmalu pre- i več, omagali bi in lahko bi pri-; i šlo do nesreče. Zato so čas med obroki pijače podaljševali, če pa je bilo že preveč hudo, so mlatiči pomenljivo oj)ozarjali, f da se lahko »slama vžge«, če ne bo moče. Ponagajati so znali tudi gospodinji. Kakšnega mlatiča, ki so ga lahko za čas pogrešili in ki se je spoznal v hiši, so poslali krast. Oprezal je in v ugodnem trenutku smu- knil v prazno kuhinjo. Odnesel je čim več, kar je lahko v na- glici pograbil. Od pečnega orodja, do kakšnega lonca z imenitno jedjo, s katero se je hotela gospodinja še posebej postaviti. Slastno kračo na primer ali ponev s pečenko. Gospodinja je krajo seveda opazila in sprejela igro. Na hi- tro se je preoblekla v moškega, si s sajami namazala brke in obrvi, nabrala v ceker raznih dobrot, zelenko žganja, cigare, cigarete, cukrčke za ženske in šla na pod kot potujoči kra- •^ar '^•'rn ie barantala za po- grešane .Si,vari. Vsa komedija se je malce zavlekla, doseženo pa je bilo dvoje: mlatiči so do- bili darila, malce so se spočili in cuknili iz zelenke, gospodi- nja pa je dobila izginulo robo. Med čiščenjem zrnja in sla- me za škop so se lažje pogo- varjali, zbijali šale in drug drugega dražili. Prebrisan go- spodar je med mlatiče povabil kakšno prav zabavno in jezič- no žensko ali dekle. V njeni navzočnosti so se moški po- stavljali tudi s skušanjem v moči in spretnosti, kar je bilo v korist »delovnega učinka«. Pri mlatičih se je njeno jezika- nje in zbadanje nabiralo, dose- glo mero in se včasih prelilo čez rob. Zgrabili so vreščeče babše ali deklino, jo zahojsali ali kako drugače zdegali čez steno v parno, kjer so jo že čakale krepke roke mlatiča, ki jo je vzel na piko, otroke pa poslal iz parne nabrat hrušk - pšeničnic, ki so bojda posebej. imenitne pri sosedu, kak stre- ljaj proč. No pa par ni bil dol- go sam. Vrgli so še katero čez, prislonili lestev in pasli f irbec, vse zavoljo prave mere, da bi ne bilo greha. Tega tako ni bilo mogoče preprečiti, se je pač zgodU pozneje v mesečini, če je bila »ara« dovolj mikavna in prepričljiva... V vaseh šentlenarske in šen- trupertske fare nad Laškim, tako Niko Kuret, so imeli lepo navado, da so se sosedski mla- tiči obiskali. Navadno so pri- nesli »pušelc«: Štefan vina, okrašen s klasjem in rožami, zraven še cigar, cigaret in sladkarij za dekleta. Obiskana hiša je morala pu- šelc vrniti, seveda drugega, vendar tako, da so vse zrnje iz klasja izluščili, kar so najlažje naredili, če so klasje namočili v krop. Kadar sta bili hiši z mlatiči posebej blizu, so si pripravili skup>en likof in za- bavo. V tem primeru so prišli tisti, ki so delo že zgotovili, pomagati. Ko so med delom tudi zapeli in če je bil poleg še godec, so zaplesali kar na po- du, takšni umazani in prezno- jeni. Mlatiči so se šli pred ve- čerjo dobro umit. Ali so to sto- rili v kakšnem velikem čebru, pri vodnjaku ali studencu, če pa je bil blizu potok, pač v kakšnem tolmunu. Navadno so se ženske umivale zase, mo- ški pa tudi. No, pa so vseeno našli firbčni pobje razlog in način, da so šli dekleta »špe- jat«. Ce so jih odkrila, so zag- nala vrišč in ogleduhe obmeta- vala s kamni. Takole je kak puhasti golič po zaslugi in ne- previdnosti »ta velkih pobov« Mlačev - prikaz skupine iz Trohnega dola. natančneje videl razliko med dvema sortama ljudi. Likof je bil malone podoben gostiji. Bogato obložena miza, dovolj pijače v bokalih in go- dec - vse to je pomaknilo mla- tiško večerjo tja v polnočne ure. Osveženi, podkrepljeni in od muzike spodbujeni so, zla- sti mladi, hitro pozabili na žu- lje, vročino in prah. No, ko smo že pri likofu je prav, če si to besedo ogledamo. Kaj pomeni, vemo, od kod izhaja, manj. V davnih časih so težake za takšna dela najeli, kupili oziroma najeli njihovo uslugo. Ob izplačilu je bilo vselej veselo, navadno so veli- ko od prisluženega pognali. Besedo »Leikauf« smo Sloven- ci posvojili v malo prijetnejši zvezi - za pogostitev ob zak- ljučku kakšnega večjega sku- pinskega opravila. In še beseda o škopu. Le ma- lokdo ve, kaj je to, kako ga naredijo pa še manj. Včasih so na mlačvi postorili tudi to, po- nekod pa so škop pripravljali z najetim »tavrharjem« ali pa domači sami. Odbrano snopje so na »babah«, grabljam po- dobnih napravah z več vrstami krepkih zob občesali. Kratka slama in pšenična trava in se- veda tudi zel so odpadle, tako da je od snopa ostalo za prijem ene roke očiščene slame. Od- visno od kakovosti, snetnosti in dolžine latovja, je za en škop bilo včasih potrebno tudi po trideset do štirideset sno- pov. Krovec je pri pokrivanju razdelil po en škop v dvanajst do petnajst »otepn«, to je zgra- bek slame, ki ga je imel za en vložek v streho. No, o tem kdaj drugič. Za povitek ali opasa- nje skopa so znali iz namočene pšenične, najraje pa ržene sla-, me narediti nekakšno vrv, ki je čvrsto stisnila ogromen zvitek kritine, da je bila nared za skladiščenje in prevoz. Kako zelo so »mirkali« na vsak klas in zrno. Pri žetvi so za žanjicami paberkovali otro- ci, prevažali so zrelo snopje s podloženimi rjuhami, na po- du pa skrbno zamašili špranje med podnicami. Slamo za škop so omeli in otepli tudi zato, da se kritine niso lotile miši. Pridelek žita so nekoč merili s škafi. Petdeset in več škafov pšenice je veljalo za donos že kar dobre kmetije. Foto: EDI MASNEC Št. 31 - 4. avgust 1994 18 PREJELI 1 Okoriščanle na račun mučenih laboratorilskih živali Bralcu, ki bo posvetil kan- ček svojega prostega časa mo- jim vrsticam, se lepo zahvalju- jem in ga prosim, da jih do- sledno in zbrano prebere, se ob njih zamisli in vpraša ali ne bi morda tudi sam, skupaj z na- mi, ki se že dalj časa borimo proti zločinskemu mučenju ži- vali, kako pripomogel, da bi v Sloveniji za vselej preprečili nehumane laboratorijske po- skuse na živalih. Do pisanja me je pripeljala zdaj dokaj popularna reklama Krkinih izdelkov Sim Mix, ki pa ni sporna zaradi golote, temveč zaradi nečesa drugega. Žal, le malokdo ve, kaj se do- gaja za zaprtimi vrati tovarne »Krke«. Marsikdo se spreneve- da, ker se boji tistih (naj mi prizadeti prosim oprostijo, ker zanje, ki mučijo živali, ni pri- mernejših izrazov), ki nosijo v sebi slo po krvi in trpljenju ubogih, nemočnih živali. Nobena skrivnost ni, da Kr- ka v svoji farmi v Hudenjah 1, v Škocjanu, na grozovit način muči živali. Posebej pse in mačke, ki živijo v neprimernih bivalnih pogojih. Sramotno in grozljivo je, da živijo psi noč in dan v utesnjeni mrežasti klet- ki, površine 5,1 m^. Tla so po- suta z grobim prodom, kletke pa zgoraj odprte, torej brez strehe in to ob vsakem letnem času. Letošnjo zimo je bila v Novem mestu temperatura tudi minus 15 stopinj. Žalostno, toda resnično pa je, da »Krki« pomagajo brez- srčni bližnji kmetje, od katerih le-ta odkupuje številne doma- če, prijazne muce. Gotovo s krvjo prepojena pridobljena sredstva kmetom niso edini vir preživetja, zato jih pozivam, da prekinejo s tem nehumanim početjem in končajo s prodajo ljubkih muck »krvoločni« sku- pini ljudi, ki jim ni mar za nobeno živo bitje, ampak le za krvavo prisluženi denar, skratka njihov posel. Pri vsem tem pa je šokantno to, da se k nam uvoženi farma- cevtski proizvodi ponovno te- stirajo na živalih, čeprav so iste preparate, preden so prišli na svetovno tržišče, že preiz- kusili veljki proizvodni kon- cemi. Ob vsem tem se mi poraja vprašanje, kako to, da je v ci- vilizirani deželi, kot je naša, kaj takega sploh mogoče in kako to, da nihče od vplivnih ljudi nič ne ukrene? Pogosto razmišljam, kako prav bi bilo, ko bi se mučene živali svojim mučiteljem uprle. Žal pa je pot do humanega odnosa do živali še dolga, čeprav vsi upamo, da bo kmalu sprejet težko priča- kovani Zakon proti mučenju živali. Do tedaj pa bodo živali na Krkini farmi — mučilnici še naprej hudo trpele, izpostav- ljene bodo slabim razmeram in mučenju ter zapisane prezgod- nji smrti. V tujini poizkuse na živalih vedno bolj nadomeščajo z ra- ziskavami s pomočjo tkivnih kultur, mikroorganizmov, rastlin ali kemično fizikalnih raziskovalnih metod. Zato opozarjam mučitelje živali, da nihče nima pravice živalim povzročati bolečine. Mučenje živali je vsako dejanje, ki lah- ko žival poškoduje, ji povroči bolečine, strah, trpljenje, ško- do ali končno usmrtitev na ne- human način. V naprednih državah zelo upada prodaja kozmetičnih preparatov, ki so preizkušene na živalih in ponujajo izdelke, na katerih je poudarjeno, da ' niso testirani na živalih. Žal pa so vsi Krkini preparati bili testirani na živalih. Zato ape- liram na vse porabnike koz- metike, da segajo le po tistih preparatih, na katerih je od- tisnjena deklaracija »No te- sted on animals« (ni preizku- šeno na živalih). KRISTINA FERLIC, Maribor Cellsica icnežja preprostost 11. del Znamenitim Abderitom in Butalcem zvesto sledijo Celja- narji. Po veliki pogruntavščini zaračimavanja najemnine za slikarski atelje po ceniku za obrtni lokal in zaprtja Ukovne prodajne galerije, imamo spet nov dosežek: tožbo proti last- nemu »otroku« Zavodu za kul- turne prireditve in sicer za ne- plačevanje najemnine za li- kovno galerijo, davek na na- pisne table za Zavod in verjet- no tudi Likovni salon. Denar za rekonstrukcijo gradu je res delno pritekel v času prejšnjih občinskih vodstev iz občinske blagajne, precejšen del sredstev pa je bil pridobljen predvsem iz odpr- tih rok in denarnice največje- ga sponzorja podjetja Petrol. Tako je Celje prvič v svoji zgo- dovini prišlo do prostora za predstavitev svoje stalne umetniške zbirke. Mesto pa nima denarja za njeno življe- nje, ima pa denar za veleprire- ditve tipa Agropop, Blagne, Čuki... s katerimi se mora Ce- lje dvigniti, po mnenju vidne- ga celjskega politika na nivo prireditve »Pivo in cvetje«! Res žalostno, da ima celjska vlada denar za izlet svojega »kulturnega ministra« g. Z. Ciglerja v Brazilijo, da se za- pravlja denar za ustanavljanje »stanovanjskih skladov« z od- prtjem novega delovnega me- sta za Nikolaja Zimska, neza- poslenega brata predsednika IS, da se zapravlja denar za znamenite celjske občinske čr- ne gradnje... istočasno pa se razdaja in uničuje občinsko premoženje. O tem pa še kdaj drugič! O sancta simplicitas! MIRKO TOMAŽ KRAJNC, Žalec Barantanje o državni me|i med Slovenijo In Hrvaško Naša slovenska zemlja je sveta. Ta zemlja je naša domo- vina. Ta naša zemlja nas je ro- dila in nam daje življenje, zato jo ljubimo in smo ji zvesti. Zadnje čase se po slovenskih časopisih vedno več razpravlja o barantanju med sosednjo hr- vaško in slovensko vlado, za ureditev državne meje med R Hrvaško in R Slovenijo. Državljani Slovenije s skrb- jo spremljamo pogajanja obeh vladnih pogajalskih delegacij za tako imenovano prijatelj- stvo in medsebojno gospodar- sko sodelovanje, iz česar pa je razvidno, da se nazadnje vsi dogovori in sklepi vladnih de- legacij popolnoma razvredno- tijo. Državljane Slovenije pa predvsem zanimajo problemi okrog državne meje med repu- blikama. Zaskrbljujoče spre- jemamo dnevna poročila, dela vladnih komisij, predvsem pa agresivnost hrvaške pogajal- ske skupine in pokanje obro- čev v Drnovškovi vladi, kajti tem primanjkuje odločnosti in strokovnosti. Predvsem pa po- gajalske prakse. Zelo je tudi pomembno, ker so v slovenski pogajalski sku- pini v večini le člani Liberalne demokracije, kateri nimajo pogajalskih izkušenj in tudi zgodovinskih in avtohtonih mej iz preteklosti ne poznajc dobro. Izkušene strokovnjake ki bi bili sposobni za pogaja- nja s hrvaško stranjo pa od- klanjajo. Dobro bi bilo, da si slovenska pogajalska komisija s Hrvati priskrbi Valvasorjevo knjigo »Slava Vojvodine Kranjske«, kjer je točno ozna- čena meja dežele Kranjske in kako daleč ob Jadranu je pote- kala slovenska meja, kjer so živeli Slovenci. Po drugi svetovni vojni ko- munistični oblastniki niso znali rešiti vprašanja naci- onalnih mej med federalnimi oziroma nacionalnimi republi- kami in so se le ustno medse- bojno dogovarjali na primer, na slovensko-hrvaški meji, Kardelj in na hrvaški strani Bakarič. Tisti strokovnjaki, ki so dobro poznali nacionalne meje, pa niso smeli sodelovati. Pri pogajanjih administra- tivne meje prizadeti krajani niso smeli sodelovati, zato Slovenci nikoli ne bomo priz- nali prisiljene meje med Slo- venijo in Hrvaško iz leta 1947. Prav tako ne priznamo se- danjega predloga Hrvatov v Piranskem zalivu, na račvm Razkrižja in Trdinovega vrha. Slovenska delegacija mora zahtevati od Hrvatov prost do- stop do mednarodnih voda. Državna meja med Slovenijo in Hrvaško mora potekati ob reki Mirni, kajti ta del Istre je poseljen večinoma s sloven- skim avtohtonim prebival- stvom. Prav tako se mora rešiti vprašanje administrativne in nasilne priključitve krajevne skupnosti Štrigova pred več desetletji. Nujno je in obvezno v poga- janje vključiti tudi predstav- nike vseh prizadetih občanov vseh krajevnih skupnosti, Razkrižje, Trdinov vrh, P*iran- ski zaliv in že priključeno kra- jevno skupnost Štrigova. Naše geslo naj bo Slovenijo Slo- vencem ! Slovenska nacionalna desnica, FRANC VENIŠNIK Pomoč šolarjem že tri leta se konec avgusta in v začetku septembra ogla- šajo starši s prošnjo za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin - šolskih zvezkov, pisal, delov- nih zvezkov, plačilo obrabnine knjig... Predvidevamo, da bo letos tudi tako, ker je prispelo že veliko prošenj. Vemo, še vedno so med nami brezposelni - tisti, ki imajo prenizke osebne dohodke in ne zmorejo vsega sami - posebno družina z več šoloobveznimi otroki, srednješolci in štu- denti. V šolskem letu, ki se je kon- čalo smo pomagali 360 otro- kom v Mariborskem okolišu, Celjskem, Velenjskem, Ptuj- skem okolju (po vsej naši ško- fiji). Lani je bilo potrebnih 1.883.009,00 SIT, zbralo pa se je 913.930,00 SIT. Ker lahko delimo to kar dobimo, prosimo ponovno že na začetku j)očit- nic vse ljudi dobre volje, vsa župnišča in tudi delovne orga- nizacije, da bi s skupnimi močmi pomagali šolarjem. Za vsak dar se iskreno zah- valjujemo, saj vemo, da smo brez vaše pomoči nemočni! Dar bližnjemu naj nas osre- čuje! Otroci so bogastvo vsakega naroda. Tako kot vsako leto tudi v teh počitniških dneh priča- kujemo velikodušnost in razu- mevanje ljudi dobre volje za dobro in lepo. S skupnimi močmi bomo lahko mnogim pomagali. V tem mesecih so to naši šolarji, dijaki, študentje. Vsem, ki pomagate se iskre- no zahvaljujem. Iskren bog plačaj! KUc dobrote naj odme- va tudi v dopustniških dneh - za otroke - za ljudi v stiski! Škofijska Karitas Maribor direktor BRANKO MAČEK Pomoč ljudem Ruande »Ruanda je ena sama podr- tija in gorje... Dežela mučen- cev... Kot, da bi bila prepuš- čena sama sebi... Svet si je umil roke kot Pilat in pustil hudobiji prosto pot... Politiki sveta, vem, da v Ruandi ni naftnih vrelcev, kakor tudi v Bosni ne! In sedaj pošiljate nekaj vreč fižola, riža in zdravil, da si potešite vest...« Tako piše slovenski misi- onar v Ruandi, gospod Danilo Lisjak. Slovenska Karitas prosi za darove - za ljudi v Ruandi... Soodgovorni smo za vse te ljudi. Saj so ljudje kot mi in čakajo na to, da spoznamo svojo odgovornost. Ti ljudje nas potrebujejo — našo odprto dlan - naše čuteče srce in tudi naš da, da znamo deliti z njimi. Zbrana sredstva bomo po- sredovali do Ruande na tri na- čine: s pomočjo slovenskih mi- sionarjev, s pomočjo mision- ske pisarne v ljubljani in če bo odziv velik tudi s pomočjo Ka- ritas Avstrija. Vsem, ki boste pomagali se iskreno zahvaljujemo. Klic dobrote naj odmeva tu- di v dopustniških dneh za ljudi Ruande. Škofijska Karitas Maribor direktor BRANKO MAČEK Spominski park Teliarje Prebrala sem pismo nekega Aleša Isteniča v Večeru dne 23. julija t.l. Povedati moram, da sem nad pismom globoko pri- zadeta. Sprašujem se ali je mogoče, da živijo med nami Slovenci taki ljudje, kot je to- varič Istenič, ki s svojim eno- stranskim razmišljanjem in nepoznanvanjem resničnih dogodkov delajo razdor med nami. Kolikor sem se lahko poza- nimala in kolikor še poznam prebivalce Bukovžlaka (to je moj rojstni kraj, ki ga še vedno obiskujem), tu sploh ne živi, čeprav je napisal, da je iz Bu- kovžlaka. Po priimku sodeč je od nekod drugod, če je to sploh njegov priimek. Morda pa se le skriva za njim, in kakor bi re- kel preprost človek, laja izza ograje. Bukovžlak ni velik kraj, ljudje se poznajo med se- boj, predvsem pa, zlasti starej- ši, dobro poznajo dogodke po vojni. Tudi sama se jih, čeprav sem bila takrat še otrok, dobro spominjam, zato me je razmi- šljanje tovariša Isteniča zelo prizadelo. Mimo naše hiše tik ob cesti se je takrat po vojni valila dol- ga kolona ljudi noč in dan. Med njimi so bili starci, ženske z otroki, moški, mladi ljudje. Bili so utrujeni, lačni, žejni, nekateri so nosili kovčke, bi- sage idr. Med njimi so jezdili na konjih mladi partizani, do zob oboroženi. Utrujene ljudi so preganjali, jih tepli, vpili nad njimi, jih zmerjali. Poseb- no mi je ostalo v spominu, ka- ko se je mladec na koncu zne- sel nad popolnoma onemoglim starcem. Ko je le-ta omahnil, je partizan na konju pljunil na tla, zamahnil s puškinim kopi- tom rekoč: »Poljubi izdajalec, zemljo slovensko!« Podobno se je dogajalo več dni. Mi otroci, ki smo vse to opazovali skozi okno, pa smo s strahom zrli v te konjenike, boječ se, kdaj bodo prišli v hi- šo in morda udarili tudi nas. Tam gori, kjer je bilo taboriš- če, pa je pokalo, pokalo, dan za dnem, noč za nočjo. Iz po- govora starejših smo izvedeli, da partizani streljajo ljudi, ki hodijo mimo hiše. Takrat nisem vedela, kdo so ti, zakaj jih streljajo. Vedela sem le, da so to tudi otroci, starčki. Pozneje so nam v šoli povedali, da so bili to domo- branci, izdajalci, a nikoli ni- sem mogla razumeti, kako so lahko streljali tudi na otroke, starčke, ženske z dojenčki. Da, pobijali so tudi te. In zato sprašujem Aleša Isteniča, ali je to človeško, ali je to prav. In ne nazadnje, kdo so bili domobranci, ali ni bila to le druga stran bratomorne vojne, premaganci, ujetniki, ljudje, ki so mislili dugače kot partija, ki so mislili po svoje, ki so imeli tudi svoj prav. Ali niso imeli ti ljudje pravico do sodbe? Ne, tu sodišč ni bilo. To je bilo le živalsko znašanje maščevanja žejnih, samovšeč- nih zmagovalcev. Če že vsi ti surovo pobiti, predvsem pa otroci, starci, ženske, niso imeli pravice do življenja, ali ni morda prav, da dobijo vsaj po smrti skromen spomenik, kjer bodo njihovi sorodniki, prijatelji lahko prižgali sveč- ko, če že ne morejo poklekniti na grob, ki je nekje pod smet- mi ali cinkamiško žlindro. In nenazadnje, Spominski park naj bo opomin, da se taki zlo- čini ne smejo več dogajati. Zato, mislim, da je prav, da zgradimo na kraju Teharskih žrtev Spominski park in zato sem se zgrozila, ko sem brala pismo t. Isteniča, kajti po svo- jem pisanju me spominja na tiste mladce, ki so gonili ljudi mimo naše hiše. V to se je tre- ba resnično zamisliti in ne gle- dati vse skozi denar. Taki, ki tako mislijo kot tovariš Iste- nič, prav gotovo niso v ponos in srečo, ampak v sramoto ma-> lemu slovenskemu narodu. MARTA KOROŠEC, Celje I ODMEVI I Kozjanska razglednica Cesto na Boč smo skupaj gradili z Mariborčani. Prva etapa je bila od Makol do Fr- mil, za moralno in materialno pomoč pri gradnji pa je bil s slatinske strani zaprošen ta- krat močan zvezni funkcionar Luka Leskovšek. «Drva z Boča bi ena babnica v košu znosila,« je bil odgovor. Cesto na Boč smo mimo Bufolina le pričeli graditi, vendar se mi še sanjalo ni, da gradimo na Kozjan- skem. Enako je veljalo za cesto pri So tli proti njenemu izviru. Zaradi konfiguracije zemljišča smo Sotlo prečkali kar dva- krat, vse formalnosti pa smo uredili kar na »Šumariji v Krapini«, seveda brez raznih strokovnjakov. Forum za gradnjo ceste Olimje-Vodole, vaškega vodo- voda in ceste v Olimski log smo imeli z dovoljenjem cerk- venih oblasti kar v samostanu. Tudi takrat tukaj še ni bilo Kozjansko. Približali smo se mu z gradnjo ceste Žamerk- Virštanj, navkljub očitkom da gradimo vinsko cesto. Da niti ne govorimo o cestah Ledinš- cica-Bistrica, Gračnica-Loke in še bi jih lahko našteval. Verjetno so koristi iz fonda za nerazvite v času samou- pravnega socializma in sedanji sklad za demografsko ogrože- na področja razširili geograf- ski pojem Kozjanskega. Ob napisanem pa visoko cenim vrhunske dosežke kozjanskih steklarjev, ekskluzivnost in kakovost dosežkov konfekcij- ske tovarne. O dolgoletni tra- diciji lesarstva sem sicer bolj skromno pisal pred leti, ko sem po svojih močeh sodeloval pri načrtovanju in gradnji se- danje decimimice in žagal- nice. DUŠAN HUS, st. Celje »SOS za celjsko kulturo - Zaradi neplačevanja najemnin na cesto« članek predstavlja popol- noma drugačen finančni, ma- terialni in moralni odnos Se- kretariata za družbene dejav- nosti in IS do kulture v Celju kot je v resnici. Odnos se problematizira skozi problem, ki je v nekate- rih kulturnih ustanovah na- stopil ob rasti najemnin za nji- hove prostore, ki jih te z dob- ljenimi proračunskimi sred- stvi za te namene, niso mogle plačevati. Nejevolja, kot nava- ja članek, se je v kulturnih hi- šah dvignila, ker je hkrati z re- ševanjem tega problema v ok- viru Občinskega sekretariata za družbene dejavnosti in celj- skega IS, Stanovanjski sklad tem hišam poslal, v skladu z administrativnim postop- kom, tudi opomine pred tožbo. Vendar je treba poudariti, da so bili v nasprotju z dej- stvom, zapisanim v članku go- spe Intihar, predstojniki tako Osrednje knjižnice. Glasbene šole. Zveze kulturnih organi- zacij kot Zavoda za kultume prireditve s strani Sekretari- ata osebno seznanjeni, kako in v kateri smeri predlaga Sekre- tariat za družbene dejavnosti rešitev problema njihovih na- jemnin in da je celjski Izvršni svet 25.5.1994 sprejel stališče, da imajo kultume ustanove, ki se v celoti financirajo za izva- janje občinskega kulturnega programa, poseben položaj pri plačevanju najemnin. Tako je bil 11.7.1994 sprejet spremenjen Pravilnik, ki dolo- ča najemnine za poslovne pro- store, ki kulturne ustanove, fi- nancirane direktno iz prora- čuna, oprošča plačevanja na- jemnin. Direktno pa so iz pro- računa financirani Osrednja knjižnica, Glasbena šola. Zve- za kulturnih organizacij in Zavod za kultume prireditve. Prav tako je Izvršni svet na predlog Sekretariata za druž- bene dejavnosti le-tega zadol- žil, da pripravi odpis neplača- nih najemnin omenjenih kul- turnih ustanov. Za konec pa tole: ne zdi se mi korektno, da se po tem, ko se problem reši, v vašem cenje- nem časopisu pojavi članek, ki z naslovom, trditvami, in citati odstopa od resnice in dejstev. Mimogrede za kulturo v Celju, mestu, ki ima proračun zaradi centralizacije vse manjši, se iz različnih naslovov (namenska sredstva, proračunska rezerva, investicijska sredstva, stalen dialog z republiko, da Celje dobiva svoj delež kultumega denarja iz republiškega prora- čuna, kulturni sklad, izredne pomoči ob raznih kultumih prireditvah, pomoč pri iskanju sponzorjev in donatorjev...) namenja ne majhna sredstva. To potrjuje konkreten in odgo- voren odnos tako IS kot skupščine do bogate kultume dejavnosti v našem mestu. Vse to izpostavljam še zlasti zato, ker je bilo zgoraj zapisa- no jasno predstavljeno in do- kumentirano vaši cenjeni no- vinarki gospe Janji Intihar 15.7.1994. Predstavljen ji je bil spremenjen pravilnik o najem- ninah, prav tako pa je bila sez- nanjena z namenom IS, da po- skrbi za odpis neplačanih na- jemnin za kultume ustanove. Članek SOS za celjsko kulturo pa je v vašem cenjenem časo- pisu bil objavljen 21.7.1994. Zato ob trditvah Alenka Domjan, da za njej pripisanim izjavam v omenjenem članku ne stoji ter z željo po točnem obveščanju, podajam informa- cijo o tem, kako smo razrešili nastali problem. Podpredsednik IS, ŽELJKO CIGLER ZAHVALE, POHVALE Humana akcija Našo skupino »Zimzelen« večkrat obišče medicinska se- stra Tončka Sitar iz Žalca. Na skrbi ima zdravstveno počutje nas članic skupine upokojenk in starejših. Enkrat mesečno nam meri krvni tlak in nam pomaga z nasveti, če je potreb- no. Pripomniti moram, da je to delo čisto prostovoljno in do- bronamemo, zato jo imamo vsi radi. Zahvaljujemo se ji za nese- bičnost in jo želimo še večkrat videti v naši sredini. Članica »Zimzelen«, MARIJA RUPAR Št. 31 - 4. avgust 1994 19 HOt Še vedno je poletje, kar še vedno pomeni, da se ni priporočljivo ravno pretegniti zaradi dela... Cas je za kopanje, sončenje, »cuganje«, ljubezen... Sploh pa: kako se predpripravljate na koncert Bajage? Še malo, pa bo tu... Sicer pa: vreme nas še ni izdalo; svojo fimkcijo sonce včasih opravlja mogoče celo preveč zavzeto. To je posebej pozitivno za vse tiste, ki se v teh vročih dneh pražite kje na morju in na tostransko življenje najbrž še pomislite ne... Sicer pa, kjer koli ste že: uživajte, dokler je še čas! (Avgust bo kmalu mimo...) NINA M. Sestrična? Bilo je hladno jutro in sneg je naletaval kot za stavo. Zavi- ta v plašč in svoj dolgi šal sem hitro stopicala po snegu. Glo- boko zatopljena v misli nisem opazila, da nekdo hodi za ma- no. Zavedla sem se šele, ko sem okoli pasu začutila tujo roko: »Miška!«. Urno sem se obrnila in če ne bi fant nasta- vil roke, bi dobil pošteno klo- futo. »No, zdravo, tudi jaz sem v redu,« se je zarezal fant in pokazal svoje brezhibno bele zobe. »Aljoša!« od presenečenja nisem uspela niti ust zapreti. »Klical sem te, pa me nisi slišala. Ko sem se te pa dota- knil, je malo manjkalo, da ni- sem dobil klofute. Kakšna do- brodošlica!« »Oprosti, ampak, le kako naj bi vedela, da si to ti? Sicer pa, kaj pa sploh počneš tukaj?« »Ah, preselili smo se, pa sem te malo presenetil.« Še vedno mi je bil všeč. Nje- gove zelene oči, pa svetli lasje, bil je prijazen, ustrežljiv, imel je, skratka, vse tiste dobre lastnosti, ki jih lahko pričaku- ješ od fanta. Takoj, ko sva se na morju spoznala, sem se za- ljubila vanj. To je bila ena ti- stih morskih romanc, ki pač pridejo in gredo... Zdaj pa je stal tu; pred mano. »Rekel bi, da si tudi ti precej presenečena.« »Ha, lahko si misliš.* Objel me je okoli pasu in me pospremil do šole, kjer pa sem bila popolnoma odsot- na, saj me je misel nanj popol- noma prevzela. Moja velika napaka je bila, da sem včasih upala malce preveč. Po pouku me je čakal pred šolo. Hodila sva po mestu, obujala spomine, se smejala. Domov sva se vračala precej pozno. Povabila sem ga v hišo, saj sem vedela, da bodo starši veseli njegovega prihoda. Medtem, ko sem jaz na hitro pospravila sobo, se je on pogo- varjal z mojima dvema. Takoj, ko je prišel v sobo, se mi je nasmehnil s pogledom, ob ka- terem bi skoraj padla v komo. »Torej, Miša, veliko sem premišljeval.« »Ah? Mene od pretiranega razmišljanja zač- ne boleti glava,« sem se živčno zasmejala. »Miša, začniva znova.« Nisem mogla verjeti svojim ušesom. »Sprašujem te, če bi hodila z mano?!« »Samo tre- nutek,« sem rekla in smuknila iz sobe. Mama in očka, ki sta očitno že vedela, za kaj gre, sta me radovedno gledala. Neum- no sem se zazrla vanju in šla nazaj v sobo. »No, kaj?« »Eee- ee, ja.« Obraz se mu je razjasnil, stopil je k meni in me objel, kar sem pričakovala. Ves te- den sva bila blažena, pa tudi moji starši so bili brez skrbi, saj so vedeli, da sem v dobrih rokah. Ko sem v petek prišla iz šole, mi je mama postregla z novico: »Aljoša je klical in rekel, naj ti povem, da bo ta vikend na žalost zaseden.« »Oh, mami, ne glej me tako kot da se je podrl svet! Potem imam danes čas in si grem lah- ko kupit tiste lepe škornje!« Po telefonu sem pokUcala Manjo in dogovorili sva se, da bova ŠU skupaj. Ko sva se do konca napotepali, sva šli še v slaščičarno. Sedli sva pred okno, da sva lahko gledali ven. Ravno sem se ukvarjala s svojo torto, ko sem zagledala Aljošo z božansko plavolasko ob sebi. Očitno sta se tudi imela bo- žansko; to sem lahko prebrala z izrazov na njunih obrazih. Košček torte se mi je grobo ustavil v grlu. Vstala sem, po- tegnila Manjo za sabo in oddr- vela domov. Cel vikend se ni- sem prikazala iz svoje sobe, jedla sem le malo. Mama je očitno opazila, da je med mano in Aljošo nekaj narobe, zato ga je poklicala. Najprej ga nisem hotela videti, potem pa sem ves svoj gnev iz sebe hotela stresti nanj, kar sem tudi sto- rila. On pa me je prijel za roko in me brez besed odvedel do njihovega doma. Dekle, ki sem jo videla z njim, je sedelo v na- slonjaču in gledalo TV. Stopil je k njej: »Monika, tole je moja punca Miša, Miša, to je moja sestrična Monika.« Kar lep čas je trajalo, da sem si opomogla od preseneče- nja. Ni kaj reči, Aljoša je pač znal presenečati... Ko je Mo- nika odšla, se je spet posvetil meni. Jaz pa sem se večkrat spomnila na Moniko. Sestrična? JASMINA JELER Liubi moj Hubi! Tvoja pisma me resnično spravljajo v dobro voljo. Daje- jo mi življenjske moči, poleta in p>ozitivne energije za na- daljnje delo in življenje. V zadnjem času me je začelo mučiti zdravje; saj veš, kako je, če se ti rogovi omehčajo in če ti pena kar naprej teče iz gobca. Gospodar mi je pripo- ročil nek čuden sirup, ki ga sedaj i^ridno požiram, pome- šanega s senom. Pomaga pa zaenkrat še ne. Sicer pa tudi kašljam, zara- di česar me vsi v našem hlevu začenjajo počasi sovražiti. Ka- šljam in kreham namreč pred- vsem ponoči, ko naj bi vsa nor- malna goveda spala, kar večini tistih iz mojega hleva zaradi mene trenutno ne uspeva. Sicer pa v tej goveji vročini pač poskušam živeti kot se najbolje da. Razmišljam, koli- ko ur življenja mi je še name- njenih? Bom še kdaj, preden postanem glavna sestavina za govejo juho iz vrečke in pre- den bodo moj gobec v mesnici prodali po kilogramih, videla širne, zelene planjave svojega doma, ki je trenutno nekje da- leč, daleč... Bom spoznala te- be, Hubi? Se bom še lahko kdaj skopala v čudni vodi, ki ji ljudje pravijo morje? Bom še lahko prebrala kakšno knjigo o pogumnih bojih za neodvis- nost v govejih vrstah? Bom do- čakala izid tvojega Kapitala? Kdo ve... Hubi, kot vidiš, nisem ravno v elementu, ki bi ga lahko ime- novali pozitiven odnos do živ- ljenja. Pa vseeno upam, da mi boš čimprej odpisal in, seveda, da se bo moje stanje do takrat že popravilo... Rada te ima DARKA VON AVARK Bili smo tam! Ura je bila pet, ko sem se še ves zaspan privlekel iz poste- lje. Ah, ja, danes se gre v Gar- daland. Skodelica kave ali dve, nekaj glasbe in že sem bil boljši. Čez petnajst, dvajset minut sem bil že v mestu. Od- hod je bil ob šestih. V redu, dobil sem svoje mesto in tako končno krenemo. Dva avtobu- sa, ki jih napolnila TA Dober dan iz Šempetra. Mnogi izmed potnikov so bili tudi izžreban- ci Teen-valovega sobotnega žrebanja (tisti ki ste poslušali tako veste, da smo o tem izletu govorili in da sem tako prišel tudi jaz zraven). Žal se nam je že po stotih metrih vožnje pokvaril video in so nam ostali le Beatli na kasetah in karte v rokah. V Gardalandu bi morali biti ob enajstih, a zahvaljujoč na- šim cestam, turistični sezoni in italijanskem načinu vožnje, smo prispeli šele ob dveh. Skupaj z vodičema, ki sta pred tem prinesla karte, smo šli no- ter in se razbili na vse štiri vetrove. Tako smo se nekaj ča- sa sprehajali naokoli, saj ve- ste, sam po parku se spreha- jam, ne? No, potem smo nekaj pojedli in tako sem se odločil preveriti vzdržljivost svojega želodca. Prva stvar za ta test je bil že dokaj star in priznan Rainbow, stvarca ki te vrti v smeri urinega kazalca in na- sproti le-tej. In to kar hitro in kar visoko. Poudarek je na do- bri stari gravitaciji. Dobro, ni blema, samo malo se mi je spa- hovalo. Gremo naprej. Oho, Magic mountain; vlakec smrti, če želite. Hidravlika me je var- no pripela in že sem delal lu- pinge, spirale in tristo petin- šestdeset stopinjske zavoje, vse to pri dosti veliki hitrosti. Wooha! Lepo, sploh ni več problema (ko sem bil prvič tam me je od strahu skoraj po- bralo ... a tega je že davno.)! Čisto blizu vsega tega stoji tu- di neka nova pridobitev. Do- bro, vsaj novejša, menda lan- ska. Top spin po imenu. Trik je v tem, da te stvarca, ki od da- leč spominja na orjaško gugal- nico, vrti okoli in okoli. A ne tako kot vrtiljak, ampak tako, da vmes visiš obrnjen na gla- vo. Vmes pa te vrti še ena manjša os. Kar lepo. Top spin na moje notranje organe že ni imel več efekta. Še poslednja tako imenovana vratolomna naprava je bil Moonraker. V principu je to tak luštkan vrtiljak, kjer te lepo vklenejo na stolček in vrtijo kot pona- vadi. Nič posebnega, bi rekli. Res, dokler se ta pošast ne zač- ne postavljati pokonci in je v čisto pokončnem položaju še najbolj podobna mlinu na ve- ter. Še sreča, da nisem šel nanj po kosilu... Tako se je popoldan počasi prevesil v večer. Vmes sem si še nekako trikrat ogledal gu- sarsko ladjo, ki je prava paša za oči, in piramido, ki je tudi kar impresivna, a ob prej ome- njeni ladji žal popolnoma zbledi. Še en stari znanec je dinamični kino, v katerem so premiki posebnih stolov us- klajeni s sliko in zvokom. Uči- nek je skoraj hujši kot na ma- gic mountainu. Posebej zani- miv je novi filmček z naslovom Devirs mine, ki je v celoti na- rejen z račimalnikom. Nisem imel kaj bolj pametnega početi in sem se začel sprehajati po mestecu. Spet niham od ene naprave k drugi, od druge k tretji... Čakal sem namreč na večer, ko nam bodo prika- zali glavni spektakel - laserski šov. Ura je bila medtem že osem in Colorado boat, še ved- no veliki hit (za nevedne — s čolnom se spuščaš po kana- lu), je bil zvečer zastonj (pod- nevi moraš za vožnjo plačati okoli 2000 lir). Jaz, ubogi ne- srečnik, se spustim in prestre- žem - kot prvi v čolniču - pre- težni del vode. No, pa saj je bilo toplo. Zabil sem še tisti dve urici do začetka šova in... .. .in potem se je začelo. Trajal je le kakšnih deset mi- nut, a o njem bi lahko pisal nekaj ur. Še tisti, najbolj skep- tični, so bili pretreseni. Sedaj bi moral napisati kako oh in sploh je bil, a jaz vam priporo- čam, da si vse skupaj ogledate kar sami. Ko smo se vračali, je bila že trdna noč. Končno so popravi- li tudi video, a smo se raje vsi na avtobusu odločili, da bomo spali. Nekatere uboge duše smo imele zjutraj delo. Am- pak, bilo nam je lepo in imeli smo dober dan. Želite podob- nega preživeti tudi vi? GREGOR STAMEJČIČ Purple Raln (Prince and the Revolution) I never meeint 2 couse u any sorrow I never meant 2 couse u any pain I only wanted 2 one tirne see u laughing I only want 2 see u laughing in the purple rain Purple rain, purple rain I only wanted 2 see u bathing in the purple rain I never wanted 2 be your weekend lover I only wanted 2 be some kind of friend Baby I could never steal u from another it's such a shame our friendship bad 2 end Purple rain, purple rain I only want 2 see u undemeath the purple rain boney I know times r changing it's tirne we ali search out 4 something new u say u want a leader but u can't seem 2 make up your mind I think u better close it and let me guide u 2 the purple rain purple rain, purple rain Ionly want 2 see u, only want 2 see u in the purple rain Z NT&RC v Gaitlaland V sobotni oddaji pa smo za izlet v Gardaland izžrebali: Dam- jana Lupšeta, Leveč 86, Petrovče; Andreja Podlipnika, Kidri- čeva 5, Velenje in Špelo Breznik, Lopata 21, Celje. Takole nekako izgleda Moonraker, NLP nameščen sredi jezerca (pa ne Gardskega). Vožnja z njim je prav prijetna po kosilu. Št. 31 - 4. avgust 1994 20 Magična afera v poplavi tehno duetov se- stavljenih in delujočih po for- muli en glasbenik, po možno- sti temnopolt, ki zna še malo repati, in pevka, po možnosti sex-bomba, ki zna še malo ple- sati, se je z debitantskim albu- mom in tremi uspešnicami uspelo dvojici Magic Affair v slabem letu prebiti med ko- mer^alno najuspešnejše evropske izvajalce. Franca Morgano (26) in A.K. Swift (26) se od ostalih podob- nih združb (Twenty 4 Seven, 2 Unlimited, Cappela...) ra- zlikujeta le po skoraj neustav- ljivi želji, da bi uspela tudi v Ameriki. Nekdanji marinec A.K. Swift prihaja iz Colorada in bi se seveda nadvse rad izkazal tudi v domačih krajih, kjer pa je zaenkrat zanimanje za to- vrstno glasbo (na srečo!?) pre- cej manjše, kot na kontinen- talnem delu Evrope. Pevko Franco, ki prihaja iz Sicilije, je srečal lani v Frankfvulu, od koder je v Evropo prišel tudi njun prvenec, album »Omen: The Story Continues« in z nje- ga več kot uspešni singli »Omen II«, »Omen III« in »Gi- ve Me Ali Your Love«. Kljub temu, da omenjeni album še vedno dobro kotira na lestvi- cah in da sta na njem še vsaj dve potencialni uspešnici, pa Franca in A.K. že pripravljata material za nov album, ki bo seveda prilagojen okusu po- slušalcev onstran Atlantika. SŠ DEPECHE MODE so se sredi julija, na stadionu v Los Angelesu, pred 17.000 glavo množico, prvič pred- stavili v novi zasedbi. Klavi- aturista Andya Fletcherja, ki je bil v skupini že od samega začetka, je zamenjal Darly Bamonte, mlajši brat znane- ga Cureovca Perrya Ba- montea. Dobre tri mesece po tra- gični smrti Kurta Cobaina si je trenutno najslavnejša vdova Courtney Love (na sli- ki) že našla ljubimca. S pev- cem skupine R.E.M. Mikom Stipom, enim izmed redkih pravih Kurtovih prijateljev, se zmeraj bolj pogosto kaže- ta v javnosti, Courtney pa je tudi že dala nekaj nedvoum- nih izjav o njuni zvezi. Odkritje lanskega leta, ca- lifomijska grunge-pop za- sedba 4 NON BLONDES, je spet v polni zasedbi. Potem, ko je skupino pred pol leta zapustil kitarist Roger Roc- hae, je Linda Perry le našla ustrezno zamenjavo zanj. Trem dekletom se je pridru- žil James Mankey, ki je prej igral z znano ameriško un- derground zasedbo Concrete Blonde. Organizatorjem spektakla WOODSTOCK n je uspelo v enem samem dnevu proda- ti kar 100.000 vstopnic, ki v predprodaji stanejo 135 dolarjev. Dogajanje na tem mega koncertu, ki se bo zgo- dil ob petindvajsetletnici le- gendarnega Woodstocka, bo seveda posneto in zmontira- no v film, ki naj bi bil objav- ljen še pred koncem leta. Novi up britanske alter pop scene sta 19. letna Ja- LAIBACH, zasedba iz nekdanje jugoslovanske republike Slovenije, je sredi problematične srechije Evrope ustanovila svojo lastno državo NSK. Za razliko od številnih na novo ustanovljenih držav na tem območju, NSK ni organizirana kot fizična država z geografskimi mejami, temveč je to tvorba, v kateri lahko živijo pripadniki vseh narodov, ki nimajo ozemeljskih zahtev in so proti državljanskim vojnam ter entničnim čiščenjem... To in pa še precej teksta s podobno vsebino, je objavil v svoji zadnji številki naju- glednejši britanski glasbeni časopis New Musical Express, ki je opozoril tudi na kompilacijo »Trans Slovenia Express«, za katero so priredbe skladb praočetov tehno glasbe, nem- ških Kraftwerk, poleg Laibach, posnele slovenske skupine August 22, Coptic Rain, Borgesia, Kraftbach in Random Logic. cquai in dve leti mlajša Car- rie, ki nastopata pod ime- nom SHAMPOO. Punk-pop princesi iz angleškega Plum- steada, sta pred kratkim za založbo EMI posneli single »Trouble«, ki so ga otoški kritiki že razglasili za single prejšnjega meseca. Po nastopu v znanem lon- donskem Camden Placeu so se dokončno razšli člani sku- pine EAT. Na vprašanja no- vinarjev o vzroku za razpad benda, je pevec Ange Do- olittle odgovoril: »Kletka je postala premajhna, manjšala so se tudi kolesa v njej, pa tudi ime benda je bilo pre- kratko«. Prav blizu razpada so tudi SUEDE, lansko leto v Angli- ji najbolj medijsko promovi- ran bend. Med snemanjem njihovega drugega albuma jih je zapustil kitarist Ber- nard Butler (na sliki zadnji z desne), ki je bil skupaj s pevcem Brettom Anderse- nom avtor večine Suedovih uspešnic. JOHN PAUL JONES, ex- —basist skupine Led Zeppe- lin, bo skupaj s staro znanko slovenskih odrov, pevko DI- AMANDO GALAS, posnel deset skladb. Te bodo zbrane na albumu »The Sporting Life«, ki bo pri založbi Mute izšel septembra. Med 12. in 20. avgustom bo, pod okriljem Okarina et- no festivala, v šestih sloven- skih krajih (Bovec, Ljublja- na, Bled, Maribor, Metlika, Murska Sobota) godlo šest evropskih etno zasedb. Poleg domačinov Tolovaj Mataj in Šukar, se bodo predstavili še madžarski Ando Drom, francoski Bleizi Rus, itali- janski Campagnia Strumen- tale Tre Violini in irski Lif- fey Banks. STANE ŠPEGEL Št. 31 - 4. avgust 1994 21 R^0T/7RNICA Težka zabeležka Počasi, a vztrajno se klobčič na eni strani odvija, na drugi pa, kjer ga trije vlečemo, še ni pripet. Tanka in čvrsta nit je vse bliže oprijemu, zato jo ve- lja stisniti še močneje, nikakor popustiti! Polni iskanja se ozi- ramo okoli sebe. Za preživetje morajo biti žrtvovani sončni vzhodi, brez katerih je težko zdržati daljši čas. Stiskamo zobe. Mislimo na bližnje, kjer naša odgovornost pridobi družbeno dimenzijo in želimo si razumevanja, še več, za- upanja. Pa je minil tudi tisti teden, ko smo absolutno zleteU iz ko- loteka aktualnih dogodkov in koprskemu Duty free festivalu pomahali samo po telefonu. Marsikomu pa sploh nismo utegnili niti pomahati, kaj šele pomagati. In na tem mestu, vi- dite, se mi malo zatresejo hla- če, da bi tole okence ostalo' spregledano po lastni krivdi. To so seveda trenutki, ko se omotičen od zaspanosti zbu- jam iz donkihotskega sna, se za hip opotečem vzhajajoč nad sedanjost in hripavo siknem: »Kje je moja sablja, sapra- bolt?!« Borba je borba! To so seveda premnogi že pozabili in morda bi veljalo prav njim na- meniti kakšen na videz opehan adijo. Nekaj sem se v vseh teh bitkah vendarle pustil prepri- čati in sicer to, da sovragu v nobenem primeru ne gre za- upati. Hudič je ravno takrat, ko izgleda, da se je potuhnil, r pripravljen na najhujše in pre- vidnost na vsakem koraku, bo- jevniku mora priti v kri. Ne bom funflaril kakšnih lider- skih cmokljastih parol, saj to konec koncev sploh ni v moji naravi. Še več, mislim da je v tem trenutku potrebno, da se razpršimo in nekje v varnem zavetju počakamo, da kontra- ofenziva izmuči svoj ubijalski zagon. Skrajni čas za akcijo se je malo prej raztreščil na Jupi- trovem nebu in nevidno, ter neslišno valovanje, ki leze v naše energijske sisteme, ni- ma posebne veze z vročinskim udarom, ki je nenazadnje prav dobro čuten. Enim bolj, dru- gim manj. Koliko so ljudje pravzaprav pripravljeni žrtvovati, da bi dosegli tisto, ali pa vsaj nekaj podobnega, kar so videli na te- leviziji. Neverjetno. Priprav- ljeni so se namakati v lastnih iztrebkih, izmečkih in izvreč- kih, pa ne samo to, celo svoje otroke vodijo v smrdljivo kra- ljestvo organskih odplak se tam z njimi žogajo, potapljajo in sploh goltajo tisto kar so še pred kratkim odvrgli v reko, jezero ali grm. In kaj, če je to samo naravni pojav dvajsetega stoletja in še zadnji poskus na- rave po samoočiščenju. Za- man! Kajti človek v svoji ihti ne pozna učitelja in ne zna od- puščati, za svoje otroke je pri- pravljen umreti na najbolj ne- umne načine, da pa bi z njimi živel v miru in zdravju, pa po- navadi niti sebi ne premore ne eno ne drugo. Strah pred smrt- jo, veliki boter sebičnost, je spočel še eno kilavo dete: nez- možnost živeti! Živeli! Končana predtekmovanja za Ljubečno v Dolenji Trebuši pri Idriji je bilo zadnje, deseto predtekmo- vanje za nastop na Zlati harmoniki Ljubečne 10. in 11. sep- tembra. Pred več kot 1500 gledalci je nastopilo 18 harmonikarjev, v nadaljnje tekmovanje pa se jih je uvrstilo pet. Na vseh pred- tekmovanjih je nastopilo preko 300 harmonikarjev, v nadaljnje tekmovanje se jih je uvrstilo 72, ki se bodo pomerili na dveh polfinalih 13. in 27. avgusta v Rogaški Slatini in Mengšu. Približno polovica polfinalistov bo dobila zeleno luč za nastop v velikem finalu, ki bo letos prvič dva dni, tekmovanje pa bo z močno mednarodno udeležbo. Pop loto Pravilen vrstni red skladb je napovedala Marta Dolenc, Ul. 5. prekomorske brigade 9, Celje in si s tem prislužila nagrado vredno 6000 SIT. Nagrada za pravilno napo- ved, ki jo podarja sponzor Pop lota, trgovina ORIS MASH, je spet vredna 3000 SIT. Za skladbe, ki jih je iz- brala naša nagrajenka lahko glasujete v sredo, 10. avgu- sta. Kupone pošljite na do- pisnicah na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Remix pripravlja naskok Ko imam včasih priložnost, da v miru prisluhnem igranju kakšnega dobrega ansambla, vedno skušam odkriti njegovo specifiko in tehtam možnosti za uspeh. Skupino Remix iz Slovenske Bistrice poznam že nekaj časa, ponovno pa sem jih slišal v portoroškem Bernardinu, kjer so zabavali mlado in staro z vseh koncev sveta. Tovrstno delo odUčno obvladajo, njihov repertoar je izjemno bogat - od valčkov do polk s frajtonarico. Najprej nisem mogel razumeti, čemu je v ansamblu šest čla- nov. Šele kasneje mi je postalo jasno, da je za tako obsežen repertoar to nujno potrebno. Vsi igrajo kar nekaj instru- mentov m tudi pojejo, najbolj pa izstopa vodja, glavni voka- list in odličen pevec Roman, ki je obenem tudi neutrudljivi povezovalec programa. Ob njem se v bendu trudijo še kitarist Miro, bas kitarist Drago, klaviaturist Zmago, drugi klaviaturist in harmoni- kar Miran ter bobnar Mladen. Z Mladenom sva bila nekoč , soseda in ko je v tistih rosnih letih s svojim bobni ob živce spravljal vso soseščino, si ni- sem upal pomisliti, da bo kdaj še tako dober bobnar. V bendu so skupaj že pri- bližno štiri leta. Ves čas so de- lovali kot imitatorski bend, kar je ob Romanovem odlič- nem vokalu najboljša mož- nost. Po uspehih in pohvalah po vsej Sloveniji, so jih vabili v diskoteke, na veselice in dru- ge prireditve. Potem je bilo lo- gično, da so pričeli razmišljati o lastni produkciji, v začetku letošnjega leta so v studiu Bon-Ton posneli štiri lastne skladbe. Prva je priredba znane It so easy z naslovom Jaz bi zate, dn^a je tipična coimtiy skladba z naslovom Veter, tretja pa rockovska balada Ulična svetilka, ki je na Valu 202 zmagala kot popevka ted- na, uvrstila pa se je tudi na druge lokalne lestvice. To je tudi tista skladba, na katero stavi Remix, čeprav imajo v ozadju še skladbico Šepet morja, ki je bila namenjena za letošnje MMS, a tokrat ni bilo sreče. Ko bodo poletne veselice mimo, nameravajo posneti še preostali material, jeseni pa izdati prvo kaseto. Roman, pi- sec besedil in glasbe pravi, da jih čaka še ogromno dela. Če bo Remix tudi v lastnem delu tako uspešen kot doslej, bo za- gotovo pristal pri vrhu sloven- ske bendovske lige. Za uspeh bo seveda potrebno postoriti še marsikaj. Če bi kdorkoli že- lel izvedeti o bendu še kaj več, naj se obrne na Romana, šte- vilka je 062 811-948. Vsekakor jim lahko zaželimo še veliko delovnih uspehov tudi pri celj- ski publiki. _ ------ SLAVC L. KOVAČIČ Št. 31 - 4. avgust 1994 22 GILKA LIPNIK »Kaj bo dobrega?« me pozdravi. Potegnem nogavico z noge in pokažem prst rekoč: »Če bi mi nekaj dali proti bole- činam in oteklini, da lahko grem v šolo.« »O! Nič ne boste ŠU v šolo. Z rešilcem vas bomo peljali domov. Tole je huda zastrupi- tev. Dobili boste injekcijo.« »Samo ne penicilin! Nanj sem alergična. V šolo moram sporočiti, da ne bom učila.« »Bomo kar mi telefonirali! Rešilec vas že čaka. Strogo ležanje. Vsak dan bom prišel na dom dat injekcijo. Pa še vročino imate!« Že sem odšepala do rešilca. Noga me je še bolj bolela. »Preden ležem, moram doma še poribati hodnik!« si govorim. Šofer me je pospremil do stanovanja. »Zastrupitev,« dahnem. »Nekaj časa bom morala biti na bolniški. Samo da še malo počistim stanovanje, ker bo vsak dan pri- hajal zdravnik.« »Vposteljo! Že vsa žariš od vročine.« »Moram poribati,« sem vztrajala in z zadnjo močjo počistila. Mož me je zatožil sosedi. »Povedali bi, pa vam bi jaz poribala /« »Že tako smo preveliki dolžniki, ker ste nam večkrat pazili otroka.« »To je zame malenkost, ko nisem v služ- bi,« pravi Šepčeva »Zdaj grem res leč. Slabo se počutim.« »Saj se vam vidi.« Ležem kar v kuhinji na divan. Kljub injekciji bolečina v nogi narašča. Oteklina in rdečica se je razlila že čez gleženj. Mož mi kuha čaj. Kuham se v vročini in bolečini. Zvečer je noga že rdeča do kolena. Strah v meni raste. Mož polaga obkladke z neko tekočino, ki sem jo dobila v ambulanti, da lajša bolečine. Je prava gospodinjska po- močnica. Do polnoči bedi z mano in opazu- je nogo. »Rdečica čez koleno se ni premaknila. Injekcija in žleze so zastrupitev ustavile. Najhuje je mimo.« »V nogi in glavi me še bolečina vedno močno kljuva.« »Kar pomiri se. Sedaj si izven nevarnosti. Če bi šla rdečica še čez koleno, bi morala v bolnico. Poskusi malo zaspati.« Noč sem bolj prebedela kot prespala. Ko- maj sem čakala, da pride zdravnik. »Bo šlo?« me pozdravi. »Danes je že boljše. Sinoči pa je bilo hudo« »Vse hudo ste že prestali. Zdaj bo vsak dan boljše. Teden dni boste dobivali antibi- otike, potem še štirinajst dni mirovanja in boste lahko šli v službo.« »To je strašno dolgo! Čez tri tedne mora moj mož na kontrolo. Ga bom lahko sprem- ljala?« »Seveda ga boste lahko!« Nisem vzdržala tri tedne v postelji. Čez štirinajst dni sem šla v šolo. Bilo mi je močno žal, ker nisem ubogala zdravnika. Bila sem še zelo slaba. Vendar sem tovrstne neumnosti počela vse življenje, ker sem mi- slila, da se bo brez mene šola podrla. Nisem bila malo presenečena, ko je že prvo uro hospitiral ravnatelj. Učenci so so- delovali kot pesem. Po uri je dejal: »Kolegica, ki vas je nadomeščala, je kri- tizirala, da imate zelo nevzgojene otroke. Prepričal pa sem se, da zelo dobro sodelu- jejo.« »Učenci niso prenesli, da sem jih tako nenadoma zapustila,« sem jih opravičevala. Št. 31 - 4. avgust 1994 št. 31 - 4. avgust 1994 št. 31 - 4. avgust 1994 št. 31 - 4. avgust 1994 št. 31 - 4. avgust 1994 št. 31 - 4. avgust 1994 št. 31 - 4. avgust 1994 št. 31 - 4. avgust 1994 št. 31 - 4. avgust 1994 št. 31 - 4. avgust 1994 32 Ko gorijo le še sveče... v mozirski občini naj bi začeli čim prej in čim bolj varčevati z elektriko. Kot kažejo seje občinske vlade, bodo najbolj na udaru cerk- ve in njihova razkošna osvetlitev. Če se že vse vrača, pa naj se še vrnejo sveče v cerkve! Sleka pac! Po preverjenih vesteh je državni sekretar Marjan Dvornik pred dnevi stal na križišču Ulipi na osebno po- vabilo poslanca Staneta Fri- ma. Pri vsej stvari je najbolj spodbudno to, da je na licu mesta obljubil potrebnih 12 milijonov tolarjev. Tako se dela na periferiji, Celjani pa, ki so brez poslancev v držav- nem zboru, se lahko do na- daljnjega obrišejo pod nosom. Grehov še Savinja ne spere Kdo pravi, da Emovi de- lavci potrebujejo regres za oddih na morju? Sledijo naj raje svetlemu zgledu svojega bivšega vrhovnega šefa Maksa Bastla, ki je čisto za- dovoljen s Savinjo na Rečici. S pornografijo ao reda Na vratih ene od pisarn na celjski policiji je tale napis: »Če bi tudi seksal(a) tako kot parkiraš, ga ne bi nikoli do- bil(a) noter!« Policistom predlagamo, naj to opozorilo natisnejo na globne listke, ki jih zatikajo za brisalce naro- be parkiranih avtomobilov v modri coni. Morda pa bi takšen »moralni nauk« bolj zalegel kot denarne kazni, ki nekaterih nemarnih in prev- zetnih voznikov sploh ne ga- nejo. Simonu Zabokovniku iz Andraža 76 je uspelo z šalo V vojašnici prepričati naše bralce, da so poslali zanjo največ glasov. Žreb pa je določil, da bo enako nagrado, majico NT&RC in čestitko prejela tudi Lidi- ja Toplišek iz Hude jame 3, Laško. V najnovejši Petici, ki so jo kot peto izda- jo Novega tednika prejeli samo redni naroč- niki, pa si le preberite zanimivosti iz naše stranke. Kdo so novi potniki za izlet, kod se potepata naš predsediiik in sekretarka... Šala ledna ¥ vojašnici Poveljnik govori vojaku: »Če pride komisar in te vpraša koliko si star, reci 22 let. Če te vpraša kaj jemo, reci makarone in če te vpra- ša kaj streljamo, reci grana- te, na straži pa se zamenja- mo vsaki dve uri. Pa pride komisar in ga vpraša: »KoPk si star?« Vojak: »Dve leti.« Komisar: »Kaj ješ?« Vojak: »Granate.« Komisar: »Kaj streljaš?« Vojak: »Makarone.« Komisar: »Hm... Sedaj pa ne vem kdo je nor, jaz ali ti?« Vojak: »Vsaki dve uri se menjava.« Pogreb Na pogrebnem sprevodu slavnega kardi- ologa so poleg zastave, praporov in medalj nesli kot simbol njegovega delovanja tudi veliko srce. V sprevodu umrlega pa se nena- doma nekdo od kolegov prične smejati kot obseden. »Ne spodobi se, da se režiš na pogrebu!« ga opomni eden izmed kolegov. »Kaj morem, na misel mi je prišel moj pogreb in simboli na njem. Sem namreč ginekolog...« Telegram Mož seje odpeljal v Avstrijo, vendar pa je doma pozabil naslov tovarne, v katero je bil namenjen. Pa pošlje ženi telegram: »Veš, kakšen je naslov tovarne?« Čez pol ure prejme ženin odgovor: »Seve- da vem.« »Brzlnomer^ Koprivčeva družina je imela star avto. Nekega dne jih na cesti ustavi miličnik. »Kako to, da nimate >brzinomera< v avtu?« »Saj ni potreben,« odgovori Marjanček, ki šofira. »Saj na drug način ugotovimo kako hitro peljemo. Pri 30 km/h šklepetajo luči, pri 40 km/h se začno tresti šipe, pri 50 km/h začno ropotati vrata, ko pa vozimo kakšnih 70 km/h začnemo šklepetati z zobmi.« Oprane hlače Janezka nekega dne ni bilo v šolo. Tovarišica: »Janezek, zakaj te ni bilo v šolo?« Janezek: »Mama mi je hlače oprala.« Tovarišica: »Zakaj pa te potem ni bilo v šolo naslednji dan?« Janezek: »Saj sem šel v šolo, pa sem videl na vašem balkonu, da se sušijo hlačke in sem mislil, da ne bo pouka.« ¥ gostilni »Natakar, kaj pa je to? Moj zrezek držite na krožniku kar s prsti?« »Jasno! Ali bi radi, da mi še tretjič pade na tla.« Spolnost Srečata se Miha in Tone. Pa vpraša Miha: »Ti, kako pa kaj seks?« »Oh, veš kar v redu. Pol ure se priprav- ljam, pol ure se pa opravičujem.« Šale so prispevali: Stane ŠUMEJ iz Šentjurja, Marjan FERLIČ iz Lesičnega, Janja KAJTNA iz Laškega, Zdenka GOTAR iz Laškega, Brigi- ta KOLAR z Polzele in Jana KAMENŠEK iz Rogaške Slatine. Z odprtjem lova na certifikate, denarja imeli bomo kot solate. Borzništvo postaja vroča tema, delničar vsak rad bi bil ena a. Oh, kam vložiti ta certifikat, da mirno odhajali zvečer bi spat. Gobarji postali so žrtev zakona, čezmerno nabiranje že znak je odklona. Gobe strupene naj je parlament, zraven dali jim bomo še zakrament. In kaj zakon bo tistim, draga oblast, ki gobarjenje jim postalo je strast? Kadrovski revanšizem poganja kore- nine, odstavljeni direktorji odšli so brez od- pravnine. Ne znanje ne poštenost nista merilo, le lojalnost popolna je zagotovilo, da nameščenci prali jim bodo umazano perilo. Mar za nagrado dobili bodo R+3 poso- i^^^' FRANCI Čl^Č Zdaj že televizijski spored pišejo politiki. Včasih bi bil rad želva. Da ne bi čutil, kako hodijo po meni. Cena uspeha je zelo visoka. Kdaj bodo razpro- daje? Kako se po novem imenuje nekdaj Zeleni Jožef Jarh? Deželni Jarh. Zakaj v državnem zboru ni več ničesar slišati o lokalni samoupravi? Ker so dosegli namen in skregali vse med sabo. BODlCE Komisije lajajo — ma- fijska karavana gre dalje. Kot kaže, nas bodo izčrpni politični po- govori — finančno iz- črpali. Namesto konkurenč- ne proizvodnje ima- mo že dolgo - konku- renčno mafijo. Kot lahko opazimo, »centralistični bogo- vi« še kar ustvarjajo — »svojo brado«. Da ne bo navsezadnje še kdo prišel na idejo, kako pri ukrivljeni hrbtenici politikov pomaga - kozmodisk. Tisti, ki molzejo družbo, želijo v medi- jih izpasti — kot »svete krave«. MARJAN BRADAČ Ni župnilc - muziicaiit Je Romana Derstvenška sem oni dan srečal na čisto pravi ohceti. Zdelo se mi je, da mlad muzikant ne more bog ve kaj od sebe dati, pa sem se presneto zmotil. S kolegi je skozi ves dan po neznosni vročini raztegoval meh in še celo župnik ga je pohvalil, ko je tudi v svetem prostoru zaigral nekaj cerkvenih. Proti večeru se je pa začelo. »Kdo sem? S trdo glavo sem se že rodil, sem s strehe dol padel, pa si je nisem razbil. Ko sem bil star 7 let, sem bil že velik kore- njak, sem pil vse vrste alkoholnih pijač in cikal tobak. S 14 leti sem šolo končal, niti črke niti številke nisem poznal. Z 18 leti sem se zaljubil v dekle in s to prismodo oženil sem se. Ko pes in mačka ljubila sva se, drug drugemu z glave pulila lase. Na pustno ne- deljo na ples sva odšla, ker plesat sva znala enako oba. Kot slon in kobila vrtela sva se, vsem drugim plesalcem steptala noge. Ku- hati znala res prav kakor nič, z lugom in milom je prala radič. Zdaj pa še svoj naslov naj povem: od Pepčka Tepčka sem, naprej pa ne vem.« Ena Iz Romanovega rokava Na poročno noč je nevesta kar naenkrat začela jokati. Jokala je in jokala in ženin je kar ni mogel potolažiti. »Pa zakaj jočeš?« »Pozabla sem ti povedat', da ne znam kruha speč'!« »Oh, nič se ne sekiraj ljubica, saj ga ne boš imela s čim!« Takoj za tem je nekje izza drvarnice pri- vlekel star voz in koso ter preoblečen v babn'co s svojim kolegom uprizoril kmeč- ko predstavo, da so svatje umirali od smeha. In tako vso noč. Le ob polnoči se je njegov obraz zresnil. V dolgem nagovoru je pripra- vil prisotne, da so jokali kot že dolgo ne. Človek bi rekel, da je fant župnik, pa smo se spet zmotili, kajti povedal nam je da bo vsak čas profesor matematike in fizike. »Prvo harmoniko sem dobil od tete, za boljšo pa je potem foter vole prodal. S štiri- najstimi sem bil na prvi pravi ohceti, zaradi nje sem šprical neko občinsko matematično tekmovanje. No, ohceti sedaj niti ne štejem več, problem je le v tem, ker svatje nimajo več toliko kondicije, da bi lahko ves pro- gram, ki sem ga načrtno pripravljal vse živ- ljenje, pripeljal do konca.« In res, ko smo se nekateri že naspali je Roman s kolegi sredi nedeljskega dopoldne- va še kar igral, in bog ve, na katero željo so fantje končno le pospravili svoje instru- mente. EDI MASNEC Št. 31 - 4. avgust 1994