DELAVSKA ENOTNOST PETI KONGRES SZDL JUGOSLAVIJE Josip Broz-Tito: RAZVOJ SOCIALISTIČNIH DRUŽBENIH ODNOSOV TER POMEN DELAVSKEGA IN DRUŽBENEGA SAMOUPRAVLJANJA Edvard Kardelj: RAZDELITEV DOHODKA V KOLEKTIVU IN MED KOLEKTIVOM IN DRUŽBO Stane Kavčič: SAMOUPRAV- LJANJE JE PRIŠLO V ZAVEST Sobota, 23. aprila 1960 Štev. 16, leto XVIII. »MY DEflR PEOPLE OF VOlieOSLAVIA!« , ••• Japonski socialisti ze-»° cenimo vašo politiko in va-® napore za aktivno koeksi-tcnco med narodi na svetu. , rePričan sem, da je prav ta-Politika vzrok, da spremlja ^lo kongresa SZDL Jugosla-tako veliko število čast- , n gostov iz vseh delov sveta!« Tako je dejal delegat Ja-Ponske socialistične stranke . a te njegove besede je dolgo Casa odmeval v dvorani aPlavz, ki so ga znova in zno-^av oživljali delegati iz raznih Pcžel. Kdorkoli izmed njih je Pozdravil kongres, vsak je na-Sel izbrano besedo, s katero je Vrednotil delo in napore jugoslovanskih narodov za ure-sničitev socialističnih odnosov. Besede v naslovu, s katerimi je pozdravil kongres dele-®at Kenije, lahko v vsebini Pripišemo slehernemu delegatk ki je spregovoril na kongresu. Dodamo jim lahko še yrsto enakih, toda v različnih ictikih izgovorjenih misli, ki s° spet in spet poudarjale pomen jugoslovanskega socializma za razvoj ideje socializma v svetu. “■Ne moremo imeti polovico Sveta, ki uživa svobodo in ponvico, ki je nima!« Besede generalnega sekre-tarja vseindijskega kongresa s° odmevale v obtožbah Alži-jm, Kenije, Cube, v apelih delegatov iz Afrike, bližnjega in 2 Daljnega vzhoda, iz Latinke Amerike ... Katerikoli je-2*k so prenašali mikrofoni, vsak je brez razlike govoril v ^em razumljivem jeziku — to je bil jezik srca, jezik de-lovnega človeka, ki veruje v zmago človečnosti! Zaupanje tujih delegatov našemu kon-Sresu je podiralo zidove, ki Uh postavljajo med nas in med njih naši in njihovi so- Vražniki! “Bil sem pri vas, videl sem tm® in govoril sem z vami — tako bom povedal svojemu na-rodu, ko se bom vrnil!« , Predstavnik Gane se je ta-h° poslovil od govorniškega °dra. Prav tako, samo z dru-Simi besedami, so se poslav-iali tudi drugi. Kdor je iskal v delu jugoslovanskega socia-hzma primere, ki so ga navduševali, jih je tudi našel; kdor je prišel na kongres, da spoznal uspehe jugoslovan-skih delavcev, njihove name-u® za prihodnost, ni prišel zaman. Med delegacijami, ki so same sebe imenovale — stare Prijatelje Jugoslavije — ni Uobena manj prizadeto sprem-bala delo kongresa. Prav vsi 50 z enako pozornostjo sledili govorom in razgovorom, vsi so 51 tako rekoč drug drugemu aygali v misel, ko so pozdravljali kongres. Peti kongres SZDL-Jugosla-mje je v svojem pomenu več kot samo kongres jugoslovan-skih socialistov! Prisotnost mnogih opazovalcev tujih komunističnih partij, delegatov množičnih organizacij iz izhodnih dežel, delegatov s]Lanh, ki so članice sociali-. ene internacionale, pripad-mkov narodno-osvobodilnih grbanj dežel Azije in Afrike ~~ vse to je približalo kongres SZDL Jugoslavije med-uarodnemu zboru socialističnih sil. Politika vseh, ki so prisostvovali kongresu, je politi-ka Jugoslavije — politika, ki odpira vrata v svet, v katerem J® človeku omogočeno, da živi brez strahu in v katerem lah-ko uveljavlja svoje sposobno-sti in svojo moč za ustvarjal-Uf cilje. Med narodi ne sme biti več — velikih in malih barodov! Vsak narod je tako Velik, kakor so veliki njegovi mlji in njegove težnje. Naši cdji in naše težnje pa so veli-ke in plemenite; takšni so cilji m težnje socializma! D. K. Peti kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije MflffiSE OBDOBJE V NAŠEM DRUŽBENEM IN GOSPODARSKEM RAZVOJU ^»Po pravici lahko rečemo, da je bilo to doslej najpomembnejše obdobje v našem zaradi tega, ker je naše gospo-družbenem in gospodarskem razvoju,« je dejal predsednik SZDL Jugoslavije tovariš darstvo razširilo tudi svojo ma-Tito v uvodu svojega referata, ko je ocenjeval delo med leti 1953—1960. terialno tehnično osnovo. Začeli • v .^a. kongresu SZDLJ, ki je ocenil delo in obenem sklepal o vseh obsežnih političnih in gospodarskih nalogah prihodnjih let, se je zbralo 1624 delegatov in skoraj sto predstavnikov političnih strank in gibanj iz Evrope, Azije, Afrike in Južne Ame-rike. Iz štiridesetih dežel so prišli gostje in opazovalci, ki se zanimajo za naše izkušnje, uspehe in tudi težave, ki jih moramo premagovati pri graditvi socializma. Delegati so enako prisrčno pozdravljali naše voditelje kot predstavnike političnih organizacij, ki so v svojih pozdravih utrdili misel, da imajo delovni ljudje sveta skupne cilje: mir in svobodnega proizvajalca. Po uvodnem referatu predsednika SZDLJ tovariša Tita: GRADITEV SOCIALIZMA TER VLOGA IN NALOGE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUD- STVA^ JUGOSLAVIJE, so na plenarni seji podali referate še: Cvijetin Mijatovič za komisijo, ki je razpravljala o organizacijskih vprašanjih SZDL; Milentije Popovič za komisijo, ki je razpravljala o političnih in ideoloških vprašanjih ter Avdo Humo za komisijo, ki je razpravljala o družbenem sistemu in gospodarstvu. Na skupni seji drugega dne so sodelovali v razpravi še tovariši: Edvard Kardelj, dr. Vladimir Ra- darskem področju. Iz referata predsednika SZDL Josipa Broza-Tita V uvodu svojega referata je predsednik Tito govoril o krepitvi materialnih osnov našega družbenega razvoja, pri čemer je bila še zlasti važna vloga in dejavnost Socialistične zveze. Prav uspehi v gospodarstvu so omogočili krepitev in razvoj družbenih odnosov in zlasti delavskih svetov. Pričakujemo, da bomo letos več kot podvojili celotno proizvodnjo v naši deželi v primerjavi z letom 1953, ko je bil IV. kongres SZDL. V tem obdobju se je družbeni proizvod povečal vsako leto za 10,4 odstotka ter smo tako dosegli stopnjo naraščanja proizvoda, ki sodi med najvišje na svetu. Industrijska proizvodnja se je od leta 1953 naprej povečala vsako leto za 12,5 odstotka in smo v tem obdobju upostavili bolj skladne odnose med posameznimi panogami industrije. Kmetijska proizvodnja, ki je bila do leta 1952 v zastoju, je dosegla v obdobju od 1953 do 1956 povprečni letni porast 5,6 odstotka, od 1957 do 1960 pa 10,8 odstotka, kar pomeni, da je v času med dvema kongresoma naraščala za 8,2 odstotka na leto. Te stopnje sodijo med najboljše uspehe, dosežene v kmetijstvu kake dežele, v daljšem časovnem obdobju. Intenziven gospodarski razvoj je omogočil tudi naglo naraščanje zaposlenosti. Od leta 1593 naprej se je zaposlilo 885.000 novih delavcev in nameščencev. Zaradi tega se je močno spremenila tudi socialna sestava prebivalstva, medtem ko je bilo tik pred vojno kakih 75 odstotkov kmečkega prebivalstva, ga je bilo leta 1953 samo še 60 odstotkov. Od leta 1953 naprej pa se je število kmečkega prebivalstva ponovno znižalo za 1 milijon, tako da je pri nas sedaj približno 50 odstotkov kmečkega in 50 odstotkov nekmečkega prebivalstva. S temi spremembami se čedalje bolj pri-bližujemo takšni sestavi prebivalstva, v kateri postaja delavstvo in nekmečko prebivalstvo prevladujoč element. Nagel porast proizvodnje je vplival tudi na življenjski standard prebivalstva. Pred letom 1953 je naraščala osebna potrošnja povprečno za 4,6 odstotka. Od leta 1953 naprej pa znaša povprečni porast 7,3 odstotka. Močno se spreminja tudi struktura potrošnje. Pred letom 1953 so porabili prebivalci približno 54 odstotkov sredstev za nakup hrane, lani pa le še kakih 43 odstotkov. V potrošnji se je povečal delež tako imenovanih trajnih potroš-nih dobrin od 6,2 odstotka v letu 1956 na 10,4 odstotka v letu 1959. V tem obdobju je na primer narastki število radioaparatov, ki jih ima prebivalstvo, od 700.000 na 1,360.000, število hladilnikov od približno 10.000 na 82.000, električnih štedilnikov od 18.000 na 141.000 itd. Tako nagel porast osebne potrošnje je bil možen smo s proizvodnjo blaga, ki ga prej v naši deželi nismo izdelovali. Tako na primer se je proizvodnja električne energije med časom med obema kongresoma povečala od 2,9 na 8,1 milijarde kWh, premoga od 11,2 na 21,1 milijona ton, nafte od 172.000 na 600.000 ton surovega železa od 515.000 na 1,3 milijona ton, aluminija od 829 ton na 26.300 ton. radioaparatov od 37,6 tisoč na 250,2 tisoč aparatov, volnenih tkanin od 17,3 na 38 milijonov metrov itd. itd. Pri tem so se močno povečale tudi naložbe v osnovna sredstva, kajti nagel gospodarski razvoj je vplival na večjo akumulatRno sposobnost našega gospodarstva. Leta 1953 smo naložili v osnovna sredstva 344 milijard, lani pa že 700 milijard dinarjev. Takšen intenzivni razvoj, ki je iz leta v leto naraščal, bo omogočil, da izpolnimo petletni plan 1957 do 1961 v štirih, namesto v petih letih. Zato se tudi čedalje bolj oddaljujemo od ravni nerazvitih dežel Evrope. Zdaj znaša naš dohodek na prebivalca okoli 360 dolarjev, vtem ko je znašal pred vojno le kakih 100 dolarjev. Zatem je predsednik Tito dejal: Razvoj socialističnih družbenih odnosov ter pomen de avskega in družbenega samoupravljanja Letos od- bi minilo deset let, kar smo uvedli delavsko samoupravljanje, s katerim se je začela nadaljnja etapa v razvoju socialističnih družbenih odnosov in socialistične demokracije v naši deželi. Danes, na tem kongresu, lahko pozdravimo naše delovne kolektive ter izredno ve- like dosežke in uspehe v njihovem delu. Uveden v pogojih še nezadostno razvitih proizvajalnih sil, v obdobju komaj uresničenega osnovnega programa industrializacije, v obdobju, ko so v gospodarstvu še prevladovale administrativne metode upravljanja, se je sistem delavskega samoupravljanja naglo utrdil in začel močno vplivati na gospodarsko politiko ter na celotni gospodarski in družbeni razvoj dežele. V dosedanjem desetletnem obdobju delavskega samoupravljanja so se pravice delavskih svetov nenehno širile v skladu z iz- popolnjevanjem našega družbenega sistema in s krepitvijo materialne osnove naše dežele. Na podlagi zelo lepih uspehov ter pridobljenih izkušenj v industriji in na kmetijskih posestvih smo načelo samoupravljanja uveljavili tudi v vseh drugih gospodarskih panogah. V nekaterih panogah sistem samoupravljanja še ni dovolj izpopolnjen, kakor na primer na železnicah, pošti in v elektrogospodarstvu, zaradi česar je potrebno, da tudi to čimprej uredimo, da bi tudi te panoge še bolje ustrezale svojim nalogam oziroma potrebam močnega vzpona našega gospodarstva, ODNOSI — STVAR KOLEKTIVA 2e takoj po izročitvi podjetij v upravljanje delovnim kolektivom smo nenehno mislili na to, da to ne pomeni samo nekakšen organizacijski ukrep, niti samo spremembo v mehanizmu upravljanja, marveč da s tem revolucionarnim ukrepom v družbeni preobrazbi ustvarimo takšne pravice in položaj proizvajalcev v gospodarskih odnosih, da to zahteva prilagoditev vsega ekonomskega sistema novim odnosom « proizvodnji. V tem obdobju razvoja delavskega samoupravljanja smo videli tudi pojave nezadostnega spoštovanja pravic delavcev kot proizvajalcev po posameznih voditeljih v podjetjih, ki so se počasi otresali administrativnega balasta. Toda zdaj je tega čedalje manj, in stvar samih kolektivov je, da to povsem izgine. Vzporedno z decentralizacijo upravljanja, oziroma z zmanjševanjem gospodarskih funkcij državnega aparata so naši gospodarski ukrepi čedalje bolj izgubljali administrativni in postopoma dobivali ekonomsko relativni značaj; odpravili smo sistem državnih planov in prešli na novi sistem družbenih planov, v katerih so določeni osnovni proporci. ,'Nadalievanie na 2. stranil Kongresna dvorana: predsednik SZDLJ Josip Broz-Tito govori o graditvi socializma ter nalogah SZDL /z referata predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Josipa Broza-Tita ovni ljudje samostojno odločajo o delitvi ije s 1. strani) t>rf>v1arlinrw< __j.. --- (Nadaljevanje s 1. strani) Smešne so torej trditve nekaterih kritikov zunaj naše dežele (na primer tistih na Vzhodu), da pomenita opustitev centralističnega državnega planiranja in delavsko samoupravljanje anarhijo, ali (istih na Zahodu), da delavsko samoupravljanje ni nobeno realno samoupravljanje, marveč utvara, slepitev, da bi delavci bolje delali itd. Mi nikomu ne vsiljujemo našega sistema delavskega in družbenega samoupravljanja, menimo pa, da bi bilo namesto abstraktne kritike vsekakor bolje proučevati našo prakso. Morda bi potem naši kritiki spremenili svoje mnenje o pomenu delavskega in družbenega samoupravljanja. Tudi mi smo imeli v začetku sistem centralističnega državnega upravljanja gospodarstva in po našem mnenju to ni napaka. Brž, ko ^ pa smo se prepričali, da takšen sistem ne spodbuja, marveč da začenja zavirati proizvajalne sile, brž ko smo spoznali, da obstoj družbene lastnine še ne pomeni tudi novih gospodarskih odnosov, slonečih na socialističnem demokratizmu, smo sklenili spremeniti dosedanji si: stem upravljanja. Pri tem je bilo nujno potrebno iz temeljev spremeniti odnos proizvajalcev do proizvodnih sredstev in do doseženega družbenega produkta. Ta proces, ki postaja čedalje bolj prevladujoč činitelj v razvoju gospodarskega in družbenega sistema v naši deželi, se je začel prav z uvedbo delavskih sveto-'7. Dejstvo, da upravlja zdaj podjetja kakih 220.000 delavcev in uslužbencev in da na vsakih no vih volitvah izvolijo kakih 60% novih članov, organov samoupravljanja, kaže na eni strani, da je usoda našega gospodarstva v zanesljivih rokah delavskega razreda naše dežele, na drugi pa, da ogromno zaupanje vodilnih ljudi socialistične Jugoslavije v sposobnost neposrednih upravljavcev in proizvajalcev temelji na izrednih uspehih, ki so jih delovni kolektivi dosegli v svojem delu. NAGRAJEVANJE PO DELU V sleherni deželi, ki je na poti socialistične družbene preobrazbe, ^ je v prehodnem obdobju močno čutiti elemente stare družbe, ki zavirajo normalni proces razvoja. Nerazvite dežele, kakršna je bila tudi naša, pa čutijo še posledice nezadostno razvitih proizvajalnih sil. Mi smo zato v večanju proizvajalnih sil videli nujno potrebo za hitrejši splošni družbeni razvoj. Ta cilj je moč uresničiti samo z uporabo načela nagrajevanja po delovnem učinku, izraženega v denarni obliki oziroma v obliki osebnega dohodka. Namesto uvedbe takšne količine dela, ki si jo je Marx zamišljal v razviti socialistični družbi in ki je izražena v obliki osebnega dohodka, kjer pa dohodek ni samo odvisen od dela posameznika na delovnem mestu, marveč tudi od uspehov gospo- hernega varuštva in zadnjih najemniških ostankov. POSLOVNO ZDRUŽEVANJE Delavsko samoupravljanje vključuje tudi v sebi pravico go- Iiictivee IUU1 OQ uspenov gospo- -----------SVI- darskih organizacij v celoti to se sP°darskih organizacij, da se po-rvratn' rv/i _n slovno združujejo v cilju koope- racije, specializacije in bolj racionalne razdelitve dela nasploh. To je naraven proces, ki naj gre yelika pridobitev v razvijanju enakosti, ki ne spodbuja, marveč socialističnih družbenih odnosov in odnosov v proizvodnji nasploh je formiranje zborov proizvajalcev od občin do Zvezne ljudske skupščine. Krepitev samostojnosti podjetij in naraščanje materialnih sredstev, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije in krajevne skupnosti, sta terjala razširitev pravic samoupravljanja proizvajalcev tudi zunaj podjetij, to je njihovo sodelovanje v zborih proizvajalcev ter v drugih družbenih organih in v javnih službah. S tem je prišel še bolj do izraza vpliv neposrednih proizvajalcev, predvsem delavskega _ razreda, na vse gospodarsko življenje in na razdelitev družbenih sredstev v celoti. Nov ekonomsko-oolitični družbeni sistem m vlop države v tem sistemu Odmiranje in neodmiranje države je zdaj že preživela tema, ker st iz teoretičnih postavk ne-zajezljivo utira pot v socialistično prakso, in sicer ne samo v naši deželi, marveč tudi drugod. Vzemimo kot primer izjavo, ki jo je^dal o tem vprašanju tovariš Hruščev, ki ni prišel do tega na podlagi naše prakse, marveč na podlagi lastne prakse in marksistične znanosti. In vendar so še zda,i na svetu trdovratni dogmatiki — stalinisti, naši kritiki - ki venomer trdijo, da je ta postavka Marxa. Engelsa in Lenina o odmiranju države naš smrtni re izgradnji in usmerjanju socialističnih elementov v družbi. Toda njene funkcije se postopoma zmanjšujejo, tako, kakor jih družba prevzema. Bilo bi nepravilno, časovno določati odmiranje države oziroma njenih funkcij. To je namreč odvisno od same družbe, od hitrejšega ali počasnejšega razvoja socialističnih družbenih odnosov, od socialistične zavesti in danih pogojev, predvsem materialnih in mora!-no-političnih. Bilo bi torej nespametno in nerealno trditi, da proletariatu,. potem ko prevzame oblast, država ni več potrebna. zavira razvoj delovne storilnosti, moramo uporabiti načelo nagrajevanja po delu in takšno "neenakost«, ki sloni na načelu »vsakomur pa sposobnosti in delu--, vr načelu, ki v največji meri spodbuja v sedanji fazi razvoj proizvajalnih sil. Tako ubiramo pota, ki nas približujejo k popolni enakosti, ki jo je moč doseči v obilju proizvodov takrat, ko bo uresničiljivo načelo po potrebi«. Iz teh razlogov postaja v sedanji fazi razvoja boj za večji delež v delu edino sredstvo pri določanju invidividuak nih materialnih pogojev življenja, sredstvo za hitrejši razvoj storilnosti in proizvajalnih sil. NEGATIVNE težnje Dosedanje izkušnje pa kaže)0, da prihajajo v praktični uporabi teh načel do izraza razne težnje. Ene so izražene v težnji po uravnilovki in po podcenjevanju objektivnih gospodarskih zakonitosti, druge pa v podcenjevanju vloge zavestnega činitelja v proizvodnji, v tehnokratskem gledanju na vlogo posameznika ali skupin in v njihovem prizadevanju, da bi se dokopali do privilegijev in nesorazmernih razponov v osebnih dohodkih, kar se kaže ponekod pri sprejemanju tarifnih pravilnikov, pri razdelitvi nagrad itd. Korenine teh teženj so v ostankih birokratizma, kakor tudi v ostankih še nepremagane miselnosti mezdnega delavca in premalo zavednega pro- pravi od njene boljše ali slabše organizacije dela, od uspehov na trgu in od vseh tistih činiteljev, ki določajo višino dohodka. Posledica tega je, da se v še večji meri- povezuje neposredna korist posameznikov z delom gospodarske organizacije in da se krepi njihova zavest po tem, da osebni dohodek ni odvisen od dela posameznika, marveč tudi od napredka gospodarske organizacije, v kateri je zaposlen. V takšnih pogojih se spreminja tudi odnos posameznika do gospodarske organizacije. Neposredni proizvajalec ss čedalje bolj zaveda, da njegovega zaslužka ne določa nihče drug, marveč da ga ustvarja sam, da večjo proizvodnjo in boljše proizvodne uspehe, drugače [»kratizma povedano, tudi večji zaslužek do-sežemo na podlagi večje strokov-nosti in večje vneme. Tako od-st)ranjujemo razna notranja pro-tislovja, težnje po uravnilovki in druge negativne pojave. V ustvarjanju takšnih odnosov'je nagrajevanje po učinku v mnogih podjetjih in v socialističnih kmetijskih gospodarstvih že rodilo zelo lepe sadove. V prihodnje si bomo morali prizadevati, da bomo ta sistem nagrajevanja uvedli v vseh naših podjetjih. Neenakosti, ki bodo nastajale pri tem, bodo izvirale zgolj iz neenakosti posameznikov pri doseženem delovnem uspehu. vzporedno z naraščanjem proizvajalnih sil in v skladu s tehničnim napredkom našega gospodarstva. Ta proces naj se. razvija predvsem kot izraz neposredne gospodarske potrebe in gospodarskih koristi samih proizvajalcev enako v majhnih, kakor v velikih- podjetjih, ob polnem spoštovanju in ohranitvi samostojnosti gospodarskih organizacij in njihovih kolektivov. Posamezni primeri izmikanja kontroli ali omalovaževanja volje neposrednih proizvajalcev vnašajo v naše ekonomske odnose elemente bi-in imajo razne škodljive posledice. Takšni pojavi pomenijo oviro v razvoju proizvodnje in storilnosti, oziroma izpodkopavajo dosedanje dosežke v razvoju samoupravljanja. Združevanje od zgoraj za dosego monopola na trgu, za likvidacijo in no silo teh področij, kakor pa da bi se velika podjetja ukvarjala ? vsakršnimi malenkostmi ali da bi si nerazvita področja prizadevala graditi samo velika podjetja, P tam nimajo potrebnih pogojev in ki bi bila nerentabilna tudi & naše gospodarstvo v celoti. ZDRUŽENJA IN ZBORNICE Tudi o strokovnih združenjih in zbornicah, o njihovi organiza' ciji in delu bi lahko vzlic uspe' hom, ki so jih doslej dosegle, p' rekli nekatere pripombe z vidika potrebe po pospeševanju proizvodnje. Strokovna združenja ‘b zbornice so se namreč dosle) ukvarjale manj z vprašanji, kip0 neposredno povezana s pospeševanjem proizvodnje, bolj Pa ^ raznimi drugimi vprašanji- v njihovem bodočem delu mor3 priti bolj do izraza neposredna strokovna pomoč gospodarskim organizacijam v boju za večj°> bolj racionalno in bolj sodobno proizvodnjo in za znižanje proizvodnih stroškov. V nadaljnji razvoj sistema delavskega in družbenega samoupravljanja se postavlja tudi izpopolnitev sistema planiranja-Planiranje mora biti postavljeno ^ Vf• tako.1^-1 bodoTahko &jalcj likim gospodarskim enotam bi bilo škodljivo, kakor bi bilo škodljivo tudi ustanavljanje nekakšnih neproizvodnih delavskih nad-svetov; s tem bi grobo kršili socialistične odnose v proizvodnji, ker bi delavskim kolektivom v čimbolj neposredno sodelovali pri odločanju o bistvenih osnovah razvoja. Prav tako pa treba spremeniti tudi metode in sistem investiranja ter kreditiranja. Centralizirana sredstva do treba v glavnem uporabljati za majhnih podjetjih odvzeli pravi- v glavnem uporabljan co. da sami nnravliain Našemu P^o usmerjanje vsega gospo^ darskega razvoja, druga sredstv«1 pa naj ostanejo samoupravnim OBRATI IN NEPOSREDNO ODLOČANJE co, da sami upravljajo. Našemu sistemu so tuje takšne težnje združevanja, ki bi imele značaj ‘J1 Ilaj ganejo samouprav,«.--- monopclcv, kartelov,ali podobnih « da^bf “vTliTi njm V smeri izpolnjevanja te naloge si moramo v sedanjem po- sveti, ložaju in v neposredni prihodnosti prizadevati, da bomo z različnimi oblikami organizacije podjetij oziroma ožjih organizacij- organizacij'. v katerih je’izražena o. zagotoviH težnja, da bi neposredno delav- T nj,hovlh nalog za sko upravljanje zamenjali z or- no™alen razvoj, gani, ki bi bili nad delavskimi KOOPERACIJA MED PODJETJI Prav tako bo treba v prihodnjih letih še naprej urejevati cene na trgu in odstranjevati neskladnosti, ki zavirajo gospodarski napredek. Mnogo tega smo v minulem obdobju že storili. Toda še bolj normalni odnosi bodo škili enot (obrata, delovnih sku- Mi smo že večkrat govorili o še bolj normalni odnosi bod( pin in drugih) zagotovili, da bodo potrebi koperacije med podjetji, spodbujali hitrejši razvoj proif nADncrfaHni rvrrvitrtro-inlr*! r>\ . 1-1 -io m 1 irni rlo 1 vndnip nipno mrtrlprni^ari TO vizionistieni greh, čeprav doseda- Toda ’v skladu z osnovnim ci- izvajalca. kar se kaže v glavnem nja praksa pri nas v polni meri potrjuje vso genialnost teh velikih mislecev. Država je vsekakor potrebna v pogojih prehodne, socialistične družbe. Prvič, država ima pomembno vlogo v obrambi socialističnega sistema pred notranjimi in zunanjimi sovražniki socializma. Drugič, država ima pri prevzemanju proizvajalnih sredstev in pri nizki akumulaciji važno vlogo v koncentraciji in razdelitvi sredstev v prvem obdobju razvoja socialistične ekonomike, kar velja zlasti za slabo razvite dežele. Tretjič, njena vloga je, zlasti v začetku, važna v Ijem socializma — z osvoboditvi- •3rj nfkaterih novih delavcih, ki jo človeka in dela — tudi ni pa- Pf)hajajo z vasi. Te težnje pome-metno misliti, da država, čeprav :nji0> ne glede na njihov izvor, v socialistična, lahko prevzame na- ------ se za vse čase vse politične in gospodarske funkcije naprednih družbenih sil in je edini tolmač zavesti in koristi delavskega razreda, to se pravi, da mora vzlic bistvu oviro k široki uporabi osnovnega načela našega gospodarskega sistema — nagrajevanja po delu — in tako tudi oviro za hitrejše naraščanje proizvodnje. Zato bo tudi v prihodnjem ob- teoriji marksizma tudi v sociali- d<>biu cna poglavitnih nalog, da stični družbi obstajati kot ne- se. bo,rirno za odstranjevanje ta-kakšna nadgradnja družbe. Kriti- kih negativnih teženj, za dosled-ka, ki jo naslavljajo v tem oziru neJšo uporabo osnovnih načel gona nas, je torej, ali produkt po- sPodarskega sistema, za nadalj-polnega nepoznavanja marksi- ^ zb°ljševanje posameznih in-stične znanosti o razvoju sociali- strumentov tega sistema, za na- ™ . XI _!• • . Halinil r-O -Z T-/-v -l ni n n stične družbe ali pa izraz zavestnega pačenja dejstev — in kleveta. neposredni proizvajalci čimveč m čimbolj neposredno odločali o materialnih sredstvih in tako bolj neposredno upravljali proiz-vodnjo in proizvajalna sredstva. To je bistven pogoj, da v samem ' kolektivu upostavimo čimbolj zdrave medsebojne odnose, sloneče na ekonomski podlagi, in da tako zagotovimo najširšo spodbudo za ugotavljanje dejanskega učinka dela in uspehov obrata, delovne skupine in vsakega posameznika v procesu upravljanja in odločanja, nuditi mu kar največje možnosti, da sam vidi sadove svojega dela, da jih ceni m meri, to pomeni napraviti iz njega gospodarsko in družbeno svobodnega in neodvisnega človeka, ki živi od svojega dela, rešen sle- ker je nujno, da v čimvečji meri dosežemo specializacijo proizvodnje in da razna majhna podjetja vodnje, njeno modernizacijo izpopolnjevanje. Tako bomo gospodarstvu postavili še J bolj in enotne P°' v J ^ *** a majunci cn ^ kot samostojne proizvodne enote svobodne odnose - dopolnjujejo velika podjetja in goje pri oblikovanju dohodka ' kooperirajo z njimi. To -v znatni podjetjih. Predsednik je govori meri omogoča znižati proizvodne tudi o deviznem režimu, kjer ){ stroške. Združitev za dosego mo- treba postopoma uveljaviti tak* nepolnega položaja in za zvišanje spremembe, ki bodo odstranil* cen na trgu pa ne sme biti cilj odvečno administriranje in za takšne kooperacije. Namesto da motani sistem znatnega števil* bi z združitvijo likvidirali majh- koeficientov v uvozu in izvozu na podjetja, si moramo v pri- Pri urejanju vseh teh proble-hodnje prizadevati, da bomo mov bodo imele sindikalne orga spedbujali graditev takšnih no- nizacije velike naloge, pri mno vih podjetij zlasti v nerazvitih gih se namreč ponavljajo napak* področjih, tam, kjer so dani za subjektivnega značaja, ki ji* to ugodni pogoji. To bo vsekakor moremo in moramo odstraniti, & mnogo bolj smotrno za naše go- bodo delovni kolektivi lahko iz-spodarstvo, tem bolj, ker bomo pričali še večjo pobudo in dosegi1 zaposlili tudi razpoložljivo delov- še večje uspehe. Razdelitev dohodka V procesu vsklajanja gospodarske politike in gospodarskega sistema smo dosegli že velik napredek. Položaj gospodarske organizacije smo uredili na nov način. Utrdili smo načela razdelitve med gospodarsko organizacijo in skupnostjo, kakor tudi načela razdelitve znotraj delovKega kolektiva. Delovnim kolektivom smo dali pravteo, da po zadostitvi obveznosti do skupnosti, skladno s porabljenimi družbenimi sredstvi in z vloženim delom, samostojno razpolagajo z doseženim dohodkom in ga razdele med osebne dohodke in sklade po svojih potrebah in doseženih uspehih pri delu. To je nedvomno edini primer na svetu, da delovni ljudje samostojno odločajo o razdelitvi dela dohodka, da po svoje** preudarku določajo merila za nagrajevanje in sežka, ki ji~ ^ * ’ v" nji razvoj. ske metode usmerjanja gospodarskega razvoja, s čimer smo pustili dovolj širok prostor za samostojno in za samoiniciativno delo gospodarskih organizacij. Vsak udeleženec v razdelitvi dohodka, od proizvajalca do federacije, je dobil svoje mesto in tako postal sposoben, da se samoiniciativno razvija. Z razvojem proizvodnje so se spremenili tudi odnosi v razdelitvi družbenega proizvoda s težnjo po nenehnem naraščanju sredstev gospodarskih organizacij in drugih organov družbenega upravljanja. Poglavitno načelo, po katerem smo se ravnali pri izdelavi in dosedanjem proučevanju sistema in njegovih instrumentov, je bilo, da zagotovimo nagrajevanje po delu. Prav tako je bilo nujno po-ma .-u nagrajevanje in del Dre- ^e^no zagotovit’, da vsak usluž-sežka, ki jim bo služil za nadalj- .nec p'r! razdelitvi, ob spoštovano raT-ord nju pravic delovnih kolektivov in organov družbenega upravljanja, razpolaga s tistimi sredstvi, ki izvirajo z njegove dejavnosti in doseženih uspehov ali iz njegovega z zakonom določenega deleža pri razdelitvi. Dosedanji razvoj in nadaljnje nalog na področju komunalnega sistema no širjenje materialne osnove komuni, podobno kakor v gospa komun in drugih samoupravnih darski organizaciji, vsak držav sistema, organov. Z novim proračunskim ijan ' sistema, sistemom smo napravili nadaljnji korak v povezovanju finansi- vanju načela nagrajevanja po delu. S tem smo postavili materialne vire za finansiranje ko- in vsak proizvajalec v ČiB1' večji meri zainteresiran na nara' ščanju proizvodnje, na večji sto na bolj racionalni upo rabi in izkoriščanju razpoložlji' vih sredstev. OMEJENA DRUŽBENA INTERVENCIJA Družbeno intervencijo smo omejili na plan in na gospodar- daljnji razvoj delavskega samoupravljanja s ciljem, da se bo v njem popolneje zrcalilo nagrajevanje po delu oziroma po delovnem učinku. Napori v tej smeri so sestavni del boja za napredek in razvoj socialističnih odnosov. TEŽAVE — RAZLIČEN ORGANSKI SESTAV , .. Zatem je predsednik Tito po-V izpolnjevanju teh nalog sredoval uspehe na področju iz-morajo biti naši napori usmerje- gradnje komunalnega ni na to, da ustvarimo takšen si- Uvedba komunalnega stem razdelitve, ki bo v kar naj- razvijanje komune kot osnovne nji kuiua v povezovanju unausi- scanju proi večji meri spodbujal naraščanje enote naše socialistične skupnoc ranja komun z osebnimi dohodki rilnosti, na delovne storilnosti in katerem sti je pomenila v bistvu nadalj- državljanov, oziroma v uresniče-se bo zrcalil spremenjeni položaj nje razvijanje socialističnih in delavcev v novih socialističnih družbenih odnosov, razširitev in proizvodnih odnosih. Na tej poglobitev neposredne socialistič- rialne vire za finansiranje ko- VLOGA ZBOROV osnovi mora biti razdelitev med ne demokracije. Nenehno smo ob mun na bolj realno in pravilnej- proizvat^I cev delovnim kolektivom in družbe- tem krepili tudi materialno osno- šo podlago. no skupnostjo odsev stvarnih sa- vo komune in oblikovali komu- Vzlic vsem uspehom, doseže- Velik pomen v razvoju in živ dov dela, oziroma morajo biti v ne tako, da so bile po svojem ob- nim v dosedanjem razvoju ko- komun imajo zbori proiz skladu z načelom nagrajevanja segu čimbolj dostopne državlja- mun in družbenega samouprav- vajalcev, ki vsklajajo koristi ko po delu. Vsekakor zadevamo tu nom, obenem pa sposobne, da kot Ijanja nasploh, pa nas čakajo na taane in delovnih kolektivoi na razne težave. Te težave izvi- samostojne in zaokrožene druž- tem področju še zelo važne na- Njihova naloga je ne samo g rajo na eni strani iz različne or- beno ekonomske celote zažive. loge. Predvsem je treba nadalje sPoc>arska, marveč tudi političn ganske sestave sredstev podjetij, Predsednik ja zatem ocenil po- izpopolnjevati sistem razdelitve. Preko niib se je okrepila vlog pri čemer se znajdejo zastarela men stanovanjskih skupnosti, ki podjetja v neenakem položaju kot je dejal, sodijo med najpo-glede na sodobno opremljena membnejše oblike družbenega sa- podjetja. Na drugi strani sprav- moupravljanja na področju za- vajalcev imeti pred očmi ista na-Ijajo tržni pogoji posamezna pod- dovoljevanja vsakdanjih potreb v čela, ki jih uporabljamo pri ure-jetja v različen položaj glede življenju posameznikov- in gospo- janju odnosov razdelitve v pod-ustvarjanja dohodka. Ob prizna- dinjstev. Funkcijo stanovanjskih jetjih, to se pravi načela nagra-™ gospodarskih činiteljev >n skupnosti na vaških področjih pa jevanja oziroma razdelitve po tržnih pogojev morajo iti naši začenjajo zadnje čase uspešno ’ ' izpopolnjevati sistem razdelitve. Z nadaljnjim izpopolnjevanjem sistema razdelitve moramo tudi pri komuni kot skupnosti proiz- DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20 novembra 1942 List Izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR DORNIK PETER MAVER MILAN VOLJČ JANEZ TEHNIČNI UREDNIK JANEZ SUSTER List uriaja v ureomSki povezavi t -Radom- - Naslov uredništva m uprave Ljubljana Kopitarjeva 2 post pred 284 telefon urednl ’tV? S£Th8! 'I5 8L,yS tn 31 453 " Rafun PO Komunalni bank) v Ljubljani St 600 705/1 8S - Posamezna Številka stane 20 din -Naročnina ie Četrtletna 230 polletna 50(1 In letna 1000 din - List tiska C7P -Ltudska pravira - - Poštnina olaCana v gotovini , - - - -: ---- --------- ------j- delu na bazi enotnih in objek- uKrepi za tem, da z uporabo opravljati krajevni odbori kot tivnih meril. Drugače povedano, ustreznih instrumentov zagotovi- družbeni organi, prek katerih dr- treba je zagotoviti, da bo tudi mo, da bo dohodek čimbohj slo- žavljani urejajo razna vprašanja sodelovanje komune nii i.na enakih in obJ6ktivnih me- s področja komunalne gradnje ---------------- " " nlih, oziroma da bomo odstranili razvoja družbenih ustanov za v razdelitvi sorazmerno s tistim, kar komuna ----~ “J*** -J N- J V AV-C neposrednih proizvajalcev pri oč ločanju o racionalnem izkorišča nju sredstev in gospodarjenju komuni. Prek njih se je uvelja vil čedalje večji vpliv delavce na pravilno funkcioniranje jat1 nih služb in tako prihaja do P*^ nejšega izraza vodilna vloga de lavskega razreda v razvoju kc mune in naše družbe nasploh. Zbori proizvajalcev naj bod v nadaljnjem delu še večja ne posredna pomoč gospodarski! nenormalnosti, do katerih lahko pomoč gospodinjstvu in za stan- nem področju dajo skupnosti in , - y ’ —. .... gusuuuarj oziroma kar državljani na nje- organizacijam za zagotovitev tu pa tam pride, na primer, da nekateri visokokvalificirani, sposobni in dobri delavci ne ustvarjajo ustrezen dohodek. MERILO - GOSPODARSKI USPEH PODJETJA Tudi na torišču razdelitve znotraj delovnega kolektiva si moramo prizadevati, da bomo čim dard na vasi. Zatem je govoril kar je izraženo o sistemu razdelitve sredstev komuni. SODELOVANJE DRŽAVLJANOV v višini doseženega dohodka. Na tej podlagi mora rasti materialna baza za razvoj komun. Samo na tej pod- lagi lahko dosežemo, da se bodo proučujejr način gospodarje^ oviranega razvoja i proizvajalni sil i delavskega samouprayljanj - Zbori proizvajalcev naj se č< dalje bolj ukvarjajo z analizo p* slovanja posameznih podjetij, rtrr\i i«*i 1 i« i*-. —____n _• činiteljev v zagotavljanju pogojev za krepitev komun za vse bolj dosledno uresničili Marxove sprejemanju raznih^Ikfepov Pv zamisli o izmenjavi blaga na bazi samoupravnih organih je neneh- sredstva komune krepila skladno j ... , z naraščanjem osebnih dohodkov, lir, med najpomembnejših oziroma s krepitvijo proizvodnje in delovne storilnosti, kar je hkrati prvi pogoj za zdrave in stabilne odnose ter spodbuda za hitrejše naraščanje proizvodnje. To bo pripomoglo, da bo tudi v posameznih delovnih kolektive in perspektive razvoja posame nih podjetij, skupin podjetij : celih panog v okviru komun nrav tako pa naj tudi razpra' itajo o uporabi čimbolj sodobn: metod proizvodnje, o organizaci skih in raznih drugih vprašanji Iz referata predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Josipa Broza-Tita Komuna-javna in odprta celica družbenega organizma uL^nh sta odvisna čim več ji mi, moramo delo v tej smeri na- ju i v komuni, razen tega pa o oziroma spreminjanja sestave V ustvarjanju tega cilja ima proizvodi čedalje širše uveljav- Sosnod gosP°^arskil1 podjetij in daijevati. Predvsem je treba za- uporabi sredstev v raznih skla- prebivalstva še zmerom ni za- važno vlogo pravilno določanje ijamo na mednarodnem trgu, sta louPrilo se "je število njihovih čla- 1)0 v lem’ ba se zaSotovi nenehen državne oblasti, marveč osnovna zlasti zasluži ostro obsodbo. re in svoje investicije v smeri, ki lahko v mnogo večji meri kot nov iz vrst državljanov Tako v razvo-' proizvajalnih sil v komu- oblika organizacije socialističnih Zveza sindikatov je že mnogo je najbolj koristna za vso skup- prej oskrbuje s potrebnimi sred-fazne funkcije oblasti čedalje ni' V sv°il politiki gospodarskega družbenih odnosov. Komuna naj storila za pobijanje takšnih ne- nost. Te cilje je laže dosegati da- stvi za proizvodnjo. I5.0!! uvajamo družbeno uprav- razv°ia. v uveljavljanju pravice bo čedalje bolj družbeno eko- gativnih pojavov. Sindikati so nes, v pogojih razbitega gospo- ianje ter zagotavljamo neposred- do razPolaganja z določenimi nomska oblika organizacije ljudi, zlasti uspešno intervenirali pri darstva, kakor pa prej. Toda v STORILNOST DELA n° sodelovanie in vnliv HrJaviia skladi in svojih pravic do podje- ki delajo na družbenih proizvod- sestavljanju novih tarifnih pra- sestavljanju in uveljavljanju me- , . . £0V v urejanju raznih problemov. tij pa morajo organi komune nih sredstvih in sodelujejo v vilnikov in pri uvajanju novega ril efektivnega investiranja bomo tudf0^%tSoSat"-iedelaaStNi! ^ nadalirnern rfoiu tnVi cirotrvir in upoštevati pravice organov de- upravljanju v skladu s svojimi sistema nagrajevanja, svoj pri- morali se nadalje imeti pred očmi xuch Sieae siorunusu ueia. freba č^dalin boli razvijati dp6 lavskega samoupravljanja in nji- individualnimi in kolektivnimi spevek pa so dali tudi pri obrav- družbene in politične cilje naše dvomno bo močna razširitev _na- mokratifnost in si nn-zadpvatt hwe gospodarske koristi, kar se koristmi. navanju in pri urejanju drugih države in stalno bomo morali iz- fega gospodarstva odpirala smo- da se bo vključilo van?e čimvečie dosle;i ni zmerom dogajalo. Neka- V razvijanju tega mehanizma važnih vprašanj. Sindikati, ki popolnjevati metode za vsklaje- ka ppdJ°čta *a n<;v° št«vilo državi anov in da ho oh tere komune menile, da mo- je naša naloga, da uveljavimo imajo nad dva milijona 200.000 vanje teh ciljev s splošnimi go- nje m se bo tudi v prihodnje pn ennJ ®zavl:)a?0.v ln dab0 ob’ raio hiti tovarno in nodiotia vir vco nntroHnn , trpno da hndo članov, imajo snloh važno vlom sDodarskimi nalogami. nas zelo povečala zaposlenost. eneih njihovo delo čimboljše. ^poštevanje zborov VOLIVCEV Toda s čedalje širšo uporabo sodobne tehnike in modernizacije procesa proizvodnje v vseh gospodarskih panogah bo težišče nadaljnjega razvoja čedalje manj rajo biti tovarne in podjetja vir vse potrebne ukrepe, da bodo članov, imajo sploh važno vlogo spodarskimi nalogami, materialnih sredstev in da imajo naši družbeni organi postavljeni ne samo v pravilnem usmerjanju zato vso pravico, vmešavati se v tako, da bo prišlo izpolnjevanje odnosov v proizvodnji in v de- DOMAČE SUROVINE razdelitev skladov podjetij, ne da teh nalog čimbolj do izraza. lavskem samoupravljanju, mar- . T . v tttvo bi dovolj upoštevale koristi de- Predsednik SZDL tovariš Ti- več v vseh vprašanjih, ki se 1IN l KU JA v Prek zhorov vnlivpov ki so lovnih kolektivov. Taksna praksa to ie zatem vovoril o šolski in nanašajo na napredovanje našega *waša sedania in mdaiinia rm— J . . , ,i ...j" SfSsHSTi rso kontrolo državljanov pri 131601 proizvajalci in komuno kot pomenu šolske reforme in o pro- ®.l3!dlkal'ov s= ede Poglabljanja po do ne samo ustvarili naglo aku- „„ g!ie j-er hosta visoko razvita Prejemanju raznih sklepov in skupnostjo proizvajalcev. Če bo- blemih, ki so s tem v zvezi. Ko bb^ne zavesti delavcev, glede muiacij0i marveč tudi v tiste, za industrija in proizvodnja v na- rejanju raznih problemov ko- 1310 te odnose pravilno postavili, je ocenjeval vlogo političnih or- strokovne vzgoje in izobrazbe katere imamo tudi surovine v gij, socialističnih družbenih po- ?UPe- Pomanjkljivosti, ki so se bodo ustrezali i koristim delov- ganizacij, je omenil tudi sindi- delavcev prek delavskih univerz državi; drugič, investicije v tiste g0uh ustvarili možnosti ne samo eslej pokazale v zvezi z delom ae§a kolektiva i koristim komune ]oslitev pr; raznih drugih J)orw volivcev, izvirajo v glav- 1« širše skupnosti. To bo hkrati daje skupnost potrebna sredstva najiaže našli trg ne samo v naši delih gospodarskega in javnega ®Ri jz nezadostno odgovornega tudl najboljša obramba proti raz- NALOGE SINDIKATOV z b ?a,.,del?vf^f, nnjverze, da državi, ampak tudi v tujini; tret- značaia ampak tudi za postopno "dhosa do te važne oblike našela "im negativnim težnjam, da bi oceniuiemo pomen dodo.sindlkati lahko, tudi v pri- jič; vs’klad^ti inVesticije in pro- skSevanTe delovnega časa "n jhehanizma socialistične demo- ustvarili takšne odnose med go- cmr.3iih riospeh°mo- kodn;l.e uspešno izpolnjevali svo- izvodnjo z mednarodnim trži- naiPrei za tiste najtežje vrste facije. Zato bi moralo biti pra- spodarskimi organizacijami, ki p > j-,.«;1 j-.,,]; unošte- 36 ”a,oge' . ščem, oziroma uvažati, da bi lah- del, kot je delo v rudnikih v tež- d°> da ljudski odbori in drugi ne ustrezajo gospodarskim kori- , ‘ ^ ^rivali zelo ma- Potem je predsednik ocenil ko izvažali. Potemtakem nj treba ki 'kemični industriji ipd! Med- vSanjak0^rmLljVSWolnonejin n?ter ' loštevilen delavski razred da so me^oSpom^aktl^e ta°mt nfuVp^S^seir^kl; ^bju graditve v pSoIlh^e°ne SS™,? “Š Sia^v IN ,,PRAVL,AVC, d«Udii£tar“',st,rSS »alorov in Slim.0 in ekoSnS"'™' “ mea‘“' '“»“'i10-, n”1*!™ ,r“™ ^ predloge državljanov, Tnlrn I tako da bi se ti izdatki na konc leta 1965 povečali v primeria_„ ton na leto itd. V zvezi s tem je predvideno povečanje proizvodnje živilske industrije za več kot dvakrat, postavljene pa so tudi ustrezne naloge glede razvoja trgovine, povečanja zmogljivosti za kar bo omogočilo skupno poveča- vskladiščenje in predelavo kme-nje kmetijske proizvodnje v pri- tijskih pridelkov, za zboljšanje in merjavi s sedanjo za okrog 50 razširitev prometnih zmogljivosti odstotkov. Stopnje povečanja pro- itd. izvodnje ostalih gospodarskih pa- V sami kmetijski proizvodnji nog, gradbeništva, prometa, trgo- naj bi prišlo do občutnega pove-vine, obrti, bi bile nekoliko večje Čanja deleža živinoreje in do in bi se gibale od 10 do 13 odstot- razvijanja ostalih kmetijskih pa-kov na leto, kar bi zagotavljalo nog, ki so doslej zaostajale, kot skladen gospodarski razvoj. n. pr. ribištva, pomorskega in Takšen gospodarski rhzvoj mo- sladkovodnega, kot tudi do širše-ra podpirati tudi ustrezna inve- ga razvijanja raznih intenzivnih sticijska politika, ki ne bi trpela kmetijskih kultur, kar naj vse bistvenejših sprememb glede prispeva k temu, da bo to področ- Turizem in gostinstvo sta za naše gospodarstvo zelo važni panogi, ne samo zato, ker omogočata velik dotok deviznih sred-leto povečal za okrog 10 odstot- štev, ampak tudi zato, ker pome-kov. nita nujno potrebo po turistično- gostinskih storitvah naših državljanov, katere so prav tako na važnem mestu v zboljšanju življenjskega standarda. V naslednjem petletnem obdobju naj bi ustvarili pogoje za omogočilo, da bi v naslednjih petih letih uravnovesili našo tekočo plačilno bilanco v poslovanju z njihovim sedanjim obsegom š tujino. nad 80 odstotkov. Da pa bi zag°^ V tako predvidenem razvoju to vili takšen razvoj, je treba ur® gospodarstva naj bi bila inicia- diti nekatera vprašanja, predvsem tivna dejavnost naših delavskih sistem finansiranja na podrocj svetov in komun tisti činitelj, ki investicij komunalne dejavnost i bi pravočasno zaznaval nove tež- šolstva in zdravstva. m nje v razvoju ter širil in razvi- Tudi pri dosedanjem visokem jal proizvodnjo, ki najbolj ustre- tempu stanovanjske graditve mo* za potrebam tržišča. Zato je tre- ra biti stanovanjsko-komunalu Da bi izpolnili te velike naloge, bo treba rekonstruirati vse prometne zmogljivosti ter bomo morali za to porabiti v petletnem obdobju okrog 10 milijard dinarjev. V okviru skupnih investicij ba v naših načrtih in celotni naši gospodarski politiki prepustiti podjetjem dovolj prostora in materialnih sredstev za samostojno razpolaganje, tako da bi takšna plodna pobuda lahko čimbolj po- leto polno prišla do izraza. graditev tudi v naslednjem Pet' letnem obdobju na važnem m®" stu v naših programih. Medtem ko smo v obdobju od 1952-1956. leta gradili povprečno^ 34.000 stanovanj do na OSEBNA POTROŠNJA ___ . -...... ...- . Na Podlagi predvidenega go- bomo zgradili železniške proge ooljse poslovanje teh dejavnosti, spodarskega razvoja cenijo, da bo Knin—Zadar, Sarajevo—Ploče in Nikšič—Titograd (normalizacija). Pripravljali pa bomo zgraditev železnice Beograd—Bar. Dalje bomo dobili okoli 250 električnih in Diesel lokomotiv, več kot 10.000 vagonov itd. V prihodnjem petletnem obdobju bomo morali zgraditi okrog 4200 km sodobnih cest, dograjeni pa naj bi bili tudi cesti Ljubljana— Djevdjelija ter V ta namen je razen nadaljnje moč v naslednjem petletnem ob-normalizacije v gibanju razpo- dobju povečati skupno osebno po-ložljivih blagovnih skladov, ob trošnjo po stopnji nad 8 odstot-zagotovitvi ustrezne kakovosti, kov na leto, na prebivalca izbire in cen, v načrtu tudi raz- okrog 7 odstotkov na leto. To stopnje in globalne strukture in- je gospodarstva doseglo strukturo, Reka-Dubrovnik-; širitev sodobnih načel in metod postrežbe. V gostinstvu in turizmu je treba doseči takšno raven razvoja, ki zagotavlja zboljšanje pogojev prehrane prebivalstva, zlasti delovnih ljudi, v restavra- pa po- ln medtem ko bo letos zgrajenih okrog stanovanj, cenijo, da bo v obdom ju 1961. do 1965. leta zgrajem*1 nad 500.000 stanovanj. Prav tako je v načrtu, da bodo lahko skupne investicij® .J* zdravstvene službe v naslednjih petih letih povečale za okrog ^ odstotkov glede na njihov obseS v sedanjem petletnem planu. Potrebe našega gospodarstva se osebna potrošnja -7. , , tpr. v naslednjih petih letih skupno m- druAenega razvoja sploh ter meni, da bi ....... - uxuzueuega razvoja spiuu ■ povečala za okrog 50 odstotkov ^akor sem že poudaril, a ali za okrog 40 odstotkov na pre- matp!.^pln^0SVetltl Vee:]0 bivalca. To povečanje je toliko pl T p°g0:l.e™ naŠ1eSah j® pomembnejše, ker sledi zelo in- St a' Po dosedanllh analizah vesticij. Ob dosedanji intenzivno- ki ustreza visoko razvitemu kme-sti investicij moramo dosledno tijstvu. upoštevati to, da bo obseg inve- Na podlagi ocenjenih možno-sticij in obseg splošne družbene sti povečanja v kmetijstvu raču-potrošnje v skladu s povečanjem najo, da lahko ob koncu nasled-družbenega proizvoda in nacio- njega petletnega obdobja doseže-nalnega dohodka. Nedopustno bi mo proizvodnjo okrog 4,5 milijo-bilo, da bi zavoljo večjega obse- na ton pšenice in rži, okrog 10 sticije v ladjedelništvo velike, da bomo imeli leta 1965 trgovsko mornarico z okrog milijon bruto registrskimi tonami. GRADBENIŠTVO • v icoi.avj.a- jjumeinonejse, Ker siecu zelo in- - . , , .-- Skoplje. Inve- cijah družbene prehrane in go- tenzivnemu zboljšanju življenj- rnoznost, da bi v prihodnjem P® ištvo bodo tako stinstvu, kot tudi boljše pogoje skega standarda v zadnjih sed- .nem obdobju zgradili okrog ■*> za nastanitev v objektih namenjenih domačim in tujim turistom. Da bi dosegli te cilje, je v načrtu, da bodo skupne investicije v trgovino, gostinstvo in turizem od leta 1961 do 1965 zna- ga^ investicij ogrozili stabilnost tržišča in tempo povečanja osebne potrošnje in izboljšanje družbenega standarda, ki sta bila med odločilnimi činitelji v doslej do- milijonov ton koruze (v 1959. letu 6,7 milijona ton), okrog 6 milijonov ton sladkorne pese (v 1959. letu 2,4 milijona ton) in nad milijon ton mesa (leta 1959 pri- Razvoj gradbeništva v naslednjem petletnem obdobju bo pod vplivom predvidenega povečane- nirrna 9in Z.tuiotT ga obsega gradbenih deb zlasti na 0kr0g 210 millJard’ področju graditve stanovanj in drugih objektov družbenega stan- zadnjih sedmih letih. Ce primerjamo razvoj osebne potrošnje v naši državi ter v ostalih evropskih državah, ugotovimo, da 'je bil v zadnjih nekaj letih večji in bolj dinamičen, seženih rezultatih, v povečanju bližno okrog pol milijona ton) itd. darda- Na tej osnovi je v načrtu, proizvodnje, nacionalnega dohodka in splošne gospodarske dejavnosti. Prav tako moramo dosledno upoštevati, da ne smemo dovoliti prekoračenja planiranega obsega investicij, kot se je včasih zgodilo. Čeprav bomo tudi v na- KEMIČNA INDUSTRIJA Čedalje večji razvoj kemične industrije na svetu in čedalje širše izkoriščanje proizvodov te isuuuu. čeprav oomo ruai v na- j;adusj:rii® ^a proizvodnjo in po- pracu;ienjgtva 7iac.j.i slednjem razdobju intenzivno in- tros"jo bosta narf°vala tud: po- S vestirali za krepitev gospodarske sPesltev razvoja te panoge k- - niem mphanlM",1P moči naše dežele, morajo biti te v nas®m gospodarstvu doslej za-investicije v skladu z našimi ma-~ost.a;|ala' ,V ,tem ozlru ,l.e zJastl terialnimi možnostmi, ki niso to- nuJO° potrebno napraviti odloč-likšne, da bi lahko takoj zadovo- n,e]Šf. k”ake za razvoj industrije Ijili vse potrebe in vse želje. Čvr- :ainetAnJ;b1.vlakfn’ sto moramo ostati pri gospodar- ZUNANJA TRGOVINA V predvidenem razvoju gospodarstva je pričakovati nadaljnje pomembno povečanje obsega izmenjave in razširitev mednarod-, , . - - nih gospodarskih odnosov naše naslednjem obdobju nadaljevati države. Možnost je, da se na pod- DRUŽBENI STANDARD ze začet: proces ^ modernizacije lagi predvidenega gibanja gospo- Hkrati izbol;jSa_ darstva skUpni izvoz blaga in potrošnje ,da se bo obseg graditve povprečno na leto povečal za okrog 13 %. Da bi se povečala učinkovitost in hitrost graditve, je potrebno v s povečanjem osebne spešitev razvoja te panoge, ki je P/L1;1!1 .._meh,aniza<;i:i,e graditve s storitev v naslednjem petletnem n^em^bdobju^hftreje^ovečujemo širšo uporabo sodobnega materia- obdobju poveča za okrog 75 od-la in izboljšanjem metod in orga- stotkov, oziroma za povprečno nizacije graditve. Prav tako je okrog 12 odstotkov na leto. Stdp-treba zagotoviti boljšo preskrbo nja povečanja uvoza bi sko političnih ciljih in planu, ki ga bomo sprejeli, in moramo naj-skrbneje gospodariti z razpoložljivimi sredstvi. Tem ciljem, ki naj nam zagotovijo največje rezultate. naj bodo podrejene tudi vse posamezne zahteve in želje. — V okviru skupnega obsega investicij bo vsekakor potrebno, da uveljavimo nekatere spremembe tudi v strukturi gospodarskih investicij in da nekoliko povečamo investicije za družbeni standard in za stanovanjsko graditev. SOCIALNI SESTAV PREBIVALSTVA Ta proces razvoja bo izzval tudi nekatere strukturalne spremembe v našem gospodarstvu, ki se bodo zrcalile v nadaljnji povečani udeležbi industrije, gradbeništva, prometa in trgovine v skupnem družbenem proizvodu. Nadaljevale se bodo tudi spre-membe,- Cenijo, da se bo sedanje skupno število prebivalcev povečalo do leta 1965 od 18,3 milijona na 19,8 milijona, število zaposle- Samoupravljanje je prišlo v zavest umetnih gnojil itd. Analize pogojev in naših možnosti za razvoj te proizvodnje kažejo, da se lahko poveča od sedanjih 22 na 38.000 ton, umetnih snovi od 14 na okrog 60.000 ton, žveplene kisline od 146 na 700.000 ton itd. BARVNA METALURGIJA IN KOVINSKA INDUSTRIJA Zelo ugodne pogoje za razvoj ima tudi barvna metalurgija. V tako rekoč ena naj važnejših dru^ Gre'p^sem‘za* to^kako'd^nTa vZ™'d.elaVSk‘ s,veti Pred- ni sistemi_ nagrajevanja po'delov razdobju od 1960. do 1965. leta je bemh norm našega novega družbe- dnem urejati vrsto majhnih reči Za kntP d"J- dve načeh: nem učinku, izredno pisani, ong1' pričakovat: povečanje proizvod- nega sistema. Zaradi tega je mo- vse to pa‘so proizvajald bolj in bob kar nomen? °Vna ™es*a’ naM 111 različni tako po merilih >n SZ j”; i«—* «-»t«di p, ««* Iz referata Staneta Kavčiča nik^Republiškega odborf dndTkatot “* lclciulu ^UIICUI IVUVGlCa šablona in uniformiranost ne le «e- Slovenije, je dejal y razpravi, da je zem ali proti niemu oziroma za to ifot mogoči, temveč tudi škodljivi. Za1® delavsko samoupravljanje prešlo v ali ono Pnačdnnmer“jniega nagmlevand no" ,Tib° ?° tUdi p0ti in načini' aa 0< zavest delovnega človeka in postalo materialnega in družbenega razvoia lektivr ozirima S° VZ6 1 k? katenh se Porajajo in razvijajo raZ tako rekoč ena najvažnejših dna- Gr, predvfem rflo Efo “Iž. i,ae“‘nSSf?i Pre<1' “F™?™« ** nje bakra od 35 aluminija od 24 na na operacij oziroma delovnih cinka od 32 na 70.000 ton itd. delovni ljudje'z zavestno dejavnost- samoupravnUiTn^osebnih^ravicTter St°ntev' kl se P°javljajo Ce upoštevamo vse to, lahko ra- nih za skoraj 200.000. Cenijo tudi, da se bo sedanji delež kmetijskega njihO“ J Lv-- ’ ‘UiAlvJ VČ5C L(J, Dosedanji razvoj tudi kaže, da j‘o ter na temeiju vsakdanjih prak- za čim večjo"osebnoTvobodoln za do^da^^ene^ziroma ^ucbnku us^šnruvdjBvljfz*' so strojegradnja, kovmska indu- t:čn:h spoznanj m tzkusenj pogla- ustvarjalne možnosti v vseh, na pr- nja pos^nemega nro^aia^ n to so ugotovljeni vsi pogoji, da s® silil SflSS; 1ISI giiii ISII gamzacij vendarle premalo računa- speši le tisti politični forum ali po- no od tega kdo s kakšnimi snri trebno in moS°če- s -M SSialfs sloni proizvodnja teh panog industrije, in glede na možnosti za prodajo njihovih proizvodov, je pričakovati tudi pri njih visoko stopnjo povečanja. Zaradi širokega programa graditve ladij za naše potrebe tudi po naročilih iz ----. ....... , na ocenjevanje delovnega mesta in cami seveda ni odvisna izključno o® j-gj. delavskega samoupravljanja, ni °d' kor^T 200.000. SnifnTdfl0 t*™,™**^*™ in Žeiezarne ^^“03:^^^^°-^ svom: J. ?^a aH “nomindna" Siki- visnale od_ konkremih^ražmer s svojimi mi ne zmorejo sedanjimi ^gljfvo^- odnosov d« kolekti- „ , • -j , . . . . — — ~^iore;jo preskrbovati za aii ~on; kolektiv rtanes ne 7aHov-v ^9Ie^tlvf. al1 več poglavitni činitelj, ki bi določal vov- Vse t0 Je neposredno povezano p bi alstva, ki ga je v skupnem ladjedelništvo dovolj jeklene plo- ijuieio več Družbeni odnosi se zelo nlannv mat1 zara^1 svo^h njegov zaslužek, njegovo oceno in tudi z odnosi med delovnimi ^ ^llUs„f!b11Ia čevine in drugega valjanega ma- naglo razvijajo in gibljejo naprej, nlcij, 'prakticizm^rMrad^Tesa ?0l°Žfj V ko.lektivu- temveč Posta- lekrV? ? skuPPosvtjo- Ni mogaCa! vse potrebe, zato smo priče raznih, zelo živahnih drugega tep^ jajo le pogoj za to, da lahko kdo reahzmat: soc:al:st:čnega načela n* nnrJ Knn ti- „ ___® ptajo au situsajo teptat: na določenem mestu ali v določeni grajevanja po delu brez tstočasn® zmanjšal v letu 1965 na okrog 41 odstotkov. Te strukturalne spremembe bodo pomenile intenzivno premeščanje delovne sile iz kmetijstva v druge dejavnosti z večjo delovno storilnostjo, kar bo v obsegu vsega gospodarstva prispevalo k znatni pospešitvi proizvodnje in povečanju dohodka ter povečanju splošne družbene delovne storilnosti. ELEKTRIČNA ENERGIJA Zgoraj omenjene osnovne smeri razvoja določajo naloge in osnovno proizvodno orientacijo v naslednjem obdobju. V nekaterih panogah bo potrebno nadaljevati dosedanji tempo razvoja, v drugih bo treba uveljaviti odločnejše ukrepe za proizvajanje novih izdelkov, v tretji zagotoviti njihov hitrejši razvoj itd. Na tej podlagi je smatrati za neogibno, da hitreje razvijamo energetske panoge, z namenom, da bi bolje krili potrebe in dosegli skladnejši razvoj gospodarstva. V zvezi s tem cenijo, da se bo proizvodnja električne energije povečala od 1960. do 1965. leta od 9,3 na 17,5 na leto, zelo velikim zanimanjem in s prav le\Tvovraahnepos^S:kdoevOVnih ^ f610?* ffraciii “Pravlja svoj™- istega načela‘pri delitvi .............. J- e . 1 Pu=>«unezn:Kov. io; ta delovna oneraciia oziroma sredstev med skunnostio m kolek ---— gibljejo naprej, nacH tenala. Da b: knli — —i-~’— •- - - bomo morali uvoziti nad 500 ti- razprav v delovnih 'kolektivih! SSSSSfe ko pa je zelo potrebno rekon- organa, ki posredno ali neposredno nremaio zaverfaTo0^111!: kretn0 dela na tem delovnern me- graJ®ra*‘ .p° d®lu- kolekt:v pa struirati, oziroma razširiti seda- posega v interese delovnega kolek- samounravlianie nlveč*1?, ,le avsko stu]', „ , . P0fa’ dajatlt|kltPnost! ■P1?-,-me^no- --- Tem Drei kpr tiva ali posameznika Boli in boli fa™ouPrav1.lan.le n: več takšno, ka- b) Končnega pnspevka vsakega ln instrumentih, k: ne b: bil: zasn£ Tem prej, ker sta «a an Ppsa”e“lka- ^ ^ kršno je b:lo pred štirim: ali petimi posameznega proizvajalca ne merijo vani na istih načelih. Ce bi pnf> matenal naj se delavsko samoupmvhanje v postalo ^Inole^Z^^'6 ja6 ^ S čaSOm' ki ga PreWje na de' V tak P°ložaj’ bi ^ko na?taIi ^ natrahno ra V j" vsakdanii nraksi tako razviia in iz Posta!° polnoleten državljan, nad lovnem mestu al: v proizvodnem neugodni, ne le ekonomski spori' r.nsr ka'-e™ - ^ “b* »*-» »»»»«•—»»*°»—"• — >**■ panogam. Zato, da nje železarne, jeklo in drugi valjani že zdaj deficitarna in čedalje bolj bi dosegli take uspehe, bo treba zlasti zagotoviti čim večjo stopnjo kopperacije, boljšo organizacijo dela itd. Povečati bo treba tudi proizvodnjo blaga za široko potrošnjo. vsak delavec pa naj ie Trmalno V d£m •? -l® njeSovih napak ali duktivnosti vsakega posameznika, ni problemi. Za sedaj, dokler so ko-član tega ah onega organa delav° nepra7lIn!h skIeP°v- Delavsko samo- Ne merijo torej in ne plačujejo več kktivi tako rekoč šele na začetku skega samoupravljanja ali ne tako “Pr?''banle. Je zdaJ že tako zrela delovnega časa, temveč proizvod te- iskanja ustreznih oblik za nagraj®-ali drugače snremlja^in ustvarjalno dru?bena ^lIa' da Pa temelju sploš- ga delovnega časa oziroma delovne vanje po delovnem učinku, še zado sodeloval pri reševanju vseh^ko- lde° °ške smer: nase socialistič- rezultate ne glede na trajanje tega ščaj° dosedanji materialni okvi” 10 nomskchpoHtičnih ^roblemov^STOje- po last' deIa ozir°^a raposlitve. stimulativne možnosti, ki jih ga kolektiva in komunalne skupno- ano ne ideološke smeri naše socialistič- rezultate ne glede na trajanje tega šč.aj° dosedanji materialni’okviri in K ne graditve zna samostojno, po last- dela oziroma zaposlitve. stimulativne možnosti, ki jih daje nem prepričanju in na demokrati- Osnovna značilnost metod, po ka- dosedanji sistem delitve dohodka cen nacm odločati in delati v okvi- terih skušajo delovni kolektivi uve- med skupnostjo in podjetjem. Bi'z ru svojm pravic in dolžnosti. Ijaviti omenjena načela, je pred- ko bodo kolektivi prešli iz začeti:®" Čeprav smo šele na začetku in- vsem to, da bolj ali manj vsakdo Sa obdobja na širšo praktično reali-tenzivnega _ iskanja in praktičnega zase išče in ubira svojo pot v skla- zacijo, to pa bo že letos, se bodo preizkušanja ustreznih oblik in si- du s svojimi konkretnimi razmera- že pokazale v novi luči nekatere \raH=,]jaU ., s!?mov- kl.naj bi omogočili realiza- mi ter z gospodarskim in političnim pomanjkljivosti dosedanjega siste; nje in izkoriščanje prometnih in^nfpan^hlntr!« d^Zbe'-hlh hJO ”agrajeva^a P° delu. j® ven- položajem. Konkretna politična, go- ma delitve dohodka med kolektivi zstjzt sttSLSJSszfs: ZLttS&T&gr* nudi bolj kvalitetne storitve, k: gre torej vec le za to, da se more ščmh osnovah in v originalnih me- odvisna od konkretnega pofožaja Zato je treba - to potrebo nare- PROMET Razvoj prometa v naslednjem petletnem obdobju naj zagotovi na eni strani nadaljnje poveča- sti. Zato so zdaj družbeni procesi v delovnih kolektivih po svojih težnjah usmerjeni k delovnemu človeku, k njegovemu delovnemu mestu in njegovi osebnosti. ustrezajo sodobnemu načinu živ- in mora vsak državljan in proizva- todah, s katerimi želiio_dplnvni Vru ,z-auj Je lreDa — to potreoo nalomili j ar de kWh, premoga od 22 na Ijenja in gospodarjenja. To zbolj- jalec načelno opredeliti za sociali- lektivi uveljaviti svojo politiko. j? la™ - gospodarske orga- kuje nadaljnji razvoj družbenih in nizacije, zato sta pri tem sleherna (Nadaljevanje na 5. strani) milijona kvadratnih metrov šo*' ske površine in tako dosedanjo šolsko površino povečali za skoraj 50 odstotkov. S tem bi tudi na tem področju dosegli pomemben napredek. Na koncu je predsednik oP°' . . , .............. .......... kar 5e Pripisati temu, da je šale nad 280 milijard dinarjev, od bil naš skupni tempo razvoja hi- * - .- , , cesar b: na trgovino odpadlo trejši in da so bili v njegovem ^ Še Pa 5azv°J Pezadostn°v, hi-- na gostinstvo gibanju doseženi skladnejši od- 1 h P°dro'iph, s čimer naj bi_D_ in turizem pa nad 70 milijard, nosi. Posledica predvidenega tempa povečanja osebne potrošnje bo, da se bo nadaljeval že začeti proces pozitivnih sprememb v strukturi potrošnje v smeri kvalitetnejše prehrane in potrošnje trajnih potrošnih dobrin. la zagotovljena tudi materialn3 enakopravnost naših narodov-Omenil je tudi bistvene spremembe dosedanjega statuta Socialistične zveze. Tako naj bo po®' roč j e komune zajeto z osnovno organizacijo SZDL, krajevne organizacije pa naj bodo dejansko samo sestavni deli občinske organizacije. Druga važnejša sprememba statuta se nanaša na ko; lektivno članstvo. V bodoče na) Sociali' • j j, , - - ----- bi bili kolektivni člani —- podFoc;|P družbenega stične zveze samo množične druž-standarda. Cenijo, da bo moc v beno-politične organizacije ne pa hila niria PritlodnPl3 petlh letlh Povečati tudi družbene in strokovne orga-bila mzja skupne izdatke na področju druž- nizacije. Iz razprave generalnega sekretarja SZDL Jugoslavije tovariša Edvarda Kardelja Razdelitev dohodka v kolektivu in med kolektivom in družbo Edvard Kardelj je v ^oau dejal, da doseženi uspehi samo razvoj socia-<>d«osov, marveč, da ,ie i,J1 nadaljnji razvoj tudi ena «ned bistvenih pobud za bodoči Predek v gospodarstvu. Zato v,. ram.0 socialistične odnose iz-Poinjovati dopolnjevati in ,*'em upoštevati predvsem Pridobljene izkušnje. Vorfv ern tovariš Kardelj go-hrvai 0 Pnoblemih razdelitve do-in d .me<^ delovnimi kolektivi družbeno skupnostjo ter opo- Zorii rialnih na medsebojni vpliv mate- ekonomsltih odnosov ter ji 2dVestni in organizirani vpliv nihVe^a' Podcenjevanje material-Uj odnosov vodi k birokratske-«.subjektivizmu, podcenjevanje cit , d.ynoga faktorja pa h ka-ip^laci3i pred stihijo in zaosta-o”111 Prakticizmu. Ko je govoril azdelitvi dohodka, je dejal: Dnr°^ KAKO 0°LOCA MERILA Glavno načelo socialistične 5- delitve po delu je na primer ^nalistična Jugoslavija razgla-ieo Z zaitonom že prvi dan svo-s §a obstoja. V petnajstletnem , ^alističnem razvoju v naši de-^ Pa se je vsebina tega načela ^neijito spremenila in se še r-~n° spreminja.- To načelo so !~§iasile vse socialistične dežele. arila za kvantum dela pa so 10 različna. Kadar torej pravi-, 0 Pagrajevanje po delu, s tem ni vse povedano. Tu je bistve-> Prvič, v čem je merilo za i J^anje dela, drugič pa k d o kako določa ta merila, i. ,Y prvem obdobju naše revo-, so določali plačo delavcu 2ava oziroma njeni centralni kngtn^' Skednji so torej dajali • tna merila za delo. Kot pre-^ . ukrep je bilo to ne samo Pravičeno, marveč tudi edino pi?-Zno' država je s svojimi pred-p„siv določala za posamezne pano-Va 02^e nagraje- ,an3a bodi po delovnem času bo-normah. S tem pa je na-ala na torišču razdelitve dolo-formalna enakopravnost po , konu, ne pa tudi stvarna ena-__ Pravnost po delu. Razen tega a to je z družbeno-ekonomske-. vidika najpomembnejše — Sr^2vajaiec sam ni imel nepo-uftega vpliva na razdelitev, syven toliko, kolikor je sociali-cna država upoštevala razpo-' žipenAa nazore delovnih mno-i C- Čeprav so sredstva za pro-ha.°i ° postola državna lastni-’ 3 e družbeno zavest delavca nadalje' pretežno formiralo 3 egov o delovno mesto, til De'-aVec se je še zmerom ču-zu V- ^ntožaju, da družbene sile u na3 njega določajo njegovo °acs. Drugače povedano, ne gle-n pa spremenjeni značaj lastni-u® ln ne glede na progresivno in pianistično subjektivno orien-oKri° sociali^tične države, so ike razdelitve še vedno imele v sebi — vsaj po svojih zunanjih oblikah — močne ostanke mezdnih odnosov, rekel bi državno-mezdnih odnosov. SMISEL IN VSEBINA DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA Z ustanovitvijo delavskih svetov smo storili prvi korak v razbijanju teh odnosov. V prvi fazi so bili delavski sveti še demokra-kratični, politični instrument, prek katerega je bilo možno spreminjati materialne odnose. Naslednji korak je bilo njihovo stvarno spreminjanje, kar je terjalo bistveno reorganizacijo vsega gospodarskega sistema v smeri maksimalne decentralizacije gospodarskega upravljanja. V tej fazi smo se lotili tudi sprememb v plačnem sistemu s perspektivo, da postopoma dosežemo popolno samoupravljanje delovnih kolektivov v proizvodnji in razdelitvi, orne-jeno samo z družbenim planom globalnih proporcev v gospodarstvu in splošnimi regulativnimi ukrepi državnih organov. V takšnih pogojih je moralo samoupravljanje delavcev na področju upravljanja proizvodnje čedalje bolj dobivati svojo konkretno materialno vsebino — prav v rezultatih na področju razdelitve. Smisel in vsebina delavskega samoupravljanja v proizvodnji sta torej predvsem v tem, da omogočata in da bosta v čedalje večji meri omogočala delovnemu kolektivu, da neposredno vpliva na razdelitev oziroma da — v okvirih s planom določene globalne družbene razdelitve — samostojno opravlja razdelitev sadov dela. Individualni kvantum dela proizvajalca mora v jtakš-nem sistemu postati merilo za njegov delež pri skupnem dohodku kolektiva, določenem za razdelitev, kolektivni kvantum dela podjetja pa postaja merilo za delež delovnega kolektiva v splošnih družbenih skladih razdelitve. Ta delež kolektivov je izvor njihovih notranjih skladov, s katerimi sami razpolagajo. Iz teh materialnih virov izvira tudi dohodek komune, oziroma materialna baza družbenega standarda. V tem procesu se začenja spreminjati ne samo oblika države, marveč tudi značaj državne lastnine nad proizvajalnimi srdstvi kot začetne in elementarne negacije privatne lastnine. Privatna lastnina postaja čedalje bolj družbena v pravem pomenu te besede, to se pravi skupna imovina vseh in vsakega posameznega človeka posebej, s tem pa tudi negacija sleherne lastnine. Lastnina je hkrati i kolektivna i osebna, vsakogar in nikogar, lokalna in skupna. Produkt družbenega dela je družbeni produkt, to se pravi imovina vse družbene skupnosti — v tolikšni meri, ko- Iz razprave Staneta Kavčiča (Nadaljevanje s 4. strani) ekonomskih odnosov v kolektivih postopno odstranjevati vse, kar p: lo^3- mec* družbo, komuno in d jn.m kolektivom v nasprotje azvojnimi procesi, ki se v kolek o 2elo naglo razvijajo. ra ^•e- ^.°^emo — in t0 moramo t Zvi3ati ekonomski mehanizem tiv Stn®r’ moramo uvesti kvantit d ne to kvalitativne korekture sedanjem sistemu delitve doho med kolektivi in skupnostjo. R nna tega k0 treba zajeti tudi drui P°dročja, kjer so še določeni osta def a kakor tudi znotraj kolek ,• Jak razvoj našega ekonomskei k; arna ni potreben zaradi tega, < m samo delavci zvišali zasluži, iroma povečali plačne sklade, k W aekateri mislijo in česar se n , en šc vedno bojijo. Tak razv onomskega sistema zahteva tu s splošni gospodarski razvoj, z eva ga interes bolj razvitih in n razvitih področij. Vse to pa je eresu tako tistih, ki so že zap eni v družbenem sektorju gosp carstva, kakor tudi onih, ki se boi 3utn zaposlili v njem. Doseženi ekonomski rezultati minulih letih — ti rezultati pa „1S.° 'Jossgh vrhunca — morajo ce največjega pesimista prepričati cm, da delovni kolektivi in orga delavskega samoupravljanja v ek domski kompleksnosti dojema svoje naloge. Ne mislijo samo j svoje zaslužke in na svoje plač temveč prav tako tudi na razm; svojega podjetja in tako iz dne dan bolj in bolj postajajo nosil ne le navadne, temveč tudi razš jene reprodukcije. Delovni kolektivi so pokazali sposobnost, da s pozicij socialističnih proizvajalcev in ne s pozicij mezdnih delavcev razporejajo tisti del nacionalnega d. hodka, ki jim ostane. Zato je treba ubirati takšno ekonomsko politiko, da se bo nenehno krepil tisti del presežka dela, ki ostane delovnim kolektivom, in se nenehno zmanjševal tisti del presežka dela, ki ga država jemlje neposrednim proizvajalcem. Prav izkušnje zadnjih let nazorno kažejo, da so takšna družbena in ekonomska gibanja politično in ekonomsko najbolj pozitivna in da pravzaprav najbolj pospešujejo naš splošni družbeni in ekonomski razvoj. Ta pozitivna izkušnja naj bo tudi v prihodnje osnova vseh naših planov in ukrepov. V nasprotnem primeru bi bile naše subjektivne koncepcije v navzkrižju z razvojnimi procesi v delovnih kolektivih, kar bi bilo negativno. To bi bilo slabo, zlasti še, ker še niso odstranjeni vsi činitelji, ki ovirajo delovne kolektive kot nosilce navadne in razširjene reprodukcije. Konkretno mislim na sedanji režim amortizacije, ki ga še vedno administrativno določajo ali omejujejo neposredni ali posredni ukrepi. Dejansko ni mogoče najti prepričljivih argumentov, s katerimi bi delovnim kolektivom dokazali upravičenost in objektivno nujnost blokirane ali administrativno določene amortizacije. Tak amortizacijski režim ne dovoljuje neposrednim proizvajalcem vsestranskega delovanja niti v navadni reprodukciji. Delovni kolektivi pa zahtevajo in so tudi pokazali sposobnost, da bolj in bolj prevzemajo skrb za razširjeno reprodukcijo. Zato bomo morali to še bolj kot doslej upoštevati v vseh družbenih regulativih in v planih nasploh. Ukor zagotavlja njeno ohranitev in napredek — in imovina posameznega proizvajalca sorazmerno z njegovim in individualnim kvantumom dela, ki ga je vložil v produkt. Takšna gibanja ustrezajo tudi splošnim težnjam v sodobnem družbenem razvoju človeštva, ki na eni strani združujejo narode in ljudi ter razširjajo torišče mednarodne delitve dela, zbližujejo narode in zahtevajo čedalje hitrejše brisanje državnih meja in drugih ovir te vrste, na drugi strani pa krepe samostojnost in družbeno vlogo posameznika, osebnosti ter s tem zahtevajo tudi decentralizacijo upravljanja proizvodnje in z razdelitvijo tudi dekoncentracijo mnogih družbenih funkcij, direktno demokracijo itd., skratka, čedalje višjo stopnjo razpolaganja človeka s samim seboj. V takšnih pogojih problemi globalne planske razdelitve v glavnem nehajo biti faktor družbeno - ekonomskih odnosov in spreminjajo se v problem političnega sistema, v problem vpliva direktnega proizvajalca na to razdelitev prek ustrezne demokratične oblike v komuni, republiki in federaciji. Ta vpliv mora v normalnih pogojih zagotoviti v tej razdelitvi takšne proporce, ki ne bodo tako zelo posegali v presežek proizvajalčevega dela, da bi zavirali samostojnost delovnega kolektiva, zboljševanje življenjskega standarda, ki bi ustrezal naraščanju delovne storilnosti, možnosti ekonomskega in tehničnega napredka podjetja, kakor tudi nenehnemu progresivnemu razvoju družbeno-ekonom-skih odnosov nasploh, z močjo njegovih notranjih materialnih in idejnih sil. Izven okvira te globalne razdelitve postajajo kriteriji razdelitve po delu — čeprav so kot načelo določeni enotno za vso družbeno skupnost — instrument vsakega delovnega kolektiva in vsakega posameznega delavca v njegovem prizadevanju, da s svojim svobodnim delom na družbenih proizvajalnih sredstvih, kakor tudi s svojim aktivnim sodelovanjem v sistemu samoupravljanja odločilno vpliva na proizvodnjo in poslovanje podjetij in na delovno storilnost, s tem pa tudi na svoj lastni dohodek, na svoje življenjske pogoje. Tisto, kar je ostalo od mezdnih odnosov, zginja, kategorija državne lastnine pa ni več samostojen ekonomski in družbeni činitelj zunaj neposrednega proizvajalca in njegovega dela. S takšno razdelitvijo se zavest posameznega delavca ne oblikuje več samo pod vplivom njegovega delovnega mesta in njegovega odnosa do tistega, ki mu določa plačo, norme itd., marveč pod vplivom dela in interesov vsega podjetja, v čedalje večji meri pa tudi pod vplivom zavestnega spoznanja o koristih komune posebej in širše skupnosti nasploh. Zavest osvobojenega proizvajalca začenja čedalje močneje izpodrivati ostanke miselnosti mezdnega delavca. VPLIV DELITVE NA STABILIZACIJO SOCIALISTIČNIH ODNOSOV Po tej poti so bili torej zadnja leta usmerjeni vsi naši napori v graditvi sistema razdelitve. Prve korake smo storili uspešno, še več pa bomo morali storiti. Jasno je, da ima ta problem zdaj za nas neprimerno širši pomen, kakor je samo vprašanje stimulacije za bolj produktivno delo in boljše poslovanje podjetij. Vzporedno z urejanjem tega vprašanja tu pravzaprav urejamo centralni problem nadaljnjega razvoja socialističnih odnosov nasploh, problem premagovanja birokratizma kot družbeno - ekonomske kategorije, kot ostanka državno-lastninskih odnosov, problem dokončne, rekel bi zgodovinske stabilizacije socialističnih odnosov in čedalje bolj svobodomiselnih odnosov med ljudmi. Seveda to ni naloga enega leta, marveč znatno daljšega obdobja. Toda napredek bo toliko hitrejši, kolikor jasnejša in odločnejša bo naša orientacija in čim dosledneje bomo v njej upoštevali perspektive in tekoče piane. Na tej poti smo v dosedanji praksi storili že pomembne korake. Vsi pa vemo, da so v našem sistemu razdelitve še zmerom ostanki starega in vrsta drugih pomanjkljivosti. O vseh teh pomanjkljivostih smo pri nas mnogo pisali in govorili in tega ne bom ponavljal. Naša naloga je zdaj, da odpremo perspektive nadaljnjega razvoja tega sistema, v katerem bodo te pomanjkljivosti postopoma odpadle. Glavni problem je v sedanjem momentu vsekakor v tem, kakšna naj bodo enotna oziroma skupna merila dela, da bi se čimbolj približala objektivnosti, in kakšna sredstva družbene skupnosti je treba uporabiti, da bi ta merila res prišla do izraza na isti način na vsakem delovnem mestu. 'Mislim, da smo se v razvoju po empirični poti že močno približali takšnim merilom. Seveda, absolutne objektivnosti in pravičnosti tu ni, oziroma je ni mogoče doseči. Mogoče pa je doseči zadovoljivo stopnjo enotnosti kriterijev oziroma objektivnosti, ki bo omogočila, da bodo delovni kolektivi lahko čedalje samostojneje določali konkretne notranje odnose v razdelitvi, Sama praksa bo postopoma izpopolnjevala takšen mehanizem. Razen tega bo tudi dejav nost sindikatov pripomogla, da bodo merila čimenotnejša v smislu njihove maksimalno možne objektivnosti tako znotraj kolektivov kakor tudi med panogami in skupinami podjetij. VSEBINSKA IN NE Šablonska delitev Izhodišče naj bo tu vsekakor načelo, da mora delavec dobiti od družbe vrednost, sorazmerno tisti konkretni vrednosti, ki jo je dal družbi zmanjšano za prispevek v skupne družbene sklade. Pri določanju meril je treba torej v največji meri abstrahirati vpliv opravljenega dela in raznih drugih zunanjih faktorjev, da bi mogli tako čimbolj konkretno določiti individualni kvantum d el a. Tako bo možna čedalje bolj dosledna realizacija Marxovih nazorov o socialistični razdelitvi v prehodni dobi, po katerih naj posamezni proizvajalec — oziroma delovni kolektiv kot celota — dobi od družbe kot ekvivalent tisti kvantum dela, ki ga je dal družbi, drugače povedano, vrednost, sorazmerno tisti konkretni vrednosti, ki jo je ustvaril seveda po odbitku prispevka za nujno potrebne družbene sklade, v katere sodijo med drugim tudi skladi za pomoč tistim, ki jim je ta pomoč potrebna. Izpolniti in nadalje razviti gospodarske instrumente kakor tudi organizacijske oblike v sistemu delavskega in družbenega upravljanja nasploh za polno uporabo teh načel, to je nepo-■ stedna naloga, ki nas čaka. Sistem razdelitve po kompleksnem učinku, ki smo ga že začeli na široko uporabljati v praksi naših podjetij, je pomemben napredek v uporabi teh načel, V tej ali eni obliki lahko ta sistem postopoma uporabimo v vseh panogah našega gospodarstva, seveda ne po nekakšni enotni šabloni, marveč po njegovem bistvu. Prednost tega sistema znotraj podjetja je večstranska. Tisto, kar bi rad posebej poudaril, je nova zavest, ki se mora na tej bazi razvijati znotraj delovnega kolektiva, ker delavec ne prejema več plače v starem pomenu te besede, marveč delež v skupnem dohodku podjetja, ki ga določi delovni kolektiv za osebno razdelitev, in ker je merilo za višino tega deleža individualni kvantum dela tega delavca na njegovem delovnem mestu oziroma konkretna vrednost, ki jo je ustvaril s svojim delom, je delavec zainteresiran na tem, da čimbolje dela on sam, prav tako pa tudi, da je skupni rezultat dela in poslovanja podjetja čimboljši, ker je od vsega tega odvisen tudi njegov osebni dohodek. Razen tega delavec ne živi več od danes do jutri, marveč lahko svoje lastne življenjske pogoje planira prek gospodarskega plana podjetja. Prav zato postaja delavec zainteresiran tudi na proizvodnem procesu, na dobri komercialni službi in na tehničnem napredku podjetja, na varčevanju, na rentabilnih naložbah investicij, na dolgoletnih planih podjetja itd. To pa pomeni, da je delavec materialno zainteresiran tudi na aktivnem sodelovanju v organih delavskega samoupravljanja oziroma na upravljanju podjetja. Delavec teži tudi za večjo ekonomsko izobrazbo, oziroma si jo pridobiva s samo prakso. Tako neha biti samo fizični delavec pri stroju, marveč postaja tudi družbeni delavec v sistemu delavskega samoupravljanja. Protislovje med fizičnim in intelektualnim delom na tem področju se čedalje bolj blaži. Večja delovna storilnost postaja elementarna skrb vsakega posameznega proizvajalca. Individualna iniciativa začenja delovati z neprimerno večjo silo kakor v katerih koli drugih proizvodnih odnosih. Medsebojna povezanost koristi bolj kvalificiranih in mani' kvalificiranih prihaja mpčneje do izraza, kar prav tako vpliva v smislu postopne blažitve protislovij med fizičnim in umskim delom. Težavnejši je vsekakor problem, kako uporabiti ta načela v odnosu med podjetjem in družbeno skupnostjo. Čas mi ne dopušča, da bi se spuščal v podrobnejše razpravljanje o tem problemu, pač pi bi želel samo poudariti, da brez zadovoljive in čimprejšnje ureditve te strani problema ne moremo pričakovati niti dosledne uporabe omenjenih načel znotraj delovnih kolektivov. Razdelitev v podjetju je i kvantitativno i kvalitativno tesno povezana z razdelitvijo med skupnostjo in delovnim kolektivom. To pomeni, da mora tudi ta sistem razdelitve v svojem ekonomskem bistvu sloneti na tistih načelih kakor sistem razdelitve v podjetju, čeprav so lahko zunanje oblike te razdelitve drugačne. Isto, kar velja za položaj, pravice In koristi posameznika v notranji razdelitvi v podjetju, bi moralo pravzaprav veljati po materialni vsebini tudi za položaj, pravice in interes delovnega kolektiva v okviru splošne družbene razdelitve oziroma razdelitve med delovnimi kolektivi vse dežele. Menim, da je tu težišče naloge. Menim, da smo že v položaju, da lahko storimo nove korake v smeri realizacije te naloge. Dosedanji rezultati prakse — čeprav smo glede sistema razdelitve med podjetjem in skupnostjo manj napredovali kakor na področju razdelitve znotraj podjetja — potrjujejo, da smo na pravi poti, in s tem odpirajo realno perspektivo za nove napredne ukrepe. Ne bom pretiraval, če rečeni, da bodo tl ukrepi začeli novo poglavje v razvoju socialističnih odnosov v naši deželi. PLAN — ORIENTACIJA ZA DALJŠI ROK Drugi kompleks nalog s področja materialnih odnosov se nanaša na politiko razvijanja proizvajalnih sil ali, konkretneje, na problem razdelitve investicijskih skladov. Izpolnjevanje teh nalog je eden izmed pogojev za realizacijo ciljev, o katerih sem prej govoril. V tem kompleksu stopajo v ospredje zlasti tri vprašanja, ki lahko bolj ali manj pomembno vplivajo na razvoj družbenih odnosov oziroma na izpolnjevanje nalog, o katerih sem govoril. Prvi problem in naloga je nadaljnje proučevanje metodologije planiranja, da bo v polnem skladu z naprednimi gibanji na področju družbenih odnosov. Praksa je v obilni meri potrdila pravilnost prehoda od prejšnjega, rekel bi naturalnega planiranja, planiranja konkretnih količin, k sistemu planiranja gospodarskih proporcev, to se pravi, vsklajanja notranjih odnosov gospodarskega razvoja. Ta novi način planiranja je omogočil organsko povezovanje usmerjajoče funkcije vodilnih organov družbene skupnosti z vsestransko iniciativo in samostojno akcijo podjetij oziroma delovnih kolektivov. Ta sistem omogoča bolj gibčne odnose v gospodarstvu, hitrejše- pri-lagojevanje proizvodnje potrebam prebivalstva, boljše izkoriščanje materiala, aktivnejši interes za večjo delovno storilnost itd. Načelno tu torej nimamo kaj spreminjati. V konkretni metodologiji planiranja pa so še mnoge pomanjkljivosti. Ta metodologija še zmerom delno vsebuje elemente starega sistema administrativnega vodenja gospodarstva, največja pomanjkljivost pa je po mojem mnenju v tem, kar je poudarjeno tudi v referatu tovariša Tita in v diskusiji, namreč, da ne zagotavlja dovolj stabilnosti in dolgoročnosti v osnovnih pro poucih, kar 'neogibno vnaša v naše gospodarstvo določeni občutek nezadostne zanesljivosti v orientaciji na daljši rok. Ta po-mankljivost je večidel posledica naših dosedanjih materialnih težav, delno pa že postaja tudi stvar nezadostno čvrste subjektivne orientacije, da se takšno stanje čimprej spremeni. Če želimo zagotoviti realizacijo nalog, o katerih sem prej govoril, m prek njih odpreti pot nadaljnjemu razvoju socialističnih ekonomskih odnosov, moramo, po mojem mnenju, težiti za tem, da bodo notranji proporci našega gospodarskega razvoja — zlasti glede globalne razdelitve sredstev — čimdolgoročnejši, ob postopnem zboljševanju v tistih smereh, ki smo jih v predhodnem razvoju podcenjevali. Ena izmed oblik teh slabosti je dejstvo, da pri nas še zmerom ni do kraja prodrlo naziranje o potrebi po stalni vsklajenosti investicii v proizvodnjo proizvajalnih sredstev in v proizvodnjo potrošmh sredstev, upoštevajoč pri tem tudi možnosti zunanjetrgovinsKP menjave. Ker ima menjava določene meje, je očitno, da je treba te meje upoštevati tudi v notranjem planiranju proporcev. Imamo lahko samo ekonomsko in pati tično škodo, če spravljamo nove delavce iz vasi v nove tovarne, če jim ne moremo hkrati zagotoviti tistih minimalnih življenjskih pogojev, ki ustrezajo sedanjim potrebam. In ne samo to, nestabilnost v teh proporcih privede do nestabilnosti materialno bazo delavskega samoupravljanja, povzroča težave razne vrste in se spreminja v coklo razvoja samih socialističnih ekonomskih in družbenih odnosov nasploh. VPLIV SPREMENJENE STRUKTURE INVESTICIJ NA STANDARD Izkušnje v našem gospodarskem planiranju po letu 195p nam prinašajo prav v tem oziru zelo prepričljive pozitivne nauke, ki jih ne bi smeli omalovaževati. Po pravici dostikrat poudarjamo, da je velik uspeh tega obdobja v tem, da se nam je posrečilm znatno dvigniti raven osebnega in družbenega standarda. Jaz bi k temu pripomnil, da nauk ni toliko v tem, da smo ta uspeh dosegli, marveč v tem, kako smo ga dosegli. Ne smemo pozabljati, da je bilo naraščanje osebnega in družbenega standarda predvsem sad spremenjene strukture investicij v smislu večje skladnosti investicij na področju proizvajalnih sredstev in investicij na področju potrošnih sredstev. Pri tem je najvažneje, da rezultat takšne politike ni bil samo zboljšanje standarda, marveč tudi znatno povečanje rentabilnosti investicij, znatno hitrejše naraščanje narodnega dohodka,' kar nam zdaj omogoča, da tudi v prihodnje planiramo hitrejši gospodarski razvoj. Tovariš Kardelj je nato govoril o potrebi, da maksimalno izkoristimo obstoječe proizvodne kapacitete. OKRAJ SAMO SKUPNOST KOMUN V naslednjem obdobju bo že sam razvoj proizvajalnih sil in narodnega dohodka prispeval h krepitvi materialne baze komun. To pa ne zadostuje. Menim, da bi se morali v kratkem lotiti nekaterih sprememb v odnosih med okraji in komuno v' smislu nadaljnje dekoncentracije materialnih sredstev in funkcij, oziroma njihovega prenosa z okrajev na komune. Komune so se že tako okrepile, da se bo morala vloga okrajev postopoma omejiti pretežno na naloge koordinacije in sporazumnega urejanja skupnih problemov komun. Drugače povedano, funkcije in sredstva okrajev morajo izvirati prvenstveno iz sklepov komun, v bistveno manjši meri pa naj pripadajo njim po samih ustavnih in zakonskih pravicah. Tako bo okraj postal to, kar smo želeli, da bi — namreč skupnosti komun. V prihodnje pa bo tudi ta skupnost nedvomno dobivala povsem drugačne oblike, kakor so sedanji okraji. Nič manj pomembna naloga je tudi nadaljnje proučevanje odnosov med komuno in podjetji oziroma samostojnimi ustanovami. Tu je treba na eni strani zagotoviti takšno materialno povezovanje podjetij in komun, ki bo interes komune še bolj kot doslej usmerilo po poti boja za povečanje delovne storilnosti in za hitrejše naraščanje narodnega dohodka, na drugi strani pa je treba uveljaviti v graditvi pravnega mehanizma in gospodarskega sistema takšne ukrepe, ki bodo onemogočili vmešavanje komun v delo in sklepe delavskih svetov v okviru pravic, ki pripadajo samo tem svetom. In naposled, rad bi samo omenil še en dokaj pereč problem s tega področja, namreč problem naših ustavnih predpisov. Naša sedanja ustava je v celoti zastarela in ves njen duh nima tako rekoč nobene zveze s sedanjim stanjem stvari v naši deželi. Res, mi smo ustavo delno spremenili z vrsto posebnih ustavnih predpisov, tako da sama po sebi ni ovira za prakso, vendar pa čedalje bolj čutimo potrebo, da v ustavnem dokumentu celostno fiksiramo spremembe, ki so nastale v naši družbi in ki terjajo tudi določeno pravno stabilnost. Perspektiva našega družbenega razvoja, perspektive ekonomskih odnosov in socialistične demokracije bodo prišle s tem šs bolj do izraza. Potrebno bo torej, da se v zvezi z nalogami, o katerih sem prej govoril, lotimo tudi pn-prav na uveljavljenje nove ustave socialistične Jugoslavije, takšne Jugoslavije, ki jo gradimo na sistemu delavskih svetov in ie delavce V solo V Ko-Kranja v obratu bodo izdelovali le- per, za kar pa so bili stroški pre-^cbe^„nedrU^era1?deelkPert^I: visoki Zato so se odločili, da bo-V obratu bo sprva dela1;« 30 ljudi, cl0 ustanovili tako šolo tudi V večinoma žensk. Novi Gorici. L. K. Festivalu bratstva nov stadion . že Mladina novomeškega okraji težko pričakuje veliki zlet »Br^- stva in enotnosti«, ki bo v No' mestu od 17,—19. junija. Njen prinos k tej mladinski manifesta ^ bo nedvomno največji, saj Je j, priprav v veliki meri odvisen usp^ festivala. Pred nedavnim so za pričeli z gradnjo športnega sta j:, na. Pri tem pomaga s proštov nim delom šolska in delavska Pj dina. Računajo, da bodo z deli K čali do koflea maja. Še Pose -e važno pri gradnji tega objekta J to, da bo ta športni objekt .. jn lovnih rok Novomeščanov ga bodo zato prav gotovo tudi P cenili. S. V »Javoru« težave zaradi surovin Kolektiv Javora v Pivki 3e ^ 13,3 % in ustvaril tako več kot P‘ drugo milijardo dinarjev. Izvoz iol- skeletni proizvodni plan presegel - ■ * P •z lani povečali za četrtino in ta^- ^ -________ ustvarili skoraj 700.000 dolarjev-temu gospodarskemu uspehu Še ^ 0 tični obrat v Pivki prispeval sko dve tretjini. _ ^ \ saj lesa- našle tu tudi kranjske družbene organizacije in p redvsem delavska univerza, ki bo gostovala v tem ker le-te dobivaio od vseoovsod domu kake štiri Teta finkler ne hnrtn -reramii laetnth--------e*____ -«7 _____ .... ^_____________ V. .,. *er -le «5 ttOOtVajO oa vsepovsou. domu kake štiri leta, dokler ne bodo zgradili lastnih prostorov. V novem sindikalnem domu bodo tudi prostori za vse sekcije kranjske Svobode. Razen tega' tržišči ?edno~bolj za' Razen tega pripravlja občinski sindikalni svet v Kranju v počastitev 1. maja tudi razstavo, kjer hteva kvalitetne izdefke k čefflur bodo prikazali razvoj delavskega upravljanja in gospodarstva v kranjski občini v zadnjih desetih jih sili tudi ostra konkurenca °sta’ letih. Po šolah pa bo pred 1. majem govoril ljudski poslanec Boris Ziherl o Borisu Kidriču z ozirom V podjetju »-Motor-« v Škofji vanja. Pretežni del osebnih do- na zat,nic uspehe pri delavskem upravljanju. ^azen L lki Pred nedavnim izvoliti hodkov temelji na tarifni postav- , , Razen. prosiav- ki bouf.P Tor„„„; nji seji razpravljal o perspektivnem 6.814 milijonov dinarjev. ,.La m OKonce. irecej nezapo- razveju podjetja. Ugotovili so, da so voljstva je tudi zaradi tega, ker bili doseženi rezultati v zadnjih letih m -j „ prodajajo kruh in pecivo, ne da cSr^si6 1?“^ ^ L ^ n0VtI PmllllCa bi Ju zavijali. Po^ njihovem raču- No-be-no o-d dosedanjih praznovanj najmanj izdelovalnih ur za izdelavo Na Vrhniki bo stanovanjska skup- nu bi Se namreč kruh podražil železničarjev v Novi Gorici m bilo 100 kS Preje (HOK). Za. prejo St. 34 nost pred praznikom 1. maja odprla za dva dinarja zaradi zavijanja, tako veličastno kot letošnje. Na pred- sotako potrebovali le 23,71 izdeloval- Pričakujejo, da bodo Stroški za večer praznika so železničarji pnire- 1,111 ur- Končali ae la na stavbi, ki jo pre ure- , , -g. „ t . , . diCi Zvečamo akademijo združeno z Delavski svet je sklenil, naj bi se v.n la namen- Pralne stroje so ze manjši V ^novi pekarni, Al otvoritvijo adaptirane dvorane SZDL podjetje v prihodnje specializiralo za naDaviiil- JO bodo kot kaze, se letos Zgra- Darilo novogoriških železničarjev terena »Janka Premnla-Vojka« v No- predenje bombažne, stanične in sin-vi Gorici. Cenijo, da je vrednost tetične preje s svojo sukalnico in na-aida.ptiranih del nad dva miMjana dl:- dalnjo predelavo teh prej ter izde-narjev. Precejšen delež k temu so lavo efektnih sukancev. Po sedanjem prispevali železni.čairji sami s pro- elaboratu naj bi podjetje začelo s stovoljnim detlom. Pomagal pa jim je proizvodnjo sintetičnega sukanca (ko-tudi kolektiv »15. september« Anho- dravke). Ta sukanec naše pletilnice V šoli za starše premalo mladine diil. Tako bodo začeli tudi z gradnjo silosa z zmogljivostjo 10.000 ton. V razpravi so peki grajali VO, člani SZDL in pripadniki JLA. sedaj nvažžjo, uporabljajo PV ga za Predstavniki občinskih delavskih Na praznik 15. aprila je bilo tudi izdelavo sintetičnih ženskih in mo- univerz gonškega okraja so pred revidiralo norme m so se zato slavnostno zasedanje delavskih sive- ških nogavic, spodnjega perila, jopic nedavnim razpravljali v Novi Go- zaSlUZKi zmanjšali. vozlišča NovaSGori(S:Pr°svetnib vpraša-Vjjj.’ ^stvu, pošolskem izobražc-stVo?’ .na^a^e ° športnem udej-. k- Vanju, oddihu, zdravstveni službene Vpra^anjih delavskega in druž-on ega opravljanja ter o nekaterih barskih vprašanjih. ^ 2Vez‘ s Pripravami na volitve 0s^ svetov je bila skupna seja Ok • ^^rajnega komiteja ZK in Rajnega odbora SZDL Celje. Med so na seji sprejeli priporo-(ja gospodarskim organizacijam, tjj0V razPravah s kolektivi opozo-n n.a dosežene uspehe pa tudi na uPrafi'-ne- p°jave v organov .^a konferenci predsednikov sin-podružnic z območja ObSS ^kalnih lit' ‘-30 posamezniki poročali o po-r *cn*b predpripravah in množičnih ^Pravah s članstvom o kandida-Za nove delavske svete. sv ? pr*pravah na volitve delavskih s ov so razpravljali še na posvetu ^Predsedniki sindikalnih podružnic j6 ®osP°darskih organizacij, ki ga na °rganiziraI OSS Novo mesto ter čin Sikupn' sej’ ObSS Tolmin in ob-nskega odbora SZDL. . -ka skupni seji plenuma OSS in oljnega odbora SZDL Maribor so avnavali nekatera vprašanja s n^roPja delavskega samoupravlja-D ' V razpravi je bila posvečena . a Pozornost problemu obve-anja kolektiva, saj so ugotovili, Pogostoma delavci niso dovolj ^tanjeni z delom in problemi, s erimi se ukvarja delavski svet. ^esitev seveda ni v uvajanju kakš-akt'ln^0rrnat*vne sluzbe’ temveč v j.*oj^nfrn delu subjektivnih sil v ka^? s'nd'kalne podružnice Rudni-k0 . ija j® skupno z rudniškim ati tej em mladine razpravljal o novah sistema nagrajevanja po ot;i proizvoda. ObSS Gorica je razpravljal o ne-Zad°vljstvu med delavci v podjetju ^toobnova«, ki ga je povzročilo ^tšanje plač vodilnim uslužbencem. edemnajstim delavcem (skupaj jih HO) so bile povišane tarifne po-stavke največ za 4 dinarje na uro, ^dtem ko so se uslužbencem povi-ale Plače za 3 do 4000 dinarjev me-eeno. To je sicer stvar kolektiva, Vendar v tem primeru sklepa ni po-tdil delavski svet. ObSS je obsodil a Postopek uprave podjetja. Mne-,?a so' da naj v takem primeru sin-'kalna podružnica zahteva sklicale seje delavskega sveta, ki naj , Pfedlog prouči in zavzame do niega svoje stališče. Kosija za nagrajevanje pri SS Celje je razpravljala o osei>-nib dohodkih in minimalnem oseb-ne>n dohodku v Kovinskem podjet-Gorenje z ozirom na novo orga-n'zacijo dela v novih delovnih prostorih v Velenju. ObSS Celje je sklical konferenco Predstavnikov gospodarskih organi-^aetj, ki imajo počitniške domove amen konference je bil, da se dogovorijo o koriščenju letnih dopustov prosvetnih delavcev v domovih Sospodarskih organizacij. Na sejah okrajnih in občinskih Radikalnih svetov se v zadnjih dneh veliko razpravlja tudi o proslavah 1. maja, s katerimi bodo letos Povezali tudi proslavljanje 10. obletnice delavskega samoupravljanja. llllllllll!IIHI!!llllll!lllllllllllllll!lll!l!llllllllll!lllli:il!!lll!llll!llll!lllll!llllll!l[l!lll!llill!lllll!l!lll!lll!lllffl I LENINOVA MISEL Pred devetdesetimi leti — 22. aprila — se je rodil človek, ki je vsa življenje posvetil osvobodilnemu boju delovnega ljudstva izpod jarma kapitalističnega izkoriščanja in imperialističnega suženjstva. Misel in delo Lenina kot teoretika, organizatorja revolucije in socialistične graditve sta preživeli čas, v katerem je živel in delal, ter postali dragocena pridobitev vseh, ki v novih pogojih sprejemajo osnovna načela marksizma in se vztrajno borijo za zmago socialistične družbe. Najbolj dragocena zapuščina je prav to, da Lenin ni pojmoval marksizma kot dogmo, kot skupek okamenelih resnic, temveč kot življenjsko ustvarjalno metodo spoznavanja zakonov družbenega razvoja in uporabe revolucionarne akcije v konkretnih pogojih vsake dežele posebej. Govoril je, da prava dialektika ne opravičuje osebnih napak, temveč proučuje neizogilTne preobrate, s tem da dokazuje njihovo nujnost na temelju najbolj podrobnega proučevanja razvoja v vsej njegovi konkretnosti. Lenin se je stalno ravnal po osnovnem načelu dialektike, da ni abstraktne resnice, da je resnica vselej konkretna. S svojim teoretičnim in praktičnim delom je Lenin nastopi! v obrambo osnovnih načel marksizma, ki so jih opustili nekateri ljudje v socialističnem gibanju njegovega časa, dal dragocen prispevek k marksističnemu nauku o t V-žavi, k taktiki in strategiji proletarske revolucije ter položil temelje prvi socialistični državi na svetu, državi, ki je zrasla v ognju Oktobrske revolucije. Lenin je pogosto zasmehoval banalno življenjsko modrost tistih, ki so ravnali v skladu z italijanskim pregovorom »Mettere la coda dove non va 11 cap!« (Siliti z repom tja, kamor glava ne more). Ni se bal velikih preobratov, ni bežal pred resnico. Nekaj let pred smrtjo, ko mu je, bolezen že močno načela zdravje, je ob prvih velikih začetnih uspehih opozarjal na nevarnost, ki grozi mladi socialistični državi, trpeči zaradi zaostalosti in vojnega razdejanja. Predvsem je opozarjal na nevarnost birokratizma in drugih protisocialističnih teženj, ki so že dobivale jasnejše obrise. Lenin je ohranil Marxovo misel na skupni cilj — na socialistično družbo, za katero teži po zakonu družbenega razvoja vse človeštvo, in na različne poti, ki peljejo k temu cilju. Nenehno je govoril, da je praksa merilo za pravilnost teorije in vrhovni sodnik pri ocenjevanju prehojene poti. Ko Jugoslovani izkazujemo spoštovanje, ki ga dolgujemo temu geniju revolucije, proslavljamo obletnico njegovega rojstva vedri in z dvignjeno glavo. Obletnico njegovega rojstva praznujemo v dneh, ko so se zbrali predstavniki milijonske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva, da bi pregledali prehojeno pot v graditvi naše socialistične družbe in sprejeli nove sklepe, ki bodo omogočili še hitrejšo graditev in vključevanje še večjega števila delovnih ljudi v upravljanje družbenih zadev. Obdajajo nas številni prijatelji, Iti so te dni prišli z vseh koncev sveta, da bi še bolje spoznali naše izkušnje, ki so zrasle v naših razmerah in ustrezajo zgodovinskemu razvoju naše dežele. Dejstvo pa je, da tudi v drugih deželah bolj in bolj dozoreva spoznanje, da je družbeno upravljanje v obliki, ki najbolj ustreza določeni deželi, dobra pot k socialistični preobrazbi in pomeni nadaljnje razvijanje Leninove misli, da oblast za delovne ljudi mora postati oblast njih samih. Naš socialistični sistem delavskega in družbenega upravljanja, zasnovan na marksističnih načelih, je že zdavnaj mimo faze eksperimenta. Postal je močna osnova vseh uspehov in dokaz pravilnosti naše poti. Človeštvu se odpirajo nova, svetla obzorja. Leninova misel o mirnem sodelovanju države delavcev in kmetov s kapitalističnimi deželami se v našem času uresničuje, čeprav v hudih porodnih bolečinah, v boju za miroljubno, aktivno koeksistenco. OB ROBU OBČNIH ZBOROV SINDIKALNIH SVETOV GOSPODARSKI PREGLED KAKO SMO GOSPODARILI V PRVEM ČETRTLETJU Delo in prizadevanja občinskih sindikalnih svetov so pokazala, da so le-ti v minulem letu uveljavili kot pomembna družbena sila na področju komun. Prav sindikalni sveti so lani marsikje spodbudili razprave o še smotrnejši delitvi sredstev, o drugačnih, boljših odnosih v kolektivih in podobno. Te razprave so rodile pozitivne rezultate, kajti ljudje so začeli še bolj tehtneje presojati, kaj je prav in kaj ne, aktivneje so začeli delovati v organih upravljanja. Razumljivo je, da so se občinski sindikalni sveti ukvarjali doslej z najrazličnejšimi vprašanji, ki tarejo delavca, razpravljali zdaj o politiki nagrajevanja, drugič o investicijski politiki, pa o preskrbi, stanovanjih in stanovanjskih skupnostih in podobno. Toda ta pestrost dela ne bi smela vplivati na potek občnih zborov. Pričakovati pa je bilo, da se bodo občni zbori občinskih sindikalnih svetov osredotočili na nekaj najpomembnejših vprašanj, ki so jih urejali lani in ki še morda nišo docela uresničena. Toda prvi občni zbori občinskih sindikalnih svetov in priprave na občne zbore v posameznih krajih opozarjajo na določene pomanjkljivosti. Videti je, da žele ponekod povedati vse v eni sapi, hkrati rešiti vrsto najrazličnejših vprašanj in povedati ob tem stališče sindikatov v dveh treh stavkih. Takšna usmeritev pa je slaba. Nemogoče je v enem dnevu raz- SAPI pravljati o vrsti perečih stvari, nesmiselno je v političnem poročilu sindikalnega vodstva obravnavati hkrati vse od gibanja posameznih gospodarskih panog — industrije, gradbeništva, kmetijstva, trgovine, itd. — do izobraževanja, športnega življenja, delu Svobod in podobno. Takšna vsestranost v poročilu zavede članstvo na enostranost, to je na obravnavo najrazličnejših vprašanj, toda ob nobenem, tudi najbolj perečem ne zavzame zbor jasnega stališča, ne da napotka bodočemu vodstvu, kako naj se ravna, da bodo stvari pravilno urejene. Zakaj prihaja do takšnih slabosti? Nedvomno zato, ker vodstva sindikalnih svetov ne pripravijo nekaj dni vnaprej poročila o delu sveta, ne opozore delegate kaj je že urejenega in kaj velja še urediti, če bi imeli delegati takšno poročilo nekaj dni prej pred seboj, bi se lahko pripravili na temeljito razpravo, politično poročilo vodstva, ki bi obravnavalo le nekaj, za določen kraj najbolj perečih vprašanj, pa bi lahko to razpravo še bolj usmerilo. Gre torej za to, da vodstvo sindikalnega sveta na občnem zboru v svojem osnovnem poročilu opozori le na nekaj trenutno najvažnejših vprašanj na področju komune in da stališča o teh vprašanjih v presojo delegatom. Takšna usmeritev pri sestavljanju poročil in vodenju razprave lahko obogati občni zbor in dejavnost sindikalnih svetov. PETER DORNIK Prvo četrtletje je za nami. Ocena o gibanju gospodarstva v tem obdobju je: proti vsemu pričakovanju. Januarja in februarja meseca je namreč zastajala proizvodnja. Številke o gibanju industrijske proizvodnje, zalogah, izvozu itd. pa so sedaj neprimerno bolj razveseljive, čeprav opozarjajo, da si bomo morali tudi vnaprej prizadevati za to, da bomo ob zaključku leta želi še ugodnejše rezultate. Podatki o gibanju industrijske proizvodnje za vso državo kažejo, da je industrija že zdaj presegla planirano raven — (14%), posebno ugodno pa je, da narašča proizvodnja potrošnega blaga. Proizvodnja tega je porasla za približno 20 %. Prav tako je tudi z gibanjem proizvodnje v naši republiki. Medtem ko je bila proizvodnja v januarju izpod planirane ravni, je bila v februarju že presežena in je v marcu dosegla indeks 114,4. V prvem tromesečju je industrija izdelala za 13 % več izdelkov, kot v istem času lani. V minulem mesecu so na primer le štiri industrijske stroke od dvajsetih proizvedle manj industrijskega blaga od lanske povprečne (mesečne) proizvodnje. To so elektroenergetska, naftna, tobačna in industrija gradbenega materiala. Druge stroke pa so dosegle proizvodnjo od 6 % (živilska, zaradi sezonskega značaja dela), pa do 14 oziroma 35 odstotkov v primerjavi z ravnjo proizvodnje v lanskem prvem četrtletju. Tudi zahtevki in odobritve kreditov za obratna sredstva govore o živahnejšem gibanju industrijske proizvodnje v prvem četrtletju. Industrija, gradbeništvo, trgovina in založniška podjetja so dobila pred časom za obratna sredstva 5.923,3 milijona dinarjev, od tega za povečan obseg poslovanja 4.329,1 milijona dinarjev. Za zaloge surovin, nedokončane proizvodnje in gotovega blaga pa je bilo odobreno v obliki namenskih kreditov 776,9 milijonov dinarjev. Seveda vsi ti uspehi ne smejo zmanjšati naših skupnih prizadevanj za nadaljnjo in še hitrejšo rast proizvodnje v bodočih mesecih. V začetku leta so bile namreč zaloge končnih izdelkov v industriji manjše kot leto prej, prav tako so bile manjše tudi zaloge prehrambenih proizvodov za široko potrošnjo. Ce upoštevamo, da so skupni denarni izdatki prebivalstva znašali v prvem četrtletju za 27 % več kot v prvih dveh mesecih lani in da v tem času še ni prišlo povsod do izraza povečanje prejemkov za zvišanje najemnin ter da so porasli dohodki kmečkega prebivalstva od odkupa približno za 20 % lahko pričakujemo, da bo v bodoče več želja, povpraševanje za blagom večje. Na to opozarjajo tudi odobreni potrošniški krediti ob koncu februarja. Le-ti so se povečali na 91,2 milijarde dinarjev oziroma za 3,3 milijarde dinarjev. Blagovni promet se je sicer v prvih dveh mesecih povečal le za približno 4 %, (kar je bilo zelo dobrodošlo za uravnovešenje denarno blagovnih odnosov), toda to ne pomeni, da bo v bodoče enako povpraševanje po blagu. Ustvariti torej velja večje zaloge blaga in ublažiti pritisk na trg. Misliti bo treba tudi na pestrejšo izbiro blaga v naslednjih mesecih. Posamezne industrijske panoge — pa tudi trg sam — opozarjajo, da je izbira še vedno premajhna, ozironia da ni nekaterih osnovnih in pomožnih materialov. V tekstilni stroki na primer sedaj tarnajo, da gredo v promet le pletenine in perilo. Toda potrošniki vedo povedati, da je izbira blaga premajhna. Torej so za to krivi proizvajalci sami. Racionalna proizvodnja ob primerni sodobni organizaciji poslovanja ne veže odvečnih denarnih sredstev, nasprotno pa premajhen posluh za želje potrošnikov — pa najsi bo drugih industrijskih panog ali potrošnikov nasploh — vzbuja občutek, da je obratnih sredstev vedno premalo in da le-to zavira gibanje proizvodnje. Resnica je, kot vidimo, dragačna. V prvih treh mesecih letos je industrija — le-ta je bila glavni izvoznik, saj je kmetijstvo sodelovalo pri izvozu le s četrtino — na jobčutneje prispevala k temu, da smo izvozili za nad 6 milijard dinarjev blaga več kot lani v istem času. Gospodarstveniki sodijo, da obstoje realne možnosti za to, da bomo letošnji plan izvoza presegli. Toda hkrati ob izvozu velja razmisliti tudi o uvozu blaga. Gospodarstveniki opozarjajo, da je uvoz v letošnjem letu občutno porastel. V januarju smo uvozili za 19,5, v februarju pa za 22 milijard dinarjev raznega blaga. Sodijo tudi, da so na povečanje uvoza vplivale težnje gospodarskih organizacij, da bi se pravočasno preskrbele s surovinami in reprodukcijskimi potrebščinami. Toda takšna prizadevanja in težnje morajo roditi temu ustrezne sadove, to je naraščanje industrijske proizvodnje za domač in tuj trg, kajti drugače so lahko porušena razmerja v plačilni bilanci. Ob tem, ko ugotavljamo rezultate prvega četrtletja, velja reči, da so ti v dobršni meri plod nagrajevanja po učinku, ki v gospodarskih organizacijah v naši republiki prevladuje. Seveda bi bilo napak, če bi trdili, da je delitev dohodka v vseh podjetjih že takšna, da ne bi bilo moč ničesar več izboljšati. Marsikje so v tej meri storili šele prve korake in nadaljnja prizadevanja, da bi nagrajevanje po učinku še bolj razširili in utrdili, bodo opozarjala tudi na dosedanje slabosti v organizaciji dela, ki jo bo treba izboljšati zato, da bodo uspehi še večji. Na nedavnem posvetovanju predsednikov okrajnih ljudskih odborov, ki ga je sklical Izvršni svet Ljudske skupščine Slovenije je bilo rečeno, naj bi delavski sveti in zbori proizvajalcev ob zaključku prvega četrtletja razpravljali o gibanju proizvodnje in nagrajevanju. Sedaj je čas za to, podatki so zbrani. Razprave o četrletnih uspehih ali neuspehih lahko v marsičem prispevajo k temu, da bo proizvodnja v naslednjih mesecih še hitreje naraščala. Olajšanja bi pomenila izpustiti iz rok ugodno priložnost za nadaljnjo rast proizvpdnje, kajti meseci dopustov so zelo blizu in če ne izkoristimo sedaj vseh možnosti za rast produktivnosti in proizvodnje bo ležalo to breme spet na ramenih vseh v zadnjih dveh četrtletjih leta. P. D. V podjetju so delili »premije«. To niso bile prave premije, take, ki se dobijo za poseben uspeh z vnaprej določenimi premijskimi osnovami, ampak običajne nagrade — tistih nekaj sto tisočakov — ki jih dobijo zaslužni vodilni uslužbenci. Položaju ustrezno je dobil direktor ISO.000 dinarjev, tehnični 100.000 dinarjev itd Delavskemu svetu so predlog utemeljili, češ da jih je nagradila občina za u sp eh ki ga je doseglo pod j et je. Ni naš namen razpravljati o višini nagrad, ki jih delijo v nekaterih podjetjih, čeprav bo tudi to vprašanje treba postaviti na dnevni red V praksi je namreč precej primerov, ko dobijo posamezni vodilni uslužbenci nesorazmerno visoke zneske, kar ob pogojih, ko so merila bodisi za nagrade, bodisi za premije še pomanjkljiva in jih zaradi kompliciranosti delavci največkrat ne morejo razumeti, povzroča med člani kolektiva (pa tudi v sosednih kolektivih) hudo kri. S tem pa smo dosegli ravno ndsprotno, kar smo želeli: kolektiv se razcepi v več skupin, nastalo vzdušje je kaj ugodno za delovanje poklicnih nergačev, v takšnem vzdušju se porajajo zahteve po uravnilovki, tu se poraja nasprotje proti strokovnjakom itd. Naša naloga pa je, da postavimo takšen sistem notranje delitve dohodka v podjetju, ki bo kolektiv povezal v homogeno celoto, ne pa ga razdvajal. V zvezi z omenjenim primerom je za nas važnejše vpraša- Utemeljitve nje, s kakšnimi vsemogočimi utemeljitvami včasih nastopa vodstvo podjetja pred organi delavskega samoupravljanja. Po desetih letih delavskega samoupravljanja, v pogojih, ko delovni kolektivi razpolagajo že z več kot 46 Olo ustvarjenega bruto produkta, ko delavski sveti docela samostojno delijo čisti dohodek na osebne dohodke in na sklade podjetja, je skoraj neverjetno, da se v delavskih svetih še pojavljajo podobne utemeljitve, ki so preračunane na to. da zavedejo delavski svet ali pa zmanjšajo njegovo samostojnost. Čemu je potrebno predlog za nagrado vodilnega uslužbenca utemeljiti s stališčem občine? V praksi je še vse preveč primerov, ko se posamezniki in uprave podjetij skrivajo za samoupravne organe ter za njihovo navidezno demokratično sklepanje. Samoupravne organe velikokrat postavijo pred izvršena dejstva oziroma jim stvar prikažejo tako, kot da ni mogoče ničesar več spremeniti. V takšni politiki zlasti ne manjka sklicevanja na občino in druge :orume, češ na občini so skle-iM, na združenju so sklenili itd. Takšna praksa »prepričevanja« delavskih svetov z »zunanjimi argumenti« je škodljiva, ker navaja te organe na formalizem, tako da vse, kar pride od zunaj, sprejmejo brez diskusije za dokončno. Primeri, ko uprave podjetij utemeljujejo na delavskem svetu svoje predloge izključno s stališčem občine in drugih forumov izven podjetja, kažejo, da tem predlogom manjka pravih argumentov, ki jih naj nadomesti avtoriteta občine itd. K sreči je vse manj delavskih svetov, ki so pripravljeni sklepati o stvareh brez utemeljenih argumentov in brez lastnega prepričanja o pravilnosti sprejetega sklepa. Kr DOGODKI V SVETU OD TEDNA DO TEDNA . . • -■ " ■■ ■ •‘..-•v . ■ .• POSKUS DRŽAVNEGA UDARA V VENEZUELI Po sporočilu obrambnega mini- SPOROČILO O RAZGOVORIH NASER—AJUB KAN Po uspešnem obisku v Indiji je predsednik ZAK Gamal Abdel Naser obiskal Pakistan, kjer se je raztovarjal s predsednikom Ajub Kanom o problemih, ki zadevajo obe deželi, in o važnih mednarodnih vprašanjih. V sporočilu, ki so ga objavili po teh razgovorih, Je rečeno, da je treba alžirsko vprašanje urediti na miren način in na temelju pravice alžiV-skega ljudstva do samoodločbe. Spo- strstva republike Venezuele ni uspela ročil° Prav tako izraža obžalovanje planirana invazija v deželo, katere namen je bil odstraniti vlado predsednika Romula Betancourta. Poročajo, da je bil v to zaroto zapleten režim generala Trujilla iz Domini-kamuke republike. Poglavitna osebnost v neuspelem poskusu je bil bivši venezuelski general Jesus Castro, id je bil obrambni minister v začasni venezeulski Vladi po odstranitvi Ji-menezove diktature. Iz armade so ga m PO OH zaradi nasilja nad domačini v Južno afriški uniji. O palesti predsednika, da na miren način in upoštevati resolucije OZN, Državnika sta prav tako izrazila solidarnost z napori za razorožitev in potrdila zvestobo načelom odslovili zaradi prejšnjega podobnega ncvmešavanja v notranje zadeve dru-poskusa. gib dežel. Sodeč po vrsti najnovejših požela nove sadove in se ponovno manifestacij prehaja blokovsko uveljavila. neopredeljena politika v fazo ži- Ce v tem kontekstu ocenjuje-O palestinskem vprašanju menka |Slje^ečjrdoz^relJt" ^ “* -• "T SSK S, 5KK. In fs, iu upoštevati resolu- po katerih so v dobi pogajanj je ta obisk po eni strani naravno ^zhodom in Zahodom odveč nadaljevanje naše dosedanje poli-pohtičm napori dežel izven blo- tike; ki jo Je gradil in zgradi] kov, češ da V dobi pomiritve ti predsednik Tito med svojimi napori baje izgubljajo razlog za obiski v Aziji in Afriki dru j ^toj> ok,er,1“ vež potrebe, na- pa sestavni del širš ibanja na stale med hladno vojno, da bi te podrofiju neodvisne politike, ki je dežele igrale vlogo posrednikov znaeilna za sedanjo fazo medn^ ’ - h30 ne°£!r modnega razvoja, za fazo, v kateri deljene dežele m njihova neod- ^ t • visna politika čedalje več zna- r frontalrl0 no^m menj aktivizacije. Ce je razlika, naprotl ln Pnpravlje- potem je v tem, da se v pogojih ? , 7 UreSnl' ’ ^ o j čenje vedno istih smotrov: po- sveta in graditve miru v enakopravnem sodelovanju vseh dežel hovega delovanja in da se z vsakim dnem večajo možnosti za njihove pozitivne akcije in napore, za katere zdaj kažejo razumevanje tudi mnoge dežele, ki so bile do nedavnega v blokovskih sponah in pod vplivom blokov. OTTAWA — Predsednik francoske vlade Charles de Ganile je na potovanju po ZDA in Kanadi. Povsod so ga sprejemali z največjimi častmi. Na fotografiji vidimo sprejem v glavnem mestu Kanade, kjer je pregledal angleški častni bataljon. DE GAULLE V OTTAWI Predsednik francoske republike general de Ganile se je mudil v Ka- CU EN LAJEVI RAZGOVORI Z U NUJEM hadi kot vmesni postaji na svoji poti Na poti v Indijo, kjer se bo pogo-v ZDA. V Ottawi se je pogovarjal s varjai s premierom Nehrujem o ki-kanadskim predsednikom Diefenbe- tajsko-indijskem obmejnem sporu ckerjeth o svetovnem položaju pred se je predsednik kitajske vlade Cu sestankom najvišjih predstavnikov En ustavil v Burmi kier se ie kanadskem sodelovanju. Poročajo, da mlerom U Nujem. Pogovarjala sta se je Kanada izrazila željo, da bi se v ° zadevah, ki zanimajo obe deželi, NATO vsestransko posvetovali o vseh ° nekaterih mednarodnih proble-pomembnih sklepih, ki naj jih sprej- mlil' u Nu j® izjavil, da bo sporazum me Zahod. o obmejnih vprašanjih, ki sta ga ne- Po obisku v Ottatvi je francoski davno podpisali Kitajska in Burma predsednik odpotoval na uradni obisk omogočil obema deželama, da bosta v ZDA, kjer se bo sestal s predsed- utrdili prijateljske stike, nlkom Eisenhowerjem. Razgovarjala Po teh razgovorih v Rangunu je se bosta o skupnem stališču Zahoda kitajski premier odpotoval na uradni na konferenci na najvišji ravni. obisk v Indijo. PARIZ — Po vsej Franciji, predvsem v manjših podeželskih mestih, se vrstijo manifestacije kmetov in kmečkih delavcev, ki pa se največkrat spremenijo v demonstracije zoper prevelike razlike med kmeti oziroma kmetijskimi proizvajalci. Na fotografiji: demonstracija oziroma manifestacija kmetov v mestu Tours. IZREDNO STANJE V PETIH JUŽNOAFRIŠKIH MESTIH Nemiri, ki so izbruhnili v Južni Koreji zaradi terorja in faizificiranja Zažgali so sedež vladne stranke, dalje poslopje vladnega Usta »Seul Šimbun-K in policijsko postajo v bU-žini parlamenta. V prizadevanju, da bi zadušila odpor, je vlada razglasila rezultatov nedavnih volitev, se nada- izredno stanje v glavnem mestu Seu- 1Jujejo iu se nenehno ostrijo. Pii teh lu in še v štirih velikih mestih Fu- spopadih je precej mrtvih in ranje- sanu, Tegu, Kvandžu in Tedžonu. Fonih. Demonstranti vztrajno zahtevajo ložaj je še nadalje napet v vsej de- odstop predsednika Sing Man Rija. žeU, vladne pozicije pa se majejo. in narodov brez razlike. S stališča naše države kot evropske dežele — ali točneje rečeno — s stališča evropskega položaja m »j dobiva sedanja aktivizacija neod- Tako se je predsednik Indone- visne politike poseben pomen, zije Sukamo odpravil v najno- Evropa je bila med hladno vojnQ vejšem času na zanirnivo, dolgo nekako v središču svetovnih do-potovanje po raznih deželah sve- godkov> poprišče hladne vojne ske dežel^temve^t^nekatere Zdaj je Spet V središču svetovne-tiste, ki so tomalno šL na tako in Sicer kot Poimenovanih blokovskih pozicijah, 86 snu;|e;l° š,te~ Po drugi strani je šel predsednik ,v£na P^adevanja za pomiritev ZAR Naser v Indijo in Pakistan ^ se. raf ^ajo mnoga gibanja m in tudi v druge dežele, da bo s t°k°V1’ °d katetnh f v mnog°čem svojimi tesnimi stiki s temi azij- odvisna Pomiritev ter mir v Evro- skimi deželami dal več vsebine in p' ln lzven„n,je\ V,_EvJopi_80 prav novo spodbudo za nadaljnje na- . P°!?' pore, ki so se skupno začeli pred Bandungom in dosegli vrhunec na zgodovinski konferenci v tem mestu pred petimi leti. Po vsej Afriki, celini, ki vre vzdolž in povprek in katere vrenje daje pečat vsej sedanji zgo- kar si z muko in počasi, vendar nezadržno utira pot pomiritev. Ta faza odstopa mesto tisti, v kateri daje izvenevropska neodvisna politika, ki razširja področje svojega delovanja in se krepi z doseženimi uspehi v boju proti hladni vojni in za politiko pogajanj in mirne poravnave sporov, izraz svojemu zanimanju za položaj izven ožjega lastnega področja, s čimer aktivno prispeva k naporom za reševanje perečih problemov drugod po svetu, ali konkretneje, v razdeljeni in razcepljeni Evropi. Več kot spodbudno je, da se neodvisna politika aktivira v znamenju širšega zanimanja in pravilnejše orientacije glede na velike probleme Evrope, med katerimi je na prvem mestu problem razdeljene Nemčije ali še konkretneje problem obnovitve veli-konemškega ekspanzionizma in problem evropske varnosti. Skupno z upravičeno zahtevo, naj bi na mednarodnih konferencah o razorožitvi in pomiritvi zagotovili predstavnikom afriško-azijskih področij enakopravno sodelovanje in zajamčili pri akcijah za reševanje nemškega P1'0*5 y udeležbo čimvečjega števila interesiranih evropskih dezeI’pV-aktivizacija neodvisne '.^ckih ropske politike v življenj 1 OV* vprašanjih Evrope poglavitno^a trai' nejši, resnični pomiritvi v Evi0” ležje sedanjega trenutka in Vl spodbuda za vse, ki težijo P° r L pi in izven nje. Za daljše obdo^. je more le takšna smer Pria ad resnično razumevanje ter zdn Evropo in nedavna koloma , ___ io nic je eden področja. Trajno sodelovanje 1,11 na sodobnih temelj'n zdaj pomembne konference treh o atomskih poskusih in o razorožitvi — kmalu pa bo v Parizu tudi sestanek štirih na najvišji ravni. Hkrati potujejo po vsej Evropi in se obiskujejo odgovorni državniki, ki iščejo pot in način, da bi poravnali spore na devinski dobi, se razvijajo močna tem Podr°dju in našli trajnejše napredna osvobodilna gibanja ter osnove za pomiritev. se vrstijo sestanki in konference, Glede na te procese, ki se zdaj vrstijo na evropskem političnem katerih osnovni smisel je spraviti J° na evroPSKem Pomičnem kolonializem s sveta in vključiti Prlzor, u, je aktivizacija izven-številna področja Afrike v fronto ®vrPPske neodvisne politike do-borcev za neodvisnost, mir in na- brodošel pojav. Se posebej spod-predek. V Akri se je pravkar budno je, da poteka aktivizacija končala afriška konferenca za v znamenju naraščajoče zrelosti pozitivno akcijo, medtem ko se Politike, v znamenju njene pri-je v Gvineji takoj potem začela pravljenosti, prevzeti odgovornost še pomembnejša konferenca afri- tudi za usodo evropskih proble-ško-azijske solidarnosti, ki je ta- mov- Doslej je bila namreč neod-ko nadaljevala neposredne akci- visna politika izven Evrope, na je, začete na protikolonialnih. se- področjih, kjer se je najširše uve-stankih lani oktobra v Beogradu Ijavila, pretežno defenzivna in se in v začetku letošnjega leta v je omejevala na to, da je od-Tunisu. stranjevala napade blokov in nji- Pri naštevanju teh manifesta- bove politike hladne vojne ter si cij aktivnosti na blokovsko ne- prizadevala stati ob strani, da bi opredeljenih področjih je treba se mogla posvetiti mirni graditvi, upoštevati, da smo šele na pragu Eato te, da tako rečemo, pasivne tega »afriškega leta«, v katerem vloge neodvisne politike, zaradi bo, kakor vse kaže, pomirjenje česar so jo pogosto označevali med Vzhodom in Zahodom zazna- tudi kot nevtralistično politiko, je movalo na konferenci na vrhu in prehitel po vsem sodeč nov raz-izven nje nov napredek, medtem voj v odnosih med Vzhodom in ko bo neodvisna politika po svetu Zahodom po Čamp Davidu od- SODOBNA GIBANJA V NERAZVITIH IN V RAZVITIH DEŽELAH (IV) Tehnološki razvoj in njegov odsev v strukturi kapitalistične družbe Profit je osnovna motivacija kapitalizma, devanju, da bi si zagotovili kar največje dol pitalisti konkurirajo drug druge ceni kakor v kakovosti. Tisti, ki V priza- pragozdovih ga niso več nabirali, največje dobičke, ka- . -še pred 15 leti J'e zahtevala iz- drugemu tako v proizvodni dela'a , ki prvi uvede V proiz- jalo za avtomobilom, za katerega ur, avtomobila 15.000 delovnih to vozilo pa je znatno zaosta- , . j . „ - - — ------- i------ j“-“ za avtomobilom, za vodnjo določene izboljšave, ki bodisi zniža proizvodne proizvodnjo porabijo zdaj le 1000 stroške bodisi znatno izboljša kakovost proizvodov si delovnih ur. v avtomatizirani avto- oziroma vodi nacionalno ekonomiko h gospodarskemu napredku. Ko neha delovati na tehnološki napredek spodbuda k profitu, začenja kapitalizem trohneti. Razvoj tehnologije oziroma pro- približno toliko energije, kot je je izvajalnih sil pa nujno ostri odnose dajal pred sto leti premog, medtem med kapitalistično proizvodnjo in ko daje nafta sedemkrat več kot proizvajalnimi silami, ki postajajo premog pred sto leti. Medtem ko je zaradi svojega objektivnega značaja prišlo pred sto leti približno 300 bolj in bolj družbene. Osnovna mo-............... tivacija kapitalizma — profit — torej nujno in zakonito negira kapitalistične proizvodne odnose. Ce pogledamo razvoj sodobne tehnologije, ugotovimo napredek, ki mu je v preteklosti težko najti primero. Spričo tega so začeli mnogi ekonomisti in sociologi govoriti o novi industrijski revoluciji. Sredi prejšnjega stoletja je potrošilo vse človeštvo približno sto milijonov ton premoga na leto. Pre- prej potrebnih 50 delavcev, medtem ko stoji zdaj pri tem stroju en sam človek. Za izdelavo celega motorja je bilo prej potrebnih 400 delavcev, katerih vsak je delal povprečno po 40 minut. Zdaj je potrebna polovica tega časa, dela pa le 48 delavcev. V radijski industriji je 200 de-kalorij mehanične energije dnevno lavcev še pred desetimi leti izdelalo na prebivalca našega planeta, je pride zdaj kakih 30.000 kalorij. dnevno po tisoč sprejemnikov, zdaj pa opravita isto delo pri avtomati- Še leta 1870 je proizvedel ves človeški rod komaj nekaj več kot milijon ton jekla, zdaj pa znaša svetovna proizvodnja nad 250 milijonov ton. V začetku tega stoletja je znaša- dustrijskih podjetjih in la svetovna proizvodnja 54.000 ton vodnji velikih množin : ziranih napravah le dva delavca. Posledica tehnološkega razvoja je koncentracija proizvodnje. Mnoge tehnološke iznajdbe je bilo mogoče rentabilno uporabiti le v velikih in-pri proiz-natančno BAGDAD — Prvi namestnik sovjetske vlade Anastas Mikojan je obiskal Irak. V glavnem mestu Bagdadu je odprl sovjetsko industrijsko razstavo. Ob tej slovesnosti sta govorila Mikojan in Rasem. Kot poroča Tass je general Kasem poudaril, da je med SZ in Irakom prijateljstvo, ki sloni na spoštovanju načel iraške revolucije 14. julija 1958. mog je bil osnovno gorivo v indu- vzpela na 875.000 ton, vendar so na-striji, katere tehnologija je bila od- brali v pragozdovih komaj 25.000 ton visna izključno od vodne sile in od ’ parnih strojev. Sto let kasneje — so dale umetne plantaže. Leta 1957 sredi našega stoletja — porabi člo- je znašala svetovna proizvodnja veštvo letno 2400 milijonov ton pre- kavčuka 3,214.000 ton; od tega je moga. Parni kotel se umika elek- proizvedla kemična industrija mi-tričnim strojem in Dieslovim mo- lijon, 345.000 ton, ves preostali kav-torjem. Vodna sila daje zdaj sama čuk pa so pridobili na plantažah. V kavčuka, ki so ga v glavnem nabi- notranjo delitvijo dela, oziroma s “avliavci se nravi iVvrSni organi rali v r»racTr»T/-Irvfr!V» \r snf»ri ali Tari irt Talm o i' m o ,n,»- ^ ^ * p ^ ^d' JctOf' ------ - ^ ' -elikii1 rali v pragozdovih. V tridesetih letih se je svetovna proizvodnja po- specializacijo. Tako zdaj na primer v ZDA proizvajajo štiri največja podjetja 90 odstotkov vseh tobačnih izdelkov v deželi, štiri največje mi-kavčuka, vso drugo proizvodnjo pa lame proizvajajo 80 % vsega mila in paste za zobe, štiri največja podjetja izdelajo 76 % vseh avtomobilskih plaščev itd. Takšna koncentracija proizvodnje je zahtevala velikansko centralizacijo kapitala, da je bilo mogoče fi- skih položajev v ameriških ve-industrijskih podjetjih je pokaza1-že pred vojno, da so zavzemali 700/# teh položajev posamezniki, ki nis0 imeli več kot 0.1 »/o kapitala ustre2' ne družbe. Očitno je, da velekapita' listi, v katerih rokah se centraliz'ra kapital, uveljavljajo svojo politik0 po upravljavcih, oziroma da odl^ čilno vplivajo na upravljavce kap*' njimi obojestranska potreba in . o0 prvih pogojev za resničen mit v svetu. ,e Kakor vedno so prizadel{? ae naše dežele tudi ob obisku h Popoviča v deželah Azije in A ke navdihovali takšni mativpej-ti neposredni končni cilji- P, stvo, da so dali ti napori d°S[.0 upoštevanja vredne sadove, -za nas kakor za azijsko-aiPs^g nas kakor dežele in na splošno za - vj, razumevanje med narodi, upra čuje pričakovanje, da bo ta tudi zdaj in v prihodnje in oa . 0 sedanji obisk prinesel prav ta dobre rezultate. JURE PUTNl nansirati graditev industrijskih v.. likanov. Kapitalisti so združeval svoje kapitale. Tako so nastale Par I nerske firme, v katerih so lastnik sporazumno sprejemali sklepe- ty treba po še večjem kapitalu jih i silila k najemanju v bankah in ta._ je začel prevladovati finančni kaP}" tal. Sla po profitih pa se niti 0 tem ni ustavila. Kapitalisti so ® obrnili k »drobnemu varčevalcu« 1 ponudili svoje delnice na trgu —_ borzi. Tako se je močno zviša število delničarjev. V ZDA se je število v minulih tridesetih iea zvišalo od 4 na skoraj 13 milijon°v' Zvišanje števila delničarjev Pa ne pomeni spremembe kapitalizm3 v nekakšen »narodni kapitalizem«’ kakor trdijo nekateri buržoazni teoretiki. Uradna študija ameriške vlade je ugotovila že pred drugo sv«; tovno vojno, da sestavljajo mak delničarji, med katerimi posameZ' niki nimajo več kot 1000 delnic, kaf 99.1 % vseh ameriških delničarje''1 vendar imajo le 43.3 »/o celotne vrednosti kapitala delniških družb. Ve, liki delničarji, katerih vsak ima nad 5000 akcij, sestavljajo 0.2»/o ce*°’ nega števila delničarjev, imajo Pa 44.3 % vsega kapitala. Kljub tak0 veliki koncentraciji kapitala se 18 redkokdaj zgodi, da majhna skup1' na največjih lastnikov neposredn0 upravlja vse podjetje. Statistična analiza je pokazala, da ima 20 največjih delničarjev nad 50 »/o kaP1' tala v 24 % največjih amerišk10 podjetij in v 40 »/o največjih podi0" tij Velike Britanije. Praviloma s8 dogaja, da lastniki niso neposred*” IINTERVJU s clodimirom almeido, delegatom čilskih socialistov na v. kongresu szdlj loge naprednih sil ij*vPan°si z ZDA in z drugim svetom, likvidacija zem- treba vse sile dežele in jih pod- skih delavcev. V njej Jiske veleposesti in graditev ekonomskega sistema, ki vreči eni P°litiki- To bo mogoče vsi delavci ne glede na razlike najbolje ustrezal potrebam dežele, so tri poglavitna doseči le takrat’ ko bo drzavni v stališeih in v so zbrani politični orienta- aparat v rokah gibanja, stranke ciji, torej socialisti, komunisti in Ti zadnji, ki na nobeno politič- Ijudske akcije takšna sila.« •Ko že govorim o Fronti Ijud- združenje (ASICH). Čilski sindikati si prizadevajo, k* obravnavajo čilski socialisti in druge ali organizacije, ki bo mislila le katoliški delavci. “Predne sile te dežele. O tem in o problemih sodelo- na interese skupnosti in bo imela niso navezani na anja v okviru Fronte ljudske akcije, ki združuje Pred seb°j iasno določen smoter, no stranko, imajo svoj koordinati napredne čilske stranke, o položaju sindikatov In PrePričani sm°. da je Fronta cijski organ: čilsko sindikalno sodelovanju z drugimi latinskoameriškimi socialistič-nii strankami smo se pogovarjali s tovarišem Clodi-srf0111 Almeido Medino, sekretarjem za mednarodne Jke pri Socialistični stranki Čila, ki je v Beogradu njen aeiegat na V. kongresu SZDLJ. za ^ mednarodnih problemih so jih posojil. Če pa hoče to doseči, zorov To z zri a P°sebnega pomena odnosi mora pospeševati proizvodnjo in t,'nrn d,, je rekel tovariš Almei- mohi]i7.arat.i vsp naHnnalnp virp . , ’ ske akcije,« je dejal čilski dele- da bi to svojo enotnost prenesli gat, »moram povedati, da je Čile tudi na latinskoameriško sindi- dežela na svetu, kjer obstaja politična zveza med socialisti in komunisti na temelju medsebojnega spoštovanja stališč in To (ja je rekel tovariš Almei žgi’ ^ln sicer tako zaradi želi ^meriških družb v naši de^ drža-kakor *ud* s s'tabšča med- kalno gibanje. V sodelovanju z urugvajskimi, bolivijskimi, vene-zuelskimi in kubanskimi sindi-na- kati zdaj ustanavljajo latinsko-je mogoče pojasniti z ameriško delavsko centralo, ki bi da je Socialistična ne bila odvisna od sedanjih med- ^^IjudfteTkciie^e^borijo za ?ih SU z®mljiške rf' ^^7 evzpm e aKCl:!e se Dori3° za forme. Politično bo to pomenilo Raz, polo- da^^odo* 1"3^^ interesom6 IjucT st.ranka zasnovana na marksistič- narodnih sindikalnih central SSF stva" ren značaj. Komunistično partijo Druga velika naloga napred- pa podpira znaten del čilskih de- Prev; Dbi0^aStVa h01160 vPdva in ekonomske moči stov sodelujeta v Fronti ljudske ške sindikalne centrale so se na-2daj tak rl-i er, a'-, ° veleposestnikov. (Zdaj imata 2 Vo akcije še dve stranki — Demo- načelno še sporazumeli, zato bo Viri dežele on o/V i a®vizn! posestnikov 30 »/o vseh obdeloval- kratska akcija in Nacionalna te dni na Kubi sestanek, na ka-v - ' 'u ,0 vse 1 eviz) n*b površin v deželi.) Z družbe- avantgarda ljudstva, ki ima prav terem bodo proučili nadaljnje ko- y glavnem amen- nega stališče pomeni, zemljiška tako marksistično orientacijo. Na ten sredstev veci- reforma uvedbo vasi v sodoben zadnjih občinskih volitvah je do- spremembo bila Fronta ljudske akcije več Razen socialistov in komuni- in MKSS oziroma od njunih področnih organizacij. Pri tem računajo s podporo Delavskega gibanja združitve v Argentini. O ustanovitvi nove latinskoameri- tujih, v glavnem Pom dru^b’ ki teh sredste htevarv,116 vraeaiC) v deželo. Za- čas, ekonomsko se dohodki od »=je naših . . .pro~ krneta v gospodarja sadov svo- glasov kot katera koli uruga prav tano zavzemajo za cun ie- Cile in u p oizvodov vračajo v jega dela, v važnega potrošnika skupina, na zadnjih volitvah snejše stike med socialističnimi rake na poti k skupnemu cilju.-Na koncu je tovariš Almeida poudaril, da se čilski socialisti druga prav tako zavzemajo za čim te- rodp ' uporabijo za razvoj na- industrijskih tli 'ltf.a gospodarstva. Naš konč- oskrbovalca Podiio- 7e. nacionalizacija tujih stva soliter ^ k' k' nas navezujejo tem smislu je sprejela konferen-socialističnih strank, ki je deželi je 'ena sama sindikalna bila letos februarja v La Pazu PETI KONGRES G K D ITALIJE KONČAL DELO Enotnost in napredek mednarodno politiko ZDA in pr SeVernoarneri®ke interese, no Jako i® nujno, da si ponov-vin ^dobimo suverenost v trgo- navelU-Politiki’ da bomo mogli mi n ” tr§ovinske stike z vse-b.-p dsželemi po svetu, in sicer 2 diskriminacije in v skladu hasimi interesi. £Vseb teh zadevah nastopa ihteresi^eHV „sk^adu z ameriškimi pQ sedemdnevnem zasedanju se ski sindikati v obrambi življenjskih Tega dejstva ni mogoče ocenje-v interes, 0fT°’ ifa & .e je pred dnevi končal V. kongres Ge- interesov delovnega ljudstva. Govo- vati izključno kot posledico hladne s°deluie Latinske Amerike in neraine konfederacije dela Italije rili so tudi o odporu velikega indu- vojne — so ugotovili na kongresu — v°hji svet' “F11 * *®11111 razvnlml P°u- (GKDI), ki je s tremi milijoni čla- sirijskega in zemljiškega kapitala ker ima globlje ozadje. Italijanski žajn .a* . s.° v enakem polo- nov najmočnejša delavska sindikal- tako proti zahtevam delavcev in nji- vodilni krogi namreč že vedno gle- »T ‘ .lma-,° ,lste mterese.« na organizacija v itaijji. Kongresu hbvih sindikalnih organizacij kakor dajo na sindikate kot na nekakšno v]adPU. finančna politika čilske je prisostvovalo nad 1700 delegatov, tudi proti obstoju njihovih neodvis- ustanovo, ki jo je sicer treba pri- naj ,.ie navezana na ZDA,« je Razprava je bila zasnovana na po- nih poklicnih združenj. znati, ker se je uveljavila zaradi »j^teval tovariš Almeida. ročilu, ki ga je podal generalni se- Posebno skrb je posvetil kongres volje in borbenosti delavcev, vendar arn . ar°dni denarni sklad in kretar konfederacije Agostino No- agrarni krizi kot enemu najbolj za- ji ne gre dajati večje važnosti, tem- htevt a državna blagajna za- vella pod geslom »Za višji, moder- pletenih vprašanj italijanske stvar- več jo je treba nadzorovati in jo za a-S od nas’ da v nadomestilo nejši standard, za gospodarski in nosti. Ta kriza zavzema najostrejšo kolikor mogoče omejiti v menih ujthove kredite ostanemo Politiki njenih demokratični razvoj dežele moramo obliko v nagli likvidaciji manjših pravicah in v njeni osnovni dejav-utrditi enotnost in moč sindikata kmetijskih posestev, katerih lastni- nosti. pri pogajanjih«. ki množijo armado nezaposlenih. Iz teh ugotovitev izhaja kon- Referat in razprava sta posredo- Samo v minulih petih letih je pri- grešni zaključek, da je uresničenje vala izredno jasno predstavo o do- šlo s hribov na ravnine in v mesta sindikalne enotnosti kljub vsem te-napredne sile menijo, kaj zapletenih socialnih, gospodar- okoli 800.000 delavcev, med katerimi žavam ena bistvenih zahtev in da vire skih in političnih odnosih v deželi je mnogo takih, ki zaman iščejo lahko le ta enotnost zagotovi sindi- bi odstranila ter nakazala smer, v kateri bodo zaposlitev. Obdelava zemlje na veli- kalnemu gibanju tisto moč, ki jo bo v prihodnjih letih delovali Italijan- kih posestvih prehaja v roke malo- moralo imeti, če naj postane v teh številnih kvalificiranih delavcev ob pogojih osnovno orodje v boju pri rp. Proste menjave, ki one- Dori |ndustrializacijo dežele in allsuje kolonialno odvisnost UIa od ZDA. Čilske za dežela potencialne serio •Umulacii°, ki bi odsticu arilo popolno odvisnost od gTj^dčuih korporacij, čeprav jih ne večinoma štejejo v tako imenovani avljajo več sami in neposredno, srednji sloj. Žkihaf,HB^I°J •tekn0'°B^e 'n iastni- Pomembne so tudi spremembe, dice v J ima pomembne posle- jjj nastajajo v kapitalističnem raz-Pogoiiv, em str?ktun družbe v redu. Proces koncentracije in cen-rzavnega kapitalizma. tralizacije uničuje malega kapitali-Tehnološki razvoj vodi predvsem stičnega lastnika, vendar ta ne iz-° absolutnega in relativnega g™6 povsem z družbenega prizori-7dtenisevanja števila kmetov. V šča- Čeprav je zdaj na primer v UA na primer je moralo še pred ZDA le 300.000 industrijskih družb, 0 leti delati v kmetijstvu pet kme- ie tam še vedno nad štiri milijone °v, da so pridelali dovolj hrane za individualnih malih podjetnikov. Po nria 1:iudi- Leta 1940 J6 kmetijski drugi strani pa poklicni upravljav-Phdelovalec pripravil že dovolj ci z vsem svojim položajem zame-rane 2a i0 ijudj medtem ko je njujejo nekdanjega individualnega pridela za 24 potrošnikov, kapitalističnega lastnika. Statistike tr°ji niso zamenjali samo človeka, so pokazale, da prilhaja v ZDA 31 »/o pmveč tudi vola in konja v kme- poklicnih upravljavcev iz družin ^Jstvu. V kapitalističnih deželah lastnikov velekapitala, 18 »/o pa iz Predstavljajo kmetje komaj 10—20 vrst malih kapitalističnih lastnikov, ustotkov vsega prebivalstva Posestniški razred se spreminja v Druga pomembna sprememba, ki razred poklicnih upravljavcev, ven-Uastaja pod vpiivom tehnološkega dar ostaJa nJlhova razredna zavest clJjjjfdka, je sprememba v srednjih lsta7 , . , Velika, koncentrirana indu- t Zel.° P°rnembne spremembe na-stRja predstavlja dejansko nrimer st0PaJ° tudi znotraj industrijskega Podmžbljanja proizvodnega ” delavskega razreda. Tehnološki na-sa- Ker pa ostanejo proizvodni od- Predek zahteva od delavcev čedalje kapitalistični,3nastaTbTmkrat več kvahfikaoj, Od leta 1870 se je ska degeneracija celotnega procesa. de ež "®kAvabflcAranlh, felavcey, zn'- Ia .razv°j Pelje v velikansko pove- v ZDA,t°d 440/» delovne sile na CanJe uradništva. V ZDA na primer 19 /o’ medtem ko se je odstotek P^eni samo državno uradništvo P°lkvalificiranih zidšal od 10 na 22 “°./o delovne sile, pa tudi v indu- kvalificiranih pa od 9 na 14%. Z «nji narašča število nameščencev afomat'zaaJ° pa zelo nago nara-hitreje kot število delavcev Zato šča odstotek visoko kvalificiranih «a Privatna in državna birokracija delaYcev; “ziroma ročnega de.lavca značilen pojav sodobnega razvo a čedalJe bolJ zamenjujeta tehnik in drzvnokapitalističnih dežel. mž®mr- ... _ . Čeprav obstajajo osnovni kapita- gg— pnnološki napredek pa ne kon- listični razredi tudi v državnem ka-n„a.,rifa,:e^Proizvodnje, temveč pri- pitalizmu, se vendar spreminjajo ne d . tudi čedalje večjo medsebojno le njihova količinska, temveč tudi Isno?f Posameznih gospodarskih kakovostna razmerja, spreminja pa °Y' Proizvodnja postaja tehnolo- se tudi notranja fiziognomija posa-nrr,; cec, le bo'i družbena. Temu meznih družbenih razredov in gru-P oizvodnemu mehanizmu omogoča- pacij. W\r„ eloranj® distribucija, prevoz, Spremembe v značaju posamez-i7vm prihodom na kongres ogoc._____izrazil minister za delo v novi vladi. težavnih gospodarskih in političnih kar pa problemov, kar pa je mogoče le delovni m°nX:Ziranim Kongres je poudaril, da takšne- teu^ko javnost, čeprav je bi ogič- ga pritiska zdaj ne more ustvariti aa P°S.ledlca ^kov v itahjan- nobena sindikalna organizacija sa- ske® lav mednarodnem položaju. ma temveč da ie za to notrehna Deir>°krščanskl minister je pouda-ma, temveč da je za to potrebna ril na k da nje ihod skupna, avtonomna akcija vseh sin- . f ’ ’ _ J . . dikatov, ki bi se morali rešiti sle- "i formalnost temveč priznanje ,z- heme odvisnosti od strank, od vla- ^dao vazne.KfunTkc,je amdikata v de in seveda predvsem od deloda- u ^ v P I J d m . , pomembnejši, ker je minilo deset ' S tem stališčem je kongres mor- takf.f1.stika ™eTd da odprl vrata enotnosti sindikal- demokrščanskim. voditelji m GKDI. nega gibanja v Italiji, ki je razcep- Lahko bi torej rekli, da je letoš-Ijeno že od leta 1948. Kakor je zna- nji kongres Generalne konfederacije no, sta v Italiji razen GKDI še dve dela Italije izraz nadaljnjega priza-večji sindikalni centrali, ena pod devanja s ciljem v raznih sindikal-demokrščanskim, druga pod social- nih centralah organizirane italijan-demokratskim vplivom, spričo če- ske delovne ljudi mobilizirati za sar je nastal določen zastoj v sindi- skupno akcijo, ki naj brani poklic-kalnem gibanju nasploh in hkrati ne in nacionalne interese. Bližnja nevarnost, da se bo zmanjšala vloga prihodnost bo pokazala učinek tega sindikata, zlasti v velikih monopo- prizadevanja, lističnih podjetjih. STANE VILHAR Z RAZNIH POLDNEVNIKOV Letošnn romunski plan Centralni komite Romunske delavske partije je sprejel konec minulega leta planske gospodarske naloge za leto 1960. To leto, ki je bilo prvotno del drugega petletnega plana, so kasneje vključili v novo plansko obdobje in je zdaj sestavni del šestletnega plana za gospodarski razvoj, ki ga še pripravljajo. Georgiu Dej, prvi sekretar CK RDP, j je na zadnjem plenumu CK razložil naloge, katerih izpolnitev naj bi pripomogla k doseganju večjih rezultatov v industrijski in kmetijski proizvodnji. Govoril je tudi o pokrajinskih gospodarskih komisijah in svetih v skladu z že prej sprejetimi ukrepi za boljše upravljanje gospodarstva. Omenjene gospodarske komisije so ustanovili z namenom, da bi sode ovale pri izdelavi šestletnega p'ana in »skice« perspektivnega plana za razvoj gospodarstva do leta 1975. Naloga teh komisij je, proučevati pripravljati v zvezi z gospodarskim razvojem področij. Njihove Izkušnje pri tem delu so ocenili kot zelo pozitivne in priporočili ustanovitev pokrajinskih gospodarskih svetov, ki bi se ukvarjali z gospodarskimi problemi na svojem območju. Pogovarjati so se tudi o investicijskih vlogah in njihovi učinkovitosti. Ustanovili so pomanjkljivosti pri uporabi investicijskih sredstev. Odstranitev teh pomanjkljivosti naj bi zagotovila hitrejše in uspešnejše izpolnjevanje nalog v letu 1960. Za letos predvidena investicijska sredstva bodo za 30»/* večja od tistih, ki so bila planirana za leto 1959 in jih bodo delno zagotovili! iz proračuna, delno pa iz dohodkov gospodarskih podjetij in z dodeljevanjem kreditov. Visoke investicijske vloge naj bi bile pomemben činitelj pri predvidenem povečanju industrijske proizvodnje za li°/v, vendar je težišče na povečanju produktivnosti dela. Predvideno je povečanje proizvodnje skupine A, se pravi sredstev za proizvodnjo za 14.6 odstotka, skupine B, torej potrošnik dobrin, pa za 13°/* v primerjavi z lanskim letom. Okoli 39 odstotkov industriji namenjenih investicij so dali industriji energetike In goriv. Tako pomembna investicija v to panogo ni le rezu tat velikih potreb po gorivu, temveč tudi čeda Je večje vloge, ki jo imajo nafta, plin in premog kot surovine za potrebe industrije. V tem pogledu prednjači kemična industrija, ki je zdaj ena izmed prioritetnih panog in ki njen pomen bolj in bolj narašča. Pričakovano povečanje proizvodnje za Ž2°/* v tej panogi naj bi prispevalo ne le k izdatnejši zadovoljitvi lastnih potreb, temveč tudi potreb SEV. Znatno povečanje proizvodnje v Črni metalurgiji (prib ižno za 28°/*). daje v strojegradnji za 17 Vo, v proizvodnji električne in termične energije pa za 20 Vo, Posebno pozornost bodo letos posvetili tudi nekaterim panogam lahke industrije. V tem pog.edu je značilen primer sladkorne industrije, katere proizvodnja še ne more zadovoljiti potreb, Z boljšim izkoriščanjem sedanjih zmogljivosti, z razširitvijo ene in z obratovanjem dveh novih tovarn, naj bi se proizvodnja sladkorja v primerjavi z lanskim letom povečala za 40°/». Podobno je tudi z jedilnim oljem, katerega proizvodnja naj bi se v letu 1960 podvojila. Kmetijstvo si bo prizadevalo predvsem za večji donos. Velike investicijske vloge, ki znašajo 4.4 milijarde in so torej za 25°/« večje kot lani, naj bi kmetijstvo boje oskrbele s traktorji in s kmetijskimi stroji, z večjimi količinami gnojil, hkrati pa naj bi zagotovile tudi melioracijo zemljišč. Nazadnje je treba omeniti previdevanje, da fee bodo letos zvišali dohodki v socialističnem sektorju zaposlenega prebivalstva za 6.5 milijarde lejev in da bodo zgradili 31.000 stanovanj ali polovico več kot v letu 1959. K uresničevanju planskih nalog so pritegnili tudi sindikate, katerih metode bodo — kakor povzemamo iz sindikalnega tiska — v glavnem podpbne lanskim, se pravi, da bodo organizirali tekmovanja, sklicevali proizvodna posvetovanja itd. Sodeč po na.iogah »za leto 1959, Je letošnje leto sicer nadaljevanje dosedanje ekonomske politike dežele, vendar bodo vztrajali na hitrejši graditvi tako industrije dobrin kakor kmetij stva, kar pomeni, da spoznavajo potrebo po boljšem preskrbovanju trga in odstranjevanju nesorazmerij v razvoju nekaterih gospodarskih panog. Po splošni oceni Je letošnji gospodarski plan zastavil romunskim proizvajalcem in ljudstvu naj večje naloge po vojni. Prav tako menijo, da si Romunija prizadeva, da bi s pospešenm ritmom gospodarskega razvoja napredovala vštric z drugimi deželami socialističnega tabora v težnji, da bi se uravnovesila njihova nacionalna gospodarstva. J PRVOMAJSKI PROGLAS Sekreteariat Svetovne sindikalne federacije (SSF) je naslovil prvomajski proglas na sindikalne organizacije in delovne ljudi vseh dežel po svetu. V proglasu je rečeno, naj poteka letošnja proslava 1. maja v znamenju prizadevanja za konec hladne vojne, proti kolonializmu in za boljše življenjske razmere delavcev. SSF poziva sindikalne organizacije, naj na čast 1. maja tekmujejo med seboj, ker bo to prispevalo k sindikalni enotnosti po svetu. JAPONSKA SPOPAD MED STAVKAJOČIMI IN POLICIJO V premogovniku Mikava Je prišlo do spopadov med stavkajočimi in policijo. Ranjenih je bilo okoli 90 ljudi. Spopadi so se, ko je 1500 policajev skufiilo zaščititi okoli 150 stavkokazov, ki so šli na delo. Rudarji tega rudnika stavkajo zaradi sklepa rudniške družbe, da bo odpustila 2200 delavcev z namenom, da bi znižaj cene premoga in tako uspešno konkuri-raa petroleju. V tem rudniku so se že poprej spopadali stavkajoči in policija Tako je prejšnji mesec padel v spopadu en rudar, okoli sto pa jih je bi.o ranjenih Sindikat japonskih rudarjev je obsodil sklep družbe o odpustu delavcev in podprl stavka-jo-če. ROMUNIJA POZIV NA VSELJUDSKO TEKMOVANJE Romunski tisk je objavil nov poziv, naslovljen na vse deavce, mojstre, tehnike in inženirje, naj se vključijo v vse judsko socialistično tekmovanje, katerega osnovni ci*j so »proizvod* visoke kvalitete ob kar najnižjih proizvodnih stroških« Vse romunske ko ektive so pozvali, naj prevzamejo nove de ovne obveznosti. Namen kampanje je ustvariti rekordne prihranke, višje od tistih, ki jih predvideva letošnji državni gospodarski plan ZDA PRIPRAVLJAJO KONFERENCO PREDSTAVNIKOV SINDIKATOV IN INDU-STRIJCEV V Washingtonu gredo h koncu priprave na konferenco voditeljev ameriškega sindikalnega gibanja in vodilnih ameriških indu-strijcev. Predsednik Eisenhower in George Minnie, predsednik Ameriške federacije de a n Kongresa industrijskih organizacij, se bosta sestala 26. aprila, da bi se pogovori a o sestavi in dnevnem redu konference. Vodstvo ameriških sindikatov se namerava pogovor j ati z industrije! predvsem v avtomatizaciji in o vlogi sindikatov pri večanju produktivnosti. Menijo, da bodo zastopniki sindikatov zahtevali odgovor na vprašanje, v ko ikš-nem obsegu so deodajalci pripravljeni »deliti sadove večje produktivnosti« najti možnost za zaposlitev delavcev, ki so zaradi uvedbe avtomatizacije brez d« a KENIJA AKCIJA ZA OSVOBODITEV JOHNA KENVATTE Voditelj kenijskih sindikatov Tom Mboja je pozval Afrikance v lokalni kenijski vladi, naj kolektivno odstopijo m bojkotirajo vlado, vse dokler ne bodo britanske oblasti izpustile Johna Kenyatte, voditelja kenijskega osvobodilnega gibanja. Na tiskovni konferenci v Mon-roviji med svojim obiskom v Li- beriji je Tom Mboja dejal, da bJ bilo treba prihodnje volitve v Keniji spremeniti v referendum o popolni neodvisnosti te dežele. C e bi so prebivalstvo izrek o v tem referendumu za popo no neodvisnost, bi odgovorno telo pripravi o prenos oblasti z britanske uprave na kenijske ustanove Mboja je dejal, da bi bilo treba tak referendum organizirati prihodnje leto. ZAR BOJKOT AMERIŠKIH LADIJ Sirska zveza za pomorski prevoz je sporočila, da bodo arabski delavci v pristanišču Latakija bojkotirali vse ameriške tovorne ladje, ki bodo prista e v tej uki Ta sklep so sprejeli kot odgovor na bojkot neke arabske ladje v newyorškem pristanišču zaradi spora v zvezi s plovbo po Sueškem prekopu. Španija GLADOVNA STAVKA Okoli sto političnih jetnikov v zaporih Carabance blizu Madrida je pred nekaj dnevi napo vedalo gladovno stavko. Na ta način so protestiral proti ravnanju uprave jet šnice, ki je pripornikom prepovedala sprejemati obiske. JUŽNA KOREJA Čedalje veC neredov 2e nekaj tednov se v Južni Koreji vrstijo neredi in demonstracije pristašev opozicijske Demokratske stranke, ki protestirajo proti poteku nedavnih predsedniških volitev. Udeleženci velikih demonstracij v Seulu so zahtevali nove predsedniške volitve in odstop Sing Man Rijeve vlade. Dve sto mladincev se ;e ločilo iz sprevoda demonstrantov in skušalo pretrgati policijski kordon. V spopadu je bilo ranjenih precej demonstrantov in stražnikov. V Masanu Je okoli 1000 demonstrantov, med katerimi so bili tudi višokcŠolci, s kamenjem napadlo policijske postaje in druga javna poslopja v mestu. Do neredov je prišlo, ko so našli truplo sedemnajstletnega fanta, ki ga je policija ubila na dan predsedniških volitev 15. marca. Drugi dan demonstracij sta bila ubita dva demonstranta, okoli dvajset pa poškodovanih. Takrat je sodelovalo pri demonstracijah okoli 10.000 študentov, ki so streljali v policijski avto iz protesta proti odporu policije, ki ni hotela izročiti trupla sedemnajstletnega fanta. Študentje so napadli štiri policijske postaje in z ročnimi bombami ranili deset stražnikov. V mestu Tegu so se demonstranti spopadli z dve sto oboroženimi policaji. Člani Demokratske stranke so pripravljali demonstracije, na katerih so hoteli obsoditi vlado predsednika Sing Man Rija zaredi falsifikacije nedavnih volitev. Policaji pa so obkolili poslopje Demokratske stranke in skušali demonstrantom preprečiti prihod na ulico. Spopad je trajal celo uro. Niirnberški proces Proces proti nemškim vojnim zločincem leta 1945/46 v Niirn-bergu je razkril pred svatom vso zločinsko dejavnost fašističnega režima in njegovih voditeljev, ki so pognali v smrt milijone žrtev in neposredno povzročili veliko razdejanje po vsej Evropi. Po 15 letih smo tudi mi dobili veren dokument o teh dogodkih s knjigo ^Niirnberški proces« nemških publicistov Joe J. Hegdeckerja in Johamnesa Leeba, ki jo je v dveh delih izdal zavod Borec v Ljubljani in predstavlja nepogrešljiv material za razumevanje še ne tako oddaljene preteklosti. Avtorja sta skrbno izbrala iz ogromnega gradiva — sam. proces je trajal več kot deset mesecev, zapisniki pa obsegajo 42 knjig s 27.104 stranmi — najrazličnejše in najpomembnejše dogodke, izjave in pričevanja vseh 22 obtoženih voditeljev nacizma, prič in očevidcev, podprte še z drugim dokumentarnim gradivom, ki dajejo strnjen pregled čez ves potek procesa in obenem tudi čez vso zgodovino nacizma od prevzema oblasti leta 1933 pa do. kapitulacije Nemčije. Vse te podatke sta avtorja sistematično uredila in jih v živem jeziku posredujeta bralcu, ki bo iz njih lahko razbral vse strahote, ka,tere je človeštvu prizadejal Hitler s svojimi sodelavci. -m Umetnine na usnju Navajeni smo, da mislimo na usnje kot na nekaj povsem praktičnega, na material, ki je namenjen za čevlje, sedla, pasove ... Zato pomeni razstava, ki je te dni v Narodnem muzeju v Ljubljani (odprta bo do konca maja) pravo majhno presenečenje in nas sili, da spremenimo svoje ustaljeno mnenje o usnju in o umetnosti. Razstava nam pokaže okoli 50 kosov starih usnjenih tapet, blazinic, open za pohištvo, španskih sten in antependijev iz 27. in 18. stol. To so ostanki nekdaj številnega gradiva iz naših gradov in cerkva, ki so bile takrat bogato okrašene s temi poslikanimi, posrebrenimi in pozlačenimi usnjenimi izdelki. Se ti ostanki, katere se je posrečilo zbrati, so večinoma močno poškodovani, veliko več pa se jih je razgubilo in uničilo. Za slikarijo na usnju so od nekdaj uporabljali kože koz in ovac, ki so jih preparirali, prelepili s srebrnimi lističi in pobarvali. Umetnost slikanja na usnje je seveda stara, saj so že pastirska plemena krasila sedla, šatore in svojo vsakdanjo opremo, toda šele Arabci so tehnično razvili prvotno primitivno umetnost. V . 11, stol. je ta umetnost doživela razcvet v Španiji in kasneje v začetku 17. stol. v Italiji, Franciji in Nemčiji. Pri nas, v Sloveniji verjetno nismo imeli domačih delavnic in so vsi izdelki, ki so jih našli pri nas, od zunaj. Na razstavi, ki je opremljena z pojasnjevalnimi legendami, se da prav lepo videti posamezne primere: stare arabske in orientalske vzorce, italijanske in špctnske poslikane kose. Čeprav skromna, je razstava odprla nov pogled v bogato umetniško gradivo, ki bi sicer ostalo pozabljeno in neupoštevano. Ob 15-letmci Bliža se konec šolskega leta, čas, ko vsi naši glasbenovzgojni zavodi — od najvišjih do najnižjih — seznanijo širšo javnost s svojim delom in uspehi. Kot ena prvih se nam je letos predstavila državna glasbena šola »Franca Sturma« Siška-Bežigrad iz Ljubljane. Svoj večer (19. aprila 1960., Velika dvorana Slovenske filharmonije) je posvetila počastitvi 15-letnice osvoboditve ter ga, v bistvu z vso upravičenostjo! — imenovala koncertni nastop. Ta nastop nam je predstavil za nižjo glasbeno šolo docela nenavaden, nešolski in zato tudi koncertno zanimiv spored, enako odmerjen starim im novim mojstrom, tujim in domačim, ki bi mu komaj tu in tam lahko očitali preveliko skrb za zunanjo učinkovitost (klavir 8-ročno). Druga razveseljiva posebnost tega večera sta bila dva ansambla, ki redno delujeta v okviru šole: godalni ansambel (odlično ga vodi prof. Veronek) ter simfonični orkester pod vodstvom prof. Škerla. Sola, ki lahko skoraj brez tuje pomoči, zgolj s svojimi učenci, ustanovi in obdrži skoraj popolni simfonični orkester ter še posebej samostojni godalni ansambel, vsekakor zasluži pozornost širše javnosti. Se celo, če sta ta dva ansambla na taki višini, kakršno je pokazal zadnji večer. Človek z rikšo Ne vem zakaj me ta imenitni japonski film (v barvah in cine-mascopu) spominja na naše načrte o filmski obdelavi Levstikovega Martina Krpana. Morebiti se zdi komu primerjava kar preveč nenavadna. Vendar, bistvene vsebinske poteze obeh junakov, Krpana z Vrha in kulija Macuja, primerjavo opravičujejo. Človek z rikšo: človek nenavadne moči in telesne spretnosti, pošten do kraja, morebiti celo otroško naiven v tej svoji poštenosti, človek bi mu rekel: predober za ta svet, vendar ne značaj brez barve in brez razsežnosti, ampak ob svoji čisti duševnosti hkrati silen v svojem srdu, živahen, brez predsodkov, razborit. Prava slika Martina Krpana — zrasla nekje na drugem koncu sveta, v povsem drugačnem okolju in prilikah. Morebiti je ta sorodnost le dokaz več za trditev: oba sta občečloveška in občepomembna značaja, zgodbi o teh dveh silakih sta resnično veliki umetnini. Film ni zaman dobil predlani Zlatega leva na filmskem festivalu v Benetkah; režija, igra, slika so na ravni, kakršno vidimo redkokdaj. Vsakomur, ki bi ta film zamudil, bo lahko resnično žal. kajti takih filmov ne vidimo mnogo: morebiti dva, tri na leto -šn REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Pesem je mladost To bi bila odlična snov za scenarij. Scenarij za film, ki ga nikoli ne bomo videli. Zato, ker taka reč pri nas ni nič posebnega ali pa vsaj na prvi pogled ni videti kaj posebnega. In resnici na ljubo tudi zato, ker je to le majhen drobec, samo prizorček iz velikih dogodkov, ki smo jim priča. Priznam — tole zveni bombastično, ti »veliki dogodki« in tako naprej ... Toda težko bo prepričati brez pomoči filmske kamere, da smo bili res priča velikim stvarem. Rekli boste: velikim stvarem v miniaturi. Vendar velike stvari ne poznajo miniatur, ker mladi ljudje niso pomanjšana izdaja odraslih. In zato ta drobec dogodkov ni miniatura. Bilo pa je to 17. aprila 1960 v veliki Filharmonični dvorani v Ljubljani. Delovni naslov: Revija mladinskih pevskih zborov občine Ljubljana-Center. Bilo je zoprno, sivo vreme. V nasprotju z vsem, kar se je dogajalo v Filharmoniji in v nasprotju s koledarjem, ki je govoril o pomladanski nedelji. Po Zvezdi je prikorakala kača otrok. Po dva in dva, v živahnem pomenku. »... žica, ne bomo zamudili?« ».. .šica, pol devet bije ura!« Kača v belih nogavičkah se je nemirno zamajala in ... šica jo je komaj umirila. Stopil sem za njo — toda pred vhodom v Filharmonijo se je zataknilo nekaj. Kot poslušen državljan sem obstal in počakal. Iz male dvorane v prvem nadstropju, je bilo čuti vznemirjene glasove, pomešane s klavirjem in pesmijo. Zadnje priprave ... »Peter, umakni se vendar!« Črna glavica, obrobljena z rdečo pionirsko ruto, se je obrnila k meni in nato disciplinirano stopila vstran. »Oprostite, tovariš! Kar naprej!« Vstopil sem torej .. . »Pesem je mladost — mladost je pesem!« piše na odru. Ste že kdaj poizkusili analizirati vzdušje v dvorani pred nastopom, sestavljeno iz brezštevilnih drobnih in nevidnih stvari? Pritajeni šum razgovora, nemir, ki ga je čutiti za zaprtimi vrati, resni obrazi biljeterjev, zadnje minute pred pričetkom in v našem primeru še zvok otroških glasov ... Mladost je pesem in pesem je mladost — piše na odru. Brezskrbnost. Veselje. Vera vase. Manifestacije mladosti, smo rekli včasih. Zmaga sproščenega zaupanja v bodoče dni. Ob 15-letnici osvoboditve! Zakaj skoraj vsi ti mladi in najmlajši ljudje ne poznajo vojne. Ne vedo še, kako so starši v letih po njej ob njihovih zibelkah premišljevali in ugibali o bodočih dneh. Zanje je vojna preteklost. Njih življenje pa pričenja v svobodi. Mladost je pesem ... * Da, resnično, to bi bilo delo za dobrega snemalca, ki bi znal zapisati na filmski trak tiste najlepše, najbolj prisrčne prizore. Cicibani, ki prihajajo na oder. Po dva in dva se držita za roke in prvi pogled velja seveda dvorani. Čudna stvar — takale dvorana, polna tujih ljudi! Namesto odraslega dirigenta stoji na podiju drobna deklica. Mimogrede se obme proti nam, na hitro skloni glavico in ošvrkne dvorano z resnimi očmi. Potem dvigne roke — vzmah — in zbor zapoje. Čisto pravi »zaresen« dirigent. Zato dobi seveda tudi ona šopek cvetja. In spet se resne oči na hitro ozrejo po dvorani, glavica se na hitro prikloni in že je ni več. Pionirka, ki skriva šopek cvetja za hrbtom svojega sošolca, da ga ne bi tovariš prezgodaj opazil. In tisti svetli, zaupljivi in obenem zvedavi pogledi, ko dvorana zaploska in se njihov dirigent prikloni. Pa čisto pravo prijateljstvo, ki se zrcali v njih, ko mu podarijo svoj šopek rdečih nageljnov. * »Odkrito priznam, da smo presenečeni od dneva do dneva bolj. Množičnost teh nastopov je presegla vsa naša pričakovanja!« V pisarni Zveze Svobod in prosvetnih društev na Miklošičevi cesti sem poiskal tovariša Češarka. »Zakaj ste se pravzaprav odločili za to akcijo?« »Ker so nam očitali, da še premalo brigamo za mladino, da ne vemo, kaj pravzaprav počne. In ker se je že preveč razpasla govorica, da zborovsko petje odmira, da odmira zato, ker ni dotoka mladih pevcev in da mladih ljudi ni zato, ker ne ljubijo tega petja. Ker jih tako petje kratko in malo ne zanima več.« »Toda to ne drži!« »Res ne drži! A hoteli smo priti na čisto. Ugotoviti, kakšno je stanje. Brez olepševanj. Zamudili smo deset let in če hočemo napredovati, moramo najprej vedeti, kako reči stoje. Zato smo lani začeli razmišljati o festivalu mladinskih zborov v Celju. Zato smo pričeli s tako širokopotezno akcijo. — Rekel sem že, da nas je razvoj presenetil. Veselo presenetil. Dvorane so — še celo na podeželju — nabito polne ob slehernem nastopu. Vedno več staršev prihaja prosit pevovodje in učitelje, naj vključijo tudi njihove otroke v svoj zbor.« »In prihodnje leto?« »Kajpak, ne bomo pustili, da bi razvoj obstal na pol poti. Odslej bomo vsako leto maja organizirali revijo mladinskih pevskih zborov. Letošnji začetek mnogo obeta!« * V tem nenehnem zaporedju nastopajočih zborov, ki so vedno večji, vedno številnejši, se že skoraj mi, ki mirno sedimo v dvorani, težko znajdemo. Vsekakor je treba organizatorjem čestitati! »Le od kod jemljejo toliko otrok?« me sprašuje moj znanec. »Ves čas že imam občutek, da jih imajo kar pripravljene v kleti,« se smeji, ko opazi, da bom pričel protestirati. Toda zbori so resnično vedno močnejši. Praktikabli izrabljeni do zadnjega prostorčka. Ena sama, skoraj nepregledna panorama skrbno počesanih glavic in pazljivih oči. Vzorna disciplina. * Zdaj so nastopi otroških zborov že za nami. V dokaj ostri konkurenci, skrbno pripravljeni in trdno odločeni doseči kolikor mogoče dobro oceno pri - komisiji, nastopajo mladinski zbori. Pravkar je na sporedu Palestri-na. Cisti, prelivajoči se akordi, jasni vstopi, zanesljivost. »Very good, very good!« slišim za sabo tri Angleže, ki navdušeno ploskajo. ♦ Na stopnicah srečam znanca — pevovodjo. Danes sicer ne nastopa, vendar je tu. Razumljivo! Posluša, primerja. Razmišlja. »Kaj ni čudno,« mi pravi, »tu toliko pevcev, čez nekaj let pa, ko jih pričakuješ v odraslih zborih — nobenega nikjer! Kot bo poniknili!« »Ne verjamem, da bo tudi s temi tako! Preveč jih je in preveč radi pojo, da bi kar na vsem lepem izginili !« »Upajmo! Pri nas jih že težko čakamo! Skrajnji čas je...« * Usmerimo za trenutek kamero še na papirje, ki leže pred menoj. Pravkar sem jih dobil pri tovarišu Češarku. Najnavadnejša statistika? Ne! Po tistem zakonu, da so tudi številke lahko včasih zelo zgovorne, nam ti trije listi povedo marsikaj! Na primer — okraj Ljubija11 324 skupin. Nekaj več kot 11.100 n stopajočih. To pa ni malo? . In med občinami tega osraja J prav Ljubljana-Center najmočnel zastopana. Osemnajst prijavlje111 zborov ni nič manj kot 1199 m j1-, »pevskih grl«. Toda, ker je ede izmed zborov moral iznenada oaP.. vedati svoj nastop, smo jih sl1“®h nekaj manj. Kakih 1100. V dobr dveh urah! • Kaj mi je najbolj ostalo v sP°; minu? Da, tudi to so me vpraša tisti dan. Prijatelji, ki jih je Pus j vreme zadržalo doma. In lahko J11 verjamete, da nisem odgovoril » takoj. Ker sem se naenkrat spo111 nil precej tistih stvari, ki s° ^ ostale v spominu. Na primer nastop zbora s šole na Vrtači. Odličen glasovni material in dobro naštudirane P6®1® ‘ Mladi Miro Kokolj vodi svojo tet (pravzaprav je to že cel bataljot1’'’ zanesljivo in z zanosom. * »Poglej, kak spored!« mi V^'1 znanec. Ni videti najbolj navdušen-Tudi ni vzroka, da bi bil, mi raZ" laga. »En sam Kogoj, ena sama Sim°j nitijeva pesem, nobene Adamičeve In kje so še vsi drugi!?!« Moram mu pritrditi. Tako r®2' mer j e res ni pravilno! Zato, k® smo slišali vrsto zborov, ki bi zffltf gli tudi znatno težji program. Toda o tem bodo gotovo še ra2‘ pravljali. Zborovodje med seboj-Ker so se verjetno tudi sami ^ ustavili pred tem problemom. pač ne more biti vse do kraja lZ' delano! * Revija se bliža koncu. Odlit6® zbor mladih esperantistov je zap6‘ tri črnske duhovne pesmi... Toda nemogoče je našteti vse, ki so se dobro odrezali. Docela nemogoče. Treba bi bilo naštevati imen® in naslove, ki nič ne povedo in so še dolgočasni povrhu. Da, ko bi imeli filmsko kamero in dober magnetofon! Posneli bi na primer zbor Učiteljišča ali Srednje vzgojiteljske šole, dva velika in dobra ženska zbora. Posneli bi seveda tudi. • • Tisto dopoldne sem odšel dobre volje domov — kljub vremenu, ki ni imelo posluha za pomladansko nedeljo in za vse, kar se je zgodilo v Filharmoniji. I. S- Nastop mladinskega pevskega zbora »Lucijan Seljak- iz Kranja Višja šola za socialne delavce v Ljubljani razpisuje na podlagi sklepa seje Šolskega odbora in Odloka o načinu izvedbe razpisa in o pogojih za vpis v višje strokovne šole (Ur. 1. LRS 17/59) NATEČAJ za sprejem rednih in izrednih slušateljev v I. letnik študijskega leta 1S60/61 Višja šola za socialne delavce bo sprejela v I. letnik, ki se začne oktobra 1960 do 34 rednih slušateljev v oddelek za vse vrste socialnih služb in do 34 rednih slušateljev v oddelek za socialne delavce v gospodarskih organizacijah. Prav tako bo sprejela v vsak oddelek po 30 izrednih slušateljev. A. REDNI SLUŠATELJI: I. Vpišejo se lahko: a) tisti, ki so dokončali popolno srednjo šolo; b) uslužbenci, ki imajo vsaj 6 razredov srednje šole ali ustrezno šolsko izobrazbo in 4 leta prakse; c) uslužbenci, ki imajo vsaj 4 razrede srednje šole oziroma osemletko ali ustrezno šolsko izobrazbo in 8 let prakse. Pod prakso je razumeti: 1. Delo, ki ga opravljajo kot strokovni uslužbenci na področju socialnih služb v okviru ljudski odborov (področje socialnega varstva, zdravstva, prosvete, notranjih zadev itd.). 2. Delo, ki ga opravljajo posamezniki v gospodarskih organizacijah in njihovih družbenih organih in se nameravajo usposobiti za službo v gospodarskih organizacijah. 3. Delo v družbenih in političnih organizacijah, ki ga opravljajo posamezniki kot osnovni poklic. Kandidati pod b) in c) morajo v jesenskem roku 1960. leta, to je konec meseca septembra opraviti na šoli sprejemni izpit pred izpitno komisijo. Izpit bo iz predmetov; slovenščine, zgodovine, zemljepisa in matematike. Na podlagi posebnega razgovora s kandidatom pa bosta ocenjena smisel in sposobnost kandidata za opravljanje poklica socialnega delavca. Za kandidate pod b) in c) bo šola organizirala tečaj za predmete splošne izobrazbe. Tečaj bo trajal ves mesec september in se ga lahko udeleže vsi oni, ki se iz kakršnihkoli razlogov ne morejo sami pripraviti na izpit. Od kandidatov pod a) imajo prednost oni, ki imajo že nekaj let prakse. II. Prijavo za vpis je treba vložiti najkasneje do 7. maja t. 1. na Upravo šole, Črtomirova 4, Ljubljana. Prijavo je treba kolkovati z državnim kolkom za 50 din. III. Prijavi za vpis je treba priložiti: 1. zadnje šolsko spričevalo; 2. lastnoročno napisan življenjepis; 3. zdravniško spričevalo; 4. izpisek iz rojstne matične knjige; . 5. mnenje nadrejenega starešine o kandidatovem dosedanjem delu. IV. O sprejemu kandidatov bo odločala Komisija šolskega odbora. V. Podrobne informacije prejmejo interesenti na Višji šoli za socialne delavce, kjer dobe lahko tudi program šole In podrobni učni načrti splošno izobraževalnih predmetov za sprejemni izpit. B. IZREDNI SLUŠATELJI Za vpis izrednih slušateljev veljajo enaki pogoji kot za redne slušatelje z naslednjimi dodatnimi zahtevami: 1. Kandidati pod a) morajo imeti najmanj 2 leti prakse; 2. Kandidati morajo dobiti od državnega organa gospodarske ali družbene organizacije oz. zavoda, kjer so zaposleni, pismeno dovoljenje za izredni študij, dalje zagotovilo za najmanj enomesečni plačani študijski dopust letno, ki jim omogoči študij, udeležbo na seminarjih in opravljanje izpitov. Odbor Višje šole za socialne delavce Ljubljana ZAPISEK IZ ZAVODA »BOREC« SPOMINI IN DOKUMENTI V slovenski založniški dejav- za mladino in za naše najmlajše, nosti se založba oziroma po pre- katerim so namenjena slikanice, imenovanju zavod »Borec« v ki bodo z besedo in sliko pripo-Ljubljani glede na svoj program vedovale o herojski borbi naših razlikuje od ostalih slovenskih partizanov.« založb. Vse dosedanje izdaje in /m nameravate v svoj pro-letošnji program jasno poudarja- gram vključiti tudi druga dela, jo osnovni nameri: izdajanje ki niso neposredno vezana na do-knjig, ki kot spomini, dokumen- godke med narodnoosvobodilno ti ali zgodovinska in leposlovna vojno? dela oživljajo podobo dogodkov in bojev med drugo svetovno »Za sedaj za tako razširjeno ' posredno'7udi deiavnost nimamo izdelanega ifrizora iz francoskih filmov »Moj stric« (levo) in »Primer dr. Laurenta« (desno), ki sta pomembni stvaritvi filmske umetnosti Na pragu načrtne filmske vzgoje vojno pri nas ter v svetu. Borci naše revolucije, zaporniki in interniranci v domačih ter tuiih kaznilnicah in , -u j ,,, u j u koncentracijskih taboriščih, nosi- programa, vendar pa bomo sčasoma prav gotovo pričeli tudi z izdajanjem spominov ali lepo- in spremljala aktualne dogodke našega časa.« Knjige zavoda »Borec« izha- Že lep čas smo zdaj pa zdaj srečevali v našem tisku, pa tudi na različnih posvetovanjih naših organizacij opozorila o vplivih filma na človeka jo v sebi še celo vrsto podatkov in spominov, ki skupaj sestavljajo enotno in izčrpno sliko tedanjih dni. Mnogo je bilo že napi- j&jo delno v posameznih stalnih sanega, veliko dogodkov pa še zbirkah, delno kot samostojne iz-čaka, da bi jih zbrane in po jas- daje. Tako bo letos v zbirki »Bo-njene v knjigah lahko vsestran- rec^ izšlo pet knjig, vse s temati-sko spoznali in razumeli vsi ko iz^ NOB. Druga knjiga »Vihar-ostali, še posebno pa naša mla- časov«, kjer bodo natisnjene dina. In zbrati ter posredovati ^jboljše radijske oddaje »Se našim ljudem te posamezne pomnite, tovariši?« iz leta 1957/58. drobne naše bližnje preteklosti je Radko Polič je napisal drugi del glavna naloga založniškega pro- svoje »Čudežne pomladi«, kjer se grama zavoda »Borec«, te mlade spominja , dogodkov od roške in prizadevne založbe, ki je že s ofenzive do kapitulacije Italije, svojimi dosedanjimi izdajami Pravkar je izšel tudi »Dnevnik namreč pripravili izbor posebno obogatila slovensko knjižno poli- partizana« I del Hinka Bratoža, pomembnih filmskih del, o kate- co za vrsto pomembnih del iz letos pa bo izšel tudi II. del. rih smo bili mnenja, da lahko obdobja NOB. Zanimanje za to- Dalje bo v zbirki »Borec« izšla Natančno pa smo občutili, da gledalcu ob skrbni analizi cdpl- vrstno literaturo je zlasti v zad- knjiga Jožice Veble-Hodn tre filmski njem letu naraslo, tako da je 80 »Preživela sem taborišče smrti« Potujoči kinematografi v zagati in o pomembni vlogi, ki jo film zavzema v člove- bi oblika filmskih krožkov m rajo širše razglede v n^m w,u »ut«««,, «.«« uu j* o« ---------- .----- - ; kovem prostem Času in življenju nasploh. Žal, vse klubov bila v sedanji situaciji umetnosti, hkrati pa mu posre- odstotkov lanske zaloge knjig za- ter znani pa-rtizanski roman ita- skromnih s™ AvZTm! S.°“, 1° » _ . inill poizkusih. i\o, končno smo Aendane spo- bi zafeli uvajati v naša društva pripravili podrobno analizo, ki dajanje del s tematiko iz narod- knjižni zbirki »Dokazi«, ki pn- znaii, da opozorila in besede ne bodo kdo ve kaj filmsko-vzgojno dejavnost. Ker naj gledalci popelje v svet posa- noosvobodilne borbe potrebno in opravile, da je treba začeti z delom. Prav O tem so v nekaterih društvih že^delo- meznega filmskega dela in mu nujno. ki rad napisal nekaj podatkov. vali potujoči kinematografi, ki pomaga izluščiti tiste vrednote, naša dokumentarno gradivo o posameznih najvažnejših akcijah. Glavni urednik knjižnih izdaj dogodkih ali krajih, ki imajo po- Zakaj brez kinoteke? so večinoma opremljeni s pro- ki jih mora spoznati in doumeti, zavoda »Borec« Tone Seliškar membno vlogo v zgodovini osvo-jektorji za ozki trak, smo načrt- Te analize objavljamo v ciklosti- nam je na kratko povedal nekaj bodilnega boja, bosta izšle dve ie ^hnsko-vzgojno delo pri nas so]izbilo oprijemljive oblike in osnovo šolo sredi lemsice —— — fa leta, ko ga je med svoje na- skih krožkov in filmskih klubov ustanavljanje novih, da bi tako gledalec brezplačno. Letos smo prodrli "'med" občinsfvo' in našli STM-pi»ia Zveza Svobod m pa smo izhajali iz ugotovitve, da zaieli vsai v okviru ^ ^ " no začeli krepiti delo teh kino- ranih »Filmskih listih«, ki jih 2e ob začetku snovanja film- matografov in dajali pobude za skupaj z vstopnico prejme vsak o knjižnem programu: >Z našimi knjigami smo brošuri že nia~- »Urh« in »Bolnica Fra- ... ____ Razen teh bo izšlo še več dru- ... ____________ „ ___________ „„ . ljubljanske- izdali 24 »Filmskih listov«. Pro- d0vol/ stalnih 7dj7malcev. Zlasti dih knjig slovenskih in jugoslo- društev Slovenije. No- so v sedanji situaciji filmski Sa okraja tako rekoč vse kraje z gram filmskega gledališča teče v med mladino je zanimanje za vanskih avtorjev: Milutin Dujo- —.........- ~ — ' ' v ljub- knjige> ki opisujejo našo osvo- vič »Srečanja v vojni« — spomi- tako smo bodilno 5ort,0j iz dneva v dan ni na ljudsko vstajo v Črni gori; da bi Meto Jovanovski »Nabrekle zve- se sprejela posvetnih dr S1 reči, da '"'niso žT^prej teožki hTklubi najbolTzahtevna rednimi predstavami izbranih sedmih kinematografih ?a^re druge organizacije posku- oblika filmsko-vzgojnega dela. Ti Potujoči kinematografi Ijanskem okraju. Prav tako smo bodilno borbo> iz ~ dneva , e Premagati mrtvilo, saj nika- namreč potrebujejo primeren 80 doživeli povsod izredno dooer da.i pobudo za organizacijo po- ve£je Zato se trudimo, „„ r. ; ne gre odrekati n.’pr. priza- fond filmov, literaturo in seveda sPreJ5m> koriti Pa so se niorah sebmh nedeljskih dopoldanskih 2brab izdali čimveč kvalitet- zde« — medvojno življenje v ma- lin aNern Kluba mladih ljub- predavatelje. Glede vsega pa smo v?s ,cas svojega obstoja s števil- mladinskin filmskih predstav z živahno pisanih zgodovin- kedonski vasi; Ignac Koprivec ^aaske mladinske organizacije bili v veliki stiski. Ker smo srna- mmi problemi, med katerimi je uvodnim komentarjem. Tudi te k dokumentarnih spominov in -Kočevski proces«. Za mladino pry0 optimizma in vztrajnosti, trali, da mora po statutu Med- verjetno najtežji - prevoz Na- predstave so posebno v_ večjih leposlovnih del. Razpisali smo Wo Izšle knjige Toneta Seliš- ?av tako je bil pomembno de- narodne federacije filmskih arhi- ravnost smesno se sliši, da na naseljih doživele lep sprejem. tMdi p0sehwo Kajuhovo nagrado karia -J črne jekov odred«, Fran- !~n]es Štirinajstdnevni filmski se- vov Jugoslovanska kinoteka s Primer mora eden izmed taksnih Četudi nas je veselje do film- za dela s tematiko iz NOB. Rak deta Bevka »Ognjeni krst Gregca n>nar za pedagoge ki ga je or- svojim filmskim fondom podpreti Potujočih kinematografov plače- sko-vzgojnega dela v Svobodah 2a oddajo je 30. december 1960 Petelinčka«, Josipa Ribičiča »Raz- sanizirala Zveza prijateljev mla- filmsko-vzgojno delo in torej na- 7atl, sorodni organizaciji v istem jn prosvetnih društvih prijetno in prepričani smo, da bomo s po- bita hajka« in slikanica za naj- .j11® Slovenije, velikega pomena še filmske krožke in klube, smo „ralu za Prevoz z avtomobilom presenetilo, pa vendarle dobro slanimi prispevki naše zbirke lah- mlajše. Pomembno delo, ki razo- kila tudi odločitev za natisk prosili za pomoč pri tej zvezni , dinarjev za prevoženi kilome- vemo, da je enoletno delo šele ko pomembno razširili in oboga- deva vsa fašistična grozodejstva iN6 Poljudne zgodovine filmske ustanovi. Odgovor je bil negati- ter, med.am pa tovariši, ki skrbe prvi korak v razgibano in načrt- fjj), prav tako se pripravljamo na med vojno, pa sta pravkar izšla motnosti v naši državi itd. To- ven in Jugoslovanska kinoteka . kinematograf, ze nekaj le no filmsko-vzgojno dejavnost. V jubilejno leto 1961, dvajsetletni- k i-n K- del knjige »Nurnberški vse te kvalitetne akcije so bili je dosledno odklanjala vse naše ?elai° Popolnoma brezplačno m enem letu smo si nabrali mnogo co prvih začetkov naše revoluci- proces« nemških publicistov Joe je posamični koraki, ki so ostali prošnje, da našim krožkom in žrtvujejo za redno delovanje ki- izkušenj, predvsem pa živo ob- je. izdali bomo nekaj izrednih J- Keydeckerja in J. Leeba. „ j. ak manj izolirani in niso klubom vsaj od časa do časa nematograia ne samo svoj pro- čutili, kje so pomanjkljivosti, kje publikacij slovenskih in jugoslo- Razen knjig izdaja zavod tudi 7 .! v širino. Zaledje v organi- pošlje kakšne pomembnejše in Sj1 cas> -cmvec tudi las.na mate- bomo morali dopolnjevati meto- vanskih avtorjev, ki bodo obrav- mesečno revijo »Borec«, ki ima vna terenu je filmsko- za razvoj filmske umetnosti po- rialna sreas.va. Izvedli smo so- de in sredstva, kje bomo morali navale začetno obdobje vstaje, preko 7000 naročnikov, nudi pa uJTo delo dobilo šele v Svo- membne filme, ki jih ima v svo- ^azTle5:’f}° strog pregled celotnega za vsako ceno rešiti nekatere Sistematično • bomo v naših izda- tudi kvalitetne reprodukcije do- odah in prosvetnih društvih, ki jih arhivih. Odgovor, ki smo ga ronc‘a fibnov na ozzem traku kj ključne probleme, ki so nas v le- jab zajeu tudi vsa večja končen- mačih in tujih slikarjev, original- f° za letošnje delovno leto vsaj venomer prejemali, je bil - če na razpolago pri naših disun- tosnjem letu nekajkrat krepko tracijska taborišča ^ ljubljanskem okraju (in delo- blago rečem — sofistično izgovar- bucijah, opremili izbrane filme s zavrli v bolj poglobljenem delu v nekaterih drugih okrajih) janje, češ da oni smejo prikazo- analizami in ostalimi Mislimo predvsem na problem gura 0 celjskem Piskru, priprav- predsednika Tita in zastavila načrtno filmsko-vzgojno vati kinotečne filme samo v dvo- Podatki Zopet nap je ejavnost in jo snreiela za del ranah, ki so last Jugoslovanske Penaagalo z vekkim r: tudi tu kinotečnih filmov, na problem te j0 sprejela za del ranah, ki so last Jugoslovanske Pomagalo z vemum razumeva- meljne filmske literature, na °jega rednega dela. To je tudi kinoteke. Hkrati pa lahko našte- N6™ s^0^®ns^0 podjetje »Vesna usposabljanje kadrov itd. povsem umljivo, kajti če so si jemo vrsto rednih kinematogra- film«, medtem ko z, ostalimi di- VITKO MUSEK vno Svobode in prosvetna dru- fov, katere je Jugoslovanska ki- stributivnimi pcdjpji nismo mo-zastavila za eno izmed svo- noteka — podobno kot ostale di- rcsia vprašanja znosne na- tri domače ne grafike, kipe in slike s parti-kaznilnice. O teh ie že izšla bro- zanskimi in drugimi motivi, slike znamenitih Ijamo pa spomine iz taborišča partizanskih krajev ter predmete Auschrvitz, ki jih je napisala Jo- za likovno in dekorativno opre-žica Veble-Hodnikova. Posebno mo stanovanj in poslovnih pro-skrh bomo posvetili tudi izdajam štorov. , -ms osnovnih nalog estetsko vzgo- stribucije — oskrbovala s svojimi Jemmne za izposojene filme. Ni ovir za delo programskih svetov jo naših ljudi, potem seveda niso kinotečnimi filmi. Medtem ko ^ogla mimo filma, ki ima izmed imajo v drugih deželah, n, pr. v seh umetnosti danes na našega Franciji, v Italiji, na Poljskem loveka največji vpliv. itd., filmski krožki in klubi pri o , svojih kinotekah na razpolago Smatramo, da programska po- ^minarji, krožki, klubi... vsa pomembnejša filmska dela, Utika v redni kinematografski r , . smo bili mi že v prvi fazi de)a mreži ne more in ne sme biti od- ... ni Julija smo v Kopru iz- za ta dragoceni fond prikrajšani, visna od enega samega človeka, «Ui enotedenski filmski šemi- kakor da Jugoslovanska kinoteka se pravi od upravnika kinema-ar. ker smo smatrali, da mora- ni zvezna ustanova, ki mora slu- tografa, kakor je to večinoma še mo najprej dobiti kader ljudi, ki žiti filmsko-vzgojnemu delu. Za- P« nas praksa. Zakon o filmu je l!!ll!i!lll!llll!l!lllllllll!i!llllll!l!l!l!llll!l!l!l!!fl!l!l!ll!l!llllllilll!lllll!!l||||l!lil!llll|||||!l!ll!lllll!llllllllllll!lilllllN PRVI ENAKOPRAVNI KOPRODUKCIJSK1 FILM Cvet na bodeči žici Temnopolti, temperamentni »Buono! Dobi o!« prinesla ozdravljenje. Pa tudi po- film zanima, kader ljudi, ki to smo se obrnili na podjetje za predvidel, naj vodijo programsko Gino Pontecorvo z rahlo zasanja- Ali poznate Suzan Strasberg? koro “ v smrti šibkega telesa na kodo pripravljeni -in tudi spo- Promet s filmi »Vesna« v Ljub- politiko v kinematografih druž- nimi očmj je dvignil roke Ne, Seveda saj to je bsta ljubka de- taboriščnih žicah, v katerih je bil sobni voditi filmsko-vzgojno delo U3™- u nam ie dal° za minimal- beni organi, programski sveti, da bi se vdal, temveč da bi se s !dica iz Piknika«! Znana Anna električni tok. Zato, da bi dru- v društvih Conmv rvHna- no izposojnino na razpolago ves Ker je lepo število rednih kine- ploho besed ubranil intervjuja. Frank, ki na Broadwavu že dve Si lahko pobegnili. »Kapo« Nicole Chopina ... Ss* - re“ rsue„.sSv'e;wu61’ “gre te«ie ■p't m,tK u ie vasss b»:vwx turi »»“»sssrs.sts ‘»■'Iti. ^“'^“Slnr^aeiSencCT »Filmski razdedl« efmolS, “^programsko11 porakJ “mnoto^S SS?1 Snemalec AMrsanrlor Sekulo- loprskeg, .Umakaga »rnmaria »F.Imsk, razgled.« _ Z^***-*^ S^ooSat “ P°gumno in predvsem z veseljem Filmska komisija pri Okraj- dovolj snovi in konkretne opore jg sama po sebi mno^o težja gl^ščini med tajnico in Suzano, io povedni, zagrabila za delo. V Svobodah ih nemv svetu Svobod in prosvetnih v rednih analizah vseh novih Množica statistov... Ideja? Kaj Tako seveda tudi v — aren«, Prosvetnih društvih Liouvun na terenu so „ „ _ ^vu* ,» v*^*** ***,****^***. začeli ustanavliati nrvp fiimsk-p Pa ie začela reševati problem ii- stributivna podjetja, da je danes Sprememba v psihi dekleta. Nje- »Film mi je zelo všeč. Anna smo s partnerjem enakopravni, krožke in filmske klube Pore terature- v ciklostilni tehniki je že nesprejemljiv izgovor, da na- na velika nesreča v strašnem Frank v drugačni obleki... Vaši »Lovčen film« in »Vidas« iz Ri- kod so šli v V,. .one' začela izdajati materiale, ki naj črtne programske politike ni mo- okolju... Ali to zadostuje? ljudje? Zelo rada jih imam... ma. Kamera, scenografija Alek- dali TVVK..J86 malce _““3e ™ 50 pomagajo filmskim krožkom ' ’•* društev v ljubljanskem okraju filmov, ki jih uvažajo naša di- hočemo povedati s" tem' filmom? smer- _ 1 ¥ _ t _ V . 1 i * f, 4-Y*t t 14-1 *t T*f> rt t-t 4 rt 4- 4rt ^1 .» J __ _ « *»t " ’ nasprotno »Napišite, da je to naš prvi koprodukcijski film, v katerem „ , , —, in ?»če voditi, češ da programski ^ .. . Samo, ko bi se že enkrat lahko sandra Miloviča, tudi organizaci- film vn? ,^0 Za ustanavljanje klubom v dveh zbirkah — v sveti sploh nič ne vedo o filmih, , “ 1 odpočila, se naspala...« ja je v naših rokah. Naši igralci mskih klubov na šolah ter ta- Filmskem priročniku in v Film- ki jih distribucije ponujajo kine- ’ Da to je židovsko dekle Edith. nastoPai° od drugega do šestega f.zacek zajemati mladino, ki je skih listih (analize pomembnej- matografom. Tam, kjer so do- »Hvala.« jz padza ob klavirju je sanjala rnesta v moških, od drugega do v filmsko-vzgojnem delu posebno ših filmskih del). Prav tako je ta umeli, da so programski sveti iz- Dovolj razloga za prošnjo. Bi- 0 vei;ki iepoti življenja. Chopin P®teSa v ženskih vlogah. Mirjana zanimiva in pomembna Če ho- komisija posredovala predavate- redno pomemben družbeni organ, lo je že pozno. Obrisi koncentra- p0tem pa je prišla vojna naci- Nikolič, Dirjana Dojič, Mira Di- cemo namreč odnos do filma kte kadar je bilo to potrebno, ki mora usmerjati del kulturnega cijskega taborišča so bili podobni 8tična vojna Po zaslugi nekega nulov,ič. Šenka Sokolovič ... Dra- Pravilno oblikovati in torei za- ^feni ak^fi 86 Je pridružil tudi življenja v kraju, so se rezultati pošasti, ki nekje v svojem nevid- zdravnika ni končala v kremato- ?,onairT F5;b:C IvarE J°v.aš’ Rali' Pri mi a- • ^ praV ranih Priročnikih analize filmov smo, da morajo ravno kinemato- Čas se je vlekel v mrzlično ne- je dvignilo do »kapa«', nadzornice delovnega vzdušja vse v redu... linM Danes delujejo v in materiale za predavanja iz grafi Svobod in prosvetnih dru- strpnost. Ljudem od filma ne cve- izčrpanih suženj. S korobačem v cftrllna f11™3 j.e gotova, nazad- krn^iifntl5:ei? • okraju že filmski področja filmske umetnosti. Po- štev postati nosilci pomembne tejo rožice, seveda tudi ne film- roid je postala valpet svojih ese- ^ 8e neka.i prizorov v Parizu.« “'rbovljah, sebno važen korak pa je bil na- kulturne funkcije kinematografa ski junakinji, nežni, zasanjani sovskih gospodarjev. Hliniti je Za nami so gomile senc v pro- Zagorju, rejen s sklepom, da začne Pro- v kraju. Suzani Strasberg, ki že ne vem bjio treba tudi ljubezen do nem- gastih haljah za bodečo žico. Me- ,JJvraju ze nunski področja filmske umetnosti. Po- štev posiau nosuci pomemone icju rožice, seveda tuai ne mm- roki je postala valpet svojih 7S . v Ljubljani, Trbovljah, sebno važen korak pa je bil na- kulturne funkcije kinematografa ski junakinji, nežni, zasanjani sovskih gospodarjev. Hliniti je IvanrVr ’ Ki!°ycu Pri Zagorju, rejen s sklepom, da začne Pro- v kraju. Suzani Strasberg, ki že ne vem tujo treba tudi ljubez' gon.cl’ Vidmu-Dobrem svetni servis izdajati dvomesečno Ta misel nas je vodila, ko katerikrat po vrsti jemlje v na- škega oficirja Karla. Za rešitev sto pod Banjico migota v soju lu-gori TaStniku, Ko^eviu> Višnji revijo »Filmski razgledi«. Ta je smo sklenili prav v okviru teh ročie črnega taboriščnega mačka golega življenja. Potem pa je pri- či. Zaradi te luči se je treba kdaj skn _se ^Pridružujeta prevzela skrb za objavo snovi, ki kinematografov ustanoviti film- in §re iz barake. Samo to... gel Saša (Terzief, nosilec glavne Pa kda.i spomniti strahot, ki so s Z vzdihom olajšanja je Ponte- vloge v »Sleparju«), ruski ujet- ostale v temi za nami... smo corvo nazadnje dejal: nik. Razcvetela se je ljubezen in BRUNO BEGOVIČ ska M k pnuruzujeta mm- prevzela skrb za objavo snovi, ki kinematografov ustanoviti filn ni,: /uka v Breznici pri Zirov- naj pomagajo filmskim krožkom ska gledališča. V sodelovanju ln v Vidmu-Krškem. .... ... -. .. in klubom pri delu. podjetjem »Vesna film« OBSERVATORIJ PRI BRESTOVIKU Pojave na soncu in drugih telesih v vesolju opazujejo znanstveniki s teleskopi, ki so nameščeni v astronomskih observatorijih. Med mnogimi observatoriji, raztresenimi po vsem svetu, je tudi observatorij na Skalnatem vrhu na Češkem v vi-sini 1750 m (slika zgoraj). Podatke o jakosti in spremembah sončnih peg, ki jih ‘ zasleduje znanstvenik s pomočjo teleskopa (slika spodaj), pošiljajo vsak dan v Ziirich, kjer je svetovni center za proučevanje sončne aktivnosti. Kakih 30 km od Beograda, ob cesti proti Smederevu, stoji pri vasi Brestoviku poslopje zartimi-ve znanstvene ustanove. Na vzpetini so zgradili nekaj stavb. S tistega kraja je lep razgled po Donavi, ki teče pod pobočjem. Tam je naš edini geo-magnetski observatorij. Ko so pred tremi leti gradili poslopja za to znanstveno ustanovo, so Usti pisali o zidanju čudne hiše brez žebljev, brez opeke, kamna in armiranega betona. Pri vsem je bilo nekaj resnice. Preden so začeli graditi geo-magnetski observatorij, so morali dobro proučiti vse pogoje, ki so nujni za delo bodoče ustanove. Prebivalci iz okolice so se vpraševali, zakaj s0 izbrali prav vzpetino »Karaulo«. Tega sklepa projektanti niso sprejeli kar tako ali zaradi le' pega razgleda. Potem ko so pregledali zemljišče P° vsej Jugoslaviji, so se odločili, da bodo stala P°j slopja geomagnetskega observatorija v okohcl Grocke, ker ima tam zemljišče ustrezno geološk0 sestavo, ker ni v bližini rudnikov — razen preniO' govnikov — in ker so sorazmerno daleč industrij' ska središča in naprave, ki obratujejo na i®*0' smerni tok. Observatorij je začel delovati meseca decembra 195?. ŽIVLJENJE na drugih planetih? Prvi geomagnetski observatorij v naši deželi je začel po srečnem naključju znanstveno delovati v pomembnem časovnem obdobju. Od prvega julija do prvega novembra 1958 je trajaio tako imenovano mednarodno geofizikalno leto. V osemnajstih mesecih je nad 5000 znanstvenikov iz 60 dežel proučevalo dotlej neraziskane pojave na Zemlji. Razvozlati so skušali odnos med Soncem in Zemljo, vpliv sprememb na Soncu na naš planet in še številne druge pojave, s katerimi se ukvarja znanost že več sto let. Zemeljski magnetizem je pojav, ki ga proučujejo znanstveniki vsega sveta. Znana je lastnost magnetne igle, da zavzema v prostoru določen položaj, če se prosto vrti okoli navpične osi. Ta položaj dokazuje navzočnost in smer magnetnih sil. Geomagnetski observatoriji že desetletja proučujejo lastnosti geomagnet-nega polja, ki obdaja Zemljo, pa tudi njegovo jakost in razsežnost izven območja našega planeta. Dosedanja spoznanja o geografskih značilnostih geomagnetnega polja so rezultat meritev na kopnem, v morju in v zraku. Najnovejše raziskave z raketami in s sateliti posredujejo — in bodo še posredovale — podatke o geomagnetnem polju na tistih delih zemeljski atmosfere, koder letijo. Nestrokovnjak bo laže razumel, če rečemo, da skuša geomagnetski observatorij skupno z drugim 130 stalnimi in občasnimi observatoriji po svetu določiti jakost zemeljskega magnetnega polja in da nenehno beleži njegove spremembe. Končni cilj sodelavcev observatorija pri Brestoviku: izdelava geo-maghetnega zemljevida Jugoslavije. »Sod brez dna« Geomagnetski zemljevidi so velikega pomena za letalstvo in pomorsko Najbolj nenavaden poskus, ki so ga doslej napravili znanstve- Drake sta naravnala parabolično anteno radijskega teleskopa proti zvezdi Tau Seti ali Epsilon Eridami (natančno še ni znano) z namenom, da bi odkrila morebitne signale, ki jih pošiljajo prebivalci planetov v okolici teh zvezd. Tako se je začel uresničevati načrt OZMA — beseda označuje ime kraljice iz znanstvene fantazije, ki vlada v kraljevini OZ nekje v vesolju — po katerem bi z radioteleskopi pregledali vse vesolje in ugotovili, ali ni kje umetnih signalov, ki jih pošiljajo razumna bitja iz vesolja. Ti poskusi so mogoči zaradi odkritja, ki je uspelo leta 1945 mlademu nizozemskemu astrofiziku Van de Hal-stu. Njegovi računi so pokazali, da oddajajo vodikovi atomi, ki jih je mnogo v medzvezdnem prostoru, signale na ultrakratkih valovnih dolžinah 21 cm. Ker znanost dobro pozna obliko, življenje in hitrost gibanja naše Rimske ceste, je ugotovila, da je po hitrosti gibanja vodikovih signalov na valovni dolžini 21 cm mogoče natančno izračunati njihovo oddaljenost od Zemlje. Tako so dobili zemljevide nevidnih oblakov vesoljskega vodika, izračunali razsežnost Rimske ceste, preiskali prostranstva med galaktikami, odkrili trčenje dveh oddaljenih galaktik in prestregli signale z najbolj oddaljenih koncev vesoljstva, ki so potovali do nas več milijard svetlobnih let. Zato menita ameriška radioastronoma, da bi razumna bitja iz vesolja lahko oddajala umetne signale prav na valovni dolžini nevtralnega vodika. Najnovejša odkritja strokovnjakov za astrometrijo Helmberga, van de Čampa in Schlesingerja so potrdila pravilnost domneve o obstoju razumnih bitij v vesolju. Samo v naši Rimski cesti je okoli 200 milijard zvezd, doslej pa so našteli okoli milijon galaktik, podobnih naši. Če vemo, da je življenje na enem, verjetno pa tudi na dveh izmed devetih planetov našega sončnega sistema (Zemlja in Mars), je upravičena domneva, da obstaja življenje na mnogih izmed tisoč milijard drugih planetov. Po mnenju prof. Manzela, direktorja harvardske zvezdarne, mora biti človeško, pa tudi drugo življenje na milijonih nebesnih teles v vesolju. Verjetno so tudi na drugih planetih tako pametna bitja, kot je van de Halst, in bi jim prišlo na misel, da bi uporabila atome nevtralnega vodika z valovno dolžino 21 cm ter bi po njih vzdrževala zveze z drugimi svetovi. Spričo tega bomo nedvomno kmalu prestregli umetne signale iz vesolja, sklepajo ameriški radioastronomi. Žal pa so zve-, zde, s katerih planetov bi lahko pričakovali umetne signale, oddaljene od nas 10 do 20 svetlobnih let. Signalov z bližnjih zvezd ne bi mogli ugotoviti v zmešnjavi vesoljskih šumov. Med zvezdami, ki so oddaljene 10 do 20 svetlobnih let, je samo sedem takih, ki so približno enako stare in imajo podobno svetlobno moč kot naše Sonce, štiri izmed njih pa so dovolj daleč, da bi lahko segli do nas povsem jasni signali. V najboljšem položaju sta omenjeni zvezdi Tau Seti in Epsilon Eridani, zato sta astronoma iz Green Banka usmerila proti njima radioteleskop. Podobna naprava v Jodrell Banku, ki ima 80 m premera, bo še primernejša za vesoljske razgovore. Se boljše rezultate si obetajo od radioteleskopa Sugar Grove, ki ima 200 m premera, nedavno pa so dogradili tudi velikanski teleskop univerze Cornell v Portoricu, ki ima nad 300 m premera in jakost 2,5 milijona vatov. Zdaj ga montirajo. Kako zelo občutljivi so ti novi pripomočki, naj ponazori sposobnost majhnega radijskega potresomera v švicarskih Alpah, ki zaznamuje najmanjše premike plime in oseke v Gaskonjskem zalivu, torej na razdaljo 500 km. taeijo potreben kompas, je nujno potrebno znanje o tako imenovani magnetni deklinaciji (o magnetnih spremembah) določenega področja. Geomagnetski zemljevidi in drugi podatki, ki jih posredujejo področne geomagnetne meritve, koristijo fizikom, včasih pa tudi nakazujejo možnosti in potrebe za nadaljnje raziskave. Slaba stran — ali pa morda poseben mik — tega dela je, da so zemljevidi, grobo rečeno, ->sodi brez dna«. Niso stalni. Sestavljajo jih za določen trenutek v času, za določeno dobo, ker se geomagnetno polje nenehno in neenakomerno spreminja. Geomagnetski observatorij pri Beogradu naj bi posredoval vse elemente, da bi s specialnimi aparati in raziskavami dobili podatke, veljavne za določeno časovno obdobje. Naprave tega observatorija sežejo 500 km daleč. Magnetski observatoriji — tako tudi naš — zaznamujejo po navadi tri elemente zemeljskega magnetnega polja: deklina-cijo (kot, ki ga kompasna igla oklepa s smerjo geomagnetnega severa), inkli-nacijo (naklon magnetne igle proti horizontali) in horizontalno magnetno silo na določenem mestu. Z združitvijo točk, na katerih imajo ti elementi isto vrednost, nastane slika zemeljskega magnetnega polja oziroma geomagnetni zemljevid. »Absolutna« in »variacijska« hišica Znanstveni sodelavci observatorija pri Brestoviku so ponosni na to svojo ustanovo in na njene aparate, o rezultatih svojega dela pa bolj malo govorijo. Doslej so premerili magnetizem v vseh delih naše dežele. Preostal je le še pas v Primorju, to pa bodo opravile njihove ekipe letošnje poletje. Če jih kdo po. naključju obišče, mu prav radi razkažejo observatorij. Z zadovoljstvom povedo, da imajo eno najboljših strokovnih knjižnic na svetu. Gostje se najbolj zanimajo za njihova dva paviljona, v katerih opravljajo tako imenovane variacijske in absolutne meritve zemeljskega magnetizma. Za laika je zanimiva »-variacij-ska« hišica. Na zunaj je nenavadna, saj je skoraj vsa v zemlji. Meter ali dva nad zemljo se dviga njena svetla streha iz nekakšne kromirane litine. Znotraj je tema. Vse zaprto, tiho. Stene niso iz opeke, temveč so izdelane iz plutovine in zalite s smolo. Izogibali so se tudi žebljev, celo medeninastih. Ob vhodu piše, da je kajenje prepovedano. Hišica je nekoč že pogorela. Vnela se je zaradi acetonskih hlapov. Ogenj se je širil nenavadno naglo, na srečo pa takrat še ni bilo v njej dragocenih instrumentov. Le po površini je razpokalo široko marmornato ogrodje, na katerem stojijo instrumenti. Izredno natančni aparati morajo biti v prostoru s stalno temperaturo. Opazovalci enkrat dnevno zamenjajo trak, ki zaznamuje magnetne pojave. To delajo od zunaj, skozi odprtino na hodniku. Sonce, sonce .., Sodelavci te nenavadne znanstvene ustanove si prizadevajo, da bi gostu ponazorili preciznost instrumentov, s katerimi proučujejo magnetizem. Pokažejo, kako navaden ključ, ki velja za magnetičnega, obrne iglo na instrumentu v povsem drugo smer. Nič čudnega torej, če je treba pred vstopom v hišico odložiti vse predmete, ki bi lahko vplivali na delovanje instrumentov. Znanstveni sodelavci geomagnetskega observatorija radi pripovedujejo o svojem proučevanju. Tako povedo, da se geomagnetno polje počasi spreminja zaradi pojavov v zemeljski notranjosti, mnogo hitrejše pa so spremembe, ki nastajajo spričo pojavov izven zemlje, v gornjih plasteh zemeljskega ozračja ali pa izven njega. Zanesljivo vedo, da nastopajo te spremembe včasih le na polarnih področjih, včasih pa na vsej zemeljski obli hkrati. Po navadi se začno istočasno kot motnje v radijskih zvezah. To je posledica viharjev in sprememb v ionosferi, posledica močnejšega kozmičnega sevanja, ki ga pogosto spremlja polarni sij. Vzroke teh sprememb je treba iskati v pojavih na Soncu. Dve vrsti sončnega sevanja, tako imenovano valovno in korpuskularno, vplivata na spremembe v geomagnetnem polju na Zemlji. Zato imamo »mirne« nagnetne dneve in magnetne »viharje«. Domnevajo, da energija sončnega sevanja poraja vetrove in stopnjuje ionizacijo v gornjem delu ozračja. Vse to povzroči električne tokove, ki se kažejo v magnetnih spremembah, ugotovljenih na Zemlji. Tako lahko geomagnetski observatoriji posredujejo podatke o spremenljivih električnih tokovih v ionosferi. Iz te kratke ponazoritve medsebojne zveze med. pojavi na Soncu, v inonosferi in v geomagnetnem polju spoznamo tudi pomen podatkov geomagnetnih observatorijev pri dajanju podatkov za radijske napovedi. Znanost in praksa |ILAUU.,I. fF- ŠišžAi m Plastične verige Verige iz posebne plastične snovi so začeli izdelovati v Nemčiji. Strokovnjaki zatrjujejo. da so mnogo boljše kot železne Njihova posebna prednost je v tem, da niso občutljive za korozijo, da so odporne proti kislinam, ne prevajajo električnega toka in ne rožljajo pri uporabi. Aparat za ugotavljanje podzemeljskih votlin V ZDA so izdelali aparat, ki ugotavlja podzemeljske votline. Na vozičku z gumijastimi kolesi stoji zelo občutljiv instrument. Ce pelje ta voziček čez kraj, pod katerim so neznane votline, se na instrumentu pokažejo drugačni nihljaji. Kolo za vso družino V Nemčiji so začeli izdelovati »družinska« kolesa. Dva bicikla sta med seboj povezana, med njima pa je sedež za enega aAi dva otroka in za prtljago. Pedala so na skupni osi. tako da se enakomerno vrtijo. Največja avtomatična pošta V Detroitu so izročili namenu avtomat, ki razporedi 36.000 pisem na uro. Pisma potujejo po traku, ob katerem stoji dvajset nameščencev, ki berejo naslove in s pritiskom na gumb pošiljajo pisma v posebne celice. Brž ko je celica polna, se oglasi signalni zvonec. Ob tem tekočem traku je 279 celic, aparat pa avtomatično šteje sortirana pisma. Avtomatično kovanje jekla Britansko združenje za znanstvene raz iskave železa in jekla je pokazalo v laboratorijih v Shepfieldu avtomatično kovanje jekla po določenem programu. Kovala je stiskalnica, ki tehta 200 ton, upravljajo pa jo z elektroni. Manipulator določa podolžne, krožne in dvigalne gibe. Med kovanjem je deloval aparat, ki kontrolira program ter določa najvišje in najnižje meje pritiska na vsaki stopnji kovanja. Kontrolni aparat je s signali dajal stiskalnici ustrezna navodila. '7 IT A ATT IZUMI Gnij Krompir V drugi polovici prejšnjega stoietJa je živel v Hamburgu mlad zdravnik B°' bert Koch. Zdravniška praksa ga bi za' nimala tako zelo kot raziskave z miki'0' skopom, ki si ga Je s težavo preskrbel* Proučeval je alge in drobne živalce, kakršne je najti v močvirjih. Potem se 3e posvetil čudni bolezni, ki je razsajala med govedom. Delal je dolgo in P0^' pežljivo, nazadnje je le dosegel uspeh* Odkril je povzročitelja te živinske bo-lezni. Kot večinoma se je tudi to z£°" dilo po naključju. Koch se je spomnil r> n H TViiOvnc-lz-n-n in nnlnnSl w*ncQ 1}0* pod mikroskop ie položil kose mesa P!* ginulih živali, da bi proučil mikrobe, m potem tisto, kar bi videl, primerjal r mesom zdravih živali iste vrste. Mikrobe so videli že mnogi drugi znanstveniki tistega časa, vendar se n' nobeden izmed njih posebno zmenil *•?-nje. Ali so te drobcene palice živa i3™* ali pa le sestavina strjene krvi? Kocri pa je opazil, da so te čudne paličice le v krvi bolnih in poginulih živali. Pr’ zdravih jih ni našel. Ob tem se Je spet spomnil na nekaj novega: mikrobe _JC prenesel iz krvi bolnih v kri zdravih rivali. Za poskuse je uporabljal miši h1 podgane. S temi paličicami okužene nu-5i so kmalu poginile. V njihovih truc-lih je Koch našel iste nenavadne paličice. S tem pa še ni bil zadovoljen. Hotel je ugotoviti, kako te paličice rastejo-kako se množijo in razvijajo. V tekočino iz volovskega očesa je dal komaj viden delček tkiva mrtve podgane. Pr: temperaturi, ki je bila enaka telesni temperaturi živih podgan, so se paličice prosto razvijale, razen njih pa ie zasledil še druge mikrobe najrazličnejših oblik. Uspelo mu je Izločiti »svoje« mikrobe, ki jih je potem opazoval pod drobnogledom. Videl je, kako rastejo, kako se delijo na dvoje in kako nastaneta iz ene paličice dve. To svoje odkritje je posredoval Prijateljem po vsem znanstvenem svetu vendar je’ bil to šele začetek. Se marsikaj je moral storiti, preden mu je zares uspelo. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se je selil iz kraja v kraj. Sele po petih letih je prišel v Berlin in dobil delo v velikem laboratoriju. Tam je postal pravi lovec na mikrobe. Ze v začetku se je srečal z enim najbolj nevarnih mikrobov, s tistim, ki povzroče tuberkulozo. Vsak sedmi prebivalec takratne Evrope je umri za to bolezni)«- Iskanje mikrobov je bilo tiste čase splošna strast, ki je prevzela ne le zdravnike, kemike in biologe, temveč tudi razne mazače. Tako rekoč vsak dan so »odkrili« kakega novega povzročitelj« bolezni. Nekateri »strokovnjaki« so odkrivali »povzročitelje« vseh mogočih bolezni. Spričo teh sleparjev je bilo težko izoblikovati metodo za proučevanj« mikrobov zato so mnogi znanstveniki opustili delo, Koch pa je ubral svojo pot. Kultur« mikrobov, ki jih je poprej gojil, niso bile povsem primerne za proučevanje ker je osnova, na kateri so rasle, prekmalu zgnila in uničila sadove napornega dela, Koch je usmeri! vse svoje delo v iskanje podloge, ki bi mu zagotovila uspeh, Ta podloga ne bi smela hiti podobna raznim »juham«, ki jih ie prej pripravlja! in ki niso ustrezale mikrobom vseh vrst. Potreboval ie nekak da bi lahke gojil čiste kulture mikrobov. Doieo je iskal: verjetno hi mn to delo nikoli ne uspelo, če ne bi nekega dne spet D« golem naključju nečesa odkril. Zjutraj je našel na mizi gnil krompir. Hotel ga je vreči skozi okno. pa se nenadoma zbudile njegovo zanimanje raznobarvne lise na gnili površini. Domislil se je. da bi to nroufil pod mikroskopom. Na stekleno ploščico je dal košček gnilega kromniria. Pod mikroskopom j« opazil več mikrobov. Nekateri so bi'1 podolgovati, drugi zaviti, tretji svedrasti. Sodil je. da bi bilo mogoče krompir uporabiti pri poskusih. Poskusi so kmalu notrdill njegove domnevo, To odkritje mu je kasneje nrecei oripnrooglo pri iskanju bacila tuberkuloze. Proučeval le bacile, jih barval z modro barvo in miši oknževal z obolelim tkivom. Mikroskop kot njegov najvestojši sodelavec mu ie nazadnje posredoval V okuženih živalih nove. vijugaste bacile. To so bili bacili najboli nevarne bolezni njegovega stoletja — tuberkuloze. Od tod tudi ime »Kochov bacil«. Velika družina hi matere in tri hčere državne prvakinje Večer g, -^cj. na Gradisovem keglji- uslužbenka, hči Irena Kaločaj, u- Tekmovanje ekip na žen- 21 let, poročena, zobni asistent. . ern kegljaškem državnem or- Razen tega igra v naši ekipi tudi 31-letna Marija Grujin, go- - kegljaškem državnem pr enstvu je zaključeno. Veselje razočaranje, vse se meša med j “oj, Pri mizi je zbrana velika fužina, tri matere in tri hčere, °g njih se gnete mnogo ob- ekipa — je posta- Snovalcev, zakaj ta , iz Zrenjanina -državni prvak. Novinarska beležnica je to-upravičeno postala aktualen l^Vizh, Kdo bo govoril? Odkrile so se — najstarejša med Jtini, kapetan ekipe Mara rsky, -pa ima vsa »pooblastila«. “•Zanima vas torej, kaj sploh Predstavlja kratica imena naše-kluba?« To pravzaprav ni ^‘uh, toda DVD — Dobrovoljno atrogasno društvo — ima svo-1® kegljaško sekcijo. Le-ta ima r'* moške ekipe, torej 30 čla-in eno žensko z 10 članica-/"■ Poleg tega imamo v svojih rstah še precej mladincev in p®fo pionirjev, ki zelo radi ke-»bajo,« je rade volje pripove-novaia simpatična Mara. “Kako pa je sploh prišlo do a«šne družinske razporeditve v aši ženski ekipi, kar je zares "no zanimivo?« "Naš gasilski dom je precej ^eliko poslopje, kjer so prostori 2a gasilsko društvo, 20 stano-^anj, spodaj je pa zgrajeno avostezno kegljišče. Naši možje s° začeli vse pogosteje odhajati spodinja, kateri smo letos najbolj hvaležne, saj nam je s svojim odličnim rezultatom v veliki meri priborila naslov državnih prvakinj.« »Vidimo, da se med seboj zelo razumete in da vam je to tudi precej pripomoglo k uspehu. Pa vendar — ali je med vami tudi kaj rivalitete?« Brž so se oglasile hčere: »Na vsak način — mlade se ne damo. Vedno hočemo prekositi svoje matere!« Pa se je oglasila nasprotna stranka: »Tudi nie nočemo popustiti, čeprav privoščimo svojim otrokom boljše rezultate, takšno prijetno rivalstvo pa nas samo izpodbuja k boljšim uspehom.« »Letošnjega uspeha, kot vidimo, ste torej zelo vesele. Ali pa ste se ga z gotovostjo tudi nadejale?« »Zares, srečne smo,« je bil odgovor. »Z željo, da bi postale prvakinje smo/ tudi prispele v Ljubljano. Konkurenca pa je bila zelo huda.« Takšen je bil naš razgovor z novimi državnimi prvakinjami. OKUPIRANE LJUBLJANE TRIKRAT ZLATO ZA JESENIČANE Nojmlajša Uonka Kttroly | "ČgSt&ČZgŠS, »"istarejšd Senika Hngy | ^ Postalo dolgčas. Hotele smo ?? prepričati, kaj je na keglji- _ _ cu tak° lepega, da naši možje pa ^“pravTe med “njima ^eziv,jo na njem ves. prosti lp:t ra2like. Zanimivo ie še '-as. Odločile smo se, da posku- Obe sta iz Zrenjanina, obe druži v prijateljstvu kegljaški -----v je med njima 38 let razlike. Zanimivo je še to, da ena od njiju keglja komaj dve leti, druga pa celih 40 let. Pričeli sta torej obe s 15. letom starosti. Ilonka Karoly je bila torej letos najmlajša udeleženka državnega prvenstva. To drobno dekletce se je pogumno posta- Snho s kegljanjem še me. Tako 56 je začelo. Sestavile smo eki-dobile na razpolago stezi za jadbo enkrat na teden in že '^to leto zasedle drugo mesto na rePubliškem prvenstvu Srbije, !*a državnem prvenstvu pa smo pete. Seveda so tudi naši ,, , . , . T>ci pokazali veliko smisla za ^0 na stezo m pokazalo zelo Sijanje in tako smo morale !eP s^= Pr' lučajih. g p« fključiti v ekipo še svoje hčer- « tudi zadovoljiv rezultat 384 *e- Sledili so naslednji uspehi; kegljev. leta 1957 tretje mesto v državi, Sarika Nagy je stara 55 let. Naslednje leto prvakinje, leta pa keglja že 40 let. Kljub le-spet tretje in letos ponov- tom je bila zelo živahna in pri-no prvakinje. Tega smo zares znati ji moramo, da se je od-vesele. Povem naj še, da lično uveljavila, saj je na pr-^ v naši sekciji mešana pionir- venstvu posameznic s 407 keglji aka ekipa, iz katere so izšle na- zmešala račune marsikateri še najmlajše tekmovalke.« tekmovalki ter se uvrstila na “Zanima nas torej ta va.š častno 6. mesto. V ekipnem S3 Na Jesenicah, v ozki dolini med Mežaklio in Golico 1 je le malo svežega zraka in toplega ter blagodejnega | sonca, toda mnogo več prahu, dima in ropota. Zato de-§ lovni ljudje v tem našem industrijskem centru čutijo 1 veliko življenjsko potrebo, da se po napornem delu ~ razvedre in naužijejo novih svežih moči. Vključujejo se v aktivno delo vseh mogočih telesnovzgojnih m športnih organizacij. Iz vrst jeseniških železarjev se rekrutirajo najboljši alpinisti ter nadvse požrtvovalni gorski reševalci, lepo število je tudi tabornikov, še mnogo več pa športnikov, ki so vključeni v 14 samostojnih sekcij in klubov športnega društva. Uspešno in zmagovito so se Jeseničani ponovno zmagovalci, g jeseniški športniki udeležili tudi prvega Partizanskega pohoda ob žici okupirane Ljubljane. Na 32 km dolgi progi so bili med 60 petčlanskimi ekipami zmagoviti. Ta uspeh je pozneje navdušil še druge športne in te-lesnovzgojne delavce ne samo na Jesenicah temveč tudi v Žirovnici, Gorjah in drugih vaseh in krajih jeseniške občine. Drugi Partizanski pohod ob žici okupirane Ljubljane, ki se je vršil 11. maja 1958 je bil še bolj uspešen za najboljšo jeseniško ekipo, ki so jo sestavljali sicer stari toda prekaljeni smučarski olimpijci in planinci. In spet so bili med nastopajočimi tik za njimi na častnem drugem mestu pa mlajši in veliko obetajoči strelci iz Žirovnice. Na častna mesta so se v tem letu uvrstili tudi smučarji iz Gorij. Opogumljeni z dvema uspehoma so se pojavili jeseniški športniki v Ljubljani na startu tudi 10: maja 1959 leta. Sicer niso veliko upali na uspeh, kajti borba za prva mesta med skoro tisočimi ekipami je zahtevala dolgotrajnega in načrtnega treninga in popolnega obvladanja vseh psihičnih in fizičnih naporov. Jeseniške ekipe so se pojavile na startu v vseh kategorijah, tekmovali so mladinci in člani, žal pa Jesenice vse do se- daj niso bile v stanju pripraviti niti ene ženske ekipe. Jeseniški dvakrat zmagoviti športniki s§ lansko leto tekmovali v starostnem razredu in ponovno osvojili zlato. Letos praznuje Ljubljana, 15-letnico osvoboditve. Tako kot vsako leto bodo mišičasta telesa športnikov spletla pisan venec okoli herojskega mesta, kot simbol na bodečo žico in betonske bunkerje s katerimi je okupator v času osvobodilne borbe spremenil Ljubljano v taborišče. Letos bo četrti Partizanski pohod ob žici okupirane Ljub-lajne še mnogo večja športna manifestacija kot samo praznik slovenskih športnikov in telesnovzgojnih delavcev, tega pohoda se bodo udeležile tudi številne ekipe iz drugih bratskih republik. Na Jesenicah so priprave v polnem teku. Poleg trikratnih zmagovalcev bomo letos videli na startu še druge jeseniške ekipe, ki jih bodo sestavili taborniki, planinci, gasilci, športniki vseh mogočih zvrsti, člani ZB, ZROJ, obvezniki predvoja-ške vzgoje, strelci, mladinke in mladinci. Pravočasne priprave so najboljše jamstvo za uspeh in ugoden plašni . Petnajsto obletnico osvoboditve bodo na četrtem Partizanskem pohodu ob žici okupirane Ljubljane počastile številne ekipe z Jesenic, Javornika, Žirovnice, Gorij, Mojstrane in Kranjske gore, ki se bodo v plemeniti borbi tovarištva borile s številnimi drugimi za čim častnejšo uvrstitev na prva — zmagujoča mesta. ^fužinski sestav. “Naša ekipa je takšna: Er-**y Mara, stara 47 let, gospodinja, hči Gorinka, stara 17 let dijakinja VI. gimnazije. Karoly jkttika, 38 let, gospodinja, hči fjonka, 17 let, vajenka v čevljarski stroki, Kazi Ana, 42 let. tekmovanju pa je najzaslužnejša za dostojen uspeh svojega kluba Zanatlije, saj je dosegla 399 kegljev. Dejala nam je, da ne namerava še zlepa odnehati, čestita pa najmlajšim tekmo- valkam, ki so bro uveljavile. se letos zelo do- JE -DRUŽINSKA EKIPA- DVD IZ ZRENJANINA - TRI MATERE IN RI HČERE - OD LEVE PROTI DESNI: GORANKA ERSKY, MARA ER kv (Kapetan ekipe), irena kaločaj (lanska državna prva klNJA), ANA KAZI ILONKA KAROLV ML.. ILONKA KAROLV ST. 500 tekmovalcev v Novi Gorici Na športnih tekmovanjih železničarjev v počastitev 15. aprila, dneva železničarjev in 40. obletnice velikega štrajka železničarjev in brodarjev je v Novi Gorici od 3. do 17. aprila sodelovalo 500 tekmovalcev. S tem jim je uspelo razgibati športno udejstvovanje med člani železniških in tudi drugih kolektivov. Tekmovanja so pritegnila tudi lepo število gledalcev. 440 kegljev na Ravnah Sindikat Železarne Ravne na Koroškem je poklonil prehodni pokal za medobratno tekmovanje borbenih partij v kegljanju. V vsaki ekipi je deset tekmovalcev, nastopa pa 44. ekipi (440 tekmovalcev). Do sedaj je bilo odigrano prvo kolo: 1. Jeklarna III 298 kegljev, 2. Mehanična III 294 kegljev. 3. Mehanična I 278 kegljev. 4. Jeklarna I 271 kegljev. 5. MIS III 257 kegljev. V skupnem vodi ekonomska enota jeklarne z 3213 keglji pred sklopom energetskih obratov in toplo-predelovalnimi obrati. Danes se je začelo povratno kolo. in še brzotumir V nedeljo dne 10. 4. 1960 je bilo na Ravnah odigrano sindikalno ekipno brzoturnirsko šahovsko tekmovanje. Nastopilo le 11 ekip. in sicer: 5 ekip z Raven, 3 ekipe iz Sio-venjega Gradca. 2 ekipi iz Dravograda in ekipa iz Prevalj. Zal se tega turnirja niso udeležili tekmovalci iz Radelj ob Dravi Vsaka ekipa je štela po štiri tekmovalce. Zmagovalna ekipa ima MARIBORSKO SINDIKALNO pravico tekmovati na okrajnen sindikalnem tekmovanju. Tehnični rezultati: 1. Železarna Ravne I 34,5 točk, 2. Koroško gosp. podjetje Slov Gradec 33 točk, 3. ObLO Dravograd 39,5 točk, 4. ObLO Slovenj Gradec 27 točk 5. Tovarna meril Slov Gradec 23,5 točk. Tudi v Ptuju kegljajo Na asfaltnem) kegljišču ptujski Drave je v polnem teku sindikalno kegljaško prvenstvo ptujske skupine. Poleg znanih tekmovalcev nastopajo tudi začetniki, toda kljub temu je borba za vsak les ogorčena. Doslej je najboljša ekipa Mer kurja pred Avtoopremo, Tl dvi ekipi bosta sodelovali tudi na finalnem delu prvenstva mariborskega okraja. Prav tako je v polnem teku tudi namiznoteniško in strelsko prvenstvo iiitlilAlli OHO, lepo, lepo. Naši nogometni selektorji so zabeležili nov uspeh. 'Čeprav ji državna reprezentanca izgubila z Izraelom, pa so si sestavljalci vendar uradno zgovorili pravico, da smejo tudi v bodoče postavljati v ekipo sicer — zaradi prestopkov na klubskih tekmah — kaznovane nogometaše. Lačni žoge — tako upajo — bodo prav ti igralci lahko odločilno posegli v dogodke, denimo jutri v Atenah ... AHA, pa še ta. Vratar zagrebškega Dinama Irovič je pred pomembnim ligaškim nastopom svojega nogometnega kolektiva v Titogradu ' nenadoma začutil bolečine v kolenu. Vsa zdravila niso pomagala in vratar je odbil, da bi odšel na pot. Namigoval je sicer, da bi bilo moč poškodbo pozdraviti s šopom tisočakov, ko pa klubsko vodsto ni kazalo razumevanja za tovrstno terapijo, pa je katko malo zahteval preklic medsebojne pogodbe. Vzoren športnik, kajne ... OHO, zmeraj bolj napeto. Gre za inkrimirano kvalifikacijsko odbojkarsko tekmo za vstop v zvezno ligo med mariborskim Branikom in Jedinstvom iz Brčkega, Zveza je določila nov termin zanjo, oba partnerja pa kar naprej protestirata. Mariborčani zato ker Jedinstvo baje 00 Jugoslaviji išče okrepitev, klub iz Brčkega pa zato. ker sodi. da je bil Branik kriv prekinitve prve tekme in bi bilo zato prav. da srečanje izgubi kar brez boja .... ' TAKIH NEDELJ Sl ŠE ŽELiM Špoil v slikah in besedi za športnike delovnih kolektivov v Mariboru OANES zvečer bodo imeli ljubitelji telovadbe spet enkrat priložnost prisostvovati veliki telovadni reviji, ki jo pri Reja tvd partizan narodni dom na gospodarskem razstavišču, kjer bo nastopilo tudi nekaj naSih vrhunskih telovadcev NAMIZNOTENIŠKO Končni vrstni red PRVENSTVO I. skupine: Elektro okolica 11 11 0 55:20 22 Prosveta 11 11 1 50:18 20 TAM H. 11 8 3 51:19 16 »Boris Kidrič« 11 8 3 47:25 16 Trgovci II. 11 7 4 40:33 14 Soča 11 6 5 39:29 12 Tiskarna I 11 6 5 42:32 12 Himo 11 4 7 23:39 6 Konstruktor 11 3 8 20:47 8 Metalna 11 2 9 29:49 4 Vigonka 11 1 10 15:50 2 PPS 11 0 11 5:55 0 Nedelja 17. aprila je bila za športnike mariborskih delovnih kolektivov in šol zelo pestra in zanimiva. Zaslugo za to ima brez dvoma Okrajni sindikalni svet Maribor, ki je s tem ponovno dokazal, da je njegova skrb za delovnega človeka usmerjena tudi na področje telesnokultur-ne dejavnosti, na področje zdravega in koristnega razvedrilu delovnih ljud'. V dopoldanskih urah je bil izveden orientacijski pohd, katerega se je udeležilo 45 ekip (10 ženskih in 35 moških) iž delovnih kolektivov, šol, JLA in partizanskih društev. V končno razvrstitev se je uvrstilo 30 ekip, ki so izpolnile vse pogoje razpisa in samega tek-movanja. To tekmovanje je služilo obenem tudi kot predpriprava za »Pohod ob žici okupirane Ljubljane«. Da bi celotna prireditev res kar najbolje uspela in dosegla svoj namen, je sklenil Okrajni sindikalni svet povabiti na zaključno svečanost nekatere naše najboljše športnike in športne novinarje, ki naj bi v živi besedi posredovali poslušalcem dogodke iz svojega športnega življenja. Večerno prireditev »Šport v sliki in besedi« je vodil tovariš Legat Stane ob sode-, lovanju in pomoči športnih novinarjev Marka Rožmana in Henrika Ubeleisa, prisostvoval pa jim je med drugimi tudi predstavnik republiškega Sveta sindikatov in predsednik Komisije za razvoj športa v delovnih kolektivih tov. Jakob Kvas. V veliki Unionski dvorani so se pred približno 700 hvaležnimi poslušalci zvrstili pred mikrofonom naši znani športniki Stanko Lorger, Janez Kocmur, Marjan Pečar, Albin Rogelj, Ančka Lubej, Branko Elzner in Cveto Pavčič. Poslušalci so z zanimanjem in navdušenim odobravanjem spremljali nastope posameznih športnikov, še posebno pa Stanka Lorgerja, junaka letošnje Planice Marjana Pečarja in Albina Roglja, ki je z vedrim športnim humorjem navdušil vse prisotne. Po nastopu športnikov je bila svečana podelitev nagrad dopoldanskim zmagovalcem, nakar je Marko Rožman izvedel športni kviz »Kaj veš o športu?«. Prireditev je bila zaključena z dvema športnima filmoma »I. slovenski festival telesne kulture« ter »Naši najboljši«. Želja vseh prisotnih ob zaključku te nadvse uspele prireditve je bila: »Takih prijetnih nedelj si še želimo!« Zenska je peljala voz nekaj metrov nazaj, nato pa ga je vrnila na prejšnje mesto snel^n^V013’" jC vesel° vzkliknna ?„-snela naočnike. Dolg pogled je premeril ntntnieeovi!hV« d0fheta’ Se Pomudil zlasti vrato Mn^ Iv0 '1 ramenih >n močnem \ ratu. iMorda bi njen pogled še dalje božal o!?1raz* b> ne bil oni v športni ob^ leki stopil pred Slobodana. »Ce ni dovolj,« je ponudil deset mark. »pa povejte!« * »Gospod, saj to je bila ...« »Dovolj je, dragi gospod,« je posegel vmes šofer in vzel bankovec. »V Kobienzu bova zvrnila vrček piva na zdravje vas in te lepe dame. Pojdiva, kolega!« Slobodanu ni ušel prezirljivi pogled, s katerim je mož v športni obleki ošinil grbastega šoferja, in nasmeh ženske, ki je bil namenjen njemu. Trenutek kasneje je limuzina zdrsnila mimo njiju. Ženska je dvignila v pozdrav prosto roko. »To ste naivni!« se je zasmejal šofer in stopil k tovornjaku. »Ta dva bi najraje pustil na cesti, če bi le bilo ponoči, vi pa ste Jima napravili uslugo in jima hočete podariti se teh deset mark . . . Dajte jih lepo v zep, potrebovali jih boste,« je dodal in vključil motor. »Kekli ste, da se bova v Kobienzu napila piva,« je ugovarjal Slobodan, »zdaj pa meni dajete teh deset mark.« »Seveda se ga bova, toda na moj račun. Za to piskavo marko tako ne dobiš ničesar razen jiiva.«. Človeček je pljunil skozi okno m dodal plin. »Prej ste me presenetili,« je pogledal^ Slobodana naravnost v oči. »Hudi-ka, dvajset let sem šofer, pa ne bi tako brz opazil okvare. In vi, ki ste tako spreten mehanik, si ne znate poiskati udobnejšega m hitrejšega prevoznega sredstva, kot je kolo!« se je zasmejal in kimal. »Dvomi,« je spreletelo Slobodana. »AH mu smem zaupati? Morda bi mi pomagal. Od' Kobleiiza je še daleč do švicarske meje. Zdi se mi, da je dober človek.« »Ne zaupajte nikomur,« so mu zvenele v usesih besede Poijaka Kotevskega. »Ne zaupajte nikomur, sicer ne boste prišli na cilj.« Slobodan se je ozrl po šoferju. Ta ga je gledal veselo, odkrito in se smehljal. »Niti seznanila se še nisva, čeprav se že nekaj ur voziva skupaj,« je rekel. Slobodan se je zdrznil. »Moje ime je Richard,« je grbasti šofer ponudil roko. »Jaz sem pa — Johann,« je Slobodan prijel roko in jo močno stisnil. »Ce bi se oba pisala Strauss,« se je zasmejal šofer, »bi se lahko izdajala za vaša slavna Dunajčana.« > Cesta je zavila na vzpetino, potem pa proti vzhodu. Nasproti je prihajala kolona tovornjakov, polnih vojakov. Kričali so, kakor da hočejo prevpili brnenje motorjev. Iz enega izmed tovornjakov je nekdo vrgel prazno konservo, ki je udarila v hladilnik njunega voza. »Vrat si zlomi, pridanič!« Je zamrmra! šofer in zaklel. Tovornjak je peljal po položni vzpetini in se spet približal renski obali. »Tole poglejte,« je šofer pokazal predse. »To je Koblenz. Cez pol ure bova tam. Lepo mesto. Mar res morate v Worms? Mislim, ali morate že danes?« »Danes ravno ne, čez dva ali tri dni pa bi moral,« je previdno odgovoril Slobodan. »Ce ste namenjeni tja zaradi dela,« je nadaljeval človeček, »potem je bolje, če ostanete v Kobienzu. Dober mehanik ste, pri nas bi vam ne bilo slabo. Iščemo dobre šoferje. Zaslužek ni slab.« »Na vse strani... p0 vsej deželi.« P J »Ali potujete tudi proti jugu?« si ie drznil vprašati Slobodan. Šoferja je gledal na- ™1nV OČi* ^jeg0V pOSle« je iskal morebitno spremembo. shafenTedf’ Stuttsart> Mengen, Friedrich-stism^skozf zobe"6 “ala>“ * Slobodan šoferHm»T«bi, St„dalP "re<< se je zasmejal šofer. »Tam so planine, pobočja Schtvarz- Velika železna vrata so bila odprta na stežaj, ko sta se pripeljala šofer in Siobo-dan. Zraven hiše je stala delavnica, iz kate-re je bilo slišati hrup. Nekoliko vstran ie stala dolga zidana garaža, še malo dalie proti vratom pa nekaj nizkih hišic, v kate-rih so verjetno spali šoferji. Na dvorišču so stali trije tovornjaki, prav toliko jih je bilo v garaži. Pred vhodom v vilo je Slobodan opazil lep avto travnatozelene barve. Sprejel ju je vesel vzklik. Prišli so bliže. Grbastega Richarda, ki so ga skrajšano klicali Rich, sta postavna fanta v pajacih po- »Mislim, da dobro poznam motorje, go-spa. Vozim pa že nekaj let.« »Dobro ... Stanovanja nimate?« »Ne, gospa.« »Sedite k meni za krmilo,« je ukazala in se umaknila. »Rich, naročite Elzi, naj pripravi sobo. Zdaj pa naprej, fant! Pokažite, kaj znate!« Slobodan je vključil motor. Pogledal ie grbastega prijatelja, ki se mu je smehljal, m ona dva, ki sta ga začudeno gledala. Avto se je premaknil. Trenutek kasneje sta zdrsnila skozi vrata, zavila na desno in se odpeljala proti mestu. Najprej je začutil hudo bolečino pod rebn. Bilo mu je, kakor da ga zbadajo z noži. se enkrat je s polnimi pljuči zajel zrak in zastokal od bolečine. Zbodljaji z no-Že2? ,s,°. ?e PreseIiIi v prsi, v okolico srca, pod ključnice, pod lopatice in čez život do ledvic. Sleherni vdih mu je povzročil neznosno bolečino, kakor da so prsi raztrga-ne, odprte, kakor da bi kdo trgal koščke z njih m mu lomil rebra. Ce bi bilo samo to! Na pol golo telo, zarito v slamo, je naravnost gorelo, kakor da je v vroči peči. Usta in grlo sta bila suha kot poper, žele! si je vsaj nekaj požirkov edenomrzle vode, ki bi je gotovo popil več litrov. Ko Je Zoran odprl oči, je vedel, da je dan, pa tudi to, da je dobil pljučnico. Sonce je pošiljalo žarke skozi reže na strehi, žarki so obsijali pajčevine nad slamo. Zoranova glava je bila svinčeno težka. Iz oči mu je gorelo, bolelo ga je vse telo, kakor da bi ne bila nobena kost več cela. iz^nHa^o8’^^0 tVak«0d‘JabibOsIi peljali tja sami ali pa s kom drugim.« Slobodanu je srce utripalo tik pod vratom. Imelo ga je, da bi objel tega pohab-ijenca, ki je imel tako dobro, tako pleme-nito, človeško srce. Prepričan je bil, da je človeček zaslutil, kdo je in kaj namerava, ) a .ff ,Ie podpiral, temveč ga je celo in mu dajal možnost, da zanes-seHa *n brez Posebnih težav pride do Radolf- »Ali me bo vaš gospodar sprejel, kaj menite?« je vprašal Slobodan. J m J« stopila k avtu, ki je stal pred vhodom. »Vse v najlepšem redu, gospa Maver.« se je šofer odzibal proti njenemu vozu. »Razen tega sem vam pripeljal odlično moč: šofer in mehanik.« Pokazal je proti Slobodanu, ki je snel klobuk in se priklonil. »Izvrstno, Rich... Kako vam je ime?« Jltophe bUže1!«b°dana in ga 0Str° POS,edala-»Johann, milostljiva gospa. . . Johann Bergmann,« je počasi odgovoril Slobodan in stopil k njenemu avtomobilu. »AH ste res dober šofer in mehanik?« Skušal je vstati, pa ga je bolečina takoj spet pritisnila na slamo, z rokami jo je odgrnil. Svež jutranji zrak je zavel proti vro-čemu prsnemu košu in ga hladil. Začudeno je nekaj trenutkov gledal streho nad glavo. Pajčevina je visela kot strgane krpe tkanine. Napenjal je vratne mišice, nazadnje je le malo dvignil glavo. Povsod okoli njega sama slama, on pa je na pol nag ležal v njej. Kje je? Kako je prišel sem? Mar ni še pred kratkim sedel na kolesu in izsiljeval iz mišic na nogah še zadnji napor? Takrat se mu je vrnil spomin. Zapornica z železnimi palicami do tal, ljudje, ki so ga iskali in preganjali, soj žarometov, ki ga je spodil v močvirje ... Potem tek navkreber, veter, ki je segal do kosti, mokra obleka, vroče telo. .. Vsega tega se je spet spomnil, res s težavo, vendar je nekako obnovil dogodke iz bližnje preteklosti. Spomnil se je kako je prišel do samotnega kozolca sredi polja, ki ga je pokrivala megla. Spoznal je, da leži bolan dale« ljudi, na kozolcu, kamor morda ne prišel več dni ali celo ves teden ne. se ga je loteval obup in strah, da bo če mu ne bodo pomagali, če mu ne 1,0. dal vedra vode, da bo pogasil ta og6"’ui. mu gori v prsih in se širi na vse sw“ Najbolj ga je mučilo to, da ni ve^,e{ koliko časa leži v tej slami. Morda ie -o dni, morda se je zdaj prvič zavedel r, mnogih dneh in nočen, polnih more „ mrzlice. Pa sobota? Sandlinger? Prav bodo vsi prišli, le njega ne bo, njega. 0| vanj vsi verjeli. Morna je sobota ze 1111 se morda se Slobodan, Nenad in Brani0 sprehajajo po ulicah Zuricha, morda nc nikoli dočakal prihodnje sobote ... ^ Takrat se je spomnil. Tipal je po slty in nazadnje našel, kar je iskal. Bile so u če, še vedno vlažne. Vročični obraz se mu je razvedril. 1 0 lezel se mu je v nekaj, kar je mo P°a° 0, nasmehu, vendar le za trenutek. To po&c da se je vse skupaj zgodilo sinoči in e minila ena sama noč. Torej je sreda >D ie do sobote še cele štiri dni in tri noči. ». bo imel srečo in se mu bo temperatura * Zala, bo še prišel o pravem času. Iskrica nade je znova tlela. Pomisli* i ' da je bilo tisto prej le trenutek slabosti. »ti sledica mišičnega krča. Spet je skušal Sedel je, pa je takoj spoznal, da bo o0.0i če bo legel, ker ga je vse preveč O01 ,,0 Noževe konice so ga še huje zbadal« « vsem telesu. u Zaradi temperature in potrtosti so solze zalile oči. Prav takrat je slišal zUD glasove. ( Zoran je prisluhnil. Tisto šumenj« ušesih in bučanje v glavi ga je motilo, ' _ dar je že drugič slišal človeške glasove. « nerazumljive, toda glasove, ki so se ^llX e Nekaj trenutkov potem je slišal Sla.s“'s pred kozolcem. Nekdo je ustavil k°lU..se tistim klicem, ki je menda skupen za narode in govorice. Nekdo je zaklical: vo »Kdo je pustil odprta vrata? Prav ti, Marcel, ko si zadnjič prišel po slatn"' Zoran je čakal odgovor. Slišal ga j6 ,, tisti pokvarjeni nemščini z nemogočim ‘-j glasom, s kakršnim so govorili fran«08,, ujetniki, ki so se le toliko potrudili, jih sogovorniki razumeli. »Morda veter, gospodar... Zag«t0 vem, da sem jih zaprl,« je odgovoril ‘ r‘ coz s tistim značilnim »r«. »Vem...« -el »Hudiča veš, Marcel,« mu je Nemec s«?,, v besedo. »Ce bi jih zaprl, zdaj ne bi odprta, zlezi gor in nameči slame! P«® dal bom, kako raste solata.« »Prav, gospodar... Ko bom nametal d0-vou slame, vas bom poklical.« Zoran je slišal korake, potem pa j« kdo lezel po lestvi. oJ Najprej je opazil železne vile, pot«®, v francosko vojaško čepico. Obraz je senci, v Zoranovih kalnih očeh se j« 81 pa spet krčil... j£l Oni je žvižgal francosko popevko in le jfl skozi odprtino počasi, brez volje. Sed«1 na tram, tako da so mu noge binglja« j-j odprtino. Začel se je tipati po žepih. V je držal vžigalnik in škatlo cigaret zna®1' »Gauloise«. Zoran se je premaknil. Slama j« mela, Francoz sc je naglo obrnil. Nje=..le oči, ki se še niso privadile temi, niso vi««1 ničesar. . »Monsieurt Monsieur Marcel!« je reB.1 Zoran, z vso močjo, kar je je še prem°žc' je premagal bolečino. , »Kdo ste? Kje ste?« Je Francoz brsa po slami, dokler ga ni opazil. Previdno se mu je približal. Videl J Zoranov potni obraz, razpeto srajco, vroC’K ne oči in vlažno obleko na kupu. l^111 mu je zastal. »Kdo ste?« Je ponovil. »AH ste FrancoZ' »Ne! Jugoslovan sem,« je s težavo govoril Zoran. »Prosim vas, pomagajte!* '■am j«7” Je vprašal Francoz ® stopil bliže. »Saj ste bolni! Vročino imateY »Zdi se, da je pljučnica,« je zašepeta' Zoran m stisnil zobe, da ne bi zastokal «“ bolečine. »Prosim vas, ali imate malo vod«' Gorim...« »Nemec ima kavo. Takoj vam Jo Prl’ nesem.« Ko Je Zoran nekaj trenutkov kasnej« hlastno požiral grenko, temno tekočino, mu Je zdelo, da ni imel v ustih še nik«« nic slaj’šega. Malce si je opomogel. zu je v kratkih stavkih povedal vse, ^ se je zgodilo prejšnjo noč. »Pot v Švico boste morali odložiti,« ^ resno spregovoril Francoz. »Vem, kaj ^,e to pomeni, vendar je zdravje navsezadnje prvo.« —.......— ............. «■ i* v'n“r ■* *“«' —” ---------—------------------------------- Spored Radia Ljubljana za teden od 24. do 30. aprila NEDELJA 24. aprila 6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav 6.30 Pihalni orkester JLA igra v poskočnem ritmu 7.35 Popevke za nedeljsko jutro 8.00 Mladinska radijska igra — Milivoj Mato&ec: Pustolovščine Petra Zgage 8.30 Festival otroških pesmi 1S60 8.40 Z glasbo v novi teden 9.20 W. A. Mozart: Simfonija št. 21 v A-duru, K. 134 9.35 Lepe melodije 10'.00 Še pomnite, tovariši . .. Hinko Wilfan — Tone Škof: Zaradi zb te pete 10.30 Zbori in samospevi Rada Simonitija 10.50 Glasbena ruleta 11.20 Zvonimir Cigilič: Suita v starem slogu za klavir 11.30 Nace Grom: S kakšno brzino voz naš »Fičo« 12.00 Naši posilušafci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pczdraivljajo — II. 15.30 Pojeta naša priljubljena pevca Cvetka Ahlinova in Rudolf Franci; 18.00— 18.03 Prenos nogometne tekme med Grčijo in Jugoslavijo (prenos iz Aten) 18.00— 19.00 Spored zabavne glasbe 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila 20.05 Izber te melodijo tedna! 21.00 Kan tor iz Leipziga — Glasbena, oddaja o življenju im umetnosti Johanna Sebastianaj Bacha ob 275-1etnici njegovega rojstva 22.15 Zaplešite z nami 23.16 Popevke na • tekočem traku 23.25 L. M. Škerjanc: -Koncert za kl avir in orkester II. PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert 13.10 Popevke in ritmi 13.45 Z našimi in tujimi pevci 14.30 Plesni zvoki 15.10 lgra pianistka Gita Mally 15.30—IG.00 Popevke raznih dežefl PONEDELJEK 25. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Violinske skladbe in priredbe Fritza. Kreislerja 8.20 Iz filmov in glasbenih revij 8.40 Zenski zbor Svobode Štore 9.00 Naš podKsitek — Saljapto: Strani iz mojega življenja — III. 9.20 Partiture najših avtorjev 10.10 Plesni zvoki velikih mest 10.35 Trije ansambelski prizori iz Beethovnovega Fidelia 11.00 s popevkami čez kontinente 11.30 Oddaja za otroke a) Drago -Kumer: Prvo- majsko zborovanje b) Prvič pred mikrofo-nom — izvajajo gojenci nižje glasbene šole Moste 12.00 Ciganski napevi 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Zvone Pelikan: Sušenje in spravijo krme ni več odvisno od vremena 12.25 Trio orglic Andreja BOu-mauerja 12.40 Makedonske narodne pesmi in piesi 13.15 Obvestita in zabavna glasba , 13.30 Naši prvomajski pozdravi in čestitke 14.00 Samospevi Janka Ravnika in Miroslava Magdaleniča 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.4« Naši popotniki na tujem — Boža Smagur: Zeleno zlato in granit (Finska) 16.00 v svetu opernih melodij 17.10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot) 18.00 Radijska univerza — dr Sergej Vilfan: Mesta — II. 18.15 Fran Lhotka: Jugosiiovan-skj capriccio (S prvomajskimi pozdravi) 18.30 Športni tedn k 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Revija zabavnih melodil 20.45 Kulturni globus 21.00 Joha-nnes Brahms: Ljubezenski valčki 21.10 22.50 Koncert orkestra Slovenske filharmonije 22.50 Lahka medigra 23.10 Plesni zvoki iz studia 14 23.34 Bčia Bartok: Godalni kvartet št. 4 TOREK 26. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Iz albuma populaimih orkestralnih melodij 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Glasbeni leksikon za otroke 9.25 V ritmu današnjih dni 9.45 Dve ariji iz Deiiibesbve opere Laikmč 10.10 Izberite melodijo tedna! 11.00 Trije solisti — Srečko Zaloikar Mairijan Lipovšek in Rok Klopčič igrajo dela slovenskih skladateljev 11.30 Radi bi vas zabavali 12.00 -Kmečka godba 12.45 Kmetijski nasveti — ing. Jože Tanšek: Gojimo tudi domače topole 12.25 Pet pevcev — pet popevk 12.40 Vaški kvintet z Božom ;n Miškom ter Reziko in Sonjo 13.30 Znane arije pojo jugoslovanski pevci 14.05 Radijski šola za višjo stoipnjo — 2iva beseda iz ograj enega m esta 14.35 Zvočna maivrica 15.40 Listi iz domače književnosti — Ciril Zlobec-Pesmi 16.00 Prvomajske glasbene čestitke 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Antonin Dvorak: Koncert za violino /in orkester v a-molu 18.00 Iz zbornika spominov — skl kres na šišenskem Mile Smolinsky: Prvomaj-hribu leta 1936 — Andiri-na Zaucer: Tudi na izletih smo se kalili — Vladimir Peraič: De’o SKO J-a v Tržiču pred 2. svetovno vojno in ob začetku okupacije 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Kitara pripoveduj e 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 20.00 Na večer pred obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte 20.30 Radijska Igra — Miodrag Djurdjevič; Zajtrk v motelu (izvedba RTV Beograd) 21.23 Ivo Lhotka Kailinski: Sim-fometa 21.40 Lepe melodije z orkestrom Mantovani 22.15 Slavna dela iz komomo-glasbene literature — 23.10 Za ples igrajo domači zabavni ansambli SREDA 27. aprila 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Mladina poje — Mladi pevci iz Celja in Maribora 8.30 Melodije iz domačih filmov 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Skladbe Josipa Slavonskega in Uroša Kreka 9.46 Igra ansambel Mojmira Sepeta 10.10 Filmski igralci pojo 10.30 Orkester Siovenste filharmonije pod taktirko Sama Hubada 11.00 Zabavni orkester RTV Zagreb 11.30 Oddaja za cicibane a) Dve zgodbici za naj-mšajše b) Pesmi iz naših vrtcev — Nastopajo cicibani iz Vrtca na Prulah 12.00 Prizor iz tretjega dejanja Saint-Saensove opere Samson in Dalila 12.15 Kmetijski nasveti — ing Viktor Bajec: Mleko od hleva do mlekarne in porabnika 12.25 Pisanji zvoki z Dravskega polja 12.45 Popevke iz Opatije 1959 (S prvomajskimi pozdravi) 13.30 Narodni pevci ob spremljavi harmonike 13.50 Kilavir in hammond orgle v ritmu 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Glasbeni leksikon za otroke 14.35 Komorni zbor RTV Ljubljana 15.15 Reklame im zabavna glasba 15.40 Novost na knjižni polici — Erskine Caildwell: Esterville 16.00 Koncert po željah 17.10 Sestanek ob petih 17.30 Sestanek in' čestitke pred prvim majem 18.00 Kulturna kronika 18.20 Iz Slovenske solistične glasbe od Novih akordov do danes — XVII. oddaja Matija Bravničar — n del 18.45 Domače aktualnosti 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Ali jih poznate? — XIV. 20.25 Koncert jugoslovanske operne glasbe 22.15 Beograd — Zagreb — Ljubljana (Jugoslovanski orkestri, in pevci zabavne glasbe) 23-10 Nočni koncert ČETRTEK 28. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Od potke do ciiypsa 8.35 Tri uverture k operam W. A. Mozarta 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Živa beseda iz ograjenega mesta 9.25 Oj Triglav, moj dom . .. (Zborovske pesmi o planinah) 9.45 Kvintet Jožeta Kampiča 10.10 Priljubljene popevke 10.40 Pet minut za novo pesmico a) Janez Bitenc: Prvo- majska b) Pozdravi mladim risarjem 11.00 Uro s slavnimi romantiki 12.00 Pozdrav iz Slavonije 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Vlado Grego.rov:č: Pljučnica pri teletih 12,25 Orkester George Me»a-chrino 12.40 Pihaini orkester LM (S prvomajskimi pozdravi) 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Od tu in tam 13.55 Slovanske operne arije 14.20 Šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Prvomajski pozdravi delovnih kolektivov 77-10—17.15 Usmerjanje v visokošolske poklice 17.15 Stoji, stoji mi polje . .. Slovenske pesmi pojte Mariborski komorni ztx>r p. v. Rajka Sikoška 17.30 za vsakogar nekaj iz arhiva zabavne glasbe 18.00 Turistična oddaja 18.15 Spoznavajmo naše umetnike — XXVIII. oddaja Mezzosopranistka Melanija Bugarinovič 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 18.45 Rad'jaka univerza — ing. Janko Čuček: Papir 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Petnajst minut z zabavni orkestrom RTV Ljubljana 21.00 Pisma Rose Luxemburg 21.40 Komorni intermezzo 22.15 Po svetu jazza 23.10 s popevkami v deželo sanj 23.34 Ivo Petrič: Godalni kvartet PETER 29. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Zborovske skladbe Emiia Adamiča 8.30 Pri starih Italijanskih mojstrih 9.00 Naš podlistek — Salja-pin: Strani iz mojega življenja — iv. del 9.20 Dunajski valčki 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Partizan- ski skladatelji mladini 10.10 Od popevke do popevke 10.35 Emmanuel Chabrier: Poljski praznik 11.00 Ah vam ugaja? 11.30 Družina in dom 11.45 Po domače . . . 12.00 Pozdrav z gora 12.15 Kmetijski nasveti — mg. Mirko Peternel: Letošnje pro- akcije v živinorejski" izvodnji 12.26 Prvo dejanje Verdijeve Traviate 13.15 Obvestila in zabavna giasba 13.30 Popularen spored izvaja Mariborski instrumentalni ansambel 13.50 Partizanske In delovne pesmi (S prvomajskimi pozdravi) 14.05 Oddaja za šolarje — Stane Potočnik: Kako je Zlatko rešil Belo mesto 14.3d S popevkami po svetu 15.15 Reklame in zabavna giasba 15.40 Iz svetovne književnosti — Sch\vartz-Bart: Zadnji pravičnik Petkov koncert ob štirih 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Veliki orkestri — znane melodije 17.40 Obrtniški moški zbor „ Ijhotnost iz Kranja 18.00 Ciovek in zdravje 18.10 Čestitamo za praznik dela 18.30 Iz naših kolektivov 19.00 Obvestila, reklame m zabavna glasba 20.00 Viktor Herbert: Suita 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Skladateljske silhuete včerajšnjega sveta — oddaja — Maurice R 21.15 Oddaja o morju m morščakih 22.15 Klavir v ritmu 22.30 Nočni operni koncert 23.10 Zabavali vas bo Ljubljan-ski jazz ansambel 23.28 Vilko Ukmar: Godalni kvartet št. 3 iz vrt. Ravel po- S0B0TA 30. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! (P'^ glasbeni spored) 8.05 Po: ure j ugoslova®^ orkestraCne glasbe 8.36 Vesela godaia 8.55 Oddaja za šolarje V. WinkJer: Hlebec 9.25 Zbor in orkester , Beograda izvajata ®a žične pesmi , 9.40 Zabaval vas bo pl«®" Jack Dievall 10.10 Romantični operni °v spevi 11.00 Zvočni kaleidoskop , 11.15 Matija Tomc: Suit« violino in klavir 11.30 Pionirski tednik — 11.50 Deset minut z ansa® biom Srečka Dražila 12.00 B. Smetana: Vi tava, s«? fonična pesm tev iz Moja domovina ,r 12.15 Kmetijski nasveti — Zj. Sonja Kukovec: Kaj PT naša zdravstveno zavarovanje kmečki družini 12.25 Domači napevi izpod 2 lenega Pohorja 12.45 Majhni zabavni ansa®0' 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Venček domačih (S P^ majskimi pozdravi) 13.45 Pevka Marijana T-1 gr- bi zabavni Duo s Kva‘i nera (S prvomajsK®1 pozdravi) . 14.00 Lepe melodije z nimi zabavnimi amsa®.0 14.36 Pesmi narodov Juge3*3 vije 15.15 Radi jih poslušate 15.40 Polke in valčki Cp 16.00 Zdravko Stefančič: -. nikoiii n so biie pred mi tako svetle persp«* tive „ 16.30 Prvomajske čestitke 0 glasbi ... 17.10 Kolektivom za prazn® dela! 18.20 Delavski svet je skl«11, 18.40 Igra pihalni orkester Jb 19.05 Po naših mestih Iz del jugoslovanskih a torjev zabavne giasbe 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Delavska prosvetna dr° štva »Svobode« za do« ski praznik 21.00 Filip Bernard: Rapsčdr- no kolo , 21.09 Pri Joževcu pod Rdt* kom . . 21.30 Domači zabavni ansatn« in vokalni solisti 22.15—24.00 Vabimo vas h« l"3' Janje Dne 23. aprila 1944 je bila diverzantska akcija v Postojnski jami. Ta dan je izbran za občinski praznik. Ob občinskem prazniku želimo vsem občanom še mnogo delovnih zmag pri graditvi naše socialistične domovine KOVINSKO PODJETJE »L I V« flVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE MMGTEMIKI POSTOJHJ* POSTCJKU Čestitamo za praznik dela - i. maji ^BIOTEHNIKR POSTOJM IZVRŠUJE vsa popravila radio aparatov, pisalnih in računskih strojev. V lastni trgovini lahko dobite radio aparate in elektrotehnični material V tovarni ,Svilanif, Kamnik SKRB ZA KAKOVOST NA PRVEM MESTU V*