PoStnlna plnlnnn v prtrrtifl KI Orna Din 1*** Sbjumskl usm Sleu. 240 V fiubliant, tetclek 21. oHtobui 1931 ista II. Italijanski predlogi xa sporazum so malo ublažili napetost glede španskega vprašanja London,' 21. oktobra, o. Edini važni dogodek na Včerajšnji seji odbora za nevmešavanje je bil skupni predlog Italije in Nemčije za nekak sporazum. Ta predlog sta izdelali italijanska in nemška vlada rredzadnjo noč in ga izročili svojim zastopnikom v ondonu. Predlog se nanaša na odpoklic prostovoljcev iz Španije in na priznanje vojnih pravic obema strankama. Iz poučenih krogov poročajo, da vsebuj« nem-eko-italijanski predlog naslednje točke: 1. Odbor za nevmešavanje naj sklene, da bodo za začetek odpoklicali z obeh strani enako število prostovoljcev in to čimprej. 2. Odbor naj pripravi vse potrebno za to, da bodo vsi prostovoljci do zadnjega zapustili Španijo. Pošiljanje prostovoljcev bo nadzorovala neodvisna komisija, ki jo bo odbor poslal v Španijo. 3. Kaka neodvisna avtoriteta, najbrž odbor za nevmešavanje, naj odloči, kdaj bodo priznali vojne pravice obema strankama. To priznanje pa mora vsekako priti takoj, ko bodo začeli odhajati prostovoljci iz Španije. Da se najde izhod iz zagate, v katero so zašla londonska pogajanja, pristane italijanska vlada, da takoj odide na Špansko posebna komisija, kakor jo je predlagal britanski načrt 14. julija t. 1., in kakor zdaj predlagajo Francozi nevmeševalnemu odboru. Ta komisija naj presodi število tujih prostovoljcev v vsakem taboru in najde način, kako naj se omogoči priznanje pravic vojujočih se strank upornikom in republikancem. Razen tega pristane Italija na simbolen in neodložljiv odpoklic prostovoljcev iz obeh taborov, vendar ne prej, dokler ne prispe poročilo te komisije. Italijanski zastopnik Grandi je dodal, da pomeni njegova izjava za italijansko vlado v znatni meri sprejetje angleško-francoskega stališča. Ni dvoma, da bodo upoštevali njen pomen in da bo to tudi na drugi strani rodilo sličen korak za končni sporazum, ki si ga vsi žele. Glede odpoklica prostovoljcev je Grandi dodal, da je italijanska vlada prav tako pripravljena pristati na britanski predlog iz julija, ker je primeren za praktično in lahko izvedbo. Ta pristanek se pa ne nanaša na sorazmerje števila prostovoljcev, ki se bodo pozneje odpoklicali, števila, ki se bo ugotovilo, ko pride do končnega odpoklica. London, 21. oktobra. AA. Havas: Po zaključku 66. seje odbora za nevmešavanje je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Potem, ko so povedali svoje mnenje razni delegati in ugotovili, da je storjen znaten korak naprej glede glavne točke dnevnega reda, so se delegati sporazumeli, da bodo svojim vladam dostavili poročilo o poteku včerajšnje razprave. Izjava italijanske delegacije je bila dodana temu besedilu. — Prihodnja seja bo v petek ob 15. uri. Balkanski državniki potujejo v Turčijo lstambul, 21. oktobra, m. Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da bo predsednik romunske vlade Tatarescu prispel med 26. in 28. oktobrom v Carigrad, odkoder bo takoj nadaljeval svojo pot v Ankaro. Tu bo navzoč pri proslavi »dneva republike« 29. oktobra. S predsednikom vlade bo prišel v Ankaro tudi romunski še! generalštaba, ki bo ves čas svojega bivanje v turški prestolnici gost turške vlade z ostalimi šefi generalštabov držav Balkanskega sporazuma. Ankara, 21. oktobra. AA. Anatolska agencija poroča, da je prišel v Ankaro grški ministrski predsednik Metaksas, ki je bil sprejet z velikimi častmi in ga je zbrana množica pred kolodvorom navdušeno pozdravila. Takoj po prihodu je obiskal predsednika vlade in zunanjega ministra. Bil je tudi pri načelniku generalnega štaba. Opoldne je bil sprejet pri Kemalu Ataturku v avdienco, ki je trajala dve in pol ure. Zvečer je namestnik miti istrskega predsednika priredil slavnostno večerjo Velik® francoske letalske vaje bodo v začetku novembra po vsej francoski severni in zahodni Afriki. 11. novembra bo pri proslavi premirja sodelovalo v Tunisu več sto bojnih letal. S tein! vajami hoče Francija nemirnim Afrikancem pokazati evojo vojaško silo. na čast Metaksasu. Vsi turški listi objavljajo obširne in toplo pisane članke o Metaksasovem bivanju v Turčiji, ki bo rodilo pomembne sadove za sodelovanje med obema, toliko časa razdruienima državama. Na slavnostni večerji je zastopnik predsednika vlade Dželal Bajar imel govor, v katerem je med drugim poudaril, da vidi Turčija v tem obisku novo manifestacijo nerazrušljivega prijateljstva med Grčijo in Turčijo. Obe državi smeta biti ponosni na to prijateljstvo v času, ko tišči človeštvo hudo vznemirjenje, V svojem odgovoru je podal predsednik grške vlade izjavo o zvestobi in neomajni veri grškega naToda v visoko prijateljstvo in zavezništvo 6 Turčijo. Največje zadoščenje je, da 60 se v kar naj-živejši realnosti uresničile stare in tako drage želje po zbližanju med Grčijo in Turčijo. Nato je Meta-ksas poudaril iskrenost prisrčnega sporazuma med Turčijo in Grčijo, sporazuma, ki je bil prednik Balkanske zveze, katere štiri države, združene v enakosti svojih interesov in istih mirovnih ciljev, so spremenile Balkan v področje miru in varnosti. Veliki muf ti grozi Angliji: ,Arabci ne puste deliti Palestine' Jeruzalem, 21. oktobra., o.-Veliki mufti je pred begom iz Palestine sprejel v svojem pribežališču v Omarjevi mošeji dopisnika »Pariš Soira« in mu dal izjavo o arabskem stališču glede nameravane razdelitve Palestine. Med drugim je dejal tole: »Arabsko ljudstvo ne bo nikdar dovolilo, da bi Palestino razdelili, s čimer bi naša domovina izgubila najbogatejšo zemljo. Če je v Evropi živo in Boji na španskem severu se s prodiranjem proti Gijonu bližalo koncu Hendaye, 21. okt. o. Nacionalistične čete so v zadnjih dveh dneh zavzele nekaj zelo važnih točk, ki so jim branile neovirano prodiranje proti Gijonu. Po zavzetju teh krajev, zlasti Villa Viciose in Infieste je Francovim oddelkom pot v Gijon odprta. S tem je boj za zadnjo rdečo trdnjavo na španskem severu stopil v končno razdobje in je treba računati s padcem mesta že v nekaj dneh. General Franco je v obroču, ki se stiska okrog trdnjave thral vse razpoložljive čete in topništvo, da bo v odločilnem trenutku, ko se obroč dovolj stisne, Gi-jon in okolico s četami preplavil. Prvi oddelki belih so bili včeraj 18 km pred trdnjavo. Letalstvo rdečih ne daje na tem bojišču nič več odpora in beže vladni avioni v skupinah čez francosko mejo. Štiri vladna letala so ee včeraj spustila na letališču v Biarritzu, dve v Cap Bretonu, nekaj pa v Bordeauxu. Uporniško letalstvo je dvakrat obstreljevalo Gijon in pristanišče Misel. Nad mestom je letelo 14 tromotornih letal, ki so metala bombe in porušila več poslopij ter ubila in ranila mnogo ljudi. V pristanišču samem so bombe potopile ladjo »Kino«. Asturske čete na svojem umiku uničujejo vse, kar ee uničiti da. Nobenemu mostu, nobenemu predoru ne prizanesejo. Vse jasneje se vidi, da Asturci ne dajejo nikakega odpora prodiranju nacionalistov. Tu pa tam so postavili sicer 6traže, ki naj zadrže sovražno prodiranje in sicer samo za Čas, ki ga potrebujejo, da med tem vse porušijo. Pogačama za udajo Saint Jean de Luz, 21. oktobra. AA. V tukajšnjih španskih krogih se je razširil glas, da se mudi na Francoskem zastopstvo astur. zmernih strank, ki bo stopilo v zvezo s španskimi nacionalisti zastran udaje asturskHi miličnikov, ki se šc upirajo nacionalistom. Zavzetje Infijeste in Villi Viciose je zbudilo veliko navdušenje v vsej nacionalistični Španiji in globoko vznemirjenost v rdeči Španiji. Republikanske radijske postaje izdajajo v svojih snočnjih in davišnjih poročilih to vznemirjenost in si prizadevajo, da popravijo in utemelje neuspeh asturskih čet ter napovedujejo velik odpor Asturcev na novih postojankah. Toda položaj branilcev še preostalega dela Asturije je postal zdaj obupen. Odpor 'asturskih bataljonov med Incijeskom in Oviedom traja v glavnem le zato, ker še ne vedo o popolnem neuspehu na ostalem delu severne fronte in tudi ne o padcu Villa Viciose in o naglem prodiranju navrske brigade na Gijon. Po drugi strani pa rdeči miličniki in asturski delavci prehajajo k nacionalistom. To najbolj dokazuje razpad republikanskih čet. Sodijo, da je padec vse severne fronte neizbežen in da tega položaja ne morejo popraviti osamljeni odpori posameznih enot. Na Kitajskem teko boji dalje Šangaj, 21. okt. o. Poročila kitajskih službenih agencij odločno zanikujejo vesti Japoncev, da njihove čete polagoma, a stalno napredujejo na vsej 40 km dolgi fronti severno od Šanghaja. Nasprotno pa trdijo Kitajci, da so njihove čete izvršile danes protinapad ob železniških progah Peking-Hankow in Tientsin-Pukov in ob tej priliki zavzele zelo važne postojanke. V teh bojih je padlo preko 200 Ja-poncev. Tudi kitajska aviacija je bila zelo delavna. Močne skupine letal so bombardirale železniško postajo kakor tudi železniško progo Pingyuian v provinci šantung ter razdejale veliko japonsko mu-jlicijsko skladišče. Japonska poročila iz Pekinga pa poročajo, da so Japonci zasedli južno obalo reke Tsingčang, 25 kilometrov severno od Čangtehfuja ob železniški progi Peking-Hankow, ki leži v provinci Honan. V teh poročilih Japonci sami priznavajo, da je zadnje čase njihovo napredovanje silno otežkočeno že zaradi samega terena, kakor tudi zaradi močnejšega in ostrejšega odpora kitajskih čet. Iz Šantunga pa poročajo Kitajci, da je njihov general Han Fučus s provincijskimi četami zopet zavzel že enkrat izgubljene položaje v bližini Te- čowa ob železnici Tientsin-Pukov, ne da bi se Japonci kaj preveč upirali. Japonci smatrajo to dejanje generala Han Fučusa za izdajstvo, ker je bil ta general ves čas bojev pred Šangajem njihov tihi zaveznik ter je s svojo vojsko čakai doma. Očividno se je general opogumil zaradi zadnjih japonskih neuspehov ter ee je pridružil Cangkajšeku in nenadejano udaril Japoncem za hrbet. Po japonskih poročilih sodeč, je bil general Han Fučus že proglašen za japonskega sovražnika. Za vrhovnega poveljnika angleškega brodovja v kitajskih vodah je kralj Jurij VI. imenoval sira Percyja, ki bo službo nastopil 1. aprila. Za predsednika egiptovske vlade je kralj Faruk postavil Alija Aherpaša. ki je imel to mesto že pod pokojnim kraljem Fuadom. Šest starih ameriških rušilcev je vzela v zakup braziljska vlada. Rušilce bodo takoj poslali v bra-ziljska pristanišča. 1000 delavcev v angleški letalski tovarni Ha-vyland blizu Londona je začelo stavkati v protest proti nekim mezdnim spremembam. važno judovsko Vprašanje, ni razloga za to, da bi ga zaradi šibskih zgodovinskih spominov, ki so stari več kakor 2000 let, reševali na škodo arabskega prebivalstva v Palestini. Mi smo bili edini gospodarji te dežele 13 stoletij. To nameravamo tudi ostati In nobena kompromisna rešitev nas ne bo zadovoljila. Zadovoljila nas bo edino popolna neodvisnost, ki nam bo mogočila, da storimo konec navalu judovskega sionizma, ki nima samo namena, naseliti se na naši zemlji, marveč, ki že ruši naša svetišča. Angleške obljube med svetovno vojno nas ne zanimajo. Anglija jim ni mogla obljubiti nečesa, kar ni bilo njeno, namreč naše zemlje. Toda Angleži naj se pazijo) Politika, ki jo vodijo v Palestini, jim bo kaj lahko odtujila nele simpatije palestinskih Arabcev, marveč simpatije vseh arabskih pokrajin In mohamedanskega sveta. Videli ste, da so se za našo stvar izrekli na konferenci v Bludanu zastopniki vseh arabskih držav: Egipta, Iraka, Sirije in Arabije. Nismo torej sami v svojem boju in smo odločeni, da bomo vztrajali do konca, Ali si bo Anglij zaradi sionizma res upala pretrgati z vsem arabskim svetom in začeti z njimi in vesoljnim islamom boj na smrt. Če bodo Angleži to storili, bodo za trdno obžalovali. Anglija ni sama na svetu. Alah, ki je vsemogočen, nam bo pomagal. In na njega računamo.« Vesti 21. oktobra Predsednik belgijske vlade van Zeeland bo v kratkem sporočil vsem parlamentarnim skupinam pogoje, pod katerimi bi še ostal na predsedniškem mestu. Seja angleške vlade je včeraj trajala 3 ure, od 11 do 14, in se je bavila predvsem s tem, kako stališče naj zavzame Anglija pri razgovorih glede ne-vmešavanja. Odposlanstva tujih policij, ki se udeležujejo slavnosti italijanske policije, so včeraj obiskala novo fašistov,sko mesto Littorio ter Napoli. Med njimi so bili tudi zastopniki naše policije. Angleška it000-tonska križarka »Glasgow« je včeraj nasedla blizu Weymouthskega zaliva in je še niso mogli rešiti. Zaradi velikih povodnji v Grčiji je železniška zveza med Atenami in Solunom pretrgana. Italijanski paviljon na pariški svetovni razstavi si je včeraj na tihem ogledal predsednik francoske republike Lebrun. Pri nadomestnih senatorskih volitvah v zvezni državi Arcansasu, USA, so izvolili Rooseveltovega hudega nasprotnika, republikanca Johna Millerja. Zvišanje francoskih uradniških plač bo znašalo po večjih mestih povprečno 100 frankov na mesec, na deželi pa 60 frankov, pri upokojencih pa 50 frankov. Zdebelili se torej tudi francoski uradniki ne bodo. 200 vohunov, plačanih od Japoncev, so od* krile kitajske oblasti v pokrajini Honan. Vohune so takoj vse postrelili. Skupina francoskih rezervnih častnikov je včeraj iz Pariza odpotovala v Jugoslavijo, na povabilo zveze naših rezervnih častnikov. O gospodarskih in političnih pravicah Poljakov v Gdansku so se začela pogajanja včeraj v Varšavi. Za podlago razgovorov bo služila izjava gdanskega predsednika Greiserja v Ženevi, da bo gdanski senat spoštoval pravice Poljakov, v kolikor so utemeljene po pogodbah. Temeljni kamen za glavno upravno poslopje na bodoči razstavi v Rimu, je včeraj položil predsednik vlade Mussolini. Velik potres je izbruhnil v okolici Simle pod Himalajo. Natančnejših poročil o škodi še ni. Svet za italijansko avtarhijo so ustanovili na seji glavnega odbora korporacijskih zvez. Svet bo imel oblast izdajati ukrepe za dosega čimvečje gospodarske neodvisnosti Italije. Za 10.000 funtov je tožil bivši ab^insfck cesar Marconijevo radijsko družbo, ki bi mu po pogodbi iz prejšnjih dni morala to vsoto na leto plačevati za izkoriščanje oddajne postaje v Addis Abebi. Londonsko sodišče pa mu ni priznalo pravice do tožbe, ker se je postavilo na stališče, da dolguje družba to vsoto abesinskemu vladarju, kar pa ne-guš zdaj ni več. Premikanje angleških čet na zahodno egiptovsko mejo utemeljujejo angleški in egiptovski listi s tem, da bo imela angleška vojska tam velike vojaške vaje. Dejansko pa je prišlo do zbiranja čet le zaradi pošiljanja novih italijanskih oddelkov v Libijo. Ameriški milijarder Felik Warburg, po rodu nemški Jud, je včeraj umrl v Newyorku. Zadela ga je srčna kap. Njegova rodbina je spadala med najmogočnejše ameriške finančne dinastije. 400 španskih begunčkov se je uprlo v nekem taborišču blizu Moskve. Pri uporu je prišlo do velikih neredov, ker so otroci hrupno protestirali proti nasilnem ravnaju, zlasti pa proti slabi hrani v sovjetskem taboru. Morala je poseči vmes sovjetska policija, ki je več fantičev prijela in zaprla. Zlatnike po 100 lir bo dobila v kratkem Italija. Na zlatnikih bo podoba kralja Viktorja Emanuela III., fašistovski snop ter letnica po krščanskem in po fašistovskem štetju. Tatovi in »prekupčevalci" nimajo miru... dalmatinskem bufetu oba storilca in tudi krošnjarja, ki je že kupil vse pokradeno blago za 640 din. Iz previdnosti je krošnjar blago tudi že razrezal na posamezne kose, kakTŠni so potrebni za celo obleko. Vsega skupaj je bilo v zvezi s tem vlomom in prodajo blaga zaprtih šest tičev, med katerimi je bil celo nekdo, ki se je izdajal pod napačnim imenom z ukradenimi dokumenti. To je pač moral, ker ga sodišče išče zato, da odsedi poldrugo leto ječe. Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je to, da pri vlomilcih razen nekoliko drobiža policija ni našla od 600 din ničesar več. Še pred prijavo najdena obleka Včeraj zjutraj je bilo med 5. in 6. uro vlomljeno v pritlično stanovanje na'dvorišču Poljanska cesta 64. Nagnan vlomilec je iz zaklenjene spalnice odnesel kar celo zbirko oblek mesarskima pomočnikoma Erjavcu Stanislavu in Suhadolniku Antonu. Včeraj dopoldne so varnostni organi v Vodmatu opazili moškega, ki jim je postal sumljiv. Ugotovili so, da je pustil velik zavoj blaga, ki ga je pred kratkim še prenašal v neki gostilni in da sedaj išče kupce za obleke. Ko je prišel v gostilno po zavoj, so ga prijeli in odpeljali na policijo, kjer so ugotovili, da je v zavoju dvoje plaščev, štiri obleke, mesarski jopič in ročna ura. Aretirani ee je izkazal kot mesarski pomočnik brez posla Podbevšek Fr. in je izjavil, da je obleka deloma njegova, deloma pa kupljena. 'Ker na policiji še ni bilo nobene prijave o kaki tatvini oblek. 60 počakali, če bo čez dan prišla prijava. In rti sta se javila oba mesarska pomočnika, ki sta na veliko začudenje lahko ugotovila, da ima že policija v rokah tatu in tudi njihove obleke. Celotna škoda je presegala 3.600 din, in razumljivo je. da sta pomočnika z velikim veseljem odšla domov. To dokazuje, da naša policija z vso ostrino in iznajdljivostjo sproti preprečuje zvite nakane tatov, ki so sc zatekli na jesen v Ljubljano, Ljubljana, 21. oktobra. Ljubljanska jesenska kriminalna sezona se je začela. Kakor se selijo kosi z Rožnika v Tivoli, tako se na jesen vračajo razni nepridipravi, kriminalni tipi z dežele v Ljubljano, kjer mislijo na najcenejši način prezimiti. Kriminalni oddelek ljubljanske policije se je zato dobro pripravil in razpredel mreže tako, da že v kali zaduši poskuse tatvin, če pa to ni mogoče, pa takoj iztakne tatove. Tako je bilo 19. t. m., ko je ljubljana doživela prav gansterski vlom, ki po svoji predrznosti prav nič ne spada v ljubljansko kriminalno kroniko. Lastnica trgovine z manufakturo Balda Marija v študentovski ulici je morala med 2 in 3 popoldne za kratek čas zapustiti trgovino. Zaklenila je oboje vrata in odšla. To priliko sta izkoristila dva 6tara ljubljanska Specialista za vlome in vdrla skozi vrata v veži v trgovino. Medtem, ko je prvi nabiral v trgovini moško blago in boljše nogavice, je stal drugi na hodniku pred trgovino na straži. Prav tedaj pa jo primaha neki trgovski nameščenec, ki je prinesel trgovki velik zavoj naročenega blaga. Ker ne more v trgovino, potrka na vrata in vpraša vlomilca, ki je med tem prišel k vratom, kje je lastnica. Vlomilec mu korajžno pojasni, da je samo za varstvo ostal v trgovini, gospa pa da je imela nujen opravek in zato zaklenila vrata. Naj pusti paket kar pred vrati, pa ga bo potem, ko pride lastnica, spravil v trgovino. Nameščenec, ki sicer ni opazil ničesar sumljivega, je zgodbi verjel, pustil paket ter odšel. Na poti domov ga je pa začelo skrbeti, kaj bo, če morda kak pešec, ki bo šel mimo trgovine, vendarle vzame paket in ga odnese. Hitro se je vrnil in videl, da v trgovini 6edaj ni nikogar. Začel je iskati lastnico, ki je v tem že prišla in ugotovila, da so ji pokradli iz trgovine mnogo blaga, v skupni vrednosti okoli 3000 din. Obvestila je takoj policijo. Policijski varnostni organi so šli takoj preiskovati vsa mesta, ki so znana po prekupčevanju z blagom ter prijeli glede na opis, ki ga je dal trgovski nameščenec o obeh vlomilcih, v nekem Policijska kontrola cestnega prometa Nujno potrebna služba, ki bi to morali ie zdavnaj vpeljati Maribor, 20. oktobra. Danes popoldne je privozil po državni cesti v smeri od Ljubljane v Maribor zeleno pleskan močan motocikel s prikolico, ki ga je napis označeval kot last »državne policije v Ljubljani«. V motociklu sta se vozila dva policijska uradnika, ki jvta prvič izvajala važno nalogo, katero bi morali pri nas prav za prav že zdavnaj upeljati. Z njuno vožnjo se je otvorila oblastvena cestna kontrola, ki bo nadzorovala odslej promet na naših cestah Nadzorstvo se je prav za prav že vršilo indirektno in sicer po orožniških organih. Ti pa so s svojo 6lužbo tako.zaposleni, da je bilo nadzorstvo nad cestnim prometom za nje prevelika obremenitev ter se zaradi tega ni moglo sistematično in uspešno vršiti. Kako pa je tako nadzor- Komunisti se vrivajo v združeno opozicijo Belgrad, 21. oktobra, m. Današnje »Vreme« objavlja krajše poročilo, poslano od pariškega dopisnika, o zahtevi jugoslovanskih komunistov v zvezi z doseženim opozicionalnim sporazumom. V tem poročilu »Vreme« dobesedno pravi: »Tukajšni politični krogi so pretresali program združene opozicije in SDK, kakor je bil objavljen 8. t. m. Po poročilih iz jugoslovanskih komunističnih vrst se doznava, da so komunisti odobrili sporazum izven-parlamentarnih skupin radi ukinitve ustave in volitev v konstituanto. O tem je poročal tudi tukajšnji komunistični list »Humanitl«. Po pisanju tega lista, so vsi jugoslovanski komunisti zahtevali, da se mora tudi njihova skupina sprejeti v ta spora-z umski blok kot enakopraven činitelj takozvani združeni opoziciji in skupini dr. Mačka. Ni znano, kakšen odgovor so dali predstavniki takoiineno-vano združene opozicije in SDK na te zahteve. Razen tega komunisti zahtevajo, da se spuste na svobodo vsi politični in vojaški krivci »za popolno svobodo za razvoj vseh narodov Jugoslavije«. Dvoboj za svetovno prvenstvo v šahu Rotterdam, 21. oktobra: o. Aljehin in Euwe sta sedaj pri dvoboju za svetovno šahovsko prvenstvo odigrala že sedem partij. Niti ene od teh nista končala z neodločenim rezultatom, kar na eni strani priča, da skušata oba velemojstra dobiti od vsake igre čim več, t. j. po celo točko, na drugi strani pa je morda to dokaz, da pri takšnih »gadih« zadostuje že najmanjša napaka, pa njegov nasprotnik izvojuje celo zmago.' Euwe kaj rad začenja z damskim gambitom, saj je to na tem turnirju še vselej storil, kadar ima svoje vojake napravljene v belo uniformo. Tudi včeraj je v Rotterdamu prvi vrgel bojno puščico vojak pred njegovo kraljico. Aljehin jo je sprejel s slovanskim ščitom, ki ga on — veliki Slovan — vendar zna spretno 6ukati. Včeraj ni dobil niti najmanjše rane, čeprav je bil njegov nasprotnik v začetku boja neugnan. Euw.e pa, ki je mislil, da mu konjenica in topovi utegneta prinesti hitrejšo zmago, je menda pozabil, da je pehota tista, ki more edina zasesti nasprotnikove postojanke in jih obdržati. Včeraj pa je njegovih vojakov-pešcev le že preveč padlo, poleg tega pa je pri 28. ofenzivi napravil še hudo taktično napako, tako da je bila usoda njegove bele vojske kmalu zapečatena. Aljehin mu je segel v roko in mu e tem priznal veliko borbenost, vendar pa je .točko zapisal sebi. Aljehin ima sedaj za seboj 4 zmage, Euwe pa le 3. Celjske novice II. propagandni table-tenis turnir v Celju. SK Jugoslavija bo priredila 30. in 31. t. m. v telovadnici II. narodne šole v Celju propagandni table-tenis turnir v sledečih disciplinah; 1. moštva; 2. single gospodov; 3. double gospodov. V prvi in drugi disciplini prejme zmagovalec prehodni pokal, darilo celjskega župana g. Alojzija Mihelčiča, ki gp. brani g. Lazar (Ilirija) in plaketo. Za ostala mesta in discipline so razpisane lepe plakete. Klube kakor tudi posameznike prosimo, da upoštevajo rok prijave, ki je do vključno 29. t. m., ker se poznejših prijav ne bo upoštevalo. Žrebanje se bo vršilo eno uro pred tekmovanjem, t. j. v soboto ob 4 popoldne. S sekiro ga je. V Št. Janžu na Vinski gori je nastal prepir med nekim moškim in 52 letnim posestnikom Javornikom Blažem. Prvi se je tako razjezil, da ga je v besnosti udaril s sekiro po stegnu desne noge in mu jo zelo ranil, Pripeljali so ga v bolnišnico. stvo potrebno, ve vsak naš avtomobilist, še bolj so ga pogrešali inozemci, ki prihajajo iz držav, v katerih se ta kontrolna služba že več let z vso strogostjo izvaja. Kljub V6em predpisom se je do-sedaj po naših cestah vozilo, kakor se je komu zljubilo. Posebno poglavje so bili vozniki s konjskimi vpregami, ki so peljali po vseh plateh ceste, samo po pravilni desni strani ne. Vsakih nekaj sto korakov je moral avtomboilist pasirati kmečki voz, ki je začel zavijati na desno stran cestišča šele takrat, ko se je avto tik pred nosovi konj ustavil. Ne samo zamudo in jezo, še več usodnih nesreč so povzročale te samovoljne vožnje. Kontrolna služba na naših cestah pa bo tudi te nedostatke odpravila, čim se bodo vozniki zavedali, da jih lahko vsak hip preseneti na cesti kontrolno vozilo, ki bo kar na licu mesta ugotovilo nepravilno vožnjo, kateri bodo sledile občutne kazni, pa bo nastal na naših cestah red. Baje dobi tudi mariborska policija dva motocikla za cestno kontrolno službo v 6vojem okolišu, tako da^ se kontrola ne bo izvajala samo na glavni državni cesti Maribor—Ljubljana, temveč tudi na ostalih važnih prometnih žilah. Vsekakor bo treba to službo vršiti sistematično in brez prestanka, zakar pa bi bilo potreba uvesti še večje število motornih vozil in večje število uradnih organov. Narodno predstavništvo spet redno zaseda Belgrad. 21. oktobra, m. Danes dopoldne bo v narodni skupščini predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič prečital ukaz kr. namestnikov, da se začne redno zasedanje narodnega predstavništva. Nato bodo v skupščini in senatu določili dnevni red za prihodnjo sejo. Na tem dnevnem redu bodo volitve stalnih skupščinskih in senatnih odborov, in eicer finančnega, imunitetnega, verifikacijskega odbora in odbora za prošnje in pritožbe. Vsi poslanski klubi bodo za volitev teh odborov postavili svoje kandidate. Sejam narodne skupščine in senata bodo prisostvovali vsi ministri. Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti Dama s kamelijami (Matica). Druga ali tretja filmska izdaja Dumasovega sentimentalnega, vse prej kakor globokega in danes osvajajočega ter prepričujočega romana je zdaj z Greto Garbo dobila končno in najbrž za zmeraj veljavno podobo. Da je to literarno delo, ki je zaslovelo po »Traviati« in Verdiju, doživelo skorajda nepozabno vstajenje v filmu, je pač zasluga velike igralke. Zanimivo je ne lc kot film, v katerem ameriško režijsko mojstrstvo popravlja slabo literaturo in ji pomiiga do uspeha, marveč skoraj še bolj kot stopnja v umetniškem razvoju Grete Garbo. Veliki, otožni, nekam mistični-erotični gibi, nihilizem, ki je osvajal množice, tista človeška izgubljenost in smer proti dnu, vse to se zdaj izgublja. Tradicionalni rekviziti velike igralke izginjajo; namesto njih nastopa v velikih in resničnih trenutkih filma tisto, kar je nad igro in tekstom: človek, ženska s svojim srcem, z neugasljivim teženjem po vsem, pod čemer slutimo večnost. To je v tem filmu osnovni napev, ki ga čutimo za slikami in marsikod praznim, danes neužitnim dejanjem. V filmu je vedno manj tajinstvenosti in vedno več preproste resnice, tako da v podobi, ki jo je delo dobilo po Greti Garbo in malo po diskretni igri ostalih, čutimo oživljenje nečesa, kar nam kljub stvarnosti časa in odmaknjenosti onih življenjskih oblik ostaja vendarle vsem lastno. Recimo, da so Amerikanci s tem delom dali lep filmski izraz za vse, kar razumemo pod evropskim doživljanjem in občutevanjem ljubezni, bolečine, radosti in človeka. S tem dejstvom dobiva po zaslugi filma Dumasov roman širšo vrednost, kakršne mu niso nikakor in nikjer mogle dati druge oblike: ne knjiga, ne oder. še enkrat: film, ki stoji in pade z Greto Garbo! Več o njem ni treba praviti, niti glede zunanje oblike. Podružnici SEov. doma v Ljubljani: Miklošičeva cesta 5 Tyrševa cesta (Poštni dom) Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Po stanju danes ob 7 zj. Med načrti v delovnem programu sedanje vlade je tudi Graditev modernih cest Belgrad, 20. oktobra. AA. Na sporedu velikih javnih del kraljevske vlade je nedvomno ena izmed najpomembnejših točk izgraditev omrežja modemih cest v naši državi. Gradbeno ministrstvo sistematsko dela za dograditev cest, ki se pravkar grade, in pripravlja načrte za ceste, ki Se bodo gradile prihodnje leto. V ta namen so se ustanovile štiri terenske sekcije, ki imajo nalogo projektirati ceste, ki se bodo zgradile prihodnje leto. Sekcije za trasiranje in projektiranje cest so takole razdeljene: Sekcije za trasiranje ceste Niš-Pirot-Cari-brod in Niš-Paračin s sedežem v Nišu; sekcija za trasiranje ceste Kragujevač-Jagodina s sedežem v Jagodini; sekcija za trasiranje ceste Belgrad-Zagrel) s sedežem v Brodu; sekcija za trasiranje ceste Sv. Djordje-Gjevgjelija s sedežem v Sv. Gjorgju. Razen teh sekcij pripravljajo trasiranje banovinskih cest tudi tehnični oddelki banskih uprav Ljubljane, Zagreba in Cetinja. Sekcije so pripravile elaborate za ceste v vrednosti okoli 400 milijonov dinarjev. V naši državi je 55 državnih cest v skupni dolžini 10.250 km; od teh je zgrajenih 9684 km, nedograjenih pa 556 km. Po prometnem pomenu in po sklepu DN so mednarodne ceste v naši državi tele: 1. Belgrad-Niš-Djevdjelija-meja v dolžini 609 km; 2. Belgrad-Zagreb-Ljubljana-Podkoren-meja 710 km: 5. Belgrad-Novi Sad-Subotica-Horgoš-meja 214 km; Belgrad-Paneevo-Vršac-meia v dolžini 101 km; Zagreb-Čakovec-meja v dolžini 96 km; Zagreb-Sušak v dolžini 196 km ; Niš-Pirot-meja v dolžini 95 km. Celotna dolžina cest mednarodnega pomena na našem državnem ozemlju znaša 2015 km. Državne ceste v naši državi, ki spadajo v drugo kategorijo po svojem pomenu za javni promet, so tele: Maribor-Ljubljana-Logatec v dolžini 228 km; tujskoprometna cesta Sušak - Split - Dubrovnik -Kotor-Bar-meja-Skadar v dolžini 760 km; Zaje-čar-Pojate-Užice-Tuzla-Ban jaluka - Karlovac-No-vo mesto v dolžini 890km; Belgrad-Valjevo- Kolektivna pogodba nameščencev mariborskih mestnih podjetij Mariborski občini moramo priznati, da ima smisel za malega človeka in da se zaveda svojih socialnih dolžnosti. Znano je, kako rešuje stanovanjsko vprašanje, znano je, kako je rešila vprašanje mestnega delavstva z novim službenim redom, sedaj pa je po dolgih posvetovanjih z nameščenci svojih podjetij, ki jih je neutrudno in uspešno zastopala mariborska podružnica Društva združenih zasebnih in trgovskih namešč«ncev Slovenije, sprejela tudi službeno pogodbo za te nameščence. S to službeno pogodbo, ki ima značaj kolektivne pogodbe, se definitivno urejajo službeni odnosi med mestnimi podjetji m njenimi nameščenci. Ka! vsebuje kolektivna pogodba Po novi kolektivni pogodbi so nameščenci razporejeni v tri uradniške skupine, skupino pod-uradnlkov in skupino slug. Njih prejemki so tudi urejeni po teh skupinah in 12 stopnjah, katerih porazdelitev je razdeljena na triletno dobo. Poleg redne plače, ki jo določa pogodba, pripadajo vsem nameščencem še posebne rodbinske in funkcijske doklade. Posebne doklade za tehnične nameščence znašajo 15 do 25 odstotkov od plače, vsi ostali prejemajo 10 odst, posebne doklade, Funkcijska doklada gre vsem vodjem oddelkov. Družinska doklada pa znaša 150 din mesečno za ženo in vsakega otroka. Pogodba predvideva tudi prejemke v deputatih, dnevnice za službena potovanja in plače xa nadurno delo. Vsi nameščenct so zavarovani pri bolniški blagajni TBPD v Ljubljani ter plačuje vse prispevke za to zavarovanje občina. Za pokojninsko zavarovanje, ki se bo uredilo s posebnim dodatkom k pogodbi, plačujejo nameščenci njim po zakonu pripadajoči del prispevka, poleg tega pa bodo nameščenci deležni še posebnega dodatnega zavarovanja, tehnični uradniki pa bodo tudi zavarovani za nezgodo, smrt in predhodno onemoglost, Nameščenci imajo po 6 mesečnem rednem službovanju pravico do rednega letnega dopusta, ki znaša pri 25 letnem službovanju 4 do 5 tednov. Pogodba priznava dalje zakonitim dedičem umrlih nameščencev pravico do posmrtnine v višini 1 do 3 mesečne plače in ureja v podrobnostih vse možnosti, ki bi lahko nastopile v službenih odnošajih nameščencev do mestnih podjetij in obratno. Pogodba stopi v veljavo, ko jo odobri nadrejena oblast. Kdo ima zaslugo za sprejem kolektivne pogodbe S kolektivno pogodbo je občinska uprava izvršila dano obljubo in za dalj časa odstavila z dnevnega reda pereče vprašanje, ki je vznemirjalo občino in nameščence. Sedaj je ugodeno zahtevam nameščencem in potrebam občine. Ob tej priliki je treba omeniti, da ima veliko zaslugo pri sprejemu gornje kolektivne pogodbe mariborska podružnica Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije in njeni funkcionarji, zlasti gg. ravnatelj Lekan, Kovačič in drugi. Za našo nameščensko organizacijo, ki brez velike reklame, pa zato tembolj stvarno dela v resnični dobrobit našega zasebnega, trgovskega in samoupravnega nameščenstva, pomeni sklenitev kolektivne pogodbe velik uspeh, kakršnega ni dosegla še nobena podobna organizacija v Mariboru. Loznica-Sarajevo-Hoča-Dubrovnik v dolžini 580 kilometrov. Celotno omrežje drž. cest druge kategorije znaša 2458 km. vseh cest prve in druge kategorije pa 4473 km. Ostale ceste merijo 5777 km in izpopolnjujejo mrežo glavnih državnih cest. Po banovinah se državne ceste razdele takole: v dravski banovini 616 km; v savski 1407; v vrbaski 889; v primorski 832; v drinski 1238; v zetski 1698; v dunavski 1050, v moravski 1155; v vardarski 1430 km. Vseh državnih cest v naši državi je 10.250 km. Leta 1929 je bilo v vsakem letnem času prehodnih cest: v dunavski banovini 44%, danes 88%, v zetski 67%, danes v moravski 75%, danes 83%. Krai u.S, 0) a o .£? 5 * Tempe- ratura v C' rt C > t* ec V. c Veter n n 1 'Tj 'a'a C 3 S C3 -J >C ,°S fcl rt c; K & ■Sc P (smer, jakost) Ljubljana 768-6 2-8 14-0 97 rogi, 10 0 Maribor 767-5 2-0 14-0 95 0 0 Zagreb 770-t' 5-0 15-0 95 0 NEj Belgrad 770-7 2-0 16-0 90 0 E, Sarajevo 7715 1-0 lig 6 0 Skoplje 7692 4-0 17-0 90 6 0 .Split 766 2 9-0 21-0 55 2 NE3 Iiumbor 764-0 12-0 _ 70 0 N, Rab 767 7 11-0 — 55 0 N Es Pada- vine Pripomba. Vremenska poroCila od Bel-grada naprej se nanašajo na prejšnji dan. Vremenska napoved: Jutranja megla, čez dan še povečini jasno in lepo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Zjutraj močna slana, posebno v okolici Ljubljane v prostih legah, Čez dan in ponoči jasno, proti jutru megleno. Razstava del bratov Šubicev Ljubljana, 21. oktobra. Na razstavi del Janeza in Jurija Šubica bodo tvorila posebno lepo kolekcijo cerkvena dela obeh mojstrov, večji del oltarne slike, v manjšem številu pa bandera in privatne nabožne slike. Župoa upra-viteljstva so se na poziv Narodne Galerije, da bi ji za ta namen dala na razpolago dela obeh mojstrov, odzvala z nenavadno pripravljenostjo. Tako je raz* stavni odsek zbral nad 50 slik te vrste, izmed katerih jih bo preko 30 videti na razstavi. Ker so nekatere izmed njih izredno velikih mer, skoro vso pa presegajo formate navadnih oljnatih podob, bodo cerkvena dela bratov Šubicev razstavljena v veliki dvorani Narodne Galerije, ki jo je dal odbor NG z velikim razumevajem odseku za prireditev na razpolago. Iz teh del bo obiskovalec razstave lahko razvidel veliko umetnost Janeza in Jurija Šubica, ki prav nič ne zaostaja za najboljšimi ustvaritvami naših baročnih mojstrov, pa tudi ne za onimi njunih sodobnikov. Monumentalna zasnova, premišljena kompozicija, nenavadna harmonija barve, globoka čustvenost in dovršena tehnika bodo očarali vsakogar in gotovo bo ta prireditev umetniški dogodek prve vrste. Razstavo 6e bo otvorila 7. novembra t. 1. Nesreča ne počiva Ljubljana, 21. oktobra. Ko je včeraj prekladal s tovariši na Skubičevi žagi v Podpeči delavec Žitko Anton hlode, se je pri delu zgodila huda nesreča. Skladovnica visoko naloženih hlodov se je sprožila, težak hlod ee je zvalil na Žitnika in ga podrl. Tovariši so hitro priskočili na pomoč, dvignili hlod in potegnili tovariša, ki si ni mogel sam pomogati, iz klešč. Hlod je Žitku pritisnil nogo tako hudo, da mu jo ja.zf^^ Na pomoč poklicani reševalni avtomobil ga je odpeljal v ljubljansko bolnišnico. — Davi se je ponesrečil Vobič Martin, prodajalec premoga, usluž-ben pri trgovini s kurivom Jerančič na Karlovi cesti. Ko je nesel premog po stopnicah v luko 'v Gledališki ulici, mu je spodrsnilo, pri čemer si je zlomil nogo. KINO SLOGA prinaša veliki glasbeni film PREMIERA IUTRI1 SIMFONIJA LJUBEZNI KARIN HARDT (Liebeserwachen) WALTHER RILLA Glasba: — Sodeluje: Heinrich Schlusnuss, komorni pevec- Obtožencev ekspoze o krizi Ljubljana, 21. oktobra. Iz mnogih kazenskih obravnav se prav nazorno odražajo vse stiske in težave našega gospodarskega življenja v letih od 1929 naprej do danes. Sicer poredkoma, toda prihajajo pred resne kazenske sodnike tudi ljudje iz poslovnega sveta, razni špekulanti, pa tudi podjetni in odvažni pridobitniki in trgovci, ki so navadno toženi malomarnega ban-kroUtva ali pa obrtno izvršene prevare. Pred malim senatom se je pojavil čedno oblečen gospod, ki je na prvi pogled napravil na opazovalca prijeten vtis, da je to mož podjetnosti in drugače realno misleč trgovec. Bivši lesni trgovec O. je bil od državnega tožitelja obtožen, da je izvrševal pred sedmimi in petimi leti obrtoma razne* prevare na škodo raznih lesnih podjetij. Obtoženi O. je podal pred sodniki prav čeden ekspoze o svojih trgovskih poslih, o napredku in popadanju trgovine, o vseh mogočih kalkulacijah m raznih zvezah z Italijo. Leta 1923 je pričel z lesno trgovino. Dobro je uspevala. V letih 1925 do 1927 je že razpolagal z nad 700.000 din lastnega denarja. In obtoženec, ki je podajal svoj zagovor prav mirno in je bil redko pretrgan od senatnega predsednika g. Ivana Breliha, je še omenjal druge okol-nosti. Do leta 1929 je bil visoko aktiven. Trgovski posli z italijanskimi lesnimi tvrdkami so bili prav ugodni in dobri. Nesrečno leto 1929 pa je njemu prineslo katastrofo. Pojavil 6e je na lesnem tržišču oni veliki ruski dumping. Posli z Italijo so se zato zelo poslabšali. Cene lesu so naglo padle. Menice so mu bile protestirane. Imel je sicer pri Prašte-dioni kredit do 400.000 din, toda samo pri neki italijanski tvrdki je izgubil nad 117.000 din. Tvrdka je šla namreč v konkurz. V dveh mesecih je izgubil nad 300.000 din. Lesna trgovina je začela zaradi dumpinga zelo pešati. Cene blagu so bile nizke. »Kdaj ste ustanovili družbo Hosto?« ga je prekinil senatni predsednik. »Leta 1930, Sprva so bili nekateri družabniki z manjšim kapitalom. Bil sem jaz lastnik in poslovodja. Vse pogodbe so bile sklenjene pod imenom Hosta. V Turinu sem dobil odjemalce za les. Za klijente sem nosil jaz moralno odgovornost. Sklenil sem lepe kupčije. Vagoni so prispeli v Italijo. Pojavili pa so se protesti. Nastali so stroški.« Obtoženec je v vseh podrobnostih pojasnjeval sodnikom svoje poslovanje. Hoteli so mnogi, da kujejo kapital na njegovih ramah. Ostal je do danes 100 odstotni poštenjak. Po končanem dokaznem postopanju in običajuih govorih tožilca in branilca je senat bivšega lesnega trgovca O, oprostil od obtožbe zaradi obrtoma izvrševane prevare. Nesrečni Ižanec Japelj France Japelj, Ižanec, je prebrisan mešetar in nakupovalec sena, odnosno dobavitelj slame in sena za ljubljanske ljubitelje konj. 2e avgusta jo bil Japelj obsojen na 8 mesecev strogega zapora, ker je v začetku maja ponaredil mitniški listek o teži enega voza sena, ki ga je Japelj dobavil Feliksu Urbancu. Iz 465 kg sena je napravil prav nerodno 1965 kg. Pri Urbancu so Japlju mirno izplačali seno po 35par za kilogram. Urbancu pa se je vendarle čudno zdelo, kako more tako mala množina sena tehtati 1965 kg. Povprašal je na ižanski mitnici in dobil pojasnilo, da je Japelj iztehtal 6amo 465 kg sena. Japelj, ki je zaradi ponarejanja mit-niških listkov presedel že leta, saj je bil enkrat obsojen na 1 leto, drugič pa celo np 18 mesecev robije, ni prišel avgusta k obravnavi in je bil kon-tumaciran. Zviti Japelj pa se je obrnil do odvetnika dr. Franceta Kandareta za pomoč. Branilec je dosegel, da je sodišče dovolilo obnovitev procesa. Napel je vse sile, da bi Japlju znižal kazen. Celo dvakrat mu je pisal, da se mora osebno udeležiti nove obravnave. Včeraj je senat zaman pričakoval prihoda Japljevega. Ni ga bilo. V njegovi nenavzočnosti je senat znova obravnaval zadevo. Branilec je opozarjal sodnike na različne olajševalne okolnosti, ki jih prva sodba ni upoštevala. Japelj je priznal dejanje, Živi v skrajni bedi. Pri kupčijah pa je imel še nesrečo. Seno je kupil po 40 par kg. Kmalu nato pa je cena senu padla. Urbancu je seno bi! primoran prodati za 5 par ceneje. Da bi kril izgubo, se je poslužil nedopustnega sredstva in ponaredil listek. Bil je sedaj Japelj ponovno obsojen na 8 mesecev strogega zapora. Za staro feleso 6 mesecev France Bakšič je mlad fant, zaradi deliktov zoper tujo lastnino pa ie bil že 15-krat pod paragrafom. Z dvorišča tovarne Saturnus je odnesel do 120 kg starega, litega železa. Prodal ga je za 120 dinarjev. Policija ga je kmalu izsledila in zaprla. Zaplenila pa mu je 200 din gotovine, France je pred senatom vedro priznal: »Kriv sem. Železo pa sem, gospodje, vzel pri belem dnevu. Čez ograja sem se splazil. Dalj časa sem že brez službe. Imam ženo in nekaj mesecev starega otroka.« Sodba: 6 mesecev strogea zapora in izguba častnih pravio za 3 leta. France ponižno: »Gospod predsedniki Prosim za odlog kazni, vsaj za 1 mesec.« »Dovoljeno.« »In še nekaj gospod predsedniki« »Kaj še?« »Ali dobim nazaj denar?« Ugotovili 60, da hrani sodna blagajna njegovih 200 din. Pridržali so v blagajni za tovarno Saturnus 120 din, ostmek pa so mu izplačali. Po bravnavi France ženi in prijateljem: »Počakajte. Še denar dobim.« Kulturni koledar Corilč Franc 21. oktobra 1836 se je rodil v Ljubljani orglarski mojster Franc Goršič. Orglarstva se je učil prt Rumplju v Kamniku. Kot pomočnik na Dunaju pri Karlu Heseju je obhodil vso Avstrijo in se vrnil v Ljubljano kot mojster- Napravil je 66 orgel. Kot .prvovrstnega intonatorja so ga cenili doma in v tujini. — Umrl je leta 1898 v Ljubljani. Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 21. oktobra: Uršula. Petek. 22. oktobra: Kordula. ! Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tuševa cesta 41; mr. Trnkoczv ded.. Mestni tre 4 in mr. Ustar. šeletvburgova ulica 7. TEL. 27-30 SLOGA Grandllotno filmsko delo Beethovnovo veliko ljubezen njegovo delo m nlegova bolest bARH? BAUK Reilja Abel Gaaee Glasba Ludwlg Masson TEL. 21-24 MATICA Veliki ljubezenski film po nesmrtnem romanu Al. Dumas-a Dama s kamelijami Greta Garbo Robert Tajlor Rezervirajte vstopnice v predprodaji! Danes poslednjič t Veličasten aim visose pesmi prave ljnbesnl z Magdo Sobnelder in Svetlslavom Petrovičem Njeno ljubezen - mena bol (Frauenllebe • Frauemeid) V Ulmu sodeluje danajska Filharmonija. — !T\ccUta/\>e. o& 1 G., 19.r' 2- iprava mladinskega lista »Luče sporoča vsem cenjenim naročnikom lista, da je vs|ed velikega naročila in povpraševanja po »Luči« oskrbljen nov natis in bomo lahko prav vsakomur poslali zaželjeno število. Prav tako je na razpolago še »Vrtec«. — Ker imata oba lista letos novo privlačno zunanjost, ter res krasno vsebino, zato Ju prav toplo priporočamo naši mladini. Za letošnji občni zbor Družbe sv. Rafaela vlada veliko zanimanje, da pričakujemo večjo udeležbo. Zato smo najeli malo dvorano v hotelu Union. V6em udeležencem sporočamo zato, da 6e bo vršil občni zbor Družbe sv. Rafaela ne v pisarni, temveč v mali dvorani hotela Union v ponedeljek. dne 25. oktobra ob 4 popoldne. V6i prijatelji naših Slovencev na tujem vljudno vabljeni. Odbor bo predložil v potrjenje tudi pravilnik in tKftroj mm izseljenske zbornice. Društvo za zaščito vlagateljev bivše avstrijske (ne hranilnice v Ljubljani ponovno in zadnji- pošljejo vezane odstotke, sicer bo društvo primorano v reku 8 dni nastopiti po 6vojem pravnem zastopniku tožbeno pot. Da se pa vloge v tako 6labi valuti izplačujejo, ni društvo popolnoma nič krivo. Sicer pa ta zadeva še ni končana, in upamo, da pride tozadevna razprva v kratkem glede valovavzacije v pretres. Vlagatelji, kateri še niso priglasili svojih terjtev, naj to store čimprej. Ime in priimek vlagatelja, štev. hranilne knjižice ali čekovnega računa 6talno bivališče po umrlih pooblastilo od so- dišča, da je glavni dedič. Za vsako hranilno knii-potrebna posebna prijava. Prijave so kolka ro6te. Za morebitna pojasnila je priložiti znam- ko 2 din, sicer 6e ne odgovarja. Svetovna razstava v Parizu je naslov IV. predavanja v vrsti zanimivih predavanj, ki jih prireja Klub esperantistov v Ljubljani Predavanje, katerega bodo spremljale krasne skioptične slike bo danes zvečer ob 8 na Cankarjevem nabrežju 7-1. Predava g. Mizerit Deziderij. Vabljeni vsi esperantisti. Motoklub »Ilirija«! Vozače, ki 60 se prijavili za izlet v Trst pozivamo, da se nemudoma javijo v klubskem tajništvu Miklošičeva 15, kjer prejmejo navodila in vse potrebno za izlet. Istotako bodo prejeli tudi klubske zastavice, katere imajo vsi brez izjeme pritrditi na vozilo. Danes ob 11 se prijavljenje definitivno zaključi. / III. prosvetni veier, ki bo v petek, 22. oktobra, ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Uniona, bo umetniško zgodovinskega značaja. G. msgr. Viktor Steska nas bo seznanil ta večer z umetniško rodbino Šubičevo, med katerim bo omenil in podal življenjepis Janeza Šubica, ki je bil profesor na umotniškoobrtnem muzeju v Kaiserslauternu. Cehi so prvi spoznali njegov genij in so ga poklicali, naj bi poslikal njihov narodni divadlo. Se danes krase to stavbo njegove slike »Zlati vek, propad in lumir«. Vendar je bila z njim združena neka tragika, kajti več njegovih slik je pokončal ogenj. Hrepenenje po domovini ga je privedlo nazaj, kar je izrazil v svoji karneoliji, sliki, ki krasi danes ljubljanski muzej. Ta slika je nekaka oporoka umirajočega umetnika v tujini. Brez dvoma je bil Janez Šubic tisti, ki se jo izmed Slovencev prvi povzpel na občudovanja vredno stopnjo dovršenosti. Na to predavanje opozarjamo cenj. občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice v predprodaji v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. Čisto komorno glasbo, in sicer dela Mozarta, Beethovna in Schuberta bomo slišali na prvem le-toiniem komornem koncertu, ki ga izvaja Salzburški Mozartov kvartet v petek, dne 29. t m. v mali Filharmonični dvorani. Po zatrdilu časopisnih kritik, je kvartet izvrstno uigran ter ima izredno laskave ocene in vseh mest, kjer je do 6edaj nastopal po Evropi. Občinstvo opozarjamo na to prvo komorno prireditev letošnje 6ezone. Vstopnice od 20 din navzdol v knjigarni Glasbene Matice. Utilil!an»lfO Hpdališče Drama. Začetek ob 20. Četrtek, 21 oktobra: »Tarelkinova smrt. Red Četrtek. Petek, 22. okt ob 15: »Julij Cezar«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 do 2 din. Opera. Začetek ob 20. Četrtek. 21. oktobra; -Arnaconke« R id A. Petek 2. okt.: Zaprto. (Gostovanje opere v CeJju: Evangeljnik). Strokovno-nadaljevalno šolstvo v Ljubljani Ljubliana, 21. oktobra. Pred kratkim je bila na mestnem magistratu 6eja odbora strokovno-nadaljevalnega šolstva mest ne občine ljubljanske pod predsedstvom mestnega župana g. dr Juro Adlešiča. Bansko upravo je zastopal inšpektor za osnovno-nadaljevalno šolstvo g. P resi Miha, mestni svet član mestnega sveta g. Vider Josip, Zbornico za TOI podpredsednik zbornice g. Ogrin Ivan, Delavsko zbornico g. Berdajs Jože. Navzoči so bili voditelji etrokovtio-nadalje-valnih šol, zastopnik mestnega fizikata dr. Kanc Pavel in referent višji svetnik dr. Brilej Arnošt. V uvodnem govoru je g. župan povedal nekaj splošnih opazk k strokovno - nadaljevalnemu šolstvu. Izdatki za etrokovno šolstvo so v letošnjem letu izredno narasli in v prihodnjem letu je računati na še višje izdatke. V preteklem šolskem letu 6mo imeli 56 razredov. V novem proračunu smo jih predvideli 57, a šolski upravitelji 60 jih ustvarili nad 60. Ker je bilo v nekaterih razredih predvideno le po 10 12 do 14 učencev, je bilo treba zahtevati od upraviteljev, da 6e strogo drže navodil uredbe in pravilnika banske uprave, ki določata, da 6me biti najmanjše število učencev v enem razredu 20, a najvišje 40. Letošnji proračun je itak že za 45.000 din višji od lanskega in zato nikakor ne gre še bolj obremenjevati mestno občino. Mestna občina ljubljanska ima dokaj težavno stališče pri iskanju kritja stroškov za strokovno-nadalie-valno šolstvo. Prispevki učencev samih, to je 20 din mesečne šolnine se mnogokrat plačujejo le na papirju, ker mnogi ne zmorejo tega plačila .marsikateri mojstri pa kljub pogodbeni obveznosti ne plačujejo svojega zneska za šolnino. Zato mora ta primanjkljaj kriti mestna občina; brez njene pomoči bi moralo strokovno-nadaljevalno šolstvo že davno prenehati. S hvalevrednim razumevanjem prispeva tudi banska uprava, za kar gre v prvi vreti zahvala g. banu dr. Natlačenu in banski upravi. Združenja 60 letos prispevala nekaj več kot lansko leto, vendar pa kljub prizadevanju ta številka ni dosegla vsote, ki je bila sklenjena na sejah, odbora 6trokovno-nadaljevalnega šolstva. Sklenje- Zanimanje združenj pa je zadnje leto vendarle precej naraslo. 6aj so preteklo leto plačali komaj nekaj okrog 900 din; to je vsekakor dobro zna-menie. Ce bo zanimanje mojstrov in združenj tako rastlo, je upati, da bo v bodočem letu uspeh še lepši. števati je treba pri tem posamezne tvrdke po vrstnem redu, ne le nekaterih, ker mora mestno poglavarstvo pač gledati na to, da se V6ein trgovcem in obrtnikom nudi možnost zaslužka. Želja in težnja mestnega poglavarstva je tudi. da bi bilo 6trokovno-nadaljevalno šolstvo čimprej združeno v samostojni zgradbi, za kar se že celo vrsto let zbirajo prispevki. Zbrani fond naj bo podlaga za realizacijo tega načrta pomoči pa bo treba še 6 primernim posojilom. Šele, ko bo Slov. Konirce Za naš konzum. Odkar so se dvignile cene življenjskim potrebščinam, se je bolj kot kdaj prej pojavila tned našimi nameščenci in delavci želja po ustanovitvi konzumne nabavljalne zadru-de. Pomen, ki ga imajo slične ustanove po drugih krajih, nam daje povod, da tudi mi ustanovimo nekaj sličnega, ne oziraje se na desno in< levo. Zato bo treba iniciatorje te zamisli podpreti moralno in materialno. S konzumom vred pa potrebujemo tudi javno kuhinjo. Naš kraj se bo Siril. Prihodnja gradbena sezona obeta biti pri nas zelo živahna. Več strank namerava graditi v bližnji okolici trga stanovanjske hiše. To bi pomenilo povečanje kraja in omi-ljenje stanovanjske krize, ki jo pri nas z ozirom na prenatrpanost precejšnja. Uredimo trg! Pred kratkim se je zgodila na ostrem ovinku na Glavnem trgu zopet nesreča, ki pa k sreči ni zapustila večjih posledic. Neki avtomobil je naglo krenil v jugovzhodno smer na ovinku pri Zottelovi hiši. Ker pa je bila cesta zaradi dežja mokra, je vozilo spolzelo in se zaletelo v Leskovskovo hišo. To je ena izmed neštetih nezgod, ki so se tukaj primerile. Urediti bo treba naše prometne ceste. Pregled ženske lahke atletike V včerajšnji številki 6mo prinesli svetovno listo, ki nam kaže uspehe najboljših moških lahko-atletov in njihove rezultate v letošnjem letu. V svetovnih rekordov ni mnogo izpremenila. Vendar pa tudi beležimo nekaj lepih rezultatov. Najvažnejši svetovni ženski rekord je postavila Poljakinja Stella Valasievicz s 6 voj im skokom v daljavo s 6.25 m. Tudi v teku na 100 m ima ona z rezultatom 11.6 najboljši letošnji čas. Njej sledi Amerikanka Helen Stephens, lanska olimpijska zmagovalka, ki ima čas le 11.8. Tema dvema sledijo še dve ženski: Krau6 z 11.0 in Winkels z 12. Avstrijka Vancura, Nemka Albus in Holandka Koen imajo isti čas, in sicer 121. Na 200 metereki progi je najboljša Angležinja Saunders s 24.8. Tudi druga je Angležinja po imenu Chalmers s 24.9. Nato Holandka Koeti « 25, Nemka Krati6 in Italijanka Testoni s 25.2 V teku na 80 m preko zaprek je na čelu letošnje tabele Angležinja Burke z 11.6. Sledijo Nemki Eckert in Dompe 11.7. Italijanka Valla, lanska zmagovalka v Berlinu pa z 11.8. V skokih so se izkazale kot najboljše Nemke in Poljakinje. V skoku v višino vodi Nemka Ratjen z 1.65 pred lansko olimpijsko zmagovalko Mad-žarko Szakovo z 1.63 m in Angležinjo Odam z 1.62 m. V skoku v daljavo je najboljša, kot smo že zgoraj omenili, Poljakinja Valasievicz z odličnim skokom 6.25, ki je obenem tudi svetovni rekord. Druga je Nemka Kraus s 5.96 m in Angležinja Rady s 5 m. V metu krogle vodi Amerikanka Helen Stephens z metom 13.45. Nemki Schrčider in Wessefe 13.04 m, v melu kopja 60 najboljše Nemke na čelu z Doegejevo, ki je vrgla kopje 43.77 daleč. Njej sledi še sedem menih rojakinj, ki 60 zaostale za Doegejevo komaj en meter. V metu diska vodi tudi Nemka Mauermayer s 45.10 m pred Wagemanovo 43 31 m, VVolkhausenovo z istim rezultatom in Poljakinjo Wei«s z 41 20 m. V štafetnem teku na štirikrat 100 m je najboljša nemška štaNa. ki ima čas 48.7. Za njo pride Anglija z 48.8. strokovno-nadaljevalno šolstvo v 6vojih prostorih, 6e bo moglo razmakniti v vsem obsegu. Nato je poročal tajnik odbora g dr. Brilej, ki je podal nekatere statistične podatke o strokovno-nadaljevainem šolstvu za leto 1936-37 na posameznih šolah Iz tega poročila posnemamo, da je splošno strokovno - nadaljevalno šolo na Vrtači obiskovalo 237 vajencev. Poučevalo je 15 učiteljev s šotekim upraviteljem Antonom Semetom vred. Izdelalo je 78% vseli gojencev. Strok, nadali. šolo za mehansko-tehnične obrti na Ledini je obiskovalo 278 vajencev, poučevalo je 16 učiteljev pod vodstvom upravitelja Pavla Plesničarja. Izdelalo je 92% vseli učencev. V strok, nadalj. šoli za umetne in oblačilne obrti na Prulah je bilo 246 učencev, poučevalo pa je 12 učiteljev pod vodstvom prof. Žnidarčiča Ivana. Dovršilo je šolo 81% vseh učencev V žensko strok, nadalj. šolo za umetne in oblačilne obrti pri Sv. Jakobu je bilo 246 gojenk; poučevalo je 19 učiteljev in učiteljic pod vodstvom upravitelja g. Alojzija Gorupa. Dovršilo je šolo 96% učenk. Strok, nadali. šola za stavbne obrti na Grabnu je obiskovalo 214 učencev: poučevalo ie z upraviteljem g. Kregarjem vred 16 učiteljev. Učni smoter je doseglo 94% gojencev. Pkunno te bilo v vseh s rok. nadalj. šolah v Ljubljani 1200 gojencev, od teh 830 vajencev in 370 gojenk. Izdelalo jih je 1069, nesposobnih je bilo 88. neizprašanih 43. Iz blagajniškega poročila 6ledi. da je imel odbor v minulem letu 714.337 din izdatkov in 717.804 din dohodkov. Mestna občina ljubljanska je nakazalo 180.000 din. Zbornica za TOI je poslala 192 šolskih knjig v vrednosti 6.187 din. V gradbeni fond sta prispevali še mestna občina ljubljanska 78.800 din (poleg že omenjene podpore), kralj, banska uprava pa 50.000 din. Pri razpravi je g. Oprin obljubil, da bo Zbornica TOI vplivala na združeni a, da bodo prispevala svoj del k 6trok nadalj. šolstvu. Tudi Zbornica TOI bo predvidela v letošnjem proračunu večji znesek v ta natnen. Računski zaključek za preteklo leto je bil soglasno sprejet, predložen je bil tudi proračun za tekoče šolsko leto, ki izkazuje 692.000 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Za občino ljubljansko je predvidena podpora 260000 din 200 000 v gotovini in 60 000 ko< izdatki za kurjavo, razsvetljavo in snaženje) Delavska zbornica pa bo po možnosti prispevala 6 kniigami. V debati med slučajnostmi 6e je naglašalo pomanjkanje knjig in drugih učil; nimamo skoraj ničesar. kar potrebuje pedagog za res etrokovno vzgojo in učiteFstvo mora takorekoč orati ledino. Pomagati bi morala tudi težka industrija in mojstri. Treba bi bilo do6eči prisilno obiskovanje šol za vajence; Delavska zbornica je ugotovila, da obiskuie redno te šole 60% vseh vajencev v Ljubljani. Potrebno bi bilo nabaviti večje število kniig in učil. omogočiti poučne ekskurzije s četrtinsko vožnjo ter prirejati šolske razstave. Učiteljem naj 6e znova prizna honorar po 20 din od ure. Treba je tudi poskrbeti za to, da 6e gradbeni fond zadostno podpre in da se čim prej začne graditi poslopje. Verjetno je, da bo šolski odbor najel posojilo; obstoja načrt, da bi se napravil prizidek pri srednji tehnični šoli. Morda bo mestna občina priskočila na pomoč s primerno parcelo, da bo tako to vprašanje rešeno že v bližnji bodočnosti. Veliko zan;man?e v Berlinu za naša lov sča Tujskoprometna zveza »Pulnik« v Mariboru je naprožena, da organizira v Mariborskem okrožju nekoliko lovov večjega obsega za skupino 30 lovcev iz Berlina. Naša lovska društva v Mariboru, Ptuju, Ljutomeru in Murski Soboti so prav rada obljubila svoie sodelovanje, tako da bo za lovske goste iz Berlina koncem oktobra pripravljenih več bogatih lovov. V manjših skupinah lovijo nemški lovci že nekaj Časa v Karavankah in Julijskih Alpah in tudi v bogatih hrvaških in bosanskih revirjih. Velika mednarodna lovska razstava v Berlinu, ki se vrš začetkom prihodnjega meseca in na kateri bo častno zastopan tudi naš lov, bo brezdvomno v še večii meri pripomogla k temu, da t>o postal lov vpoštevanja vreden činitelj našega tujskega prometa. Otrok se ?e skuhal v vreli vodi Maribor, 20. oktobra. Iz Gor. Lendave nam poročajo o tragični smrtni nesreči, ki se je pripetila v hiši posestnika Rogača. Žrtev nesreče je postal mali. 2-letni po- setnikov sinček Silvester, ki je padel v lonec vrele vode ter se je v njej dobesedno skuhal. Posestnik Rogač 6e je nahajal usodnega dne izven doma po opravkih, doma pa je bila njegova bolna žena, ki je ležala v postelji, njun 2-Ietni 6inček Silvester in služkinja. Ta je prala oerilo ter je kuhala v kuhinji na štedilniku v velikem desetliterskem loncu lug. Ko je tekočina zavrela, jo je odstavila z ognjišča ter je postavila lonec na tla, nato pa je odšla iz kuhinje v vežo. Takrat se je primofal iz 6obe mali Silvester ter se je igral v kuhinji. Nesreča je hotela, da je otrok, ko je 6topil na pručico, padel, pri tem pa je na glavo omahnil v lonec z vrelim lugom Niti zakričati ni vtegnil ter je v vroči tekočini kar otrpnil. Ko je čez hip nato prišla služkinja nazaj v kuhinjo, je videla 6trašno nesrečo, je malčka naglo potegnila iz lonca, pa je bilo že prepozno. Tako strahovito se je opekel, da mu je meso odpadalo kar v kosih do kosti ter je v nekaj minutah izdihnil. N'kola Žic: Istra II. del Pravkar je izšla obsežna geografska študija znanega strokovnjaka Nikole Žica o Istri (II. del: Antropogeografsko stanje po svetovni vojni). Knjiga je napisana strokovno in vestno. Pisec je natančno prikazal ozemlje Istre, zgodovino prebivalstva, današnje narodnostne skupine v Istri, gospodarstvo in drugo. Zatem sledi obravnavanje demografskih razmer, poglavje, v katerem je avtor obdelal gostoto prebivalstva in naravni prirastek. Na koncu knjige se nahaja opis večjih mest in naselij. Delo je napisano strogo znanstveno, toda način prikazovanja je preprost in popularen. Knjiga jo zato pristopna ne samo strokovnjakom, temveč vsem, ki se zanimajo zn naš živelj v Istri. Delo izpopolnjuje tudi več slik. Priložena je tudi etnografska karta za izpopolnitev odstavka o stanju prebivalstva Knjigo je izdala knjižnica HRID, ki objavlja dela o hrvaških narodnih manjšinah in o hrvaških izseljencih. Cena pričujoči knjigi je 40 din, v prednnročbi pa 30, Pri isti založbi se naroča tudi prvi del Zicove »Istre«, in sicer za enako ceno. Oba dola staneta btoSirana 00 din ter se naročata pri Biblioteki HRID, Zagreb 6, poštni predal 53. Od tu in tam Okrog milijon in pol nepismenih ljudi so ugotovili med Hrvati, ki bivajo v Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. ^Gospodarska sloga« in klub »ABC«, ki se borita s podvojenimi močmi zoper ta nedostatek, sta preračunala, da bi bilo treba okrog pet milijonov dinarjev, da bi se ti ljudje naučili vsaj za silo pisati in brati. Na nekaterih krajih so poskušali s tečaji, vendar se je oglasilo premalo nepismenih, ker jih ie bilo očividno sram ter so rajši ostali doma. Zaradi tega so se širi-telji_ pismenosti oprijeli drugega načina, namreč poučevanja posamič. V ta namen so vpregli v delo vse pismene in inteligente na vaseh. Vidimo, da je Hrvatov skoro ravno toliko nepismenih, kolikor nas je sploh vseh Slovencev, ki živimo v Evropi, in med katerimi je le okrog 2% takih, ki ne znajo brati in pisati. Šefi združene opozicije so se včeraj sestali na stanovanju Ljabe Davidovifa. Navzoči so bili Ljuba Davidovič, Boka Vlajič, Joca Jovanovič, Milan Ga-vrilovič, Miša Trifunovič, Kreta Miletič in Laziča Markovič. Na tej seji je bilo sklenjeno ,da se bodo šefi bolj pogosto sestajali in se pogovarjali o tem, kako bodo poživili svoje delovanje med narodom. Muslimanskega vrhovnega verskega poglavarja v naši državi še ne morejo izvoliti, ker so se med makedonskimi muslimani razvneli prepiri. Tamkaj so bile namreč volitve v mearifako vakufski zbor, vendar pa je bilo vloženih večje število pritožb, češ da so bile volitve v mnogih krajih nezakonito izpeljane. Zaradi tega so sc odborniki zbora razdelili na dve skupini, kar je povzročilo odstop ekop-ljanskega naiba, predstojnika srbskih muslimanov. Sedaj bo najbrže postavljen nov naib, nakar bodo zastopniki sarajevskega in akopljanskega mearif-sko vakufakega zbora izvolili vrhovnega verskega poglavarja za vso državo, namreč Reis ul Ulemo, ki stoluje običajno v Sarajevu. Zagrebška univerza bo dobila nova poslopja za veterinarsko, tehnično in poljedelsko fakulteto. vse skupaj za 25 milijonov dinarjev. Včeraj je bil namreč v Belgradu rektor univerze dr. Lovrič iti obiskal prosvetnega ter gradbenega ministra. Ko seje vračal, je povedal, da je vlada že odobrila načrte za tehnično fakulteto, ostale pa bo v kratkem potrdila. Kar bi pa denarja pri teh gradbab prihranili, ga bodo pa porabili za ostale fakultete. Tudi časnikarji, ki kot poročevalci listov prisostvujejo zasedanjem našega predstavništva, imajo svoje društvo ter 6i za vsako poslovno dobo parlamenta izvolijo odbor. Vseh skupščinskih poročevalcev za domače in tuje časopisje je v Belgradu 45. Včeraj so si izvolili odbor, v katerem je za predsednika dopisnik zagrebškega »Jutarnjega lista« Pilič, tajnik pa poročevalec »Slovenca« Joško Krošelj. Najvišje cene v zagrebških kavarnah je določilo mestno županstvo. Za črno kavo se sme odslej računati največ 4 dinarje, za čaj z limono 4.50, za čaj z rumom pa dinar več. Razume se, da so te cene najvišje, ki se smejo zaračunavati, je pa kavarnat-jem na prosto dano, da računajo tudi i: Napitnina se bo zaračunavala po 10%. Da bi se izognil otroka« se je aTtomobil zaletel v betonski steber v Kustošiji pri Zagrebu. Šofer zagrebškega odvetnika dr. Rajnoviča je vozil skozi vas, ko je sredi ceste nenadoma opazil dečka, ki se je igral. Šofer je avtomobil naglo za-okrenil vstran, saj je bil komaj nekaj metrov oddaljen od otroka, a že naslednji hip je avtomobil butnil ob betonski steber in se prekucnil. Otroka je avtomobil samo nalahko kresnil, pač pa 6e je razbil betonski steber, avtomobil pa občutno poškodoval. Za oprostitev kazni, Id jih Je nad hercegovskimi sadilci tobaka izrekla monopolska uprava, sc bore prizadeti. Monopolska uprava je namreč pri nadzorovanju zelo stroga, kajti predpisi pravijo, da pridelovalec ne sme pokaditi niti grama svojega tobaka, nrti takrat ne, ko ga trga in spravlja v shrambe. Za vsak prestopek naloži grešniku monopolska uprava težke denarne kazni, ki se v primeru neplačljivosti pretvorijo v zapor. Po statističnih podatkih je monopolska uprava samo lani kaznovala 10.000 hercegovskih sadilcev tobaka na okroglo 50 milijonov dinarjev. Tolikega denarja siromašni Hercegovci nikdar ne morejo spraviti skupaj in bodo zato morali v zapor. Pravijo pa, da bi bilo treba za teh petdeset milijonov dinarjev sedeti nič manj kakor milijon dni. Za toliko časa pa je nemogoče vtakniti v luknjo teh 10.000 sadilcev, ker ne bo potem ostalo sploh nikogar, ki bi tobak gojil. Pa tudi z zapori bi imela država preveč stroškov. Dva tovorna vlaka sta se zaletela drug v drugega med bosanskima postajama Zavidovič in Maglaj. Obe lokomotivi sta bili težko poškodovani, močno pa sta se polomila tudi sprevodnika obeh vlakov. Odvetniškemu pripravniku dr. Iranu Jelaviču sodijo pred malim senatom v Splitu zaradi raznih grehov, med njimi tudi zaradi falzificiranja menice v škodo Ljubljanske kreditne banke. Z njim vred stoji pred sodiščem še njegov brat, trgovec, in trije davčni uradniki v Kninu. Ti trije pa odgovarjajo z advokatskim pripravnikom vred zaradi nekih zlorab na davkariji, kjer so za denar spreminjali datume na pritožbah proti odmeri davkov. Z morskimi valovi se je moralo krepko boriti šest Dalmatincev, ki so se vračali, od vojakov v Vodice pri Šibeniku. Na večer so fantje Erišli v Šibenik in ko niso imeli možnosti, da i se še na večer prepeljali do doma, so ukradli v pristanišču neko barko in odveslali proti Vodicam. Toda nekaj sto metrov od obale jih ji pograbil močan val in barko prekucnil. Fantje so se začeli obupno boriti. Trije so kmalu priplavali do obale, med drugo trojico pa je enega pograbil krč, nakar sta ga dva tovariša mukoma vlekla proti bregu. Ko so priklicali nekega ribfča na pomoč, so se mogli rešiti še ti trije. V torek preneha veljati odredba, ki prepoveduje ustanavljati v naši državi nove velike trgovske hiše, katerim pravijo ljudje običajno magazini. Vse. trgovske zbornice, dalje društvu trgovskih nameščencev in tudi obrtniška zdrn-žejna, so se obrnila na trgovinskega ministra z zahtevo, da se odredba podaljša in tudi za naprej prepove ustanavljanje velikih trgov. hiš. Belgrajsko sodišče je obsodilo na deset dni zapora gimnazijskega ravnatelja Vladimirja Neškoviča, ker je od dijakov pobiral po kovača za dijaški fond, vendar je ta denar uporabljal za druge šolske namene, čeprav za to ni bil pooblaščen. Z njim vred so stali pred sodniki tudi trije profesorji, med njimi Stanko Modic. Toda ti trije so bili oproščeni vsake krivde in kazni. - " ' -.. :■:■.■•/ ' išmm0zm ■> *> ■>* '■■ . K '■ ;» HsmsM M. lacoby - R. Leigh: 26 Poročnik indijske brigade ste v polk polkovnika Campbella, ki bo te dni krenil v Chukoti. Toda še pred tem morate v Arabijo, da boste nakupili konj, Te konje boste morali pripeljati do Batuma na obali Črnega morja, Tam bodo konje ukrcali za — Krim.« Sir Charles Macefield se je še pol ure razgovarjal z Ge-offreyem in mu na zemljevidu kazal, kod mora hoditi, s katero ladjo mora odpotovati in kdaj bo prišel v Arabijo ter kaj bo počel tam. »Sami si boste izbrali ljudi, ki bodo šli z vami. Potreben denar bodo izročili jutri. Pojutrišnjem se morate vkrcati. Računam, da boste najpozneje v šestih tednih spet v Chukotiju in se tam oglasili pri svojem novem poveljniku, polkovniku Campbellu. To je vse! Zdaj vas bom pa predstavil siru Benjaminu in polkovniku Campbellu!« Med tem razgovorom so se častniki umaknili v kot in se tam polglasno razgovarjali. Guverner je Vickersa odpeljal do te skupine, »Sir Benjamin, to je kapitan Vickers.« »Kako je?« »In vam?« »Polkovnik Campbell, to je kapitan Vickers.« »Kako je?« »In vami?« Ko se je guverner poslavljal z ostalimi častniki, sta se sir Warrenton, novi poveljnik v Lohari in sir Campbell, novi poveljnik v Chukotiju, še malo razgovarjala z Vickersom. Campbell se je smehljal: »Mislim, da naju je guverner že trikrat prestavil drugega drugemu? Ali ne?« »Sir Charles je postal malce pozabljiv!« je na to odvrnil Warr^nton. »To ni tako čudno,« je dejal Vickers. »Oprostite, toda moram iti,« je rekel sir Benjamin in odšel proti vratom, kjer se je guverner poslavljal od častnikov. Ko sta Campbell in Vickers ostala sama, je polkovnik položil Vickersu roko na ramo: »Ali ste že videli Elzo?« »Nisem. Ravno sem se pripravljal, da pojdem k njej.« »To bo vesela, ko vas bo spet videla. Preteklo je že precej mesecev, odkar ste bili zadnjič v Kalkuti!« »In pojutrišnjem odhajam spet na pot.« »Vem! Sir Charles mi je povedal o vaši nalogi. Vprašal me je, koga bi poslal, jaz pa sem mu predlagal vas.« »Drago mi je, da uživam vaše zaupanje.« »A zdaj hitro k Elzi, ta vas za trdno že željno pričakuje, ker ve, da ste prišli,« »Premeščeni ste k polkovniku Campbellu« je dejal guverner Vickersu« »Slovenski dum« Izdala vzak delavnik oh 12 MaaeAna naroftntna U Din ca Inozemstvo 18 Din UredniStvo Kopitarjev* ulica -ljeni kruh, je nenadoma opazil v njem nekaj svetlega, kakor kak briljant. Kamen je dal preiskati pri prvem zlatarju, ki je res hitro ugotovil, da ne more biti nič drugega kot dragocen briljant. Najditelj je bil toliko pošten, da je dragulj izroči} policiji, ker je hotel, da dobi sfiet v roke pravi lastnik. Verjetno je seveda tudi, da 6e je onemu zlatarju zdelo malo čudno, da bi imel preprosti delavec tako dragocenost res po tako čudnem naključju, in je zato najditelja 6am prijavil policiji. Naj že bo tako ali drugače. Res pa je, da dosedaj še niso mogli zanesljivo razložiti, po kakšni poti je prišel dragulj v kruh, ki si ga je namenil za večerjo brezposelni delavec. Če ne najdejo briljantu pravega lastnika, je bila ta večerja za onega delavca gotovo najboljša od vseh, kaj jih je použil. Pri nas bi se na takšne večerje gotovo hotel marsikdo kar abonirati. Radio Podroben program ljubljanske in rseb evropskih postaj dobite * najboljšem in najrenejšetn ilustriranem tednike »Radio Ljubljana« ki stane mesečno samo deset dinarje«. — Programi Radio Ljubljana Četrtek, 21. oktobra: 12 Pesmice za krajši čas (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored,, obvestila — 13.15 Vesel opoldanski koncert Kdiftišllfefta orkestra — 14 Vreme, borza — 18 Citraški nastop jplč. Anice črnec — 18 40 Slovenščina za Slovence (gosp. dr Rudolf Kolarič) — 19 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.39 Ngc. ura: športno predavanje — 19:50 10 minut zabave — 20 Koncert BežigrajskegrAjttevsBS&tt društva •- 20.45 Ghariie Kunz igra (plošče) — 21 Koncert Radijskega orkestra: pester spored — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Radijski jazz. Drugi programi Četrtek, 21. okt.: Belgrad-Zagrcb: 30 Simfonični koncert — Dunaj: 19.35 Zbor in orgle, 20.35 Pester večer, 21 10 Dunajski simfoniki, 22.30 Dunajski skladatelji — Budimpešta.- 19.20 Salonski orkester, 20 Igra, 21.15 Pianinska sonata, 22.05 Koncertni orkester, 23.15 Jazz — Trst-Mitan: 17.15 Vokalni koncert, 21 Violončelo in pianino, 22 Italijanske narodne — Rim-Bari: 21 Opereta — Praga: 19.15 Orkestralni koncert, 20.30 Franc, glasba, 21.25 Betbovnova I. simfonija — Varšava: 20 Poljska glasba, 21.30 Vokalni koncert, 22 Komorna gl. — Berlin: 19 10 Plesni večer — Kouigsberg: 20.10 Opera »Schtinauski krojač« — Vraislava: 19.10 Angleške mornarske pesmi 20 Komorna glasba, 21 Orkestralni konc. — Lipsko: 19.10 Paradne koračnice — Frankfurt: 19.10 Zabavni koncert. 21.10, Romantične opere — Stuttgart: 19.15 Slavni orkestri, 20.15 Vojaški program, #.15 Ko- imorna glasba — Strasbourg: 21.30 Richard Straussov festival — Bukarešta: 2015 Simfonični koncert. Moderna tehnika še ni prišla do vrhunca Gejziri jih bodo greli, podzemski plini jim gonili vlake Daleč so že časi, ko se je zdelo še popolnoma nemogoče, da bi šel človekov glas v neizmerne daljave, od enega konca naše zemeljske krogle do drugega in da bi ga tam mogli slišati tako natančno, kakor da bi kdo govoril v neposrednji bližini. Vendar danes nihče več ne misli, da je to nemogoče. Zemeljska krogla je postala kakor kroglica. Daljava človeku ni več nobena ovira. Radio jo je premagal. Pa se je uresničilo še nešteto drugih stvari, o katerih so včasih mislili le v sanjah. In že spet stojimo pred drzno mislijo, kako bi koristno uporabili neznansko silo, ki jo zaklepa v sebi notranjost naše zemlje in ji odvija na ognjeniških črtah svoje nevarne in pogubo-nosne vijake. Po najnovejši zamisli bi se človeku vendar moralo posrečiti tudi to, da bi s pridom porabljal tudi vso ono ogromno zemeljsko energijo, ki nam jo izdajajo ognjeniki in studenci og-njeniškega izvora. Kako je to mamljiva zamisel! To, kar je do danes povzročalo največji 6trah človeku in ki je pokopalo toliko nedolžnih žrtev, naj bi sedaj postalo pokorno človeškemu razumu in naj bi bilo celo toliko zaželjeni in neizčrpni vir blagostanja! 20. stoletje je tudi to utopijo spre- menilo v resničnost. Nič več premoga! Že davno se prebivalci na otoku Islandu pritožujejo nad tem, koliko milijonov morajo izdati Angležem vsako leto za premog. In vendar imajo Islandci v neposredni bližini njihovega glavnega mesta Reykjavika tako lepo naravno ogrevalnico, da si lepše ne morejo misliti. Iz slavnih islandskih gejzirov brizgajo curki vroče vode v popolnoma določenih presledkih. To je pač svojevrstna naravna avtomatska ura. V zemeljskih globočinah je zaprta vroča voda in vodna para, k’i najde duška na zemeljsko površje, kadar je pritisk od spodaj le prevelik. Kaj je bilo vendar bolj naravnega in človeškemu razumu najbližjega, kakor misel, kako bi se dala ta vroča voda praktično porabiti?! Ko so prvič zakurili gejzirske peči Pred nekaj leti so tvegali prvi poskus. Napeljali so od izvira, ki leži nekako dva kilometra proč od mesta, toplo vodo v nekaj hiš. Z začudenjem pa so strmeli, ko so videli, da je ta toplotni vir daleč boljši, kot vse najmodernejše ogrevalne priprave. Centralna kurjava po modernih stanovanjih se niti ne da primerjati 6 to naravno pečjo. Poleg vsega tega pa ima ta najnovejša kurjava še to veliko prednost, da ne stane niti ficka. Ko so Islandci videli, kako poceni bodo lahko v bodoče kurili svoja stanovanja in se greli, so ta načrt zgrabili še bolj širokopotezno. V nekaj letih naj bi se ves Reykjavik grel pri tej naravni peči islandskih gejzirov. Bližnji izviri pa bi za vse mesto, ki tudi ni tako majhno, čeprav je v Islandiji, ne zadostovali. Zato bi bilo treba napeljati vročo gejzirsko vodo najmanj 80 kilometrov daleč. Islandski inženjerji so sedaj precej zaposleni, ko delajo te velikopotezne načrte. Voda se ne bo ohladila niti na poti 80 km Pri napeljavi pa bo seveda treba paziti tudi na to, da se voda med potjo ne bo preveč ohladila. Zato bo treba cevi primerno izolirati. Tudi to ne bo delalo bogve kakšnih težav in bo v Reyk-javik lahko pritekala voda, ki bo imela celih 90 stopinj toplote. V bodoče si prebivalci Reykjavika ne bodo delali skrbi s tem, kako 6i bodo bolj poceni nabavljali angleški premog. Centre la, ki bo gnala vse italijanske vlake Še večjega pomena pa se zdi načrt, ki ga snujejo zadnje čase italijanski inženjerji. Okolica Larderella je zelo bogata na vročih izvirih in raznih plinih, ki so tudi vulkanskega izvora. V zadnjem času se je razvila v tem kraju precej močna industrija, ki pridobiva iz teh ognjeniških izvirov dragocene kemične spojine. Tako pridobivajo tu magnezij, borovo kislino in amonijev sulfat Italijani so na tem kraju postavili tudi večjo električno centralo, ki daje električno luč in pogonsko silo številnim okoliškim krajem. Toda, še vse to tudi ni nič v primeri z načrti, ki jih mislijo prav v kratkem uresničiti. Zadnjič so v Larderellu izkopali v zemljo velikanski rov, skozi katerega uhajajo razni zemeljski plini. Napetost teh plinov naj bi gnala ogromen strojni obrat. Načrti predvidevajo, da bo to delo končano leta 1939. Energija, ki jo bodo dajali ti zemeljski plini, bo tako silna, da bi lahko gnala vse italijanske električne vlake. Vse to se morda sedaj še zdi res kot 6anja, pa bo morda že danes ali jutri postala dejstvo, ki se mu nihče več ne bo čudil. Slika z velike lovske razstave, ki bo odprta v Ber linu letos 2. novembra. Na njej bodo razstavljali lovci iz 30 držav. Na sliki spredaj so slonove noge, predelane tako, da služijo kot posoda.