raziskave in razvoj
UDK: 674.21
pregledni znanstveni ~lanek (A Review)
Faktorji obstojnosti lesenih fasad
Factors of durability of wooden facades
avtorja Hrvoje Turkulin, Vlatka Jirou{-Rajkovi}, [umarski fakultet, Zagreb, Hrva{ka
izvleček/Abstract
Uporaba lesa za oblaganje fasad hi{ je zelo zahtevna oblika uporabe lesa zaradi visokih estetskih, toplotnih in drugih fi-zi~nih in tehni~nih zahtev v dolgem ~a-sovnem obdobju, ki v~asih traja desetletja, v~asih pa tudi stoletja. Za dobro obstojnost lesa na fasadah je nujna dobra fizi~na za{~ita (prepre~evanje {kodljivih vplivov na les), pravilna konstrukcijska za{~ita (pravilno oblikovanje detajlov izdelka, ki prepre~ujejo ne‘elena delovanja na izpostavljenem lesu) ter pravilna izbira povr{inske za{~ite. Tak koncept zajema {est osnovnih faktorjev obstojnosti lesa na fasadah: pravilen izbor materiala, dobro oblikovanje fasade, pravilno konstruiranje lesenih elementov fasade, dobro povr{insko obdelavo in kemi~no za{~ito ter potrebo po vzdr‘evanju med uporabo.
The cladding of the houses is a particularly challenging means of wood application because of the high aesthetic, thermal, other physical and technical demands over a long period of decades, sometimes centuries in use. The durability of timber cladding depends on good physical protection (prevention of the harmful actions on wood), proper structural protection (correct design of technical details of the products which
prevent deleterious changes in exposed wood) and proper wood preservation and finishing.
Klju~ne besede: lesene fasade, za{~ita lesa, konstrukcijski detajli, povr{inska obdelava lesa, kemi~na za{~ita lesa
Key words: wooden facades, wood protection, design details, wood finishing, wood preservation
1. U v o d
Les je tradicionalen, preizku{en gradbeni material, ki se ‘e ve~ generacij uporablja tudi za izdelavo fasad. V moderni arhitekturi je vse ve~je povpra-{evanje po lesu kot enkratnim naravnim materialom. Za uspe{no uporabo lesa kot materiala za izdelavo fasad je treba poznati in upo{tevati njegove posebnosti. Les je v zunanjih pogojih uporabe izpostavljen celi vrsti kemi~-nih in fizikalnih sprememb, ki zmanj-{ujejo njegovo estetsko vrednost in obstojnost.
Za odpravljanje neugodnih sprememb pri zunanji uporabi je treba les za{~ititi na tri na~ine. To so fizi~na za{~ita (pre-pre~evanje {kodljivih delovanj v dotiku z lesom), konstrukcijska za{~ita (pravilno oblikovanje detajlov izdelka, kar prepre~uje neugodno delovanje na izpostavljenem lesu) in povr{inska za{~i-ta. Gre za koncept {estih te‘i{~nih to~k: pravilno izbiro gradbenega materiala, dobro oblikovanje fasade, pravilno konstruiranje lesenih elementov fasade, kemi~no za{~ito, ~e je potrebna, uporabno in obstojno povr{insko obdelavo ter potrebo po vzdr‘evanju lesa med uporabo.
ijaLeS 56(2004) 6
raziskave in razvoj
2. Izbira ustrezne vrste lesa in lesenih materialov
Vrste lesa se medsebojno zelo razlikujejo po ustreznosti za uporabo v gradbeništvu. To ne velja povsem za obstojnost proti direktnemu UV žar-čenju sončne svetlobe in delovanju atmosferilij, saj so razlike v spremembi barve in površinske erozije lesa majhne. V prvih nekaj mesecih je disko-loracija različnih vrst lesa zelo različna, po enoletni izpostavljenosti pa večina vrst lesa dobi podobno, neugledno sivo površino in razlike se, vsaj z estetskega stališča, skoraj ne opazijo. Erozija površinsko neobdelanega lesa je prav tako podobna za večino drevesnih vrst, ki se uporabljajo v gradnji, in znaša od 6 do 8 mm v sto letih. Zato ni razloga, da se cenovno ugodne in dostopne domače vrste lesa, npr. jelovina in smrekovina, na fasadah zamenjujejo z dragimi, naravno bolj obstojnimi vrstami lesa, kot sta macesnovina ali hrastovina.
Razlike med drevesnimi vrstami pa seveda postajajo bistvene, kadar gre za različne higrofizikalne značilnosti in za odpornost proti biološki razgradnji. Za gradbene dele, ki so bolj izpostavljeni delovanju padavin in drugim vremenskim razmeram, in za tiste, ki so zaradi spojev, čelnih presekov in drugega bolj podvrženi večjemu riziku na-vlaževanja, se priporoča uporaba drevesnih vrst, ki imajo naslednje lastnosti:
•  so naravno bolj odporne proti biološki razgradnji (napadom gliv in insektov),
•  imajo manjšo kapilarno vpojnost za vodo,
•  imajo večjo naravno odpornost in dimenzijsko stabilnost, tj. pri spremembah vlažnosti zraka manj nabrekajo in se krčijo, kar je posebej važno pri sestavljenih izdelkih, kot so okna.
■ED
Preglednica 1 vsebuje podatke o lastnostih najpogosteje uporabljenih (ali priporo~ljivo uporabljenih) vrst lesa za gradnjo pri nas in v Srednji Evropi. Za zunanjo uporabo, posebej na fasadah, je treba uporabiti take drevesne vrste ki imajo majhno vpojnost teko~e vode in nizko permeabilnost. Najbolje je, da imajo tudi dobro, v najslab{em primeru srednjo dimenzijsko stabilnost. Naravna trajnost je pri tem manj pomembna, ker bi morali biti fasadni elementi (posebej obloge) konstrukcijsko dobro za{~iteni: morali bi biti dobro zra~eni, imeti tanke pre~ne preseke in za{~itene ~elne povr{ine. Na ta na~in se po omo~enju z vodo lahko hitro osu-{ijo in jih glive ne napadajo. Zanimivo, po tem kriteriju macesnovina ni ocenjena mnogo bolje od borove jedrovine, ~eravno se les macesna dobre teksture in gostote tradicionalno {teje kot najbolj obstojen v skupini evropskih iglavcev.
Posebno pozornost zahtevajo lesne plo{~e, ki se v zadnjem ~asu ponovno pogosto uporabljajo za oblaganje velikih fasadnih povr{in. Obstajajo velike razlike v uporabi ivernih plo{~ in zato so nekatere posebno namenjene za zunanjo uporabo, npr. cementne plo-{~e, druge pa so popolnoma neobstojne v razmerah pove~ane vla‘nosti in delovanja zunanjih vremenskih vplivov. Obstojne fasadne plo{~e morajo biti lepljene s povsem vodoodpornimi in temperaturno obstojnimi lepili, kot so polikondenzacijska lepila, odpornosti D4 po EN 204 (test s kuhanjem). Vendar tudi obstojne lesne plo{~e zahtevajo postopke konstrukcijske in fizi~ne za-{~ite, da bi fasada lahko dolgo rabila svojemu namenu in da bi obdr‘ala estetsko primerne lastnosti. Vrsta lesa za izdelavo plo{~ mora biti prav tako primerna za zunanjo uporabo, ker najdemo pri nekaterih (npr. furnirskih plo{~ah iz brezovine ali duglazijevine) globoke razpoke vzporedno z vlakni v povr{inskem sloju. Preglednica 2 pri-
kazuje primernost posameznih plo{~ za zunanjo uporabo in pogoje, v katerih se lahko uporabijo za fasadne obloge.
3. Oblikovanje fasade zgradb
Fizi~na za{~ita, tj. sklop ukrepov, ki fizi~no prepre~ujejo dotik lesa z razdiralnim delovanjem v zunanjih razmerah, je najuspe{nej{a in pogosto najenostavnej{a metoda za{~ite lesa na fasadah. Ta k naju~inkovitej{i detajl oblikovanja zgradbe so napu{~i, ki bi na najbolj obremenjenih fasadah (tistih na zahodnih in ju‘nih legah) morali biti {iroki najmanj 50 cm; v na{i tradiciji se najpogosteje uporablja {irina napu{~ev (kapov) od 70 do 90 cm.
Iz izku{enj razvita lesena gradnja v kontinentalni Hrva{ki (slika 1) upo-{teva napu{~e na vseh stre{nih ploskvah, za{~ito spodnjih delov zgradbe z nadstre{ki in nadstre{nimi nastavki nad stebri{~i ter preddverji in “ganki” na izbo~enih delih zgradbe tako, da de`, ki pada po{evno, nikjer ne mo~i zidov. Kakr{ni koli so `e napu{~i, so bolj{i od nikakr{nih, vendar je za ve~-nadstropne zgradbe treba vedeti, da preozek napu{~ lahko povzro~i neugledno obarvanje povr{in, ki so direktno izpostavljene padavinam, in tistih, ki so izpostavljene samo soncu.
Okna bi morala biti kar najbolj umaknjena v notranjost fasade, ne samo zato, da so manj izpostavljena padavinam, temve~ da se naoknice manj mo~ijo (slika 2). Umaknjenost je zelo dober ukrep fizi~ne za{~ite, ker je tako znatno zmanj{ana izpostavljenost naoknic. V Srednji Evropi ([vici, Bavarski, Avstriji) imajo zidane hi{e redno okna vgrajena izza kamnite okenske police, v dr‘avah s tradicionalno leseno gradnjo (Finska) pa okna vgrajujejo izza lesenih oblog odprtin, kar najbolj umaknjena s fasade.
ijaLeS 56(2004) 6
raziskave in razvoj
revijaLes 56(2004) 6
10
raziskave in razvoj
Slika 1. Izkustveno razvita pravila dobre fizi~ne za{~ite lesa na fasadi so vidna na hrva{ki ljudski hi{i – “korablji”: les je dvignjen od tal, vodoravni – konstruktivni – elementi so za{~iteni z napu{~i in nadstre{ki, oblo`ni elementi (na zatrepu in stopni{~u) so polo`eni navpi~no.
Na zahodnih fasadah bi okna zaradi izrazite izpostavljenosti soncu morala biti ~im manj{a, kar je primerno tudi s funkcionalnega stali{~a, posebno pri spalnicah, zaradi ~ezmernega ogrevanja poleti. Najbolj{a varianta fizi~ne za-{~ite oken na ekstremno izpostavljenih mestih je vgradnja lesenih oken z aluminijsko oblogo, ki postaja zelo popularna zadnjih nekaj deset let.
Razen direktnega mo~enja s padavinami, les mo~i tudi voda, odbita od tal in vlaga z rastlinjem prekrite horizontalne povr{ine ob fasadi. Najmanj{a vi{ina, za katero bi morala biti lesena obloga zgradbe dvignjena od tal, je 40 cm, vendar se to pravilo danes redko upo{teva, zato ob travnati povr{ini les hitro zgnije. Tradicionalna lesena gradnja je dobro poznala ta ukrep fizi~ne za{~ite, tako da so spodnji deli planinskih ko~ obi~ajno grajeni iz kamna
revijaLes 56(2004) 6
raziskave in razvoj
ali pa je celotna lesena zgradba dvignjena od tal s postavljanjem na kotne kamne.
Slika 2. Okna morajo biti kar najbolj umaknjena s fasade.
4. Konstrukcijska zaščita
Posamezni detajli elementov fasade lahko bistveno prispevajo k zmanjševanju neželenega delovanja vode in sonca na obstojnost lesenih delov, v bistvu na zmanjševanje delovanja vode na les. Osnovna pravila so naslednja:
•  Treba je preprečiti, da voda prodre v les in da se v njem dlje časa zadrži (strokovna pravila to dopuščajo najdlje dva tedna).
•  Vsi čelni preseki morajo biti pokriti ali zatesnjeni, ker les vzdolž vlaken vpija vodo okoli štiridesetkrat hitreje kot prečno. Zaščitene morajo biti tudi robne površine ali preseki lesnih plošč. Utorom, luknjam in odprtinam na površini se je treba izogibati, nezaželene so tudi odprte raze, razpoke, pokline ipd., kjer se voda lahko zadržuje, kapilarno prodira v globino in se zbira v materialu. Zlepljeni spoji lesa načelno niso odporni proti soncu in dežju, zato naj ne bodo na izpostavljenih površinah, čeprav se to včasih tolerira, če so kvalitetno pokriti z neprozornim debeloslojnim premazom.
•  Izogibati se je treba vsem vodoravnim ali premalo nagnjenim
ijaLeS 56(2004) 6
površinam, vendar če že morajo biti na fasadi zgradbe, jih je treba pokriti s pločevino (pod katero mora biti zagotovljena ventilacija), ali z manjvrednimi, lahko zamenljivimi lesenimi pokrivnimi elementi. Priporoča se nagib vseh horizontalnih površin na zunanjo stran pod kotom od 13 do 15°.
•  Treba je preprečiti, da bi bile velike, zelo nagnjene in temno obarvane površine izpostavljene soncu.
•  Temperature površine lesa med letno insolacijo dosežejo okoli 70 °C in zato zaradi velikega izsuševanja in krčenja nastajajo razpoke, v katere bo kasneje prišla voda. To zagotovo velja za elemente iz masivnega lesa velikih prečnih presekov.
•  Les moramo zaščititi pred padavinsko vodo ter pred omočenjem z vodo, ki se odbija od vodoravnih zunanjih površin, z dvigovanjem od horizontale ali s kovinskimi oblogami.
•  Razmiki na zunanjih površinah morajo biti širši od 5 mm, da se v njih kapilarno ne zbira voda, horizontalni pa morajo biti nagnjeni navzdol in proti zunanji strani, tako da ostri rob zgornje površine rabi kot odkapni rob. Vmesni prostori (reže) na spojih fasadnih površin morajo biti pokriti z letvicami, preklopljeni ali pa spojeni na utor in pero. Najbolje je reže zatesniti s trajnoelastičnim kitom.
•  Omogočiti je treba svobodne dimenzijske spremembe lesa, ki nabreka in se krči. Vmesni prostori (reže) morajo biti širše od velikosti mogočih nabrekov, preklopi plošč ali fasadnih desk ne smejo biti dvostransko zabiti ali zlepljeni, spoji s polutori ali utori
in peresi morajo omogo~iti {irjenje in kr~enje peresa.
Najobi~ajnej{a izvedba lesenih fasad je z oblaganjem z lesenimi deskami ali plo{~ami. Sliki 3 in 4 prikazujeta konstrukcijske detajle pravilne izvedbe de-{~enih fasad. Deske se postavljajo nav-pi~no ali vodoravno, debele so najmanj 15 do 20 mm tako, da so debelej{e deske dimenzijsko stabilnej{e. Pri navpi~-nem polaganju nastaja manj vodnih ‘epov in odprtih spojev. Vodoravne deske morajo biti profilirane, ker je na-leganje obi~ajnih desk slabo. Najpogosteje se vodoravne deske med seboj vzporedno spajajo s peresom in polu-torom ali utorom, a pero vedno predstavlja gornji rob (utor bi zbiral padavinsko vodo). Topi spoji dol‘insko spojenih vodoravnih desk lahko zberejo ve~ vode od navpi~nih, a tudi medsebojni preklopi nikdar ne nalegajo popolno, zato so to mogo~a mesta prodora in zadr‘evanja vode. V obeh primerih, tako pri vodoravnem kot pri navpi~-
Slika 3. Vodoravno postavljena de{~ena obloga. Obloga je ob~utljiva za delovanje de‘ja iz zunanje strani in vlage iz notranje strani, zato se mora prostor med lepenko na zidu in oblogo prezra~evati.
rcjj
raziskave in razvoj
nem polaganju, morajo biti ~elne ploskve desk za{~itene s tesnilnimi masami ali debeloplastnimi premazi.
Slika 4. Navpi~no postavljena de{~ena obloga ali obloga iz plo{~ se mora postaviti na vodoravne letvice, ki imajo ~elne razmike, da se zagotovi vertikalno kro‘enje zraka.
Deske pritrjujemo na podlo‘ne letve, debele obi~ajno 24 do 38 mm, ki morajo biti impregnirane. Med zunanjo zidno povr{ino in notranjo povr-{ino obloge (torej, v medprostoru, ki ga definirajo letve) je treba obvezno zagotoviti kro‘enje zraka od spodaj navzgor. Lesena obloga je izpostavljena navla‘evanju iz zunanje strani (s padavinami) in tudi iz notranje strani z difuzijo vodne pare skozi zidove, ki se lahko kondenzira pod zunanjimi plastmi zidu. S kro‘enjem zraka se njegova relativna vla‘nost izena~uje z zunanjo in prepre~uje se pojav trohnenja v zaprtih prostorih. Pri vertikalnem polaganju desk so podlo‘ne letve vodoravne, zato morajo biti ponekod lo~e-ne, zamaknjene ali polo‘ene po{evno, da se omogo~i vertikalna ventilacija.
Oblaganje z lesenimi plo{~ami je relativno nov trend v arhitekturi, ki sprem-
i EI I
lja trend oblikovanja “{katlastih” hi{ (slika 5). Plo{~e s svojimi oblikovnimi zakonitostmi omogo~ajo jasen, enostaven arhitektonski izraz ter pri tem zadr`ijo edinstven leseni karakter, posebno ~e so to plo{~e s pravo lesno teksturo. Jasno je, da morajo biti skrbno povr{insko obdelane, ker so ob~u-tljive za UV `ar~enje in vlago kot masivni les, kar se posebno nana{a na njihove robne povr{ine. Te povr{ine plo{~ morajo biti prav tako kvalitetno povr{insko obdelane kot tudi zunanje. Ve~krat jih moramo premazati tudi s hrbtne strani, da prepre~imo njihovo zvijanje zaradi razli~nega higroskop-skega delovanja notranjih in zunanjih slojev. Konstrukcijski detajli lesnih plo{~ ne dopu{~ajo zelo ostrih robov (npr. kotno ploskovno spajanje pod kotom 45 °), ker so ostri robovi plo{~ mehansko najob~utljivej{i (slika 6).
Slika 5. Fasado z oblogo iz lesenih plo{~ izvedemo s privijanjem plo{~ na navpi~ne letve, oblo‘ene z gumo. Vijaki so poglobljeni in zakitani ali priviti prek {iroke podlo‘ne plo{~ice.
Z ‘eblji obi~ajno pritrjujemo tako, da ‘ebelj dr‘i samo eno desko na preklopu. Ena od najva‘nej{ih konstrukcijskih meril za{~ite je mo‘nost, da se les dimenzijsko spreminja, ker se 100 mm
{iroke deske lahko med letom nabre-kajo ali kr~ijo za 2 do 3 mm in bi pokale, ~e bi bile popolnoma fiksirane. Zato so bili “izumljeni” preklopni spoji desk, da ena pod drugo lahko delujejo, vendar tudi tolerance tega gibanja ne smejo biti prevelike.
Slika 6. Kotni spoji plo{~. Spoje je treba pustiti odprte, ali jih za{~ititi z lesenimi oziroma kovinskimi profili (levi stolpec). Spoji na desni strani so nepravilni: treba se je izogibati topih spojev in ostrih robov lesnih plo{~.
Preklopljeni deli morajo biti povr{in-sko obdelani pred polaganjem, da se s kr~enjem ne bi izpostavljala neza{~i-tena peresa ali robne ploskve. Bo~ne deske je zaradi nevarnosti koritavosti treba polagati tako, da se spoji s~asoma in z deformacijami stiskajo, namesto da se odpirajo. Najbolje je, da so lica od srca (“desne” strani desk) obrnjena navzven (slika 7).
Ladijski pod lahko “skrito” zabijamo tako, da vedno pribijamo samo pero spodnje deske, vendar je tudi takrat treba uporabiti galvanizirane `eblje, da rja s~asoma ne bi pustila neuglednih lis po fasadi. Bolj{e variante spojnih elementov so aluminijski `eblji (pozor!
ijaLeS 56(2004) 6
raziskave in razvoj
– prav tako korodirajo, ~e so deske impregnirane z baker-krom-arzenatom!) ter `eblji ali vijaki iz nerjave~ega jekla ali brona. Zabijajo se na razmiku najve~ 60 cm po dol`ini deske, `eblje pa je treba pred zabijanjem poglobiti v desko ter naknadno zakitati. Debelej{o oblogo iz listavcev ter lesne plo{~e je treba pritrditi z vijaki, posebno ~e je les pod-vr`en ve`enju (jesenovina, brestovina, akacijevina ter tudi hrastovina). Vijake je treba poglobiti in trajnoelasti~no zakitati ali u~vrstiti prek {irokih, zaki-tanih podlo`nih plo{~ic.
Slika 7. Deske morajo biti pri~vr{~ene tako, da se lahko {irijo in kr~ijo, z ‘eblji ene deske ne sme biti pritrjena {e sosednja deska. Utori morajo biti obrnjeni navzdol, da ne zbirajo vode. Bo~nice morajo biti obrnjene tako, da se pri kr~enju spoji stiskajo in ne odpirajo.
5. Postopki kemi~ne za{~ite
Zunanji premazi ne morejo zagotoviti zadostne za{~ite lesa pred biorazgrad-njo. Da bi zmanj{ali tveganje za tak{no razgradnjo lesne mase, les lahko bio-cidno impregniramo pred nana{anjem sredstev za povr{insko obdelavo.
ijaLeS 56(2004) 6
Pri oceni nujnosti kemične zaščite moramo upoštevati naravno trajnost izbranega lesa in njegovo uporabo. Kot dober vodič za določanje nujnosti kemične zaščite lesa pred glivami je, odvisno od naravne trajnosti lesa in vrste nevarnosti na kraju uporabe, lahko standard EN 460.
Nekdanja pravila dobre inženirske prakse so zahtevala, da se ves les, ki je vgrajen tako, da postane nedostopen, tj. da okoli njega ne kroži zrak in da ga ne moremo fizično doseči, kontrolirati, obnavljati ali zamenjati, biocidno impregnira. Danes se uporabi kemičnih sredstev za zaščito lesa pred delovanjem gliv in insektov kjer koli je mogoče izogibamo ali pa jih zmanjšamo na najmanjšo mero. Razlogi za to so povečana zaskrbljenost zaradi toksičnosti takih kemikalij v naši bližnji okolici in ekološka zavest novih generacij. Zaščita okolja, ki favorizira les kot naravni material z malo ali nikakršno potrebo po kemičnih in tehnoloških intervencijah, je nezdružljiva z trajno modifikacijo tega gradiva s kemikalijami, nevarnimi za človeka in živali. Poleg tega se les odlikuje z možnostjo recikliranja, kar je ena od najvažnejših prednosti njegove vse večje uporabe v gradnji, kemična zaščita pa praktično onemogoča recikliranje lesa v druge proizvode.
Uporaba biocidnih materialov (torej, materialov, strupenih za glive ali insek-te, ki razgrajujejo les) se v novem ekološkem ozračju skrči na naslednje točke:
•  Za zaščito lesa je treba uporabiti kar najmanj kemičnih sredstev in to le takrat, kadar so nujno potrebna.
•  Kemična zaščita se uporablja samo takrat, kadar je tveganje zaradi trajnega vlaženja in
trohnenja veliko, tj. kadar so tem pojavom ne moremo izogniti (npr.
ko je les v dotiku s tlemi, ko je v vodi, ali kadar so elementi velikega prečnega preseka trajno izpostavljeni izrednim zunanjim klimatskim razmeram).
•  Kemično zaščito lahko uporabimo, kadar drugi fizični in konstruktivni ukrepi niso izvedljivi ali niso zadostni za zagotovitev obstojnosti lesnih elementov.
•  Kemično se impregnirajo nosilni deli in tisti, katerih obnavljanje je predrago.
Dopustno je (čeprav ne vedno tudi upravičeno) uporabiti kemično zaščito takrat, kadar les zaradi znatno manjše trajnosti ne bi bil konkurenčen material za gradnjo.
Na fasadah zgradb je malokdaj potrebno (če sploh je kdaj) uporabiti kemično zaščito, vendar je upravičena na nosilnih in zaprtih elementih večnadstropnih objektov, kot so npr. podložne letve lesenih oblog. Tam pa, kjer se kemična zaščita uporablja, jo je treba izvesti strokovno in temeljito, tako da bo resnično učinkovita. Zaradi tega je vedno strogo priporočljivo, da kemično zaščito opravljajo za to pooblaščene institucije, tj. oddelki za industrijsko tlačno impregnacijo, da bi bila zaščita popolna in učinkovita, izpiranje pa preprečeno ali maksimalno omejeno. Vsi impregnirani leseni elementi, ki se na zgradbi krojijo, žagajo in spajajo, morajo obvezno imeti na novo zaščitene čelne preseke, sicer je impregnacija neučinkovita.
6. Izbira premaza
Površinska obdelava ima glavno estetsko in zaščitno vlogo v oblikovanju in vzdrževanju lesenih fasad. Treba je poudariti, da je prvi pogoj za obstojno površinsko obdelavo dober izbor materiala in dobra konstrukcijska izvedba fasade, ker se napake, narejene pri
res
raziskave in razvoj
Preglednica 3. Priporo~ila za izbor povr{inske obdelave, odvisno od izpostavljenosti vremenskim vplivom in od iskane dimenzionalne stabilnosti (po EN 927-1)
Izpostavljenost	Iskana dimenzijska stabilnost		
vremenskim vplivom	End-use category		
	mala	srednja	velika
Exposure conditions	(deščene oplate)	(pergola, balkonske	(okna in vrata)
	Non-stable	konstrukcije)	Stable
	(cladding)	Semi-stable (pergola, balcony structure)	,_,
majhna	tan kos lojna   lazura,	debeloslojna lazura,	prozorni lak,
Mild exposure	slabo pigmentirana	slabo pigmentirana	debeloslojna lazura,
	Low-build stain, low	High-build stain,	slabo pigmentirana
	pigment contents	low pigment contents	Varnish High-build stain, Low pigment contents
srednja	tankoslojna lazura,	debeloslojna lazura,	debeloslojna lazura,
Normal exposure	zelo pigmentirana	zelo pigmentirana	mocno
	Low-build stain, high	High-buiid stain,	pigmentirana ali
	pigment contents	high pigment	neprozorni lak
		contents	High-build stain, high pigment contents or paint
velika	tankoslojna lazura,	debeloslojna lazura,	neprozorni lak
Severe exposure	pokrivno	zelo pigmentirana	velike debeline
	pigmentirana	ali neprozorni lak	filma
	Low-build stain,	High-build stain,	High build paint
	opaque pigmented	high pigment	
		contents or paint	
izbiri materiala ali izvedbe, ne morejo popraviti s površinsko obdelavo ali kemično zaščito.
Najvažnejše so naslednje površinske obdelave ali, bolje rečeno, površinske zaščite lesa v zunanjih razmerah:
•  Zaščita pred svetlobo, posebej pred ultravijoličnim sevanjem. Svetloba uničuje površinski sloj lesa, povzroča spremembo barve, razpoke, odlepljanje prozornih premazov do erozije lesa.
•  Zaščita pred vlago, tj. zmanjševanje dimenzijskih sprememb lesa (nabrekanja in krčenja), ki nastajajo kot posledica navlaže-vanja in izsuševanja lesa v odvisnosti od vplivov okolice.
•  Obvladovanje notranjih napetosti, ki nastajajo zaradi delovanja svetlobe in nihanja ravnotežne količine vode v lesu, in ki povzro-
čajo razpoke, spremembe oblik, slabljenje zalepljenih spojev in popuščanje vezi z nelesnimi materiali.
•  V posameznih primerih je potrebna zaščita pred delovanjem bioloških dejavnikov, posebno pred glivami, povzročitelji trohnobe, in spremembe barve lesa in premaza.
•  Fizična zaščita: premaz ščiti les pred umazanijo in mehaničnimi vplivi (npr. dežja), s čimer se zmanjša erozija lesne mase.
Pri izboru premaza, izpostavljenega zunanjim vplivom, so poleg estetskih kriterijev enako važni, če ne še važnejši, tehnično-zaščitni kriteriji.
Vodič za izbor in kvalitativno razvrščanje številnih in raznovrstnih zunanjih prekrivnih materialov za les sta
prva dva normativa v skupini Evropskih norm 927, EN 927-1 in DD ENV 927-2.
V preglednici 3 so navedena pripo-ro~ila za izbor vrste povr{inske obdelave, odvisno od izpostavljenosti vremenskim vplivom in od iskane dimenzijske stabilnosti gradbenih elementov.
Izpostavljenost vremenskim vplivom zavisi od klimatskih razmer, strani sveta, na katero je les obrnjen, in fizi~-no-konstrukcijske za{~ite.
Pravilna izbira povr{inske obdelave je odvisna od temeljitega poznavanja njenih lastnosti.
Bolj ko je premaz neprozoren, tem bolje {~iti les pred razdiralnim delovanjem svetlobe. S tega stali{~a je najbolje, kadar je premaz povsem nepro-zoren. Takrat ne vidimo teksture lesa, zato njegove estetske vrednosti (po-
revijaLes 56(2004) 6
raziskave in razvoj
membne na{emu zadovoljstvu in eko-lo{ki zavesti) postajajo brezpredmetne, ker se sploh ne vidi, ali je pod belim filmom les, aluminij ali plastika. Kakor koli, prozorne in svetle tankoslojne lazure in laki, skozi katere dobro vidimo teksturo in barvo lesa, niso primerne za povr{insko obdelavo direktno izpostavljenega zunanjega lesa, ker nimajo zadostne trajnosti. Polprozorne lazure so kompromisna estetska in tehni~na re{itev, vendar njihova obstojnost zavisi od kakovosti sestavin, vrste pigmenta in uporabe UV stabilizi-rajo~ih kemikalij.
Bolj ko je premaz debel, bolje {~iti les pred ne‘elenimi vplivi vode. Pri tem ve~je {tevilo tanj{ih nanosov zagotavlja bolj{o za{~ito kot velika debelina enega nanosa. Debelej{i premaz zmanj{uje zbiranje padavinske vode in vlage iz vla‘nega zraka, zato se letna in ve~let-na odstopanja najve~jih in najmanj{ih vrednosti ravnote‘ne koli~ine vode lesa manj{ajo. Popolna neprepustnost premaza ni za‘elena, ker je potrebno, da del vode iz lesa izpari. Poleg vode iz zunanje strani, les vpija vlago tudi iz notranje strani, predvsem iz prostorov velike relativne vla‘nosti. Pozimi se ta voda giblje proti podro~ju manj{ega pritiska zasi~enja vodne pare, tj. v hlad-nej{e, zunanje dele elementov, kjer se lahko kondenzira in zbere pod neprepustno prevleko. Zaradi tega mora biti premaz vodoodbojen in prepusten za paro, ti dve lastnosti pa je te‘ko uskladiti. Mi{ljenje o primernosti zelo prepustnih tankoslojnih lazur, ki je pred dvajsetimi leti bilo zasnovano na argumentaciji, da je za les najbolje, da “diha”, se je pokazalo kot napa~no, ker je najve~ja koli~ina zbrane vode v triletnem obdobju presegla 20 %, kar je kri-ti~na meja za za~etek lesne trohnobe.
[vicarski Zvezni institut za raziskavo materiala in preizku{anje (EMPA) (Eidgenössische Materialprüfungsund Forschungsanstalt) ter Strokovno
ijaLeS 56(2004) 6
združenje proizvajalcev oken in fasad (FFF) priporočajo za površinsko obdelavo fasad z lazurami naslednje:
•  impregnirajoči temelj (brezbarven, s fungicidom),
•  prvi in drugi vmesni sloj lazure z organskimi topili ali raztopljene v vodi, nanesene v tovarni (obdelati vse strani),
•  eden ali dva sloja (odvisno od klimatskih obremenitev in navodil proizvajalca) močno pigmentirane tankoslojne ali debeloslojne lazure (z organskimi topili ali vodne), nanesene na gradbišču.
Za neprozorno (pokrivno) obdelavo priporočajo:
•  pokrivno pigmentirani temelj z organskimi topili ali vodo (beli), nanesen v tovarni (obdelati vse strani); v področjih z zelo vlažno klimo je treba nanesti tudi impregnirajoči temelj z biocidom;
•  dva do tri nanose (odvisno od klimatske obremenjenosti) pokrivno pigmentirane lazure ali pigmentiranega laka; zadnji sloj je treba nanesti na gradbišču.
7. Nujnost vzdr‘evanja
Obnavljanje, periodični pregledi in vzdrževanje vgrajenega lesa je nujno, če hočemo obdržati dolgotrajno, obstojno lepoto in tehnično funkcionalnost lesenih delov zgradb. O pričakovanih rezultatih vzdrževanja in predvidenem roku trajanja izdelka zavisi, kako pogosto, na kakšen način in s kakšnimi ukrepi in delom jih bomo vzdrževali in renovirali. Pravil in natančnih priporočil o tem ni, ker sta pogostost kontrole in izbira meril obnavljanja odvisni od prevelikega števila pogojev, od katerih so mnogi nepredvidljivi ali spremenljivi (izpostavljenost vremenskim razmeram, uporabljeni leseni materiali in lastnosti lesa, način izdelave in oblikovanje elemen-
tov, estetske zahteve itd.). Kljub vsemu pa lahko na splo{no pritrdimo, da iz-ku{nje pomagajo pri dolo~itvi obdobij obnavljanja.
Nosilne konstrukcije moramo redno kontrolirati. Tiste, ki niso povr{insko obdelane in so izdelane iz naravno manj trajnega lesa, moramo pregledati vsaki dve leti in jih po potrebi popraviti. Konstrukcije, izdelane iz naravno traj-nej{ih vrst lesa, ki so poleg tega tudi kemi~no za{~itene, pregledujemo strokovno vsakih deset let.
Premaze na lesenih fasadah je treba vzdr‘evati in pravo~asno obnavljati, da bi bil stro{ek saniranja ~im manj{i. ^e predolgo ~akamo z obnavljanjem, bosta stro{ek materiala in poraba ~asa ve~ja. Kontrola povr{ine se priporo~a najmanj enkrat letno in na podlagi ugotovljenega stanja se odlo~imo, ali je obnavljanje potrebno.
Postopek obnavljanja premazov in intervali obnavljanja so odvisni od vrste premaza in velikosti po{kodbe. Obi~aj-no velja pravilo, da obstoje~i premaz ni treba odstranjevati pred obnavljanjem, ~e je v dobrem stanju, ~e se ~vrsto nalega na povr{ino in nima ve~jih razpok ali mehurjev, in ‘elimo nanjo nanesti podoben premaz. Vendar, ~e ‘elimo nanesti lazuro na povr{ino, ki je bila prej obdelana s pigmentiranim ali prozornim lakom, je treba predhoden premaz odstraniti.
8. Sklep
^eprav se o funkcionalni obstojnosti lesa na zgradbah mnogo razpravlja in je zaradi zanesljivosti dobro opravljati pogoste preglede in obnavljanja, moramo poudariti, da z upo{tevanjem faktorjev, ki vplivajo na obstojnost lesa, izpostavljenega na prostem, in z upo{te-vanjem zakonitosti tradicionalne gradnje lahko zagotovimo dobro tehni~no in estetsko obstojnost lesa kot materiala za izdelavo fasad.
iEH
raziskave in razvoj
1.
Davies, I.; Walker, B.; Pendlebury, J., 2002: Timber Cladding in Scotland, ARCA Publications Ltd., Edinburgh.
2.   Jirou{-Rajkovi}, V.; Turkulin, H.; Sell, J., 2002: Postojanost drva na pro~eljima. 2. Dio: Povr{inska obrada drva na pro~eljima. Drvna industrija 53(3):141-151.
3.    Landolf, A.; Eggenberger, N., 2001: Dreischichtplatten als Fasadenverkleidnungen. Kompetenz – Zentrum Holz 9 (2): 4 – 12.
4.   Leisse, B., 2002: Holzbauteile richtig geschützt . Langlebige Holzbauten durch konstruktiven Holzschutz. DRW-Verlag Weinbrenner GmbH & Co., Leinfelden-Echterdingen.
5.   Miller, E. R.; Turkulin, H., 2001: Standardi za razvrstavanje i ispitivanje vanjskih premaza za les EN 927. I dio: Standardi za razvrstavanje i procjenjivanje premaza EN 927 – 1 i DD ENV 927 – 2. Drvna ind. 52 (3): 117 – 123.
6.   Risi, V., 2001: Dreischichtige Massivholzplatten: Spannungen bei Klimawechsel. Kompetenz – Zentrum Holz 9 (2) 1 – 4.
7.    Sell, J., 1989: Eigenschaften gebräuclicher Holzarten. Blauen: Schweizer Baudokumentation.
8.   Sell, J., 2000: Bedeutung des konstruktiven Wetterschutzes bei Holzfassaden. U: Die Gebäudehülle (J. Blaich, ed.): 3 – 10. Dübendorf, [vica: EMPA Akademie
9.   Sell, J.; Fischer, J.; Wigger, U., 2001: Oberflächenschutz von Holzfassaden. Lignatec 13/2001, 27 pp. Zürich: Lignum.
10.  Turkulin, H.; Jirou{-Rajkovi}, V.; Grbac, I., 1997: Povr{inska postojanost drvnih graðevnih konstrukcija. [umarski list 121 (11/12):617 - 630.
11.  Turkulin, H.; Jirou{ Rajkovi}, V.; Bogner, D., 1999: Structural effects of weathering on unprotected and painted wood. Proceedings: Surface properties and durability of exterior wood building components (H. Turkulin, Editor); 30 April 1999, Zagreb, Croatia. Paper 3: 1 – 20. Zagreb: Faculty of Forestry.
12. Turkulin, H.; Sell, J., 2002: Postojanost drva na pro~eljima. 1. dio: Fizi~ka i konstrukcijska za{tita. Drvna industrija 53(1):33-48.
13. Williams, R.S.; Knaebe, M.T.; Feist, W.C., 1996: Finishes for exterior wood (127 pp.). Forest Products Society, USA.
14. *** Wood Building Technology 4. Wood Text Series, Ottawa 1993: Canadian Wood Council. (Hrvatski prijevod: Tehnologija drvenih graðevina, Priru~nik za projektiranje i nadzor drvenih gra|evina. Zagreb, 1997: Mozaik knjiga).
15 . ****: Holzfassaden. Holzforschung Austria, Wien.
kratke vesti
Helios kupil Color
Poslovni sistem Helios iz Dom‘al je se je sredi junija odlo~il za prevzem medvo{kega Colorja, za nakup lastni{kega dele‘a Colorja, ki je bil do sedaj v lasti kranjske Save, pa je od{tel 15,5 milijona evrov.
Vodstvi Heliosa in kranjske Save, ve~inske lastnice Colorja, sta pogovore o uresni~evanju integracije slovenske premazne industrije vodili ‘e dlje ~asa in jih z zadnjim usklajevanjem o klju~nih pogojih nakupa oziroma prodaje Colorja tudi uspe{no sklenili. S Heliosovim prevzemom se je strinjala tudi uprava Colorja. Color tako prihaja v Heliosovo mednarodno dru‘ino, v katero so v zadnjih treh letih pri{li: hrva{ki Chro-mos, srbska Zvezda in trgovski podjetji, ~e{ki Chedo in doma~a Mavrica. Po nekaterih kazalcih se Helios uvr{~a ‘e med 50 najve~jih premaznih dru‘b v svetu. Poslovni sistem Helios naj bi postal z omenjenim nakupom {e korak bli‘je k uresni~itvi cilja svoje dolgoro~ne razvojne strategije, postati vodilni proizvajalec premazov v srednji Evropi. Zadnjih nekaj let bele‘i Helios tudi izjemne poslovne rezultate. Prodaja Skupine Helios se je v zadnjih {tirih letih pove~ala skoraj za polovico, ~isti prihodki od prodaje za okoli 82 odstotkov. ^isti dobi~ek, ki za leto 2003 zna{a nekaj manj kot 3,2 milijardi tolarjev, se je v enakem ~asovnem razdobju pove~al celo za preko 3,7-krat. Z dose‘enimi finan~nimi rezultati in nadpovpre~nimi donosi na kapital v tovrstni industriji (v preteklem letu 201, %) so zadovoljni tudi lastniki. S Heliosa poro~ajo, da je bilo omenjene rezultate mo~ dose~i z dobro notranjo organizacijo, racionalizacijo stro{kov, motivacijo zaposlenih in nenehnim tehnolo{kim posodabljanjem proizvodnje. Pri tem omenjajo tudi svojo skrb za okolje, ki se odra‘a v doseganju zahtevnih evropskih ekolo{kih standardov in dru‘beno odgovornim ravnanjem, z vlaganjem v Heliosov ekolo{ki sklad ter podpiranjem mno‘i~nega in vrhunskega {porta.
Helios je imel {tevilne razloge za nakup Colorja. Med njimi najbolj izstopa dopolnjevanje obeh kvalitetnih proizvodnih programov. Tako bo mo~ na tr‘i{~u dosegati bolj{e poslovne u~inke, najve~ pri koli~insko ve~ji, a cenej{i nabavi vhodnih surovin. Predvsem pa bo potrebno izkoristiti mo‘nosti in prilo‘nosti {tevilnih sinergijskih u~inkov v vseh poslovnih funkcijah, najbolj pri prodaji in tr‘enju izdelkov na novih in obstoje~ih trgih Evrope. Helios je pri{el do stopnje razvoja, ki dopu{~a {iritev poslovnega sistema s prevzemi sorodnih dru‘b. V okviru svojih proizvodnih kapacitet , predvsem na centralni lokaciji Koli~evo, Helios nima mo‘nosti za zagotavljanje na~rtovane realne rasti proizvodnje. Nezanemarljivo je tudi dejstvo prihajajo~e zakonodaje EU, ki postavlja stro‘je omejitve glede obremenjevanja okolja. Color je dobra dru‘ba, z razpoznavno identiteto in uveljavljenimi blagovnimi znamkami. Na~rtujejo vsestransko integracijo in krepitev dru‘be z bolj{o organizacijo tr‘enja in prodaje. Poslovni sistem Helios bo skupaj s Colorjem ‘e dosegel tak{no velikost, da bo pred morebitnimi tujimi apetiti globalnih proizvajalcev premazov ustrezno zavarovan. Prav tako ocenjujemo, da ne bo potrebno bistveno zmanj{ati {tevila zaposlenih, je izpostavil predsednik Heliosove uprave Uro{ Slavinec. Direktor dru‘be Color, Toma‘ Bu~ar, je prepri~an, da bo povezovanje za Color prineslo prednosti na mnogih podro~jih, nenazadnje tudi v povezovanju znanja in izku{enj strokovnjakov iz obeh podjetij, vsekakor pa ve~jo konkuren~nost na njihovih mo~nej{i na trgih, to je v Sloveniji, drugih trgih Evropske unije, dr‘avah nekdanje Jugoslavije ter na ruskem trgu.
revijaLes 56(2004) 6