List fzriafa od o1ctnr»ra 1947 kot tednik — Od 1. januar ja 1958 kot pol tednik — Od 1. januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah  in  sobotah —
KRANJ - SREDA, DNE 11. NOVEMBRA 1964 LETO XVII. — ŠT. S9 — CENA 10 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik  KAREL  M A K U C
GLASILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
b 1 a g o v n i g a
•ti
m
m
%o4ouuu
Pred dnevi so v Kranju odprli moderno bolnišnico za porodništvo in ginekologijo, ki je velikega pomena ne le ža kranjsko, ampak za vse sosedne občine. — Na sliki: podpredsednik občinske skupščine Kranj tov. Edo Vončina ob slovesnem trenutku
Ljubljana bo bliže
Zaradi končane elektrifikacije gorenjske proge, prične v decembru veljati nov vozni red. Velikih »prememb zaenkrat ne bo, ker se vsled mednarodnih vlakov in tudi drugih zvez od Ljubljane dalje, n« more sedanji vozni red povsem •Prememlti. Pooolnoma nov bo šele maja prihodnje leto.
Novo je vsekakor to, da bo pet Darov potniških vlakov elektromo-tomikov, sestavljenih iz treh 4-°.snih voz z 210 sedeži in 200 stoječi. To so nove garniiture, ki so J'h kupili na Poljskem in bodo Krožile od Jesenic prek 1 Ljubi j a-ne do Postojne. Zaradi njihove okretnosti bodo voziroi časi na Drogi Jesenice — Ljubljana skrajšani od sedanjih 130 na 70 milu t
Popoldne bodo vozili z elektronko, Tauern in Jugoslavija eks-^res pa še z diesetmotornimi stro-Vse tovorne vlake bodo vlekle £lektrolokomotive, ' le nabiralnik, ^.manipulira po vseh postajnih :jj*h, bo vozil še Dami stroi.' V kupnem bodo le še trije vlaki s Parnimi lokomotivami.
Vsekakor je elektrifikacija go-j^jske oroge uspeh zt železi::n \}Vso Gorenjsko. Ljubljana nam r° Postala bližja in zmanjšale se
°do količine dima, ki  je pob^
stalega pomagal nesnažiti naše ^ačje.
B. B.
Ob otvoritvi bolnišnice za ginekologijo in porodništvo
Sodobno, smotrno, udobno
Ustvarjeni so pogoji za solidno varstvo žena
»Ko stojimo pred to čudovito novo stavbo, se šele zavedamo, v kakšnih težkih pogojih smo delali in kakšni nevarnosti smo izpostavljali naše varovance — bolnice, otročnice in dojenčke.
Tako je v pozdravnem nagovoru ob otvoritvi nove bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju dejal njen predstojnik dr. Igor Veter. S tem se je spomnil dolgih devet let izredno napornega, a kljub temu več kot uspešnega dela ustanove v neprimernih začasnih prostorih in izrazil veselje nad dograditvijo nove stavbe. To veselje delijo z njim vsi, ki bodo tu delali, vse žene, ki jim bo pomoč bolnišnice potrebna in vs| ki jim je pri srcu varstvo delovne žene.
Zmogljivost nove stavbe bo zadoščala potrebam te vrste na pretežnem delu Gorenjske, njena ureditev pa zasluži vse priznanje. Ima dve sodobni operacijski dvorani, oddelek intenzivne nege s 6 posteljami, klimatizirane operacijske prostore, moderen porodni blok s 7 posteljami, centralno sterilizacijo, klinični, citološki in histološki laboratorij, 30 sob z 92 posteljami, upravne prostore, sodobno kuhinjo z jedilnico, pralnico in kotlarno. Večji del kvalitetne opreme za bolnišnico so uvozili. Upravičena so torej pričakovanja, da bo ta vrsta pomoči ženam odtlej na najvišji mogoči ravni.
Bolnišnico je otvoril podpredsednik občinske skupščine Kranj Edgar Vončina. Svečanega in pomembnega dogodka so se udeležili številni gostje, med njimi podpredsednik IS Slovenije Beno Zupančič, podpredsednica skupščine SRS Dragica Rome, predsednica socialno zdravstvenega zbora republiške skupščine dr. Ruža Šegedin, številni zvezni in republiški poslanci, predstavniki občinskih skupščin, predstavniki zdravstvenih zavodov in predstavniki nekaterih evropskih mest, ki so bili po skupščini stalne konference mest gostje občinske skupščine Kranj.
Pri ogledu bolnišnice gostje niso štedili z izrazi občudovanja Ln s čestitkami kolektivu, ki bo v njej delal. V šaljivih pripombah moških obiskovalcev, češ da je škoda, da je ta objekt samo za
Ce kolektiv
ženske, pa bi bilo kmalu mogoče razbrati tudi nekaj resne zavisti.
Za gradnjo in ureditev bolnišnice za ginekologijo ln porodništvo je bilo do sedaj porabljeno 813 milijonov dinarjev, potrebnih bo še 30 milijonov. Stavba s kotlarno in pralnico še ni dokončno urejena, manjka pa tudi še nekaj opreme, kar pa ne bi vplivalo na normalno delovanje bolnišnice, ki ga lahko pričakujemo čez približno mese^ dni.
Pretežni del stroškov gradnje je zagotovila občinska skupščina Kranj, del sredstev pa so prispevali tudi drugi. Že leta 1961 sta po 50 milijonov dinarjev prispevala tovarna Sava in zavod za socialno zavarovanje Kranj, letos pa občine Skofja Loka, Tržič in Radovljica skupaj 104 milijone dinarjev. — M. S.
ni dovolj samostojen.. •
Priprave na konferenco
Pred krktkim je bil v Tržiču razširjen plenum Obč. ZMS. Udeležba je bila sorazmerno slaba, kajti od skupnega števila vabljenih se ga je udeležila komaj polovica, kar pa je seveda dalo v samem nadaljnjem razgovoru precej kritike. Predsednik ObK ZMS je v kratkih besedah poudaril pomen predkonferenčne dejavnosti, med katerim je dejal, da je dolžnost vsakega mladinca — mladinke, da tesno sodeluje in aktivno posega v delo aktiva, kjer je zaposlen.
V nadaljnjem delu plenuma je tehnični sekretar ObK ostro kritiziral nekatere člane plenuma oziroma predsednike posameznih aktivov, ki še do sedaj niso uspeli do roka izvesti svojih konferenc. Ravno tako je bilo precej kritike na račun članov plenuma, ki svoje zadane naloge 07;-roma zaupanje, ki so ga imeli ter funkcije, za katere so odgovom, ne vzamejo resno. Med drugm je dejal, da bodo take mlad'nce — mladnke javno grajali, kar pa ne bo najboljše.
Na plenumu so sprejeli delovod-nik konference, ki naj bi bila 22. t. m. Podani so bili predlogi delovnega predsedstva ter raznih komisij, tako da bi delo same konference nemoteno potekalo. Člani plenuma so v svojih diskusijah navajali uspehe in kritike,
seveda pa je ostalo še precej nerešenih problemov, ki jih bo pač treba rešiti. Problemi, ki pa so bili obravnavani, pa se kažejo tako v aktivih v tovarnah kakor na terenu. Na zaključku plenuma je Nadaljevanje . na 2 strani -L
Naša zakonodaja nalaga samoupravnim org. da razumno in kar najbolj smotrno gospodarijo z družbenimi sredstvi, ki so jim izročena v upravljanje ter odločanje. Izkušnje kažejo, da je gospodarjenje s sredstvi in imovino bolj smotrno in racionalnejše povsod tam, koder imajo delovni kolektivi več besede, samoupravni organi pa niso zgolj na papirju, marveč imajo resnično vlogo pri upravljanju in vodenju. Mnogi delovni kolektivi so se izkazali, da znajo gospodariti, in to s polno odgovornostjo pred celotnim kolektivom. Samoupravljanje je dobilo svojo veljavo povsod tam, koder so znali sprostiti pobude ter iniciativo posameznikov tako, da so njihove ustvarjalne sile do-
Ko sta dve mlajši ženski vstopi]i v avtobus, je bil ta že napolnjen. Prva je držala v naročju toplo zavitega dojenčka. Obstali sta na prehodu nied sedeži. Prav spredaj sta Sedela dva mlada fanta, za nji-
Končno? Sivolasi možakar po-migne mladi mamici in ji odstopi svoj prostor. »Ali izstopite?« ga začudeno vpraša. Želela je sesti, vendar ji je sedaj nerodno, da je vstal prav on, najstarejši v avtobusu.
»Vi ste pa res kavalir!« ga pohvali spremljevavka žene z otrokom.
»Ne, nisem,« ji mirno odgovori. »Kavalir sem bil takrat, ko sem dekletom nosil rože in kupoval parfume. Sedaj sem človek. Samo človek.«
Samo človek
jna ženska z otrokom ob se-°' Pa spet mlajši fant, nekaj veseIo razpoloženih deklet, mo ~ak srednjih let — kot v vsakem avtobusu, a morda v dru-Sačnem vrstnem redu. V nekaterih
potnikih na sedežih se je 2Sanil kanček vesti. Začeli so Sledati skozi okno.
Odhod. Ženske z otrokom še ni nihče »opaziil«. Premetava J° in z občutljivim bremenom v rokah le s težavo lovi ravnotežje. V . avtobusu je mirno, nihče^ene zgane bolj kot mu Vsi'juje    tresenje avtobusa.
Mladi ljudje v avtobusu so gledali skozi okno, zato tega niso videli. Tudi slišali niso ničesar.
Rekli boste, da vas mučim z obrabljeno temo. Res je. Tema je obrabljena in okolje je še bolj obrabljeno, a dogodek je svež. Včeraj se je pripetil. Kaj podobnega se je zgodilo danes in se bo zgodilo jutri. Potnike ni bilo sram povedati, da jim ni mar, kako se godi sočloveku. Morda zato, ker so takšni tudi takrat, ko se ne peljejo z avtobusom. — S.
živele javno afirmacijo; zato pa je bilo potrebno ustvariti ali izoblikovati takšne medsebojne odnose, ki so sproščali iniciativo od spodaj in s tem tvorno pripomogli k uveljavljanju organov samouprave in hkrati vseh organizacij v podjetju.
Drug tak pomemben element, ki je lahko spodbudno ali pa zaviralno vplival na sprostitev samouprave i— pa je notranje sožitje vseh subjektivnih sil in ravnovesje v njihovih pristojnostih ter vlogi. Bodisi da so to sindikalne podružnice, osnovne organiza-oi-je ZK, mladinski aktivi m na drugi strani organi samouprave: delavski svet, upravni odbor, direktor itd. Vsaka organizacija ali vsak organ ima svoje pristojnosti in naloge, ki jih izvaja po programu oziroma statutu. Kako ustvariti tvorno sožitje vseh dejavnih sil v delovni organizaciji in usmerjati njihovo ustvarjalno delo, pa je eno od temeljnih vprašanj notranje organizacije in medsebojnih odnosov. Takšno sožitje in razumno ravnovesje v pristojnostih in vlogi samoupravnih organov in subjektivnih sil šele ustvarja ugodne pogoje za uspešno delo ter za izpolnjevanje odgovornih nalog sleherne delovne organizacije. V takšnih okoliščinah se prav lahko izoblikuje v ljudeh, Članih kolektiva, sproščena in dejavna pobuda, pravilen odnos do imovine in sredstev, s katerimi upravlja, prizadetost slehernega pri skupnih naporih Nadaljevanje _ na 2. strani *
V soboto Je potoval preko Gorenjske znani ameriški gledališki in filmski Igralec Klrk Douglas, ki ga je sprejel tudi predsednik Tito na Brdu. Na sliki: simpatični igralec pred odhodom z letališča Brnik
Opravičilo bralcem
**radi okvare na kranjskem električnem omrežju Je bila med dru-od* tu<** tiskarna Gorenjski tisk brez toka v torek, 10. novembra t      do 18. ure. Zato je sedanja številka Glasa izšla z enodnevno ^udo ln prosimo bralce, da to oprostijo.
Uredništvo
PREDKONGRESNI RAZGOVOR
Po začrtani poti...
Izredno obiskovati višjo kadrovsko Šolo in biti hkrati na odgovorni funkciji kot sekretarka podjetja Elan v Begunjah, pa ni več šala! Angelca Vidic je razen tega še vdova in mati dveh otrok, ki za njihovo vzgojo porabi precej časa. In dan ima samo 24 ur. Zato je zanjo resnično čas zlato! Vešče ga zna izkoristiti, sicer ne bi bila tako zapažena članica občinskega komiteja ZK v Radovljici in drugod. To pa še ni vse. Kot komunist sodeluje v Radovljici, stalno prebivališče pa ima v Žirovnici. Aktivno politično sodelovanje pa je rodilo njono izvolitev za delegatko za VIII. kongres ZKJ.
Ko smo nedavno obiskali tova-rišico Angelco/ Vidic je bila takoj pripravljena na razgovor in nam ljubeznivo odgovorila na nekatera vprašanja.
Ali so vsi komunisti v vasi delovni organizaciji doumeli družbeni smisel konstituiranja in vloge
delovnih enot v samoupravnem sistemu?
— S statutom podjetja, ki je bil sprejet letos spomladi, smo uredili organizacijske odnose podjetja in vzporedno decentra^ir-tli delavsko samoupravljanje, se pravi, da smo le-tega dokončno formirali. Na sestankih kolektiva na posameznih delovnih enotah smo o vsem tem podrobneje razpravljali, tako da je imel možnost sleherni član kolektiva sodelovati v razpravi. Komunisti, ki jih je v naši delovni organizaciji 44, pa so pri tem opravili pomembno vlogo, saj so bili tolmači in nosilci konstituiranja delovnih enot v samoupravnem sistemu. —
Znano je, da so nekatere komune v koprskem okraju letos uvedle delen ukrep o brezplačni dodelitvi učbenikov učencem. Kdaj bomo po vašem mnenju zasledili podoben ukrep recimo v Radovljici?
— Vsekakor je interes staršev, da bi tudi v naši komuni dosegli
to, kar so na koprskem. Koliko, mi je znano, ima naša občina velike težave pri zbiranju sredstev za osnovno in strokovno šolstvo. Zato tudi nisem optimistka, da bo v doglednem času prišlo do teh uresničitev. —
Najnižji zaslužek v vašem podjetju in kako v praksi pri vas uveljavljate načelo delitve po učinku?
— 9-mesečno povprečje osebnih dohodkov znaša pri nas 42.241 dinarjev, najnižji dohodek v sept. pa je bil 34.000 din. Na zvišanje produktivnosti predvsem vplivajo individualne norme, kriterij kvalitete, proizvodnje, predvsem pa kriterij izpolnjevanja mesečnega plana po obračunskih-ckonomskih enotah. —
Vaše želje?
— Da bi dosegel VIII. kongres Zveze komunistov ZKJ zaželene uspehe in da bi začrtano pot na kongresu tudi kasneje v življenju dosledno izpolnjevali. — DRAGO KASTELIC
IV dni
pO S Vi't Mi
PONOVNO ZA PREDSEDNIKA Na nedeljskih volitvah je bil v Tunisu ponovno izvoljen za predsednika Habib Burgiba. Volitev se je udeležilo okoli 80 odstotkov volilnih upravičencev. Burgiba in 90 poslancev je bilo izvoljenih za dobo petih let. Velika podpora Burglbl je znamenje podpore socialističnemu programu tunlzijske vlade.
GOLDVVATER NA SVOJEM MESTU
Po hudem porazu na predsedniških volitvah v Združenih državah je pričel Goldvvater zbirati nove moči v svoji republikanski stranki — pri tem mu vneto pomagajo nekateri njegovi pristaši — da bi lahko kljubovali zahtevam zmernih voditeljev, ki nujno terjajo reorganizacijo stranke in spremembe v njenem vodstvu. Mnogi poudarjajo, da sedanje vodstvo stranke nima nobene možnosti, da bi na prihodnjih volitvah lahko zmagali republikanci. Kljub temu pa Goldwater ne namerava zapustiti svojega položaja.
PRORAČUN ZA FRANCOSKO VOJSKO
Te dni je francoski parlament odobril vojaški proračun za prihodnje leto. Proračunski znesek znaša enaindvajset milijard novih francoskih frankov ali 4,2 milijarde dolarjev. V njem so zajeta tudi sredstva za atomsko oboroževanje. Razen tega so objavili, da se bo njihova vojska številčno zmanjšala od 762 tisoč na 585 tisoč vojakov.
OGORČENJE V OZN
Pred dnevi je posebni odbor OZN za vprašanja rasne diskriminacije ostro obsodil usmrtitev treh Afričanov, etkare so oblasti Južnoafriške unije obsodile sabotaže. Kljub temu, da je bilo zaradi izrečene kazni mnogo pritožb, so bile Venvoerdove oblasti gluhe, V OZN pravijo, da je to dejanje očitna kršitev resolucij Generalne skupščine in Varnostnega sveta.
RUSI ŽELIJO MIR
Na slovesni akademiji ob 47-Iet-rnicl oktobrske revolucije je Leonid Brefnjev rt* I al, da je njihova zunanja politika nespremenjena. Poudaril je težnjo po sklicanju mednarodnega posvetovanja komunističnih in delavskih partij. Nadalje Je poudaril, da so volitve v ZDA jasno pokazale, da se je tudi ameriški narod naveličal hladne volne. Sovjetska vlada Je Se nadalje pripravljena razvijati sovjetsko ameriške odnose.
VELIKE POPLAVE
Te dni je zaradi hudega deževja prestopila bregove svoje struge reka Arachtosa v pokrajini Epir v Grčiji. Reka je zalila zelo velik del mesta. Vesti iz ogroženih krajev so še zelo pomanjkljive, vendar poročajo, da nastaja velika materialna škoda in tudi veliko človeških žrtev je terjala poplava. Prometne zveze s Tesalijo ki Atenami so prekinjene.
STAVKA DELAVCEV V ZDA Te dni so pričeli delavci enajstih fordovih tovarn avtomobilov stavkati. Zastopnik Fordove družbe je izjavil, da v stavki sodeluje okoli petindvajset tisoč delavcev. S stavko so začeli zaradi tega, ker se delovni sindikati m delodajalci niso sporazumeli o zahtevah, ki so jih predložili delavci.
HRUŠČOV SE VEDNO ČLAN VRHOVNEGA SOVJETA
Te dni so se iz Moskve vrnili člani partijske delegacije, kjer so bili več dni na obisku. Na posebni konferenci so sporočili, da je Nikita Hruščov še vedno član Centralnega komiteja 1n vrhovnega sovjeta. Vsekakor je Imel Hruščov velike zasluge po XX. kongresu KP SZ na področju zunanje politike kot tudi v življenju sovjetske družbe. Poudarjajo pa, da je na negativne aspekte njegove dejavnosti vnlivalo njegovo zdravstveno stanje.
ZGODOVINSKA EPIZODA Pcktngškl list »Žen Min ii Bao« piše v svoiem uvodniku, da se njihova vlada ne počuti krivo zaradi slabih odnosov med KPSZ in KP Kitajske. Razen tega pisec Izraža v uvodniku upanje, da se bodo odnosi počasi normalizirali in da Je bilo vse to le »zgodovinska epizoda,« ki se bo počasi izboljšala.
Zaprisežena Wilsonova vlada, ki že nekaj tednov uraduje na sedežu v londonskem Dovvning Stree-tu, se je spustila v pravo parlamentarno bitko za uresničenje svojega vladnega načrta, že ob branju kraljičinega govora v parlamentu pred nekaj dnevi je bilo jasno, da novi predsednik, ki je kraljičine besede pazljivo poslušal v črni obleki, ne namerava britanskih volilcev vleči za nos. Otvoritveni govor v britanskem parlamentu, ki se ga je kraljica Elizabeta po običaju naučila, je v parlamentarni hiši vzbudil široko zanimanje predvsem v vrstah vladne opozicije. Navada Je namreč, da ob prvem zasedanju vsakega novoizvoljenega britanskega parlamenta kraljica razloži glavne smernice nove vlade. Čeprav je laburistična stranka prišla do zelo pičle volilne zmage, ki jo v sedanjih parlamentarnih okoliščinah lahko zelo ovira pri delu, pa IVIlson na vladnem sedežu ne kaže strahu, da bi zaradi pičle zmage, ki mu Je prinesla samo pet poslanskih mest viška v parlamentu moral spreminjati osnove svoje politike. Prvo obdobje nove britanske vlade dokazuje na-
sprotno, da bo pamreč šla v uresničevanju svojega volilnega programa vlada dosledno po točkah, ki so jih laburisti sprejeli in razglašali že vrsto let. Kraljica je s svojo tri funte težko krono, ki jo je imela med govorom na glavi, pritrdila, da so smernice nove laburistične Vlade pač pravica večine.
zlcija Istovetna stališča. Kljub temu pa je novi predsednik VVflson trdno odločen spraviti sedanji vladni program skozi tanko ši-vankino uho. Pri razlagi sedanjega vladnega programa namreč moramo upoštevati, da je laburistična stranka vnesla med glavne točke dela Izredno smiselne ln važne rešitve.    Nekatere rešitve
dali sunek, da bi nadoknadila zaostajanje za razvojem gospodarsko najbolj vitalnih zahodnih dežel. Brez dvoma je, da laburistična vlada želi, da davek za gospodarski napredek plačajo britanske evropske in izvenevropske izvoznice. Ta politika je sicer nevarna, ker utegne sprožiti recipročne ukrepe,   vendar za sedaj
Wilsonove točke
Laburistična vlada prinaša v britansko politično življenje nekaj političnih prvin, ki so Jih v britanski praksi sicer že preizkusili, vendar so z ozirom na strankarska pojmovanja zelo sporna in navzkrižna. Eno izmed osrednjih vprašanj je nacionalizacija jekla, ki je nedvomno ena izmed bistvenih točk VVUsonovega vladnega programa. Razhajanj med konservativci in laburisti je v vladnem načrtu več. Skoraj ni točke, kjer bi imela vlada in opo-
bodo v marsičem Izboljšale položaj britanskega »malega človeka«, kar Velja predvsem za obljubljena brezplačna zdravila in za zvišanje pokojnin. Ce bo vlada lahko uresničila tako pomembne izboljšave, je v veliki meri odvisno, kako zadovoljivo bo uredila britansko gospodarstvo. Sedanja deviza Je namreč zagotoviti gospodarski vzpon brez dopuščanja inflacije. Nekateri gospodarski ukrepi, predvsem zvišanje uvoznih carin, naj bi namreč domači industriji
kaže, da do tega ne bo prišlo.
Nacionalizacija jeklarske indu-trije je v zadnjih dveh dneh silno zaostrila vzdušje v britanskem parlamentu. Nacionalizacija jeklarske industrije namreč za Britanijo ni čisto nov pojem. Že Attlejeva laburistična vlada je takoj po drugI svetovni vojni Izvedla nacionalizacijo jeklarske industrije. Vendar so konservativci, ko so se vrnili na oblast zakon o nacionalizaciji zopet odpravili ln nacionalizirana podjetja vrnili prejš-
njim lastnikom. Opozicija se Je tudi tokrat z vsemi štirimi postavila proti nacionalizaciji. V parlamentu je zahtevala glasovanje o zaupnici vladi. Položaj VVilsonove vlade je bil prvič hudo ogrožen, ker so se tudi liberalni poslanci v celoti izrekli proti nacionalizaciji in ker zaradi strankarske nediscipline vsi poslanci vladne stranke niso podpirali vladnega predloga, zlasti dva poslanca na laburistični desnici. Liberalna stranka, ki Ima v spodnjem domu devet poslancev se Je tako postavila v vlogo »jezička na tehtnici«. Vlada mora zaradi šibke večine ob takšnih nevarnih razpravah vedno paziti, da so v dvorani zbrani vsi laburistični poslanci in da so enotni. To pa JI ne daje trdnosti.
iti
il o g od ki
\ad:ilj<*vaoje s .1. sirani
Vsak dan lahko vidimo, kako se naklada aH razklada naše prehrambene artikle. Največkrat se to dela precej neodgovorno. Na sliki vidimo razkladanje sira v Kranju. Lahko bi dejali povsem neodgovorno
»Davčni izterjevalec" na delu
Kranj, 6. novembra. Te dni se Je zagovarjal pred okrožnim sodiščem v Kranju 35-letnl Franc Brus Iz, Idrije. Obtožnica ga je bremenila lažnivega izdajanja za uradno osebo, ponarejanje uradnih listin ln goljufijo.
Vremenska napoved za danes in prihodnje dni:
Danes pretežno oblačno in zamegljeno. Tudi v naslednjih dneh bo precej oblačno brez znatnih padavin. V višjih legah so že možne razjasnitve. Nočne temperature okoli 0 stopinj, dnevne do 5 stopinj.
Vremenska slika:
Sredozemsko področje nizkega zračnega pritiska se še polni. Ob jugovzhodnih vetrovih doteka preko Jadrana proti južnim Alpam še vlažen in ,v višinah toplejši zrak.
Vreme včeraj ob 13. url:
Brnik — oblačno, temperatura 4 stopinje, zračni pritisk 1023 mi-libarov — počasi pada. Jezersko — oblačno, temperatura 2 stopinji. Planica — oblačno, temperatura 1 stopinja.
Kompai
AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ
vabi vse lastnike motornih vozil na
ZANIMIVO PREDAVANJE,
ki bo 15. II. 1964 ob 9. uri v dvorani Občinske skupščine Kranj. Obravnavale se bodo novitete osnutka novega zakona v cestnem prometu ln zavarovanje vozil doma in v mednarodnem prometu.
NAROČILA ZA IZLETE SPREJEMAJO KOMPASOVE POSLOVALNICE
v KRANJU, Koroška c. 2 — Tel. 24-31;
na JESENICAH, Cesta Maršala Tita 18 — Tel. 82-296;
na BLEDU, Cesta Svobode št. 15 — Tel. 77-245
Tako je 24. avgus-ta lani zatrjeval Ivani Koblar iz Polja, da je davčni izterjevalec radovljiške občine. Predložil jd je ponarejeno potrdilo uprave za dohodke občine Radovljica, ki je bilo na ime Alojza Karavamja o vplačani hišnim v znesku preko tri tisoč dinarjev. Brus je te podatke zra-diral in vpisal dime Ivane Koblar in znesek 2400 dinarjev. Koblar-jeva mu je znesek tudi plačala. Četrtega julija se je oglasil pru Mariji Štruba v Žireh in se predstavil kot uslužbenec LM Ljubljana - Polje. Dejal ji je, da se je pripeljal s svojimi kolegi z avtom in jim je zmanjkalo bencina in denarja. Mislil je, da je njen mož »doma«, in da bi mu ga zanesljivo posodil, ker se dobro po-
Za ljubitelje glasbe
Za vse ljubitelje glasbe bo priredil Klub kulturnih delavcev v Kranju v petek zvečer reproduciran koncert. Pripravili so dela Josipa Štolcerja-Slavenskega. Koncert bo v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja na Titovem trgu. — J. J.
Baletna šola
Medtem ko so na Jesenicah folklorni plesi, ki jih goji ansambel narodnih plesov Svobode Jesenice, že več kot deset let poznani, balet skoraj ni poznan. Razen redkih gostovanj, baletnih nastopov na Jesenicah ni bilo. To vrzel želi nadoknaditi jeseniška glasbena šola. Razpisala je vpis za pouk gojencev baleta. Ce bo dovolj kandidatov oz. kandidatinj, bomo lahko že ob koncu letošnjega šolskega leta videli prve uspehe jeseniške baletne šole, ki bo v nekaj letih lahko vzgojila že obstoječemu ansamblu narodnih plesov, ki slovi po svoji kvaliteti in originalnosti doma in v zamejstvu, podoben baletni ansambel.
V Cerkljah »Razvalina življenja«
Prosvetno društvo v Cerkljah je letos zelo delavno. Pripravljen ima program, po katerem bodo, razen drugih kulturnih dejavnosti, na slovesen načini in z bogatim kulturnim programom praznovali vse bližajoče se praznike, od državnih do kulturnih. Zelo delavna je tudi dramska sekcija, saj v tem času študira že drugo dramsko delo v letošnji jesenski sezoni. Tokrat se bodo občinstvu predstavili s Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«. Uprizorili jo bodo še v tem mesecu.
znata. Koblarjeva mu je posodila tri tisoč dinarjev. Obljubil ji je, da ji bo v nekaj clnich vrnil, a najkasneje 9. julija 1963. leta. Sredi avgusta se je oglasil pri Francu Berčiču na Seničici in mu natve-zil, da je davčni izterjevalec šišenske občine. Povedal mu je, da mora plačati zaostali davek na hi^nini, ki se bo odmeril za porušeno Skopje. Pripravil ga je, da mu je plačal 2500 dinarjev. Še dvakrat se je izdajal za davčnega izterjevalca, in sicer v Stari Fužini pri Jožetu Hodniku, kjer mu je njegov sin izročil 1700 dinarjev. V Polju in Stari Fužini pri Bohinju pa je pregledoval kmetom, če imajo že plačane davke.
Sedemnajstega avgusta se je na kmetijskem posestvu v Hrastju lažno predstavljal kot bratranec kmetijskega tehnika Jereba. Ludvik G reč k o mm je verjel, da jo Brus poškodoval avto v Šenčurju, zaradi česar je dal avto v popravilo, pri čemer pa mu je zmanikalo 4 tisoč za plačilo. Za poroštvo je dal Grečku svojo sliko.
Zaradi toga ga ie sodišče obsodilo na deset mesecev zapora. Povrniti mora vse stroške ter vrniti denar oškodovancem. — J. J.
Spregledal je smerokaz
Kranj. 10. novembra — V soboto ob 13.20 pppoldne se je pripetila nesreča na cesti I. reda Kranj —Ljubljana. Med .Teprco in Mejo sta se zaletela osebni avtomobil, ki ga je vozil italijanski šofer Sin-zio Baldini ter Fiat 750. katerega je upravljal Alojz Prinčič. Vozila sta v isti smeri proti Ljubljani. Voznik Fiata 750 je pri kilometrskem kamnu 826 začel zmanjševati hitrost in se pričel pomikati proti središču cestišča, ker je nameraval zaviti na poljsko pot. Italijanski voznik Baldini je zaradi prekratke f razdalje in prevelike hitrosti spregledal smerokaz in se zaletel v Prinčičev avto. Pri nesreči je nastala materialna škoda pol milijona dinarjev. — J. J.
Lokomotiva iztirila
Radovljica, 10. novembra — Pred dnevi je iztirila na progi med železniškima postajama Globoko in Radovljico železniška lokomotiva. Strojevodja lokomotive je bil Rafael Barin. Iztiril je delavski vlak, ki je za seboj vlokel nekaj vagonov natovorjenih z gramozom za posipanje proge. Vsled nesreče so imeli nekateri vlaki celo več-urno zamudo. Vzroki nesreče še niso znani. — J. J.
1 Priprave
na konferenco
bilo podanih precej predlogov, o katerih naj bi potem konferenca razpravljala in jih dokončno rešila. Seveda pa je takih in podobnih še mnogo več in upajmo, da bodo trži'škL mladinci in mladinke oz. delegati občinske konference znali zagovarjati svoje delo in želje ostalih mladincev, ki ne bodo prisotni.
Sam potek priprav je v največjem razmahu, kajti problemov je dovolj, s tem pa tudi dela, uspeh pa bo pokazala konferenca v bližnji prihodnosti.
TOBI
2 Če kolektiv ni dovolj samostojen
in končno zavestna delovna disciplina. To so osnovni elementi, na katerih je mogoča večja delovna storilnost vsakega člana kolektiva, delovne enote ali celotnega kolektiva.
V takih delovnih kolektivih niso možne grobe napake posameznih vodilnih ljudi, izključena je samovolja ali težnja po pretirani individualizaciji in birokratizmu v vodenju.
Kako naj bi direktor v takem podjetju lahko na svojo pest nabavljal stroje in samovoljno vodil gospodarstvo, če bi bil kolektiv dovolj močan in samostojen. Pa vendar se je to zgodilo, ker kolektiv ni bil dovolj trden in odločen pri uveljavljanju svojih pristojnosti ter lastnih interesov. Prav zato je direktor ne oziraje se na, obstoj samouprave in subjektivnih sil ravnal po svoje, na-
kupoval stroje neupoštevaje stvarnih potreb tržišča in splošnih ekonomskih činiteljev. Posledice so bile velike: zaradi nesmotrnih investicij je podjetje zašlo v težak gospodarski an finančni poio-žaj, kar je pa seveda terjalo uvedbo prisilne uprave. Po odstranitvi direktorja pa se je po* kazalo, da je bila le samovolja vodstva kriva neuspehov, čeravno so posledice neodgovornega ravnanja posameznikov prizadele ves kolektiv.
V drugem podjetju pa se Je spet zgodilo, toda drugače. Delavski svet je samovoljo in nepravilno poslovanje vodilnega uslužbenca odkrito obsodil in ga poklical na odgovornost. Ker ni »K> drugače, je takoj ukrepal ter odstranil vodilnega uslužbenca ■ odgovornega položaja. — Pa spet primer, da se je delovni kolektiv v celoti uprl težnjam nekaterin ljudi iz vodstva, da bi začeli drago in premalo pretehtano investicijo. Tak ukrep je bil neprimerno boljši, kot oni v drugem V°?' jetju, ko so morali investicij0 ustaviti šele potem, ko so zabil« vanjo precej milijonov. To spoznanje je bilo predrago, dolg Pa 50 plačali vsi člani kolektiva.
To je samo nekaj primerov« kako v današnji stopnji razvitosti  samoupravljanja vendarle n več  možna  brezglava samovolja ljudi, ki si iz neke osebne ambicije v lastno spos. hočejo PostaV1m spomenik, ne upoštevajo Pri *e stvarnih gospodarskih pogojev i potreb, na drugi strani pa ravri-jo mimo "Samoupravnih °r8an ln na škodo življenjskega standarda delovnih ljudi.
J. O'
Dve minuti za človeka
Velikokrat smo že slišali, da je in da mora biti poklic zdravnika med najbolj humanima poklici, saj ima zdravnik opravka s človekom tedaj, ko je človek najbolj občutljiv, ko ga je potrebno obravnavati z vso pripravljenostjo, potrpežljivostjo in ne nazadnje z najbolj, človeškim posluhom in prizadevanjem, da se človeku pomaga v njegovi največji stiski.
Velikokrat pa smo priče izpovedi, da tega človek pri zdravniku sploh ni deležen, da obravnavajo človeka kot neobčutljiv predmet in da je bolnik deležen vsega prej kot humanosti, razumevanja in zdravnikove pripravljenosti obravnavati človekov primer z vso resnostjo in posluhom.
Pred kratkim sem slišal nekoga, ki je z vso resnostjo in občutkom posebnega uspeha izjavil:
— Danes sem pregledal 31 pacientov na uro.
Vsakogar zanima, koliko je bilo med temi ljudmi — enaintridesetimi po številu — taksnih, ki so bili morda tudi prvič pri zdravniku, ki so si želeli pomeniti se o svojih težavah, ki so želeld najti najbolj«! nasvet za svoje zdravje itd. Al« je ta zdravnik lahko to nudU človeku, če mu ni mogel posvetiti niti dve minuti časa, koliko je imel od tega pacient, ko se je v ordinaciji lahko samo obrnil in dal službujoči sestri vse mogoče podatke? Prav gotovo je, da uspeha ni moglo biti, da je bila to le gola formalnost, ki imena zdravniškega pregleda ali kaj podobnega niti ne zasluži. Pri vsem tem pa nastane vprašanje, ah J človek postal res tako maio vreden, da mu ni mogoče P£ svetiti za reševanje najbolj občutljivih problemov, od katerih1 je odvisno njegovo delo* njegovo življenje in včasih tudi njegova prihodnost, niti C -lih dveh minut. — Z. P-
Nevarnost na vasi
Statistika že več let ugotavlja, da se pripeti letno nad 80 odstotkov prometnih nesreč v naseljenih krajih ob prometnih cestah in da so oškodovanci največkrat občani sami. V prvi polovici letošnjega leta je bilo v SRS skupno 2651 prometnih nesreč. Od tega v naseljenih krajih 1908 — na odprtih cestah pa 743 nesreč. Te številke so zaskrbljujoče in nujno je treba ukrepati, da bi zagotovili večjo varnost prebivalstva ob prometnih cestah.
Z novo prometno vzgojno akcijo »Skrbimo za varnost prometa v naselju«, ki se je pravkar začela, moramo zainteresirati vse udeležence v prometu, da bi se z vso resnostjo zavzeli za zmanjšanje števila prometnih nesreč po nasc-JjiTl.
Občinska komisija za vzgoj^ ^ varnost v prometu v 1<iran^ve^-že začela z organizacijo za » ^ bo te pomembne akcije 1 fle privabila k sodelovanju dru in gospodarske organizacije, ^ nove in šole, avto-moto driJ ftV. podružnice Zveze šoferjev^^j,« tomehanikov in vse zaintere* za varnost prometa. ( pfe-
Program akcije V^f^'ot^' davanje s filmi in diatiim'. nizacljo posebnih prometna zgo-kov, skrb za redno prometn^v-jo v otroških vrtcih in na.SojsW11 nih šolah, organizacijo ^"^^ tekmovanj v poznavanju ^te^Jj in izvedbo nagradnega po» za osnovnošolsko m *0st V** geslom »Skrbimo za yar meta v naselju«. — TOM
SP^r*^ ti VOVF.MBRA 1964
• Iz naših komun • Iz naših komun H fz r^ših komu" • Iz naših komun • Tz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun        nnšMi komun
Nova farma krav mlekaric pri Cerkljah
Kranjski rezervoar
mleka
Učijo druge, sami ne znajo
\ minulem tednu je bil v Kranju posvet s predstavniki avto-moto društva, ki ga jc sklicala komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu občinske skupščine Kranj, na katerem so govorili o promejni vzgoji na šolah.
Nedavno izvedena anketa glede Pouka prometne vzgoje in cestno prometnih predpisov je namreč pokazala, da je kader, ki poučuje ta predmet, dokaj neprimeren. Ugotovili so, da ima 28 osnovnih šol V kranjski občimi 175 učiteljev in profesorjev, ki poučujejo pouk prometne vzcoje, od teh pa jih ima le 34 vozniško dovoljenje — Šoferja amaterki. Ker je usposobljenost učnega kadra osnova za dober pouk prometne vzgoje na šolah, so bili enotnega mnenja, da je treba prosvetnim delavcem omogočiti, da si pridobijo potrebno strokovno znanje.
Sklonili so, da bodo v naslednjih mesecih organizirali pri AMD Posebne tečaje za prosvetne delavce. Ker so tovrstni tečaji precej dragi, so sklenili, da bodo teoretični del tečaja opravila avto-moto društva brezplačno, za praktični del, t. j. vožnje z avtomobilom in motornim kolesom, pa bo prispevala tudi občinska komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu. Tako, da bo le manjši del stroškov prišel na te-
Utrjevanje samouprave
Sindikalne podružnice družbenih služb na škofjeloškem področju se ,pripravljajo na redne občne zbore. Posebej to velja za sindikalne podružnice prosvetnih delavcev, od katerih so nekatere svoje občne zbore že izvedle, druge pa se na to prav v tem času pripravljajo.
Občni zbori vseh podružnic prosvetnih delavcev potekajo v znamenju utrjevanja sistema samoupravljanja na šolah, ki je že zaznamovalo prve rezultate.
Na vseh sindikalnih občnih zborih obravnavajo tri osnovne Probleme: utrjevanje ln uveljavljanje organov samoupravi jam j a, financiranje šolstva v letu 1965 in v prihodnje ter problematiko strokovnega in idejnega izobraževanja prosvetnih delavcev.
čajmke sume. Na ta način bodo prišli prosvetni delavci tudi do šoferskih izpitov A Ln B kategorije, pridobljeno znanje, pa jim bo koristilo pri pouku v šoli.
Razen sodobne in kvalitetne postrežbe morajo biti v naših turističnih krajih tudi sodobni hoteli, ki bodo nudili gostom udobno prenočevanje. Na Bledu že dalj časa preurejajo oz. dograjujejo hotel »Jelovico«
\rso ko k va t no " <* k u i
—•.____ ■
PRESELJEVANJE V ŠENČURJU
Zadnja seja sveta krajevne skupnosti Šenčur, ki so se je udeležili tudi predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij tega kraja, je bila ena od najbolj pestrih in zanimivih v zadnjem obdobju. Razpravljali in sklepali so o tem, kako porazdeliti razne društvene in upravne prostore.
Dokončno so sklenili, da bosta DPD Svoboda in krajevna organizacija ZM dobili svoje prostore v .klubski sobi v Zadružnem domu, KO SZDL, ZK in DPM so dobili prostore, ki jih je uporabljala ambulanta oz. ZD Kranj. Tu bo tudi arhiv krajevnega urada.
V nekdanjo učilnico, ki je bila v stavbi pod krajevnim uradom se bo vselila pošta, v poštne prostore pa krajevne organizacije ZB, ZVVI in ZROPJ. Prostovoljno gasilsko društvo in upokojenci pa pa bodo imeli svoje prostore v gasilskem domu. Prostore stare šole je zasedlo AMD Šenčur, v souporabi pa bo imela en prostor tudi organizacija Rdečega križa.
S preselitvijo šole v nove prostore so po tolikih letih le dobile ustrezne prostore vse družbenopolitične organizacije tega kraja in bodo lahko povsem nanovo zaživele. V prostorih pove šole pa bo tudi vzgojno-varstvena ustanova (prav sedaj opravljajo vse potrebno, da bo ta pričela z delom) in ambulanta.,
40 PEVOVODIJ
V četrtek, 5. novembra, se je na glasbeni šoli v Kranju pričel tečaj za zborovodje mladinskih in odraslih pevsk:h zborov.
Tečaj, ki bo trajal vse šolsko leto. ,so razdelili v A in B skupino.
V A skupini bodo učitelji oz. prosvetni delavci, ki poučujejo pelje in pevske zbore na šolah, v B skupini pa bodo vodje odraslih amaterskih pevskih zborov. V obeh tečajih bo približno 40 tečajnikov. Teoretično snov bodo imeli ločeno po skupinah, praktično pa skupaj. Tečajniki obeh skupin bodo hkrali tudi sodelovali pri učiteljskem pevskem zboru in si tako utrjevali znanje petja oz. pevovodje-
NE VSAK PO SVOJE!
Upravni in nadzorni odbor Turističnega društva Kranj sta na zadnji seji obravnavala problematiko plakatiranja v Kranju. Tu ni reda. Nekatere organizacije in društva, pa tudi podjetja, plakatiraj o na svojo roko, kjer se jim zljubi oz. kjer mislijo, da bodo dosegli najboljši učinek. To pa je proti vsem predpisom. TD Kranj ima namreč svojo plakatcrsko siužbo, ki pa se je nekateri izogibajo, ker morajo nekaj plačati za plakatiranje oz. delajo to iz nevednosti ali malomarnosti. To vprašanje bodo odločno zaostrili in plakatirali samo tam, kjer je mesto za to.
Ugotovili so tudi, da plakatcrsrka mesta niso najbolje izbrana oz. da so table za te namene že uničene ali pa stojijo ha neprimernih mestih. Mestne četrti se hitro razvijajo in Kranj čedalje bolj spreminja podobo. Nekateri kraji so brez takih plakaterskih mest oz. tabel.
V kratkem bodo reorganizirali plakaterska mesta oz. določili bodo nova in postavili primerne table.
REŠEVALCI POD GRINTOVCEM
V nedeljo popoldan se je v Češki koči pod Grintovcem končal štiridnevni tečaj gorske reševalne službe — postaje Kranj, ki ga je obiskovalo 20 gorskih reševalcev. ^
Pretekli teden so na Pšendčno Polico pri Cerkljah pripeljali v nove obrate prvih 24 krav in s tem izročili nove obrate svojemu namenu cz. v obratovanje. Nekda-n je delovišče kmetijskega obrata Cerklje sedaj posluje kot »PARMA KRAV MOLZNIC«. Njena zmogljivost bo 400 krav. Hleve bodo predvidoma napolnili z živino do konca marca ali do začetka aprila prihodnjega leta. Farma bo imela enotne krave — domače ;iasme sivke. Večino teh bodo dobili iz. obratov K£K Kranj, nekaj pa jih bodo kupili na Kočevskem.
Prostori nove farme so naj sodobne je urejeni, opremljeni z najmodernejšimi molznimi, klimatskimi, hladilnimi, napajalnimi in drugimi napravami in aparati.
Pričakujejo, da bo imela farma 350 stalnih molznic, ki bodo dale povprečno 3500 do 4000 litrov mleka na dan. Ostale krave pa bodo teletile. Mleko bodo oddajali Mlekarni v Cirčah.
Kmetijski obrat v Cerkljah je imel do sedaj izredno slabe go-
spodarske prostore, ki so zapuščina SLP, grajeni pa so za manjše kmetije mnogo let pred vojno. Samo krave molznice so imeli na treh krajih, v neprimernih hlevih, v katerih ni bilo mogoče uvajati sodobne mehanizacije in sodobne gojitve živinoreje. Dosedanje stare obrate bodo deloma porabili za skladišča, nekaj pa jih bodo porušili, ker so že dotrajani
V neposredni bližini farme pa so zgradili tudi sodobne upravne prostore. V pritličju bodo upravni prostori farme, nad njimi pa bodo še tri družinska stanovanja.
Nova farma na Pšenični Polici, ki sodi med najmodernejše v Jugoslaviji, bo »a nadaljnji razvoj kmetijstva in preskrbe Kranja s kmetijskimi pridelki zelo velikega pomena. \
Tečaj je bil tehnično in strokovno zelo dobro pripravljen in sodi med najbolje organizirane v zadnjih letih. Razen teoretičnega dela so imeli tudi praktični del v severni steni Grintovca in Kočne. Prava zima, ki vlada že sedaj v teh gorah, ni motila vaje. Tečajniki so se v visokem snegu in stenah naučili zelo veliko, tako da bodo v prihodnje še bolje usposobljeni za reševanje ponesrečencev v zimskem in v letnem času.
OB VZNOŽJU ŠMARJETNE
Krajevni organizaciji ZB in SZDL na Gorenji Savi v Kranju sta še pred kratkim odločili, da postavita spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja iz njihovega območja.
Načrt imajo že izdelan. Spomenik bodo postavili ob cesti Kranj-Besnica pod vznožjem Šmarjetne gore, t. j. v kraju, od koder je največ padlih borcev — žrtev. Odkrili ga bodo prihodnje leto, ko bomo praznovali 20-letnico osvoboditve.
STANOVANJA NA GOLNIKU
Inštitut za TBC na Golniku je v zadnjih letih zgradil za svoje uslužbence več družinskih stanovanjskih blokov, samski blok in nekaj dvo- in trostanovanjskih hiš, kar je omililo stanovanjsko krizo zaposlenih V zavodu. Vendar so se v zadnjem času spet pokazale potrebe po novih stanovanjih.
Zato gradijo na Golniku nov 24-stanovaniski blok. ki bo prihodnje leto vseljiv. Nekaj stanovanj pa je inštitut kupil tudi v kranjskem nebotičniku
ŠENCURSKE CESTE
Gospodarska komisija krajevne skupnosti Šenčur je pregledala vse ceste in pota tega območja in izdelala program za njihovo izboljšanje oz. obnovitev. Popravili in nasuli bodo skoro vse ceste in pota v Šenčurju in okolici. Cesto iz Šenčurja oz. Srednje vasi do Milj pa bo uredil Kmetijski živilski kombinat — obrat Šenčur, ker ima v tem delu veliko svojih zemljišč. Cesto iz Šenčurja proti Vo-klem bodo letos sicer temeljito nasuli in obnovili, za prihodnje leto pa računajo, da jo bodo asfaltirali.
Razen tega je komisija pregledala tudi ceste in pota zaradi varnosti. Odločili so, da bodo morali lastniki zemljišč, ki imajo ob cestah žive ograje oz. meje, le-te znižati do višine pol mejra. Izvedli pa bodo še nekatere druge ukrepe za izboljšanje in varnejšo uporabo javnih cest in potov
FOTOAMATERU ODPOVEDALI
Posebna strokovna komisija je v preteklem tednu pregledala vse poslane posnetke — čmo-bele fotografije po natečaju, ki ga je razpisalo Turistično društvo Kranj za najboljšo fotografijo oziroma črno-belo razglednico.
Žirija je odločila, da sc prva in druga nagrada ne podelita, ker prispevki niso bili tako kvalitetni. (To pa je za Kranj, ki ima toliko mojstrov amaterjev črno-bele iotografije, skoraj neverjetno. Kranjski foto amaterji so namreč poznani širom naše države in tudi v inozemstvu. Tokrat pa, kakor je ugotovila žirija, so popolnoma od-povedalii) Tretjo nagrado so dosodili Jožetu Rantu iz Godešiča pri škof ji Loki.
TD bo odkupilo'nekatere posnetke, zato lahko že v bližnji prihodnosti pričakujemo, da bomo pri vseh trafikah, kioskih in turističnih središčih lahko dobili lepe črno-bele razglednice iz različnih krajev kranjske občine, predvsem z Golnika, iz Preddvora, Kranja, Cerkelj in z Jezerskega.
Strokovna ekskurzija
Direktor podjetja tovariš Iznajdljivi je v svoji bogati in moderno opremljeni pisarni ure in ure globoko premišljeval, kam z denarjem, ki ga imajo vloženega na skladu za kadre. Bil je nemalo v zagati, saj se bliža konec leta in ga je potrebno izčrpati, sicer namenska sredstva zapadejo. To je bila resnično velika in odgovorna skrb tovariša Iznajdljivega.
Beseda »Iznajdljivi« mu je če-stokrat na raznih sejah delavskega samoupravljanja kar sama ušla iz ust in tako prijetno in toplo mu jc delo, ko so ga člani delovnega kolektiva klicali namesto skromnega izraza direktor kar tovariš Iznajdljivi \
S posebnim občutkom zadovoljstva je poslušal poročila na sejah' delavskih svetov ali upravnih odborov, ki jih je on, Iznajdljivi, sestavil. In ko bi morali člani delavskega samoupravljanja spregovoriti o nadaljnji razvojni poti podjetja, je namesto njih to zopet storil kar on. Skratka, tovariš Iznajdljivi je bil človek za vse! še več, bil je steber ne samo delavskega samoupravljanja in napredka v podjetju, temveč je bilo njegovo prisotnost opaziti povsod tam, kjer je zaslutil družbene in materialne koristi!
In tako je bilo tudi to pot. Kot strela z jasnega neba se mu je v tej kritični situaciji porodila odrešilna misel: organizirati strokovno ekskurzijo v inozemstvo! Takoj je poklical k sebi sekretarja podjetja tovariša Poslušnega in mu dejal: »Potujemo v inozemstvo, jaz, Vi. moja tajnica tovarišica Ljubica, moj pomočnik, računovodja in seveda še blagajnik. Uredite s predsednikom delavskega sveta tiste formalnosti, in naj kar podpiše obrazec,' znesek izdatkov potovanja pa bomo vnesli naknadno,« je modro ukazal tovariš Iznajdljivi.
In tako je tudi bilo. Šestčlanska »strokovna ekskurzija« je z avionom odpotovala v inozemstvo. Na letališču so se imeli pravico od njih posloviti inženirji, tehniki in nekateri mojstri v podjetju, torej resnični strokovnjaki.
Tako, imenovana strokovna ekskurzija si je zares v tujini ogledala marsikatere turistične znamenitosti in obiskali so tudi cirkus. Bilo je zares lepo in nenavadno doživetje ... Akrobati, sloni, medvedi in opice! Seveda brez bara tudi ni Šlo. Tja so povabili fabrikan-ta tovarne, ki bi jo morali obiskati in se z njim na račun sredstev iz domače tovarne veselili celo noč.
Prišel je dan vrnitve. Ko so bili že v avionu, so se modro spomnili, da so pozabili izpolniti svoje poslanstvo. Spogledali so se. Toda na obrazu tovariša Iznajdljivega je bilo opaziti rahel nasmešek, ki je dal vedeti, da bo on, Iznajdljivi, tudi to pot zares vse uredil.
In tako je tudi bilo ...!
Drago Kastelic
Naši občani pred okenci raznih služb občinske skupščine
Kam naj se obrnem?
Sprejemno-informacijska služba občinske skupšč. Kranj zagotavlja hitro uveljavljanje pravic obačnov
Sprejemno-informacijska pisarna že tretje leto posluje pri občinski skupščini Kranj. Glavni namen te službe je, da olajša °bčanom uveljavljanje injihovih pravic in zahtevkov pri upravnih ln drugih organih občine. Zato opravlja naslednje naloge:
• daje informacije in pojasnila strankam v zadevah, zaradi katerih so prišle na občino, da bi tako stranke na najhitrejši, najučinkovitejši in najbolj ekonomičen način uresničile svoje pravice to zahtevke oziroma izvršile svoje dolžnosti;
• daje strankam informacije, kateri upravni ali drug organ pristojen za reševanje njihovih vlog;
• daje informacije in navodila o načinu sestavljanja vlog to zahtevkov;
• daje strankam obvestila o poteku in stanju postopka;
• posreduje razgovor z uslužbencem, ki zadevo rešuje;
• sprejema, pregleda in kompletira vloge in zahtevke strank;
• strankam izdaja obrazce in navodila za sestavljanje vlog, Sahtevkov, predlogov, prijav, prošenj, pritožb, ugovorov in-drugih •poročil, s katerimi se obračajo na organe;
9 opravlja overitve prepisov, podpisov in rokopisov ter vodi °veritvenii vpisnik.
Odpadle so seveda vse naloge, ki jih opravlja vratarska služba, aPr. obveščanje strank o času uradovanja, času in kraju sestankov,
ali konferenc. Zaenkrat se še ne dajejo točne informacije o roku ln času rešitev vlog, ampak se glede na obstoječo prakso dajejo **>lj orientacijski podatki. Redki iso primeri, da se sprejme ustna v*°ga na zapisnik; navadno se neuki stranki kar izpolni ustrezni Obraten i
ENOSTAVNEJŠE, HITREJŠE, BOLJŠE
Občani se lahko v tej pisarni posluži jo s 63 vrstami raznih obrazcev. S tem jim je omogočeno, da na etiostaven način sestavijo svoje vloge in ni skrbi, da bi bile take vloge pomanjkljive. Po področjih so v pisarni na razpolago naslednji obrazci:
9 Obča uprava: potrdilo o premoženjskem stanju, izjava o gmotnem stanju, priglasnica za otroški dodatek, prijava za izdajo delovne knjižice, po^dilo o samskem stanju;
9 Finance: oprostitev davka zaradi izdatka za zdravljenje •— pogrebnine, oprostitev davka zaradi delanezmotfnih družnsk;h članov, oprostitev davka zaradi delanezmožnih oz. mladoletmh oseb, prošnja za odgoditev davka po obrokih, prošnja za odgoditev davka po obrokih — akontacije) oprostitev davka na novozgrajeno hišo, oprostitev davka na obnovljeno hišo, odpis davka zaradi riovega nasada;
9 Premoženjski odsek: ugotovitev, da zgradba ni nacionalizirana; ugotovitev, da zemljišče ni nacionalizirano, ugotovitev pravice uporabe prejšnjega lastnika, ugotovitev pravice uporabe solastnikov p rej hi jega solastnika, dodelitev stavbnega zemljišča DL — navodilo, gradnja družinskih hiš — maksimum po zakonu o nacionalizaciji; ugotovitev pravice trajne uporabe zazidljive nacionalizirane parcele s površimo 400 m2, na kateri stoji stanovanjska hiša, ki je zasebna last oz. ugotovitev pravice uporabe nezazidljive nacionalizirane parcele v zasebni lasti; trajna uporaba zazidljive nacionalizirane parcele preko 400 mJ na kateri stoji stanovanjska hiša, ki je zasebna last; dodelitev nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča prejšnjemu lastniku za zidanje stanovanjske hiše —- navodilo, dodelitev nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča pravnemu nasledniku prejšnjega lastnika za zidanje stanovanjske hiše — navodilo; pritrditev za sklenitev pogodbe — navodila;
9 Gospodarstvo: potrdilo o opravljanju obrti, potrdilo o ne-opravljanju obrti, obrtno dovoljenje, začasna odjava obrti, stalna odjava obrti, gostinske storitve izven poslovnega prostora — vloga, izdaja gostinskega dovoljenja, začasna prekinitev obratovanja, potrdilo o nakupu — zakupu, prošnja za ustanovitev poslovne obratne enote, oddaja sob turistom in potnikom, priznanje posebne in delovne dobe, delovne pogodbe gospodinjskih pomočnic in delodajalca, delovne pogodbe v podjetjih, posek lesa, tesanje lesa, razrez lesa, posek orehovih dreves, posek macesnovih dreves, krčitev gozda, golosečnja, sprememba kulture, oprostitev prispevka v gozdni sklad, škoda po divjadi; \
9 Gradbeni odsek: lokacija z navodili — prošnja, gradbeno dovoljenje — prošnja, uporabnb dovoljenje — prošnja, priglasitev gradnje;
9 Družbene službe: prošnja za socialno pomoč, prošnja za kadrovsko podporo, potrdilo o opravilni sposobnosti;
• Notranje zadeve: prijava za podaljšanje registracije vozila,
prošnja za izdajo raznih matičnih izpiskov, potrdilo o identiteti — prošnja, potrdilo o kazenski evidenci — prošnja, pooblastilo za poroko, priglasitev prireditve, dovoljenje za nabavo in uporabo razstrelilnih sredstev, izdaja orožnega lista, podaljšanje orožnega lista. )
NI TREBA ZMERAJ V KRANJ Krajevni uradi Besnica, Cerklje, Gorice, Jezersko, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, Šenčur, Trboje in Žabnica imajo od omenjenih obrazcev na razpolago naslednje: oprostitev davka zaradi izdatkov za zdravljenje — pogrebnine, oprostitev davka na novozgrajeno hišo, razrez lesa, škoda po divjadi, prošnja za socialno pomoč, prošnja za izdajo raznih mat čmh izpisov, potrdilo o kazenski evidenci — prošnja. Torej krajevni uradi opravljajo le manjši del opravil sprejemne pisarne. Zato bi se moralo še proučiti, katere naloge sprejemne pisarne lahko prevzamejo krajevni uradi. Na ta način bi se pri-hranila nepotrebna pota občanov iz okoliških krajev na sedež občinske skupščine.
Lani je b'lo v tej pisarni nos trezen o skunno. 33.553 strank. Večina od teh (17.212) so tu dvignili le ustrezne tiskovine. Okroglo jih je tu prišlo zaradi 'nformacij, 5.000 jih je vložilo razne vloge oz'roma prošnje. 6.500 jih je prineslo razna poročila, 645 ji h je prišlo po razna potrdila in podobno. Podatki iz letošnjih desetih mesecev kažejo, da se občani še v nezmanjšanem številu poslužujejo te službe.
Podrobnejši pregled opravil po mesecih je še pokazal, .da nastajajo za posamezna opravila konice v določenih mesecih v leiu. V mesecih avgustu in septembru je največji dotok občanov gleue štipendij, subvencij in voznih olajšav; od oktobra do marca je največ prošenj za posek lesa; v decembru in januarju so davčne napovedi in podaljšanje registracije vozil. Od vseh vlog med letom je največ za gradnje, razrez lesa, davčne olajšave zaradi zdravljenja in pogrebnin ter matični izpiski.
V navedenih letih je tudi raslo dnevno povprečje strank; tako je bilo v letu 1962 % strank, v 1963 letu 101 stranka in v letu 1964 kar 135 strank dnevno. V letošnjem letu pa je bilo zabeleženo naj višje število strank 366. Stalno se veča tudi znesek prodanih kolekov
Sprejemno-informacijska pisarna tako opravlja izredno pomembno delo za občane, saj jim omogoči na čim lažji način in v čim krajšem času uveljaviti njihove pravice ali izpolniti njihove obveznosti. Zagotovljeno je, da občani po nepotrebnem ne izgubljajo časa s potmi od pisarne do pisarne. S tem so tudi doseŽoni boljši odnosi med občani in upravnimi organi, kar je ena izmed teženj današnjega družbenega razvoja.
Končno je treba še opozoriti na to, da naj bi se občani, ki prihajajo na občinsko skupščino^ najprej zglasili v tej pisarni, s cer bodo po nepotrebnem zamujali čas po raznih uradih, čeprav bi svojo zadevo kaj hitro opravili v sprejemno-informacijskl i#urri(
Mr. Janez JocTi
Iz naših komun • iz naših k ntniltl     i? rc-^ili komun m h nnS1h# iz naših komun #> Iz naših komun • iz naših komun • komun • iz naših komun
Elektrifikacija gorenjske nrog" se približuje kraju. Razen gradnje glavne proge so se precej Izboljšali tudi tako imenovani industrijski tiri, ki jih uporabljajo tovarne. Slika prikazuje industrijski tir v železarni Jesenice
Priznanje
jeseniškim
tabornikom
V soboto zvečer je'bil v delavskem domu na Jesenicah občni zbor občinske zveze tabornikov Jesenice, ki se ga je razen številnih delegatov iz Odreda jeklarjev in samostojnih enot udeležilo tudi večje število predstavnikov oblasti, Športnih in telesno vzgojnih ter družben opol it ionih organizacij.
Razen Odreda jeklarjev je še več samostojnih enot oz. čet: v Žirovnici, na Dovjem, v Mojstrani, Kranjski gori itd. Vse čete na Jesenicah, Javomiku in Blejski Dobravi pa. spadajo pod Odred jeklarjev. Tako je v vseh tei^ enotah 560 aktivnih tabornikov. Omenimo naj še, da imajo tudi svojo četo veselih tamburašev, ki so nastopili na mnogih taborniških in drugih prireditvah in nastopih.
Njihovega občnega zbora se je udeležil tudi podpredsednik izvršnega odbora taborniške zveze Slovenije Franjo Klojčnik in med drugim jeseniškim tabornikom izročil dokument, po katerem je organizacija dobila trajen naziv Partizanski odred. To je najvišje taborniško priznanje v Jugoslaviji. Da so dosegli tako priznanje, so morali trikrat zapovrstjo prejeti častni naziv Partizanski odred jeklarjev. Letos pa so na republiški skupščini, zveze tabornikov Slovenije prejeli še taborniški prehodni kip »Ilegalca«, ki so ga do sedaj imeli (mariborski taborniki. Iz vsega tega je razvidno, da so jeseniški taborniki že nekaj let najbolj delavni v Sloveniji.
Na občnem zboru so sprejeli tu-"* d i vrsto zaključkov za nadaljnje delo. Ena od glavnih nalog pa bo še naprej taiko vestno sodelovati z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, s kolektivom žele-, zame, predvsem pa z organizacijo ZB in LM. Urediti pa si bodo morali tuidi svoje društvene prostore.
R. C.
Samoprispevek na Jesenicah?
Ureditev vodovoda, šolskih prostorov in drugih je nujna za občane
Preteklo sredo so na seji občinskega odbora SZDL na Jesenicah razpravljali o rezultatih devetmesečnega gospodarjenja v občini, pripravah na konference krajevnih organizacij SZDL in o praznovanjih v letu 1963. Predsednik tovariš Pavel Lotrič je dejal, da znaša proračun občine po rebalansu 1,146.647.000 dinarjev. Ker primanjkuje sredstev, je predsedstvo občine razpravljalo o možnosti razpisa krajevnega samoprispevka za gradnjo šol in vodovodov. Ne samo Jesenice, pač pa tudi v drugih krajih vodovodne kapacitete niso zadostne. Nujno bo reševanje Jesenic v več fazah kot so zajetje z rezervoarjem in nato omrežja do Hrušice. Potrebno bo izvršiti rekonstrukcijo vodovoda v Kranjski gori, Planini pod Golico, Ratečah in Koroški Bell. Za zadostitev potreb bi potrebovali okoli 750 milijonov dinarjev.
Za novogradnjo šole v Kranjski gori bo potrebnih 320 milijonov, na Jesenicah na Pla\$u 500 .milijonov, adaptacijo stare šole na Koroški Beli 40 milijonov in za telovadnico v Žirovnici 40 milijonov dinarjev. Teh sredstev sam šolski sklad in proračun občine ne bosta zmogla, saj se za investicije v šolstvu premore letno le do 80 milijonov. Zato bo nujno najti dolgoročno posojilo, ali če se bodo občani izrekli za krajevni samoprispevek.
Za dograditev zdravstvenega doma na Jesenicah, ki bo stal cca. 640 milijonov, je še potrebno zbrati predvidoma 130 milijonov. Nedokončana sta še kulturna domova na Hrušici in Javor-niku. Predvsem za poslednji, na katerega je gravitacijsko vezanih ■)£oli 7000 poslovalnic, se mora
gradbeno delo nadaljevati in vsaj v dveh letih izgotoviti. Prav tako kot ta domova bo treba adaptirati na Jesenicah gledališče. Kot posbeen problem se poraja manjkajoči objekt za vse prire-Kot poseben problem se poraja v izdelavi, če se bo nudila prilika pa najeti odgovarjajoči kredit.
2e nekaj let se rešuje probleme preskrbe prebivalstva s kruhom in to skupno z občino v Radovljici. Zato so pričeli graditi industrijsko pekarno v Lescah, ki bo predvidoma gotova koncem prihodnjega leta.
Komunalne investicije predstavljajo posebno problematiko. Za celotno dejavnost je bilo na voljo le okoli 30 milijonov din. S temi sredstvi je treba čistiti ceste,    kanalizacije, vzdrževati
komunalnih naprav
jarke, javno razsvetljavo, pogrebno službo, kopati ceste, jih posipati, plužiti in drugo. Razumljivo, da je omenjena vsota za vse to premajhna, da nujnost boljšega urejanja cest v Planino, Plavški rovt in Blejslko Dobravo niti ne omenjamo. V letu 1965 pripade na občinska sredstva še cesta v Planico, Vrata, Poljane in skozi vasi- v Žirovnici. Asfaltiranje ceste na Dobravo bo stalo okoli 35 milijonov din, na Planino pa z ureditvijo ovinkov dn razširitvijo okoli 80 milijonov din. Iz turističnih vidikov bo prav posebno pozornost treba posvetiti snagi in urejenosti naselij. Nujen in neodložljiv problem, ki ga bo prihodnje leto treba dokončno rešiti, je ureditev dnenaže, ograje, žal in dostopov pokopališča na Blejski Dobravi.
Razumljivo je, da je vsak izmed delov v proračunu posebej težak in zahteven. Pred vsemi že omenjenimi pa bo brez odlaganja treba izvesti nujne požarnovarnostne ukrepe s postavitvijo hidrantov in ureditvijo gasilske službe izven poklicne čete v železarni, izboljšati pogoje v varstvenih ustanovah in vrtcih. Več bo treba storiti za zaposlovanje žena na ustreznih delovnih mestih, za rešitev problemov borcev NOB, zlasti borcev kmetov ih za splošno socialno varstveno zaščito občanov ter ostalih državljanov. B. B.
Ali bo 17-letni vajenld zadoščeno?
Mlado dekle iz Sel Jakove ulice 4 v Kranju bi v resnici lahko gledala danes v življenje in njeno bodočnost z jasnejšo perspektivo, z večjim zaupanjem in hotenjem. Pred leti je stopila na pot, katere kovač sreče je želela sama postati. V resnici pa je danes pahnjena v negotovost in kar je najvažnejše, dekle je moralno močno prizadeta.
Marija je čutila veliko veselje do optičnega poklica. Na priporočilo ZB v Kranju ji je uspelo stopiti v uk pri trgovskem podjetju Drogerija-Optika v Kranju. Pred dvema letoma se je delodajalec z učno pogodbo obvezal izučiti Marijo v optični stroki. Dve leti je minilo, Marija pa še vse do danes ni prestopila praga šole za vajence. Tako je izgubila eno leto, razen tega pa je bila prikrajšana pri osebnih prejemkih. Posredovanje občinskega sindikalnega sveta iz Kranja ni rodilo pozitivnih ukrepov.
Pravzaprav je nehvaležno iskati krivca za tako stanje. Marija meni, da se ji je naredila velika krivica, ker bi morala biti letos avgusta že izučena. Zlasti jo boli ,to, ker so njene sošolke že vse izučene, ona pa ni ne voda ne krop! Priznava, da ji ne bi bilo nič žal, če bi ji bilo ob vstopu v-uk sporočeno, da bo trajala učna doba tri leta. Ni ji tudi vseeno, ker je vajenec, ki je prišel v podjetje en mesec pred njo, te dni že končal šolo. Takšen postopek je neizkušenemu dekletu seveda tuj in nerazumljiv! Podjetje jo bo sedaj sicer poslalo v šolo, toda za drugi letnik bo morala opraviti izpite. To bo nedvomno zanjo velik napor, kr*so ji ga zakrivili drugi! Marija upravičeno vztraja pri tem, da se izuči za poklic optika in se odločno protivi vsaki drugi možnosti. (Podjetje ji je predlagalo naj bi postala optična mamipulantka). Njenim besedam, da ima vso pravico uresničiti željo do poklica, bi morali odgovorni činitelji prisluhniti z večjim občutkom odgovornosti! In če dekle danes Izjavlja, da j< je zelo težko, ko občuti bolečino ob spoznanju, da je postala žrtev nekega čudnega postopka, Je treba potemtakem zadevo čimprej razjasniti.
Prizadeto podjetje Drogerija-Optika nam je poslalo obširno poročilo o celotni stvari. Priznava, da je bil postopek z Marijo delno zameglen spričo objektivnih razlogov. Uprava podjetja je poslala nešteto dopisov in imela več telefonskih dogovorov s šolskim centrom Borisa Kidriča v Celju, kjer je šola te stroke. Iz Celja največkrat ni dobila odgovorov, ali pa so bili le-ti pomanjkljivi. Podjetje se je tako znašlo v zagati. Iskalo je pomoči na republiški gospodarski zbornici in na oddelku za gospodarstvo pri
občinski skupščini Kranj, kjer so svetovali, naj bi se pogodba podaljšala na tri leta. To misel podpira tudi okrožnica sekretariata za šolstvo. Končno je podjetje Drogerija-Optika zavzelo stališče, da bo vajenka Marija poslana v šolo decembra letos. Tako bi spomladi naslednjega leta že dobila kvalifikacijo pomočnika optične stroke.
Po izjavi staršev vajenke, pa je bda Marija klicana v šolo že leta 1963, toda podjetje jo ni poslalo. Baje so odgovorni v podjetju staršem priznali to resnico!
Vsa zadeva je zares nekam čudna. Dejstvo je, da vajenka vodi že
208
odlikovanih
od vsega začetka dnevnik, ki ga pa niti enkrat ni nihče iz podjetja pregledal, čeravno bi to moral. V dnevniku je opaziti, da je v glavnem stregla strankam, pospravljala trgovino, premalo pa je napisanega kdaj in kako se je strokovno izpopolnjevala. Morda so bili to namerni spodrsljaji, vendar ker gre za mladega človeka, za njegov kruh in bodočnost, takih spodrsljajev ne bi smeli opaziti! Ne glede na težko-če, s katerimi se sicer prizadevno podjetje srečuje, ne bi odgovorni V podjetju smeli dopustiti, da se danes o postopku z mlado va-jenko šušlja to in ono!
Ko smo se o stvari pozanimali na občinskem sindikalnem svetu v Kranju, nam je tajnik sveta tov. Nace Pavlin sporočil, da bosta predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in komite mladine še ta mesec razpravljala o perečih problemih vajencev. Obravnavali bodo vprašanje učne dobe, nagrajevanja in skrbi ter odnosa do vajencev. Na občinskem sindikalnem svetu so namreč prejeli več pritožb o vprašanju vajencev, ki je izredno problematično v družbenem sektorju, še bolj pa v zasebnem.
Prvi koraki bodo torej kmalu storjeni. Prav Je, da bo v bodoče primerov izkoriščanja vajencev ali nepravilnih odnosov do njih čim manj. Pravzaprav v našem družbenem sistemu moramo vselej lojalno, pošteno ln z veliko pozornostjo obravnavati človeka. Človek pa je tudi vajenec.
Občinski odbor Rdečega križa radovljiške komune je skupaj s krajevnimi organizacijami in s sodelovanjem drugih združenj pripravil minulo soboto in nedeljo svečane prireditve, na ikaterih so slovesno razdelili odlikovanja 208 dajalcem krvi. Prireditve so bile v petih krajih, in sicer na Bledu, v Radovljici, v Bohinjski Bistrici in v Kropi. Z zlatimi in srebrnimi mačkami so odlikovali vse tiste dajalce krvi, ki so deset krat ali petikrat darovali svojo
kri, medtem ko je za 21-ikratno  ■ /v__
darovanje krvi prejela d'iplomo M Jera Justin iz Spodnjih Gorij. V Radovljici so razdelili 53 srebrnih in 3 zlate, na Bledu 72 srebrnih in 6 zlatih značk pa eno diplomo, v Bohinj siki Bistrici 61 srebrnih ter v Kropi 13 srebrnih.
Na slovesnih podelitvah so pripravili podmladikarjd RK, ponekod tudi Svobode alii druge organizacije, kratke sporede. Najbolj slovesno je bilo v Bohinjski Bistrici, koder so sodelovali tudi člani Svobode, podmladkarji in mladi tamburaši. V Radovljici je sodelovala pri organizaciji in počastitvi odlikovancev tudi SZDL.
DRAGO KASTELIC
p a s o ž
lJA',',l. PORT'
potnih LISTOV
VIZUMOV
Na letošnjih prireditvah za darovalce krvi so zabeležili precej večje sodelovanje ostalih orga-nizaoij kot je bil to primer lani. Tudi odlikovancev je bilo več, ker so prejeli zlate in srebrne značke dajalci dveh krvodajalskih akcij, katere je izvedel občinski odbor RK v sodelovanju s krajevnimi organizacijami, in sicer eno, lani v jeseni, drugo pa letos junija. Obe sta po zaslugi organizatorjev dobro uspeli. — Po prireditvah in po razdelitvi odlikovanj je prireditelj v sodelovanju z drugimi organizacijami pripravil Sprejeme im pogostitev za darovalce.
J.B.
VAŠE  ŽELJE SPOROČITE
KOMPASOVI POSLOVALNICI
v KRANJU, Koroška c. 2 — telefon: 24-31;
na JESENICAH, Cesta Maršala Tita 18 — Tel. 82-296;
na BLEDU, Cesta Svobode št. 15 — Tel. 77-245.
Zadnje čase so se zopet pričele pojavljati dolge vrste ljudi, ki čakajo na karte za kino predstave pred blagajno kina »Cen-' ter« v Kranju
Novo nagradilo žrebanje v času od 1. oktobra 1964 do 31. marca
Vsak vlagatelj, ki v tem času vloži na hranilno knjižico najmanj 10.000 din, je lahko že na koncu Istega meseca izžreban za manjšo nagrado aH pa ga upoštevamo pri končnem žrebanju večjih nagrad v aprilu 1965. —  Kdor pa bo v tem času vložil na hranilno knjižico vsaj za dobo enega leta najmanj
50.000 din, bo lahko izžreban še pri posebnem žrebanju vezanih hranilnih vlog.
VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI MEDOBČINSKI KOMUNALNI BANKI KRANJ IN NJENIH POSLOVNIH ENOTAH:
NA JESENICAH. V RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI IN TRŽIČU
/
Hali off lasi - Muli ngUisi
Prodam 9 pujskov. Kuromk, Sr. vas 51, Šenčur 4713
Prodam večjo količino suhih drv in butar. Marija Jane, Cigana vas 20, Križe 4714
Cementno strešno opeko (špi-čake) prodam ali zamenjam za drugo stvar. Naslov v oglasnem oddelku 4715
Prodam več prašičev, od 40 do 50 kg. Koselj Anton, Mišače 11 pri Otočah — Kamna gorica.
4721
Prodam zajkljo z mladiči. Ma-
rinšek Marjan, Naklo 3 4771
Prodam pralni stroj s centrifugo (Riber). Cesta 1. maja 33, Kranj 4772
V Kranju prodam pol hiše z dvosobnim' komfortnim stanovanjem in posebnim vhodom. Vse-ljiva po dogovoru letos. Poizve se pri skladiščniku Franceljnu, »Hotel Jelen,« Kranj. 4773
Prodam borove plohe, dva debela prašiča ln semensko črno deteljo. Voklo 44, p. Šenčur. 4774
Prodam 5 oken rabljenih. Naslov v oglasnem oddelku , 4775
Prodam trda drva. Voglje 90, Šenčur. 4776
Prodam prašiča za zakol ali za dopltanje. Jezerska 93, Kranj
4777
Prodam nad 500 kg težkega vola. Stiska vas 2, Cerklje 4778
Prodam kravo, ki bo v kratkem teletila. Lahovče 26, Cerklje.
4779
Prodam 200 kg žganega apna.
Dvorje 58, Cerklje. 4780
Prodam Fiat 750 z 12.000 km. Suha 24, Kranj 4781
Prodam korenje. Babni vrh 5, p. Golnik 4782
Prodam karambolirani avto Zastava D 600. Stražišče, Benedi-kova 2 a. Ogled od 15. ure dalje.
, 4797
Prodam moped Colibrl T 12 dvosedežni v dobrem stanju. Bri-tof 1 Kranj. 4798
Prodam skoraj nov moped T 12 tudi na ček. Pristava 58, Križe
4799
#• u p itn
Kupim novo ali rabljeno mla-tilnlco na tresila in reto proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe poslati: Habjan Pavel, Gabrška gora 4, Poljane nad Škofjo Loko.
4783
Kupim dober gumi voz, nosilnost 2-3 tone, s prednjimi in zadnjimi zavorami. Lom 25, p. Tržič.
4784
Kupim motorno žago. Naslov v oglasnem oddelku 4785
Kupim rabljeno pisalno mizo.
Ljubno 43, Podnart 4786 Kupim prikolico za Fiat 600.
Naslov v oglasnem oddelku. 4787 Kupim električni motorski ka-
belj. Naslov v oglasnem oddelku.
4788
Tovarniški delavki nudim hrano in stanovanje za pomoč v go-
spodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 4790
Oddam sobo v Kranju. Romšak Sisak, Keršovanja 10 4791
Po službi grem pomagat v gospodinjstvo. Medle Majda, Hote-može 1, p. Preddvor. 4792
Dam v najem garažo. Dvorje 58, Cerklje 4793
Izgubil sem očala od gostilne Jaka do mostu Primskovo. Potočnik, Titov trg 23, Kranj. 4794
Potrošniki! Plastični izdelki osvajajo svet. Zato obiščite novo odprto prodajalno Jugoplastike v Kranju, Titov trg 25, kjer imajo veliko izbiro potrebščin za dom. Brezobvezno za nakup si oglejte našo bogato izbiro teh izdelkov.
4795
Justl, razočaran, premalo ko-rajžen. Prosim dvignite moj naslov v oglasnem oddelku pod » J u s t i «
Iščem mlajšo upokojenko ali delavko na dve izmeni, za varstvo 3 otrok. Ostalo po dogovoru. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 4800
Od Britofa proti Kranju sem izgubil vrečo kaše. Prosim proti nagradi vrniti. Naslov v oglasnem oddelku.
V soboto, 7. novembra, sem izgubil od Vikerč do Smlednika orodne ključe od NSU Maksija. Prosim proti nagradi vrniti. Zmrzlikar Jože, Voklo 63
Zahvala
Ob smrti naše nadvse drage mame, žene, stare mame, sestre, svakinje in tašče
KALAN IVANE, roj. Hafner
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in izrazili sožalje, darovali vence in se poslovili ob mrtvaškem odru ter jo spremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Bajželjnu za lajšanje bolečine ob bolezni. Zahvaljujemo se sodelavcem tiskarne, Tekstilnega šolskega centra Kranj za darovane vence. Enako tudi sosedom in vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali in stali ob strani in kaj dobrega storili za našo mamo. Zahvala vsej duhovščini za spremstvo na njeni zadnji poti.
žalujoči: mož Janez, hčerke Pavla, Ivanka in Mici z družino ter brat ln sestre
Zahvala
Ob bridki izgubi nepozabnega moža
JANEZA JEŠETA
iz Gorenj
se zahvaljujem vsem, ki so mu v hudi bolezni pomagali in ga obiskovali ter vsem, ki so mu darovali cvetje, ga spremili na zadnji poti in sočustvovali v moji žalosti. Posebno zahvalo dolgujem bolniški sestri Anici Košnik za nego, prostovoljni gasilski četi Primskovo za izkazano čast ob grobu, duhovščini in vsem, ki so mi v hudih trenutkih nesebično stali ob strani.
Kranj, 9. novembra 1964
Žalujoča žena Katra
,2daja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči r*čun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni Urednlk, uredništvo ln uprava 21-90, 24-73, 28-97. Naročnina: letno *3©0, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din bese-da. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo.
Tvana Bogataj — dečka, Antonija Drinovec — deklico, Marija Ja-neš   —   deklico,   Marija Eržen
— dečka, Jožefa Golob — dečka, Ivana Šturn — dečka, Angela Šolar — dečka, Jožefa Levstik — deklico, Rozalija Donša — deklico, Marija Debeljak — deklico, Marta Drolc — deklico, Helena Oblak — deklico, Marija Cvirn — dečka, Irena Ogrin — deklico, Marija Preša — deklico, Silva Kuhar — dečka, Marija Potrbin — dečka, Darka Taha — deklico, Pavla Pogačnik — dečka, Veronika šifrer
— deklico, Ana Zajec — dečka, Emilija Kveder — dečka, Kristina Rogelj — dečka, Terezija Pogačnik — dečka, Milena C ven koli
— deklico, Stanislava Pestotnik —-dečka.
Umrli so: Anka Djordjevič, invalidska upokojenka, stara 44 let; Janez Ješe, posestnik, star 90 let; Matevž Erjavec, upokojenec, star
55 let; Jožefa Zupan, upokojenka, stara 79 let; Matevž Omejec, upokojenec, star 59 let; Ivana Kalan, gospodinja, stara 75 let; Ana Ko-kalj,   osebna   upokojenk;!, stara
56 let; Neža Rozman, gospodinja, stara 83 let; Marija Zorman, go-
spodinja, stara 75 let; Vinko F ran t ar, upokojenec^ star 80 let; Marija šilar, osebna upokojenka, stara 77 let.
T vin i pvvalvd
V KRANJU
Solata 80 do 100 din, krompir 35 do 4U din, jabolka 80 do 120 dinarjev! hruške 100 do 140 din, paprika 120 din, špinača 180 do 200 din, cvelača 180 do 200 din, grozdje 200 din, slive suhe 400 dinarjev, korenček 65 do 70 din, zelje glave 40 do 50 din, zelje kislo 100 din, pesa rdeča 65 do 70 din, čebula 70 do 80 din, fižol 220 do 240 tlm, orehova jedrca 1200 do 1300 din, skuta 240 do 260 din, surovo maslo 1100 do 1200 din, med 700 din za kg: kaša 170 do 180 din, ješprenj 130 do 140 din, proso 75 do 80 din, pšenica 70 do 73 din, kum na 50 do 55 din, koruzna moka 80 do 85 din, ajdova moka 160 do 180 din, oves 35 do 40 din, kostanj 60 din, orehi celi 120 do 130 din,xza liter; jajca 55 do 60 din, kokoši 900 do 1000 din, piščanci 500 do 900 din za kos.
Plesni tečaji
Začetni plesni tečaj se bo začel
v petek, 13. novembra,
Začetni tečaji bodo ob ponedeljkih in četrtkih,
nadaljevalni pa ob torkih in petkih.
športni plesni treningi v ponedeljkih in četrtkih.
Tečaji in treningi so od 18.30 do 20.30.
Vpisovanje je ob torkih in petkih od 18. ure dalje v delavskem domu, vhod 4, Kranj.
Zveze z avtobusi ugodne.
GIBflnje PRGBIURLSTUA
Poročili so se: Janez Bodjal, skladiščnik in Justina Cuderman, čevljarski tehnik; Janez Mule j, tov. delavec in Angela Jereb, šivilja; Viljem Sokalič, strugar in Ziia-Jožefa Bernik, tov. delavka.
Rodile so: Simona Pikurič — deklico, Marija Jurančič — dečka, Ljudmila Skodlar — deklico, Zofija Udir — deklico, Ivičič Ljepo-sava — dečka, Vaja Pronj — dečka, Francka Umnik — dečka, Helena Pečan — deklico, Marija Kejžar — dečka, Stanislava Jugo-vic — deklico, Marta Bergant — dečka, Marija Novak — deklico,
NOVA SAMOIZBIRNA KNJIGARNA IN PAPIRNICA V KRANJU, Maistrov trg 1, telefon 22-31
IMA VEDNO NA ZALOGI:
— slikanice, — leposlovne in šolske knjige, —- znanstvene knjige z vseh področij, — inozemsko literaturo, — šolske in pisarniške potrebščine, — računske bi pisalne stroje, — stenske reprodukcije, — gramofonske plošče klasične in zabavne glasbe.
PODJETJA! Pri našem posebnem oddelku — pisarniškem servisu ves potrebni material lahko nabavite z naročilnico.
— NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO, — KVALITETNO BLAGO, — HITRO IN SOLIDNO POSTREŽBO Z DOSTAVO.
POSLOVALNICA JE ODPR-TA NEPREKINJENO NON-STOP od 7. do 19. ure.
Zdravstveni dom Radovljica — sedež na Bledu razpisuje prosto delovno mesto za:
medicinsko sestro ali bolničarko
v Obratni ambulanti tovarne verig LESCE
Prejemki po pravilniku o razdeljevanju OD Zdravstvenega doma Radovljica — sedež na Bledu.
Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Ponudbe vložite na upravo Zdravstvenega doma Radovljica — sedež na Bledu, pošta Bled do 22. novembra 1964.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ,
Če kaj zgubite, najdete...
Ljudje so že od nekdaj izgubljali razne predmete. So pa drugi, ki jim je sreča naklonjena in večkrat kaj najdejo. Precej najditeljev je lakih, ki te predmete kar zadržijo: misleč, se bo že nekdo oglasil. Nekateri to povedo sosedom, so pa tudi primeri velike poštenosti, da posamezniki to javno objavijo v malih oglasih ali na drug način. Nekateri pa menijo, da lahko po enem letu, če se nihče ne oglasi, tak predmet zakonito zadržijo. V iresnici pa je pravilen in zakonit fostopek tak, da kdor predmet najde, ga je dolžan takoj oddati občinsiki skupščini — službi ea najdene predmete, lahko pa tudi na najbližjem krajevnem uradu ali na postaji LM. Ce se lastnik najdenega predmeta kljub objavi v dnevnem tisku ne javi v enem letu, sme samo pristojna služba (Urad za najdene predmete) vse najdene predmete prodati na javni dražbi. Najditelj pa ima v vsakem primeru pravico do 15 % vrednosti najdenega predmeta.
Gostinsko in trgovsko podj. »CENTRAL« KRANJ
sprejme v službo
DELOVNO MOĆ za delo v knjigovodstvu uprave podjetja,
NATAKARJA-CO, kvalificirano, in KAVARNIŠKO KUHARICO ali TOCAJKO za restavracijo PARK.
Mtodieo
# Že zadnjič sem vam mislil povedati nekatere stvari, pa sva bila z mojo Marjano še vedno preveč pod vtisom »Dneva mrtvih,« kajti za naju je to najbolj žalosten dan v letu. Tudi midva sva obiskala razen svojih grobov tudi nekatere druge kraje, kjer sva se spomnila vseh naših tovarišev, ki so dali življenje za nas.
0 Dokaj zanimivo »duhovitost« je zvedela moja Marjana v vrtcu »Kckec« v Kranju. Veste, ženske si take stvari med seboj bolj odkrito povedo. Vzgojiteljica jim je naročila, da naj prinesejo od doma svečke, kakršne morejo,) da i J h bodo na ta dan šli skupaj prižgat na grobove. Vsi so jih prinesli, razen enega. Temu je mamica kar iz papirja izrezala svečo in jo celo pobarvala. Zal, je ta sveča hitro zgorela. Zanimivo, da je njegova mamica učiteljica in bi jo lahko kupila. Mogoče ni vedela, za kaj se na ta dan rabi sveča? Ce tega ni vedela, potem ji tudi moja Marjana oprošča.
9 Mejduš, so se Jeseničani znašli. Komunalno podjetje je navoziilo pesek za posipanje cest in v primeru poledice na razne stranske ceste. Vendar tisti, ki stanujejo v bližini teh cest, nekateri pa tudi dalje od ceste, so se brž znašli in ga odvažali na svoje domove. Mnenja sem, če bi to iznajdbo dali patentirati, bi prav gotovo dobili toliko denarja, da ne bi bilo potrebnd odvažati peska kar s ceste.
# Velika pohvala tistim, ki so opremili naše ceste z ogledali na ovinkih. Tiste pa, ki so ga na Jesenicah razbili in v Hlebcah pri Begunjah obrnili za precej stopinj, bi kar priporočal za trinajsto plačo, ki jo bodo delili ko nec leta.
# Pred dnevi sva se z mojo Marjano napotila po kranjskih trgovinah. Bila sva nemalo presenečena, ko sva prišla pred lo' kal »Modna oblačila.« Nisva vedela ali naj vstopiva ali pa greva naprej. Nikjer ni bil napisan delovni čas tega trgovskega lokala. Ko sva vstopila, so nama poveda-li, da ljudje itak vedo, kdaj je odprto. Zal midva, pa še mnogo drugih, tega ne ve. Zastonj sva dobila lepo količino prahu, ki se je dvigal pri pometanju lokala. Če pometajo vsaki dve uri, jim tega res ne moreva z Marjano zameriti. Pač skrbijo za čistočo lokala.
# Vsem izdelovalcem avtomobilov bi priporočal, da pričnejo vgrajevati posebne vzmeti tistim lastniikom avtomobilov, ki se vozijo po cesti iz Most skozi Zapo-ge in Smlednika proti Jeprci. Ne bi vedel za to cesto, pa mi je pred dnevi povedal kolega, da je v zelo dobrem stanju in sem šel z mojim »fičotom« na idealno vožnjo. Toda na nekaterih'odsekih bi moral imeti plavuti namesto koles. Moja Marjana pa je uporabila velike luže za ogledalo, da se je lahko nališpala, saj veste kakšne so ženske.
# še dobro se .spominjam, ko je bil postavljen na pločniku pri avtobusni postaji v Kranju znak za prepovedano parkiranje. Sedaj ga ni več, pač nd več potreben. Vendar je ostal od tega znaka okoli pet do sedem cm visok del cevi, na katero je bil znak pritrjen. Kdor misli, da ima predolg nos, naj se ob ta izrastek spotakne (mnogo se jih je že) in ga mu bodo v bolnici zaradi poškodb kar hitro zmanjšali. Kdor bi se pa rad nasmejal, naj se ob dveh popoldne postavi v bližino tega »izrastka«, kjer bo opazoval različne »parade,« ki jih bodo nakazovali mimoidoči.
Končati moram, ker mi je moja Marjana naročila, da bova danes šla skupaj v Tržič, kjer si bova ogledala njihove razmere. 2e dolgo nisva bila tam in se je v tem času mnogo zgodilo. Pričakujem pa tudi novice od neznane »Tržičanke,« ki se mi je že dvakrat oglasila, vendar brez podpisa. V soboto pa na svidenje.
Vaš BODICAR
MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA  MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA
Morda bi se z možem obširneje pomenila o tem in podobnih dogodkih, da dan kasneje ni prišlo do njunega prvega spora. Ta dan so iz Graza naposled vendarle poslali njen šivalni stroj in grinjo s posteljnino, med katero je hranila svojo hranilno knji-*ico. Ko jo je odprla, je videla, da je mož dvignil ves denar in Pestil na knjižici samo dve kroni Le s težavo se je obvladala, da °d žalosti ni zakričala. Ko je opoldan prišel iz tiskarne Franc, mu je pokazala hranilno knjižico. »Kaj to pomeni?« je rekla tiho, da bi gospa Bajberle ne slišala njunega prepira. »Kaj neki,« je °dgovoril Franc. »Od zraka vendar nisem mogel živeti. In denar Je naposled moj.«
Kri ji je udarila v glavo. »Najin je. Tudi moj je bil zraven«, je rekla glasneje.
»Zaradi te malenkosti se ne bova prepirala.«
»Malenkosti?« je vzkipela. »Stopetdeset goldinarjev prihrankov 1,1 skoro še enkrat toliko od prodanega pohištva je zate malenkost?«
Nič nd rekel, samo obrnil se je in šel.
Zvečer ga je zaman čakala. Vrnil se je šele pozno ponoči brez Ure in ščipainika in pijan.
Takrat je zaradi njega prvič jokala.
10
. Pokopati je morala misel na družinsko stanovanje. Bila sta Drez pohištva in najmanj 300 kron sta potrebovala, da bi ga lahko ^ročila na obroke. Sprijazniti se je morala s stvarnostjo. K sreči •J« mož zaslužil več kakor v Grazu in tudi soba pri gospe Bajberle Je bila petkrat cenejša, kakor bi ju stalo družinsko stanovanje. V
petih mesecih ali še prej, če bo imela kaj prida šivanja, bo lahko prihranila vsoto, potrebno za nakup pohištva na obroke.
Tako je računala dn že prvi teden po prepriru z možem in njegovim protestnem popivanju nesla na pošto prvih pet kron in jih vložila na moževo hranilno knjižico. Nesla bi več, a Franc je moral kupiti nov ščipalnik. Teden doi kasneje je nesla že petnajst kron in tako se je seme njenih dveh kron, ki jih je mož še pustil na hranilni knjižici, začelo zopet množiti. Ko se je vračala s pošte, so se ljudje zbirali v gručah in se glasno pogovarjali. Tako je mimogrede zvedela novico, da je osem in sedemdesetletni cesar, ki se je pripravljal na šestdesetletnico svojega vladanja, dne 5. oktobra k svoji državi priključil Bosno in Hercegovino.
»Za aneksijo Bosne in Hercegovine ni ne pravnih niti moralnih razlogov,« je slovenski socialist dr. Turna pisal v Rdečem praporu o mnenju pobornika novoslovanske struje, češkega politika dr. Kramara, ki je imel svojega somišljenika tudi v ljubljanskem županu, liberalcu dr. Hribarju«. Slovansko vprašanje se bliža z orjaškimi koraki. Za Avstrijo, postavljeno med slovansko in nemško vprašanje, je rešitev tega vprašanja eksistenčno. Podobnega mnenja je bil tudi angleški list The Spectator. Budapesti-Hirlap je pisal, da Anglija, Francija in Rusija hočeta iz aneksije Bosne in Hercegovine napraviti slovansko vprašanje, a Madžarske, ki je enotna in krepka država to prav nič ne prizadene, ker nekaj milijonov Slovanov ne bo težko ukloniti. »Kakor smo znali ukloniti milijone Slovanov na svojem ozemlju, tako bomo znali gospodariti z Bosno in Hercegovino. Znani sociolog Ludvvig Gumplovvicz, je menil, da je Avstrija s to aneksijo proglasila konkurz avstro-ogrskega dualizma. Socialisti niso obsojali aneksije, v kolikor bi ta povzročila razpad dualizma, uzakonitev splošne volilne pravice na Madžarskem in avtonomijo narodov.
Mnenja so bila različna. Bivši italijanski minister de Fortis je videl v prekršitvi berlinske pogodbe iz leta 1878 korak k razpadu trozveze med Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Toda Avstro-Ogrska je ostala, kakor je bila. Ni mislila na podelitev avtonomije slovanskim narodom ne na federalistično ureditev države. Bila je imperialistična država kakor Francija. Izrabila je mladoturško revolu-
cijo in njene težave, ter priključila k svoji državi Bosno in Hercegovino prav tako kakor je dve leti poprej Francija Maroko. Povzročila je ogorčenje v Srbiji in Crni gori in pisalo se je, da Srbija in Cma gora grozita Avstriji z vojno. Toda Avstrija se je čutila varno. Zanašala se je na Nemčijo za primer, če bi ji zagrozile z vojno tudi Francija, Anglija in Rusija. Slednjo je vojna-z Japonsko oslabila, še bolj' pa se je čutila ogroženo navznotraj zaradi revoluoije 1905. Nova vojna bi pospešila njen razpad. Na njen nasvet je Srbija 10. marca 1909 prepustila rešitev svoje zadeve v zvezi z aneksijo velesilam in izjavila da ne zahteva od Avstro-Ogrskc nobene odškodnine. Tri tedne kasneje je podpisala izjavo, da priznava odločitev velesil in da bo spremenila svojo politiko do Avstro-Ogrske in bodoče ostala z njo v dobrih odnošajih. T^urki so se za 60 milijonov kron odpovedali Bosni, avstrijski cesar pa jim je vrnil Novi Pazar in prepustil pas, ki je razdvajal Srbijo od črne Gore.
V takem vzdušju so decembra potekale proslave ob šestdeset-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa in minevala zima, dokler pomlad ni odgnala hudournih oblakov, ki so viseli na Evropo in grozili, da bodo. v trenutku posegli v usodo milijonov in milijonov ljudi.
11
Prav na dan, ko se je svet sprijaznil z avstrijsko rešitvijo bo-sensko-hercegovske, krize, je štefi kupila otroški voziček. Slavko je že shodil in rada bi ga v lepih pomladnih dnevih, ki so prihajali vozila na sprehod. Zato je od prihrankov odštela štirideset kron in se že veselila pomladnih in poletnih družinskih sprehodov na obalo izven mesta. Z možem se od jeseni še nd sprla in bila sta si dobra kakor v času pred septembrskim prepirom. Življenje bi potekalo, kakor si je želela, da ni šel Franc v soboto pred cvetno nedeljo sam v mesto in zavil s Korza v kavarno Caffč alla Borsa. Komaj je vstopil, je pri mizd nedaleč od vrat zagledal lepo rdečelasko.
13. Mati Je slednjič privolila pa sta tako Horace m njegov podjetni nečak odjezdila v lov na vojaške konje. To je bila vznemirljiva in prijetna pustolovščina, ki je oba lovca zaposlila polna dva meseca. V tem času se je Bili razvil v odličnega jezdeca, laso pa je znal metati kot najboljši lovec. Ko sta se vračala iz prerije, sta Horace in BiH gnala pred seboj veliko čredo ulovljenih konj. BiH je za vsakega konja, ki ga je sam ulovil, tudi sam prejel razpisano nagrado 10 dolarjev. To je bil prvi denar, ki ga Je zaslužil in ponosno ga Je izročil svoji materi.
14. Toda Billovo brezskrbno življenje je kmalu zastrl teman oblak; novi priseljenci iz države Missouri so tudi v Kansasu hoteli uvesti suženjstvo. Bili je slišal govorice o novem zakonu, po katerem je njegov oče postal lastnik zemlje, na kateri se je naselil. *Kmalu zatem so pridrle v Kansas tolpe delomrznežev, ki so zataknili v zemljo steklenice in s tem označili, da je ta svet njihov. Toda nobeden od njih ni kazal resne volje, da bi se tam tudi naselil in obdeloval zemljo. Povečini so bili to odpuščeni vojaki, razočarani kopači zlata iz Kalifornije in pobegli kaznjenci.
15. Vprašanje suženjstva je tudi Billovo družino razdelilo v dva sovražna tabora: stric Elliath je bil za suženjstvo, Billov oče Issac pa je bil aboliCionist; tako so pravili tistim, ki so bili za odpravo suženjstva. — Kadarkoli se je oče v teh nemirnih časih odpravljal v Rively, se mu je takoj pridružil tudi Bili tn priklical še Turka. Nekega dne je bilo v tamkajšnji trgovini zbrani mnogo ljudi. Kakor je bilo že v navadi, so vsi živahno razpravljali o suženjstvu. Ker so vsi mislili, da je tudi Issac Codv za suženjstvo tako kot Elliah, so ga pozvali, naj jim govori o tem problemu.
3%
šport • Sport • šport • šport • šport • šport • šport • šport *i šport ® šport • šport • šport • šport • šport • šport 0 šport • šport
Najboljši gorenjski športniki 1964
špo
, Gorenjska   nogometna liga
Športne vesti
Uredništvo »Glasa« letos že devetič zapored izbira najboljše športnike Gorenjske. Kot vselej doslej se tudi tokrat obračamo na naše bralce, da se s svojimi predlogi v čim večjem številu udeleže tega izbora.
Način izbiranja bo letos tak kot lani. Po vrstnem redu boste napisali pet imen gorenjskih športnikov, ki so bili po vašem mnenju v letošnjem letu najbolj uspešni. Svoje lestvice najboljših petih nam boste poslali v redakcijo do 25. novembra, nakar bomo mi iz teh ugotovili najboljšega športnika Gorenjske 1964, sestavili naj boljšo deseterico in nadalinii vrstni red.
Kot smo v prejšnji Številki obljubili, bomo vaše prizadevanje pri izbiranju najboljših športnikov Gorenjske 1964 stimulirali z nagradami.
— Prvo nagrado — 10.000 dinarjev bo dobil tisti, katerega najboljša petorica bo tudi v končni lestvici na prvih petih mestih. Ce bo takih bralcev več, bo določil nagrajenca točnejšl vrstni red po posameznih mestih.
— Drugo nagrado — 5000 dinarjev bomo izžrebali med tistimi, ki bodo imeli vseh »svojih« pet najboljših športnikov v končni deseterici.
— Tretjih nagrad — 1000 dinarjev bo 5. Te pa bomo z žrebom razdelili med vse udeležence naše ankete, ne glede na to kako točnp bodo uganili vrstni red najboljših športnikov Gorenjske za leto 1964.
Podatke o uspehih nekaterih najboljših gorenjskih športnikov v letošnjem letu bomo objavili prihodnjič.
Remi vodećega
Nedeljsko predzadnje kolo je bilo odločilno za prvaka letošnjega jesenskega dela. Moštvo Kranja, ki je biilo na vrhu prvenstvene lestvice in jc imelo malo upanja, da bi v Železnikih doseglo uspeh, je z borbeno in požrtvovalno igro uspelo igrati neodločeno. Domači so imeli sicer veliko priložnost da zmagajo (v polčasu so vodili), vendar to ne zmanjšuje uspeha moštva Kranja, ki si je s to točko že skoraj zagotovilo naslov jesenskega prvaka.
Na drugem mestu so trenutno še vedno Železniki, ki imajo odigrano tekmo več kot Jesenice. V nedeljo namreč ni bila odigrana tekma Jesenice : Visoko zaradi vlaka, ki je iziti ril, in so igralci Visokega prišli prepozno na igrišče. V zadnjem kolu'pomeni presenečenje tudi uspeh igralcev iz Trboj v Šenčurju nad Svobodo in Nakla nad Preddvorom.
Rezultati 7. kola:
Naklo : Preddvor 2:1 (0:0) Svoboda : Trboje 0:1 (0:1) Železniki : Kranj 3:3 (3:2) Prešeren : Triglav B 5:5 (2:2) Jesenice : Visoko  (odigrano oo jutri ob 15. uri)
Lestvica:
Kranj 7 6  1  0 27: 8 13
Železniki        7 4 3 0 36:16 11
Jesenice	6	5	0	1	26: 6	10
Preddvor	7	4	0	3	18:17	8
Prešeren	7	3	0	4	19:20	6
Naklo	7	2	X	4	12:25	5
Trboje	7	2	0	5	9:26	4
Svoboda	7	1	1	5	22:18	3
Visoko	7	1	0	6	8:41	2
Triglav (B)	8	2	2	4	25:35	6
Tone Kaštivnik
če moštvo z rezultatom 8:6 (2:4, 4:1, 2:1).
V prijateljski tekmi je v soboto na Jesenicah Olimpija premagala Kranjsko goro z rezultatom 7:5 (1:2, 4:1, 2:1).
Gorenjska rokometna liga
Tekme v snegu
V zadnjem kolu gorenjske moške lige so bile tekme odigrane v hudem mrazu, ponekod pa je tudi snežilo. Derbv tega kola je bil v Selcih, kjer so domači igralci premagali Žabnico. Zmagali so zasluženo, saj so vodili skoraj vso tekmo.
Tekma Kranj B : Storžič je bila zelo izenačena, vendar so domačini na koncu pritisnili in zmagali« Trenutno so na drugem mestu, vendar imajo tekmo manj, kot. vodeča Se!ca. Ekipa Rodovi j ice je doma krepko premagala zadnje plasirano moštvo Savice, in taki zasedla četrto mesto. V zadnjem kolu sta se srečala tudi oba novinca v ligi Kranjska gora in škofja Loka. Kranjska gora je tokrat zaigrala dobro in pregazila nasprotnika.
Rezultati 7. kola:
Selca : Zabniica 16:13 (8:7) * Radovljica : Savica 20:7 (9:2) Kranj B : Storžič 18:14 (7:8) Kranjska *"   \ : Škofja Loka 25:6 (12-
Lestvica:
Selca 7  6 0  1  89: 89 12
Kranj B 4 5 0 1 130: 68 10 Zabnica 7 5 0 2 83: 64 10 Radovljica 7 5 0 2 120: 96 10 Storžič 7  3  0  4 137:109 6
Kranjska g. 7 2 0 5 99:118 4 Šk.Loka 7 1 0 6 53:136 2 Sevnica 6  0  0  7  34: 72 0
Strelci: Tadič (Radovljica) 50, Gazvcda (Kranjska gora) 38, Lc-skovec (Kranj B) 36, Trilier (Kranj B) 30, Pirih (Storžič) 30, Cuderman (Selca) 28, F. Gartner (Selca) 26, Likar II (Storžič) 26, Ribnik.m- (Storžič) 25, Man in Krek (Selca) 20 golov itd.
Pavle šifrer
llllllllllllllllllllllllillllllliillllM .....MKM........•»"'iiiii'ii'i'ii'iim iiraillllliil^il^llllllllllllllllilllllllllllilllllilllllllllllllilll!
I   Trener naših veslačev Peter Klavora piše z XVIII. olimpiade v Tokiu
i   X. Nepozabno doživetje
T0KY01964
Pol ure je bilo res malo časa za kosilo in osebno ureditev. Ta dan smo tudi spoznali slabe strani naših stanovanj. Vseh trinajst se je drenjalo okoli edinega zrcala in edine pipe v kopalnici. Mnogi smo imeli električne brivske aparate, vendar jih na Japonskem nismo mogli uporabljati, ker imajo Japonci , drugačne vtične doze kot Evropejci in električno napetost le 110 voltov.
Ob pol dvanajstih smo že bili pred paviljonom našega vodstva, kjer smo se porazdelili v četvero-rede. Poizkusiti smo morali enoten korak. Na prejšnji olimpiadi v Rimu je bilo namreč na račun Jugoslovanov pri slovesni otvoritvi rečenih mnogo pikrih besed. Da se to ne bi ponovilo, smo pač morali trenirati tudi enoten korak. Na čelu je korakal naš zastavonoša Miro Cerar.
Trije avtobusi so bili dovolj za celo našo olimpijsko odpravo. 2e uro in pol pred samo otvoritvijo so nas prepe'jali na pomožni stadion, kjer so vse države uvrstili po abecedi. Grki — ustanovitelji olimpijskih iger, so vedno prvi, narod, ki je gostitelj olimpijcev je zadnji. Jugoslovani smo bili s črko Y predzadnji. Stali smo za Rusi in pred Japonci.
Bilo je toplo in lepo vreme in japonski vremenoslovci so imeli res srečen dan, ker so tako vreme tudi napovedovali na dan otvoritve olimpijskih iger, čeprav je bilo prejšnje dni hladno in .deževno. Pomešali smo se med dru-
gimi narodi in iskali znane obraze ali pa smo občudovali olimpijske obleke drugih narodov. Največ pozornosti so bili deležni seveda Amerikanci s kavbojskimi klobuki s krajci zavihanimi navzgor. V Nacionalnem stadionu je zadoncla koračnica in prvi športniki Grki so odkorakali. Za njimi so odkorakali vsi drugi.
S pomožnega stadiona smo prikorakali na cesto, ki je vodila na stadion. Korakali smo skozi gost špalir tisočev radovednežev, ki niso mogli priti v veliki stadion. Bili so organizirano razvrščeni ob ulici tako, da so lahko vsi videli. Prvi so sedeli na tleh, druga vrsta je čepela, tretja vrsta je sedela, četrta stala le na pol itd. Mnogi miličniki so bili tam le zato, da so radovedneža, ki je hotel bolje videti ali pa slikati kolone šport nikov, potlačili spet na njegovo mesto. Vsi so nam glasno vzklikali, saj zdelo se nam je, da so vzkliki namenjeni nam. Morda so bili vzkliki namenjeni njihovim ljubljenim športnikom, ki so korakali za nami.
Vedno bolj smo se bližali areni. Ko smo zaslišali koračnico, smo uredili korak. Ko smo korakali mi mo častne tribune, kjer so sedel: najimenitnejši gostje"z japonskim cesarjem na čelu, smo pozdravili tako, da smo pogledali na desno. Znak za pozdrav nam je dal Cerar z zastavo, i
Ne vem, kaj mi je bilo takrat in kaj se je v meni dogajalo. ?.c ko sem vstopil v stadion, me je
ogromna množica tako prevzela, da sploh ničesar nisem videl. Tudi ko smo korakali mimo častne tribune, nisem videl ne cesarja, ne japonske princese, ki je menda najlepša predstavnica svojega naroda. Vse me je tako prevzelo — skratka, nisem videl ničesar okoli sebe. Tudi se ne morem spomniti, kaj sem si takrat mislil, če sem sploh mogel na kaj misliti, šele ko smo se ustavili sredi stadiona, sem se lahko zbral, da sem spo-
znal, da bomo prisostvovali otvoritvi XVIII. olimpijskih iger.
Nekateri naši športniki, ki so že bili na olimpiadi v Rimu, so nas svarili pred samo otvoritvijo. V Rimu so menda ure in ure stali sredi arene. Govorom in raznim ceremonijam ni bilo ne konca ne kraja. Zato se tisti, ki so morali že naslednji dan v borbo, otvoritve niso udeležili. Tako so storili tudi naši košarkarji. Veslači za to nismo vedeli, zato smo bili vsi na otvoritvi. In ni nam bilo žal. Doživeli smo mnogo nepozabnih trenutkov, toda vse se je končalo v zelo kratkem času.
Zavrteli so nam magnetofonski posnetek govora Pierra Cubertina, ustanovitelja   modernih olimpij-
NAMIZNI TENIS — Na turnirju desetorice najboljših slovenskih igralk na Rakeku, je v odsotnosti državne prvakinje PirČeve, zmagala Jeseničanka Krajzeljeva. Na 4. mesto se je uvrstila 2crov-nikova (Triglav), šesta je bila PaV/ ličeva (Jesenice), osma pa Klevi* šarjeva (Triglav).
Komentira trener
Nespretni napadalci
Triglav Je v Igri z Ljubljano doživel visok poraz, ki pa P° dbgodkih na igrišču ni realen-Tekma je bila povprečna in P" trenutke groba. V tem so Pr njačili Ljubljančani. Sodnik zelo slabo opravil svojo na go. Triglav je skoro ves dru«:' polčas igral z 10 Igralci. Skozi vso tekmo  je bil v teren*,| premoči, toda napadalci so bi« na spolzkem terenu zelo ne* spretni. Tudi obramba ni zadovoljila, čeprav je boljši del moštva.
MILAN KRAŠEVEC
1936
||li!i!lllllillllll!llillllll!lllllll!llllllllllllllllll|i|i:>l)illllll
skih iger, ki ga je imel leta -v Rimu. Zatem nas je pozora predsednik mednarodnega ohmF>* skega komiteta Brundagc m P prosil japonskega cesarja, na.) o pre  olimpijske igre. Ko so P igre odprte, je pritekel z _ py~ , baklo v roki mladinec Sakai.^' je okoli stadiona, nato se je i vzpel na vrh stadiona in VrU£h olimpijski ogenj.  Zbor na oo-straneh lepo okrašenih stopnic, katerih se je povzpel Sakai, je pel olimpijsko pesem, na a ^ strani  stadiona  pa  so 'J?p°drog mornarji dvignili na visok olimpijsko zastavo.
Dogodki so se zelo hitro vrstij eden za drugim. V zrak so spus na tisoče pisanih balončkov, » gQ dolgo plavali nad nami. Nato izpustili na tisoče golobov pis» noš. p.
Ko smo mislili, da je-vse^o čano, je zabučalo nad nasirm 8 vami pet reaktivnih letal jap skega vojnega letalstva m.na.r0. bu začrtalo pet olimpijski" . gov v rdeči, črni, rumeni, zf in modri barvi. Ti krogi so do 8 viseli na nebu. Vreme je bilo i jjj. in brez vetra. Dolgo smo 8» .j v nebo. Krogi  so se P«*1^ cd so po\
nenti. .    . r^o^'
Zaigrala je koračnica in $0 ci; ki so bili najbližji izh°cw^o zakorakali iz arene. Za nU?£i0iili odšli mi, nato pa ostali, ^jali so nas v avtobuse i° P1*^ nazaj v olimpijsko vas.
Slika prikazuje veliki nacio£.f' ni stadion, na katerem Je »J otvoritev    XVIII. ollmpU**" iger v Tokiu _j
nebo.  Krogi  so se P1"1'r:aii člen skozi drugega — ponazau Jfl ) prijateljstvo  med inarfkonti-)vezanost med zemeljskimi *•
S+%+%$%+%+/^%+%$^-
716760