4-2006
70
Plezalni vodniki 
Koro{ke
Raduha; Peca in Ur{lja gora; 
Plezali{~a, zaledeneli slapovi, 
turno in alpinisti~no smu~anje; 
Stanko Mihev, Planinska zveza 
Slovenije, 2005.
literatura
Pred 
22 leti je v 
alpinisti~no 
javnost pri{la 
drobna knji-
`ica – Plezalni 
vodnik Raduha, 
Peca in Ur{lja 
gora. Okoli 70 
strani `epnega 
formata, na koncu 
pa kar precej vpra-
{anj poznaval-
cem, ki bi pomagala 
dopolniti naslednjo 
izdajo. Na prehodu v 
leto{nje leto je nova 
izdaja kon~no pri{la 
med ljubitelje tamkaj{njih sten. 
Stanko Mihev, ki je precej pomagal 
`e pri starem vodniku, je tudi za no-
vega zbral in uredil material, ki pa ga 
je kar za tri samostojne knji`ice. Ena 
knjiga bi bila preobse`na (in verjetno 
tudi prete`ka za v nahrbtnik), zato je 
plezalni vodnik za Koro{ko razdeljen 
na tri dele: 1. Raduha, 2. Peca in Ur{-
lja gora, 3. Plezali{~a, zaledeneli sla-
povi, turno in alpinisti~no smu~anje. 
^eprav sta le Peca in Ur{lja gora pravi 
koro{ki gori, pa so Koro{ci tudi Radu-
ho, ~ez katero je neko~ potekala de-
`elna meja med Koro{ko in [tajersko, 
zaradi bli`ine vzeli za svojo. In tam se 
je pred drugo svetovno vojno pri~el 
koro{ki alpinizem.
Najobse`nej{i je seveda prvi vod-
nik, saj tam poleg Raduhe (Male, 
Srednje in Velike) nastopata {e njena 
»satelita« Lane` in Durce, na{tejemo 
pa lahko okoli 220 smeri in njihovih 
variant. 168 strani opisov, fotografi j in 
shem, temu je treba dodati {e 32 stra-
ni barvnih fotografi j, ki sicer pove~ajo 
obseg vodnika, vendar ga tudi neko-
liko okrasijo. ^e smo `e pri barvnih 
fotografi jah, je treba poudariti, da se 
~rno-bele fotografi je, kjer so prikaza-
ne stene in vrisane smeri, sicer odliku-
jejo s precej ve~jo ostrino in jasnostjo. 
In {e napaka: na fotografi ji med stra-
nema 48 in 49 v daljavi za vrhom Ve-
like Raduhe ni Skuta, temve~ Ojstri-
ca, Planjava, Brana in Turska gora, 
vrh Skute pa se ne vidi. A to je nepo-
membna malenkost, pomembno je, 
da vodnik prina{a veliko informacij 
in predvsem nazornih skic, ki so pri 
plezanju najve~ v uporabi. To je prav-
zaprav odlika vseh treh knji`ic, ki so 
izdelane na podoben na~in. 
Kazalo je na za~etku vodnika, 
v prvi knjigi sta nato predgovor 
ter zgodovinski pregled alpini-
s t i~nega 
in {port-
noplezal-
skega do-
gajanja na
obmo~ju 
Koro{ke s 
predsta-
vitvijo 
uporabljenih 
ocen za te`avnost 
skalnega in kombiniranega plezanja. 
Primerjalna tabela za ocenjevanje te-
`avnosti smeri in kratka razlaga ocen 
za tehni~no ter kombinirano plezanje 
bi sicer lahko bili v vseh treh vodni-
kih. Pri posameznih podro~jih imamo 
ob kratkem opisu navedene tudi na-
ravne in kulturne znamenitosti, dosto-
pe do izhodi{~, mo`nosti preno~evanja, 
dostope do posameznih sten in sestop 
z vrhov oziroma sten. Slika z uporablje-
nimi simboli v skicah plezalnih smeri 
in njihovim pomenom je sicer samo v 
prvem vodniku, a bi kakor poglavje o 
ocenah spet sodila v vse tri. Sheme, ki 
so delo Ale{a Dolenca, so narejene iz-
redno natan~no, pogosto kot dobra ko-
pija fotografi je, in nam bodo ve~inom-
a povsem dovolj za vzpon ~ez dolo~eno 
smer. »Fotografi ja ali skica pove ve~ 
kakor tiso~ besed …« je navedeno v 
predgovoru, kar bo dr`alo. 
Razveseljivo pri novih vodnikih je 
predvsem to, da je avtor upo{teval spre-
membo trendov v plezanju in so poda-
ne ocene za proste vzpone, morebitna 
tehni~na ocena pa je v oklepaju. Na 
shemah sta prav tako obe oceni, prosta 
Novosti iz Planinske založbe
Narava v 
gorskem svetu
Najbolj{i na~in za varovanje in 
ohranjanje gorskega okolja je oza-
ve{~anje, izobraževanje in infor-
miranje planincev in drugih obis-
kovalcev gora.
Varstvo gorske narave je bilo v 
okviru izobraževanj Planinske zveze 
Slovenije navzo~e že vse od leta 1954 
(program za gorske stražarje). Zdaj je 
vklju~eno tudi v nekatere druge pro-
grame usposabljanj Planinske zveze 
Slovenije.
Doslej smo pri vseh temah na-
ravovarstvenega usposabljanja upo-
rabljali za u~benik drugo dopolnje-
no izdajo edicije.
Narava v gorskem svetu (pozna-
vanje in varstvo narave za planince) 
iz leta 1982. Ugotovili smo, da neka-
tere oblike ravnanja, za katere se je 
{e pred dvajsetimi leti menilo, da so 
ustrezne, danes niso ve~ dobre in pri-
jazne do gorske narave, zato smo si v 
Komisiji za varstvo gorske narave za-
dali nalogo, da bomo izdali novo, po-
sodobljeno edicijo Narave v gorskem 
svetu (z istimi avtorji), ki bo rabila za 
u~benik za varuhe gorske narave in 
druge programe ter gorske stražar-
je, ob tem pa bo napisana poljudno, 
tako da bodo po njej segali tudi drugi 
ljubitelji in obiskovalci gorske nara-
ve. Tem bo rabila za izpopolnjevanje 
izobraževanja o gorski naravi, ki ji je 
uspelo ohraniti svojo divjo lepoto in 
ob~udovanje ~loveka.
Cena 4.990,00 SIT
Izid sredi aprila 2006
PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4570
4-2006
71
in tehni~na, kar nam bo precej olaj{a-
lo izbiro smeri, primerne na{im sposo-
bnostim, in obenem natan~neje opre-
delilo njeno te`avnost. Pri opisih so ob 
ocenah in vi{ini navedeni prvi plezalci, 
prva ponovitev, prosta in zimska pono-
vitev ter kratek opis smeri, pogre{amo 
le kak{en podatek o opremljenosti ozi-
roma potrebni opremi za vzpon. Na za-
dnji strani platnic je {e pregledni zem-
ljevid podro~ja za la`jo orientacijo. 
Drugi vodnik je izdelan podobno, 
razlika je le, da imamo tukaj po {tiri 
strani barvnih fotografi j skupaj (v prvi 
knjigi dvolistni sklopi). Vsebina je po-
dana na 104 straneh, barvne fotografi je 
pa {e dodatno na 24. @al je od 38 foto-
grafi j le sedem plezalskih, pa {e od tega 
{est iz iste smeri. Prva knjiga prina{a od 
47 fotografi j prav tako le sedem plezal-
skih, zato pa je tretja fotografsko bolj 
alpinisti~na. Vseh 18 fotografi j je akcij-
skih, dodane so {e tri ~rno-bele. Tret-
ji vodnik je sicer najtanj{i, 72 strani je 
vsebine, zato pa najbolj razgiban. Pred-
stavljenih je devet plezali{~, {est zale-
denelih slapov in vrsta turnih ter alpi-
nisti~nih smukov. Vsako plezali{~e ima 
pregleden zemljevid, ki nam bo poma-
gal pri dovozu in dostopu. Pri turnem in 
alpinisti~nem smu~anju je {e poglavje o 
ocenjevanju tovrstnih spustov.
Sicer zelo dobri vodniki so na pro-
daj v paketu, kar pomeni nekoliko 
vi{jo ceno, dobrih devet tiso~ tolar-
jev, vendar vsekakor prina{ajo dobro-
do{lo osve`itev `e zdavnaj zastarelih 
podatkov. Prav gotovo bodo plezalci 
na novo odkrili `e kak{no zdavnaj po-
zabljeno smer. In to je tudi namen to-
vrstnih vodnikov.
Boris Strm{ek
Novosti s Krasa 
o Krasu
Kras: voda in `ivljenje v kamniti 
pokrajini. Uredil Andrej Mihevc. 
Ljubljana, Zalo`ba ZRC, ZRC 
SAZU, 2005.
Kamen na kamen. Borut Juvanec. 
Ljubljana, Zalo`ba i2, 2005.
Beri, beri, ro`marin zeleni: kra{ka ze-
li{~a v ljudski tradiciji. Vesna Gu{tin 
Grilanc. Trieste, Transalpina, 2005.
Od babe do smrti: bogastvo sloven-
skega besedja, Pavle Merkù. Trst, 
Mladika, 2005.
Ob koncu leta 2005 smo dobili 
nekaj izjemno zanimivih knjig in pu-
blikacij, ki predstavljajo del~ke iden-
titete Krasa, kar vse nam zna priti 
prav ob na~rtovanju spomladanskih 
izletov v kraljestvo visoke planote v 
zaledju Tr`a{kega zaliva. Zaustavi-
mo se najprej pri najobse`nej{i knji-
gi Kras: voda in `ivljenje v kamniti 
pokrajini (ur. Andrej Mihevc), ki nas 
na dobrih petsto straneh vodi v skriv-
nosti vode na Krasu. Dvojezi~na slo-
vensko-angle{ka izdaja prina{a pri-
spevke strokovnjakov, ki obravnavajo 
pomen vode pri oblikovanju pokrajine 
in pri prilagoditvi ~loveka na `ivljenje 
na Krasu in v sosednjih zakraselih po-
krajinah. V prvem poglavju se sezna-
nimo z naravnimi danostmi Krasa: ge-
olo{ko zgradbo, reliefom, vegetacijsko 
podobo, kali in `ivljenjem v njih. Med 
potepanjem po kra{ki gmajni nam bo 
tako bolj jasno, kje in kako so nastale 
delane vrta~e, razlikovali bomo med 
kalom in lokvijo, zgodovina gozda, ki 
osvaja vse ve~je povr{ine nekdaj gole 
pokrajine, nam ne bo ve~ neznanka. 
V drugem poglavju nam arheologi in 
zgodovinarji predstavijo poselitev in 
rabo zakraselega sveta v preteklosti. 
Tretji del obravnava kulturni vidik 
vode oziroma njene uporabe. Sezna-
nimo se z neverjetnim bogastvom naj-
razli~nej{ih vodnih objektov in pred-
metov, vezanih na nekdanjo oskrbo z 
vodo. Zadnje poglavje obravnava oskr-
bo z vodo v sodobni dru`bi.
Ob naslednji noviteti (Kamen na 
kamen, Borut Juvanec) se seznanimo 
z drugim zna~ilnim elementom Krasa: 
kamnom. Z o~mi arhitekta se podamo 
v svet kamnitih pokrajin in enostav-
nih konstrukcij, ki jih dobimo z zlaga-
njem kamna na kamen. Kras je ena od 
takih pokrajin kamenitih, kot je za-
pisal pesnik Sre~ko Kosovel. In ~e so 
hoteli Kra{evci v tej pokrajini priti do 
vrtov, njiv in travnikov, so morali po-
vr{ine o~istiti kamenja, jih otrebiti, kot 
temu re~ejo. Kamenja pa niso le odlo-
`ili na kup, ampak so mu dali koristno 
funkcijo. Zlagali so ga v suhe zidove ob 
robovih parcel in vzdol` kolovozov ali 
pa so celo ustvarili kamnita zato~i{~a, 
enostavne konstrukcije. Na Krasu jih 
poznamo kot pastirske hi{ke, v knjigi 
pa spoznamo, da take in podobne ob-
jekte najdemo {e v {tevilnih de`elah, 
v {tevilnih kamnitih pokrajinah. To so 
zaveti{~a za pastirje, lovce, vinogradni-
ke, lahko je v njih na varnem `ivina, v 
nekaterih zgolj shranjeno orodje, lahko
se v njih hladi mleko ali se na stre-
hi su{ijo plodovi narave. Poleg zaveti{~ 
nam avtor predstavi tudi druge mo`no-
sti konstrukcij v kamnu brez veziva, 
od najelementarnej{ih zidov in {karp 
za terase do najrazli~nej{ih pasti, vod-
njakov, ledenic in mostov. Seveda se 
kot arhitekt posveti konstrukcijskim 
zakonitostim, predvsem korbelingu 
ali »previsevanju«, ko vsaka naslednja 
plast kamna sega preko spodnje in tako 
ustvari streho zaveti{~a.
Neutrudna zbiralka ljudskega 
izro~ila Vesna Gu{tin Grilanc nam 
v knjigi Beri, beri, ro`marin zeleni 
predstavi dobrih 120 zeli{~, ki jih Kra-
{evci uporabljajo (ali so jih uporabljali) 
pri laj{anju zdravstvenih tegob, v `ivi-
nozdravstvu, pri praznovanjih in v ku-
hinji. Med drugim izvemo, da potre-
bujemo mokovec, ~e ho~emo na po-
tepanjih po Krasu odgnati zlonamerna 
bitja in {trige. ̂ e se nam bodo naredili 
oti{~anci, ne bo {lo brez netreskovega 
soka. Stol~ene liste robide bomo pol-
o`ili na rane, plodove ~rnega trna pa 
bomo poiskali ob driski. [e polno je 
v knjigi zapisanih (in fotografsko po-
pestrenih) skrivnosti iz zeli{~arskega 
PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4571