Em KAT0LI3KEM1 Katoliški shod v Alzaciji. V Strassburgu, glavnem mestu Alzacije, ki spada po svetovni vojni pod Francijo (pred vojno je spadala pod Nemčijo), je bil prvo nedeljo v oktobru velik katoliški shod. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano in je nudilo svetu dokaz, da se povsod najdejo katoličani, ki so zvesti Kristusu, njegovim naukom in smernicam. 60.000 vernikov je po nlicah glavnega mesta manifeetiralo za Kristusa in njegovo cerkev. Udeleženci katoliškega shoda so slovesno obljubili, da bodo vestno izpolnjevali naslednji sklep: »Spričo vznemirjajočega napredovanja boljševizma in preganjanja vere po vsem svetu se obvezujejo alzaški katoličani, da bodo ogroženo krščansko kulturo varovali in branili.« Frontni bojeviiiki v Lurdu. V svetovnoznanem Marijinem svetišču Lurdu se je zbralo 12. in 13. septembra 150.000 frontnih bojevnikov iz svetovne vojne. 84.000 jih je prispelo z železnico, drugi pa z raznimi vozili, zlasti z avti; 48 ur so bile ceste, ki peljejo v Lnrd, prenapolnjene avtov. Vojni udeleženci iz Portugala niso mogli vsled državljanske vojne potovati skozi Španijo, zato so si najeli posebno ladjo. Navzočih je bilo 25 škofov s kardinalom Lienartom iz Lilla na čelu in 2000 duhovnikov: skoro vsi vojaki, bolniški strežniki ali vojaski duhovniki svetovne vojne. Med trajanjem kongresa je bila pri Marijinem svetišču stalna častna straža, ki so jo oskrbovali frontni bojevniki 16 narodov. 10 škofov je 13. septembra delilo 3 ure sv. obhajilo 50.000 vojakov. Po slovesnem rekvijemu za padle vojake je 80.000 bivših vojakov šlo v sprevodu k spomeniku padlih v Lurdu, kjer so položili vence. Vse manifestacije kongresa so bile prožete z duliom živega, globokega krščanstva. Letalo v misijonski shižbi. Znani letalski pater Schulte — o njem smo poročali, da se je vozil iz Evrope v Ameriko z veliko nemško zračno ladjo »Hindenburg«, na kateri je maševal — je 13. septembra končal svoj prvi misijonski zračni polet v Montrealu, velikem mestu Kanade v Severni Ameriki. Namen njegovemu polejtu je bil, da pelje iz Montreala misijonskega vizitatorja, patra provinciala Marchanda iz reda Oblatov brezmadežnega Spočetja, na njegovi vizitacijski poti k 11 jako oddaljenim misijonskiin postajarn v Kanadi. Pater provincial se je prvikrat vozil v zraku ter je polet dobro prestal. Da je mogel p. Schulte vzeti v svoje letalo čim več bencina, je vozil sam brez drugega pilota in mehanika. S patrom provincia- lom sta bila 40 ur v zraku s povprečno hltrostjo 160 km na uro. Obiskala sta vse misijonske postaje, pripeljala s seboj težko in dolgo zaželjeno pošto ter se srečuo vrnila. Na povratku je pater provincial dobil žalostno vest, da mu je na smrt obolela mati, ki jo je vseh 11 sinov srčno Ijubilo in visoko spoatovalo. P. Schulte ga je popeljal nagloma y domači kraj, kjer je pater provincial dosegel svojo mater še živo, jo tolažil in blagoslovil. Letalski pa~ ter je s tem svojim poletom na misijon skem področju zelo zadovoljen ter je prepričan, da je letalo jako pripravno vozilo za misijonske svrhe.