Gospodarske stvari. Jesenska opravila. Prav res, da ubozemu kmetu posebno v jeseni kaj rado časa primanjkuje. Treba je sejati pospravljati korenstvo, napravljati drva in steljo, pride trgatev, človek v resnici ne ve, kam bi se dejal. Tem huje pa gre kmetu za kožo, če pride hndomušna, deževna jesen, da se ne da delo pravočasno storiti. ffcad bi človek storil še to in ono, pa ne vtegne. Toda pri marsikaterem delu ne sme tak izgovor veljati. Ako hoeeš za dobrega gospodarja veljati, ne moreš se potrebuib jesenskih opravkov odkrižati, ko bi ti tudi še tako časa primanjkovalo, kajti če nisi vtegnil vsejati ozimine, je drugo leto ne bodeš žel; če nisi pospravil korenstva, zapadel ti ga bode sneg, če se nisi oskrbel z drvi in steljo, gorje ti bode po zimi. Ne velja torej. da bi dejal: ,,Nimam časa!" Modro pa storiš, če se svojemu gotovo malovrednemu sosedu odrežeš: ,,Nimam časa", kadar te spravlja na lov. Lov ni za kmeta. Pomni, ako se kmet polovu klati, kmalo drugim tnlati. Prav ravnaštudi, če nimaš časa, posedati po krčmah, posebno ob delavnikih, če ne vtegneš, pecati se s kartami, klatiti se po sejmih brez posebnih opravkov. Čudno pa bi bilo, ko bi svojih njiv ne obsejal z izgovorom, da nimaš časa, ko bi pustil sadje pod drevesoin segnjiti, češ: ne vtegnem ga pobrati. Moder gospodar bode 8 časom vselej tako obračati vedel, da mu ne bode delobrez čiato postbDili uzrokov zaostajalo. Ke-dor pa z delom ne more naprej, ali kedor potrebna dela zanemarja, trpi gmotno škodo in izgubi veljavo pri svojih sosedih. Saj se tudi pridnemu iu skrbnemu kraetu nič kaj dobro ne godi. Davki so vedno večji, posli dragi, sampvoljni pa tako, da se Bogu smili; kar kmet kupuje, je drago, kar bi prodati imel, pa skoraj nobene cene nima. Komaj in koinaj se to liko prigospodari, da človek pošteno sliaja. Da bi ai pa kak atotak za atara leta ali pa za avoje otro>'iče prihraai), o tem še mialiti ni. Semtcrtje sy pretuhtuje vprašaaje, kako bi se aam kmetora veadar pomagati dalo. Povdarja ae, da bi aaa posebao dobra sadjereja zopet aa aoge spraviti zaala. ,,Seveda", bode marsikateri dejal, ,,ae bilo bi aapačno, če bi človek aa svojem zemljišči prav obilo sadja pridelal; toda treba je maogo drevja aaaaditi, cepiti, oskrbovati, kar zabteva raaogo časa in dela. Eh, pa človek bi še aadil ia cepil, pa le sembraj, ko ča3a ai! V jeseai imam dela čez glavo, v spomladi pa zopet!" Drugi zopet pravi: ,,Kaj bom aadil ia se trudil, saj sadu tako več dočakal ae bom". Prazea izgovor jedea, kakor drugi. Pomisli, sadjereja ai aamo za kratek čas, ali morebiti aamo zaradi lepšega, ampak pametna sadjereja je ateber kmetijatva, oaa ti obeta aove, bogate dobodke, s kojimi ai bodea labko olajial avoj težavai ataa. Glej, ti imaš morebiti dvajaet, trideaet ali še več oralov plodovite zemlje, ali veadar raae aa vaem tcm prostoru morebiti kacih dvajaet starikavib, malovredaib dreves, pa je še toliko proatora, kjer bi lahko drevje raslo, da, še prav lepo bi ae prodalo! Bi-li ae bilo prijetao, ko bi bili ti prazai prostori, ki ti aedaj skoro aobeaega dobička ae dajo, s sadaim drevjein obsajeai, koja drevesa bi še tebi ali V8aj tvojim otrokom žlabtao sadje roditi zaoela? Saj za drevesce se bitro prostorček aajde, ia mali trud, ki ga vaajeaje zabteva, poplača ae stoterao. Potem pa, kakšao veselje, kak poaos, kadar bodeš vžival od laatao vsajeaib drevea plemeaito sadje, boljše, kakor oao, kojega ti atara zaaemarjeaa drevesa rodu. Poaoaea bodea aa svoje delo, ki ai samo koriatao, ampak tadi lepša tvojo domačijo! Saj je veadar dobro oakrbovaa kmetaki dom, ki je okoli ia okoli s aadaim drevjem lepo obdaa, rea pravi zemeljaki raj! (Koaec prih.) Sejmovi. Dae 2. novembra v Mariboru, v Lesičaem, v Stradau ia v Vitaaji. Dae 3. aovembra v Radgoai ia v Pišecab. Dae 4 aovembra v Lučaaah ia v Imeaem (za sviaje), pri av. Barbari v Halozah. Dae 5. aovembra v Gradci ia aa Brega v Ptuji (za sviaje). Dae 6. aovembra v Lembergu, v St. Leaartu v slov. gor., pri Novi cerkvi, pri sv. Vidu aižje Ptuja, v Brežicab ia aa Rečici.