The Oldest Slovene - Daily In Ohio Best Advertising Mediunf\ ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najs+arejsI slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXIII.—LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) JANUARY 16, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 13 Kratice vesti 1 IZ življenja in »vet* ISOCE ŽRTEV POD RU->1NAMI V VARŠAVI London— List London Times °^oča, da so izkopali izpod ru-v Varšavi nad 20,000 istov, ki so bili ubiti za časa ^ streljevanja in bombardiranja po Nemcih. Destnikcija v ^ je bila tako velika, da bi L ^ oj^^ajset let, kot sodijo stro-^^jaki, če bi hoteli pozidati ,, ® ° v onem obsegu kakor je "»pred vojno. V^i®'M02JESE ' No PANT OD FARE Lake, Minn. — let T" Goertzu, staremu 79 njegova 36-letna žena vče-dvo fdvojčke. Zakonska ^ Pi^'ej dvanajst VRH 500 ČEVi ^ VISOKEGA TANKA ja^2 — Včeraj je izva-Uje- °°atske vaje neki človek Vefg. ^Gvljev široki jekleni tra-čevljev visokega ^orlf Watson Ave., v New ka se je zbrala veli- ljudi, ki je gledala '^ož ^ ^^atolomne akrobacije, k]; hotel dol, nakar so mo- 16. januarja, 1940,- UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 j!ssaaatxaiasxx3Bxxxxsxs3s%xx3e%!aesssat^^ I »ENAKOPRAVNOST« UREDNIKOVA POSTA Owned and Published by yam amekican jmqosLAv fbinxino and pcblishino uo. mi ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5313 Issued Brery Day Except Sunday: and Holiday« (M raznatelcu v Clevelandu, la oelo leto.................................$SJiO la 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po poiU v Clfevelandu, t Kanadi In Uezld la celo leto.................$6.00 na 6 mesecev....................$3J5; ta 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene držav« la oelo leto ........................................$4.50 ■a > mesecev....................$2.00; za 3 mesece......................$1.60 Za Xvropo, Južno Ameriko In druge Inoaemsls« 4ičave: M celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$L00; entered aa Second Class Matter April 26th, iW18 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congrees of March 3rd, 1870. c«^^104 Mnenja o mojem novem slovenskem besednjaku KATKA ZUPANČIČEVA, ki jo ena najboljših slovenskih pesnic in pisateljic v Ameriki, piše v "Prosveti" z dne 3. avgusta, 1939, med drugim tudi tole: "Pi'ed sabo imam prepisan delec novega angleško-sloven-skega besednjaka^ ki čaka kupca. Zvonko Novak se je bil pred par leti namenil, da bo zbra! in sestavil besednjak, ki bo pokazal čim največ mogoče besednega bogastva našega jezika in bo kot tak dobrodošel naši širni slovenski javnosti. In res. Njegovo delo je do-1 ^ko-aiigleški del je pra angles- storjeno. Prvi del, t. j ko-slovenski del čaka založnika. Že po teh preloženih mi stra- okiog 42 tisoč. POTREBA IJUDSKE IZOBRAZBE IN PROSVETE V filozofiji cigana, ki se je v nevihti in dežju radoval ob misli na lepo vreme, ni nič neobičajnega, ker le logično, da %a dežjem zmerom sonce posije. Prav tako se morejo danes težko ^preizkušeni narodi kljub vsem križem in težavam, ki so delež njihovega življenja, ladovati ob misli na mir, ki bo sledil tej vojni in ki bo — ako vsa znamenja ne varajo — zadal nove temelje človeški di užbi. Za oboroževanje so potrošili razni narodi že baje- neh (črka "N," štev. str. 1704 slovne vsote, pa kljub temu ne more Še nihče predvide-■ ^ vati in ugotoviti, koliko denarja bodo še za to izdali. Medtem pa se moremo mi, mali ljudje, mi, smrtniki, ki nismo odgovorni za zločine in klanje, ki ga povzročajo '"veliki" ljudje, brez vsake potrate časa oborožiti % orožjem miru, kajti že to samo orožje miru bo v lepši in boljši bodočnosti preprečilo enake zločine. Orožje miru ni niti izdaleka tako drago kot bojno orožje ter je v dosegu velike večine ljudi. To orožje ne obstoja iz dragih strojev in naprav, kakor so na primer bojne ladje, bombniki, težki topovi in drugo. Vse kategorije tega orožja luije ena sama beseda, in ta beseda je — prosveta. Nobeno .drugo orožje miru ne more toliko doprinesti napredku, blagostanju in trajnemu miru sveta, kolikor more to storiti ljudska prosveta. Z vrlinami tega orožja se morejo oborožiti milijoni ljudi, ki danes tratijo svoj čas za razne norosti, pri tem pa zanemarjajo prosveto in izobrazbo. Svetloba, ki prihaja iz prosvete in izobrazbe, prikazuje vzroke zla, in ko enkrat te vzroke spoznamo, jih moremo odstraniti, Izpuliti moremo zlo in korenino, ki zlo povzročuje in hrani. Prosveta in izobrazba nam kažeta pot k napredku, in ko nam je enkrat ta pot znan, moremo brez oklevanja kreniti po njem ter si zagotoviti lepše in boljše življenje od tega, ki ga sedaj živimo. Vse to ni drago ter ne zahteva drugega kot nekoliko duševnega napora; nikoli noben napor in trud pa se bolje ne obrestuje kot oni, ki je posvečen prosveti in naotrazbi. Res je ])ravo čudo, če pomislimo, koliko je v našem, razmeroma naprednem in kulturnem veku, še temine, neznanja, praznoverja, predsodja in umske zapuščenosti ne samo v zaostalih krajih sveta, temveč tudi v deželah, ki se odlikujejo z visoko razvitim tehničnim napredkom. To je posebno opazno pri razredu, kateremu življenjska potreba izroča nalogo, da prične v skorajšnji bodočnosti upravljati z usodo sveta — pri delavskem razredu. Zato je za delavski razred ogromne važnosti, da posveti temu orožju miru mnogo več pažnje kot doslej, ako ne želi, da tudi v bodoče zopet ne zavlada nad njim ■— orožje vojne. V naprednih deželah, zlasti v Ameriki, je nebi'oj izvorov prosvete in izobrazbe, s katero se more delavstvo okoristi, toda odstotek tistih, ki se ž njo okoriščajo, je, žal, skrajno nizek. Ti izvori pa ne morejo uspevati, ako se oni, katerim so namenjeni, ž njimi ne okoriščajo. Zaradi tega je naravnost neverjetno, s kolikšnimi težavami se imajo boriti razne prosvetne ustanove: delavsko časopisje, šole kot tudi posamezniki, katerih aktivnost je v glavnem posvečena delavski prosveti. V prejšnjih stoletjih so ljudje iskali si'ečo v zakopanih zakladih, v gorah, ki ^skrivajo v svojem drobovju žile zlate rude, v, kupičenju materialnih bogastev iz vseh mogočih izvorov in na vse mogoče načine, toda danes je znano, da so vsa materialna bogastva v resnici kaj vredna samo tedaj, če služijo ljudskemu občestvu, dalje vemo pa tudi to, da posamezniki ne morejo kopičiti sebi bogastva, ne da bi istočasno na drugi strani ustvarjali siromaštva. Danes vemo, da je privatno izkoriščanje zemeljnih in ljudskih dobrin gotove vrste zločin, kakor je zločin tudi siromaštvo, ki mu je vzrok tako izkoriščanje. Izvor prave sreče in resničnega bogastva je edino v ljudski izobrazbi in prosveti, do katere-so upravičeni i posamezniki i narodi, da s pošteno ureditvijo človeška družbe izkoreninijo te zločine t&r da na njihovem mestu dvignejo ustanove, ki bodo omogočile ljudem j-azvoj duševnih sil. v katerih so izvori vseh bogastev in potom katerih bodo postali ljudje ter bodo prenehali biti "siro-vine" raznih zlotvornih sistemov, ki puepajajo danes Mater Zemljo s človeško krvjo. . Zapomniti si moramo pa še to: zadnji udarec boj- "ENAKOPRAVNOST," slovenski dnevnik v Clevelandu, Ohio, piše dne 2. avgusta 1939, o mojem besednjaku takole; "Mr. Zvonko A. Novak iz Chi-caga nam poroča, da je pričel pied dvema letoma z delom na augleško-slovenskem in sloven-sko-angleakem besednjaku. An-gleško-sloveitSki del je sedaj domala dodelan. V njem je o-koli 42 tisoč definicij. Angleške zračnice imajo tudi izgovarja-vo poleg sebe. V razlagi nevsakdanjih izrazov se je držal g. avtor srednje poti. Sloveiji- ' nk ' istih SKR&T na 20. januarja, to je na soboto večer. Igral bo orkester Krištof bratov. Ženski odsek je pridno na delu, da preskrbi vse za lačne in žejne želodce, tako da bo vsega zadosti. Torej na svidenje v soboto 20. jahuarja v domu Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Mary Mauser sat ^ otsezen načelih. m zasnovan na G. avtor nam je poslal v pre-glod in oceno črko "n," ki bo vE 'bovana v angleško-sloveii-to ogromno delo, ki je zahtevaloj^lu njegovega besednja-ne le poglobitve in znanja obeh pojasnilu o izvoru črke sa.ne podaja avtor za vsako be-i se pričenja s te '"»•ko, sedo. jezikov, marveč tudi resnične volje do dela te vrste, poleg pa Š2 dobro merico potrpežljivosti j obuico razlag in definicij, ki ne in predvsem vztrajnosti. 1 lo pripomogle samo k raz- Najbrže se bo temu ali one- j bi,- {.ritvi pojmov dotičnega iz-rau zdel novi besednjak preob- j temveč bodo tvorile tudi širen in zategadelj — kakor se, ,„ocen besedni zaklad in um-to čudno sliši — nepraktičoii. I gko'bogastvo vsakega posamez-Toda avtor je hotel ustreči z njim vsem slojem našega slovenskega življa. Oziral se je tako na })veprostega človeka, kakor tudi na izobraženca; na mlade, kakor na stare. Posebno mkdina, ki se za naš jezik količkaj zanima, bi s tem besednjakom lahkf) veliko pridobila; kajti niso samo suhe, gole be-DOde, ampak tudi definicije in .icr.i in tja naznačena tudi njih ]uc.ktična uporaba. In tega jc po mojem rajši preveč kot premalo. Celotni I. del besednjaka ot£;ega namreč nilui, ki se bo posluževal tega bccodnjaka. Ni dvoma, da bo besednjak zlasti s pridom služil slovenskim časnikarjem in vsem, ki ko ukvarjajo s slovensko književnostjo. Kakor znano, je edini besednjak, ki smo ga imeli Slovenci, napisal dr. F. J. Kern, toda ta besednjak j t; že davfio pošel Zato je z veseljem pozdraviti izdajo novega, izpopolnjenega Novakovega besednjaka, ki bo v doglednem času izšel." DR. F. J. KERN mi je dne Velika maškaradna veselica Slovenske Zadruge To se bo pa priredilo ravno na 3. februarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo rd., v Collinwoodu. Da bo vse dobro, naj si bo postrežba in godba, i-gra Melody Club orkester, posel: no pa lepi dobitki, ki jih dobijo maškare. 0 tem ne bom dosti pisal, samo domisli naj se vsak na pfej-.-nj p.i r^i*-vp Zadruge, pa bo že vedel, kaj pumeiu p /e 'i'F" od strani Zadruge. Kar je res, je res. 1 crektorij in Ženski odsek Slor venske zadruge se vedno prav dol ro pripravi, da svoje iioset-nike pri svojih prireditvami izvrstno postreže. In kaj hočete še' Ker pa je tisti dan pa še sobota, boste, še bolj plesali, peli in se vsestransko zabavali do zgodnjih jutranjih uric. Kaj nas bo brigalo, saj bo nedelja drugi dan in bomo lahko malo poležali. Vstopnina samo 25c. Toraj pridite v soboto 3. februarja v Slov. del. dom! Anton Jankovich ODPRTO PISMO Siinplicija Kozopi-ska G. Antonu Gardener jii politično - ekonomskemu strokovnjaku, žurnalistienemu geniju, psihološkemu izvedencu, ko-lumnistu, uredniku - emeritusu, etcetera, etcetera, v Vetrovnem mestu: Drugi dan Kozoprskovesia Sice; pa mi je pn Vaši veliki modrosti in razsodnosti nepojmljivo, da se greste tako daleč ponižat, da reagirate na članke človeka, ki Vam, Učenik naš, niti do gležnjev ne seže. Vzemite si za zgled drugega velikega človeka, predsednika Roosevel-ta! Saj Vam je znano, kako pobalinsko se je zaganjal vanj dci inicij. Toda dokler čaka snov j ^ ■ |^^'K^sta 1939 pisal sledeče na tisk, se da še-marsikaj izri-1 Vf'stice: niti, nadomestiti in popraviti, j "Dragi g. Novak: Veseli me, Tako ima n. pr. za angleško j ste~^koro gotovi z delom na besedo "nab" šest izrazov; ulila- i besednjaku. Pred par tedni smo siniti; zasačiti; zgrabiti; pri je- govorili o Vašem delu v družbi li; ujeti; prestreči. S tem bi se, p^'of- Pavlom Breznikom, midim, sme) zadovoljiti vsak' Naše podporne organizacije so dl,?.kocepec. Toda "nest," po na- i^oklicane, da pomagajo pri zate "gnezdo," ima takole pri- l(^žbi te prepotrebne knjige. Je por.ibo: starka pridno čepi na zadnji čas, da dobi naša mlaja j', ih v gnezdu. Pravilno. slovensko-angleški del. Pri pravilneje bi se glasilo, če bi! iianvcsto "starke" zapisal sami-! ca, kajti to so morda njena prva jajčka, ki jih je znesla. —i Takih malenkosti je morda več,! '^Daljs na <3. str.) ' Z zapadne strani Ker že toliko časa ni bilo nič ki bi jih kazalo izpustiti ali pre- slišati iz naše slovenske naselbi-obrim polju doma. ' tra. Ko je ura bila dvanajst smo Ct- se že potapljamo, naa no- si začeli podajati roke in voščit ben. naj bo tako dovršen veselo novo leto in tudi dva go-beue Injak ne bo rešil. Kaj nam lobčka sta zletela po dvorani in ga I )rej treba? Tako bo mar-.voščila nam veselo novo leto. Ta-sikdij rekel in s tem potrdil ti- ko. da je bilo veselo. sto našo glavno napako, ki s.^ j Sporočam, da priredi ženski imenuje nebrižnost, udanost v ^ odsek Maškaradno veselico v do-voljo božjo, ali kar že hočete, i mu ;:apadnih Slovencev na 6818 Rey je, nič nas ne bo rešilo, j Denison Ave. To je naša prva " v našem Kaj sami silimo v pozabo. To-; Maškeradna veselica da danes smo še tukaj! In juti i Domu. Vabim vse občinstvo od bomo tudi šel širimo slovensko blizu in daleč, da se naše veselice besedo, pa bomo obstajali še udeležite. Vam ne bo žal, ako ]'ojutršnjem in morda še dalj. pridete. Lepa darila bomo imeli Kdo ve, kaj še vse lahko pride, za maškare. Če Km o pa res neizogibno zapi- Cenjeno občinstvo od blizu in sani grobu, bomo pa svojim daleč, šr enkrat vas vabim, da zanamcem tukaj in onim tam pridi Le, na našo veselico. Mislim, preko pustili vsaj dokaze svoje da take veselice še tii bilo v na-požrtvovalnosti in dobre volje." šem Domu, kakor bo zdaj, to bo nega oiožja v vseh deželah bo zadan orožju miru, to je proti prosveti, ki kaže človeštvu pravo pot. Toda ta udarec bo zaman, ker ideali orožja miru so neuničljivi in na koncu vseh vojn bo zmaga njihova. In to zmago bo laglje doseči, ako se mi, mali ljudje, ki nas "veliki" vodje bojnega orožja prezirajo, oborožimo kolikor največ moremo z nepremagljivim orožjem miru — z izobrazbo in prosveto. Naznanilo Naznanjam članstvu društva "Blejsko Jezero, št. 27, SDZ, da se vrši seja v torek dne 16. januarja v navadnih prostorih. Prošeni ste, da se polnoštevilno udeležite. Seja je jako važna, ker se bo tudi razmotrivalo glede kampanje. Kot vam je znano, je glavni odbor SDZ razpisal dobro nagrado, torej fantje in dekleta na delo. Tukaj je (cash) oziroma denar. Naznanjam tudi, da sem prevzel tajništvo pri omenjenem društvu. Mesečnim) bom pobiral na mojem domu in v Slovenskem delavi^kem domu na Waterloo Rd. vsakega 24. v mesecu. Prosim splošno članstvo, da redno plačujete mesečnino. Jaz ne bom mogel nobenega zakladati, ker nimam stalnega dela. Tudi nimam dobrih dohodkov. Zatorej vas opominjam, da skrbite sami, da se- ne suspendirate. V slučaju, da zbolite ali se pošicodujete ravno ko ste suspendirani, ne boste deležni bolniške podpore. Prosim upoštevajte. John Terlep, tajnik, 15501 Luc3:now Ave. telefon KEnmore 200{) M. Od Waterloo Rd. in 156 St. xapadna stran, prva hiša na desno roko. Direktorij se zahvaljuje je za vse delničarje in delničarke ustavna. Delničarji banke lastujejo 5800 vseh delnic. Od teh je bilo po delničarjih in zatopnikih društev reprezentiranih 3463 delnic. Od teh 3463 delnic ah glasov je bilo oddanih za 7' direktorjev, ki so dobili po največ glasov v skupnem številu 12,295. Sledeči direktorji so dobili največ glasov ; Anton Grdina, dr. Anthony! Perko, Joseph L. Surtz, Joe. A. Križman, Anthony Mlakar, Fr. Mramor in John Breskvar. Ob enem si šteje direktorij tudi v dolžnost, zahvaliti se vsem ki so pristopili k banki v 1. 1939 in 333 novim vlagateljem, ki so s tem pripomogli do lepega uspeha. Odbor se zahvaljuje obema lokalnima dnevnikoma, ki sta s pisanjem za banke pripomogla do boljšega sporazuma in napredka. L)al;ie se zahvaljuje obema dosedanjima direktorjema, ki sta sedaj izstopila iz urada: dr. James W. Mally in Mr. Mike Pikš za složno sodelovanje v di: rektoriju v letu 1939. Ostaiiita tudi v bodoče naklonjena domačemu narodnemu pod jetju. Direktorij se bo zavzel za to, da bo banka nudila najboljšo postrežbo vsem, ki se bodo posluži-li njenega posredovanja. Direk-toiij upa, da bo na prihodnji delniški seji zamogel določiti že di-vidende na vsako delnico. Radi tega direktorij prav tako upa-pohio pričakuje od vseh, ne samo delničarjev in delničark, prav t^ ko od vseh društev in klubov ter narodnih domov, ki so tudi j gospod Coughlin, Roosevelt ne bev, ne mev! Kakor da se W njega ne tiče in kakor da ščene na luno laja . . . Sicer pa: Ali^ Vas je urednik Enakopravnosti sploh že kdaj oblajal in dvignil Vaši smeri svojo zadnjo nogo?J Pa da se vrnem k stvari. Vi, pravični in Modri Gospod, pM" vite, da je "kameleonsko oportu-, nistična Enakopravnost "delaV' ski list," ki je ob vsakih voli' tvah na prodaj in v službi raznih oportunističnih politikov." lii * čigavi službi ste vi? Mar ne ve ste da nima Enakopravnost za * boj nobene milijonske organiz^' cije, ki bi plačevala njene p(i' manjkljaje, temveč da mor* stati n^ svojih lastnih nogah Mar ne veste, da Enakopravnost nima nezaslišanega in neverjet'' nega časnikarsko - diktatorski j ga privilegija, ki bi ji dovoljeval-rogati se nazorom svojih naroŽ' nikov, pri tem pa vseeno vzdrzG^ a\' 3'oj vU: i' p:'a^<^^ aM obveznosti? Dalje neizpodbitno m brezpi'' zivno ugotavljate, da je urednif Šabec fakir, ki enostavno pr^'a tvarja dejstva na pisalnem stre ju." Nu, jaz, podpisani, Simpl'"' cij Kozoprsk, bi se usodil v ten' vprašanju oporekati Vaši zmotljivosti. Fakir glih ni, dej* i stev na pisalnem stroju tudi n® pretvarja, mogoče pa je, da rutinskem in naglem delu, s terim je obložen, prezre kal^" besedo, mogoče, da ji zaradi p"", manjkanja časa ne da točneg^, pomena, mogoče, da ga srei\ razpredanja miselne niti kdo kM če, mogoče je to, mogoče je.o* no. Zakaj, vedite Guliver med liputanci, da on nima Časa kra@"i nosloviti v slovenščini, niti brS'j kati po svojem spominu ali drugih virih za tujimi šlogai" ki bi utegnili pri masi dvigni| njegov sloves in ugled, kakor dvignili na primer Vašega ( ker pri dnevniku Enakopravne^ sti, ki izhaja šest, ne pet dni tednu, ni štirih urednikov, p^*^ pa en sa.in, ki stori pač to, ka^ se v danih razmerah storiti In kako veste dalje, Piske^( modi'osti in učenosti, da Šabec »'j fašist, dasi bi se v fažizmu hi'^j tro orientiral' Kaj.pa, če je'' 1 kako dalje veste, da slahnizeP'; indirektno odobrava, dasi ga svojo osebo ne mara? Kdaj ste. Vi, drugi gospod Freud, ta* ko temeljito analizirali šabčeV duševnost ? Na seji novo izvoljenega di-rektorija slovenske banke, The North American Bank Co., ki se je vršila v petek večer 12. januarja, jo bilo sklenjeno, da di-*, ^ rektorij poda v smislu resolucije javno zahvalo delničarjem in delničarkam za zavajanje izvolitve direktorjem za leto 1940. Ker velja tem, ki so bili na seji, velja tudi tem, ki so poslali pooblastila drugim in tako pomagali izvoliti odbor. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so se seje udeležili, za tako mirno zadržanje na seji, kar znači, da je zanimalo delničarje in delničarke ugodno poročilo o lepem napredku, ki ga je banka dosegla v letu 1939. Mogoče bo zanimalo tudi vse one, ki se niso udeležili seje, da izvedo o poteku volitve in drugem poslovanju glavne seje, ki delničarji, kakor pričakuje tudi. In zakaj nazivate njegoV' članke "umotvore laži in dem^' gogije?" V kolikor šabca znam, ni še nikoli uvrščal svO" jih člankov v vrsto umotvorov'' kakor delajo to razni "kolumii'' sti, "ki vestno skrbe, da S® nad njih lastnimi "umotvori de' magogije" blešči njih visoko cenjeno in visoko s^Mstovaiio ime. Vaše priporočilo našemu Go'" šetu, da bi poskrbel, da pridejo njegovi članki v narodni muzej' je torej, kakor vidite, docela od' _ [več. Veste, Gorše je načita" . , , , ,. , • , , • I moz, ki ve, kai spada v muzej i" da bo vsak rodoljuben roiak, ki , . , J _ , kaj ne. Zato bo on ze poskrbel' odno zaveden, sodeloval ^ ' aa pridejo v muzej samo nase u rnetnine in dela naših klasikov, med katerimi zavzemate Vi pi"' vo mesto. Pokhcani činitelji 9® bodo na vsak način potrudili, da ohre ni jo produkte »Vašega feiio' menalnega duha: tvarino lažje' ga kalibra v jesihu, kakor kisi® kumarce, globoke filozofsk.!>-''t" litične študije in analize, ka' kršna je na primer Vaša razprl' va o Kameleonstvu sopotnikov-pa v špiritu, da tudi ob največ' j?m mrazu ne zmrznejo. Poseb' nih stroškov pri tem ne bo, zakaj naši groceristi se izkažejo vedno za dobre mecene, kada^ gre za stvar, ki je narodu v kO' rist. Oni bodo prispevali jesih flaše, naši slovenski apotekarj' pa špiritus. (Pa še juin malo) je nar domačo banko. V nekaj dneh bo podan v loka Inh listih račun in pojasnilo o napredku v letu 1939 in to bo gotovo povedalo več, kakor morajo doseči govorniki. Dejanja govore! P. S. Na seji je bil končno izmed direktorjev izvoljen tudi odbor za poslovanje tekočega leta: Predsednikom je bil izvoljen Anton Grdina; podpreds. Anthony Mlakar, tajnik in blagajnik Joseph L. Surtz. Ostali: dr. Anthony J. Perko, Joseph A. Križman, Frank Mramor in John Breskvar direktorij. Ves odbor tvori 7 mož, kateri zborujejo tedensko ali dvotedensko, kakor je po potrebi najbolje! Odbui" Slo\'cubke banke 16. januai-ja, 1940. 4*. HAKOSBASHDBS STRAN 3 Urednikova pošta ki ga (Dalje z 2. strani) j kov pregledalo prepis odlomka « n r? 1. v , . i za angleško-slovenski in sloven- Z. bom priporočal pomoč. Zeleč Vam uspeh, Vaš j Dr. F. J. Kern." j IVAN JONTEZ, ki je edenj . izmed mlajših slovenskih knji- ■ ^evnikov v Ameriki, piše v Pfoletarcu" dne 16. avgusta! 1939 sledeče: 'Članek Katke Zupančičeve o Zonko Novakovem Angleško-slovenskem besednjaku, ki je bil objavljen v "Prosveti" od 3. avgusta, je bil jako zanimiv, ^ovakov besednjak je, kakor ona, že dovršen in zdaj čaka založnika. Želeti bi bilo, da se založnik čim prej našel, ^^jti tako delo nam je v resnici ^trebno. Avtor sam seveda ne vo tojogel, založiti svojega .dela ^•"adi. prevelikih stroškov. Po-^febno bo, da se zavzame za ^0 stvar kaka močna organiza-Kaj, če bi se za stvar zavzela — SNPJ ? Tako bi ustre-novi naši kulturni potrebi in in zanamci bi ji bili hvaležni." John težak Buttp. Mont., pise v Enakopravnost'" od 9. ^^pi^ta. 1939. Ljubo mi je, da bo Mr. No-izdal Angleško-slovenski in Slo' vensko-angleški besednjak. , ne bo predrag, si ga naro- ker se angleščine se vedno učim, čeprav sem WPA delay* sko-angleaki besednjak, imate v delu. Vsi so se izrazili, da po ome-odlomku soditi bo to I najboljša in najpopolnejša knji-j ga te vrste, kar smo jih Slo-i venci še kedaj imeli. Nobenega dvoma tudi ni, da nam je tak besednjak potreben, saj nimamo ničesar takeg% niti sličnega na trgu. Tako veliko in precizno delo vsekakor zasluži primemo plačilo potom obilice odjemalcev, Priloženo Vara vračamo poslani prepis črke "O". Z odličnim spoštovanjem Anton Zbašnik, gl. tajnik JS-KJ." . JOSIP . CHESAREK, ki je u-ledhik slovenskega dela pri Za-jedničarju v Pittsburghu, Pa., mi je dne 24. avgusta pisal med drugim tudi sledeče: "Cenjeni g. Novak: Prejel sem Vaše pismo z dnem 14 avgusta, v katerem mi pjšpl"e gl d . 1' _..SjgL aiuvai.ia. kacMfga mislite v kratkem izdati. Isto mi je Mr. Petrak, urednik Za-jedničarja, izročil vzorec Vašega dela, kateri se začenja s črko N. Pregledal sem Vaše definicije posameznih besed ter moram ec.' JOS. ZALAR, glavni tajnik . '^'^jsko-slovenske k a t oliške ^®id dvije godine poč&) je Zvonko A. Novak sastavljati that at least $3,000 would he needed, possibly much more, though conceivably less; this does not include your own re^ muneration. If you, or we, could get hold of that sum for this purpose, I believe, that we might be able to approach a publisher and. ask him to bring cut the book and pay him the difference in the cost of production, which otherwise might — or, I am sure, would — stand in the way of his bringing it out. If we get this far, then I might be of considerable help to you in N. Y. Personally, I. am immediately prepared to pledge $50 toward this purpose, to be payable when I see there is sufficient interest elsewhere to try to put the thing over. With all good wishes, Sincerely, Louis Adamič." GLAVNI ODBOR Slovenske narodne podporne .jmdnote v Chi-ca.sn i- pu svojem gl. predsedniku Vincencu Cajnkarju poslal dne 28. avgusta, sledečo izjavo: "Cenjeni rojak; Vzorec, ki ste nam ga poslali na ogled kot del svojega dovršenega dela na an-gieško-slovenskem in slovensko-angleškem besednjaku, smo pkrbno pregledali v našem glavnem uradu in predložil sem ga tudi glavnemu odboru na zadnjem polletnem zborovanju. Vsi smo mnenja, da je taka knjiga potrebna in bo našemu narodu vtr'liko koristila tukaj in onkraj positive that there is no pub lishing house of which I am aware that will consider publishing an English-Slovenia t.i and Slovenian-English Diction- j niorja. Prepričani smo tudi, < 3-ary in the United States. i J® delo v veščih rokah in želi- But my feeling is that your da bi skoro našli potrebne-' work simply must be published, založnika. somehow. Even if it sells only' želeČ Vam vztrajnosti ter 5,000 copies in America — or poix)lnega uspeha pri tem o-if it sells more, say 10,COO, in (gromnem narodnem podvzetju, the long run, or during the next ten or fifteen years — it will have tremendous cultural importance. I believe that we're on tlie eve of a tremendous cstajamo s sposuovanjem Vincent Cainkar ;:a gl. odbor Slovenske narodne podporne jednote." DR. PAVEL R. RADOSAV- new cultural movement in Ame- j LJBVIC, zelo ugleden in odli-rica, the dynamics for which I (sn pedagog in profesor na will come in part from the im-, newyoraki univerzi mi je pisal migrants and immigrants' chil-idnc 11. septembra, 1939, sledeče both from the philological and pedagogical point of view. I do hope you will find a good pub^ lisher as soon as possible. "Always with Slavic love (Signed) Dr. Paul R. Rado-savljevich." LOUIS ADAMIC, ki je eden najboljših sedaj živečih ameriških pisateljev, piše v "Prosveti" od 25. oktobra, 1939, pod naslovom "L. Adamič Endorses Novak's Dictionary" takole: Several months ago I was greatly interested and pleased to learn that the well-known Slovene journalist and editor, Mr. Zvonko Novak, now living in Chicago, was working on the preparation of a comprehensive dictionary of the Slovene and English languages. Since then I have had the privilege of examining parts of the maim-script, and could not ii'elp being impressed by the thoroughness and excellence of the work. • Mr. Novak's motives in this undertaking, which he began at great personal sacrifice, were non-commercial. They were purely cultural. They issued from his interest in, and his concern for, the future of the Slovene language in the United States. I understand now that the first volimie of this great dictionary, which will run to about SOO pages in print, is ready for the printer, while Mr. Novak continues work on the second volume. The pi'oblem. is how to finance the publication of this book, which promises to fill a crying need in the Slovene world in America. To say that Mr. Novak is not a prosperous man is carrying understatement to the extreme. In fact, due in large part to his two-year absorption in this work, he and his family Hnd themselves in none too favorable circumstances; and, as it is frequently true with cultural workers, he is a singularly unaggressive man in material matters. So, after a brief talk with him recently, I decided to write this little article for the Slovene papers and appeal to Slovene organizations and individuals to become interested in this important and limited. It is hardly possible that any regular American publisher will be prepared to issue it. And in all probability it will be for the Slovene Americans to finance the printing, binding, and other costs. Also it is my opinion that Mr. Novak should be remunerated for his long and painstaking labors. The dictionary will be of high value for all Slovenes in the United States, including (if not especially) the American-born sons and daughters of Slovene immigrants. Copies of it should be put on the reference shelves of all American libraries and branch libraries in cities and towns where our people live in considerable numbers. I f^l, too, that the book will be welcomed also by libraries and intellectuals in the old country. I had given Mr. Npvak my pledge for such financial support as I am capable of giving hiQi, but several thousand dollars will be needed, and I sincerely hope that other Slovene Americans and their many organizations throughout the country will take it upon themselves to aid him in this worthy venture." His address is: Zvonko Novak, Room 320, 612 N. Michigan Ave., Chicago, 111. LUDVIK ZUPANČIČ, naš odvetnik v Httsburghu, Pa., piše v "Prosveti" od 6. decembra; 3939, pod naslovom "Naš vsakdanji kruh" med drugim tole: "A few weeks ago Louis Adamič made a moving plea in behalf of Zvonko Novak who is compiling a most thorough Slovene-English dictionary. I wish to address myself personally to this gentleman and suggest that I would be only too happy to help in any way I can. It is a work which we need greatly There are a number of young 1 Slovenes in Western Pennsyl-j vania of- great intelligence who i ton Kebe, and many others who have been interested in Slovene organizations for many years and who have worked assiduously for the progress and promotion of the interests of our people — they would be only too eager to help, I honestly believe." ■ - "PRLETAREC", od 13. decembra, 1939, piše pod naslovom "Favorable Comment For Novak's English-Slovene Dictionary" takole: "With more than half of the enormous task of compiling an English-Slovene d i c t i onar^' suitable to popular demand oi the old and new generations of Slovenes in America .^s well as Europe completed, Zvonko Novak, who assigned himself the difficult work of satisfying this crying need among our people, states that a great • deal of interest throughout the country is centered upon the work and his hope for successful response has not failed him. Louis Adamic's article on tho need for an English-Slovene dictionary more adequate than the few such dictionaries now in circulation, was published i'ecently in practically every Slovene and Croatian newspaper. The December issue of Cankarjev Glasnik also carries a lengthy article on Novak's work, with the editor's additional suggestions." (Dalje na 4- str.) J. S. WIDGOY Slovenski fotograf se priporoča vsem za izdelavo vsakovrstnih slik po zmernih cenah. 485 E. 152 St. Odprto oh nedeljah m dren of all nationalities and P'smo: l^ackgrounds: and that your die- "Dear Mr. Novak — My Dear tionary will fit into this ad-j Slavic Brother: Sorry that I mirably. I believe that the time ■ could not see you personally, , is not far off when a good many! but the manuscript which has ' praiseworthy cultural enter-iskreno no- the Americans of Slovenian} been handed to me by our price, parentage who are now more or' noted Jugoslav and a noble- j, The printing of dictionaries is ' minded Slavic soul, Mr. J urica an expensive process. The mar-Biankini, is really excellent. ket for this dictionary will be less indifferent to Slovenia and her tongw and culture will not b<^ indifferent to them five or I ten years from now. Without knowing the present publishing costs, I should guess "CALL FOR MR. BINGO" JELL TWAT 1 MUST Mk-VC nv BO'.ttE) ru)0 /V fAftUE" •'^(CoUTes MOJi HC" n /),)));>■( WHO (."IWCIT THČie ec/is ( ,, iOST so V- QOITC MAKD WLtD . I'LL MAVt . '•100 ICOOW- . ^ ___/-^ DELNIŠKA SEJA Tiskovne družbe "ENAKOPRAVNOST", The' American Jugoslav Ptg. & Pub. Co. se vrši v petek 19. januarja, 1940 v dvorani št. 3 v starem poslopju v Slov. nar. domu, 6409 St. Clair Ave. Pričetek toČno ob 7 ;30 zvečer. Delničarji so vljudno vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo in so točni. Ludvik Medvesek, tajnik certainly will assist him in any way they can. Young fellows l^ke Louis Kosela, Joe Becek, the Kumer boys, Frank Kress, Henry Previc, Frank Bolte, An- Stanovanje v najem stanovanje obstoječe iz treh sob, kopalnica in druge udobnosti se odda v najem. — Naslov izveste v uradu tega lista ali pa pokličite HEnderson 5311. Oblak I'\irniture Co. Trgovina s pohištvom -Pohištvo m vse potrebščine za dom GG13 ST, CLAIK AVE. HEnderson 2978 Ako je kaj narobe z vašim pralnim strojem pokličite nas. Imamo izkušenega človeka eksr perta, ki vam ga popravi, da boste zadovoljni. Pri nas dobite Washer Parts za vse pralne stroje. Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... 'Enakopravnosti ■■■■■■■■■BMHBWUMMMIIBMMMUHMWHWWaBliWBWMI Kampanja za "Cankarjev glasnik sedaj v teku... t (ANKAKJEVGUSNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE! NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 4 mesece $1 za Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio STKA'N 1 16. ■januarja, 1940, ililiilillill JOHN KNITTEL 43 LJUBEZEN IN ZLOČIN ROMAN rJIlliliillllllilllllllllllllllllilllllllllllliiillllllllUilliH "Eno bi rad vedel," je godrnjal, "zakaj nisi prišla, ko sem Fritzek se je odpravil na pot, ""kakor so mu ukazali. Nekoliko kasneje se je povrnil in povedal sporočilo gospe Mullerjeve, da ne more priti, ker ji ni dobro. Ta novica pa jo je navdala z veseljem. "In gospod Gottfried?" "Gospa Mullerjeva je rekla, da je gospod Gottfried zelo zaposlen." "Tako, aha! Hm! Lepo in dobro!" Antona Jakoba se je polotil občutek grenke osamljenosti. Nato pa divja strahovita jeza. V -enem požirku je zlil vase poln kozarec vina. Ko bi le človek tega vina ne pil tako lahko! . . . Prekleto vendar!" Okoli enajstih je šel Anton Jakob Muller domov. Obilno se je najedel in preobilno napil. Nje gov korak je bil majav. Roth-lisberger, ki se je tudi vračal domov, je spremljal svojega gospoda. Na dvorišču sta si voščila lahko noč. Anton Jakob je stopil v hišo. Z vencem na glavi in s karabin-ko v roki se je nerodno plazil k Terezini sobi. Zdaj jo je hotel presenetiti. Sunkoma je odprl vrata. Takrat pa je zagledal prizor, ki se je zdel na prvi pogled izredno miren in spodoben. Gottfried je čepel na tleh in držal v roki knjigo, iz katere je vsekakor bral Terezi. Ona je sedela naslonjena v blazino na zo-fi. Ko se je pojavil na vratih njen mož, je naglo okrenila glavo. "Za vraga vendar!" je zakričal Anton Jakob, ko je zagledal ta prizor. "Kaj naj to pomeni? Zdaj sem vaju ujel, ali ne? Kaj igrata vidva? Lutkovno gledališče ali kaj? Kaj ji spet prebiraš? Kakšna nevarna godlja je spet to?" Gottfried je naglo skočil po-konci. "Pesmi," je dejal, prebledel in ponudil očetu knjigo. Anton Jakob mu je izbil knjigo iz roke. "Vidva sta čuden parček v moji hiši!" je zaklical. "Ali me poslal pote? Ali se me sramuješ? Ali nisem dovolj dober zate? Kaj se to pravi, da ne storiš tega, kar jaz želim? Ali niso moji prijatelji dostojni ljudje? Vsi, ki so bili tam, si razumela, so bili pošteni ljudje in k večerji so prišle tudi vse ženske. Da! že tedne sem pričakoval tega dne. Hotel sem dobiti nagrado ! In tudi dobil sem jo! Dasi se bližam šestdesetemu letu! :— Kljub temu, da so me v svetlem dnevu zrezali in mi vzeli jetra. Ti pa nisi prišla! Ne! Gospe Mul-lerjevi ni bilo dobro! Haha! — Sramota, dekle! Sramuje se. Da sediš tukaj pri knjigi in imaš na sebi komaj par cunj ter Jjin-gljaš z nogama pred njegovim obrazom in poslušaš, kako ti prebira ušive pesmi!" "O ljubi bog!" je pripomnil Gottfried, "niti najmanjšega razloga nimava, da bi se sramovala. Ali si pričakoval, da bereva sveto pismo ? Kam bi naju v tem primeru prišteval?" Njegova u-sta so nervozno podrhtavala. "Motiš' se!" je zakričal Anton Jakob. "Ti bi najbrže potreboval svetega pisma, oba bi ga potre- j bovala!" jega življenja!" Molče je Gottfried zapustil sobo in odšel po stopnicah. Nato je zgrabil Anton Jakob Terezo za roko. Ob njegovem prijemu jo je zabolelo toda ni se branila. Razgrnil ji je domačo haljo, da bi se prepričal, če je imela le nočno srajco in nogavice. Obraz se mu je spačil. Oči so mu skoraj izginile za rdečimi robovi. "Tako je torej, kaj?" je rjovel. "Tone," je rekla Tereza pomirljivo, "Ali ne bi bilo bolje, če bi šel v posteljo, kakor da vse preklinjaš in mene zmerjaš?" "Posteljo? Naveličal sem se svoje postelje! Povsem sit sem tega polovičnega življenja! še nocoj moraš nazaj v mojo sobo in moraš biti prava zakonska žena! Konec je neumnih zadev-ščin! In trdno te bom privezal na svojo posteljo! Da! In po-žgal bom tvoje preklete knjige, tvoje pesmi. In zbil ti bom hrbtišče, če se boš še kdaj tako nesramno slekla. Sežgal ti bom o-bleko in te vtaknil v vrečo, da! Le smej se, deklica, haha!, če te veseli, toda tulila boš, še preden bom s teboj opravil! Ne i-mej me za bedaka! Imam dobre, ostre oči in znam jih porabljati. Ti nisi bila prva, ki so jo pobrali s ceste in jo spet vrgli nazaj. Za boga, marsikaj pozabim, kdo je bil tvoj oče! Kaznjenec! To je bil, ne pozabi!" Zdivjal se je v brezmejni bes-nosti. petal. "Zavedi se, dvigni se!" | , Za stopnišče niže so treščila vrata. Terezino telo je bilo nenadoma otrplo. "Poslušaj!" je rekla. Mrtvaški molk. Večkrat zapored je krčevito goltnila. "To so bila vrata v spalnico. Ali slišiš? .. . Zaklepa." "Pojdi dol, Terezika! Za božjo voljo, Terezika, pojdi dol! Kaj če pride sem gor! Kdo ve, kaj bo storil." Zmajala je z glavo. "Ne! Ne bo prišel gor. Vem, da ne bo prišel." "Pojdi dol! Pojdi dol!" je ponavljal obupno. Toda ona je zapahnila vrata. "Slišal sem, kako ti je grozil! Tereza, prosim le, prosim, pojdi dol. Zakleni se v svojo sobo. Pijan je/' Tereza je osmuknila s svoje domače halje lavorjev list in ga vrgla proč. "Kmalu boš imel mnogo več razlogov za bojazen," je dejala hladno. "Vseeno bi mi bilo, če bi zdaj prišel gor. Ničesar dru-r;'j bi mogel storiti, kakor da bi ustrelil tebe ali mene ali oba. Ha! To bi ne bila tako strašna nesreča. Morda najboljše, kar bi naju lahko doletelo." Skoraj nezavedno je pristavila: Da! Tako daleč smo zdaj prišli. Gott- fried — ali on ali jaz." Odurno se je zasmejala. "Ali si zblaznela?" "Jaz? O.ne!" Trdo se je zasmejala. "Zdrava sem, Gottfried! Nisem blazna!" Prestrašil se je, da je tako obvladala samo sebe. Razumeti ni mogel, da se v takem trenutku smeje. "Jutri zjutraj," je dejal, "bom zapustil hišo." "Mene boš zapustil? Hm! Hm! Torej najprej sin in nato šele ljubimec? Gottfried! Oh, odpuščam ti, lahko greš. Toda, če se vrneš, me boš dobil v tvoji postelji in požrla bom ostanek praška. Nisi ti tisti škorpjon — jaz bom! Ne bojim se tega! Le nikar me tako ne glej! Zrušila se bom na tvojo posteljo, Gottfried, najdražji, in ti boš odnesel mojo truplo in ga pokopal." Ostro ga je pogledala. Nehote se je odmaknil od nje. (Dalje sledi.) Urednikova pos+a (Dalje z 3. sir.) "AMERIKANSKI SLO VENEC", od 1.3. decembra, 1939, je priobčil pod naslovom "Our Second Generation Greatly Interested in Novak's Dictionary" sledeče: "The fact that a crying need of an English-Slovene and Slo-vene-EnglisPi Dictionary is being felt more and more every day among our immigrants in this country as well as amongst our people over there in Jugoslavia and that for this reason a great demand for it is to be expected as soon as the book has been brought out and put cn the market, cannot be denied. I knew that before I began to work on it, a few years ago. But 1 was not so sure about the sentiment regarding such a book among the people of our second generation, as they were then an entirely unknown quantity to me in this respect, and ,yet I hoped that they will go along v.'ith their parents in this matter, at least many of them. According to many letters coming to me from different j parts of the country, especially since the publication of Ada-mic's article in behalf of my work, I may state that my hope did not fail me. Here Is one picked at random: "Dear Mr. Novak: My response to the article about you in the Zajedničar was immediate, but because of careless mislaying of the page containing your address, there was a delay in sending the small contribution. You must derive a great dea' of satisfaction in seeing a finished product of your efforts and ambitions, something that V, ill not be short-lived. Certainly a language is not short-lived because there will never be the supremacy of one universal language to demolish the rest, so there should be no doubts as to the worthiness of your objective. Wishing you the greatest success, 1 remain yours truly..." Having no authority to publish the writer's name and her place of habitation, I omitted them. But he who wishes to see the original of the letter cited above, may see me in Room 302, 612 N. Michigan Ave., Chicago, 111., any day in the week. Zvonko A. Novak." iOESIOE Od bcsiiosti trepetajoč se je umaknil, "Ti," je nadaljeval in pokazal na svojega sina, "ti si ničvreden! Pojdi svojo pot in jo pusti v miru! Ne potrebujem tvoje pomoči. Pojdi in pometaj pred svojim pragom, preden se boš lotil njene vzgoje!" "Dovolj zdaj!" je dejala Tereza z gospodovalnim glasom. "Mislim, da to zadostuje, Tone!" "Tako, res dovolj?" "Da, preveč si pil!" "Pil? O, aha! Hm!" Glas Antona Jakoba je bil hri-pav; solze so mu stopile v oči. "Ali te ni sram, deklica, da mi tako govoriš pred fantom? Ali je to vsa tvoja dostojnost?" Snel si je z glave lavorjev venec in ga divje strgal v majhne kosce. "Tu imaš!" je škripal. "Tako mislim zdaj! Tega mladega pone spoštujeta več? Ali nisem stopača z njegovimi ušivimi pe-poslal k vama Fritzeka, da pri-jsmimi više ceniš kakor častno dita k "Medvedu"! Ne, ona ne mesto kraj svojega moža. To je more priti!. Gospe MuUerjevi ni i bilo poslednjič, da sem streljal dobro! Nikdar ji ni dobro!" v tarčo. To je poslednja nagra-"Tone," je dejala mimo in j da, ki so si jo pridobili MuUer-vstala. "Vedi se dostojno! No jevi!" kriči tako!" Vrgel ji je strgan venec k no- Za trenutek je vladal mrtvaš- gam. Divjal je. "Te besede boš požrl in če bi tudi bljuval pri tem." Bleda kakor kreda je odšla Tereza iz so-1 be. Anton Jakob je zagrmel • njo kletev. "In če te še kdaj dobim s. fantom, potem bo konecc!" jej kričal za njo. "Prav vseeno je ali imaš otroka ali ne, ustrelil te j bom!" Tereza je poskušala iti po stopnišču, toda stopnice so se ji izmikale izpod nog. Bledica njenega obraza je bila bolna. Na-' zadnje se je privlekla do vrha in potrkala je na Gottfriedova vrata. Takoj je odprl. "Kaj hočeš? Ali želiš česa, Tereza?" jo je vprašal brezzvoč-no. Pokimala je, nato je zmajala' z glavo. Govoriti ni mogla. Polna usta je imela sline in je ni mogla' pogoltniti. Gottfried jo je podprl s svojo desno roko. Smrten strah se ga je loteval. Strmel je v vrata in vsak trenutek je pričakoval, da bo ugledal očetovo karabinko, ki je namerjena vanj. Opotekal se je. Skoraj bi se zrušil s Terezo vred na tla. To je bil zdaj najbrže konec ljubezni. "Ti si prekletstvo mojega življenja!" Še vedno so mu donele te strašne besede po uše- V BLAG SPOMIN o Ravnokar je izšla velepomembna knjiga 2 ?HE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. S O O , . . T 1 u • -1 1 -u J "V- Ml . sih. Konec! Popolnoma gotovo k. molk, ^ton Jakob je | "Prihodnjič' je grozil skoraj ^ vedel vse, moral je da mm njegova žena le Široko ves iz sebe "pnhodnjic bom|^^^^,. bi izbruhnil ie domaČo haljo in pod to le zelo streljal na ziv cilj! Ah me malo obleke. Kri mu je za se- zumeš?" kundo izginila s čela. Strgal je Nato se je obrnil h Gottfriedu karabinko t rame in jo vrgel na in zarjovel nanj: zofo. Naglo je stopil k Terezi in j "V posteljo, fant! Izgubi se mi bolščal v njen obraz. i izpred oči! Ti si prekletstvo mo- ' vedeti, sicer ne bi izbruhnil kletve. "Tereza, najljubša!" je zaše- iX( iTt <%< V* ' t ^ tretje obletnice smrti preljubijenega in nikdar pozabljenega soproga in skrbnega očeta VIKTOR OPAŠKAR ki je nas za vedno zapustil dne 16. januarja 1937. Žalostni in potrti smo ob spominu na Tvojo bridko ločitev. Luna in zvezdice svetijo na samoten grob Kjer spava naš ljubi soprog in oče Katerega smo ljubili, a ga nismo mogli rešiti Mnogokrat sedimo in premišljujemo o Tebi In se pogovarjamo, kako si umrl Vse najboljše za nas si storil Xaj ti bo blag spomin! Žalujoči ostali AGNES OPAŠKAR. soproga; ALBINA, poročena Richter, hči VICTOR, sin. Cleveland, Ohio, 16. januarja, 1940 with tUa tXt iT' /' 1 I Its gkmmbg hMtnv mt/X ataia, laitt or tekn, danw Mrf«r, laatB Iflocw mmt Mfegiiuda ImmMi. Try it ia your mm Mtch«*—Wm A# belt demommbrm. Am yon am make of the economy aad wise ol tWm faMatifut coofcint wtr*. r SEE IT TODAY AT SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. ^i4»iw w| n If / iir Miifii HI i i i # M M @ i i i i # % i n 0 S M# # 1 I m w w # » ^ Lično delo i i i: w 0 i i M # e i Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 i I M m # # % # # 1 I' 2 # A. A. A. A. A. AN Knjiga je vezana " stane $1 I Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue 0 ;0 "CALL FOR MR. BINGO" voo»i6 - Otu voo Tea. ne ukv ~/00 "tb cO(V.K.C VOO Of AT SCvJOvi €v/ca.V (W (sjOOtKGO PAODV^ BCD '-TiC M«kJ€ 2 HOOR FO«. k QUSI^IESS To ^Gjefoei VOO 006KT -tt) 06 ^'SHflkWCO d-c/) CALL FOR, MR. eifv^GO! /L ti€Urf\A