324
Listek.
njegovega napeva z divjostjo, ki nam grmi hkrati iz orkestra, izražajočega v nasprotju s peto -besedo grozo situvacije. Iz celega orkestralnega aparata in tudi iz najzamota-nejših   polifonskih   stavkov seva jasnost in doni mogočnost,  ki nam prešinja duh  in    čut.
Največja zasluga za proizvedeiije gre neumornemu zborovodji, gosp. Mateju Hn-badu. S trdno voljo uvaja le-ta na koncertni oder svetovno priznana dela in neustrašeno premaga tudi najtežje ovire. Korekturo, ki si jo je dovolil pri št. 16. s tem, da je pridelil od baritonove arije sopranistinji, oziroma tenoristu one dele, katerim so dekličine, oziroma ženinove besede za podlago, je odobravati, ker je ta prememba samo delu v korist. Orkestralni in zborovni del se je zvršil z navdušenjem in v vsakem oziru točno ter markantno. Izmed solistov omenjamo v prvi vrsti sopranistinjo Franjo Vrhunčevo. Nadarjena za dramatiške akcente, nam je podala dekličino vlogo z ono priprostostjo, ki je prikupljiva in ki svedoči o idealnem vznosu resne umetnice. Za baladni ton bari-tonovega solista je bil gosp. Bela Sluhec srečno izbran ; njegov glas je poln in metalskega zvoka. Gosp. Anton Razinger se je odlikoval v tenorovi vlogi vnovič kot proslavljeni čutapolni deklamator. ,,Glasbena Matica" sme uvrstiti svoj zadnji koncert v vsakem oziru med najboljše produkcije, s katerimi se je doslej odičila; uspeh bodi njej in nam v vzpodbudo,  da napredujemo še  bolj in bolj.                                                         —oe—.
Dr. Vatroslav Oblak je že zopet objavil dva učena spisa in sicer: i.) Ilprnioci. k^ktb 6TWtrapcKaTa rpaMaTHKa (sep. odt. iz bolg. Sboruika za narodni umotvorenija, nauka i knižina XI a), vel 8°, 65. Tu se razpravljajo nekatera zamotana vprašanja bolg. glasoslovja, posebno mnogostoletni razvitek nosnih samoglasnikov. Pri tem je uporabil učeni naš rojak tudi nekoliko svojega dijalektičnega gradiva, nabranega v Macedoniji. — 2.) Einige Capitel aus der bulgarischen Grammatik. To je naslov prve polovice razprave v Jagičevem zborniku Archiv fiir slav. Phil., XVII., 129 —185. Najvažnejše je tu poglavje o  bolgar.  e,  ker je zvezi s  stslov.  vprašanjem.
Južnoslovanski časopisi in knjige. Uredništvo je prejelo razen nekaterih številk že   objavljeuih časopisov  še te-le:
Staro hrvatska prosvjeta. Glasilo hrvats k og stari nars k og društva u K n i n u , urednik Frano Radie' učitelj u Korčuli, izlazi četiri puta na godinu, predbrojba iznosi 8 k runa, koja se šal je upraviteljstvu družtva u Knin. Upraviteljstvo pozivlje na naročbo s temi besedami: ,,Tko je Hrvat, neka to sada činom zasvjedoči; dokaz hrvatskog patrijotizma budi razmjer podpore za hrvatske spomenike!" Koliko uspeha bodo imele te besede, ne vemo, ali zahteva se preveč žrtev za publikacije stvari, ki so učenjakom večinoma že znane. Vrhu tega je v Dalmaciji tudi še drugo podobno društvo ,,Bihač", ki si je postavilo isti smoter, kakor starejše kninsko društvo. Tudi nahajamo med sotruduiki same diletante na arheološkem polju in nobenega akademiški izobraženega starinoslovca. Zdi se nam, da hoče ,,Prosvjeta" tekmovati z listom ^BulIetUno di storia e archeologia Dalmata," katerega ureja že toliko let izkušen in priznan arheolog, ravnatelj Franjo Bulic Še ta list, ki prav rad prinaša vsako razpravo o hrvaških starinah (hrvaški ali italijanski) nima preveč naročnikov in izhaja le z deželno podporo. Čemu torej sile cepiti? — ,,Prosvjeta" prinaša sledeče razprave: ,,Tegurij cerkve sv. Marije u Biskupiji kod Knina" (s podobo), sp. F. Radič; ,,Topografičke črtice o starohrvatskim županijama u Dalmaciji", sp. pokojni Fra Stipe Zlatovič (dobra razprava); ,,Starinski šibenički kodeks" (s podobo), sp otac Ivan Barbič; ,,Ulomak pilastra iz VI. ili VII. vieka", po Evansu sp. Radič; „0 stečeima (grobnih kamenih), piše Petar pop Kaer (s podobo); „Hrvatska biskupska crkva sv. Marije u Biskupiji i crkva sv. Bartula na kapitulu kod Knina" (otac L. Marun ?); ,,Starobo-sanski nadpisi'', priobčuje Vuletic-Vukasovič (učitelj);   ,.Dalmacija i arbanaški jezik", sp.
Listek.
325
otac A. Vukičevič; „Nečven-Kule" (s podobo), opisal Urlič-Ivanovič (učitelj); ,,Izvještaj upraviteljstva starinarskog družtva u Kninu" ; ,,Pitanja na vse prijatelje domačih starina'! ; ,,Bibliografija" in ,.Pravila hrvatskog starinarskog družtva'''. Prvi snopič ima 67 strani, na močnem popirju lepo  tiskanih (Dionička tiskara u Zagrebu).
Delo. List za nauku, književnost i društveni život. Godina druga. Urednik dr. M. Gj; Milovanovič. Beograd. Parna radikalna štamparija. 1895. — Dobili smo prvi zvezek (za mesec januvar) te obširne smotre (revue), ki obsega 176 stranij vel. 8°. in prinaša te-le članke: Nekrolog Ljubomira P. Nenadoviča ; pesen iz Snohvatica Zmajoviuih ,,Vila Andosila i ptica Nevidica". Jeftana Santiča črto iz Mostarja ,,Ruža". Zanimiv je iz-vadek iz knjige ,,Aus dem Leben Konig Karls von Rumanien"', ki očividno izziva vzpo-redbo tega izvrstnega vladarja z nekim bivšim domačim vladalcem. Potem je nadaljevanje prirodopisnega sestavka ,,Mravi" od Ljub. M. Davidoviča. „Pogašene zvezde", nekdanje ljubavne pesni sedanjega realista. — ,,Život", igra J. N. Potanenka, z ruščine prevel M. M. Bojovič. — Zatem prihaja zanimivo predavanje Ljubomira Jovanoviča ,,Pokušaji i prvi uspesi krštenja balkauskih Slovena". To je prvo onih predavanj, katera misli profesorsko društvo letošnjo zimo prirediti v korist društvene blagajnice. — Jer. Z. je prevel Heinejevo pesem ,,Belsazer". — Potem je natisnjeno nadaljevanje priče grofa L. N. Tolstoja (sic !) ,,Opsada Sevastopolja". — Manjši spisi so: ,,Novi stil od Joče Savica, glavnoga reditelja miinchenskoga dvorskega pozorišta", ,,Kraljevsko-srpsko narodno po-zorište v 1894. godini, kjer veli pisec: ,,Ggjica Nigrinova zadobija publiku toplim igranjem u svima svojim ulogama. Ona če vremenom biti velika umetnica, ako se za vremena oslobodi nekih mana (isprekidanost u govoru, plačan ton). — V ,,Naučni kroniki" govori o ,,lečenju difterije antidifteritičnim serumom" dr. V. Z. Gjorgjevič. — V ,,Kritiki in bibliografiji" se ocenjajo različne knjige. Končno prinaša list bogat zbor beležek. V teh beležkah se prijavljajo tudi nekateri hrvatski listi in hrvatske knjige, kar je v srbskih listih redka stvar.
Lastnik lista je Stojan M. Protic, komur se pošilja naročnina. Le-ta znaša na leto 20 frankov. List bode izhajal 25.—30. (po starem kal.) vsakega meseca. Uredništvo je na Obiličevem Vencu br.  4.
Luča se imenuje nov zabavuo-poučni list, ki ga izdaje društvo ,,Gorski vijenac" na Cetinju. Cena 2 gld. — Poleg tega izhaja kot glasilo črnogorske metropolije in na-učnega ministerstva ,,Pr os vjeta". — V Belem gradu izhaja ,,Srpski pregled"; izdaje ga Ljubomir Nedič.
V 6. listu zagrebške ,,Prosvjete" vidimo izvrstno zadeti sliki gospoda Borštnika in gospe Borštnikove s kratkim životopisom naših   umetnikov,
Živ o ti svetaca i svetica božjih. Napisao dr. Francisko Ivekovič, kanonik. Dijel drugi. Travanj, svibanj, lipanj. Drugo popravljeno izdanje, Zagreb. Na svijet "izdala knjižara dioničke tiskare. 1895 8°. 540 stranij. Cijena I fr. 60 kr. Knjiga je podobna našemu „Življenju svetnikov", katero je izdala Družba sv. Mohorja. — Hrvaške stro-kovnjaške ocene hvalijo knjigo zaradi temeljitega uporabljenja virov. Popir in tisek sta ukusna.
Yves Guyot. Okrutništvo socijalističko. Predočio u hrvatskom ruhu Milan Krešič. U Zagrebu. Knjižara dioničke tiskare, 1894. 8°. 188 str. Cena 80 kr. — Knjiga bode zanimala vsakogar, ki se zanima za velika društvena vprašanja. Yves Guyot je jeden najznamenitejših narodnih ekonomov današnje Francoske.' Njegove razprave so pisane živo in jasno, tako da bode iz njih koristi zajel tudi oni, ki ni neomejen občudovatelj kapitalistovskega stanovišča Guyotovega.
326
Listek.
Kratki hrvatsko - ruski riečnik. A. C— B+P+B-f-T.. Ciena 50 novč. — 40 kopejaka. U Zagrebu. Tisak Dioničke tiskare. 1894 8°. 111 str. Po nekaterih indicijih sodimo, da je sestavljal tega slovarja Slovenec. Namenjen je slovar posebno Rusom, ki se hote učili južnih slovanskih narečij. Po kakih načelih je sestavljen, ni povedano in se  ne da iz slovarja samega   posneti.   —
V   3. št. letošnje „Bosanske Vile" je tiskana pesen Simona Brica „Brez hiše"  (tiskana v Lj. Z. II.  str.  290),   katero je  prevel A.  Gavrilovič.
V   izvrstni smotri italijanski ,,Nuova Antologia. Rivista di scienze, lettere ed arti. Anno XXX. 3. serie. vol. 55. fascicolo 1. e 2." meseca januvarja t. 1. je izšla študija o borbi balkanskih narodov; spisal jo je Carlo de Štefani pod naslovom: ,,La lotta dei popoli nella penisola Balcanica."
V   pojasnilo. V 5. številki letošnjega tečaja »Bosanske Vile« čitamo med književnimi beležkami pod zaglavjem ,Nebratski' oster protest proti ,drskome i nebratskome vrijedjanju' (drznemu in nebratovskemu žaljenju), katero je baje zakrivil naš list s tem, da je oglasil »Bosansko Vilo« pod nadpisom ,Drugi hrvatski časopisi'. Zijedno se poziva naš list, da se ,opametuje' in da bodi ,pristojnejši' v pametovanju (zapominjanju) tuje narodnosti. Naš list je o mnogih prilikah posvedočil, da goji jednako nepristransko simpatije za bratovski plemeni hrvaško in srbsko; celo pa mu ni prišlo nikdar na kraj uma, da bi prepir med našimi brati kakor si koli bodi širil in pospeševal. Tudi neznanja o dejanskih razmerah med ,zavadjenom bračom nebračom' nam ne more nihče očitati. Jasno je torej, da je zašel naš oglas »Bosanske Vile« v 2. številki našega lista po tiskarski pomoti med hrvaške časopise. Tiskan je namreč z drobnimi slovi, a moral bi biti naslov tiskan z debelimi; dotični poročevalec ga ni uvrstil med hrvaške časopise, nego samo na istem kosu popirja na koncu pridružil hrvaškim listom z namenom, da se natisne oddeljeno od hrvaških časopisov. Upamo, da bode »Bos. Vila« zadovoljna z našim pojasnilom, in izrekamo samo še nado, da i ona sama uvidi, da se je s svojimi trpkimi besedami  nekoliko   prenaglila.
Histoire de 1'Autriche-Hongrie; par Lotus Leger. (Pariš. Hachette. 1895. 16°. 4e ed. Pisatelj te knjige (profesor au college de France) ne opisuje zgodovine dežel, ki so nekdaj pripadale Avstriji. Ograničil se je na opis treh skupin, ki so še danes temelj avstrijske države in katerih končno razmerje medsebojno še dandanes ni ustanovljeno. Te skupine so : Avstrija, Češka, Ogerska. Zanalašč torej ne opisuje skupne zgodovine,  nego analitično razpravlja zgodovino   nekaterih narodnih skupin.
Gospod Leger nam predočuje tudi najnovejše dogodke: padec Taaffejevega mini-sterstva, cerkveno - politične zakone v Ogerski, postopanje Mladočehov i. t. d. V predgovoru podaje pregled državnopravnih prvin, na koncu pa opisuje državno organizacijo in  politično statistiko.
Napravnik, Ceh, glavni kapelnik državnega Marijinskega teatra v Petersburgu, je zložil novo opero ,,Dobrovski", kateri je snov vzeta iz Puškinovega romana. Hvali se melodijoznost te skladbe.  Sploh je bila opera   vzprejeta s priznanjem.
Aleksander Sergejevič Gribojedov. V Rusiji se je slavila letos stoletnica rojstva tega znamenitega moža, ki je s svojo ostro satiro prižgal svojim rojakom luč evropske prosvete. Rodil se je v Moskvi 4. jan. 1795. leta in po burnem življenju umrl silne smrti   12. febr.   1829. 1.  v  Teheranu
Izmed njegovih del je posebno znamenita komedija ,,Gorje ofb uma" (Nesreča, ki izvira iz razumnosti), v kateri neusmiljeno biča puhlost in ošabuost svojih sodobnikov. Ta komedija se je čitala po vsej Rusiji, še predno je bila natisnjena, in prišla je v roke tudi carju Aleksandru   I. *)
') Mnogi  izreki te igre so postali   pregovori.