DR. O. ILAUNIG: 35 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. »Pa za božjo voljo,« reče §e vedno razbtirjen, »povejte vendar, gospod Ribl, kako je prišlo, da ie gospod grof z vami tako nemilo ravnal?« »Po pravici seve se to ni zgodilo,« odvrne Boltažar, »sam zlodej ima tukaj svoje parklje vmes. Imel sem smolo, da sem dve pismi, ki sem jih imel vro6iti, zamenjal, ker sem se tisti večer pri vas preveS nasrkal Ljutomerčana. Zapeljalo pa me je tudi to, ker imata obe grofici isto krstno ime Ana, in tako so prišla pisma v neprave roke.« »Hm, to je moral biti polom,« meni krčmar ter zavije oči proti stropu, nato pa zopet pogleda žejnega gosta, pričakujoč, kaj bo še dalje povedal. »In pa kakšna nevihta je bila,« nadaljuje Boltažar, ki si je zopet namočil v jczi osušeno grlo, »ne vem sicer, kako sta se svetli grof in njegova zvesta zakonska polovica, ki me sicer Dikdar ni marala, pogodila, nad menoj pa se je gospod grof moi.no razsrdil. V svoji jezi me je takoj odpusti!, češ, da sem pismi nalaš6 zamenjal, ker me je grofica podkupila. Nazadnje mi je še zagrozil, da me spravi na vislice, ker ve, da manjka v njegovi orožarni v Freihausu nekaj lovskih pušk, ki sem si jih samolastno izposodil, ko sem s svojimi prijatelji napravil lovski izlet na Pohorje in k sv. Bolfenku.« »No,« meni gostilničar dobrodušno, »kar je izposojeno, se vendar lahko vrne.« »Se je že zgodilo,« pripomni hitro Boltažar, »telesni strežaj Tarody, ta slinocedivec, ki me je že dolgo zavidal za službo ter jo je tudi za menoj dobil, je odnesel puške iz moje sobice. Naravnost smežno je, kako je grof jadikoval zaradi teh bornih pušk, saj vendar ima v kleteh svoje hiše v Freihausu in v gradu Račje zadnji 6as ve6 tiso6 pušk.« »Kaj pravite,« se za6udi krčmar, »ve6 tisoč pušk, 6emu pa Njegova Svetlost grof Tatenbah rabi toliko pušk?« Ribl pogleda s pomembnim nasmehljajem vvr6 ter reče; »Kako vendar moreto vprašatl, gospodar Si-mon, čemu se rabijo puške! Mar ne za strelja-nje?« »Pa toliko pušk,« meni krčmar. »Gospod grof pa6 misli veliko streljati,« odvrne Boltažar porogljivo, »puškarje si pa naro6i s Turškega, he, he, hi, hi.« Ribl je zopet nastavil vr6 na usta ter krepko potegnil. Močno vino je vidno učinkovalo ter je pivec začel bolj megleno gledati. »Iz Turčije,« vpraša krčmar za6udeno, »kakšne so te govorice, gospod Ribl, povejte vendar jasno, kaj ho6ete s tem reči.« »Da bom ponosnemu grofu zasolil juho, da se bo ta prevzetni prešestnik ln veleizdajalec vedno spominjal na me,« zavpije glasno razka6eni sluga ter udari z lončenim vr6em ob mizo, da se je razletel na drobne kose, »da, grof Tatenbah bo še le spoznal, kdo je Boltažar Ribl.« Stari kr6mar je za6el prav resno gledati. Čez nekaj 6asa re6e ves v skrbeh: »Vi ste izgovorili pomembne besede, vi imenujete Njegovo Svetlost grofa Tatenbaha veleizdajalca, ali pa tudi veste, kaj to pomeni?« »To pomeni toliko,« reče Boltažar ter udari z roko po mizi, »to pomeni, da hoče grof Tatenbah izdati Turkom celo Štajersko z glavnim mestom Gradcem ter s trdnjavo Sclilossberg.« »0, Bog v nebesih,« vzklikne krfmar ter gle- da debelo, kakor bi ne mogel pojmiti tega, kar je ravnokar slišal, »to pravite kar tako, kakor da bi bila ta kupčija že sklenjena. Recite, gospod Ribl, ali morete to usodepolno besedo, ki ste jo ravnokar izrekli, tudi dokazati?« »Dokazati,« reče Boltažar, ki je bil od zavžltega vina in jeze zelo razburjen, »saj imam pismene dokaze ter jih lahko vsak hip predložim deželnemu profosu. S tem si zaslužim lep denar, sto svetlih cekinov.« »Potem,« odvrne kr6mar prav resno, »je vaša sveta dolžnost, da vse, kar znate o veleizdajalskem po6etju, naznanite našemu mestnemu sodniku ali pa deželnemu profosu v Gradcu.« »To se vse lahko stori,« odgovori BoltažaF, ki se je še le sedaj začel zavedati, 6e tudi oman..ljen od zavžitega vina, da je izdal svojo tajnost na nepravem mestu in nepravemu možu. Simon Pahernik je namreč bil skoz in skoz pošten in odkrit 61ovek ter zvest pristaš vlade. Njemu nfl bi smel Boltažar Ribl o tem govoriti. Krčmar Simon ,ie stal nekaj časa, ne da bl spregovoril besedo. To, kar je slišal, je bilo tako silno, da mu je zoprlo sapo. Še le čez nekaj 6asa zmaje z glavo ter pravi: »Jaz misiim, gospod Boltažar. da govori kl vas le vino. Vem iz skušnje, da govorite v6asih malo preve6 ter se radi pobahate. Kaj ne, vi ste tudi danes hoteli mene nekoliko potegniti in boste že v nekaj trenutkih imeli vse za šalo ter se smejali, 6eš, kako sem prestrašil lahkovernega krčmarja? Ali ni tako, gospod Ribl?« Tedaj pa skoCi napol vinjeni sluga kakor razkačen ris kvišku, pogleda jezno kr6marja, udari še enkrat po mizi ter zakri6i: »Grom in strela, gospodar Simon, kaj mislite o Boltažarju Riblu! Vi si domišljujete, da govorim to tja v en dan. Toda še enkrat vam re6em, vse, kakor sem vam pravil, je res. Dalje pa no6em govoriti ter vam tudi prepovem, da o tem 6rhnete proti komu le eno besedico. Druga6e prekli6em vse ter vas ozna6im kot lažnjivega obrekovalca, ki si je vse te govorice zoper mojega bivšega gospoda izmislil. Pride pa kmalu 6as, ko bom sam govoril. Do tedaj pa me naj nikdo ne sili, kajti ničesar si ne dam izsiliti, in 6e bi tudi prišel biri6 po me. Zapomnite si to, vi grofovski petolizec!« »Je že tukaj,« zagrmi mo6en glas za pijanim Boltažarjem. V tem trenutku ga obstopijo trije moški. Bill so birič Jožef Krpan ter oba nočna ču- vaja, ki so sedeli skriti v kotu in začeli poslušati, ko je postajal Ribl vedno bolj glasen. »Tukaj je sedel birič Krpan, ki te takoj odvede pred mestnega sodnika, da te pošlje k deželnemu profosu. Ta dva moža te bota prijela, da ne boš tukaj rogovilil in razsajal.« Boltažar Ribl se je začel tresti po celem telesu ter se je, napol omamljen od vina, prijel za stol. »Kaj hočete od mene,« vpraSa z negotovim glasom. »Najprej tvoje roke, da jih zvežemo,« reče blri6 strogo, »potem pa tvojo glavo. Ti si, kakor si ravno prej sam priznal, tat in take pti6e kaznujejo po postavi, da jih dvignejo na vislice ali pa jim odsekajo glavo.« Ribl se ojuna6i ter re6e: »Ali mislite, da sem že zaradl tega res tat, ako me je gospod, pri katerem sem služil, ozna6il kot tata in goljufa? Ne, povem vam, 6e mene ho6ete zapreti, morate zapreti tudi gospoda. Boltažar Ribl vam namreč lahko razodene «tvari, ki bi mogle tudi tega gospoda stati glavo.« Pri tch besedah potegne Ribl dolg nož iz nožnic, ga položi na mizo ter reče: »Kdo se upa dotakniti Boltažarja Ribla? Če ima kdo tako poželenje, bo pokusil ta nož, ki mu ga porinem med rebra.« Razkačeni sluga je komaj izrekel te besede, že so ga trije možje prijeli od zadaj, ga vrgli na tla ter hitro zvezali. V nekaj trenutkih so tirali še napol pijanega Ribla na bližnji rotovž. Simon Pahernik je izpočetka stal kakor okamenel, ker se je zgodilo vse tako naglo, da ni rnogel vsega razumcti. Ko pa je videl, da so začeli ljudje postajati pozorni ter so se zbirali pred krčmo, je poštcni krčmar začel jadikovati, češ, da je njegova gostilna vsled tega obžalovanja vrednega dogodka onečaščena ter da se takoj drugi dan pritoži pri mestnem sodniku. Mestnega sodnika de Beurgo tisti dan ni bilo doma, kcr je bil zadržan po uradnih poslih v Gradcu. Radi tega je birič Krpan odšel k mcstnemu pisarju, ki je tisti dan zavoljo rešitve nnjnih dopisov še bil v pisarni. Ko je sporočll Krpan, kaj je govoril Ribl o grofu Tatenbahu tcr da ga jo radi tcga odvedel v zapor, je mestni pisar skočil z ndobnega sedeža, vrgel pero na mizo, sklenil roke ter rekel: »Krpan, povedal si mi stvari, katerih skoraj ne morem verjeli. Reci, ali je re3, ali pa se ti morda samo sanja,« »Da, milostljivi gospod pisar, resnica je: IzpoCetka sem sam mislil, kar pa sem sam slišal, to mora biti res.« »Torej grof Tatenbah je izdajalec domovine. Glej, glej, vendar se nisem motil, ko sem mislil, da mora biti nekaj na tem, kar se že nekaj časa šušlja.« »Prav imate, gospod pisar, tudi meni sa j« zdelo sumljivo, kaj v Freihausu po noči uganjajo. Ko sem hodil tam mimo, je dostikrat bila še po polnoči videti luč in slišali so se koraki ter udaj> ci, kakor bi kdo kaj delal z železjem.« »Torej je vendar le res, kar mi je pravil Paumgarten, da so v Freihausu skrivaje rezali svinec v krogie ter se je spravljalo tja orožje in strelivo po nekem podzemeljskem rovu.« »Da, prav imaš, tega človeka moram takoj zaslišati. Stvar je morda zelo nevarna, Paumgarten mi je nedavno pravil, kako se je grof Tatenbah bahal, da bo mesto Maribor v kratkeia kup pepela, ter mu je ponudil poveljništvo grada Statenberg. V svoji domišljavosti mu je pokazal pismo, v katerom je stalo pisano: Dragi brat, sporočim ti, da so Bošnjaki že pripravljeni prodiratL«