IB! OLDEST AND MOST POPULAR •LOVBNIA* NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. Slovenec EEVI SLOVENSKI &tST Vj AMERIKI _ * Za PN ki — Ml pravic« hi mak« — odi boj« do nu|i) exailED SLOV, KATOL, DE LAV3TVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO ORU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — B. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAU __. IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO, najstarbjIi IN NAJBOU PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST' V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STE V .(No. 238.) CHICAGO, ILL., TOREK, 13. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 13, 1927. LASTNIKI PREMOGOVNIKOV PROTI VLADNEMU VMEŠAVANJU ZA REŠITEV SPORA S PREMOGARJI. — VELIKO POMANJKANJE MED PREMOGARSKIMI DRUŽINAMI, KI SO BILE VRŽENE NA CESTO S KOMPANIJSKIH HIŠ. LETNIK XXXVI, Pittsburgh, Pa. — Večkrat smo že na tem mestu povdarja-II, da premogarskim magna-tom ni na tem, da bi se s premogarji, ki so člani premogar-ske organizacije sporazumeli., temveč, jim je le na tem, da bij unijo štrli. Ta trditev se potrjuje tudi s tem, ker operatorji odklanjajo pomoč vlade za rešitev krize. VOJNA NEVARNOST MED POLJSKO IN LITVO ODSTRANJENA. Delavski tajnik Davis je sklical konferenco za danes, torek 13. decembra. Povabil je v Washington voditelje premo-garske unije in zastopnike o-peratorjev. Davis ima namen posredovati in privesti do mirne sprave na polju mehkega premoga do božičnih praznikov. kar bi prineslo veliko veselja med premogarske družino. Toda, računal je brez krčmarja, namreč, ni računal na trdovratnost in premogarskih baronov. Dovolj,! da oni žive v razkošju, kaj jim mar ubaga para, katero i Liga narodov rešila sporno točko med Poljsko in Litvo, tako da ni več nobene nevarnosti ,da bi se spoprijeli. Ženeva, Švica. — Poljska in Litva sta zagrebli bojno sekiro in je začasno vojna nevarnost med obema državama odstranjena. V soboto par minut pred polnočjo ie svet lige narodov sprejel mirovno resolucijo, ka-! ter o sta predložila poljski dik-! tator Pilsudski in litvinski mlin istrski predsednik Augusti-j nas Waldemaras. Tukaj imamo zopet dokaz, trdosrčnost Icla -]e trditev, da vojne morajo 1 biti kakor so vedno bile, napačen. Dva moža sta pri mizi končala spor, ni bilo prelite pomoč za rešitev krize. Iz Jugoslavije* TUDI V SKADRU SO BILE D EMONSTRACIJE POVODOM JUGOSLOVANSKE PRI J ATELJSKE POGODBE S FRANCIJO. — SEVERN A ALBANIJA NAKLONJENA JUGOSLAVIJI.—DRUGE ZA- NIMIVE VESTI. AMERICAN RANJEN V ROMUNIJI. so pognali iz kompanijskih his, da sedaj prezebajo v barakah, postavljenih za silo. Dve največji kompaniji — The Pittsburgh Coal kompani- kaplje krvi — če bi bilo prišlo do vojne, bi bil spor šele končan, ko bi bila. zemlja napoje-na človeške krvi. Podlaga za spravo med Polj- ja in Pittsburgh Terminal Coal j sko in Lit,vo Je dosegla v tre-j korporacija, sta dali razumeti, j ""tku- Bil° je na tajni seji li-da ne pošljete na Davisovo finega sveta. Takoj ko se je konferenco nobenega zastopni- otvorila seja, se je maršal Pil-ka. Poročilo pravi, da bodo ne- sudski sklonil čez mizo proti katere kompanije poslale svoje zastopnike na konferenco, pa le vsled tega, da se ne za-mirijo vladi, na sodelovanje za sporazum, ne mislijo. Tajnik Davis se je o zadevi posvetoval s predsednikom ministrskemu preds. Walde-marasu rekoč: "Kaj hočeš — mir ali vojno?" Po dolgem molku odgovori Waldemaras: "Mir, tako upam." Člani ligi-r.ega sveta *o bili veseli, da se je tako naglo končalo in nlo- Coolidgeom in linijskimi vodi-!pkali iziavi Waldemarasa, ker telji. Pričakovati je, da bo,se Je izrekel za mir. Tako je vladi skozi akcijo kongresa rešila premogarje in prisilila o-peratorje, da bodo sklenili s premogarji pogodbo. Prisiljene arbitraže se branita obe | stranki. Je še vedno tista stara ! za | bil poljski-litavski spor končan v par minutah, ko je bila vojna takorekoč neizogibna. -o- DRUŽINSKA TRAGEDIJA. Pasadena, Cal. — Francis pesem — operatorji nočejo po- j E. Stevens, star 50 let, pod-trHit; ct.ro f« - '1q predsednik pri Pasadena First Trust and Savings banki, je ustrelil do smrti svoja dva sina, v starosti 13 oziroma 20 let, nakar je tudi sebi pognal kroglo v glavo. Zapušča ženo in 161etno hčerko. Mrs. Stevens je izpovedala, da sodi, da je njenega soproga. privedlo do tega to, ker se je ( starejši sin nahajal v norišnici, in ni bilo upanja za njega, da bi okreval. trditi stare lestvice, to je, da bi plačali po jacksonvillski pogodbi, premogarji pa se ne vrnejo na delo za manj plače, kakor je bila stara mezdna lestvica. "Mi bomo uljudno odklonili povabilo tajnika Davisa", tako je rekel C. E. Lesher, podpredsednik Pittsburgh Coal kompanije. "Ni nobenega pomena, da bi razpravljali o delavskih zadevah z vladnimi uradniki in zastopniki premo-garjev. Mi dajemo sedaj 3elo 9000 premogarjem stalno. Dali smo jim besedo, da jim bo možno v naših jamah delati prosto vsake kontrole od unije, in ti delavci sedaj spravijo na dan več premoga, kakor ga potrebujemo za naš trg." Med drugim se je Lesher tudi pohvalil, da s plačo, s kakršno ti ljudje delajo, kompanija lahko dela dobre kupčije, s tem je hotel reči — mastne dobičke. Torej vidite, to je delo skebov. Baronom gara ob pičli plači, da se potem z njega norčujejo. Skebi pomagajo premoga rski m baronom doseči njih cilj — uničiti premogarsko organizacijo. Ob Allegheny, tam se vidi taborišče mučenikov. Tam pre- FRANCIJA NE ZAUPA ITALIJI. Pariz, Francija. — Parlamentarna vojna komisija je obravnavala dodatke k proračunu za leto 1927. Kakor poročajo, je bila v naknadne kredite vtihotapljena določba, po kateri naj se omogoči izvršitev velikih utrjevalnih del ob nemški in italijanski meji. -o- Širite a mer. slovknca» Romunski dijaki so se spravili nad ogrske Zide; veliko mrtvih in ranjenih, materijalna škoda $2,000,000. —o— Dunaj, Avstrija. — V Velikem Varaždinu so romunski dijaki pri izgredih proti ogrskim Židom, ranili tudi Američana, kapetana Gottfrieda Keller-ja. Pri izgredih je prišlo več oseb ob življenje in precejšnjo število je ranjenih. Materijalna škoda znaša na $2,-000,000. Dijaki so neusmiljeno pretepali Žide, nekaterim so tudi porezali brade. V Velikem Varaždinu ima neka angleška kompanija svoje tekstilne tovarne. Na glavnem poslopju so razobesili angleško zastavo, mislili so, da jo bodo dijaki respektirali, a so se motili. Dijaki so vdrli v tovarno, sneli zastavo in jo raztrgali, nakar so tudi veliko množino blaga v skladišču uničili, kar ga niso mogli odvleči seboj. Romunska policija je a-retirala okrog 50 Židov, katere so dijaki obdolžili, da so jih izzivali. Aretiranci se bodo morali zagovarjati pri vojaškem sodišču. V Kronstadtu so dijaki napadali Nemce in Ogre. Tudi iz Temešvara poročajo o izgredih. V Klausenburgu so iz-izgredniki napravili okrog $600,000 materijalne škode. Poročilo tudi pravi, da so dijaki, moški in ženske, napadli neki katoliški samostan, kjer so pokradli par tisoč komadov sveč. Okrog 200 dijakov je aretiranih. Oblasti so zagrozile, da bodo voditelje izgrednikov občutno kaznovale. KRIŽEM SVETA. PROHIBICIJONISTI PROTI SMITHU. stanovanje pristaša Al Smi tha, iskali so mokroto, kate re pa niso našli. — Washington, D. C. — Predsednik Coolidge je predložil kongresu program za odstranitev nevarnosti poplav ob Mississippiju, v katerem določa izdatke v znesku $300,000,-000, za dobo 10 let.-Eksperti so* pa izračunali, da bi se potrebovalo bilijon dolarjev. Za večjo mornarico se Coolidgeu ne zdi škoda denarja, pri tako potrebni stvari pa štedi. — Chicago, 111. — Naše me-. u što je porabilo tekom lanskega ~ , , i . , si prohibicijsko postavo, leta ledu, premoga in drva ter Albanija sita italijanskega go-spodstva. Sklep francosko - jugoslov. prijateljske pogodbe je v Ska-dru povzročil velike demonstracije. Fašistične slavnosti v Tirani, Draču in Skadru niso potekle brez incidentov. V Skadru so albanski študenti demonstrirali proti italijanski nacionalni zastavi, ki je bila izobešena na poslopju albanske narodne banke, ter so jo skušali strgati. Po posredovanju italijanskega konzula so bili študentje aretirani in na-gnani v svoje šole. Pokrajine Prohibicijski agent je preiskali: severne Albanije, ki so prijaz- .1______Z ___Y 11« • . .... gasolina v znesku $96,000,000. Bankirji in veletrgovci v Chi-cagu so s tekočim letom zadovoljni, trdijo pa, da bo pfihod-nje leto zanje še boljše. — Eureka, Kans. — Ivan M. Hart je ubil svojo ženo, s katero sta bila poročena šele tri tedne. Pri zasliševanju je Charleston, W. Va. — Dovolj je prohibicijonistom, da reče kdo, da je za Al Smitha, katerega bodo demokrati postavili za predsedniškega kandidata, pa je že na sumu, da kr- Pred tremi tedni je Charles W. O- ne Jugoslaviji, se po tej pogodbi nadejajo izpremembe albanske politike. Že sedaj zahtevajo utesnitev italijanskega vpliva in izključitev Credito Italiano v albanski narodni banki. Dalje zahtevajo odpoklic italijanskih častnikov iz Albanije in izpraznitev otoka Sazena. Med tem se je tudi že preosnoval albanski kabinet. Finančni minister Ali Zoto, mi- benk. Istočasno obhaja jubilant 5'01etnico svojega težkega rudarskega dela. Bil je izvrsten in zanesljiv delavec in šele letos upokojen. -o- Umrl je •po kratki bolezni kaplan iz Stare cerkve pri Kočevju gosp. Herman Mihael. Bil je rojen 1. 11900 na Češkem v Nicksdorfu in bil posvečen v mašnika 11. novembra 1923 v Ljubljani. -o- Zlata poroka. V cerkvi sv. Pankracija na Gradu v župniji Stari trg pri Slovenjgradcu sta obhajala zlato poroko Franc Poplaz p.d. Apšner, in njegova žena Lucija roj. Golob. Apšnerjeva hiša je občespoštovana. senton, član westvirginskega [nister za javna dela Musa Ju- narodnega demokratskega ko miteja izjavil, da je moker in bo podpiral Al Smitha za predsednika. To je dalo povod su-haškim agentom, da so vdrli v poslopje Osentona, ki je v Ka-Inawha Falls in vse prebrnili ;7nAvojQl , __. - ter iskali preoovedano pijačo, izpovedal, da ga je zena pro-h , ... „ . \ . ______, ; .. katere pa njihovo žalost niso sila naj jo usmrti, ker se boji materinstva. Hart je izpovedal, da mu je žena pokazala mesto na vratu, kjer naj z nožem prereže. Ko je bila žena mrtva, se je tudi sam z nožem ranil na vratu, našli so ležečega na tleh onemoglega vsled izgube krvi. biva v barakah, zbitih skupaj za silo, 123 premogarskih družin. To so družine mož, ki niso zapustili bojne črte, temveč vztrajajo v boju, dasi žive v pomanjkanju in mrazu. Tudi tega so krivi le stavkokazi. 56 LOVCEV USMRTENIH V PENNSYLVANIJI. Harrisburg, Pa. — Od 1. novembra do 2. decembra t. 1., je na loviščih v državi Pennsylva-niji prišlo ob življenje 56 lovcev in 212 je bilo ranjenih. Največ nesreč se" zgodi, ker hodijo na lov osebe, ki o lovu ničesar ne razumejo in ne znajo pravilno ravnati s puško. -o--- — Hagerstown, Md. — Reginald E. Walters, prohibici-jonist, je bil spoznan krivim umora Hunter R. Stotlerja, suhaškega načelnika v zapad-nem Maryland, zakar se bo pokoril v jedi'vse svoje življenje. -. > ii VELIK POŽAR - ŠKODA NAD $500,000. Chicago, 111. — V soboto ob 2. uri zjutraj je nastal ogenj na skladišču lesa, last Hines kompanije, ki je največja trgovina z lesom na svetu. Gorelo je na prostoru, ki je obsegal pol milje po dolžini od Robey 'ceste do reke. Tretjino vsph' gasilcev, kar jih je v mestu so gasili, ob peti uri zjutraj so šele dobili ogenj pod kontrolo. Gorelo je še ves dan v soboto in dalje do nedelje popoldan. Škoda je cenjena nad pol milijona dolarjev, ki pa je seveda krita z zavarovalnino. Tako velicega požara mesto že dolgo ni videlo. Odsev se je videl več milj daleč in ogorke je nosilo več blokov daleč proč, da je bila nevarnost tudi za druga poslopja. Plameni so uničili 400.000 čevljev lesa in barako, ki je služila za skladišče. Dva tovorna voza, ki sta stala na progi sta tudi -zgorela. Kako je ogenj nastal ni znano. Istočasno je gorelo na več krajih v mestu. Gorela je tudi neka tovarna na North Crawford Ave.f škoda je cenjena na $100,000. našli. Ko so nenovabljeni gosti prišli v hišo, ni bilo gospodarja doma in so s silo vdrli notri. Služabniki se jim niso upali upirati. V petek se je Osenton vrnil na svoj dom, takoj je pričel iskati zadoščenja. Državni prohibicijski komisar Ross Wells je potrdil, da so agenti preiskali njegovo hišo, rekel pa je, da so zato imeli postavno dovoljenje. Služabniki Osentona trdijo. da agenti niso imeli pismenega dovoljenja, ali vsaj pokazali ga niso. Postava je taka, da dobijo agenti dovoljenje za preiskavo hiše le tedaj, če so sigurni, da se nahaja pijača v hiši, katero nameravajo preiskati. V tem slučaju niso imeli nobenega dokaza, le ker je Osenton rekel, da je za Smitha, je bil že potrjen sum-, da ima v svoji hiši vse polno prepovedane pijače. -o- v — Buffalo, N. Y. — Tudi v zapadnem delu države New York je divjal vihar. Več ribiških čolnov se je potopilo in dve osebi sta prišla ob življenje. ka in pravosodni minister Poga so morali odstopiti. Finančni minister je postal Starova, ki; je znan kot eden najhujših na-' sprotnikov italofilske finančne 1 politike. S to preosnovo kabineta ni bil zadovoljen italijanski poslanik Sola, vendar Ahmed beg Zogu ni mogel najti druge rešitve krize. Imenova-t nje Starova napravlja vtis, da si albanska vlada po sklepu francosko - Jugoslovanske pogodbe utira novo pot* posebno ker je Starova že začel ostro kampanjo proti narodni banki. Radi te kampanje je prišlo že do ostre interpelacije v narodni skupščini. -o- Zadnja pot dr. Vošnjaka. V četrtek, 17. nov. ob 17. uri je bila pripeljana v Št. IIj pri Velenju krsta z zemeljskimi ostanki rajnega Mihaela Vošnjaka, bivšega dr, in dež. poslanca. Krsto so pokrivali mnogi venci; med drugimi je bil venec celjske Zadružne zveze, Celjske posojilnice, Južnošta-jerske hranilnice; iz Javorja je bil venec kluba Primork. Pogreba se je udeležilo najožje sorodstvo, dva zastopnika Dijaške kuhinje v Celju gg. profesorja Kardinar in Kožuh ter nekaj domačinov. Truplo je blagoslovil domači g. župnik, ki je v svojem nagovoru poudarjal velike zasluge pokojnega za slovensko domovino na gospodarskem • in političnem polju. Nato je bil« krsta spuščena v rodbinski grob na južni strani župnijske cerkve. — Tako je rajni po 7 letih našel — Chicago, 111. — Prohibicijski agenti so prišli v poslopje na 3328 So. Michigan Ave., kjer so zaplenili 200 galon vi- svo7 počitek" v^slovenski zem-na in aretirali dve osebi, cijih ^ in sicer y tihem in mirnem je bila pijača. gt Ilju> daleč proč od svetov_ — Honolulu. — Poročnik nega šuma. Robert Worthington, vojaški - -o-r avijatik, je bil pri letalski ne- Redek jubilej. , sreči nad Wheeler poljem v V nedeljo, dne 20. novembra Pearl Harborju ubit. sta praznovala v romantični -o—<— Šaleški dolinici 401etnico svoje ŠIRITE AMER. SLOVENCA. 'poroke Franc in Marija Štr- Umrla je v Berchtesgadenu na Bavarskem Konstanza Wurzbach-Tannenberg, hči pesnika, pisatelja in biografa dr. Konstantina vit. pi. Wurzbacha, ki sc it-rodil dne 11. aprila 1818 v Ljubljani kot sin odvetnika 0 2,500 5,000 10.000 100 Lir ............................s 610 200 Ur ............................$11.90 500 Lir .........................$28.75 1000 Lir ............................$56.50 Pri večjih svotah poseben popnit Poitnina {e v teh cenah it mh%- Zaradi metalno*ti cen je nemogoč« vnaprej ceaa določevati. Merodajaa 00 cena dnuva, ko denar aprejiuamo. Nakazila sa isvrfcojeja po ooM al *IZtoI?UJEMO TUDI DENARNE FOflLJATVB IZ STAREGA KKA JA V AMERIKO. in poiDjlce naslovit« na: ZAKRAJSEK & CESARK, sr« NEW TORE, ft«, fitrofi Ž I^SFF* AMERIKAN =s AMERIKANgJSI gLOVENEC kfth« Firrt and the Oldest ^NSKISIQVENEC Torek, 13. decembra 1927. Izdaja ia tlaka: 9PINQST PUBLISHING CO* Naalor ttredoiitTa in uprave: Ifitt W. B2nd SLf ChkAKi HI (Tdcfoa; CANAL 009«. WJj Ea l*t9 kW. if ChiSipiMM« gSTam* hctlflS K nUn Newspaper m Established 1B9JL Issued dally, exceot Sunday, lCoo* day and the day after holiday* Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of imblication office: 1848 W. 22nd St, Chicago, lUr Phone: CANAL 0098, Subscriptions: For one year >5.00 For half a year.___:-2.50 vladta je padla. Kakorkoli se bo že razvijal položaj, dejstvo ostane, da v Belgiji vladajo v vsakemu oziru normalne razmere, da bo boj svetovnih naziranj odslej ostrejši kot do sedaj, ko se je moglo še apelirati na "union sacre". Če pa še poudarimo, da je Belgija zvezana s tajno vojaško pogodbo s Francijo, da imate obe državi gotove skupne obveznosti glede vojaške s\užbe, potem je jasno, da je socijalistični predlog enak umoru v Sarajevu, tedaj povod, nikakor pa ne vzrok nastale krize. Dolgosti življenja nove vlade seveda ni mogoče prerokovati. Tsr*.—'—jl - * ?■!• pa je posebno druge bjatfti! Zapomnite* si, da k^or d$yge blati, sam v blatu obtiči! Opazovalec. -o- ZA LOKALNO ZVEZO DRAMATIČNIH DRUŠTEV. Chicago, Canada and $aroMij For one year--—-■-......... 4.01 For half a year-----3.00 POZOR:—Številka pole« Vašega naslova aa listu fl, do' kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točko, ker a tem veliko pomagate listo. DOPISI važ&cga p^nym sa hitro ohfevo morajo biti dopoaiani na ured-rfllin tmJ daa ha pol pr*d dnarom, ko islda list.*—Za zadnjo številko ▼ tednu Is čas do četi tka dopoldne—Na dopisa bre* podpisa se na ozira^—Rokopisov Entered as second daas m%tter Novepiber SO, 1925, at the post office at ffefcago, Illinois, under the Act of March 3, 18?9.____ Beseda k belgijski krizi. V Belgiji je vladala te dni zopet vladna kriza. Da bodo naši čitatelji borbeno plat belgijske politike bolje poznali, bo prav, da uvodoma navedemo kratek zgodovinski pregled belgijske politike, da bo l>pigijska politična kriza tembolj umljiva. V preteklem stoletju sta se borili za oblast dve stranki: katoliška in liberalna. Od 1. 1830. do 1847. je z redkimi presledki vladala unija katolikov in liberalcev. 1840 imamo prvi liberalni kabinet Lebeau Ragiera, ne da bi se bila unija čisto »««'" '""'»""T1 '." razbila. 1816 sledi kat. kabinet de Theuxa. Naslednje leto zap.sal bom kar m,si,m, da je Molčal sem, ker nisem bil BESEDA NEKATERIM DO-PISNIKOM IZ COLLIN- WOODA. Cleveland-Collinwood, O. V spominu mi je še prav dobro in gotovo tudi čitateljem Amer. Slovenca, kako nesramno se je pisalo v brezverskih listih. Nečastno o naselbini in o osebah. Bodimo pa stvarni. U-redniki rdečih listov, če bi bili kaki gentlemani, bi znali že soditi, kaj je za list in kaj ni. Tako pa gre vse po eni žnori. Seveda so v glavni meri odgovorni dopisniki in prispevkarji sami. Biti hočem nepristranski in notna pravila, enotna sredstva, svojo knjižnico (draipatsko, seveda) in eventualno tudi svoje kostume. Glavni namen bi bil gostovanje po sosednih odrih in j zbližanje naselbin potom odra. > Koliko manj dela bi imela lokalna društva, če bi gostovali drug drugemu na odru. Eno igro bi lahko podali na petih odrih. Mesto da bi se učili no- Chicago, III. Milwaukee je začel, Sheboygan je povedal svoje, Chi-caga je povedala svoje, Wau- kegan bo izrazil svoje mnenje . , ~ , , j__, , __- „olri» \ve igre, ki je časih zdruzena s se ta teden, kakor so mi rekli,1 , . . . „ . , . , . , A takimi težavami, bi prisil z drugih m od nikoder. . . ' , „. ' , , Lepa misel je, združiti vsa\druBe naselbme gostpvat k dramatična društva v eno nam-Tako bi spoznavali drug 1817 pade vlada zopet liberalizmu v roke in njegova era traja do leta 1870., s sodelovanjem katolikov v letih 1855 do 1857. Završi boj za šolo. Katoliška stranka se je dobro organizirala v letu 186:1. Dobro organiziranim se je posrečilo že I. 1870. dobiti zopet vlado v roke, ki so jo imeli prav do leta 1878. Zakon 1. 1870. je odpravil katoliške pravice v šolah in je bila uvedena nevtralna šola. Boj se poostri. Katoliška duhovščina poseže vanj z vso energijo. Zgradili so ogromno število svobodnih katoliških šol, obenem pa pridobili na političnem polju tako, da so zopet imeli vlado med leti 1884—1914. L. 1892-93. je bil vpeljan nov volivni red, radi katerega so že 1. 1891. prišli v parlament soeijalisti, ki so se organizirali v letih 1881—1885 z voditelji Vandervelde, Auscele, Deshee. Istočasno so na socialnem polju delovali katoliki. Leta 1895. so ustanovili kršč. soc. skupino v okrilju stranke pod vodstvom Rutterja. Radikalnejša skupina se je kmalu odcepila, a tudi kmalu izumrla. Leta 1900. je bil uveden proporc, 1. 1912 so liberalci in soeijalisti proti katolikom osnovali kartel, 1. 1914. pa je že izbruhnila vojna. Po vojni so se belgijski politiki znašli pred dvema problemoma oziroma dejstvi: Uvedla se je splošna in enaka volivna pravica in oglasil se je naeijonalizem Flamcev. Severni del l^elgije, obljuden od Flamcev, je germanofilski, revnejši in deloma demokratičnejši. To vprašanje je odmevalo tudi v katoliških vrstah. Pojavila se je južna valonska konservativna in Trankofilska ter severna demokratičnejša flamofilska struja. To vrenje še do danes ni izkristalizirano. Isti problem najdemo v liberalni in socijalistični stranki, s to razliko, da se imajo soeijalisti svoji moči zahvaliti bolj va-jonskemu delavstvu, dočim je Flamska katoliška. Če pa pre- prav na jasnem iz razloga, ker so nekateri dolžili tega, drugi zopet drugega. Vedel pa v resnici ni nikdo, kdo je koval dotič-ne dopise in prispevke za pokojni žarkomet. Prišlo pa je tako daleč, da se je nekaterim grozilo in celo dejansko napadi lo. Izvedel pa sem poslej od zanesljive osebe podatke in go-tovo resnico, nikogar pa ne bom zagovarjal, ali vidim pa, da je nepravično, ako se napada in obrekuje ljudi, kateri dejansko niso krivi, kar se jih dolži. Živimo v dvajsetem stoletju in najdemo še ljudi, ki v svoji domišljiji smatrajo sebe za nekaj vzvišenega in si domišlja jo, da so oni edini, ki smejo pisati, kar si sami zmislijo. \ svoji neobzirnosti pa gredo ta ko daleč, da sami sebi verujejo, da imajo že postaven patent v tej stroki. Vse druge pa smatrajo nezmožnim in tako neumnim, da mislijo, da jih lahko za nos vlečejo. Ali vsaka stvar gre samo tako daleč, menite "napredne" pečate kot: "Spokornica", "Collin-woodski Štrigelj', "Il^eča paprika" in druge take lepe cvetke iz vrtov naših "modrih", Ip so mislili, da so imeli patent za smešenje drugih. Kako se je s tem pisanjem sramotilo posameznike in naselbino, je gotovo znano vsem. Ali značilno pa je, da se je v tem pisanju polagalo največ važnosti na katoličane, prizaneslo se tuintam seveda ni tudi "naprednja-kom". Padalo je po desni in levi strani. Zato je namen tega dopisa ta, da se razkrinka te "napredne" pisatelje, v koliko namreč so v resnici napredni in kako se skrivajo za drugimi, kateri postanejo njihove žrtve. Tu je vsa hfimba "naprednja-štva"! Ti ljudje so obžalovanja vredni neznačajneži, prepričanja v splošnem nimajo nobenega, njihov namen in prepričanje obstoji v tem, da blatijo druge, povzročajo prepir v društvih, med strankami, in kadar dosežejo to, se na hinavski način odstranijo in mencajo roke, hodijo ponosno, češ, sedaj smo jih pa, pljunimo v roke, da nahujskamo tiste, ki smo jih prvo sami oblatili, da napravimo prepir tudi med njimi. Te vrste tipi so pa zglo strahopetni. Trkajo se na prsa in pravijo, da so odkritosrčni. Oglejte si jih pa prav dobro od blizu in takoj bote sprevideli, da #imate pred seboj zelo nevarne hujskače. Pri prvi besedi spoznate njihov šviga-šva-garski značaj. Ako govore z naprednjaki, tedaj udrihajo krepko Zvezo, l$i bi imela nalogo pospeševati slovensko dramatično življenje in dati našemu odru v Ameriki nov pogon. S preokretom na odru bi se morda tudi naša srca bolj ogrela za jezik in domovino naših očetov. . . Toda doslej je bil^ samo še misel, ideja in dolga je še morda pot do njene izpolnitve. Morda tako dolga, da prej ne bo nobenega Slovenca več v Ameriki, kakor pa bo prišlo do splošne Zveze dramatičnih društev. Zakaj koncem koncev je ta misel neizpeljiva. Lahko ustanavljajo splošne zavarovavne Jednote, ki so razširjene po vsej Ameriki, od juga do severa, od zapada do vzhoda, ker je ves narod zainteresiran v delo denar in dobiček te Jednote, umetnost pa ima bore malo svojih že v domovini, kaj šele, da bi jo v tujini posebno povzdigovali naši ljudje. In v ameriški tujini, ki sploh nobenega smisla nima za kulturno delo umetnosti! U-metnost ni bila nikoli molzna krava in ne bo. Kar pa ni produktivno, to v Ameriki ne ve Ija. Dramatiko gojiti kot ^lepo u-metnost ni mogoče. Dramatika po naših odrih služi le zabavi, še vzgoji ne služi, zakaj naši ljudje se v najbolj resnih trenutkih te ali one vzgojne igre na ves glas, krohota j o. To je jasno znamenje, da ljudstvo ne mara vzgoje na odru. Ustanavljati pa splošno Zvezo, ki bo služile zgolj zabavi, ali ima to pomen ? Za tako Zvezo bi bilo treba denarja, denarja in zopet denarja. Kje ga boš dobil v Ameriki za oder in oder-sko umetnost pri tolikih potre-;ovore p^ s t^h jn uboštvu našega naroda, naprednja- Splošna Zveza torei ne bo ime- po katoličanih, če govore pa katoličani, pa po naprednja- Splošna Zveza torej kih. Čitatelji naj se spomnijo j ja nobenega temelja. Ne bo i- na vsebino pisanja; čitalo se i.temo na povojno krizo, je brez dvoma prvi povod v tem, ker^pa nič dalj. Končno so se mo- je: "da je ta pognal celo hišo prenehal prejšnji v bistvu dvostrankarski sistem. Nekaj .je številk: leta 1919. so dobili katoliki 73, liberalci 34, soeijalisti pa že 70 mandatov. Isto razmerje je ostalo v bistvu tudi pri volitvah leta 1921. Katoliki so si priborili 80, liberalci 33, soeijalisti B8 mandatov. Poudariti je, da so vse tri skupine izrazite, da je liberalec tip framasona, četudi je želo sovraštva napram katolikom po vojni skril, in da so soeijalisti enako intra-sigentni. Kombinacija med tremi svetovnimi nazori je izredno težka. Da je pa bilo po vojni opaziti razmeroma trajne vlade, bodisi katolikov ali tudi socijalistov, se je nedvomno zahvaliti zunanjepolitičnemu položaju Belgije in njeni restavracijski nalogi po vojni. Belgijec-nacijonalist je vsak. Zadnja vl^da je prišla na krmilo 20. maja lanskega leta. Njena glavna naloga je bila fin. sanacija dežele. V kabinetu so bili štirje katoliki, štirje soeijalisti in 2 liberalca. Demisija vlade je bila že davno pripravljena, zanjo so delovali soeijalisti. Vandervelde je pred kakim mesecem kot aktivni član vlade, da ukroti radikalne nasprotnike v lastni stranki, napo- na slava v listih veda! radikalno uveljavljanje socijalizma v praksi. Zadnji Dobro mi je v spominu boj predlog na 6 mesečno vojaško službo je samo ene vijoline glas collinwoodske naselbine, dopi- _ ______ _______ izsrede tega orkestra. Predlogu se je uprl generalni štab,;si in prispevki, ki so nosili zna- o jaicu in kotličkih. Ali bilo rali le spametovati, morda sami ali pa pritisku njihovih višjih inštanc. Zato so dopisi izostali. Nobena stvar ne ostane tako skrita, da bi ne prišla na svetlo. čez sedem let pride vse na dan, ali o tej zadevi pa ni bilo čakati tako dolgo. Kajti vrč, s katerim so hodili po vodo,* se jim je le prehitro razbil. Taka usoda je torej zadela Mrs. na kornerju 162 in Midland Ave. in Brick Yard Boulevard. Ta gospa je hodila z vrčem po vodo toliko časa, da se ji je sesul v kose in s tem je zatonela nje- po grlu . . . radi jakca iz rozin, da so tega ali onega zasačili možje pravice 18. postave, pri tem ali onem zaplenili kotliček. Stavkokazi so skakali čez ograjo, ženice so hodile pijane po veselicah, špiritisti so uganjali vsake vrste neumnosti, komunisti so izdajali svoje sovrstnike po sodnijah", itd. Tako so pisali in še več. To naj zadostuje. Tako "izobraženo" pisanje je prinašal dan za dnem njihov 'napredni" list iz Chicage. mela denarja. Kje si pa še videl stavbo brez temelja ? drugega vedno bolj. In bolj bi se potrudili, da bi lepo in točno igrali. Ti le so moji nasveti: Vsa dramatična društva tako v Chikagi, Jolietu, Wauke-ganu, So. Chikagi, Milwaukee, kakor tudi v Sheboyganu in La Salle naj takoj skličejo izredne seje in pošljejo svoje zastopnike na sestanek, ki bi bil morda v Chikagi. Na tem sestanku se podrobno dogovore o poslovanju te lokalne Zveze in izvolijo tuc^i že prednji odbor, ki prevzame organizacijo nove Zveze. Ta odbor bi bil samo začasen. Preskrbel bi kratek program nove Zveze, program skupnega dela in pravilnik. Ta pravilnik neso potem svojim društvom v pretres. Več glav, več ve. Ko bodo pravilnik društva odobrila, se se-stanejo še enkrat. Ali pa društva kar potrde začasen odbor Izvoljen odbor bi moral na vsak način vsaj tri leta pošlo vati. Odbor bi sestojal iz predsednika. predsednikovega zastopnika, tajnika in tajnikove-ga zastopnika, blagajnika, ki ima na svoji strani blagajnike lokalnih društev kot centralne revizorje. V začasnem odboru naj bi bili odborniki lokalnih društev. Poleg tega je še vsak predsednik lokalnih društev član Osrednjega Odbora, — če je predsednik član odb ra, zavzame njegovo mesto njegov zastopnik. To bi bil prvi korak k ustvaritvi Zveze. Seveda bi imel začasni odbor potem obširno delo. Ustanovitev osrednje knjižnice. Ustanovitev blagajne, dogovore z raznimi društvi po naselbinah. Kot ustanovnino naj bi vsako društvo poslalo gotovo svoto na osrednjega blagajnika. Z ustanovitvijo Zveze seveda ne zgube lokalna društva svoje samostojnosti, toda brez Šele po 4*dU tednih po debati je Zajček zopet priskak-Ijal iz grmička na plan. G. iTurk ga je vsekakor bolj zdelal, kakor smo to prvotno, mislili. V svoji duševni zmedenosti, v kateri se Zajček sicer vedno nahaja, j,e to-le strahovito modro: "Vsakdo naj se vpraša: ]£do so ljudje, ki odrešujejo? . . . Ali zaslužijo, da jim Vdo poštenih članov zaupa? Če kdo misli, da zaslužijo, naj se vpraša: S čim . . ." — Mi odgovarjamo kar se nas tiče, da lahko z vsem in vsakdo bo lahko brez skrbi spal. Priporočljivo nad vse pa je za vsakega našega človeka, da se vpraša: S čem naj zaupam fi-gamoštvu naših lawndalskih socialistov? To bi pač koristilo vsakomur. Ko bi se bili tako vprašali tisti, ki so dajali Liberty bonde za milijonski fond, bi bil marsikdo danes za kak petdesetak na dobičku. AH ne? ! Kar se mene tiče, takim ljudem, ki so narod tako grdo ocipanili z milijonskim fondom, bi ne zaupal niti počenega ficka. Takih medalij, kakor ste si jih zaslužili pri milijonskem fondu lawndalski socialisti, hvala Bogu, mi nimamo! Lepi misli o splošni Zvezi vednosti centralnega odbora ne dramatičnih društev lahko kar mirno rečemo: Z Bogom. — Ne da bi še govorili o drugih tehtnih razlogih, ki onemogo-čujejo trajni obstanek take Zveze. sme nobeno društvo gostovati na tujem odru. Ker so odri po veČini last Cerkve, nvoramo prositi vsakega župnika za privoljenje. To ni noben udarec samostojnosti klubov, pač Rev. K. Z&krajiek, O.F.M.: MOJI SPOMINI. Gotovo je, da je ta slučaj anarhizmu pomagal do velikega napredka in moči. Če bodo še padale bombe, če bodo še frčale revolverske krogle, če se bo.do še brusili štileti, če bo še tekla kri nedolžnih žrtev pod rokami anarhistov, naj se nihče ne čudi. Svet je govoril jasno, da hoče to. Ni sicer tega rekel naravnost, razen anarhistov! Da pa je nasedel njih limanicam in ž njimi vred kričal, pa se ne da utajiti, naj je že odobraval ali obsojal in s tem priznal vsaj eno — njegovo važnost. ♦ * * Qtaskm sem t^di letošnji jesenski vele- sejem v Ljubljani. Veles:jem ni nič drugega kakor razstava. V Ameriki bi rekli temu "Fair". Tudi tam prirejajo tako "Faire' po okrožjih. Imamo tam "County Fairs", "State Fairs". Okrožja ali države hočejo pokazati svoje pridelke, privahiti trgovce, da kupujejo te stvari. Pred vsem pa imajo namen pospeševati proizvajo gotovih sti^)-jev, izdelkov, gojenje živinoreje, sadjere-je, čebelarstva itd. Zato se dajejo najboljšim strojem, najlepšim pridelkom, najlepši živini posebna odlikovanja. To vzbuja potem zanimanje za te stvari še pri drugih, ki potem tekmujejo, kdo bo dobil pri prihodnjem velesej-mu prvo nagrado. Skoraj ista stvar je bil ljubljanski sejem. Obiskal sem ga pa šele zadnji dan. Računal sem, da bo sklep najbolj živahen, še živahnejši kakor začetel;. Pa ni bul. Skoraj polovico razstavljenih stvari so imeli trgovci pospravljenih. 2al mi je, da nisem videl vsjpga, da h* mogel o Xew. potem sezna- zanjo. Chicago, "\Vaukegan, So. Chicago, Sheboygan, Joliet in Milwaukee, Salle, ti naj se j združijo y Ipk^l^o Zvezo. Me-Pisateljem, ki so pisali o ro-^sta na vzhodu pa se združijo zinovem jakcu in kotličkih, o [zopet me4 sejboj. butlegarjih pri k^toličaitfh, je . Nad vse lepa misel se mi zdi prav, če se sa.jni s to obrtjo u- (in vem, da se bodo ogreli zanjo kvarjajo. Sedaj se ne p|še več vsi. s Enoten program bi imeli, e-rr Toda misel o splošni Zvezi pa takt in dostojnost zahteva-je rodila drugo misel, ki pa ni ta, da župnik vsake cerkve ve neizpeljiva, če bi se zavzeli za delo in nehanje naše. Mislim, da je dolžnost predsednikov obvestiti o tem našem delu naše cerkvene predstojnike, in ga prositi dobrohotne naklonjenosti. Da se Zveza obv^rvije nepri-lik posebno v začetku, mo- ramo varovati vsakega na-sprotstva, tako med člani kakor s predstavniki drugih (Dalje na 3. strani.) rrrr >41— Poglavje o "plačevanju". — Trapasti Molek, ki je te dni bankrotiral s svojo duševno fi-garno, se bavi tudi z vprašanjem, kdo plačuje asesmente? Pravilni odgovor na to bi bil, da ravno isti, ki s svojimi žulji vzdržujejo take duševne trape, a la on sam in ostala figarska kompanija na Lawndale . . . + ;!; ;*; Norčevanje aH kaj? — Zajček pravi, da "kadar govori, da apelira na ljudi z razumom in ne na drhal ..." — All well and good! Zdaj šele vemo, na koga so apelirali tedaj, ko so zbirali milijonski fond. Tisti, ki so jim tedaj omehčali srce kar za Liberty bonde itd., so bili torej brez razuma in Zajč-kova krivda seveda ni, če ga niso imeli . . . Takole se norce brije iz članstva! Prav, dokler se mu dajo . . . IS[cv kandidat ** &SKJ. — Kdo pa? Očka Zafrknik. Pravijo, da se jim naša katoliška jednota tako dopade, da bodo baje pristopili v njo. Nad pol leta že pridno študirajo pravila KSKJ. tako, da jih bodo na pamet znali, ko bodo sprejeti. — Tako je prav, nauče se r^aj pravil^ KSKJ. pa krščanski katekizem, da b.o$o vsaj m^lo bo^j cerkev in yero poznali. Dalje naj očka skuša popraviti, kar je slabega povzro.eU s svojim per^spra, če se to popraviti da, pa se bodo ^hko še h... nasmejali, da so ga v ziyljgiyu pošteno za nos potegnili . . . /ŠIRITE AME& SLQV£B£A! niti rojake v Ameriki, katere bi gotovo to zanimalo. Mislil sem si vse notirati, katere župnije in občine so kako stvar razstavile in kako je ugajala. To bi marsikoga v A-meriki zanimalo, ko bi videl, kako in kaj v njegovem rojstnem kraju napredujejo. Bom pa drugič bolj priden. Najbolj me ^e zanimal oddelek za avtomobile. Spomnil sem se svoje ljubljene "Coiumbije" v Chicagi, katero tako pogrešam in po kateri se mi je posebno zatožilo, ko sem gledal te tukaj razstavljene. Ameriškega ni bilo razstavljenega nobeneg^. Niti Forda hilo. Tp se mi ni popadlo. £ili so pa razstavljeni nemški in francoski. Zyecine ynajo tulfaj odprte avtomobile, kakršjiih se vidi v AApaeriki sedaj le m§ld. Vendar, ker so cenejši, so tu splošno razširjeni. Ti} iih ne žene gasolin, kakor tam, avto, ki una radiator ne spredaj kot n^ši, temveč s^a ^ojem, prav tik pred V^ind-shie$pm'-\ Qovoril sem s par šofepji 9 n^šjh in tu- rrrrrr kajšnih k&rah, ki so že oboje imeli, pa so mi trdili, da. so ameriške neprimerne za tukajšnje kraje, da je preveč klancev, slaba pota itd. Vendar sem pa prepričan, da so prav tako primerne, kakor tukajšnje in morda še bolj. Ko bi jaz imel tu svojo Ooiumbijo, posebno k^dar jo je moj mojster Mr. Miller iz Ashland Garage imel v rokah, pa bi jim bil pokazal, da nimajo prav. S Fordom bi si pa še pa Triglav upal. Da se Ford tudi tukaj obnese, se vidi po tem, da jih je toliko. J^ed teucki, &itere sem videl, sem do-sedaj na^el sapao šele enega, da ni bil Foxd. Koliko je v Slayeniji že avtomobilov, nisem mogel poizvedeti- Največjo števiiko na licenci sem p„a videl "Sk 1§04", to \e "Slovenija 1604". To j* že lepo število za tukajšne razmer*- ^Zranimaii so me tudi razstavljeni pisalni t&Wih typewciterji, ^ so že pj^pej jeni. Tudi tu nisem $ašel uokettesa kanskega. Morcip s0 temu yzyok ameriške visoke cene. T^ko sem vid«l stroj, podoben našemu ^emingto^y, za 3Q(iiQ Din, torej nekako za $50.00.. V Ameriki bi stal najmanj $100.00. Zanimiv in največji je bil oddelek, kjer so ljubljanski cvetličarji razstayili cvetlice. Ni bilo nič posebnega, tv^di nič izrednih cvetlic ni bilo. videti. Vendar p^ so vrtnarji pokazali na jako nazoren ngčin, fcako se lahko okrasi jedilne mi?e, sob.e in vhode v hiše. V nekem oddelku je fcUo prav t§ko, kakor bi bil kje v Ameriki pred k^ko bogatejšo hišo. Oddelek za poljske stroje je bi i P.WPJ obsežen in je bilo precej teh strojev razstavljenih. Seveda so biii to i?del^i samo iz tujine, zvečine iz Nemčije. I^lati^nce m čistilnice so b.ije precej drugačne, kal^or sem jih pa videl p.o„ naših farmah- Tudi so precej m^nj|e, kar je razumljiv^, ke* so. tudi £0Ua ixij^a- Kmeftje §0 prav Tpfiefc, U. decembra 1927. 1 ■■■■ IIHiliftMIH SLOV1ME6 vifn iijjTS4ii^n7i»rTuTii " že Stran 3 12 m. mmm 4. advent. — Janez Krst- oznanja pokoro. Luk. 3. 18 Nedelja — Teotim. 19 Ponedeljek — Nemezij, muč. "Ste I 20 Torek — Kristijan, škof. 21 Sreda — Tomaž, op. 22 Četrtek — Zeno, muč. ' 23 J*etek *»w V^^ff^r1^^.', Sobota — Adam in Eva. Rev. Jj. C. Smoley: ČETRTA ADVENT^ {^D^y^. ; Ničesar si nisem sve%t, ^ ^ qpr^yi- čen; ta, ki me sodi, jj^i Q9sp,Qa kratkomalo zavreči, kakor je zavrgel apostol Tojrpaž pričevanje apostolov. Človeku je vepglar dap oc^ ^zvim, da spozna resnico. Sodite toraj sami sebe! Sv. Pavel se je pre^ušal, izp,rase val sam, predno je prišel do prepričanja, da mu vest ničesar ne očita. Za. to izpraševanje se poslužujte desetero božjih in petero cerkvenih zapovedi. Sodb.a ljudi naj v^m b.p le v n.alo pomoč. Glas vaše la,stne vesti glede božjih in cerkvenih zapovedi naj vam bo vodilo! Ne glejte v svojem sapipljubju samo na svoje vrline, ampak v prvi vrsti na svpje napake in te popravite; posebno storite to v tem adyentnem č^su pred Kristusovim prihodom na božični dan v sv. spovedi. Če bote očiščeni po sv. spovedi mogli reči s sv. Pavlom: "Ničesar si nisem svest", nikar se ne prevzemite, ne bodite na-puhnjeui! Spomnite se, kako se je sv. Pavel imenoval najmanjšega med apostoli, ki ni vreden, da bi bil imenovan apostol. Spomnite se, da niste še opravičeni, kajti, ki pas sodi, je Gospod. In ta Gospod, bo še marsikaj našel, česar mi nismo našli, ali nismo najti hoteli. Ravnajte se po be$edj,iz zgledu sv. Pavla, pa bp to najboljša priprava za Božič. Amen. D'Annunzijevi arditi vadni vlomilci. | muk in ji uresničila želje, da se preseli k Bogu v večnost. Nji (Nadaljevanj« z strani) 7 se b$la, ker je bila dobro pfc-družfe, pa naj bodo to društva, Opravljena. Ž^ od meseca julija, ali pa* Cerkev sama- Potem bp je redno vsaki teden* spreje-morala Žv^za skleniti, da naala sv. obhajilo. Malo pre$, članov nihče ne sme javno ob- ko jo je nezavest zavila v svo-javljati negativnih porazih je naročja, je bila zadnjič ob-kritik. S tem sem seveda tueti hajapa in dana v sv. olje, ta-jaz udarjen, ki to pišem, ker fco da, kp je prišel konec, je }e-sem se že dvakrat pregrešil s po, mirno zaspala v Gospodu, svojo negativno kritika. Toda | Veliko prijateljev, članpv vidim sedaj, da ni dobro kri-(društev, v katere je spadala, in tikovati v javnosti, ker nasprot- sorodnikov se je zbralo, da so niki komaj čakajo, kje bi za-|jo častno spremili k pogrebu, graifeiiil Ičako kost iz naših dvo- : V hudem mrazu in nevihti so ran in odrov. Kdor hoče po-'napravili lepo procesijo v cer-vedati svojo kritiko, naj pride kev, kjer je preč. g. J. Šolar na mesečno sejo dotičnega c^- 'daroval slovesno peto mašo za štva in naj tam vse igrav^e do njeno dušp. Pri sv. maši so po-belih kosti obere. — Seveda bi magali preč. gg. M. Štukel morala pa društva tudi skrbe-1 (dijakon), Leibold (sub^ija-ti, da bodo res odgovarjala kon) in C. Chisleavich (master svojemu namenu, da se ne bo- of ceremonies). $lo spakovali igravci in mučili,} TT . bodo res podajali svoje igre 1 Umr*a. zap"sca lf.rave? s1°' precizno in lepo. ; proga tri sme stir, hčere in 16 „„«, • v tr vnukov. Sinovi so: Peter, Jo- Evo v^m, ipojih misli. Vemo, "V- t"t_ " T*. , _ ^ j il ' j seph m John; hčere: Mrs.John • , ? 80 vsa sosedna bratska dru- -J , „ A' A R , M jevo diplomo štva pripravljena stopiti v Lo- J s' A-.Kraker, Mrs--_- . ... , L. Jenkins in Juha. ^alno Zvezo. Prosimo jih, da i Tr ... , .. * 1 Vsem ostalim sorodnikom m prijateljem naše srčno sožalje. Duša pokojne pa naj počiva v večnem miru! Virginčan. o IZ F«|MORJA. Prej "BalillaV — potem ^a. r ^rv^ naloga fašisto.vske štra^^ ip učjteljstva je sedaj na JP^^orskepa ta, da čim več slovenskih otrpk spravi v "Ba-iillo". V ta namen se te dpi z vso vnemo organizirajo v vseh občinah "občinski odbori Ba-lille\ ki imajo nalogo, da izsilijo od slovenskih staršev dovoljenja za vpis njihovih otrok v Balillo. -o- na- V Kastvu so aretirali dva vlomilca, lp so ju zasačili ravno y trenutku, ko sta poskušala vlomiti v cerkveno puščico. Sta to Alfred Schopfer iz Opatije, znan fašistovski razgrajač in izzivač, ki je v času okupacije hudo preganjal naše ljudi, ter Angelo Demartini iz Italije. Pri telesni preiskavi so ŠIRITE AtyER. S&QYEI^A! borca za italijansko Reko.. V nevarna subverzivna človeka diplomi je stavek, da se "po-; iz sloVenske Vrtojbe. deljuje Schopferju bronasta5 -o- medalja kot nepremagljivemu arditu in članu A. reške legije, ker se je boril za sveto italijansko stvar na Reki kot najzve-stejši med zvestimi. Izdano v Reki na krvavi Božič 1. 1920/* Res sijajna karijera nekdanjih, plačanih razbojnikov d'Anun-; zija! Oba vlomilca sta bila iz , s rocena okrožnemu sodišču v Si- i; beniku. £ POSESTVO NA PRODAJ v stari domovini na I^keku, pp domače Pekovo št. 59. Na pos^^tvu je hiša, hlev, vrt, tri njive, beipožet in občinski delež. Proda se p.r^v po nizki ceni. Kogar veseli kupit, naj piše na naslov: AGNES VENCEL, 1864 E. 29th Street, Lorain, Ohio Oklofutana in aretirari^ sta bila Peter Vuga in Forlu-; nat Kulot v neki gostilni v Go-j rici, kjer sta se nekaj prereka-' la z dvema vojakoma 9. alpin-skega polka. Vojaka sta zdivjala in oklofu.tala Vugo in Ku-lota ter ju odgnala v vojašni- o. Obtožena sta razžaljenja armade in čaka ju ostra obsodba.! Fašistično glasilo hvali juna-'| našli pri Schopferju d'Anunzi-j ška alpinca in vriska od ves?e- j , j.vi jn priZnanje kot'lja, da sta dobila zaušnice dva ? /UGODNA PRILIKA 1 Imam na prodaj grocerijsko trgovino z vso opremo in štirimi sobami ter kletjo. Rent je poceni. — Vzrok prodaje, ker nameravam odpotovati v stari kraj. Lepa pri-I lika sc nudi Slovencu, ker je tukaj v j>!;■ a slovenska naselbina. pojasnila se obrnite na lastnika ci jbno ali pismeno, na spodnji n z o v * JOHN ZORMAN, 554 Clinton Street, Milwaukee, Wis. se takoj odzovejo. In več prihodnje dni. I^^v. Aleksander Uran^r -O—- SMRTNA ^OSA NA ŽfL^Z-, NfM Virginia, Mii\n. Te dni smo tukaj v naši naselbini pokopali ugledno in spoštovano ženo in mati, Mrs. Peter Lackner. Pokojna je bila rojena v Črnomlju leta 1866. Tam se jo bodo gotovo boljše spominjali po dekliškem imenuMargareta Krall. V Ameriko je prišla leta 1888 in napravila svoj dom v Iron Mountain, Mich. Od tam se je preselila v Ely, Minn., in potem na Virginia 1. 1890, kjer je pričakala konec svojih dni. Po dolgem in trudapolnem življenju je dobra mati pričela bolehati. Štiri leta jo je mučila srčna bolezen in revmatizem. Zadnje poletje je popolnoma podlegla tej boiezni ip ni več vstala. Smrt jo je otela teh AFflER. sjx>ven£a* S 2205West 22nd Str., Chicago, III. ALI JIM ZAVIDATE ZDJtAVJE? Ako ste čmerni in znetnirljivi vsied neprebavc, zaprtja, slabega teka in pogostih glavobolov, ni čuda, da zavidate zdravim ljudem njihovo dobro razpoloženje. To je naravna posledica vaših želodčnih neredov. Da odpravite to stanje, poskusite Trincrjevo grenko vino, in neredi preidejo v kratkem času. '"Indiana Harbor, 27. okt. Trinerjevo grenko vino mi je povrnilo zdravje. S pozdravom hvaležnosti, Vag Jos. Paska." Pri vašem dru-gistu .ali pa pri Joseph Triner Co., Chicago, 111. (Adv.) Cigareta, ki vodica bilijone. Da ugotovimo veliko resnico na drug način* Camels ap tim% to k^kl hočejo. Nobeni* vrsta m more prino^^ % njimi* Če bi bUe vse cigarete tako dobre kot to ^ra^fenj^ ila sem j trdno prepričana, da nama bo i sreča mila. | Baš sem bila opravljena, ko VINKO ARBANA5 Ed »ni slovenski cvetličar v Chicigi Phone: Car-' 4340. 1320 W. 18th St. Chicago, ill. Vence za pogrebe, šopke za neveste in vpa v to stroko spadajoča del« Izvršujem točno po naročilu. PoifciT :iam na dom. jaz nisva mogla zapopasti, kako sva se preborila skozi divje elemente vihre, noči in groze in kako sva ostala živa. Kmalu sva tudi spoznala, da se letalo zopet dviga. Višinomer je kazal zopet 9000. Medtem ko se je vihar prej kar poigraval z letalom, so zračne struje naenkrat utihnile. Srce nama je pla-lo v neizrekljivi hvaležnosti. Pritisk olja pa je postajal čedalje slabejši. Bilo je očitno, da aparat zopet nagaja in da tiči baš v tem nova nevarnost za najini življenji. Tekom par ur je pritisk prišel na katastrofalno nizko točko. To naju je zopet navdajalo s strahom. — Haldeman je pokazal na stroj in je rekel: "Ruth, motor ne poje več čisto kot prej, ampak, hvala Bogu, najhujše je le mimo." (Dalje prih.) Zdravniške recepte izvršuje točno. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavo. 1758 W. 21 st Street hi Wood, Chicago, III. Cene zmerne. Izvrstni sladoled, mize za gor^e PREVOZ - OR V A - KLOLJV Jfc ^ Rojakotr. m priporočamo n u-t>£U ti premog — drra in prrr» Tohiitva ob času selitvs Pokličite RcO**Tcit &221 iOUIS STRITAR Kill % 2l»< Plač« uhlcaxo ff DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 162, K. S. K. T. CLEVELAND. O. Odbor za tekoče leto 1928: Predsednica, Helena Mally, 1105 E. 63rd St. Podpredsednica: Josephine Menart. Tainica: Marija Hochevar, 1206 E. 741 h St. Blagajničarka: Alojzija Pikš, 1176 E. 71st St. Zapisnikarca: Julija Brezovar. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: I. Genevieve Supan, II. Mary Škulj, III. Cecilija Znidar-šič. Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponikvar. Zdravniki: Dr. M. F. Oman, Dr. James Seliškar in Dr. L. J. Perme. Redna seja se vrši vsaki prvi pon-deljek v mesecu v stari dvorani šole sv. Vida. (Coll. M. P. H.) Phone: CANAL 5903 JOSEPH P A VLAK PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO 1814 South Throop Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem ob čara pogrebov. — Mrtvašnica na rc\zpo!ago. — Automobili za vse sluča]*, kakor ženitovanja, krste in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan. Važno | Ako imate druge vknjižbe (2nd Mortgages), bonde | ali delnice, mi jih vzamemo v račun za zemljo, ki je v | najboljšem kraju v mestu. .. 1 Pošljite spodnji kupon. MR. P. PERICH, Room 312 — 208 W. Washington St., Chicago, 111. Dragi gospod: Prosim pošljite mi brezobvezno natančne podatke in pojasnila glede vaših zemljišč. * Ime ............................................................................................................. Naslov ................................................... Mesto _____________________________________________ .J »wpndiraiHLaj^nppjjir;! v r