Mecescvc štuke in šiafelna za preše in prešre koše, lepe kra.nike in vsake vrsJe rezaa les prcdaja Gailšek, Maribor, Razlagova ul. 25, Mescčna vzdrževalmnn na vseii kmetijskih šolab v dravski banovini znaša do preklica od 1. septembra t. 1. dalje 400 Din in se plačuje mesečno naprej. Izključenim ali samovoljno izstopivšim učencem se vnaprej plačana vzdrževalnina ne vrne. Pridnim sinovom manj premožnih posestnikov in drugim ubožnim učencem se po možnosti dovolijo popolnoma ali pa polovico prosta mesta v zavodu. V tem slučaju se mora prošnja podpreti z uradno potrjenim spričevalom ubožnosti. O teh iprošnjah odloča kr. banska uprava na pr&dlog ravnateljstva šole. Sv. Lenart nad Laškem. Tukajšnja kmetijska podružnica je priredila v šoli dobro uspelo kmetijsko predavanje o obiranju in apravljanju sadja ter o napravi dobre sadne pijače. Kmetijski referent g. Zupan iz Laškega je v poljudnem govoru opisal, kako se naj sadje pravilno spravlja, da bo isto kmelu v današnji težki gospodarski krizi doneslo nekaj denarja vsaj za najnujnejše potrebe. Nad 60 poslušalcev je z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem g. predavatelja ter storilo sklep, ravnati se po dobljenih dobrih naukih. Koncem govora so kmetje izrazili pritožbe radi zajca, kateri celo sedaj v tem easu že zopet dela škodo na sadnem drevju. Mi kmetje zahtevamo, da sc zajca proglasi škodljivcem ter naj se istega da prosto pobijati, kajti vsa stremljenja za napredek sadjereje ne pomagajo nič, ker zajec uniči sadjarjev 15—20letni trud. Zahtevamo, da se v novem bodočem lovskem zakonu upoštevajo kmet&ke kol-istf, ne pa vedno le koristi lovcev in lovskega društva! F. R. Prednosti in slabosti našcga sadnega dzvoza je dunajski dopisnik Gaberšek v »Jugoslovanu« dovolj natančno pojasnil in njegova izvajanja bi si naij izkvo_.ničarji dobro zapomnili. 1. Vsa glede vporabe sadja merodajna evropska središča nas uče, da zamore nad dobrim blagom zmagati le še boljše. Radi tega je treba siliti v ospredje le s kvaliteto, skrbni izbor pri sortiramju ter nakladanju onega sadja, ki je mamenjeno izvozu. 2. Treba bo natančno proučiti s&danji in bodoči mednarodni položaj glede cen, prcvoza in carine, dovoznih stroškov in kala. Nc smemo pozabiti tudi na etroške enega leta, katere smo imeli Ł nriclelkoua in na stroške celotnega izvoznega podjetija. Le ti prevdarki lahko vplivajo pri domačem producentu na uspešno ceno. Treba se ogibati onih cen, katere ponujajo preveč dobro razpoloženi sadni trgovci in mešetarji. Take od nestrokovnjakov določene cene so vir vseh mogočih nesiporazumljenj ter pravd. Da se vse te neprilike preprečijo, bi bila potrebna res prava razglasitev cen v naprej. 3. Res izikušeni stpokovnjaki in inozemski interesenti bi naj vsak teden določali najvišje in najnižje cene in določitve bi se morali držati vsi izvozničarji. JTočen in rede'n odlok našega sadja v* inozemstvo ije v gospodarskem oziru veliko važnejši nego nekaj le trenutno dobro prodanih vagonov, kar povzroča tolikokrat takojšen zastoj. Glede te točke manjka vsaka velikopotezna organizacija na škodo naših sadnih izvozničarjev. Zakljnček. Sedanje cena pri producentih od poV; staje nakladanja so sledeče: Sadje za prešanje 1 lig 0.20—0.30, namizne in jabolka za vkuhavanje 0.80 do 1.20, zlate renete 1.50—1.60, namizne slive in seve obrane 1.35—1.40, slive za žganjekuho 0.80—1.— Din.