GLASILO OBČINE DOMŽALE
11. september 2009 - letnik XLIX, št. 10
Pozdravljeni, učenke in učenci!
Začelo se je novo šolsko leto
Še posebej pomembno bo za prvošolčke, ki ste v šolo stopili prvič! Zato, dragi prvošolčki, naj bo moja prva misel namenjena prav vam - želim vam, da boste z enako željo in neučakanostjo pričakali vsa naslednja šolska leta in da boste čez 9 let vsaj še enkrat prvošolčki!
Vsem drugim učenkam in učencem pa želim, da bi dosegli svoja pričakovanja in uspehe delili z vsemi nami, starši, učitelji in občani. Če pa boste naleteli na ovire, imamo na naših šolah usposobljene učitelje, svetovalne službe in druge institucije, namenjene tudi mladim v težavah.
Vse pa vas prosim, da ste na cesti, na poti v šolo in na druge dejavnosti previdni, izbirate varne poti in upoštevate prometne znake!
Želim vam veliko novega znanja in uspehov, to pomeni tudi svetlo prihodnost Občine Domžale!
Toni Dragar, župan Občine Domžale
Občina Domžale Vrtec Urša Marles
vabijo na slovesno
odprtje vrtca ČEŠMIN
ob Osnovni šoli Domžale
v sredo, 16. septembra 2009, ob 17. uri
Program pozdravni nagovor: Antonija Doberšek, ravnateljica Vrtca Urša pozdravni nagovor v imenu družb skupine Marles:
Slavko Cimerman, direktor družbe Hiše prihodnosti slavnostni govor: Toni Dragar, župan Občine Domžale
V kulturnem programu sodelujejo: Godba Domžale Otroci in zaposleni Vrtca Urša Dobrodošli!
Župan Občine Domžale Toni Dragar
Ravnateljica Vrtca Urša Antonija Doberšek
Marles Slavko Cimerman
Stran Obvestilo JKP Prodnika o odvozu kosovnih in nevarnih odpadkov na 9 območju Občine Domžale
Stran Vabilo na žalno slovesnost ob 65-letnici streljanja aktivistov OF pri spomeniku za Šumberkom
UL
Stran Vabilo k vpisu abonmaja Gledali-ško-lutkovnega ŽIV-ŽAVA v Kul-22 turnem domu Dob
Stran
Vabilo na olimpij ski tek, ki bo v soboto, 11. septembra 2009 ob 17. uri v Športnem parku Domžale
Stran	
	Vabilo na kvalifikacijsko tekmovanje za pare standardnih in latin-skoameriških plesov, ki bo v soboto, 19. septembra, v hali Komunalnega centra
26	
	
Stran	Obvestila o možnosti pridobitve občinskih in kadrovskih štipendij za dijake in študente
29	
Stran 0
Obvestilo Občine Domžale o spremembah in dopolnitvah osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale
Tudi tokrat uspešni na Gasilski olimpijadi
Peta zlata medalja za Prostovoljno gasilsko društvo Dob
V avgustu smo lahko prebrali, da je nizozemska nevladna organizacija Naple pripravila izbor
najlepših in arhitekturno najbolj izvirnih knjižnic v 13 državah Evrope. V končni izbor in predstavitev na spletnem portalu li-brarybuildings.info se je uvrstilo šest slovenskih knjižnic. Ob knjižnicah v Kobaridu, Grosupljem, Šentjurju, na Ptuju in v Novem mestu so med najlepše knjižnice uvrstili tudi Knjižnico Domžale.
Kot smo lahko prebrali v vseh slovenskih dnevnikih, je bil pri izboru knj ižnic - lepotic poudarek na stavbi kot reprezentančnem objektu ter urbanističnem in umetniškem dosežku. Najbrž se še spomnite, da je bila nova Knjižnica Domžale
odprta oktobra leta 2005 - ob svojem 101. rojstnem dnevu - manj znan pa je podatek, da sta oprema in pohištvo delo arhitekta Mirana Lasiča.
(nadaljevanje na strani 5)
PEKARNA DOBROT
iz krušne peči
v centru Domžal (poleg Mladinske knjige)
odprto
pon - pet: 6.30 - 19. ure sob:	7. - 13. ure
Šolsko leto 2008/2009, ki je za Srednjo šolo Domžale pomenilo jubilejno leto, saj so v njem
praznovali svoj 60. rojstni dan, je šoli prineslo darilo kot si ga lahko le želi. Zlatim maturantom poklicne mature, ki jih je bilo v preteklih letih kar nekaj (v programu strojni tehnik in ekonomski tehnik), se je letos pridružila tudi zlata maturantka gimnazije.
(nadaljevanje na strani 5)
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 2. oktobra 2009. Rok za oddajo je četrtek, 24. september 2009, do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca
Bernika Domžale na Ljubljanski 61 v Domžalah v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov slamnik.uredni-ca@gmail.com.
Prostovoljno gasilsko društvo Dob, njegov predsednik je Pavel Orehek, bo tudi leto 2009 z zlatimi črkami vpisalo v društveno kroniko, ki beleži že 119 let uspešnega dela tega društva. Članska ekipa se je namreč letos udeležila 14. gasilske olimpijade, ki je bila med 19. in 24. julijem v Ostravi na Češkem. Z ekipo, ki je tokrat že petič osvojila zlato medaljo in je bila ob vrnitvi v Dob deležna prisrčnega sprejema, je na Češko potoval tudi avtobus najzve-stejših navijačev, med katerimi je bil tudi predsednik Sveta KS Dob, poslanec in član PGD Dob, Robert Hrovat.
Pot do olimpijade
Pot do olimpijade, ki je najbolj množično tovrstno tekmovanje na svetu, je bila za člane Prostovoljnega gasilskega društva Dob pot uspešnih nastopov in prvih mest na različnih ravneh gasilskih tekmovanj - od občinskega do regijskih in državnega prvenstva, vse to pa je zahtevalo od njih veliko strokovnega znanja, praktičnih izkušenj in kondicije. Vse to so dan za dnem pridobivali na vežbališču ob Gasilskem domu Dob, pri tem pa so jim pomagali zlasti izkušeni, starejši gasilci.
(nadaljevanje na strani 5)
Ekotrend a. o, o.
Ekotrend inženiring d.o.o. Škrjančevo 8, 1235 Radomlje
Telefon: +386 1 7294 296 Faks: +366 1 7294 297 e-mail: ekotrend@siol.net
Načrtovanje in montaža toplotnih črpalk STIEBEL ELTRON in solarne tehnike De Dietrich^
THERMIQUE ▼
Nizozemska nevladna organizacije Naple odločila
Domžalska knjižnica -ena izmed najlepših v Evropi!
Uspešna matura - najlepše darilo Srednji šoli Domžale ob njenem 60. rojstnem dnevu
Dosegli 90-odstotni uspeh, Lea Rupert je zlata maturantka
D
C E H T E F* Al TUJfc
VPISI
V JEZIKOVNE TEČAJE za otroke in odrasle
Pohitite, tečaji se že začenjajo!
j E » i *t E ^ 01/721 69 13, 729 24 86,041/317 444
[tiTinikov^ IS
1210 Dsm^lr
www.dude.si
Gledališki Glasbeni Glasbeno scenski Filmski
Vpisovanje abonmajev od 10. do 22. septembra.
Vec na strani 19.

Kulturni dom Franca Bernika
Domžale

IZ URADA ZUPANA
stran
2
Pozdravljeni drage bralke in dragi bralci,
v septembru vas ponovno pozdravlja urednica, tokrat z novim priimkom glasilo pa bo ostalo enako. Še vedno namenjeno vam, da boste lahko informirani o dogajanju v občini. Številka, ki je danes pred vami se je osredotočila na vrtce in šole. Vroča tema po celotni Sloveniji, medtem ko šole in vrtci v nekaterih občinah prazni pa se pri nas srečujemo z drugačnim problemom. Kako ga rešuje občinska uprava imate zapisano na prvih straneh glasila. Pri tem bi vas rada povabila, da si skupaj z nami pogledate investicije, ki jih je občina že realizirala in ki jih napovedujemo v prihodnje. V Občini Domžale pa se lahko pohvalimo tudi s bogatim dogajanjem na drugih področjih, predstavljamo vam nove vsebine abonmajev v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale ter športnike, ki so sedaj še aktivni na prostem. Za mesec oktober pa vas že vabijo, da se jim pridružite v dvoranah. Veliko prostora pa smo tokrat namenili tudi obvestilom. Javno komunalno podjetje Prodnik vas obvešča, kdaj bo odvoz nevarnih in kosovnih odpadkov. Objavljene so tudi spremembe in dopolnitve osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega prostorskega plana Občine Domžale. Posebej bi povabila vse starše in skrbnike naj bodo pozorni na objavo razpisa za dodelitev občinskih in kadrovskih štipendij.
Vsem, ki ste v septembru ponovno vstopili v šolske klopi želim veliko uspeha. Vsem prvošolč-kom pa veliko igralnih uric in novih spoznanj.
Tina Drolc, urednica
Začela se je obnova Kamniške ceste
Občina Domžale že vrsto let, opozarja pristojne službe na stanje državnega cestnega omrežja na območju občine. Toni Dragar, župan Občine Domžale, se je v svojem mandatu, vse od leta 2006, skupaj s pristojnim oddelkom na Občini Domžale, na temo državnega cestnega omrežja kar nekajkrat sestal z Direkcijo za ceste in izpostavil nekatere probleme - med drugim ureditev križišča Deteljica ter sanacijo Kamniške ceste. Kot kaže smo po uspešnem zaključku ureditve križišča končno dočakali tudi sanacijo oziroma preplastitev Kamniške ceste.
Direkcija je v letu 2008, tudi s pomočjo občine, uspešno dokončala projekt rekonstrukcije križišča Deteljica. Ureditev križišča, kot je izvedena, omogoča varno in celovito odvijanje prometa ter prevoznost v vse smeri. Tako je ostalo odprto še vprašanje obnove oziroma sanacije Kamniške ceste od Domžal do križišča v Preserjah, posebno v delu do križišča Rodica, kjer je bila cesta praktično uničena. Župan Toni Dra-gar se je s pristojnim oddelkom v upravi Občine Domžale v letu 2008 intenzivno dogovarjal za sanacijo Kamniške ceste.
»Konec leta 2008 še vedno nismo dobili potrebnih zagotovil o začetku sanacije Kamniške ceste, zato sem obnovil pogovore. V septembru 2008 je tako sledil ogled stanja cestišča, konec septembra pa smo na srečanju na občini razpravljali o možnostih sanacije Kamniške ceste od Deteljice do križišča v Preserjah. Zagotovljeno nam je bilo, da bodo ponovno pregledali razpoložljiva finančna sredstva in rezervirali sredstva za sanacijo najbolj perečega dela ceste do Jarš v dolžini 1 km, drugi del ceste pa bodo najverjetneje sanirali v priho-
Osnovna šola Roje
Srečno vožnjo z novim kombijem!
Osnovna šola Roje je začetek letošnjega leta pričakala z novim kombijem, za katerega so finančna sredstva v višini 70.000,00 € zagotovili njeni soustanovitelji - občine Domžale, Lukovica,
Naslednja številka glasila
Slamnik izide v petek, 2. oktobra 2009. Rok za oddajo je četrtek, 24. september 2009, do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale na Ljubljanski 61 v Domžalah v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov slamnik.urednica@ gmail.com.
dnjih letih.«Ker v začetku leta 2009 še vedno ni bilo jasnega stališča Direkcije Republike Slovenije za ceste, je župan podal pobudo za ponovno srečanje in tako v marcu 2009 dobil zagotovilo, da se bodo dela pričela maja 2009. Dva tedna po uradnem dogovoru je sledil operativni sestanek, kjer so se dogovorili za podrobnosti v zvezi s terminskim planom in možnimi obvozi v času gradnje. »Vse občane in občanke želim obvestiti, da nam je končno uspelo in da bodo v septembru končana sanacijska dela na Kamniški cesti od križišča Deteljica do križišča Rodica,« je povedal župan Toni Dragar. V nadaljevanju tako ostaneta odprta še dva dela Kamniške ceste in sicer
preplastitev ceste od Jarš do križišča v Preserjah ter odsek od križišča Majhenič do nadvoza. Tu bo poleg
državnih potrebno zagotoviti tudi občinska sredstva za sanacijo kanalizacije, gradnjo opornega zidu
ter gradnjo pločnika in kolesarske steze.
Občina Domžale
Sodelovanje z Evropsko unijo
S predstavnikom direktorata Evropske komisije o podjetništvu in industriji
Tu-val d.o.o. Domžale je uspešno družinsko podjetje. Ustanovljeno je bilo v letu 1991 ter vseskozi odlično posluje in se razvija. Glavna dejavnost podjetja na slovenskem trgu je trženje in distribucija tehničnih proizvodov, potrebnih v kovinsko predelovalni industriji, elektroindustriji in strojegradnji. Podjetje je trdno zasidrano tudi na trgih EU (Nemčija, Italija, Španija in VB) ter v ZDA, saj več kot 60% svojega prometa izvozi.
Na izvoznih trgih je podjetje uspešno pri organizaciji proizvodnje tujih podjetij v sodelovanju s slovenskimi partnerji, kakovost pa potrjujejo
z visokim standardom storitev in konkurenčnimi cenami. Njihovo delovanje je urejeno v skladu z zahtevami standarda ISO 9001 2000, poslovanje pa je zanesljivo, enostavno in učinkovito.
Prav zaradi njihovega uspešnega sodelovanja v okviru Evropske unije so bili med podjetji, ki jih je Evropska komisija izbrala, da na enotedensko praktično usposabljanje sprejmejo uradnike različnih direktoratov. Tako je julija TU-VAL obiskal mag. Simeon Chenev, sicer Bolgar, ki je v Generalnem direktoratu za podjetništvo in industrijo odgovoren za politiko razvoja malih in srednjih podjetij ter implementacijo aktov za mala in
srednja podjetja. Program njegovega usposabljanja je predvideval tudi srečanje s predstavnikom lokalnih institucij, tako da sta mag. Cheneva, skupaj z Urošem Ovnom, univ. dipl. ekonom., direktorjem podjetja TU-VAL, sprejela župan Toni Dragar in podžupan Občine Domžale Vinko Juhart.V pogovoru se je mag. Che-nev, ki je pred tem obiskal tudi druge
Tabor mladih gasilcev GZ Domžale na Libeliški gori na Koroškem
institucije, seznanil z osnovnimi informacijami o naši lokalni skupnosti, posebej pa ga je zanimalo področje podjetništva in obrtništva, kjer je nakazal tudi nekatere možnosti sodelovanja - predvsem na področju razvoja malih in srednjih podjetij. Z velikim zanimanjem je prisluhnil izkušnjam Občine Domžale na tem področju, možnostim pridobivanja sredstev iz strukturnih skladov, problemom na področju enakomernega regionalnega razvoja pa tudi načinih oz. možnostih sodelovanja občine pri pridobivanju sredstev iz EU. V pogovoru je beseda tekla tudi o pristojnostih, ki jih ima lokalna skupnost na področju industrije in njenega razvoja. Gosta je najbolj zanimala načrtovana Industrijsko podjetniška cona Želodnik, s katero ga je seznanil podžupan Občine Domžale Vinko Juhart ter predstavil tudi problematiko, ki spremlja začetek gradnje omenjene cone. Mag. Chenev pa je sogovornikom podrobneje predstavil usmeritve Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo, odgovarjal je tudi na njihova vprašanja. Ob koncu je izrazil zadovoljstvo nad obiskom Občine Domžale ter izrazil pripravljenost za pomoč pri posameznih projektih.
U. Ž.
Moravče, Mengeš in Trzin. Novi kombi pomeni izboljšanje varnosti prevoza, hkrati pa omogoča tudi prevoz težje in težko gibalno oviranih učencev, ki imajo zložljiv voziček.
Z učenci Osnovne šole Roje so se novega kombija veselili tudi župan Toni Dragar in podžupanja Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc ter ravnateljica šole Marjanca Bogataj. Kombi hkrati pomeni tudi novo priložnost in možnost za še boljše pogoje učencev te šole, ki dosegajo zelo lepe učne uspehe ter so uspešni tudi pri številnih nadstandardnih in interesnih dejavnostih. Kombiju želimo srečno vožnjo!
U. Ž.
Libeliče, 26. avgust 2009 - V mesecu avgustu je na Libeliški gori na Koroškem potekal enajsti tabor gasilske mladine GZ Domžale. Tabora se je udeleželo več kot 50 otrok, ki so skupaj s svojimi mentorji preživeli nepozaben teden v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Ajda.
Župan Toni Dragar se je odzval povabilu mladih gasilcev in se skupaj s poveljnikom štaba civilne zaščite Občine Domžale Markom Žagarjem udeležil odprtega dneva tabora. Otroci so za vse udeležence, prišli so tudi starši, pripravili pester in zanimiv program, v katerem so pokazali, česa so se v času tabora naučili. Po zaključku programa je otroke, ostale udeležence in obiskovalce nagovoril tudi župan in pohvalil dobro organizacijo tabora ter mentorje, ki s svojim delom uspešno širijo znanje o gasilstvu med mlade.
R.K.
Župan obiskal »rod skalnih taborov« v Stavči vasi
Župan občine Domžale Toni Dragar s sodelavci je v mesecu juliju obiskal domžalske tabornike v Stavči vasi pri Žužemberku, kjer imajo letos že deveto leto postavljen letni tabor za domžalske otroke in mladino. Spremljal ga je tudi Peter Gubanc, vodja oddelka za premoženjske zadeve, ki je odgovoren za organizacijo zaščite in reševanja v občini Domžale. Rod skalnih taborov sicer v občinskem zaščitno-reševalnem sistemu opravlja naloge nastanitve in oskrbe ogroženih občank in občanov v primeru naravnih in drugih nesreč. Taborniki so s svojo operativno ekipo ter opremo, ki jo zagotavlja občina, usposobljeni za postavitev in or-
ganizacijo začasnega bivališča za približno 250 ljudi.
Župana sta sprejela starešina tabora Miha Peterka in taborovodja Stela Rankovič, ki sta v tem času vodila tabor. Ogledali so si nastanitvene zmogljivosti in organizacijo intendantske ter druge logistične oskrbe »začasnega bivališča« oziroma tabora. Župan je pohvalil
dobro organiziranost domžalskih tabornikov ter izrazil željo, da v naši občini nikoli ne bo potrebno postavljati začasnih bivališč. Kljub temu od odgovornih pričakuje stalno pripravljenost za ukrepanje ob naravnih nesrečah ter drugih izrednih dogodkih, ki lahko prizadane-jo tudi našo občino.
OŠCZ
Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno.
•	Odgovorna urednica TINA DROLC tel.: 051 684 404, e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com
•	Pomočnica odgovorne urednice
MATEJA A. KEGEL 1 Člani uredništva JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA in DOMINIK JANEZ HERLE
Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektorica EDITA ŽUGELJ 1 Uredništvo glasila SLAMNIK je na
Ljubljanski cesti 61 v Domžalah
•	Uredništvo
HELENA URŠIČ tel.:722 5050, fax. 722 5055, slamnik@kd-domzale.si
•	URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure.
Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.,
Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje.
PRIPRAVA PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt.
v. ..■_'-:J- i. :■■,■■■ '
Občina Domžale odgovorno do najmlajših
V Občini Domžale je bila leta 2007 opravljena Analiza kapacitet osnovnih šol in vrtcev v Občini Domžale, s katero je bilo ugotovljeno, da bo primanjkovalo predvidoma 18 oddelkov za predšolsko varstvo, kar pomeni 3 vrtci. V letu 2008 se je po začetnih zapletih z odkupom zemljišč v območjih občine, ki vrtcev še nimajo, kar je gradnjo vrtcev časovno odlagalo v daljno prihodnost, ali so v njih potrebe po dodatnih mestih v predšolskem varstvu največje (Dob in Krtina, Preserje, Ihan in Dragomelj), sprejela odločitev za gradnjo vrtca na občinskem zemljišču v Domžalah. Prav tako se je začelo s pripravami za gradnjo vrtca v Preserjah ter nadaljevala pogajanja za pridobitev zemljišča za gradnjo vrtca v vzhodnem delu občine. Oktobra 2008 je bil postavljen temeljni kamen za gradnjo vrtca Češmin, ki je prve otroke sprejel 1. septembra 2009 (147 otrok). V letu 2009 je bilo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo vrtca Gaj v Preserjah, izbira se izvajalca gradnje. Intenzivno pa se nadaljuje tudi s pridobivanjem zemljišč v vzhodnem delu občine za gradnjo tretjega vrtca. Tako bi zagotovili potrebnih 18 oddelkov za predšolsko varstvo in s tem sprejem vseh 145 letos odklonjenih otrok, ki so izpolnjevali pogoje za sprejem v letu 2009 (stanje na dan 01.9.2009, ki se dnevno spreminja, ker nekateri starši izpisujejo otroke, ker so dobili varstvo v drugem želenem vrtcu ali iz drugih razlogov). So pa bili s 1.9.2009 sprejeti vsi otroci, stari nad 3 leta, ki so izpolnjevali pogoje.
Analiza kapacitet osnovnih šol in vrtcev v Občini Domžale
Leta 2006 je bilo v vrtce vklj učenih 80% otrok, od tega kar 13% v vrtce zunaj občine. Želje po vključitvi v vrtce so se od tedaj povečale iz več
razlogov: rast števila prebivalcev v občini (večja rodnost, priseljevanje), spreminjajoče se socialne okoliščine (delovni čas, delovna doba) in ukrepi ministrstva. Pri pregledu podatkov za leti 2007 in 2008 ugotavljamo, da število rojstev in priseljenih mladih družin narašča, tako se je v letu 2008 v Občini Domžale rodilo 433 otrok. Hkrati pa je na vključenost otrok v vrtce močno vplivala tudi odločitev ministrstva, da zagotovijo brezplačno varstvo za drugega otroka in vse naslednje otroke, ki so vključeni v predšolsko varstvo. Tako je potreba po dodatnih prostih mestih v predšolskem varstvu še večja.
V	letu 2009 smo z začasnimi in stalnimi rešitvami zagotavljali dodatna mesta v predšolskem varstvu:
Dodatni trije oddelki s preureditvijo prostorov v OŠ Dragomelj
V	Občini Domžale smo preuredili prazni učilnici v Osnovni šoli Dra-gomelj ter večnamensko sobo v Vrtcu Dragomelj in tako zagotovili več kot 50 dodatnih mest za vključitev predšolskih otrok v organizirano varstvo. 38 otrok je bilo sprejetih 5. januarja, ostalih 14 otrok pa v drugi polovici januarja. Aktivnosti za pridobitev dodatnih, začasnih prostorov za predšolsko vzgojo so stekle konec leta 2008 in so bile realizirane januarja 2009. S preureditvijo dveh učilnic v OŠ Dragomelj smo lahko na novo sprejeli eno skupino otrok drugega starostnega obdobja, eno takšno skupino pa preselili iz Vrtca Dra-gomelj. Igralnici v OŠ Dragomelj je bilo potrebno zaradi visokega stropa opremiti s protihrupno zaščito, v sanitarije smo dodali PVC pručke in zamenjali obstoječe pipe z enoročnimi baterijami, ki so lažje za uporabo; v vse prostore smo namestili novo opremo, z izjemo nekaj omar, ki so že bile v obeh učilnicah. Šolsko igrišče, ki ga
19. in 20. september 2009
11. Hitovo sejmarjenje
V centru Domžal bo v soboto, 19. in v nedeljo, 20. septembra, že tradicionalno 11. HIT-ovo sejmarjenje.
Na njem se bo predstavila tudi Občina Domžale z informativno-turistično ponudbo. Komisija za turizem je povabila k sodelovanju vrsto turističnih in drugih društev, ki se bodo predstavila s starimi ljudskimi običaji, kulturno in zgodovinsko dediščino, posamezna društva pa bodo predstavila tudi
Tudi letos bo župan Občine Domžale Toni Dragar s sodelavci v soboto dopoldan pogostil obiskovalce s flancati in medico.
Vabljeni!
svojo dejavnost. Obiskovalci, za katere so organizatorji, Radio HIT, pripravili posebej pestro dogajanje za otroke, bogato ponudbo na stojnicah ter zanimivo glasbeno dogajanje, si bodo tako lahko ogledali tudi:
-	šivanje slamnikov
-	pletenje kit iz slame
-	rezbarjenje
-	kulinarično ponudbo naših dedkov in babic
-	čebelarjenje in čebelarske izdelke
-	ponudbo eko kmetij, Društva podeželskih žena Domžale ter Društva Ajda
-	in drugo.
Na sejmarjenju bodo potekala tudi tekmovanja v kuhanju obare, tekmovali bodo frizerji, na ogled bo modna revija, obiskovalci pa se bodo lahko pomerili v tekmovanju v podkvanju, ploščkanju in brananju.
Občina Domžale
po novem uporabljajo predšolski otroci, smo ogradili z žičnato pa-nelno ograjo in igrala prilagodili predšolskim otrokom. Dosedanje šolsko igrišče smo morali nadomestiti z igriščem na zelenici med objektoma, zaradi česar je bilo potrebno izdelati oz. umestiti nova vrata v fasadno steno. Tudi to zelenico smo ogradili z ograjo in na igrišče namestili nova igrala.
V	prostorih vrtca pa je s preureditvijo večnamenske sobe v igralnico, kabinet pa v pripadajoče garderobo in sanitarije (gradbena dela), nastala še dodatna igralnica za prvo starostno skupino. Hkrati smo prosto igralnico za drugo starostno skupino preuredili v igralnico prve starostne skupine. Tako smo v vr-tčevske prostore na novo sprejeli 2 skupini najmanjših varovancev.
V	šolskih in vrtčevskih igralnicah je bilo tako na novo vključenih skupaj 52 otrok, 24 otrok drugega starostnega razreda in 28 otrok prvega starostnega razreda.
Vrtec Češmin v Domžalah
Občinski svet Občine Domžale se je na svoji 18. seji seznanil z dodelitvijo stavbne pravice, ki jo je župan podelil za opravljanje javne službe. Nato je bil 15. oktobra postavljen temeljni kamen in podpisana pogodba s podjetjem Marles hiše Maribor, ki je zgradilo vrtec na občinskem zemljišču in zato naslednjih 15 let prejema najemnino
za uporabo tega vrtca. Po 15 letih pa bo vrtec prešel v last občine. Neto tlorisna površina vrtca znaša 1.642 m2, od tega bo 1.299,56 m2 neto površina pritličja, 240,7 m2 površina nadstropja in 100 m2 površina teras. V vrtcu se je na novo zaposlilo 8,5 vzgojiteljic in 9,5 pomočnic vzgojiteljic, 2,5 čistilke, 3 kuharice, 3 kuharice bodo iz OŠ Domžale za potrebe šolske kuhinje, 0,5 hišnika, 0,5 knjigovodje in 1 perica.
Vrtec je 1. septembra sprejel 147 otrok, 4 oddelke otrok v starosti od 1 do 3 let, 4 oddelke od 3 do 6 let. V vrtec so vključeni vsi otroci, ki ga bodo obiskovali do odhoda v osnovno šolo. V ta namen so nekatere otroke iz drugih vrtcev prerazporedili v tega, prosta mesta v drugih vrtcih pa dopolnili z novimi otroki.
Vrtec je zgrajen v bližini Osnovne šole Domžale in bo v svoji kuhinji zagotavljal kosila tudi za osnovnošolce. Kuhinja v osnovni šoli je bila v poletnih mesecih spremenjena v razdelilnico, saj ni ustrezala potrebnim standardom, bila pa je tudi premajhna za potrebno število malic in kosil.
Vrtec Gaj v Preserjah
Občina Domžale je gradnjo vrtca prvič napovedala leta 2007, v letu 2008 je tekla priprava dokumentacije za gradbeno dovoljenje, v letu 2009 je bilo to pridobljeno
in sprejet Sklep o sprejemu investicijskega programa za gradnjo vrtca Gaj v Preserjah (Občinski svet Občine Domžale, 23. seja, z dne 17.12.2008). Za gradnjo vrtca je Ministrstvo za šolstvo in šport Občini Domžale odobrilo sredstva za sofinanciranje investicije v višini 123.280 EUR ter na Ministrstvu za finance soglasje za kredit. Vrtec naj bi bil zgrajen do konca leta 2010. Vrtec Gaj je bil na osnovi pregleda števila otrok na območju Radomelj v starosti od 1 do 5 let načrtovan kot 6-oddelčni vrtec, vendar danes po pregledu števila rojstev in priseljenih otrok ugotavljamo, da z njim ne bomo pokrili vseh potreb po predšolskem varstvu.
Prostorski program vrtca in velikost posameznih funkcionalnih sklopov so zasnovani po veljavnem pravilniku in normativih ter minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtcev (Ur. list RS, št. 75/05). Tako bodo v pritličju 4 oddelki za prvo starostno skupino, 2 oddelka za drugo starostno skupino pa bosta v prvem nadstropju. V nadstropje bosta dodani tudi likovno-glasbena soba in pravljična soba. Zaradi igralnic v prvem nadstropju je načrtovano dvigalo v velikosti 140x110 cm in bo povezovalo klet, pritličje in nadstropje ter bo namenjeno transportu hrane, otrok, zaposlenih, staršev in invalidov.
Kuhinja bo pripravljala vse obroke hrane za potrebe lastnega vrtca ter obroke za tiste dislocirane enote, v katerih kuhinje ne ustrezajo več normativom. Zmogljivost kuhinje bo 750 kosil na dan in približno 660 malic in zajtrkov na dan. Tako bomo zagotovili, da bodo imeli vsi vrtci pogoje, ki ustrezajo današnjim standardom. Obstoječe kuhinje v omenjenih objektih pa se bodo preoblikovale v razdelilnice hrane. Urejen bo tudi dovoz in dostop za otroke z zahodne strani objekta, za oskrbo pa s severozahodne strani. V neposredni bližini vrtca bodo tudi potrebna parkirna mesta za starše in zaposlene. Investicijski program načrtuje tudi zunanjo ureditev v neposredni okolici objekta , med objektom in javnimi površinami ter v okolici hodnikov za pešce. Zunanje igrišče bo na parceli pred vzhodno stranjo objekta , dostop za otroke prve starostne skupine bo preko pokritih teras pred igralnico, za otroke druge starostne skupine pa skozi garderobe in hodnik.
Vrtec v vzhodnem delu občine
Izgradnje vrtca v vzhodnem delu Občine Domžale še ne moremo napovedati, ker še vedno iščemo zemljišče oziroma se pogajanja o ceni za odkup zemljišča še nadaljujejo.
Občina Domžale
Predstavljamo svetnike Občinskega sveta Občine Domžale
Socialni demokrati Slovenije
Robert Hrovat
Kako bi se za naše bralce na kratko predstavili?
Resnično, tako kot želite, zelo na kratko: Robert Hrovat, solidno zgleden mož svoje žene, oče dveh hčera, ki mi, kot vsakemu poštenemu očetu, pomenita tisto, kar se verjetno zelo težko prelije v toge črke, že drugi mandat po volji ljudstva poslanec stranke SDS v Državnem zboru Republike Slovenije. Ponosen sem, da so mi poslanski kolegi zaupali vodenje parlamentarne komisije za preiskavo politične odgovornosti posameznic in posameznikov, ki so sooblikovali, verjamem, da vsem nam neljubo zadevo, splošno znano kot »izbrisani«. Nič manj pa nisem ponosen tudi na naloge, katere mi nalaga članstvo v posameznih odborih Državnega zbora RS (odbor za obrambo, odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide). Z veliko mero iskrene vere v dejstvo, da vsi skupaj znamo in zmoremo več in bolje, sodelujem tudi v Občinskem svetu Občine Domžale, vesel pa sem tudi zaupanja sokra-jank in sokrajanov, ki me prepoznavajo kot dobrega predsednika KS Dob.
Dovolite mi samo še, da izkoristim dano priložnost in vse, ki jih pesti karkoli s področij, ki jih »pokrivam«, da me pokličejo. Sem človek, ki se zaveda, da opra-
vlja delo, za katerega so mu zaupanje izrekli - ljudje!
Katero področje iz vašega volilnega programa bi posebej izpostavili?
Komunalne odpadke! Po »zaslugi« vladajoče občinske politike (nesporno dejstvo je, da vladajoča garnitura v vseh preteklih letih - in teh ni malo! - ni zmogla ne znanja, ne politične volje, ne moči in očitne niti časa, da bi poiskala občankam in občanom ustreznejše - in predvsem cenejše! - alternativne rešitve), plačujemo preprosto preveč! In to je nedopustno! Glavni problem, na katerega smo opozarjali že pred volitvami, pa je prav gotovo zgrešena prostorska politika, ki je omogočila nenadzorovano pozidavo, s tem pa priseljevanje mladih družin (da ne bo kakšne neljube pomote: z mladimi družinami ni čisto nič narobe, prav nasprotno!). Ni pa poskrbela za infrastrukturo kot so vrtci, šole, zdravstveni domovi in vse ostalo.
Kaj ste na tem področju s svojim delovanjem v Občinskem svetu dosegli?
Ustanovljena je bila posebna komisija za problematiko komunalnih odpadkov, katere naloga je bila, da pripravi predloge za znižanje cen komunalnih storitev za uporabnike v naši občini. Moram reči, da se zadeva sicer premika v pravo smer,
vendar pa zaradi političnih razmerij v občinskem svetu oz. v trenutno vladajoči koaliciji naših dobronamernih predlogov ne jemljejo s takšnim razumevanjem, kot bi si ga ti predlogi prav gotovo zaslužili. Na področju predšolske vzgoje pa so bila vsa naša priporočila in vsi naši predlogi zavrnjeni kot neutemeljeni. Danes pa se ponovno soočamo s 300 odklonjenimi otroki. Narobe svet!
Ali je vaše delovanje in delovanje občinskega sveta takšno kot ste pričakovali?
Že v prejšnjem odgovoru sem nakazal, da nikakor ne morem biti zadovoljen z dosedanjim delom občinskega sveta, saj vladajoča koalicija, žal, pogosto dobesedno stopi-clja na mestu in se ne more odločiti, kako, v prid koga in v kateri smeri bi delovala (ali vsaj delala!), naših predlogov pa tudi nočejo upoštevati. Kar pa se tiče mojega delovanja v občinskem svetu, se trudim delo-
vati v korist občank in občanov in ne gledam zadev strogo strankarsko in politično, ampak gledam predvsem na to, kako in s čim bi ljudem v občini lahko olajšali življenje.
Kakšna je vaša odločitev za prihodnost, boste ponovno kandidirali?
Vsi trendi kažejo na to, da se bo na naslednjih lokalnih volitvah politična scena v domžalski občini temeljito zasukala in glede na to, da sem predsednik SDS v Domžalah, bi bilo kar nekako neodgovorno, če ne bi kandidiral. Z uspehom kandidature bi lahko potem, skupaj s kolegi in s politično sorodnimi strankami, občino vodili na drugačen način, na način, ki bi bil bolj prijazen do občank in občanov. Zagotavljam, da bi jim prisluhnili, z vsemi možnimi ušesi. In prepričan sem, da bi nam vsem skupaj uspelo zminimalizira-ti vmešavanje politike v vsakdanje, povsem konkretne zadeve, saj v občini ni potrebe, da bi se delili na te in one. Potrebno je le odgovorno, s srcem in dušo trdo delati, pa bomo spet prebudili v ljudeh tako pogrešani občutek, da jim občina pomaga pri reševanju težav, da jim prisluhne in v največji možni meri upošteva njihove želje ter predloge. Sila pomemben je iskren, sogovornika upoštevajoč pogovor ter iskanje konstruktivnih odgovorov na konkretna vprašanja, ki bodo rezultirali (odgovori, namreč) v rešitvah posameznih problemov, s katerimi se v vsakdanjem življenju vsi redno srečujemo.
Najlepša hvala za pogovor!
Janez Stibrič
OBČINA DOMŽALE
stran
4
Novo zgrajeno križišče v Podrečju
Odpravljene pomankljivosti za varne poti v šole
Občina Domžale je tudi v letošnjem letu pred začetkom novega šolskega leta odpravila pomanj-
kljivosti in zagotovila varnejšo pot v šolo za najmlajše. V sodelovanju z Zavarovalnico Triglav
Med pomembne vzgojne ukrepe šole sodi tudi prometna vzgoja. To terja, da otroci postopoma postajajo aktivni udeleženci v prometu. Sprva s podporo staršev, učiteljev in policistov, predvsem kot pešci, zato spodbujamo starše, da prve tedne svoje prvošolčke pospremijo v šolo peš, če je to le mogoče. Tako bo manj gneče pred šolskimi vhodi, otroci pa bodo ob skrbni pomoči spremljevalcev dobili koristne prometne izkušnje.
Andreja Jarc Pogačnik
in Mladinsko knjigo so najmlajši dobili rutice in odsevnike, posebna pozornost pa je bila namenjene novi prometni ureditvi v Osnovni šoli Rodica (zaposleni imajo parkirišče v neposredni bližini šole ter zapora kamniške ceste) in ob novem vrtcu Češmin.
Svet za varnost in preventivo v cestnem prometu je skozi celo šolsko leto spremljal opozorila in pripombe o nevarnih odsekih cest in vse ugotovitve posredoval pristojnemu oddelku. Pri pregledu šolskih poti,
pred začetkom šolskega leta, je bilo ugotovljeno, da so bile pomanjkljivosti večinoma odpravljene. Občina je v sodelovanju s Policijsko postajo Domžale, Krajevnimi skupnostmi in prostovoljci vglavnem Gasilskimi društvi pripravila načrt aktivnosti, s poudarkom na prometu ob Osnovni šoli Rodica, kjer bo promet povečan zaradi zapore Kamniške ceste.
Za šole so bili zagotovljeni tudi trio-pan znaki Varna pot v šolo. Svet za varnost in preventivo v cestnem primeru bo še naprej spremljal stanje na šolskih poteh in skupaj s pristojnim oddelkom poskrbel za odpravo vseh pomanjkljivosti. Hkrati pa je Toni Dragar, župan Občine Domžale, opozoril: »Na Občini Domžale skušamo zagotoviti varno pot v šolo za vse najmlajše, tudi z gradnjo pločnikov in širitvijo cest. Pri tem se večkrat srečamo z nerazumevanjem lastnikov zemljišč, kar pomeni, da kljub rezerviranim sredstvom v proračunu Občine Domžale in intenzivnih pogajanjih, nismo uspeli realizirati nekaterih investicij.«
Občina Domžale
Vzdrževalno investicijska dela v osnovnih šolah občine Domžale
V	Občini Domžale so vse zgradbe osnovnih šol, razen Osnovne šole Dragomelj, stare že več kot 30 let ter zaradi dotrajanosti zgradb in novih normativov potrebujejo redna, načrtovana vzdrževalno investicijska dela. Pregled potrebnih vzdrževalnih del osnovnošolskih stavb je bil opravljen v letu 2007; v skladu z ugotovitvami analize so bila tudi razporejena proračunska sredstva za vzdrževanje, iz proračunskega sklada za investicije v osnovne šole pa za najbolj pereče prostorske probleme v letih 2008 in 2009. V letu 2009 je bilo tako za vzdrževalna dela iz proračuna namenjeno 263.016 €, iz proračunskega sklada pa 276.000 € (rekonstrukcija telovadnice osnovne šole Rodica, prenova kuhinje v razdelilnico ter preureditev hišniškega stanovanja v dodatno učilnico in kabinet v Osnovni šoli Domžale).
Osnovna šola Dob
Osnovna šola Dob je v letu 2009 izvedla sanacijo sanitarnih prostorov v Podružnični šoli v Krtini ter nujna intervencijska popravila radiatorjev. Investicija je znašala 32.160 €.
Osnovna šola Domžale
V	Osnovni šoli Domžale je potekalo več vzporednih investicij, največji sta bili predelava obstoječe kuhinje v razdeljevalno kuhinjo in preureditev hišniškega stanovanja v dodatno učilnico in kabinet, hkrati pa je šola pridobila 7 prenovljenih sanitarij, 17 učilnic je opremljenih z novo vodovodno in sanitarno keramiko, imajo 10 novih krilnih vrat in podbojev, nov kabinet, nove lamelne zavese za celotno južno stran šole, nove nasade v cvetličnih koritih, novo telefonsko centralo, zunanji videonadzor, opravili so popravila električne napeljave.
Sanirana telovadnica v OŠ Rodica
Kuhinji v šoli je grozilo zaprtje, zato se je z gradnjo novega vrtca Češmin v neposredni bližini priprava kosil za osnovnošolce preselila v centralno kuhinjo vrtca, obstoječa kuhinja pa so preuredili v razdeljevalno kuhinjo (pripravljajo zajtrke in malico ter razdeljujejo kosila za svoje učence). Nujno investicijo so izvedli iz proračunskega sklada osnovnih šol in je znašala 60.000 € - 30.000€ so predstavljala gradbena dela in 30.000 € oprema za kuhinjo.
V mesecu juliju in avgustu je potekala tudi preureditev hišniškega stanovanja v dodatna, prepotrebna učilnico in kabinet. Tudi sredstva za to investicijo so bila zagotovljena iz proračunskega sklada osnovnih šol in sicer v višini 16.000 €. Sredstva za druga vzdrževalna dela so bila zagotovljena deloma iz proračuna Občine Domžale (45.630 €) in 30.000 € iz lastnih sredstev.
Osnovna šola Rodica
Največja investicija na Osnovni
O.Š. Domžale
šoli Rodica je adaptacija in protipotresna sanacija telovadnice, za katero je bilo iz proračunskega sklada za osnovne šole zagotovlj eno skoraj 200.000 €. V telovadnici so bila izvedena prenovitvena dela, tudi statična in protipotresna obnova, vendar se pri tem ni posegalo v zunanji videz telovadnice. Pred dvema letoma sta sanitarna in zdravstvena inšpekcija opozorili, da je v telovadnici nujno potrebno izvesti sanacijo poda. Hkrati z zamenjavo poda so bila izvedena različna dela, izdelani vtični temelji za sidranje opreme ter izvedena predvidena dela za obešanje in sidranje nove opreme, izdelane betonske podlage za finalni tlak, zamenjana okna v severnem delu fasade in steklena pasova na južnem delu, vgrajena vrata na južnem delu, urejena kanalizacija, zamenjane okenske pletene mreže, zamenjane lesene stene z vrati, akustičen strop v naravni barvi, protihrupna zaščita oziroma obloge, stenske obloge v furnirju breze, tla z novim športnim podom, nova električna napeljava z reflektorji na stropu ter zamenjani radiatorji. Sedaj je telovadnica skladna z veljavno tehnično regulativo oziroma je obnovljena z normami novogradenj. V sklopu investicijskega vzdrževanja je bila skladno s programom izvedena zamenjava preostalih oken v kleti, vrata glavnega vhoda in tla pred vhodom - pred stopniščem. V sklopu rednega vzdrževanja pa je bil obnovljen nadstrešek v glavnem vhodu (zidarska, pleskarska dela pri zamenjavi oken), sanacija sten s pleskarskimi deli, urejeno zunanje igrišče za odbojko ter druga dela. Del sredstev so namenili tudi za opremo: pohištvo za učilnice, računalnike (50% sofinanciranje MŠŠ-ja), opremo treh učilnic z LCD projektorji, ki so dopolnilo interaktivnim tablam ... Za omenjene investicije je Občina Domžale iz sredstev za vzdrževanje namenila 47.000 €.
Osnovna šola Venclja Perka
Osnovna šola Venclja Perka je v letu 2009 večino sredstev -66.732 € - porabila za sanacijo vseh sklopov sanitarij za učence, Občina Domžale jih je zagotovila iz sredstev za vzdrževanje. Hkrati so bila izvedena še vzdrževalna dela na kanalizacijskih vodih, poskrbljeno pa je tudi za razkuževanje rok. Na šoli se trudijo, da bi sledili računalniški podpori pri pouku, tako uporabljajo 6 interaktivnih tabel, vzpostavili pa so tudi nekaj spletnih učilnic.
Osnovna šola Preserje pri Radomljah
V	Osnovni šoli pri Radomljah so v sklopu vzdrževalnih del zamenjali tla v dveh učilnicah, opravili generalno pleskanje kuhinje in telovadnice ter pleskarske popravke po posameznih razredih, obnovili so stranišče za deklice, robove streh, žlebov in odtokov. Skupaj z nakupi - nov velik hladilnik, nov kotel v kuhinji, 17 računalnikov za računalniško učilnico ter manjkajočo opremo s stoli in mizami, tablami in predalniki, so iz proračuna Občine Domžale pridobili 38.990 €.
Osnovna šola Roje
V	Osnovni šoli Roje, ki je medobčinski vzgojno varstveni zavod, so v letu 2009 izvedli zamenjavo sanitarnih blokov v 2. nadstropju, keramičnih tal v kuhinji in garaži ter povezali dve učilnici za izvedbo tehničnega pouka (preboj in sanacija vmesne stene). Iz proračuna Občine Domžale je bilo v ta namen iz sredstev za vzdrževanje pridobljenih 15.088 €, kar je dogovorjen delež Občine Domžale (60%).
Kapacitete šol
Z Analizo kapacitet osnovnih šol in vrtcev v Občini Domžale smo pridobili podatke tudi o maksimalni zmogljivosti šol. Po teh podatkih večina šol deluje na zgornji meji svojih zmogljivosti, najbolj kritična je situacija na Ro-dici, kjer že presegajo maksimalne zmogljivosti. Nekaj rezerve je na Osnovni šoli Venclja Perka, največ pa na Osnovni šoli v Dra-gomlju.
Potrebe po dodatnem šolskem prostoru so očitne - npr. v šolskem okolišu Osnovne šole Domžale se je v letu 2000 rodilo 63 otrok, v letu 2008 pa kar 87 otrok; v šolskem okolišu Osnovne šole Dragomelj se je v letu 2000 rodilo 33 otrok, v letu 2008 pa kar 53 otrok; povečanje - za približno 20 otrok v vsaki šoli - pa je bilo zaznati tudi v šolskih okoliših osnovnih šol Rodica in Venclja Perka. Iz opisanega je razvidno, da se število učencev najbolj povečuje na območju Domžal oziroma Vira. Potrebe po dodatnem šolskem prostoru se lahko rešujejo na različne načine, z gradnjo nove šole ali pa s posameznimi prizidki šol v omenjenih okoliših, razen v Dragomlju, kjer je rezerva šolskega prostora pokrita do leta 2014/2015.
Občina Domžale
Občina Domžale v treh letih načrtuje gradnjo treh novih vrtcev
Ob začetku novega šolskega leta smo se pogovarjali s Tonijem Dra-garjem, županom Občine Domžale, in podžupanjo Anrejo Jarc Pogačnik, ki skrbi za področje družbenih dejavnosti.
Zakaj je v Občini Domžale premalo prostora v vrtcih in so šole že skoraj prenapolnjene?
Toni Dragar: V Občini Domžale že dalj časa primanjkuje prostih mest v vrtcih in res so tudi šole že skoraj prenapolnjene. To se ne dogaja po vsej Sloveniji, to je problem Ljubljane in obljubljanskih občin ter nekaterih mest, ki se razvijajo hitreje od načrtovanega. V Občini Domžale nam je zelo všeč, da smo ena najmlajših občin v Sloveniji - kar 6% prebivalcev je mlajših od 6 let. To je lepa prihodnost, ki nas veseli, seveda pa nam v tem trenutku povzroča določene težave. Vendar zdajšnja garnitura na občini nima slabega občutka, da ni naredila dovolj za predšolsko vzgojo, za standarde v šolah. Menimo, da smo v danih možnostih, časovnih, finančnih in glede na situacijo v kateri smo, naredili maksimalno.
Ali lahko naraščajoče število rojstev, na katera ste ponosni, ponazorite tudi s konkretnimi razlogi? Zakaj prihaja do take rasti?
Toni Dragar: Seveda. Od leta 2004 do sedaj se je število rojstev povečalo za več kot 10%. Velik del prirastka prispeva povečana nataliteta, nekaj pa gotovo tudi priseljevanje. Zelo pomemben dejavnik pri naraščanju potreb in zagotavljanju mest za predšolsko varstvo so tudi ukrepi vlade - brezplačno varstvo za drugega in vse nadaljnje otroke. Že lani smo se potrudili ter najprej izrabili prostore v obstoječih objektih, dva dodatna oddelka s preureditvijo prostorov v Osnovni šoli Dragomelj in enega v vrtcu v Dragomelj. Začeli pa smo tudi z gradnjo dveh vrtcev, v katerih bo skupaj približno 300 novih mest.
Andreja Jarc Pogačnik: Sama sem se precej ukvarjala s pregledom obstoječih kapacitet in rastjo števila otrok. Še vedno lovimo zmogljivosti za nazaj. Število najmlajših je intenzivno naraščalo zadnjih 10 let, mi pa smo z novimi kapaciteteami sledili zelo zelo skromno, kar ni lovilo rasti prebivalstva. Šele letos smo ponudili večje kapcitete, vrtec Češmin ima osem oddelkov, naslednji, v Preser-jah, jih bo imel šest. Take zmogljivosti vrtcev so bolj racionalne tudi z materialnega in pedagoškega vidika, saj omogočajo timsko delo vzgojiteljev, bolj gospodarni so pri ogrevanju, oskrbi s hrano in podobno.
Prvi vrtec je bil odprt že 1. septembra 2009...
Toni Dragar: 1. septembra so nov vrtec, vrtec Češmin, obiskali prvi najmlajši uporabniki. Veseli smo, da smo jim ponudili tako kvalitetno bivanje. Drugi vrtec, ki ga začenjamo graditi, je vrtec Gaj v Preserjah. Sedaj smo v postopku izbire izvajalca za gradbena dela. Občina Domžale ima vso potrebno dokumentacijo, hkrati pa je bil tudi že izdan sklep oziroma odobren kredit na Ministrstvu za finance, s pomočjo katerega bomo financirali izgradnjo.
Bo občina po odprtju vrtca Gaj zaključila z gradnjo novih, dodatnih kapacitet za predšolsko varstvo?
Toni Dragar: Obstaja še tretji, prav tako zelo pomemben projekt, to je gradnja vrtca na vzhodnem delu občine, območju Doba in Krtine. Dob kot eno večjih naselij nima svojega vrtca in prav tako Krtina kot eno hitreje rastočih naseljih v zadnjih letih. Povečalo se je predvsem število mladih družin, zato bomo morali v vzhodnem delu občine prav tako zgraditi vrtec. Sedaj iščemo zemljišča in se pogajamo za čimbolj ugoden odkup. Andreja Jarc Pogačnik: Načrtovati prostore za vrtčevske kapacitete je bistveno težje kot načrtovati prostore za šole. Za šole imamo podatke o rojstvih otrok in se dovolj natančno ve, kakšne zmogljivosti bomo v naslednjih petih letih potrebovali. Pri vrtcih nam podatki, ki jih spremljamo - koliko otrok se rodi v posameznem letu v občini, kažejo, da tudi z odprtjem vrtca Češmin, z novogradnjo v Preserjah in s še enim podob-
no velikim vrtcem v vzhodnem delu vsi problemi otroškega varstva najbrž ne bodo odpravljeni.
Koliko pa je potem letos dejansko zavrnjenih vlog?
Andreja Jarc Pogačnik: Na današnji dan, 3. septembra, je zavrnjenih 144 otrok, saj se številni starši, ko jih po-zovemo, da imajo možnost vključiti svojega otroka v vrtec, odločijo, da ne bodo podpisali pogodbe oziroma so se organizirali drugače, prek zasebnih iniciativ, z vrtci v sosednjih občinah.
Toni Dragar: Vendar pa bi rad poudaril, da ni nobenega zavrnjenega otroka v 2. starostni skupini in da smo ministrstvu predlagali minimalne spremembe normativov, da bi povečali število otrok v kombiniranih oddelkih. S tem bi lahko nekaj otrok dodatno vključili v že obstoječe prostore.
Zakaj se Občina Domžale ni odločila za podelitev koncesije za predšolsko vartvo?
Toni Dragar: Res je, mi v tem trenutku nismo podelili koncesije za zasebno varstvo.
Andreja Jarc Pogačnik: Občina Domžale je povabila zasebnike h koncesijam, ampak vsi, ki bi koncesijo želeli, so želeli pridobiti tudi znatna javna sredstva. Mi pa smo vsa sredstva, ki so na voljo, usmerili v novogradnje, ki jih je naša občina načrtovala kot javne vrtce. Toni Dragar: Iz proračuna Občine Domžale že zagotavljamo od 5 do 6 milijonov in z vsakim odprtim vrtcem se pritisk na proračun še poveča.
Kako pa je danes s prostorom v osnovnih šolah?
Andreja Jarc Pogačnik: Za šolske prostore je bila leta 2007 narejena natančna študija, ki je pokazala, kakšne so maksimalne kapacitete obstoječih šol. Večina šol posluje na zgornji meji, to pomeni, da imajo vse kapacitete bolj ali manj zasedene. Največja stiska je na Osnovni šoli Rodica, ki ima že en oddelek več kot so maksimalne kapacitete, precej polno je v Osnovni šoli Preserje, v Osnovni šoli Dob in v Osnovni šoli Domžale, medtem ko je nekaj prostora na Osnovni šoli Venclja Perka - tam se je po odhodu dela otrok v Dragomelj struktura spremenila tako, da so oddelki manj polni in bi s preusmeritvijo, spremembo šolskega okoliša, to šolo lahko še napolnili. Vendar pa je spreminjanje šolskih okolišev nehvaležna poteza. Seveda pa je največ prostora v Osnovni šoli Dragomelj, ki ima trenutno 14 oddelkov, prostora pa ima maksimalno za 20 oddelkov. Nekaj tega prostora smo lani zasedli z dvema oddelkoma vrtca.
Toni Dragar: Ne želimo ponoviti napak predhodnikov in pozabiti na predšolske otroke, danes so v skupini od 1 do 3, jutri bodo v skupini od 3 do 6 in nato se bodo vključil v osnovne šole. Takrat bo nastal problem zagotavljanja kapacitet v osnovnih šolah. V pripravi je temeljita analiza prostora v osnovnih šolah. Seveda pa hkrati nismo pozabili na otroke v tem trenutku, tudi njim je potrebno zagotoviti ustrezne učilnice, ustrezne pogoje, varne poti do šol in misliti naprej. Veliko vlagamo tudi v investicijsko vzdrževanje in v kakovost bivanja v šolah. Šole v naši občini so po mojem mnenju kvalitetno opremljene in izvajajo kvaliteten učni program. Potrudimo se, da vsako leto zagotovimo sredstva tudi za nadstandarde. Za otroke je pomembno tudi, da jim zagotovimo potrebne obroke hrane, zato je bilo v poletnih mesecih izvedenih več obsežnih investicij.
Ali se je že izoblikovala kakšna rešitev za zagotovitev prostora osnovnošolcem tudi v prihodnje?
Toni Dragar: Vir je v tem trenutku edino večje naselje v občini, ki nima svoje osnovne šole. Odločitev o novi šoli ali širitvi, dozidavi obstoječih šol, bo zelo pomembna za prihajajočo občinsko upravo. Andreja Jarc Pogačnik: Novih kapacitet v šolah v tem hipu nimamo. Smo pa veseli dveh pridobitev, temeljito smo preuredili telovadnico v Osnovni šoli Rodica in kuhinjo v Osnovni šoli Domžale.
Tudi tokrat uspešni na Gasilski olimpijadi
Peta zlata medalja za Prostovoljno gasilsko društvo Dob
(nadaljevanje s 1. strani)
Vse to so dan za dnem pridobivali na vežbališču ob Gasilskem domu Dob, pri tem pa so jim pomagali zlasti izkušeni, starejši gasilci. Še posebna zahvala pa gre vrhunskemu atletu in čla-
nu PGD Dob Damjanu Zlatnarju, ki je poskrbel za odlično fizično pripravljenost, saj so fantje ravno na olimpijadi tekli rekordni štafetni tek. Odlično pripravljeni so se udeležili tudi skupnih priprav, ki jih je organi-
zirala Gasilska zveza Slovenije. Zadovoljni so bili tudi z odzivom vseh, ki so jih zaprosili, da jim pri pripravah na gasilsko olimpijado pomagajo. Ker je udeležba na olimpijadi pomenila velik finančni zalogaj, se dobski gasilci
iskreno zahvaljujejo sponzorjem in donatorjem, še zlasti glavnemu pokrovitelju, podjetju STN, pa Občini Domžale, Gasilski zvezi Domžale, KS Dob in GP Trojane.
Predstavljamo ekipo PGD Dob
PGD Dob je doslej sodeloval na naslednjih olimpijadah in dosegel naslednje uspehe: Vöcklabruck(Avstrija) - 1981 (zlata medalja), Varšava (Poljska) - 1985 (zlata medalja), Berlin (Nemčija) - 1993 (zlata medalja), Her-ning (Danska) - 1997 (zlata medalja), Varaždin (Hrvaška) - 2005 (srebrna medalja) in Ostrava (Češka) - 2009 (zlata medalja).
Zlato člansko ekipo Prostovoljnega gasilskega društva Dob, ki je v Ostra-vi nastopila v kategoriji Prostovoljni gasilci A, sestavljajo: Tomaž Zavrl, Luka Pušnik, Primož Žnider, Jani Orehek, Aljaž Gasior, Tomaž Orehek, Jure Rogelj, Andrej Vilar, Uroš Limoni, Primož Grčar. Vsem fantom, seveda, iskrene čestitke!
Mi smo že petič zlati!
Ostrava je bila v dneh 14. gasilske olimpijade preplavljena z gasilci in gasilkami iz vse Evrope. Ti so svoja strokovna znanja in pripravljenost izkazovali na tekmovanjih, ki so bila sestavljena tako, da so resnično lahko pokazali, kaj vse znajo. Znajo pa veliko in so odlično usposobljeni, bi lahko zapisali za vse ekipe v vseh kategorijah, tudi za kategorijo Prostovoljni gasilci A, v kateri je nastopala dobska ekipa in med 76 ekipami zasedla odlično 14. mesto, kar je pomenilo ZLATO MEDALJO, hkrati pa le dobrih deset točk zaostanka za zmago-
Uspešna matura - najlepše darilo Srednji šoli Domžale ob njenem 60. rojstnem dnevu
Dosegli 90-odstotni uspeh, Lea Rupert je zlata maturantka
(nadaljevanje s 1. strani)
Srednja šola Domžale ima zelo pestro zgodovino, v kateri je izobrazbo pridobivalo na tisoče dijakov in dijakinj - tako iz naše nekdanje velike občine, države pa tudi tujine, saj je vse od leta 1948 delovala tedanja Obrtno nadaljevalna šola, kasneje pa Usnjarski tehnikum Domžale. Srednješolsko izobraževanje se je nenehno prilagajalo, v devetdesetih letih preteklega stoletja dobilo Srednjo šolo Domžale, v novem tisočletju pa leta 2002 tudi uspešno gimnazijo. Že prve generacije tako poklicne in strokovne šole kot gimnazije so pokazale, da gre za dobro organizirano okolje, v katerem približno 700 dijakov (včasih celo več) obiskuje različne programe in uspešno prenaša znanje v prakso. Zadnji uspeh je v občini zelo odmeval, saj smo ponosni na našo uspešno srednjo šolo, ki jo že drugi mandat vodi mag. Primož Škofic. Ob tej priložnosti smo ga zaprosili za nekaj besed.
Najprej čestitke in prošnja, da z nekaj številkami ilustrirate uspeh vaših maturantov. Ste ga pričakovali?
V Srednji šoli Domžale vsako leto opravlja maturo okrog 150 maturantov, od tega je nekaj več kot 50 gimnazijcev, ki opravljajo splošno maturo, dijaki v programih ekonomski tehnik in strojni tehnik pa opravljajo poklicno maturo. Slednji so se izkazali že v preteklih letih, saj je bilo med njimi vedno nekaj zlatih maturantov, letos pa je to uspelo tudi gimnazijki Lei Rupert na splošni maturi. Sicer je letošnja generacija gimnazijcev opravila splošno maturo podobno kot prejšnje. Dosegli so 90-odstotni uspeh. Mogoče ni odveč izpostaviti, da so bili prav vsi uspešni pri slovenščini, nemščini, fiziki, kemiji in sociologiji ter tudi tisti, ki so se odločili, da bodo angleščino in matematiko opravljali na višjem nivoju (vsi podatki so za spomladanski rok splošne mature 2009).
Kako komentirate letošnji uspeh, ste morda maturante pripravljali drugače?
Uspeh letošnje generacije je podoben uspehu prejšnjih. Izjema je zlata maturantka, ki pa smo jo pričakovali. Lea je vsa štiri leta blestela in bilo bi kar malo čudno, če ji ne bi uspelo. Sicer pa se priprava na maturo prične v prvem letniku gimnazije. Podatek, da večina dijakov na maturitetnem izpitu doseže enako oceno kot v 4. letniku ali jo celo izboljša, govori o tem, da imajo naši učitelji ustrezen nivo in ustrezne kriterije ocenjevanja. Tudi sicer si prizadevamo dijakom ponuditi najboljše. Praktično od začetka je gimnazija vključena v številne projekte, ki potekajo pod okriljem Zavoda za šolstvo, pa tudi v projekte, ki jih financira Evropska skupnost. Zaposlenega imamo tujega učitelja, ki sodeluje pri pouku vseh tujih jezikov, vključeni smo v projekt Posodobitev gimnazijskih programov, v okviru katerega uvajamo timsko poučevanje, in v številne druge. Vključenost v projekte in v različne prenove omogoča srečevanje učiteljev, predstavitev dobrih praks in izmenjavo izkušenj. Vse to je nujno potrebno in prinaša rezultate. Uspehi niso slučajni.
Koliko dijakov in dijakinj bo v letošnjem šolskem letu obiskovalo vašo šolo?
Letos je v gimnazijski program vpisanih 220 dijakov, v programe poklicne in strokovne šole pa 415 dijakov. Žal v srednjih šolah še vedno zelo občutimo zmanjševanje števila otrok, smo pa toliko bolj veseli problemov s pomanjkanjem prostora v vrtcih, čeprav to komu trenutno povzroča sive lase. Ampak ti otroci bodo prišli tudi v srednjo šolo.
Kako kaže s telovadnico?
Glede na globoko recesijo dobro. Pripravljeni so projekti, pridobivajo se vsa potrebna soglasja. Predvidevamo, da bo v letošnjem letu pridobljeno gradbeno dovoljenje, pričetek gradnje pa v letu 2010. Glede na prejšnji terminski plan nam je recesija »požrla« eno leto.
Boste nadaljevali z vrsto interesnih dejavnosti, s katerimi se tudi uvrščate v sam vrh med slovenskimi srednjimi šolami?
Res imamo bogato ponudbo interesnih dejavnosti, s katerimi bomo nadaljevali, nekatere pa so nas v resnici postavile na »zemljevid« slovenskih srednjih šol. Verjetno je tu potrebno izpostaviti program MEPI, v katerega smo vstopili skupaj z OŠ Rodica že leta 2004, lani pa se je pridružila še OŠ Venclja Perka. Ker program izvira iz Velike Britanije, je deležen velike podpore britanskega veleposlaništva v naši državi. Tudi zato so obiski angleške kraljeve rodbine vedno povezani s programom MEPI v naši državi. Pred dvema letoma (septembra 2007) nas je v Domžalah obiskal vojvoda Yorški, sin kraljice Elizabete II., pred manj kot letom dni (oktobra 2008) pa smo se imeli priložnost srečati tudi z angleškim kraljevim parom. Dijaki in vsi, ki smo pri omenjenih dogodkih sodelovali, tega prav gotovo ne bomo pozabili! V preteklem šolskem letu smo praznovali tudi 60. obletnico delovanja šole. Poseben pečat praznovanju so dale gledališke predstave, ki so jih pripravili naši dijaki. Muzikal »Čas za ples« je bil še posebno odmeven. S to predstavo smo bili povabljeni tudi na festival Transgeneracije v Cankarjev dom, kjer smo napolnili Linhartovo dvorano z več kot 600 sedeži.
Počitnice so bile tudi priložnost za obnovo posameznih objektov, kaj vse ste opravili?
Na razpisih Ministrstva za šolstvo in šport za vzdrževanje objektov smo že nekaj let kar uspešni. Tako nam je uspelo obnoviti električno napeljavo in zamenjati svetila. Na ta način smo zagotovili boljše pogoje v učilnicah in na hodnikih, pa tudi poraba energije je manjša. K temu veliko pripomorejo tudi nova okna, ki smo jih vgradili med letošnjimi počitnicami. Že v preteklih letih smo šolo prebarvali s prijaznejšimi, toplimi barvami, uspelo nam je obnoviti tudi del sanitarij. Dela in želja pa nikoli ne zmanjka!
Hvala lepa za pogovor, čestitke in uspešno šolsko leto 2009/2010!
Vera Vojska
valno ekipo Weeg iz Avstrije. Ekipa PGD Dob je sodelovala v vaji z motorno brizgalno in štafetnem teku ter obe disciplini opravila brez napak. Ekipa Prostovoljnega gasilskega društva Dob je imela na Češkem tudi zelo glasne navijače, ki so zvesto spremljali svoje sokrajane ter jim tudi na tak način pomagali do zlate medalje.
Sprejem v Dobu -Bravo, naši fantje!
Kot navadno je bilo ob vrnitvi zlati fantov v Dobu zelo veselo. Pred gasilskim domom so jim krajani in krajanke pripravili dobrodošlico. Iskrenih čestitk ni manjkalo, predvsem pa ponosa nad uspehom ekipe, ki sta jo pozdravila predsednik PGD Dob
Pavel Orehek in častni predsednik GZ Domžale Marjan Slatnar. Dobljani so na svoje gasilce in gasilke, ki kvalitetno rastejo na vseh področjih ter so zlasti aktivni v preventivi, ponosni že več kot stoletje. Gasilstvo je tradicija, ki so ji zveste vse družine, na kar kaže ne le število članov in članic Gasilskega društva Dob, temveč tudi njihovi vsakovrstni uspehi, ki jih spremljajo vsa leta.
Iskrene čestitke predvsem članom zlate ekipe, pa tudi vsem gasilcem in gasilkam Prostovoljnega gasilskega društva Dob, ki jim želimo, da bi bili tudi v prihodnje na vseh področjih tako uspešni kot doslej!
Vera Vojska
Nizozemska nevladna organizacija Naple odločila:
Domžalska knjižnica - ena izmed najlepših v Evropi!
(nadaljevanje s 1. strani)
Knjižnica Domžale je eden osrednjih informativnih in kulturnih centrov Domžal. Je splošna večob-činska knjižnica, ki opravlja javno službo na območju knjižnične dejavnosti občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin ter tako prispeva k izobraževanju in zadovoljevanju kulturnih potreb omenjenih območij. Bralno kulturo pa širi tudi v enaindvajset odročnih vasi občin Domžale in Lukovica, kjer znanja in pisane besede željne vaščane razveseljuje potujoča knjižnica - bibliobus. Februarja 2006 je zaživelo tudi novo izposojevališče v Ihanu. Knjižnica ima več oddelkov, posebej pozorni so na svoje najmlajše uporabnike. V letu 2008 je dobila domoznanski oddelek, lahko se tudi pohvali, da jo dnevno obišče do 1000 ljubiteljev pisane besede in da je zelo malo dni, ko v naši knjižnici ni različnih srečanj, prireditev in razstav.
Knjižnica Domžale hrani več kot 220 tisoč enot knjižničnega gradiva, zelo sodoben arhiv, sodobno računalniško opremo, v njej pa je tudi 28 prijaznih zaposlenih. Pri opremi so bili upoštevani skandinavski standardi. Ob uvrstitvi knjižnice med šest slovenskih lepotic so vsi pisci člankov poudarjali prepoznavno arhitekturno postavitev. Tako npr. Samo Petančič v Delu, dne 04. 08. 2009, pod naslovom Šest slovenskih lepotic: Obiskujejo jih domači in tuji gradbeni strokovnjaki - Zgledovanje po skandinavskih konceptih, piše: »Poleg sodobnega arhiva knjižnico odlikuje tudi prepoznavna arhitekturna postavitev - naspro-
Imate radi dnevno sveže mleko s kmetije Černivec?
Prvi mlekomat v Domžalah
Domžalska tržnica je obogatila svojo ponudbo. Stojnicam, na katerih lahko kupite domači kruh, zelenjavo in sadje, včasih pa tudi druge izdelke, se je v teh dneh pridružil MLEKOMAT, za katerega bi lahko rekli, da je avtomatski točilni sistem za prodajo svežega, pristnega mleka, kar po domače pomeni: natočite si pravo, domače, sveže kravje mleko!
Sveže mleko je s kmetije Černivec iz Zgornjih Jarš, kjer vedo, da imamo sodobni potrošniki radi dobre, naravne in zdrave stvari. Zato so se odločili, da svoje mleko ponudijo prebivalcem naše občine na tržnici v Domžalah. Če kdo morda še ne ve, kje je, povejmo, da je MLEKOMAT ob Ljubljanski cesti ob bivšem krožišču.
Naprava deluje tako, da glede na vrednost kovancev odmeri količino svežega mleka, ki ga potrošnik natoči ali v prinešeno posodo ali v steklenico, ki jo lahko kupi. Liter svežega mleka stane 1 evro. Mlekomat drži 280 litrov. Kmetija Černivec bo cisterno z mlekom menjala na 24 ur in tako zagotavljala resnično dnevno sveže mleko.
Černivčevi so za postavitev mlekomata na tržnici v Domžalah zagotovili 57.000 evrov za aparature in avto, Občina Domžale pa je zagotovila lokacijo.
Dobrodošli
12. septembra 2009 ob 10. uri na tržnici v Domžalah,
kjer boste mleko lahko tudi poskusili!
Občina Domžale
ti glavnega vhoda je v osrednjem delu polkrožna miza za sprejem in izdajo knjižničnega gradiva, zamejena z razstavnimi vitrinami. Levo in desno od njega je glavna komunikacij ska os - na eni strani oddelek za odrasle z odprtim delom in študijskima sobama, sanitarijami, garderobo in večnamensko dvorano, na drugi oddelek za otroke in mladino z manjšo pravljično sobo ter pisarnami za zaposlene knjižničarje. S prenovo so v knjižnici uvedli tudi elektronsko zaščito gradiva pred tatovi.«
Seveda je rezultat izbora najlepših in arhitekturno najbolj izvirnih knjižnic, v okviru katerega se je med evropske lepotice uvrstila tudi Knjižnica Domžale, priznanje vsem, ki so in delajo na tem področju. Ob tej priložnosti sem za mnenje o uvrstitvi naše knjižnice med evropske lepotice vprašala direktorico Knjižnice Domžale, gospo Barbaro Zupanc Oberwalder, ki je povedala: »Ponosni smo, da smo uvrščeni v zbirko najlepših knjižnic Evrope. Zamisel projekta je povezati podobe evropskih splošnih knjižnic, ki so zgled dobre prakse na več ravneh. Knjižnica kot tretji prostor - dnevna soba domžalske občine - zadovoljuje širok spekter potreb naših obiskovalcev. Hvaležni smo Občini Domžale, ki je bila in je še vedno pripravljena finančno podpirati ta obsežen projekt.
Za nas priznanje pomeni predvsem obvezo za naprej. Želimo si, da bi knjižnica še naprej ostala prostor druženj, srečanj, iskanja informacij in kulturnih užitkov. Obiskovalci radi in množično zahajajo k nam, mi pa se trudimo zadovoljevati njihove potrebe.
Vlaganja sredstev v kulturo, izobraževanje in kvalitetno preživljanje prostega časa predstavljajo naložbo prihodnosti. Knjižnica Domžale je resnično reprezentativen objekt občine, njena oblika in vsebina še vedno navdušujeta obiskovalce. Domžalska knjižnica je zasnovana na najbolj optimalni združitvi klasičnih nalog (izposoja knjižničnega gradiva, spodbujanje in promocija branja), sodobnih potreb uporabnikov in zahtev okolja (novi mediji in informacijski viri, izobraževanje, informacijska pismenost, občutek za pripadnost lokalni skupnosti, podpiranje etnične, kulturne in jezikovne raznolikosti, druženje), tako da uporabnikom nudi prijazno vzpodbudno okolje za raznovrstne dejavnosti. Dokazujemo, da se s sodelovanjem lahko premikajo meje. Prepričana sem, da Knjižnica Domžale s svojim delovanjem pomembno prispeva k družbenemu, gospodarskemu, kulturnemu in socialnemu razvoju lokalnega okolja.« Hvala!
Vera Vojska
POLETNE INVESTICIJE V OBČINI DOMŽALE
stran
6
Osnovna šola Domžale
Ureditev razdeljevalne kuhinje in preureditev hišniškega stanovanja v dodatno učilnico in kabinet
V Osnovni šoli Domžale sta v letu 2009 potekali dve večji nujni investiciji, za kateri je Občine Domžale iz Proračunskega sklada za osnovne šole zagotovila 76.000 €. Zaradi grožnje, da bo treba kuhinjo zapreti, se je priprava kosil za otroke preselila v novozgrajeni vrtec Češmin, obstoječo kuhinjo pa so preuredili v razdelje-valno. Druga investicija pa je vezana na preureditev hišniškega stanovanja v dodatna, prepotrebna učilnico in kabinet. Stara kuhinja v Osnovni šoli Domžale ni več
ustrezala normativom in ji je grozilo zaprtje. Kot rešitev se je ponujala kuhinja v vrtcu Češmin, ki je v neposredni bližini. Tako smo že pri gradnji vrtca predvideli ločen del kuhinje, posebej prilagojen normam za osnovne šole, kjer bosta kosila pripravljali zaposleni kuharici na Osnovni šoli Domžale. Tako bodo učenci osnovne šole Domžale še naprej deležni kosil. Prostor kuhinje v Osnovni šoli Domžale pa smo preuredili v prostor za razdeljevanje kosil in pripravo malic. Razdeljevanje hrane
bo potekalo preko samopostrežne linije, ki jo sestavljajo topli in hladni pulti. V kuhinji bodo pripravljali le zajtrke in malice, zato so v njej predvideli le skladiščenje tu pripravljene hrane. Kapaciteta kuhinje je cca 300 obrokov na izmeno. Če pogledamo tehnične značilnosti, lahko poudarimo, da je razdelilna kuhinja v celoti izdelana iz nerjaveče pločevine, postavljene na regulacijske noge ter da so vsi elementi izdelani s tesnilnim privihom proti zidu; stene in tla so zaradi lažjega čiščenja obloženi z gladko keramiko, tla imajo protizdrsni sistem, ki preprečuje morebitne padce in omogoča strojno in ročno čiščenje tal. Celotna investicija preureditve kuhinje v razdelilnico je bila 60.000 €, 30.000€ za opremo in 30.000€ za gradbena dela. V mesecu juliju in avgustu je potekala tudi preureditev hišniškega stanovanja v dodatno učilnico za likovni pouk in kabinet. Tudi sredstva za to investicijo so bila zagotovljena iz proračunskega sklada osnovnih šol in sicer 16.000 €.
Občina Domžale
OŠ Rodica
Adaptacija telovadnice s protipotresno sanacijo
Največja investicija na Osnovni šoli Rodica je adaptacija in protipotresna sanacija telovadnice, za katero je bilo iz proračunskega sklada za osnovne šole zagotovljeno skoraj 200.000 €. V telovadnici so bila izvedena prenovitvena dela, tudi statična in protipotresna obnova, vendar se pri tem ni posegalo v zunanji videz objekta.
Pred dvema letoma sta sanitarna in zdravstvena inšpekcija opozorili, da je v telovadnici nujno potrebno izvesti sanacijo poda. Pri zasnovi sanacije je bilo ugotovljeno, da bi bilo smiselno in racionalno izvesti tudi statično utrditev objekta. Tako bi zagotovili ustrezno varnost in stabilnost v skladu z veljavno tehnično regu-lativo. Tako so bila hkrati z zamenjavo poda
izvedena različna dela - izdelani vtični temelji za sidranje opreme ter za obešanje in sidranje nove opreme; izdelane betonske podlage za finalni tlak; zamenjana okna v severnem delu fasade in dva steklena pasova na južnem delu; vgrajena vrata na južnem delu; urejena kanalizacija; zamenjane okenske pletene mreže; zamenjane lesene stene z vrati; akustičen strop v naravni barvi, protihrupna zaščita oziroma obloge; stenske obloge v furnirju breze; tla z novim športnim podom; izvedene nove elek-troinstalacije z reflektorji na stropu ter zamenjani radiatorji. Sedaj je telovadnica skladna z veljavno tehnično regulativo oziroma je obnovljena z normami novogradenj.
Občina Domžale
Fitness na prostem
Zelena os Kamniške Bistrice pridobiva nove vsebine in tako voda tudi v 21. stoletju ohranja povezovalno vlogo. Nova vsebina, ki jo bo Občina Domžale skupaj s Krajevno skupnostjo Slavka Šlandra dodala že tako pestri ponudbi, bo fitness na prostem. Simbolno je prikazan na fotografiji. Kot lahko vidite bodo fitness naprave namenjene odraslim, proizvajalec pa zagotavlja, da ne bodo podlegle morebitnemu vanda-lizmu, ki ga občasno doživljamo na postavljenih objektih ob zeleni osi Kamniške Bistrice. Investicijo si bo občina delila s krajevno skupnostjo; tako bo skupna ocenjena vrednost 13.000 €, od tega za občino 6.500 €. Naprave bodo dobavljene in postavljene v mesecu oktobru.
Občina Domžale
Investicije v realizaciji: Zelena os Kamniška Bistrica
V naselju Podrečje brv čez Kamniško Bistrico
V naselju Podrečje bo Občina Domžale zgradila brv čez Kamniško Bistrico za pešce in kolesarje. Brv bo na domžalski strani povezovala Potočnikovo ulico s cesto čez Podrečje (pri razdelilni transformatorski postaji).
Lokacija brvi je bila izbrana kot podaljšek obstoječe pešpoti na desnem bregu. Med povezovalni cesti, ki ju brv povezuje pravokotno na strugo, sta postavljeni manjši krožišči s sredinskimi koriti za rože za umiritev kolesarskega prometa. V tem delu se načrtuje tudi postavitev klopi, ki naj bi na domžalskem bregu predstavljale priljubljeno točko za srečevanje oziroma zmenke. Krila so postavljeno nekoliko na brežino struge
kot nekakšen balkon, od koder bo lep razgled na reko. Brv je načrtovana tako, da bo trajnost objekta čim večja, stroški vzdrževanja čim nižji, vpliv na vodni režim pa zanemarljiv, saj v osnovni strugi nima vmesnih podpor. S tem želi Občina Domžale vzpostaviti varen prehod čez Kamniško Bistrico za pešce in kolesarje, ki so morali do sedaj uporabljati most, preko katerega poteka regionalna cesta Ljubljana Celje. Z izgradnjo nove brvi bo vzpostavljena tudi krožna pešpot okoli Šumberka. Dela so se začela v septembru in bodo predvidoma zaključena konec novembra. Vrednost investicije je 250.000 €.
Občina Domžale
T	1	V*	• 1 »V
Igralne površine za najmlajše
Tudi otroško igrišče je ena izmed novih vsebin, ki jo v letošnjem letu Občina Domžale dodaja Zeleni osi Kamniške Bistrice. Igrišče je locirano vzhodno od obstoječih teniških igrišč v Športnem parku vse do zelenega območja ob Kamniški Bistrici.
Na tem delu je teren zelo razgiban, kar bo najmlajšim ponujalo tudi zimske radosti. Zasnova igrišča predvideva vzporedni poti na levem bregu vodotoka; prva poteka znotraj visokovodne struge, druga pa je višje in varna pred stoletnimi vodami. Tu bodo postavljena tudi vsa počivališča in druga oprema. Med obema bo v prihodnosti potekal visokovodni nasip, ki predstavlja dodatno protipoplavno varnost južnega dela Domžal. Južno od igrišča je predvidena tudi pešpot, ki naj bi se z brvjo nadaljevala na
drugi strani, naprej v Ihan. Osrednji element otroškega igrišča je grič, ki deli igrišče na več con: igralno cono z velikim plezalom (vsebuje različna plezala in tobogane za razvoj velikih mišic); igralno cono z velikim toboganom in stopniščem na visokem griču; cono z velikim peskov-nikom za mirne in ustvarjalne aktivnosti, za najmlajše pa z majhnimi gugalniki in barvnimi ploščicami na travi; igralno cono z gugalnicami; veliko večnamensko valovito travnato površino za igre na travi (tek, sankanje); cono za mirne družabne aktivnosti (peščena površina in klopi v krožni postavitvi); južno počivališče (dva kompleta klopi in miz, stojala za kolesa, koš za smeti, svetilke); severno počivališče (dva kompleta klopi in miz, stojala za kolesa, koš za smeti, svetilke) ter povezovalna pot, ki jo spremljajo barvne stopalne plošče, namenjene
igri najmlajših. Igrišče je zasnovano tako, da se ga po potrebi enostavno dopolni z novimi ureditvami in opremo, ki dopolnjujejo osnovne igralne cone.
Vrednost investicije je 60.000 €, zaključena bo v kratkem, zato vas vabimo, da igrišče skupaj z najmlajšimi čimprej tudi obiščete.
Občina Domžale
stran
POLETNE INVESTICIJE V OBČINI DOMŽALE
Vzdrževalna dela na cestni infrastrukturi v Občini Domžale
V poletnih mesecih smo opravili več vzdrževalnih del na cestni infrastrukturi. Tako smo asfaltirali cesto v Goropeče, pred tem je bila makadamska. Z obstoječo cesto so bili povezani stroški za vzdrževanje, saj je ob vsakem večjem deževju prišlo do poškodovanja ceste z vdorom
vode na cestišče in izpiranjem materiala. Posebej izpostavljena je bila na predelu na fotografiji.
Prav tako je bil, skladno z dogovorom vseh treh županov Občine Domžale, Občine Moravče in Dola pri Ljubljani v letu 2008, saniran del ceste na tro-
meji. To pomeni, da obstoječa cesta protiprašno zaščitena vse do meje Občine Domžale. Sedaj čakata na sanacijo še krajši odsek iz Občine Moravče in zahtevnejši iz Občine Dol pri Ljubljani.
Občina Domžale
Gradnja fekalne kanalizacije v Prelogu
Občina Domžale fazno gradi omrežje fekalne kanalizacije in je sedaj uspela na omrežje priključiti več kot 80% gospodinjstev v občini.
V letošnjem letu je bilo zgrajene 400 metrov kanalizacije v Prelogu in sicer v Krožni in Prečni ulici ter na Pori pod hribom. Investicija se bo nadaljevala v naslednjem letu, v skladu z razpoložljivimi sredstvi v proračunu Občine Domžale za leto 2010.
Občina Domžale
Gradnja vodovoda in zamenjava salonitnih vodovodnih cevi
V Biščah na Pšati pa je Občina Domžale sledila strategiji vodo-oskrbe - pripeljati pitno vodo v vsako gospodinjstvo v občini, kar pomeni zamenjavo obstoječih salonitnih cevi, na obrobju pa tudi gradnjo vodovodnega omrežja.
Brez vodovoda je 5 hiš v Zajelši, 3 hiše v Zaborštu, 3 hiše na Jasnu, 9 hiš na Račnem vrhu, 9 hiš v Goro-pečah in 2 hiši na Pšati (pri Tomažu in pri Rojcu). Z vsemi prebivalci dobro sodelujemo in se skupaj zavzemamo, da bi bila tudi njim omogočena osnovna infrastruktura. Za gradnjo vodovoda na Go-ričico in Zaboršt imamo izdelane projekte, prijavili pa se bomo tudi na razpis za evropska sredstva. V
letošnjem letu je bil zgrajen vodovod na Kolovec in na Tabor - Sv. Kunigunda ter zamenjanih 2700 metrov salonitnega vodovoda. Fotografija je z Bišč na Pšati.
Občina Domžale
Črpalni jašek za hišni priključek vodovodnega omrežja na tabor
Ureditev parkirišča in dovozne poti v Dobu
V Dobu, pri objektu Športnega društva Dob, smo začeli z ureditvijo javnega parkirišča in obnovo dovozne poti. Celotna investicija bo znašala 30.000 in bo zaključena konec septembra.
Občina Domžale
Rekonstrukcija ceste v Žejah
Na Občini Domžale pričakujemo, da bomo v kratkem začeli tudi z rekonstrukcijo ceste v Žejah.
Sredstva za izvedbo investicije so bile zagotovljena v proračunu Občine Domžale že v letu 2008. Istega leta je bil na osnovi prvotnega projekta izveden razpis za izvajalca del in izbran izvajalec. S podjetjem KPL d.d., Ljubljana je bila konec leta 2008 podpisana pogodba. Do realizacije v lanskem letu ni prišlo, ker so želeli lastniki zemljišč projekt prilagoditi in je bilo potrebno popravljati projektno dokumentacijo. Dokumentacija je v največji možni meri usklajena in pričakujemo, da bomo kmalu pričeli z gradnjo ceste.
Občina Domžale
Turistično društvo Ihan je krajane območja, ki ga pokriva, predvsem pa vse obiskovalce in obiskovalke, ki prihajajo na izlete, pohode in druge oblike rekreacije, presenetilo z novim »zemljevidom«, ki so ga postavili sredi Ihana. Čestitamo!
Mrliški vežici v Krtini
V Krtini smo v letošnjem letu zaključili z gradbenimi deli na dveh mrliških vežicah, ki sta vkopani v zemljo.
Vrednost investicije je bila 96.000 €. V naslednjem letu bomo poskušali zagotoviti sredstva v proračunu Občine Domžale za notranjo ureditev in opremo objekta in pričakujemo, da bo konec leta 2010 objekt v funkciji. Predvideva se tudi nova hortikulturna ureditev objekta.
Občina Domžale
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 2. oktobra 2009. Rok za oddajo je četrtek, 24. september 2009, do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika
Domžale na Ljubljanski 61 v Domžalah v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
DOMŽALE
stran
8
Aktualne informacije o cenah zemeljskega plina
Končna cena zemeljskega plina, ki jo plača gospodinjski odjemalec, vključuje ceno energije oziroma samega zemeljskega plina, ceno za uporabo omrežij (to so omrežnina in dodatki k omrežni-ni), takse in trošarine ter davek na dodano vrednost.
Gospodinjski odjemalci lahko z izbiro dobavitelja vplivajo le na del končne cene zemeljskega plina, to je na ceno samega zemeljskega plina, ki jo dobavitelji določajo na tržni način. Preostali deli končne cene zemeljskega plina so regulirani in jih določata Javna agencij a RS za energijo (omrežnina) in Vlada Republike Slovenije (dodatki k omrežnini).
Cene zemeljskega plina morajo biti za gospodinjske odjemalce javno objavljene in dostopne. Načinov objavljanja in zagotavljanja dostopnosti je več: dobavitelji se lahko odločijo, da bodo svoje cene zemeljskega plina objavljali na oglasni deski svojega podjetja, da bodo dosegljive na sedežu podjetja, ali pa jih objavijo na drug ustrezen način. Cenik, objavljen na sedežu podjetja, je težko dostopen širokemu krogu gospodinjskih odjemalcev. Tako pridobljene podatke o ceni zemeljskega plina pa je tudi težko primerjati med različnimi dobavitelji. Nekoliko bolj dostopen način je objava cen na spletnih straneh dobavitelja, vendar pa imajo gospodinjski odjemalci tudi v tem
primeru težave pri primerjavi cen. Prav tako je mogoče, da določen dobavitelj na področju, kjer živi gospodinjski odjemalec, ne ponuja dobave zemeljskega plina. V spodnjih preglednicah so pripravljeni aktualni podatki o dostopnosti informacij o končnih cenah zemeljskega plina posameznih dobaviteljev gospodinjskim odjemalcem in aktualne cene dobaviteljev za različne skupine gospodinjskih odjemalcev (glede na količino odjema). V naslednji tabeli so podatki o gibanju skupne cene zemeljskega plina v občini Domžale, vključ-
no z DDV, za obdobje zadnjega leta od julija 2008 do julija 2009. Pri tem je pomembno, da se cene energenta-zemeljskega plina (EUR/Sm3) spreminjajo mesečno. Nove cene omrežnine veljajo od 1. novembra 2008 dalje (Ur. list št. 103/08), prej pa so veljale cene omrežnine iz leta 2006 (Ur. list št. 137/06).
Občina Domžale
Dostopnost informacij o cenah zemeljskega plina: http://www.agen-rs.si/sl/
Vprašanja in odgovori s področja zemeljskega plina, objavljeni na spletni strani Javne Agencije RS za energijo http://www.agen-rs.si/sl/
Kaj je sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina in kaj dobavitelj?
Sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina opravlja regulirano dejavnost, dobavitelj zemeljskega plina pa tržno dejavnost. Vsa distribucijska podjetja v Sloveniji opravljajo najmanj ti dve dejavnosti, ki sta računovodsko, velikokrat pa tudi organizacijsko ločeni. Dobavitelj zemeljskega plina in sistemski operater omrežja sta torej lahko ista pravna oseba.
Kakšno dejavnost opravlja sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina?
Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja je izbirna lokalna gospodarska javna služba, kar pomeni, da sta odločitev o določitvi te gospodarske javne službe in izbor izvajalca v pristojnosti posamezne lokalne skupnosti oziroma občine. Končni odjemalec lahko zamenja dobavitelja zemeljskega plina, ne more pa zamenjati sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, na katerega je priključen.
Kakšne pravice ima gospodinjski odjemalec na odprtem trgu z zemeljskim plinom?
Skladno z Uredbo o delovanju trga z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 95/07) veljajo za gospodinjskega odjemalca kot porabnika predpisi, ki urejajo varstvo potrošnikov, hkrati pa mora dobavitelj gospodinjskega odjemalca seznaniti s pogodbenimi pogoji oskrbe pred sklenitvijo ali potrditvijo pogodbe. Dobavitelj mora gospodinjskega odjemalca pisno obvestiti tudi o vsaki spremembi cene in sicer najpozneje s prvim naslednjim izdanim računom za dobavljeni zemeljski plin po spremembi cene. Informacije o veljavnih cenah oziroma stroških mora dobavitelj objaviti na pregleden način v obliki cenika, kataloga ali na drug ustrezen način, dostopen porabniku.
Katerega dobavitelja si lahko izbere odjemalec na svojem distribucijskem omrežju ZP?
Odjemalec si lahko ne glede na distribucijsko omrežje oziroma kraj prebivanja ali lokacijo objekta, oskrbovanega z zemeljskim plinom, izbere kateregakoli dobavitelja zemeljskega plina, ki na trgu ponuja svojo storitev.
Zakaj se cene zemeljskega plina, ki jih ponujajo dobavitelji, spreminjajo?
Zniževanje ali zviševanje cen zemeljskega plina je odvi-
sno od različnih dejavnikov. Na svetovnem trgu se cene zemeljskega plina prilagajajo predvsem cenam naftnih derivatov in tudi političnemu dogajanju. Na dobavne cene posameznih dobaviteljev pa razen razmer na svetovnem trgu vplivata tudi njihova poslovna politika in seveda konkurenca.
Kaj vključuje končna cena zemeljskega plina, ki jo plača odjemalec?
Končna cena oskrbe z zemeljskim plinom je sestavljena iz treh glavnih elementov:
•	cene za uporabo omrežij (omrežnina in dodatki k omrežnini),
•	cene za zemeljski plin,
•	takse, trošarine in DDV.
Kaj je omrežnina?
Omrežnina je cena, ki jo odjemalec plačuje za transport zemeljskega plina po plinovodnem omrežju od slovenske meje do svojega odjemnega mesta. Določitev omre-žnine je v pristojnosti Javne agencije RS za energijo. Omrežnina za gospodinjskega odjemalca znaša povprečno približno četrtino celotnega stroška oskrbe z zemeljskim plinom, dobro polovico pomeni cena zemeljskega plina, preostalo pa so trošarina, taksa in DDV. Omrežnina je sestavni del cene za uporabo omrežja, ki jo odjemalec zemeljskega plina plača za dostop do omrežja. Agencija regulira omrežnino tako, da z metodologijami opredeli način določanja in obračunavanja omrežnine, sistemski operaterji pa na tej podlagi določijo cene za distribucijo za posamezne odjemne skupine in cene za izvajanje meritev, h katerim da agencija soglasje (Akt o določitvi omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina na geografskem območju Občine Domžale je objavljen v Uradnem listu RS, št. 103/2008 z dne 30.10.2008).
Kdo določa cene zemeljskega plina?
Strukturo cene zemeljskega plina določa vsak dobavitelj sam, odvisna pa je predvsem od razmer na svetovnem trgu in dobavnih pogojev, ki jih ima dobavitelj pri trgovcu ali dobavitelju na debelo. Dobavitelji tudi samostojno določijo tarifne sisteme za obračun cene zemeljskega plina kot dela končne cene oskrbe z zemeljskim plinom.
Ker je oblikovanje cene zemeljskega plina stvar dobavitelja, agencija preverja le, ali so postavke na računih pravilno izkazane in ali dobavitelj oziroma distribucijsko podjetje zaračunava omrežnino skladno z aktom o določitvi omrežnine.
Povzetek pripravila Občina Domžale
Tržnica 2009
Dišavnice in zelišča
Ob praznovanju krajevnega praznika Krajevne skupnosti Ihan je bila v soboto, 20. junija, v Domu krajanov Ihan in pred njim že tradicionalna prireditev TRŽNICA 2009. Podnaslov letošnje prireditve je bil DIŠAVNICE IN ZELIŠČA. Na prireditvi je bila bogata ponudba dišavnic in zelišč, ki je obiskovalkam in obiskovalcem omogočila pridobivanje novih znanj pri uporabi le-teh v gospodinjstvu pa tudi pri lajšanju zdravstvenih težav.
Scenarij je pripravila in prireditev vodila naša znana krajevna voditeljica Dragica Lunar, ki nas s svojimi besedili vedno znova preseneča. Naše gospodinje so v sodelovanju s TD Ihan pripravile in založile stojnice s svojimi izdelki iz zelišč in dišavnic, ki so jih uporabile pri pripravi kruha, peciva in namazov. Z prireditev smo posadili več vrst zelišč in dišavnic, nekatera posušili in jih namenili za nagrade v kvizu, na katerem so sodelovali obiskovalci, pripravila pa ga je naša Dragica. Po zaslugi nove krajanke Su Ping, ki jo je ljubezen pripeljala v naš kraj, smo spoznali kulturo pitja zeliščnih čajev z daljne Kitajske. Največje zanimanje obiskovalcev je požela priprava čajev iz cvetov vrtnic. Skupaj z možem Matjažem se je Su Ping predstavila tudi v kulturnem programu. Ob spremljavi Matjaževe kitare je zapela kitajsko narodno pesem. Kot preteklo leto nas je tudi letos naš pek Blaž razveselil s peko drobnega peciva. Kar na prizorišču je v starem štedilniku na drva pekel žemljice, makove štručke in pice. Tradicija veleva, da se nam Farme Ihan predstavijo s svojimi kulinaričnimi dobrotami. Naša krajanka Sonja Skvarča nas je na svoji stojnici razveselila s pecivom in z zapisom
uporabe zelišč z naslovom: Kako si s čaji pomagamo pri raznih težavah. Prav veseli pa smo bili, ko se je našemu povabilu odzvalo Zeliščarstvo Koželj iz Doba, ki je obiskovalcem predstavilo celovito izdelavo, uporabo in ponudbo zdravilnih izdelkov. Letošnja prireditev je bila res nekaj posebnega, saj sta se v kulturnem programu krajanom predstavila tudi Mladinski mešani zbor Slamnik Ihan in Moški pevski zbor Ihan. Kot se za tako prireditev spodobi pa nas je obiskala tudi Pehta, ki je obiskovalce seznanila z delom in trudom priprave zelišč, s katerimi se ukvarja vse leto. Pri tem so jih pomagali člani zbora Slamnik, ki so zapeli tudi Kekčevo pesem in uprizorili odlomek iz filma Kekec. V kulturnem programu je sodeloval tudi Ženski pevski zbor KD Domžale pod vodstvom Marice Vilar in ansambel Jureta Svetlina.
V zadnjem kotičku dvorane so tudi letos potekale učne delavnice za otroke pod vodstvom učiteljice Andreje Matkovič, na katerih so izdelovali in poslikavali lončke za shranjevanje zelišč.
Še bi lahko govorili o trudu in delu naših krajanov in krajank, ki vsako leto pomagajo pri izvedbi te prireditve, zato vsem še enkrat hvala! Zahvala pa tudi PGD Ihan, ki kot vedno poskrbi za varovanje prireditve!
Ob krajevnem prazniku Krajevne skupnosti Ihan se vsako leto podeli priznanja krajanom, ki jih predlagajo tako društva kot posamezniki. Priznanja, ki jih je podelil predsednik sveta Boštjan Urbanija so prejeli:
ZLATO PRIZNANJE
-	Tea GREGORIN - za športne dosežke na področju vrhunskega športa
-	Klemen BAUER - za športne dosežke na področju vrhunskega športa
-	Slavka STARIN - za aktivno delo v Turističnem društvu Ihan
-	Avgust HOZJAN - za aktivno delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Ihan
-	Brane GNIDOVEC - za aktivno vodenje krajevne skupnosti Ihan
-	Zvone SLOVNIK - za aktivno vodenje krajevne skupnosti Ihan
SREBRNO PRIZNANJE
-	Peter DOKL - za športne dosežke na področju vrhunskega športa
-	Matjaž PAVOVEC - za vodenje Smučarskega kluba Ihan
-	Jože RAPE - za vodenje Nogometnega kluba Ihan
BRONASTO PRIZANJE
-	Andreja MATKOVIČ - za delo z mladimi v KS in Kulturnem društvu Ihan
-	Sonj a SKVARČA - za učne delavnice - ročno delo - belo vezenje
-	Marko POVIRK - za aktivno delo v Smučarskem klubu Ihanu
Letošnja prireditev TRŽNICA 2009 je bila ponovna potrditev, kako znajo
naši krajani s svojim znanjem in delom tako posameznikov kot društev
organizirati prijetno druženje, ki je
polepšalo vsakdanjik vsem obiskovalcem prireditve. Nenazadnje smo vsi, ki smo prireditev obiskali, odšli z
nje z novim znanjem o uporabi dišav-nic in zelišč. Še posebna zahvala pa je namenjena članom in predsednici Kulturnega društva Ihan Mojci Kuhar ter članom in predsednici Turističnega društva Ihan Ivi Drobnič.
Sponzorji prireditve: Farme Ihan d.d., Občina Domžale, Etra 33, Ljubljana, Dušan Peterka s.p., Prelog, Vode d.o.o., Dol
Helena Rode Foto: Dušan Drobnič
Praznik Krajevne skupnosti Dob
Slovesno in sproščeno
V spomin na 8. avgust 1941 Krajevna skupnost Dob vsako leto
www.kamniske-novice.si Tudi na spletu!
praznuje svoj krajevni praznik, kateremu je navadno namenjena prva sobota v avgustu.
Tudi letos je bilo tako. 1. avgusta so se slovesnosti v spomin na dan, ko je l. 1941 četa Kamniškega bataljona napadla nemškega okupatorja in mu prizadejala velike izgube, sama pa izšla iz borbe kot zmagovalec brez žrtev, začele s pohodom na Hrastovec, kjer je bila tradicionalna spominska slovesnost. Številni obiskovalci so najprej prisluhnili predsedniku Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob - Krtina Vladu Cerarju, nato pa še Robertu Hrovatu, poslancu in predsedniku Sveta Krajevne skupnosti Dob. V kulturnem programu so sodelovali Pevski zbor Turistično rekreativnega društva Turnše Češenik pod vod-
stvom Polone Hribar, recitatorka Sara Marinček in harmonikar Lado Smolnikar, slovesnost pa so olepšali številni praporji.
Praznovanje se je nadaljevalo s srečanjem na Šuštarjevi domačiji, kjer je bilo dovolj priložnosti za medsebojna srečanja pa tudi partizansko pesem in medsebojno druženje. Spominsko slovesnost in prijetno druženje je ob finančni pomoči krajevne skupnosti organizirala Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob - Krtina.
Popoldanski del praznovanja se je začel s številnimi družabnimi igrami, ki so potekale na vadbenem poligonu Prostovoljnega gasilskega društva Dob, zelo zadovoljni pa so bili tudi najmlajši, saj so lahko sobotno popoldne preživeli v ustvarjalnih delavnicah pod vodstvom izkušenih mentorjev. Za prijetno razpoloženje v središču Doba pa sta v večernih urah poskrbela Max band in pevka Tanja Žagar.
Vera

Občina Domžale
PR©DN IK
Javno komunalno podjetje
objavljata razpored zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov iz gospodinjstev
12.10.2009		
Krajevna skupnost Jarše - Rodica	pri gasilskem domu	od 14.30 do 16.00
Krajevna skupnost Vir	pri uvozu na Avtoodpad	od 16.30 do 18.00
13.10.2009		
Krajevna skupnost Venclja Perka	parkirišče pred veleblagovnico VELE	od 14.30 do 16.00
Krajevna skupnost Simona Jenka	parkirišče Prodnik d.o.o. Savska 34, Domžale	od 16.30 do 18.00
14.10.2009		
Krajevna skupnost Slavka Šlandra	parkirišče Bistra (N. Tesla 15)	od 14.30 do 16.00
Krajevna skupnost Dragomelj - Pšata	Gasilskim dom Pšata	od 16.30 do 18.00
15.10.2009		
Krajevna skupnost Ihan	športni park	od 14.30 do 16.00
Krajevna skupnost Dob	športni park (pri nogometnem igrišču)	od 16.30 do 18.00
16.10.2009		
Krajevna skupnost Krtina	pri zbirališču mleka v Brezjah	od 14.30 do 16.00
Krajevna skupnost Homec - Nožice	pri Gasilskem domu	od 16.30 do 18.00
17.10.2009		
Krajevna skupnost Preseije	ob odcepu Igriške ulice s Pelechovo cesto	od 09.00 do 10.30
Krajevna skupnost Radomlje	pri parkirišču Kulturnega doma	od 11.00 do 12.30
Krajevna skupnost Rova	pri Gasilskem domu	od 13.00 do 14.30
Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Domžale
od 21. do 25. septembra 2009
opravljalo jesenski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za mešane komunalne odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov.
Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinj stva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi; poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
Občina Domžale in JKP Prodnik
Med nevarne odpadke sodijo:
akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
OPOZORILO:
Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcijeo dpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal
Občina Domžale in JKP Prodnik
Lekarna Domžale - nasvet farmacevta
Okrepite svoj imunski sistem
Kaj je imunski sistem?
Glavna naloga imunskega sistema je prepoznavanje in odstranjevanje tujkov iz telesa. Tujki so bakterije, virusi, paraziti in telesu lastne spremenjene celice. Človek z okvarjenim imunskim sistemom se težje bori proti škodljivim snovem in postane bolj občutljiv za okužbe. Tudi človek z normalno imunostjo lahko zboli za nalezljivo boleznijo, vendar redkeje, z njo pa opravi v približno normalnem času, predvidenem za določeno bolezen in s predvidljivimi bolezenskimi težavami. Telo poleg imunskega
sistema pred mikroorganizmi, ki povzročajo okužbe, ščitijo še fizične pregrade. Fizične pregrade so koža in sluznice (dihal, prebavil, sečil, spolovil, oči, ušes), ki preprečujejo, da bi mikrobi vdirali v naše telo. Površino kože in nekaterih sluznic poseljujejo neškodljive bakterije. Med njimi so znane mlečnokislinske bakterije, ki so tudi v jogurtih. Neškodljive bakterije ohranjajo prostor na sluznicah in preprečujejo, da bi se nanje naselile bolezenske bakterije. Zato nas neškodljive bakterije na naši koži in sluznicah varujejo pred boleznimi.
Kaj povzroča, da imunski sistem deluje slabše?
Škodljiv vpliv na delovanje imunskega sistema imajo alkohol, tobak, nezdrava prehrana, stres, stradanje, debelost, telesna neaktivnost ali pretirana aktivnost, sladkorna bolezen, delo v neustreznih ekoloških razmerah ter dolgotrajno zdravljenje z nekaterimi zdravili.
Znaki oslabljene imunosti
Herpes na ustnicah, kožne bradavice, nenehni prehladi in angine ter glivična obolenja kože in sluznic so med najboljšimi opozorili,
T
MESTNE LEKARNE
LEKARNA DOMŽALE - Ljubljanska 72,1230 Domžale lekarna.domzale@mestnelekarne.si	01 724 42 80
LEKARNA KAMNIK - Šutna 7,1240 Kamnik lekarna.sutna@mestnelekarne.si	01 839 70 37
LEKARNA NOVI TRG - Novi trg 26,1240 Kamnik lekarna.novitrg@mestnelekarne.si	01 839 7040
LEKARNA MENGEŠ - Zoranina 3,1234 Mengeš lekarna.menges@mestnelekarne.si	01 72374 66
LEKARNA RADOMLJE - Cesta borcev 5a, 1235 Radomlje lekarna.radomlje@mestnelekarne.si	01 724 07 20
LEKARNA MORAVČE - Trg svobode 2,1251 Moravče lekarna.moravce@mestnelekarne.si	01 7232780
LEKARNA NOVA LITIJA - Partizanska pot 8, 1270 Litija lekarna.litijazd@mestnelekarne.si	01 899 50 37
LEKARNA LITIJA - Trg svobode 1,1270 Litija lekarna.litija@mestnelekarne.si	01 899 5041
Dežurni lekarni od01.01.2009 do 31.12.2009:
LEKARNA KAMNIK sobota, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00 LEKARNA DOMŽALE nedelja in prazniki od 09.00 do 12.00
www.mestnelekarne.si
da delovanje imunskega sistema ni najboljše in bi bilo koristno ukrepati. Znaki, ki pogosto spremljajo kronično okvaro imunskega sistema in jih lahko ugotovimo s preprostim opazovanjem, so: mastni ali suhi lasje, izpadanje las, krhki in lomljivi nohti, krvaveče dlesni, boleče razjede v ustih, prebavne motnje, bolečine, zamašen nos ali izcedek iz nosu, težave s koncentracijo, utrujenost, obdobja moči in nemoči, depresija in občutljivost.
Kako ukrepati, ko vas imunski sistem opozarja?
V vsakem primeru velja, da nas samo zdrav imunski sistem, koža in sluznice dolgoročno lahko varujejo pred nalezljivimi in rakavimi obolenji.
Za okrepitev imunskega sistema poskrbite z dovolj spanja, gibajte se na svežem zraku, ukvarjajte se s športom ter poskrbite za uravnoteženo prehrano s čim več sadja in zelenjave.
Na voljo so številna prehranska dopolnila in tudi zdravila za krepitev imunskega sistema, ki se dobijo v lekarni brez recepta po nasvetu farmacevta. Smiselno jih je jemati, preden zbolimo ali pa ob prvih znakih obolenja, da se skrajša čas in omili potek bolezni. Mednje sodijo imunomodulatorji, antioksidanti, vitamini in minerali, kolostrum, probiotiki in nenazadnje sredstva za zaščito ter nego kože. Imunomodulatorji so snovi, ki povečujejo delovanje imunskega sistema. Tako aktiviran imunski sistem omogoča našemu telesu boljšo pripravljenost in odstranjevanje tujkov (virusov, bakterij, gliv) ter prepoznavanje rakavih celic. Imunomodulatorji, ki so na voljo pri nas, so medicinski gobi svetlikava pološčenka in šitake, beta glukani ter ameriški slamnik. Antioksidanti (vitamin C, E) lovijo proste radikale, ki so vpleteni v vnetja, rakava obolenja in staranje. Probiotiki-mlečnokislinske bakterije pa poseljujejo sluznice in preprečujejo naselitev in vdor telesu škodljivih mikrobov.
Če imate vprašanja, kako okrepiti obrambno sposobnost svojega telesa, se oglasite v Lekarni Domžale, kjer vam bomo z veseljem svetovali.
Martina Ajd, mag. farm., Mestne lekarne
Končana je kopalna sezona 2009
Foto: Center za mlade Domžale
Obratovanje Kopališča Domžale je z začetkom meseca septembra in novega šolskega leta praktično zaključeno. Jutra so že hladnejša, podobno je proti večeru, vendar bo kopališče v primeru toplih dni še vedno odprto od 14. do 18. ure.
Zaradi interesa nekaterih osnovnih šol bodo opravljeni tudi preizkusi plavanja in do takrat bo bazen na razpolago vsem.
V grobem je že mogoče oceniti pravkar minulo kopalno sezono. Obisk je bil posebno ob vročih dnevih zelo velik, pretežno pa ob vseh vikendih. Seveda je ponagajalo tudi vreme. Najbolj prav po odprtju, 19. junija, saj se je že naslednji dan zelo shladilo. Daljše obdobje deževnega vremena obratovanja v juniju skoraj ni dopuščalo in to je zelo vplivalo na nakup letnih kart. Vsako leto jih je bilo največ prodanih prav do konca meseca junija.
Ocena poslovanja bo izdelana takoj po dejanskem zaključku, ko bomo začeli s praznenjem bazenov. Ob tem pa ni mogoče mimo dejstva, da so bile bazenske gardero-
be skoraj dnevno tarča vandalizma in je bila povzročena velika škoda zaradi zamenjav uničene opreme (pipe, ogledala, vtičnice, stikala, omare, itd.). Takšna dejanja res niso potrebna glede na izjemno ceno za obisk kopališča. Za naslednjo kopalno sezono bomo morali preventivno izdelati sistem varovanja in storilce ujeti na delu ter jim škodo zaračunati.
Voda v bazenih je bila pretežno zelo kvalitetna, kar je rezultat sanacije drugega filtra in stalne kontrole ter vzdrževanja kvalitete vode. Določeni preskusi so bili tudi v nasprotju z veljavnim pravilnikom, vendar pa voda ni bila nikoli oporečna. Naslednjo kopalno sezono bo potrebno popestriti z določenimi novostmi in na ta način prispevati k še boljšemu stanju kopališča, ki je bilo nazadnje obsežno prenovljeno pred devetimi leti.
Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale
IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH POLITIČNIH STRANK
stran
10
LDS Domžale
Nov začetek
September je mesec, ki bi lahko bil tudi začetek koledarskega leta. Kar veliko naših začrtanih ciljev se zaključi pred poletjem, za september pa se potem odprejo novi projekti.
V	avgustu je zastalo delo tudi na političnem področju. Aktualna poročila poletnih večerov so postala skopa in ponavljajoča. Novinarji so prav iskali vsebine, ki bi bile dovolj aktualne za objavo. Tako smo bili zares podrobno informirani o ministru, ki je zbolel na dopustu, o tajkunih, ki manipulirajo z državo in njihovim sistemom, o problemih v Muri in možnih rešiteljih te tekstilne panoge, ter še o marsičem drugem. O novi davčni politiki in spremembah v dohodninskemu sistemu smo slišali celo preveč in prekmalu, tako, da je nekatere zastonj bolela glava, ko so preračunavali kako jih bodo spremembe udarile po žepu.
Zasledila sem oglaševanje turističnih agencij, ki so priporočale počitnikovanje doma v Sloveniji. Prav je tako, in podpirati bi morali takšno stališče, kajti kdor si s pametnim načrtom sam pomaga, ponavadi zmaga. Sem pa prepričana, da bi več naših državljanov letovalo doma, če bi bile cene storitev ugodnejše. Težko se je odločiti za dopust npr. v enih od domačih toplic, če pa so cene tako visoke, da je dopust na Hrvaškem cenejši. In zaradi cene si pripravljen potrpeti tudi kakšno dvoumno pripombo na svoj račun, ali sprejeti kakšno slabšo varianto počitniškega apartmaja. Podobno je tudi ob pozivanju trgovcev, naj kupujemo domače blago. Dokler bodo izdelki v tujih trgovskih centrih s podobno kvaliteto artiklov cenovno ugodnejši, bo naše domoljubje splahnelo ob misli, da bomo prihranili kakšen evro. Sploh pa, če je naš dohodek nizek in z njim komajda zvozimo mesečne stroške.
V	Domžalah imamo še en specifičen problem. Ostaja nam le oguljeni in iztrošeni »Vele«... potrebovali pa bi zares kakšno dobro in moderno veletrgovino,
v kateri bi dobil vse od A do Ž. Kakovostni center, v katerega bi z veseljem vstopili! Čeprav že leta poslušamo o tem, kako bo na mestu sedanje »Vele« zrasel prekrasen trgovski center z dodatno ponudbo in parkirišči, od besed in načrtov k dejanjem še nismo prešli. V vmesnem času pa so kar na hitro zrasli novi »tuji« trgovski centri in sedaj kupujemo raje tam, kot pa v zatohli kleti »Vele« oz. »Tuš-a«.. Tam je vsaj zraka za dihanje in prostora za sprehajanje med policami dovolj! Če obstaja naš skupni cilj, da potrošnike obdržimo doma, bo potrebno tem potrošnikom bolj prisluhniti. Predvsem poskrbeti za kakovost tega kar prodajalci ponujajo, dobro reklamo, ne nazadnje pa tudi za to, da bo njihova ponudba cenovno ugodnejša. Naloga države ali pa ožje občine, pa je, ponuditi primerne okvirje, ki bodo dali možnost izvedbe tega cilja. Morda bo zato dobička malo manj, a dolgoročno bo učinek pozitiven. Pravijo, da je najhujše mimo in da se bodo ekonomski kazalci
o
m g « jd o
OES
a o
= i
pričeli dvigovati (september bo pravi mesec za oceno te trditve, saj so pred vrati največji stroški, ki se jim družine ne morejo izogniti). Upam, da smo se iz te krize (če je res vsaj prvi del že za nami) kaj naučili, pa ne samo pomena besede tajkun, za katero smo se v začetku, ko je bila lansi-rana, spraševali, kaj točno naj bi pomenila, ampak tudi tega, da je pomembno pošteno delati z roko v roki, da smo le skupaj močni in nekaj pomenimo ter da je vsak posameznik vreden spoštovanja. Delo mora biti naša skupna vrednota in vredno poštenega plačila, najsi bo kakršnokoli. Ob novem začetku - v septembru, je tudi že čas, da se celotna politična javnost izkaže kot zaupanja vredna in sposobna voditi državo tudi takrat, ko so razmere za kakovostno preživljanje vsakdana še posebej na tehtnici. Verjamem, da bo tako!
Darka Bitenc, LDS
Poletne
šolske
počitnice
Prišlo je novo šolsko leto in s tem obveznosti za mlade. Po brezskrbnem poletju in počitnicah se bodo pričele obveznosti. Mnogi imajo poleg pouka tudi druge dodatne obveznosti, kot so obiskovanje različnih krožkov, športne, glasbene, kulturne dejavnosti, itd. Pouk in dodatne aktivnosti bodo skoraj neprekinjeno trajale do naslednjega poletja. Kar za mlade pomeni obveznost, delo in odgovornost. V času poletnih počitnic pa se zgodba obrne čisto drugače. Veselje ob koncu šolskega leta se kaj hitro sprevrže v dolgočasje, saj je poletje skorajda »mrtvo« kar se tiče različnih aktivnostih, ki bi zaposlovale otroke in mladino. Obisk morja ali hribov za teden ali štirinajst dni z starši ali sorodniki se hitro konča, počitnice pa so dolge dva meseca. Nekateri se poslužujejo z obiskovanjem bazena ali druge redke ponudbe, ki jo imajo na voljo. Velika večina pa jih ostaja doma in je podvržena bolj ali manj sama sebi. Zaklenjena igrišča ob osnovnih šolah in majhna ponudba aktivnosti za otroke in mladino, pogosto pripelje, da dolgočasje in preveč nabrano energijo porabijo za nekoristne stvari, na žalost tudi za povzročanje škode. V letošnjem poletju je bila posebna tarča vandalizma rekreacijska pot ob Kamniški Bistrici v severnem delu občine. Novozgrajeni odsek rekreacijske poti je postal množično zborovanje za mlade, predvsem v smislu pijančevanja in povzročanja škode. Omenjen
odsek rekreacijske poti je postala tudi šolska bližnjica za otroke iz Nožic. V ta namen je Občina Domžale pred kratkim postavila novo brv z ograjo čez Mlinščico, da bo pot otrokom in sprehajalcem varnejša. Vendar pa na žalost novozgrajeni objekt ni zdržal dva dneva, saj je postal tarča mladih vandalov, ki so ga dobesedno čez noč uničili. Seveda to ni edini primer povzročanja škode, na tem območju. Po pričevanju občanov sem dobil občutek, da se vandalizem stopnjuje čim bolj se počitnice bližajo h koncu. S tem prispevkom sem želel povedat, da v času počitnic kronično primanjkuje aktivnosti za mlade, saj bi jih s tem zaposlili
in bi svojo energijo preusmerili v bolj koristne stvari. Namesto, da odgovorni zaklepajo igrišča, dvorane in ostale objekte, bi jih tudi v poletnih mesecih morali odpreti na široko in čim bolj zaposliti najmlajše.
V občinskem odboru Zares Domžale se bomo aktivno zavzemali, da bi v naši občini zagotovili našim najmlajšim čim večjo paleto aktivnosti, ki jih bo zaposlila tudi v poletnih mesecih.
Miha Ulčar, predsednik Zares Domžale
Mladi forum SD podpira predlog ministra Križaniča o preureditvi davčnega sistema
Mladi forum SD pozdravlja predlog ministra dr. Franceta Križaniča o preureditvi davčnega sistema, saj je v sedanjem najvišjem dohodninskem razredu 12-odstot-kov dohodninskih zavezancev in bi morebitna uvedba novih dohodninskih razredov vplivala dejansko le na najbolj premožne, ki so dobili odpustke v prejšnji vladi.
Hkrati bi radi opozorili, da so Slovenci v eni od javnomnenjskih raziskav, večinsko podprli dodatne dohodninske razrede za najbolj premožne. V tem času je treba pravičneje porazdeliti breme med vse sloje družbe in prav je, da najbolj premožni prevzamejo temu primerno večje breme. Prav tako je iz omenjene javnomnenj-ske raziskave razvidno, da slovenska družba razmišlja socialdemokratsko in NE podpira povečanja DD V, pač pa podpira višjo obdavčitev bogatih. Mladi forum SD je PROTI povišanju DDV-ja, ki se omenja kot alternativa za dodatno obdavčitev najbogatejših, saj to pomeni, da bi davčno breme razporedili med vse ljudi, predvsem pa tiste, ki živijo pod pragom revščine, med njimi pa so tudi zaposleni in številni mladi. Socialdemokratsko in v luči solidarnosti, še posebej v času krize pa je, da tisti, ki imajo več, tudi prispevajo več.
Odzivi vladnih strank na predlog mi-
MLADI F0RI/M
nistra Križaniča so pokazali, da smo samo Socialni demokrati leva stranka v vladi, in da sta LDS ter ZARES levi stranki samo, ko se pogovarjamo o polpretekli zgodovini, ko pa govorimo o davčnem modelu pa sta stranki po moderni definiciji dejansko desni stranki. Danes se v Evropi stranke na levo in desno delijo glede na odnos do davčnega modela in porazdelitve davčnega bremena. Po tem lahko sklepamo, da imamo v Sloveniji le eno levo stranko - SD. Očitno smo edina stranka, ki želi razvoj v korist ljudi, kajti predlagana sprememba davčnega sistema pomeni razbremenitev tistih z nižjimi dohodki. Dejstvo je, da predlog preureditve davčnega sistem, ki ga je dal minister za finance, prinaša olajšave, ki bodo nam mladim, skupaj z ostalimi ukrepi, omogočili dostop do dela, znanja, stanovanja in glede na vse to dostojnega samostojnega življenja, ki je danes mladim vse prej ko realno dosegljivo.
Mladi forum SD tako poziva predsednika vlade, Boruta Pahorja, da pozove ministra za finance, da predlog posreduje v koalicijsko usklajevanje in potem tudi v vladno in parlamentarno proceduro, da bi novi dohodninski model pričel veljati že v letu 2010 in bodo ljudje čim prej tudi v resnici čutili pozitivne učinke te prilagoditve. V nasprotnem primeru bo težko sanirati 1,6 milijarde veliko luknjo v proračunu, ki jo je pustila vlada Janeza Janše s svojim nenadzorovanim večanjem proračunskih izdatkov, nepremišljenim in populi-stičnim nižanjem davčnih bremenitev in zadolževanjem na naš račun. Ponovno pa so s tem na slabšem tisti, ki se že dandanes komaj preživljajo.
Mladi forum SD
Delovno srečanje s predsednikom SLS^ mag. Radovanom Žerjavom
Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav, ki je na čelu Slovenske ljudske stranke dobre tri mesece, je že ob izvolitvi obljubil temeljit pregled stanja po regijah. Tako smo se julija na delovnem srečanju v Lukovici sestali vodstvo SLS ter predsedniki in člani občinskih odborov iz Osrednje Slovenije, kamor je vključena tudi občina Domžale.
Na tovrstnih srečanjih se predsednik osebno pogovori s člani in prisluhne, s kakšnimi problemi se srečujejo pri svojem delovanju na lokalni in regionalni ravni. Predstavil je tudi trenutno delovanje stranke, svoj način dela in vizijo za prihodnost. Vodstvo SLS, tokrat sta bila z njim tako podpredsednik Franc Bogovič kot podpredsednica Olga Franca, aktivno pa je sodeloval tudi »domači« poslanec Gvido Kres, se tudi sicer ob takih srečanjih poskuša čim bolj podrobno seznaniti z gospodarsko, socialno in družbeno situacijo na obiskanem območju. »Eden izmed ciljev teh srečanj je tudi, da vodstvo stranke in jaz kot njen predsednik od blizu vidimo konkretne težave in ovire pri delovanju naših občinskih odborov,« je povedal in ob tej priložnosti ponovno poudaril velik pomen krepitve gospodarstva v tej regiji. »Še posebej sedaj, v času gospodarsko-finančne krize, bi morala država spodbujati investicije in poudarjati razvoj na gospodarskem in drugih področjih,« je ob robu srečanja dejal predsednik SLS mag. Žerjav.
Delovna srečanja so namenjena analizi dosedanjega dela Občinskih, Mestnih in Regionalnih odborov SLS ter okrepitvi njihovih prihodnjih aktivnosti tako na lokalni kot na regionalni ravni. Ob pregledu analiz dela in rezultatov posameznih občinskih odborov so se udeleženci srečanja strinjali in zavezali, da bodo na področjih, kjer stranka še ne dosega zadovoljive ravni, delovanje okrepili.
Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav med nagovorom
»V splošnem sem zelo zadovoljen s trenutnimi aktivnostmi v stranki, v zadnjih mesecih je bilo veliko narejenega. Tudi na tem srečanju je v delovanju občinskih odborov zaznati veliko volje in želje po delu, stvari se vidno premikajo na bolje, kar me tudi osebno navdaja z optimizmom za prihodnost,« je na koncu povedal mag. Žerjav in dodal: »Tudi na ravni Poslanske skupine SLS smo se začeli še aktivneje vključevati v slovenski politični prostor, prav gotovo pa imamo na vseh področjih še veliko potenciala, ki ga moramo izkoristiti.«
Rok Ravnikar
V SDS smo presenečeni nad številom odklonjenih otrok v domžalske vrtce
Neustrezna občinska politika na področju družbenih dejavnosti, ki traja že vsaj 4 mandate, je povzročila popolni kolaps predvsem na področju predšolske vzgoje, po šivih pa vrsto let že poka tudi na področju osnovnošolske vzgoje ter na področju starostnikov, saj se že vrsto let beleži akutno pomanjkanje prostih kapacitet v domovih za starejše občane.
Na tovrstno problematiko v SDS Domžale opozarjamo že vrsto let, pri obravnavah odlokov ter vodenju občinske politike na tem področju Svetniška skupina SDS Domžale vedno predlaga ustrezne rešitve, žal je velika večina njih za sedanjo občinsko vlada-
SDS
jočo koalicijo nesprejemljiva. Pri sprejemanju odloka o vrtcih so naši člani in članice v domžalskem Občinskem svetu še posebej opozarjali na nekatere neustrezne (celo diskriminatorne) določbe, od katerih v oči najbolj bode ta, da otroci, ki do 1. septembra ne dopolnijo starosti 11 mesecev, se njihove vloge zavrže (kot neustrezne!!!). Takšna določba je vsekakor povsem neustrezna in zrela za ustavno presojo. Nanjo smo ob obravnavi na sejo
občinskega sveta še posebej opozarjali, vendar so bili naši amandmaji, ki so šli v smer ustreznejšega reševanja te problematike, arogantno zavrnjeni.
V	oči pa bode tudi (namerno ali nenamerno) zavajanje občinske oblasti, da bo z odprtjem novega vrtca pri OŠ Domžale problematika prostorske stiske v vrtcih v naši občini odpravljena. Žal je kljub odprtju novega vrtca brez mesta v njem ostalo okrog 300 otrok, od tega je bilo približno 150 zavrženih zaradi starosti otroka (niso izpolnili občinskega pogoja, da imajo do 1. septembra 2009 starost 11 mesecev). To je res nedopustno in čas bi že bil, da sedanja občinska oblast začne razmišljati o tem, ali je bolj pomembno vlaganje v vrhunski šport in nove tribune ali je primerneje najprej zagotoviti primerne pogoje za življenje občank in občanov, še posebej otrok in starostnikov.
V	SDS Domžale smo mnenja, da je res že skrajni čas za spremembe, in to takšne, kjer bo glavno merilo zadovoljstvo vseh občank in občanov, saj mora delo občine ter občinske politike slediti potrebam in razvoju celotne občine ter vseh ljudi v njej.
Urška Kabaj Pleterski www.domzale. sds.si
Prvi poletni tabor Nove Slovenije
Od 21. do 23. avgusta 2009, je v Radencih v Beli krajini potekal 1. poletni tabor Nove Slovenije, ki so se ga udeležili tudi člani OO N.Si Domžale. Že ob samem prihodu na taborni prostor nas je prevzela lepota in mir pokrajine ter odprtost organizatorjev dogodka, ki so nam lepo predstavili Belo krajino.
N.SS
Nova Slovenija
KrtC&mka tji*<ish rt rmntra
Prvi dan tabora in kmalu zatem, ko smo pojedli odlično večerjo, nas je nagovoril zgodovinar in publicist dr. Stane Granda. V svojem 'predavanju' nam je predstavil lik ter delo Janeza Evangelista Kreka in se nato pogovarjal z udeleženci o Sloveniji danes. Naslednji dan smo začeli z zajtrkom nato pa se odpravili na pohod ob reki Kolpi. Popoldan smo se odpravili na čolnarjenje in rafting po reki Kolpi. Zagotovo je bil to eden izmed najbolj razburljivih dogodkov našega tabora. Ob čolnarjenju smo lahko uživali v lepoti narave, prehitevali čolne ter
opazovali dogajanje na hrvaški strani meje. Po končanem čolnarjenju smo čoln ter ostalo opremo vrnili lastniku, nato pa smo se polni novih vtisov, s kombijem odpeljali na naš taborni prostor. Po večerji nam je spregovorila dr. Rosvita Pesek. Postregla nam je z informacijami, ki se dotikajo slovenske samostojnosti. Tako je spregovorila o plebiscitu, o vlogi dr. Janeza Drnovška pri osamosvojitvi Slovenije, o dogodkih na Brionih, o mednarodnem priznanju Slovenije, itd. Vsak udeleženec tabora je lahko gostji zastavil vprašanje. Zadnji dan tabora v nedeljo, se je vsak udeleženec tabora lahko udeležil pohoda po bližnji okolici Radencev, prav tako pa smo lahko prisostvovali sv. maši, ki jo je daroval dr. Peter Lah.
Osebno menim, da je 1. poletni tabor Nove Slovenije dobro uspel, saj nam je prinesel nova poznanstva, utrdil medsebojne vezi ter nas obogatil z novimi spoznanji. Vsi smo si želeli, da taki tabori postanejo tradicionalni.
mag. Dominik Janez Herle, tiskovni predstavnik OO N.Si Domžale
OO MSi Domžale sfe.
Mlada Slovenija je mladinska organizacija, kjer se mladi zabavajo, izobražujejo in kjer je kul. Mlada Slovenija je v Domžalah prisotna z OO MSi Domžale, ki se namerava kmalu vključiti v Mladinski svet Domžale, da bomo lahko izvajali še več svojih projektov poleg tradicionalnega deljenja cvetja ob materinskem dnevu.
Marko Limbek iz Občine Domžale je bil na zadnjem kongresu MSi v Žalcu spomladi letos izvoljen tudi v IO MSi, 8. julija 2009 pa je na
seji izvršilnega odbora postal mednarodni sekretar MSi in zastopa Mlado Slovenijo v podmladku YEPP stranke EPP, največje stranke v evropskem parlamentu, ki ima člane iz preko 30 držav. Mlada Slovenija vabi prijatelje in simpatizer-je iz Domžal in okolice, da se nam pridružite, da se skupaj zabavamo, izobražujemo in da ustvarjamo priložnosti za mlade, ki se morajo za svoj položaj boriti. Dobrodošli vsi vaši znanci in prijatelji, povabite jih v našo družbo. Pokličite nas na 041 287 941!
stran
11
IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH POLITIČNIH STRANK
Ah L'fiUilu iifjfnu
l'clrf Vtfhli1 -LISTA ZA DOMŽ A L E
ZA DOMŽALE
Hvala, g. Ficko!
Začela so se dela na Kamniški cesti
Ko sem imel pred časom razgovor na Direkciji Republike Slovenije za ceste z gospodom Fickom o popravilu Kamniške ceste, sem bil, kakor veliko število občanov, tudi sam malo skeptičen, da bo do tega popravila sploh prišlo. A dolgoletna opozorila, prošnje in seveda pošten razgovor so le omajali odgovorne, da so začeli z izvedbo in razumeli, kako nevaren je ta del ceste. Za občane, ki živite v neposredni bližini, je bilo to stanje že nevzdržno.
Sam direktor Direkcije RS za ceste g. Ficko mi je zagotovil, da se bodo dela pričela v začetku meseca avgusta in naj bi se previdoma zaključila septembra.
GOSPOD FICKO JE DRŽAL BESEDO !
Čeprav so sredstva iz vzdrževanja, ne iz investicij, pa moramo priznati, da tu ne gre zgolj za »flikanje jam,« ampak za konkretno obnovo. Res smo zelo veseli, da je prišlo do
obnove te ceste, pa vendar si moramo priznati, da imamo na tem delu še nekaj nerešenih težav in sicer:
-	dvig pogreznjenih robnikov ob parkirišču Avto Kosec na zahtevo prometne inšpektorice
-	urediti problem levega zavijanja na servis Avto Kosec
-	odkup stanovanjskega objekta in zemljišča v sredini deteljice križišča, ki ima zelo neugoden dostop in ga praktično ni mogoče zaščititi proti hrupu.
Čeprav vem, da je v naši občini še kar precej problemov v zvezi s cestami, prometno varnostjo itd., bomo le-te lahko reševali le s sodelovanjem z občani, občino in državo in morali znati prisluhniti drug drugemu. Torej, še enkrat hvala, g. Ficko, da ste držali besedo! Zahvaljujem se tudi vam, občanom, ki me kot občinskega svetnika vedno znova opazar-jate na posamezne probleme.
Peter Verbič Lista za Domžale
Podpri javni prevoz!
V Sloveniji več kot tri četrtine zasebnih potovanj opravimo z avtomobilom. To je posledica prometne politike zadnjega desetletja, ki je jasno favorizirala prevoz z avtomobilom, sistem javnega potniškega prometa pa prepustila propadanju. Tako danes marsikje povezave z javnim potniškim prometom ne obstajajo, ali pa so časovno in prostorsko neusklajene. Rezultat je seveda manjše zanimanje potnikov za javni prevoz in posledično njegova nerentabilnost.
V ZELENI STRANKI zato od politikov in posameznikov pričakujemo, da v Sloveniji v čim krajšem času zagotovijo ustrezen sistem javnega prevoza. Kaj pa lahko storimo kot posamezniki? Predvsem to, da čim več uporabljamo javni prevoz. Za pot v službo sedemo na vlak ali avtobus, gremo na izlet ali na dopust z javnim prevozom, čim bolj učinkovito kombiniramo osebni in javni prevoz. Učinkovit sistem javnega prevoza pa seveda zahteva še dodatne ukrepe:
Vzpostavitev točk, na katerih je mogoče z vlaka ali linijskega avtobusa prestopiti na mestni avtobus; to naj bi bila predvsem vzpodbuda za večja mesta.
Enotne tarife in enotne vozovnice
Vzpodbujanje uporabe različnih sredstev javnega prevoza terja poenotene cene prevozov in t.i. kombinirane vozovnice; to bi pripeljalo do enakopravne uporabe različnih vrst prevoza ter olajšalo potovanja.
Usklajenost voznih redov je potrebna zaradi učinkovitega delovanja sistema javnih prevozov. Takšna usklajenost voznih redov bi bistveno skrajšala čas potovanja s sred-
stvi javnega prevoza, javni prevoz pa bi postal bolj učinkovit in privlačen za širši krog uporabnikov.
Znižanje cene javnega prevoza je nujno za njegovo uspešno uveljavitev, saj v večini primerov javni potniški promet cenovno še vedno ni konkurenčen prevozu z osebnim avtomobilom. Država bi morala skozi obdavčenje in še večje subvencioniranje cen v javnem prevozu pokazati, kateri način mobilnosti je družbeno bolj sprejemljiv oz. koristnejši. Prostorsko načrtovanje je nakupovalna središča in poslovne cone potisnilo na obrobje mest, hkrati pa ni bilo zagotovil za dobre povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Tudi to je eden izmed vzrokov za prekomerno uporabo osebnih vozil.
Dajanje vozila v uporabo je sodoben koncept zagotavljanja mobilnosti prebivalstva. Podjetje, ki takšno storitev zagotavlja, ima v lasti več vozil, ki jih je mogoče - na željo uporabnika storitve - dostaviti kamorkoli in po uporabi prevzeti kjerkoli. Ko avto potrebuješ, pokličeš podjetje, ki ti vozilo za določen čas rezervira in sporoči, kje lahko naročeno vozilo prevzameš. Dobro organizirano tovrstno podjetje lahko nudi skoraj enako fleksibilnost in učinkovitost, kot če bi bil posameznik lastnik avtomobila, vendar z višjo ekonomsko učinkovitostjo in z ekološkega vidika bolj sprejemljivo. V ZELENI STRANKI smo trdno prepričani, da je že skrajni čas, da država sprejme ustrezno okoljsko naravnano prometno politiko, v njeno pripravo pa bi se morale dejavno vključiti tudi lokalne skupnosti, vsa zainteresirana civilna javnost ter posamezniki. ZATO, OBČAN, PODPRI JAVNI PREVOZ!
Franc Černagoj Zelena stranka
Kamniške novice
Rastemo z vami!
Odslej tudi v vsakem gospodinjstvu v Domžalah!
27.000 brezplačnih izvodov
v občinah Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda.
Razmišljanje
o totalitarizmih in resolucijah
Evropa 20. stoletja je bila žal polna totalitarizmov, avtokratskih režimov in ideologij, ki so močno zaznamovale usode posameznih narodov. Zaradi načelnih, demokratičnih stališč in drže je seveda nujno potrebno obsoditi vse oblike totalitarizmov, vključno s komunizmom. Tu ni dilem. In to smo v stranki Zares vedno storili. Nismo dediči nikogar, nobenega -izma. In nobenega -izma nam tudi ni potrebno braniti ali pa relativizi-rati njegove negativne vloge. Za razliko od mnogih drugih, ki v razpravah o totalitarizmu najdejo kritično besedo in obsojanje le za komunizem, o nacizmu in fašizmu
ter sodobnih pojavih totalitarnega ravnanja pa molčijo ali gledajo stran.
V nekaterih državah EU je preteklost bolj živa kot drugje in ideološka razdeljenost še vedno aktualna. »Potreba« po resoluciji o obsodbi totalitarizmov je nastala v vzhodnih evropskih državah (baltske države, Poljska, Češka), ki jih je evropski zahod po koncu 2. svetovne vojne prepustil SZ. In Evropa ima zato do njih še vedno slabo vest. Vendar pa imajo te države tudi določene težave z odnosom do nacizma. Zato je bil njihov motiv za poudarjeno obsojanje stalinizma in komunizma v
resoluciji zrelativizirati lastno kola-boracijo z nacizmom tako, da se to opraviči z bojem in uporom zoper komunizem. Nekaj podobnega so nekateri krogi želeli narediti tudi pri nas. Kolaboracijo in sodelovanje z nacizmom naj bi opravičili s komunističnimi strahovi in boju proti njim. V teh okoljih enoznačne in enostranske interpretacije resolucij niso samoumevne. Zato se želi takšne »evropske« resolucije izkoristiti tudi za dosego ciljev v notranji politiki. In na pavšalnih, vseobsegajočih resolucijah, se na široko odpirajo možnosti interpretacije in razlaganja prosto po interesih. Temu smo žal priče tudi ob tokratni obrav-
navi resolucije o totalitarizmu v Sloveniji.
Totalitarizmi so vedno obsojanja vredni, še posebej zaradi žrtev, pri čemer so vse žrtve vseh totalitarizmov enake. Razlike med totalitarizmi pa so, če to hočemo ali nočemo priznati. V zgodovinskih dejstvih, vzvodih, ki so jih omogočili, »krivdi«, ki jo imajo in čutijo nekateri v zvezi s tem.
In v čem je, torej, po mnenju PS ZARES problem? V splošnih tekstih, ki ne upoštevajo specifičnosti in nians pri obsojanju totalitarizmov, ki so od države do države, od naroda do naroda drugačni. Menimo, da bi morale biti takšne resolucije, če bi sledile cilju objektivnosti in zgodovinske resnice, napisane za vsako državo posebej, konkretno, z jasno opredelitvijo okoliščin, obdobij, krivde, z vzroki in posledicami. Drugače za Italijo, drugače za Litvo, drugače za Avstrijo in, ne nazadnje, drugače za Slovenijo. Zato smo dodaten tekst k resoluciji, ki poudarja slovenske specifičnosti, pripravili v koaliciji in predlagali, da ga sprejmemo.
Cveta Zalokar - Oražem Zares
Neustrezna vladna protikrizna politika
V poletnem času, ko ni bilo sej Državnega zbora, smo poslanci in poslanke SDS redno spremljali delo in ukrepe sedanje vladne koalicije in vseskozi ugotavljali, da je vlada žal popolnoma neuspešna pri reševanju gospodarske krize ter vedno večje revščine, ki vlada v naši državi.
Zanimivo j e tudi dej stvo, daj e v drugem četrtletju letošnjega leta rasla le državna potrošnja. Po ugotovitvah vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) bo zaradi padca izvoza, nadaljevanja kreditnega krča ter z njima povezano
nizko investicijsko dejavnostjo, gospodarska rast ob koncu leta nižja, kot je bilo pričakovati spomladi. V drugem četrtletju letošnjega leta je skoraj za katastrofalnih 10% nižja kot v enakem obdobju lani. Zaradi tega bo UMAR prisiljen novo napoved gospodarskih gibanj konec septembra popraviti navzdol. Danes objavljeni statistični kazalci za drugo trimesečje 2009 kažejo, da je na medletni ravni prvič upadlo tudi trošenje gospodinjstev. Med agregati potrošnje pa je rast zabeležila le državna potrošnja. To je nov dokaz popolnoma zgrešenih vladnih ukrepov, ki so s povečanim
zadolževanjem posegli zgolj na področje sociale, ne pa tudi v razbremenitev gospodarstva in povečanje investicijskega ciklusa. Kot prvi ukrep pa bi morala vlada zmanjšati državno potrošnjo v celoti. Namesto tega jo je s prvim rebalansom proračuna drastično povečala. 27,3-odstotni realni padec investicij v osnovna sredstva je posledica vedno nižje izkoriščenosti proi-
Uradne ure moje poslanske pisarne so vsak prvi ponedeljek v mesecu od 8. do 10. ure na Ljubljanski 58 v Domžalah (pritličje levo).
zvodnih zmogljivosti, ki je sledila upadu naročil, deloma pa tudi zaostrenih pogojev financiranja in umirjanja investicijskega cikla v gradnji infrastrukture. Sedanja vladna koalicija tudi v tem primeru žal nima ustrezne politike. Žalostno je tudi dejstvo, da se je v
drugem četrtletju letošnjega leta povečala brezposelnost. Stopnja registrirane brezposelnosti v drugem četrtletju je znašala 8,9 odstotka in je bila za 0,8 odstotne točke višja kot v prvem četrtletju letos. Bila bi še bistveno višja, če ne bi vlada z dragimi subvencijami umetno vzdrževala zaposlenosti v nekaterih podjetjih. Nedavno objavljeni statistični podatki pišejo vladi za prvo polovico leta izrazito negativno razvojno spričevalo. Namesto realnega varčevanja, vzpodbujanja gospodarskega razvoja in nadaljevanja reform spremljamo medsebojno tekmovanje ministrov in predsednika vlade v ne-odmerjenih izjavah, demantijih, povrhu tega pa smo priča tudi javnim in odmevnim znotraj koalicijskim prepirom sedanje vladne garniture, kar nikakor ni dobra popotnica za iskanje ustreznih ter zadovoljivih rešitev v času gospodarske krize.
Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS www.roberthrovat.sds.si
Spomin in sprava
Letošnja vroča politična jesen se v Državnem zboru začenja z razpravo, ki jo je začel Evropski parlament še v prejšnjem mandatu. Za razliko od slovenskega političnega prostora pa so bile razprave o totalitarnih sistemih, njihovih posledicah ter našem odnosu do njih v Evropskem parlamentu umirjene in zelo enotne. Zaključili smo jih s sprejemom Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu aprila letos.
Poslanke in poslanci opozarjamo, da se celo zgodovinarji strinjajo, da zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati povsem objektivno. V še večjo past neobjektivnosti pa lahko zabredejo politični organi, ki bi se lotili politične razlage zgodovine. To
pa ni razlog, da na preteklost pozabimo, temveč da se iz nje učimo na podlagi nepristranskega dela stroke, ki za preučevanje preteklosti uporablja znanstvena orodja. Izključevanju, sovraštvu in rasizmu se v Evropi lahko izognemo le z ohranjanjem spomina na preteklost, s težnjo po dokumentiranju in pričevanju. Mirno prihodnost predstavlja združena Evropa, ki bo sposobna oblikovati enoten pogled na svojo zgodovino, ki bo obsodila nacizem, stalinizem, fašizem in komunizem ter bo izvedla poglobljene razprave o njihovih zločinih v prejšnjem stoletju. Zato smo v EP predlagali dvoje: da se 23. avgust razglasi za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov ter da se ustanovi evropski dokumentacijski in spominski center za žrtve vseh totalitarnih režimov.
Kaj se je zgodilo 23. avgusta? Prav na ta dan pred sedemdesetimi leti je bil podpisan sporazum Molotov-Ribbentrop, ki je razdelil Evropo na interesni sferi in povzročil nepopisno gorje. Milijoni so bili žrtve de-portacij, mučenja, zaprti in usmrče-ni v taboriščih. Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta želimo, da 23. avgust postane dan spomina, ki bo obeležen dostojanstveno in nepristransko. Spomin na temno stran zgodovine moramo ohraniti zato, da se iz nje učijo mlajše generacije, naši otroci in vnuki. Le s tem, da
obsodimo zločine in povemo, kaj je nesprejemljivo in vodi v trpljenje množic, jih lahko zaščitimo, da ne bodo ponavljali napak svojih prednikov.
EP se je ob zaključku mandata z veliko večino opredelil do najosnovnejšega nivoja za zagotavljanje kakovosti življenja. To je zagotovitev dolgotrajnega miru, ki temelji na zagotavljanju človekovih pravic in spravi. Ob omembi te besede, njene
definicije in dejanskem uresničevanju je bilo v Sloveniji porabljenega veliko črnila. V EP smo kratko in jasno dejali, da je spravo mogoče doseči s priznanjem odgovornosti, prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove. Žal so jasne in neposredne besede širokega evropskega političnega prostora še vedno sporne za del slovenske politike.
dr. Romana Jordan Cizelj
Dermatološko internistični center, DIC Kecelj d.o.o.
www.citroen.si
CITROEN Berlingo
popust	900 €
+jubilejni bonus 1.500 €
cnwjHi^wmiiiw.
Slika je simbolna. Predstavljeni model: Berlingo. Emisija CO2 predstavljenega modela: 140 g/km. Poraba goriva predstavljenega modela: 5,7-8,8 l/km. Ponudba velja za vozila iz zaloge do 30.9.2009.
POHITITE, PRAZNUJE TUDI CITROEN MENGEŠ!
CREATIVE TECHNOLOGIE
CITROEn
AVTO DETR, d.o.o.
Mengeš
SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ, TEL. 01 723 73 13 E-MAIL: AVTODETR@SIOL.NET
Dermatološko internistični center, DIC Kecelj d.o.o. je bil ustanovljen leta 2006. Od takrat delujemo v Domžalah v obliki ambulantnih dejavnosti. To je mlad medicinski center, ki pa se zelo hitro razvija. V Domžalah skušamo izvajati različne specialistične dejavnosti, tudi tiste, ki jih do sedaj tu ni bilo. Naš cilj je hitra in kvalitetna obravnava bolnika na enem mestu. Dejavnosti, ki jih trenutno opravljamo, so: dermatologija, interna medicina s poudarkom na pulmologiji in kardiologiji, otroška pulmologija in alergologija, nevrologija in ultrazvočne preiskave. Od oktobra 2007 imamo koncesijo za izvajanje specialističnih pregledov na področju pulmologije in kardiologije s poudarkom na ultrazvoku srca. Obe dejavnosti izvaja asist. Peter Kecelj, dr. med. Pred tem si je bogate klinične in vodstvene izkušnje pridobil kot zdravnik zaposlen v bolnišnici Golnik, kjer je opravljal tudi številne in-vazivne posege, v zadnjih letih pa vodil sprejemno ambulanto. Pulmološke preglede otrok opravlja asist. mag. Andreja Borinc -Beden, dr. med. z večletnimi kliničnimi izkušnjami. Dermatologija je nova specialistična dejavnost v našem okolju. Izvajata jo dve specialistki derma-tologinji, in sicer doc. dr. Nada Kecelj - Leskovec, dr. med. in Tanja Kmecl, dr. med. Doc. dr. Nada Kecelj - Leskovec, dr. med. se poleg zdravljenja sploš-
nih dermatoloških bolezni ukvarja tudi z zdravljenjem krčnih žil in kroničnih ran ter opravlja ultrazvok ven.
V	okviru dermatološke dejavnosti opravljamo preglede in zdravljenje vseh bolezni kože, pregledujemo in odstranjujemo pigmentna znamenja, opravljamo alergološka testiranja za kontaktne alergene, kožne vbodne teste in drugo.
V	letošnji jeseni bomo začeli izvajati tudi laserske posege na koži. Naš center je pridobil mednarodni raziskovalni projekt Ilumen na področju uporabe laserjev v derma-tologiji skupaj s partnerji iz Italije, Hrvaške, Strojne fakultete Univerze v Ljubljani ter Fotone. Projekt se delno financira iz sredstev EU. Ultrazvočne preglede notranjih organov (ščitnica, trebuh, prostata) in mehkih tkiv opravlja specialistka rentgenologije Petra Polajner, dr. med.
Nevrološke preglede in ultrazvok vratnih arterij izvaja specialistka nevrologinja asist. mag. Alenka Horvat - Ledinek, dr. med. Po dogovoru opravljamo tudi razširjene preventivne sistematske preglede, t.i. menedžerske preglede. Pulmološke in kardiološke preglede opravljamo na napotnico, vsi ostali pregledi pa so samoplačniški. Naš center je na Vodnikovi 3a, v Domžalah za starim Lenčkom. Pokličete nas lahko na telefon: 059 091 772 ali nam pišite na e-naslov: peter.kecelj@siol.net.
(oglasno sporočilo)
DRUŠTVA
stran
12
Govorica preprostih stvari
Vrata
Vrata označujejo prehod in prag med dvema področjema, med dvema svetovoma, med poznanim in nepoznanim, med tostranstvom in onstranstvom, med lučjo in temo. Odpirajo dostop do skrivnosti in vabijo človeka, da stopi skoznje. Pomenijo mejo, pregrado in varstvo pred nepoklicanim. Največkrat nakazujejo prehod med posvetnim (profanim) in svetim (sakralnim) področjem. To velja tako za indijske in japonske templje kot za krščanske katedrale. Okrasje na vratih je lahko monumentalno ali bogato z domiselnimi detajli, ki napovedujejo vse bistveno, kar človeka čaka znotraj. V vzhodnih cerkvah občudujemo z ikonami prekrito pregradno steno (ikonostas), ki ima v sredini »kraljevska vrata« (»porta regia«, rusko: »carske dveri«), skozi katera stopa samo duhovnik med bogoslužjem. V Siriji so ohranjena stara kamnita vrata s Kristusovim monogramom (IHS). Pri vratih azijskih templjev nas sprejmejo mrki stražarji (pogosto so to bajeslovne živali), ki samo tistim, ki so vredni, dovoljujejo vstop, hudobneže pa zavračajo. Isti pomen imajo levi ob vhodu v romanske katedrale. V nebesa vodijo po Jezusovih besedah »ozka vrata«: »Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo« (Mt 7,14). Podobna je misel o kameli in šivankinem ušesu, ki opozarja, kako težko bo bogatin prišel v nebeško kraljestvo. Na krilih zgodnjesrednjeveških vrat ali v timpanonu (trikotniku nad vrati) romanskih in gotskih cerkva so upodabljali Kristusa in s tem ponazarjali njegove besede: »Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo« (Jn 10,9). Na istem mestu je lahko tudi Marijin kip. Pomen je podoben: vrata namigujejo na njeno de-vištvo in materinstvo, s katerim je Božjemu Sinu odprla vrata v svet, obenem pa ostala »čista nebeška vrata«. Cerkvena vrata pomenijo nebeška vrata, zato so na njih uprizarjali kmečka opravila po posameznih mesecih v letu (vestno opravljanje zemeljskih dolžnosti je pot v nebesa), ali pa boj med krepostmi in grehi, spet drugod pet pametnih in pet nespametnih družic; slednje niso poskrbele za olje v svetilkah in zamudile ženinov (Kristusov) prihod. Sporočilo je jasno: nebeška vrata se odpirajo tistim, ki so živeli v čuječnosti in poslušnosti božji volji. Upodobitve poslednje sodbe na cerkvenih portalih ponavzočujejo bližino te sodbe in dokončnost človekove odločitve za nebesa ali pekel. Varuh pri vratih v nebesa je nadangel Mihael, pri vratih v pekel pa Lucifer. Praviloma seveda odpira vrata nebeškega kraljestva apostol Peter z dvema velikima ključema (oblast »zavezovati in razvezovati«), ki mu ju je izročil Kristus. Ponekod vidimo starozaveznega Samsona, ki je snel s tečajev obe krili mestnih vrat filistejskega mesta Gaze in jih zmagoslavno nosi na plečih proti vrhu gore (Sod 16). Samson je predpodoba (tip) Kristusa, ki na Golgoto nosi svoj križ, še pogosteje pa predpodablja njegovo vstajenje, s katerim je zmagovito strl »peklenska vrata,« tj. vrata podzemlja (oblast smrti).
Prerok Ezekiel (14,1sl.) govori o zaprtih vratih svetišča, skozi katera sme vstopiti samo kralj kraljev. To podobo nanaša krščanska umetnost na Marijo, ki je »nebeška vrata«, skozi katera je smel vstopiti samo Mesija (Kristus). Isti pomen imajo tudi zaprta vrata rajskega vrta, v katerem sedi Marija.
Bogdan Dolenc
Bravo in čestitke za ČAROBNI DAN v Arboretumu Volčji Potok!
V znamenju otroške sreče, iskrenega veselja in plemenitih dejanj
V nedeljo, 30. avgusta 2009, se je Arboretum Volčji Potok spremenil v ČAROBNI DAN, lahko bi rekli tudi v pravo pravljično mesto, v katerega je posamezni družini odprla vrata le ena kupljena vstopnica. Če so se starši z nostalgijo spominjali svojega otroštva ter svojih pravljičnih junakov, so bili otroci deležni marsičesa, o čemer so doslej lahko le sanjali.
Ob pomoči številnih sponzorjev ter ustanove Rdeča žoga - njej je bila namenjena vsota, ki so jo dogodku namenili sponzorji ter bo porabljena za celoletne brezplačne obšolske aktivnosti - se je Arboretum za dan ob pomoči glasbenih gostov Nuše Derenda, Nuške Drašček, Alenke Gotar, Eve Černe in Dueta Naj spremenil v čaroben park. V njem ni manjkal niti čarodej Jole, predvsem pa so bile dobro obiskane številne kreativne delavnice, tudi eko, pred katerimi so morali kar v vrstah stati mladi nadebudneži, da so lahko pokazali svoje spretnosti na plezalni steni, dočakali poslikavo obrazov, se učili tujih jezikov, pekli palačinke ali le uživali na trampolinih, v plesu s številnimi plesnimi šolami in klubi, se poskušali kot radijski talenti ali sodelovali v športnih aktivnostih, ki so jih pripravila bližnja športna društva. Seveda ni manjkalo niti presenečenj v obliki nagrad, pa tudi
splošnega rajanja z voditelji programa Špelo Močnik, Pečotom in Gregorjem Trebušakom ne. Starši so si, medtem ko so njihovi najmlajši uživali v prireditvah posebej zanje, lahko brezskrbno ogledovali arboretum, se sprehodili po poletnih gredicah, si ogledali razstavo cvetočih balkonskih zasaditev ter razstavo novih gred s trajnicami, se še zadnjič poizkusili v vadbi joge, si ogledali razstavo tropskih metuljev, ali se posvetili dalijam in orhidejam. Prepričana sem, da bodo v prvih šolskih dneh v marsikaterem prostem spisu na temo Kako sem preživel letošnje počitnice, prav dogodki iz ČAROBNEGA DNE. Organizatorji so s ČAROBNIM DNEM v Arboretumu Volčji Potok nekaj tisoč staršem in otrokom tik pred začetkom šolskega leta pripravili NEDELJO, ki je zlepa ne bodo pozabili. Prav gotovo pa si s to in z vsemi prireditvami, ki jih Arboretum Volčji Potok načrtuje v letu 2010, o čemer so bili z ličnimi vabili obiskovalci obveščeni že letos, lahko obetajo še boljši obisk. Vsem, ki ste kakorkoli prispevali, da je bil ČAROBEN DAN res čaroben za vse in v znamenju otroške sreče, iskrenega veselja in plemenitih dejanj, lepa hvala! In nasvidenje na ČAROBNEM DNEVU 2010!
Vera
Spominska slovesnost
s/
na Sipku
V nedeljo, 9. avgusta, so se borci, simpatizerji in številni prijatelji zbrali na Šipku, vrhu nad Blagovico, na srečanju, namenjenemu oživljanju spomina na 6. avgust 1943, ko je bila na tistem mestu ustanovljena 6. SNOUB Slavka Šlandra. Ta partizanska enota je pomembno vplivala na razvoj narodnoosvobodilnega gibanja na Štajerskem in zlasti našem, domžalsko-kamniškem okrožju.
Na tradicionalni proslavi, ki jo organizira Odbor skupnosti borcev VI. SNOUB Slavka Šlandra z Božom Ma-tičičem na čelu, so se srečali preživeli borci, njihovi svojci, številni člani borčevskih organizacij iz Kamnika, Domžal, Celja in Mozirja ter, razveseljivo, številni mladi, ki cenijo in spoštujejo zgodovinska izročila borbe za svobodo.
Visoko so plapolali prapori številnih praporščakov, spet slišane borbene pe-
smi Moškega pevskega zbora Solidarnost iz Kamnika, recitatorji, harmonikarji in člani kulturno-zgodovinskega društva Triglav, ki so kot prava partizanska četa prikorakali na prizorišče, so pričarali vzdušje časov pred 66 leti. Andreja Pogačnik Jarc, domžalska podžupanja, je v slavnostnem govoru osvetlila spomin na ustanovitev in delovanje brigade. Večji del misli pa je namenila kritičnemu vrednotenju družbenih razmer in poudarila, da je globalna kriza, ki tudi nam ne priza-
naša, morebiti priložnost za temeljit premislek o tem, ali ne bi novih časov gradili na starih vrednotah tovarištva, zaupanja, pravice in resnice. Izrazila je spoštovanje in zahvalo za vse, kar so borci dali naši skupni domovini s svojim bojem, delom in pokončno držo. Postavljali so temelje naše sedanje domovine in tudi dogodek, ki smo se ga spominjali na Šipku, je kamenček, vgrajen v te temelje.
Andreja Jarc Pogačnik
Zavedno sobivanje članov Društva vojnih invalidov Domžale
Sodoben način življenja nam vsiljuje veliko obveznosti in različnih informacij. Utrujeni od njih se vračamo v svoj dom in pogosto ne opazimo energij, ki nas obdajajo, ali posebnosti okolja, v katerem živimo. Z nekaj volje se lahko naučimo zaznavati in celo uravnavati življenjsko energijo, ki nas obdaja.
Člani DVI Domžale smo aktivni preko celega leta, na vseh področjih življenja in dela v domačem okolju in v društvenih dejavnostih.
Še vedno nimajo svoje pisarne, ta je kar doma pri dolgoletnem predsedniku društva Jožetu Brodarju - Na Gmajni, v Loki pri Mengšu.
Enkrat mesečno se sestajajo člani Upravnega in Nadzornega odbora v prostorih gostilne »PR BLAZ« na Do-benu. Takrat opravijo vse potrebno, kar se nanaša na delovanje društva in direktive Zveze Društev vojnih invalidov Ljubljana. Vse to opravimo zadovolji-
vo za društvo in člane, katerim nudimo potrebno fizično, finančno in drugo pomoč na domu in v domovih starejših občanov. Po možnostih se udeležujemo spominskih proslav, komemoracij, srečanj, žal pa tudi pogrebov s praporom, vencem, svečami in govornikom za pokojnim članom. Seveda vedno s soglasjem svojcev umrlega člana. Preko leta obiščemo težje invalide v domači oskrbi in v domovih, se z njimi pogovarjamo ter jim po potrebi nudimo pomoč. To je naša stalna stalnica - obiski, katerih se razveselijo obiskani člani.
Organiziramo piknike s srečanji in športnimi aktivnostmi: pikado, streljanje z zračno puško. V maju smo se
udeležili t.i. srečanja naših članov. Trenutno tečejo priprave na desetdnevni oddih na otoku Rabu v mesecu septembru. Če bo dosti prijav, bo organiziran prevoz.
V nedeljo, 9. avgusta 2009 ob 11. uri se je nekaj članov našega društva udeležilo slovesnosti ob 66-letnici ustanovitve VI. slovenske udarne brigade Slavka Šlandra pri spomeniku na Šipku nad Blagovico.
Seveda se bomo še nadalje udeleževali takih slovesnosti, druženj, srečanj in izletov, le če nam bo dano zdravje in pa potrebna denarna sredstva, s katerimi razpolaga društvo in posamezniki.
Jože Novak
Društvo izgnancev Domžale
Jeseni na Dolenjsko
Poletni meseci aktivni za člane društva Konfin Sv. Trojica
Kljub temu, da so poletni meseci namenjeni dopustovanju, se v društvu ŠRD Konfin - Sv.Trojica to ni poznalo. Druženja in aktivnosti so se vrstila ena za drugim, čeprav se je bilo kar težko uskladiti zaradi počitnic. Takoj po koncu šole je bila organizirana delavnica izdelave brezovih metel. Delavnico smo organizirali na Ekološki kmetiji Ravnikar P'r Čajž na Sveti Trojici.
Če hočemo narediti brezovo metlo potrebujemo material (me-tlinje). Kot že ime samo pove, je brezova metla narejena iz breze oz. točno iz brezovih vej. Nekaj članov društva je brezove veje nabralo že kar mesec prej. Veje za izdelavo metel so dobre dokler je breza še brez mačic in listnih nastavkov. Te veje smo shranili v vlažni kleti, da se niso posušile. Pri izdelovanju metel je potrebno imeti primerno orodje. Sekire s katerimi veje pravilno obsekamo, razne nože, klešče, jekleno žico s katero veje med seboj povežemo. Večje veje je bilo potrebno najprej razsekati na manjše dele, nato pa so jih izdelovalci vsako posebej obdelali in jih zvezali skupaj. Potrebna so tudi lesena tnala na katerih se veje sekajo. Izdelovalci so bili zelo zainteresirani, saj je vsak svojo metlo lahko odnesel domov za spomin ali za uporabo (npr. za pometanje dvorišča). Brezove metle so lahko zelo različne: brez držala, z držalom vezane na dva dela, z držalom vezane z žico na tri dele, lahko so okrogle ali ploščate,... z metle, ki so brez držala so potrebne daljše in večje veje, za metle z držalom pa so primerne manjše veje. Naslednja večja aktivnost je bilo taborjenje v naravi. Zdaj že tradicionalno taborjenje, saj je bilo tokrat že tretje leto zapored, se je izkazalo kot zelo odlična zaposlitev za mlade v počitniškem času. Tabor se je začel v petek, 14. popoldne, končal pa se je v nedeljo, 16. avgusta 2009 z zaključnim popoldanskim piknikom. Postavili so se trije veliki šotori, kotel za kuhanje, drog za dvigovanje zastave in še veliko drugih stvari. Kaj vse je bilo treba postoriti smo videli šele, ko se je vse skupaj začelo. Priskrbeti je bilo treba drva, da smo lahko zakurili ogenj, ki je gorel noč in dan. To je bilo najbolj adrenalinsko in zanimivo, saj so morali otroci določiti dežurstvo tudi ponoči, da ogenj ni ugasnil. Potrebno je bilo preživeti v naravi zato je bila velika novost kuhanje in priprava kosila v velikem kotlu. Kljub vsem opravilom je bil še vedno čas za igranje, tekmovanje izdelavo lokov in nabiranje gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč.
V soboto 28.08.2009 ob 17:00 uri, pa se je manjša skupina članov društva odpravila v kraško jamo, ki se nahaja v gozdu pod Javoršico. Jamo so odkrili že veliko prej in je omenjena tudi v Moravški dolini avtorja Staneta Stražarja. Jamarji so jo poimenovali Dolga cerkev, ker njena oblika spominja na cerkev, saj ima prostore kot so ladja, »turn« in zakristija. V jamo so se
Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale je julija 2009 za svoje člane in članice pripravila prijeten obisk Višarjev, o katerih pravijo: »Tukaj so zares nebesa bližja!« Sredi oktobra pa bo avtobus izletnike odpeljal na Dolenjsko, kjer je ob ogledih zanimivosti in znamenitosti te slovenske pokrajine predvideno tudi kopanje v Termah Dolenjske Toplice.
Nekdanji izgnanci smo imeli pri obisku Višarij prav posebno srečo, saj smo med daljšim deževjem izbrali edini sončen dan, ki smo ga začeli s kratkim postankom na Brezjah. Seznanili smo se z zgodovino slovenske bazilike ter se prepričali, da nas Marijine oči z najbolj znane slovenske Marijine podobe, kamorkoli stopimo v kapeli, vedno spremljajo.
Po seznanitvi z legendo, ki je bila osnova za postavitev cerkve na Višaijih, smo
si izletniki ogledali tudi poslikave akademskega slikarja Toneta Kralja, večina pa se je udeležila tudi maše, ki je bila v treh jezikih, največ pa v slovenščini. Med obiskovalci je bilo namreč največ Slovencev, ki so mašo pospremili tudi s slovensko pesmijo. Postanek v Trbižu je bil namenjen obisku prenovljene tržnice, obisk Belopeških jezer pa občudovanju čudovite zelene vode, bližnjega Mangarta in pogledu v zgodovino - predvsem v nastanek ledeniških jezer. Zadnja postaja prijetnega dne je bila namenjena obisku Zelencev, talnemu izviru Save Dolinke, kjer smo spet lahko občudovali do dva metra globoko jezero zelene barve. Zeleli smo si, da bi tovrstne naravne rezervate, ki so dom mnogim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam, v prihodnje bolje varovali ter ohranjali. Prav v teh dneh pa smo obiskali spominsko slovesnost na Rabu.
D. I.
podali primerno opremljeni in pod strokovnim vodstvom izkušenega alpinista Tadeja Kodermana. On je priskrbel varnostne pasove, vrvi, čelade in svetilke. Jama je globoka cca 15 m in dostop vanjo je samo po vrvi. V njej so našli kapnike, veliko jamskih pajkov, najstarejši podpis iz leta 1914, ter nekaj večjih odpadkov. Ker je bilo med obiskovalci jame tudi nekaj otrok, nam je strokovni vodič povedal še nekaj splošnega o jamah. Jame so obsežni sistemi naravnih podzemskih votlin, ki so nastali v osrčju nekaterih kamnitih masivov. Glede na to, da je bilo tudi v tej jami opaziti divje odlagališče odpadkov, lahko omenim še to, da v jame lahko mečemo trupla poginulih živali, industrijske odpadke in druge odpadke vseh vrst. Vendar moramo biti pripravljeni to nesnago tudi piti iz pip. Torej ne smemo. Znano je, da kraški masiv vode ne filtrira, in da bo vse, kar smo v jame odvrgli, običajno dokaj hitro privrelo iz izvirov pod masivom. Ne smemo pozabiti, da še tako nepomembna brezna, porazgubljena po oddaljenih kraških območjih, ne vodijo v središče Zemlje ali v pekel, temveč so v neposredni povezavi z izviri. Ravno zato je izredno pomembno, da z varovanjem jam varujemo tudi zaloge pitne vode za tiste vodovode, ki vodo zbirajo iz kraških izvirov. Ogled jame je bil zanimiv in poučen, obiskovalci pa so bili navdušeni, še posebno otroci.
Marija Ravnikar
Občinsko združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Domžale
Krajevna organizacija Slavka Šlandra Domžale
vabita
na žalno slovesnost ob 65-obletnici streljanja aktivistov OF
v soboto, 26. septembra 2009, ob 10.30. uri pri spomeniku za Šumberkom ob Litijski cesti.
V kulturnem programu sodelujejo: Moški pevski zbor Radomlje učenci Glasbene šole Domžale recitator Janez Hafner povezovalka programa Draga Jeretina Anžin.
Dostop bo urejen z Vira - po Litijski cesti.
stran
13
DRUŠTVA
17. tradicionalno srečanje članic in članov Planinskega društva Domžale
V Domžalskem domu na Mali planini je vedno prijetno
Zadnja avgustovska nedelja je bila kot nalašč za obisk planin in gora, ki so bile ta mesec tudi sicer oblegane kot že dolgo ne. To velja tudi za Veliko in Malo planino, ki sta to nedeljo doživeli pravo obleganje. Med številnimi obiskovalci nas je bilo veliko iz Planinskega društva Domžale, saj je bila zadnja avgustovska nedelja v letu 2009 namenjena že sedemnajstemu tradicionalnemu srečanju članic in članov tega društva, društvenih prijateljev in zvestih obiskovalcev, ki smo se zbrali pri Domžalskem domu na Mali planini na višini 1534 metrov.
Prekrasno vreme je na Malo planino privabilo številne obiskovalce, ki so se po nasvetu Boruta Peršolja, predsednika planinskega društva Domžale, do doma napotili po planinskih poteh iz doline. Med njimi sta bila tudi župan Občine Domžale Toni Dragar in častni predsednik Planinskega društva Domžale Peter Primožič, ki ju je predsednik ob začetku prijazne slovesnosti še posebej pozdravil. Slovesnost so po tradiciji začeli pevci Moškega pevskega zbora Janko Kersnik z Lukovice z gorniško himno Triglav, moj dom. V kratkem na-
govoru je predsednik Planinskega društva Domžale Borut Peršolja po pozdravu vseh prisotnih predstavil glavne aktivnosti društva v letošnjem letu, pri čemer je posebej izpostavil organizacijo in izvedbo tradicionalnega mini gor-niškega tabora na Veliki planini, ki se ga je udeležilo 15 otrok ter 5 vodnikov. Spomnil je na prijeten desetdnevni tabor mladinskega odseka v Bovcu, kjer so mladi planinci osvojili vrsto bližnjih vrhov; tudi letos so pripravili tabor za starejše planince v Dolomitih. Povabil je vse ljubitelje gora, da v še večji meri sodelujejo v Planinskem društvu Domžale, dobrodošli so tudi novi člani in članice. Spomnil je na občni zbor v prihodnjem letu, ko naj bi volili tudi novega predsednika, saj sam ne namerava več kandidirati, zato je s tem številne prisotne seznanil, da je kandidacijski postopek že odprt. Posebej je pohvalil skrbnico Domžalskega doma gospo Tatjano Mohar in njeno ekipo, ki skrbi, da je v domu vedno prijetno, hkrati pa povedal, da društvo v letu 2010 načrtuje večjo obnovo doma, za kar že zbirajo potrebno dokumentacijo ter računajo tako na sredstva pristojnega ministrstva kot na evropska sredstva. Ob prijetnih planinskih pesmih ter kratkem in pri-
Na sliki župan Toni Dragar s člani Planinskega društva. V sredini predsednik društva in slavnostni govornik Borut Peršolja.
jaznem nagovoru smo se spomnili tudi letošnjega projekta vrhunskega alpinista, tudi člana društva, Silva Kara, ki skuša z alpinistično odpravo preplezati 6310 m visok vrh. Zaželeli smo mu veliko sreče, s predstavitvijo Viharnika pa pozdravili eno najbolj znanih domžal-
skih planink Heleno Giacomeli. Slovesnosti je sledilo prijateljsko srečanje, na katerem so si planinci izmenjali izkušnje o letošnjih obiskih slovenskih in tujih gora, za prijetnejše razpoloženje pa je igral narodno zabavni ansambel Prijatelji. Številni obiskovalci tradicio-
nalnega srečanja članic in članov Planinskega društva Domžale so se nato razkropili po obeh planinah ter obiskali različne čudovite kotičke tega lepega dela Slovenije.
Vera
Čebelarsko društvo Domžale
Pri čebelarskih mojstrih Mariji Sivec in Dušanu Žunku v Sužidu
Člani in članice Čebelarskega društva Domžale se še kako zavedajo, da je potrebno znanja s področja čebelarjenja dopolnjevati in obnavljati. Temu so namenjena različna predavanja pa tudi obiski drugih čebelarjev. Tako so v avgustu organizirali strokovno ekskurzijo v Su-žid pri Kobaridu, kjer so si ogledali čebelarstvo čebelarskih mojstrov Marije Sivec ter Dušana Žunka, ki pravita, da je prvi pogoj za uspešno delo, da moraš imeti čebele rad.
Marija in Dušan sodita med zelo redke poklicne čebelarje v Sloveniji. Odlikuje ju veliko strokovno znanje, ki ga, zlasti gospa Marija, s čebelarji deli preko revije Čebelar, pa tudi številne praktične izkušnje, ki sta jih pridobila tako s pridelavo predvsem cvetličnega in lipovega medu, kot z vzrejo matic in družin, ki jih prodajata v Sloveniji in izven nje. Zaradi skrbi, da kranjska čebela tudi v prihodnje ostane kvalitetna avtohtona vrsta čebele, sta cenjena po vsej Sloveniji. Po ogledu njune domačije v bližini Kobarida, ki jo obnavljata, so si člani in članice Čebelarskega društva Domžale ogledali tako AZ-panje, ki so dobili ime po čebelarju, konstruktorju in čebelarskem piscu Antonu Znideršiču, kot nakladne panje, ki so bili deležni še posebne pozornosti. Gospa Marija je rada odgovarjala na številna vprašanja, povezana z zdravjem čebel, s skrbjo za njihovo zimsko prehrano, predvsem pa je prisotne zanimalo njuno delo na
področju vzreje matic in čebeljih družin. Gostje so se obema zahvalili za gostoljubje, predsednik Janez Mihelič pa jima je v spomin na obisk podaril dva domžalska slamnika. Obisk pri obeh čebelarskih mojstrih so čebelarji ter njihovi družinski člani in prijatelji izkoristili tudi za obisk nekaterih zanimivosti in znamenitosti na poti v Sužid. Tako so se ustavili v Idriji, kjer je večina prvič obiskala Antonij ev rov ter se prepričala, kako težko je bilo rudariti v rudnikih živega srebra; z ladij co smo se popeljali po jezeru pri Mostu na Soči ter se prepričali, kako prijetno je lahko v družbi jezerskega kapitana; v kobariškem muzeju pa smo obudili spomine na hudo trpljenje in velike žrtve v času prve svetovne vojne, še posebej veliko informacij pa smo dobili v zvezi s čudežem pri Kobaridu. S številnimi novimi informacijami s področja čebelarstva so se člani in članice Čebelarskega društva Domžale vrnili na svoje domove, kjer bodo lete lahko koristno uporabili pri svojem čebelarjenju. Do konca leta pa jih čaka še kar nekaj predavanj in strokovnih ekskurzij, saj je v letošnjem letu v Franciji svetovni čebelarski kongres, marsikaj koristnega pa prinaša tudi kmetijski sejem v Gornji Radgoni, kjer posebej pripravljajo prav Dan čebelarjev.
Naj medi!
Vera
PGD Homec
80 let rešujemo življenja in premoženje
Prostovoljno gasilsko društvo Homec v letošnjem letu praznuje prvih osemdeset let. V ta namen so konec meseca junija potekale slovesnosti, s katerimi smo obeležili visok jubilej.
Ob tem slavnostnem dogodku smo obnovili zunanjost gasilskega doma, južno stran smo polepšali s sliko sv. Florjana. Izpopolnili smo tudi orodi-šče, saj smo nabavili novo motorno črpalko, ki nam bo služila ob nesrečah. Praznovanje smo začeli v četrtek, 25. junija, s slavnostno sejo, ki so se je udeležili predstavniki društev gasilske zveze Domžale in društev iz okoliških občin ter delegacija iz Pravutina iz sosednje Hrvaške. V petek, 26. junija, je potekala gasilsko taktična reševalna vaja, ki smo jo izvedli na nekdanji osnovni šoli na Homcu. Pri tem je sodelovalo sedem društev z 12 enotami (vozili). Namen vaje je bil preizkus gasilske tehnike, usposobljenost gasilcev, prikaz reševanja ponesrečencev iz gorečega objekta in prikaz reševanja z višine ter gašenje z avtolestvijo. V soboto, 27. junija, je bil vrhunec praznovanja z gasilskim mimohodom, ki se ga je udeležilo več kot 120 gasilcev iz Gasilske zveze Domžale, okoliških društev sosednjih občin in
Gasilski mimohod ob 80-letnici PGD Homec (Foto: Vido Repanšek)
pobratenega društva Odranci. Po mimohodu je sledila slovesnost, na kateri so spregovorili podžupan Občine Domžale Vinko Juhart, predsednik Gasilske zveze Domžale Rajko Novak, predsednik PGD Homec Tone Pavlič, predsednik PGD Odranci Venčeslav Tkalec in predsednik KS Homec-Nožice Janko Repnik. Zu-pnik Anton Dobrovoljc pa je blagoslovil novo motorno črpalko, katere botra sta Marko Rode starejši in Milan Skočaj, ter sliko sv. Florjana. Po končani slovesnosti je sledila velika vrtna veselica z bogatim srečelovom, za dobro hrano in pijačo smo poskrbeli homški gasilci, za zabavo
pa ansambel Veseli Begunjčani. Gasilstvo na Homcu je bilo vedno center dogajanja v kraju in to pove že veliko število članov, ki smo vedno zelo dejavni. Homški gasilci smo bili vedno pripravljeni priskočiti na pomoč ljudem v nesreči. Posebno pozornost namenjamo tudi delu z mladimi, ki se pridno udeležujejo tekmovanj in drugih aktivnosti, ki jih organiziramo gasilci. Homški gasilci se zahvaljujemo krajanom Homca, No-žic in Preserij za izkazano zaupanje in podporo! Z gasilskim pozdravom: Na pomoč!
Miha Ulčar
PGD Študa
Slovesnost ob pridobitvah
Gasilci prostovoljnega gasilskega društva Študa smo letošnjo pomlad preživeli zares delovno.
V sodelovanju z zunanjimi izvajalci smo preuredili vhodni del gasilskega doma in orodišče, s čimer smo pridobili nekaj prepotrebnega prostora ter zagotovili funkcionalno in predvsem varno parkiranje in izvažanje obeh gasilskih vozil. Stara dvokrilna vrata smo nadomestili z dvoje sekcijskih vrat na daljinsko upravljanje, uredili smo prehod v prizidek, obnovili oplesk v vseh prostorih doma ter fasado in fresko našega zaščitnika sv. Florjana. Dobro opravljeno delo smo počastili s slovesnostjo dne 4. julija 2009, ko smo
ob pomoči botrov in gostov predali namenu nova vrata in novo motorno brizgalno Rosenbauer FOX III. Slovesnost se je nadaljevala s tradicionalno dobro obiskano veselico z ansamblom Modrijani.
Na tem mestu se še enkrat zahvaljujemo vsem našim prizadevnim članom, občanom za izkazano podporo, družbenim organizacijam, sponzorjem in botrom novih vrat ter motorne brizgal-ne za finančna sredstva.
Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ!!!
PGD Studa
Radioamaterji in astronomi na Menini
Radioamaterji v Domžalah ljubiteljsko delujemo že vse od leta 1955. Pričeli smo s preprostimi radijskimi postajami, danes pa pri svojem delu uporabljamo računalnik in veliko aparatur, ki jih pogosto zasnujemo in naredimo sami. V želji, da s čim manjšo močjo dosežemo čim bolj oddaljene kraje, izrabimo za odboj radijskih valov naravne pojave kot je ionizacija ionosfere ali odboj radijskih valov s površja Lune. Z radijskimi valovi pa se da opazovati tudi vesolje. In tako se je rodila ideja, da organizi-
ramo nočni tabor skupaj z mladimi astronomi kamniške gimnazije.
V petek, 29. maja, se je ekipa, navkljub slabim napovedim, odpravila na Menino planino. V prvi polovici noči smo radioamaterji predstavili svojo dejavnost. Vzpostavljali smo zveze s pomočjo odboja od ionizira-nih sledi meteoritov. V drugi polovici noči pa se je nebo zjasnilo in lahko smo opazovali nebo s teleskopi. Videle so se meglice, kopice, proti jutru pa tudi Venera in Jupiter. Druženje smo zaključili z ogledom kraške jame Jespe.
Radioklub Domžale
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Delovni čas: pon. - petek: 8- 12 in 16-18 sobota: 9-12
Novo orodno
vozilo v
PGD Pšata-Dragomelj
Po dolgih letih prizadevanj je bilo Prostovoljno gasilsko društvo Pšata - Dragomelj le nagrajeno s sicer nadejanim uspehom. Dobili so novo orodno vozilo GVV
-	1. In prav v domeni te pridobitve smo se na razgovoru zbrali Jože Rožman, predsednik Sveta KS Dragomelj-Pšata, Luka Miv-šek, predsednik PGD, poveljnik Mirko Nemec, vodja veteranov Lojze Podobnik in še vedno siva eminenca društva ter podpisani v funkciji spraševalca.
Iz pogovora je bila več kot očitna njihova gasilska osveščenost. Predsednik Sveta KS Jože Rožman je prepričljivo spregovoril o tvornem sodelovanju med krajevno skupnostjo in PGD ter ga označil za zgledno. Tako se mi je kakor prikradel v spomin latinski citat Publilija Sirusa UBI CONCORDIA, IBI VICTORIA, kar pomeni: V SLOGI JE MOČ.
Luka, zanima me, kdaj ste prevzeli novo orodno vozilo? Če se ne motim, ste prevzem vozila poudarili tako, da ste ga združili s posebno slovesnostjo? Res je. 18. julija 2009 smo prisostvovali prevzemu in blagoslovu novega vozila pred gasilskim domom na Pšati. Zaradi dobre volje in zaupanja krajanov v delo gasilcev smo lahko uresničili svoj smeli načrt. Ob tej priložnosti še enkrat prisrčna hvala vsem! Prevzemu vozila je prisostvovalo veliko krajanov, ljudje v narodnih nošah, pripravili smo gasilsko parado, katere so se udeležili tudi člani sosednjih gasilskih društev. Vse je potekalo v okviru 7. tradicionalnega srečanja Pšata
-	Pšata. Pokrovitelj prireditve pa je bila KS Dragomelj-Pšata s predsedujočim Jožetom Rožmanom.
Mirko, bi ti rekel kakšno besedo o novem vozilu in o tem, kdo ga lahko upravlja?
Orodno vozilo GVV - 1 je opremljeno po tipizaciji gasilske službe in je pripravljeno za intervencijo ob vsakem času in vremenu. Za upravljanje z opremo v vozilu je usposobljena mlada, perspektivna ekipa, ki bo v prostovoljno gasilsko službo uvajala tudi mlajše rodove iz naših krajev. V načrtu je tudi postopna obnova gasilskega doma: obnova fasade, menjava oken, vrat in strehe, potem ureditev ogrevanja in drugo.
Lojze - še beseda o veteranih?
Gasilski veterani pazimo na naše prvošolčke v prvih tednih novega šolskega leta na nevarnejših odsekih šolskih poti. Veterani čuvamo otroke organizirano že enajsto leto, ob siceršnji gasilski dejavnosti se redno udeležujemo tekmovanj v okviru Gasilske zveze Domžale pa tudi izven nje in smo tako vedno na tekočem.
Moji sogovorniki so posebej poudarili, da naj bi novo orodno gasilsko vozilo služilo za vaje usposabljanja v upanju na čim manj posredovanj ob požarih in drugih nesrečah. Ob tej priložnosti ponovno vabijo mlade v svoje društvo.
Članom PGD Pšata-Dragomelj iskrene čestitke ob novi pomembni pridobitvi in tudi v prihodnje uspešno delo!
Ivan Kepic
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 2. oktobra 2009. Rok za oddajo je četrtek, 24. september 2009, do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale na Ljubljanski 61 v Domž alah v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov slamnik. urednica@gmail.com.
Pravljične urice
v Knjižnici Domžale
"... Spoznala sem, kaj se skriva v knjigah: ne le vile in škrati, princese in zlobne čarovnice, ampak tudi ti in jaz, naša veselja, naše skrbi, naša upanja in žalost. Dobro in slabo, resnično in izmišljeno, narava in ves svet -Vse to je v knjigah." (Eva Janikovszky)
V čudoviti svet pravljic vabimo
otroke od 4. leta dalje, vsak torek in sredo ob 17. uri.
Pravljice se bodo pričele v oktobru in bodo potekale do maja. Skupini bosta stalni in številčno omejeni: vpis se bo pričel 1. septembra in bo trajal do zasedbe prostih mest. Vpisnice dobite na oddelku za otroke in mladino Knjižnice Domžale.
PRISRČNO VABLJENI!
Tudi v šolskem letu 2009/10 VRTEC URŠA vabi k vpisu v popoldanske dejavnosti, namenjene otrokom, ki ne obiskujejo vrtca.
Starše predšolskih otrok, ki želijo otroke vključiti v vzgojne dejavnosti in tako spoznati delček življenja in bivanja v vrtcu, obveščamo, da bomo v mesecu oktobru pričeli z izvajanjem
Igralnih uric
Namenjene so otrokom, ki ne obiskujejo vrtca in so stari do tri leta. Naši vzgojni programi so živahni, polni prijetnih doživetij, prežeti z veseljem nad skupnimi dosežki.
Otroci bodo skupaj s starši plesali, telovadili, likovno ustvarjali, se igrali na prostem, spoznavali rajalne in didaktične igre ter še in še. Na igralnih uricah se bomo srečevali vsak ponedeljek, od meseca oktobra do meseca maja, od 16.30 do 17.30.
Dejavnosti se bodo izvajale v prostorih enote vrtca Češmin, enkrat tedensko v popoldanskem času.
Ker želimo, da bo delo v delavnicah potekalo strokovno in v prijaznem vzdušju, je število otrok v skupini omejeno na 10. Prijave sprejemamo po telefonu v upravi Vrtca Urša, enoti vrtca Češmin, do zasedbe prostih mest.
Dodatne informacije dobite na tel.: 01-729-86-18 ali v upravi Vrtca Urša, enota Češmin.
Veselimo se skupnega druženja!
iarolne urice
p* #
m
m m • „ •
• *
' # '
predšolske otrobe od leta dalje ter starše/skrbnike/ babice/dedke vseh starosti 0	vabimo na
• igr®li>e «r^c
vsafe torek, od 9.00 do 10.00
^nielena je predhodna prijava.'
knjižnica
DOMŽALE
IZ NAŠIH VRTCEV IN SOL
Poletne jezikovne delavnice v centru DUDE
stran
14
Počitnikarji so se učili tujih jezikov in spoznavali knjižnico
Domžalski otroci so na različne načine preživljali počitnice in kar nekaj jih je bilo, ki so se v sklopu počitniških jezikovnih delavnic, ki jih organizira jezikovni center DUDE, udeležili vodenega ogleda domžalske knjižnice.
Namen obiska je bil navdušiti otroke za branje knjig. K temu je veliko pripomoglo prijazno osebje, saj so otrokom pokazali, kako poteka izposoja knjige. Knjižničarka Mirjam jim je skupaj s predavatelji v pravljičnem kotičku v angleščini in nemščini na interaktiven način predstavila pravljice, ki so jih otroci nato obnovili ob gledanju DVD-ja. Sami so si izdelali kazala - 'book marks', tako da so že pripravljeni na označevanje knjig, ki si jih bodo izposodili. Tovrstne delavnice so ne le zabavne, ampak predvsem poučne, saj otroci skozi raznolike dejavnosti spoznavajo in utrjujejo angleščino in nemščino na različnih zahtevnostnih stopnjah, kar je odlična priprava na novo šolsko leto.
S.M.
Piknik z osnovnošolskim ansamblom v vrtcu Urša
Čeprav smo se vsi - otroci in vzgojiteljice, ki smo se letos srečevali pri 3. vhodu našega vrtca Urša - vse leto imeli lepo, za to se je namreč prav vsak po svojih najboljših močeh potrudil, je bil petek tik pred začetkom poletja zabavnejši od vseh preostalih petkov v letošnjem šolskem letu.
Zakaj? Poleg tega, da je bilo ta dan na naših krožnikih namesto juhe nekaj, kar nam gre, resnici na ljubo, kljub temu, da so tudi juhe naših kuharic nadvse dobre in zdrave, še bolj v slast - hrenovke in čevapčiči namreč, pa smo medse povabili tudi naši prijateljici z OŠ Venclja Perka Polono in Evo. S svojim obiskom in predstavi-
tvijo inštrumentov sta nas razveselili že dvakrat prej, tokrat pa sta s seboj pripeljali tudi svoja prijatelja Jako in Nejca in vsi skupaj so tako vzgojiteljicam kot otrokom zelo uspešno privzdigovali pete ob skladbah letos še posebno popularne skupine Abba. Uspešno je dvigal razpoloženje tudi dijak SŠER Klemen s svojim brenka-njem na kitaro in petjem pesmi, ki so navdušenje do čimprejšnje odprave na morje še povečale. Seveda ni šlo brez naših zimzelenih Kuža Pazi, Zajček Dolgoušček, Pikapolonica..., ki so jih vse prej kot boječe ob spremljavi kitare zapeli naši pogumni otroci. Škoda le, da med temi pogumneži ni bilo tudi Neže in Urbana, ki sta v tem času morebiti prav tako veselo čofota-la v morju, prav gotovo pa bosta imela še kdaj možnost poslušati igranje in petje sestrične Polone in njenih prijateljev. Za sodelovanje se jim prav iz srca zahvaljujemo in se že veselimo njihovega obiska tudi v prihodnjem letu!
Breda Konjar
srednja šola domžale
Srednja šola Domžale
Gimnazija
Poklicna in strokovna šola Cesta talcev 12 1230 Domžale
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
-I
Programi za pridobitev srednje poklicne izobrazbe
•	avtoserviser • inštalater strojnih inštalacij
(ogrevanje in klima, vodovod in plin) • trgovec
Programi za pridobitev srednje strokovne izobrazbe
•	strojni tehnik (PTI) • ekonomski tehnik (PTI)
Programi za pridobitev višješolske izobrazbe
•	inženir strojništva kot dislociran oddelek Šole za strojništvo Škofja Loka
Več informacij po telefonu 03)1 222 302 ali 01/724 06 30, 01 724 06 <419 WWW.SSDOMZALE.SI
Poletje v Cici varstvu
Vse dopoldneve našega poletja smo preživeli zunaj, v senci na vrtu. Igrali smo se z mehurčki, vodo, izdelovali potičke v peskov-niku, telovadili z baloni in na blazinah. Brali smo pravljice in poslušali poletne dogodivščine naših
medvedkov. Izdelali smo ladjice, ki so nas popeljale na morje... in še in še.
Komaj pa smo čakali tudi nova igrala. Zdaj se lahko kar dva skupaj spustiva po toboganu. Kako zabavno je šele, ko se primeva za roke! Zdaj pa komaj čakamo na prihod naših novih prijateljčkov! Le kdo se bo naslednji igral z nami?
Otroci iz CICI varstva
Vrtec Domžale v šolskem letu 2009/2010 vabi malčke, ki ne obiskujejo vrtca, da se nam v mesecu oktobru pridružijo
Pripravljamo dejavnosti z različnih področij, na katerih se boste družili, igrali, ustvarjali, telovadili in v naši družbi preživeli prijetne popoldneve.
Termine in lokacije bomo objavili v naslednji številki glasila.
Pridružite se nam!
Hkrati vas obveščamo, da bo RAZPIS za ravnatelja/ico Vrtca Domžale objavljen v septembrski številki časnika Šolski razgledi.
Kolesarčki za letošnje prvošolčke iz vrtca Urša
Prvi šolski dan je za nami in zopet smo varno pospremili v šolo naše prvošolčke. Varna pot v šolo pa za prvošolčke, ki so še junija letos obiskovali vrtec Urša Domžale, ni bila nobena težava. O pravilnem vedenju v prometnem okolju so se otroci poučili 10. junija 2009 s programom KOLESARČKI.
Otroci so se po prometno urejenem poligonu popeljali s štirikolesniki na nožni pogon in skupaj z mentorji ponavljali, kako se pravilno prečka cestišče. Pri vožnji so otroci morali upoštevati prometne znake STOP, prednostna cesta, obvezna smer, prepovedana vožnja za vsa vozila ter pravi semafor. Otroci so v vožnji s štirikolesniki neizmerno uživali, kljub temu da nam je bilo vsem zelo
vroče, ter se hkrati tudi nekaj novega naučili. Ob zaključeni vožnji in prečkanju cestišča so vsi otroci prejeli diplome za uspešno opravljeno vožnjo v programu Kolesarčki. Pomena prometne varnosti se zavedajo tudi v podjetjih ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D. in BIOTERA d.o.o., ki sta otrokom iz vrtca Urša finančno omogočili to nepozabno doživetje.
Sponzorja in izvajalci programa otrokom želijo, da bi znanje, pridobljeno s programom Kolesarčki, znali prenesti tudi na pravo cesto, še posebej v tem podopustniškem času. Tako bodo kot eni najbolj ranljivih udeležencev v prometu vendarle nekoliko bolj varni.
Nina Benda Belak
stran
15
IZ NAŠIH SOL
Zaslužene počitnice za učence Osnovne šole Preserje pri Radomljah
Da so bili učenci OŠ Preserje pri Radomljah med šolskim letom poleg učenja dejavni še pri obšolskih dejavnostih, smo v številkah Slamnika že dodobra spoznali. Ne le, da jih zanima mnogo stvari, veliko jih preizkusijo kar na lastni koži. Tudi letošnje šolsko leto ni bilo izjema. Učenci, učitelji in vodstvo šole so še eno uspešno leto vknjižili v knjigo življenja. Ob tem se pri vseh porajajo mešani občutki: nekateri občutijo neznansko srečo, ki se spaja z lepim uspehom, drugim pomeni konec šolskega leta zaslužen počitek, nekaterim pa prinaša obžalovanje, da je prehitro minilo, saj je vsega lepega enkrat konec. Pa vendar poletne počitnice pomenijo tudi idealno priložnost za analizo našega dela in pričakovanj, da ugotovimo, kaj nam je leto 2008/09 prineslo.
Upravičeno lahko rečem, da so bili poleg vseh dejavnosti in učenja otroci zagotovo utrujeni in so si zaslužili oddih od knjig, ocenjevanja znanja, učiteljev, skratka od šole. Še posebej naporen je bil mesec junij, ki večini učencev pomeni težko pričakovane poletne počitnice, saj sončno vreme, zaključene ocene in sproščeno vzdušje v razredih kar kličejo h
koncu pouka. Večina osnovno- in srednješolcev je takrat z mislimi že daleč na »dopustu«, a učenci OŠ Preserje pri Radomljah so ponovno presenetili in dokazali, kako edinstveni so. Najprej so devetošolci postregli z izvrstno valeto, ki je bila v celoti njihova zamisel. Na odru so žareli obrazi srečnih, veselih in zadovoljnih mladostnikov in čar tega večera je bilo moč čutiti v vsakem kotičku radomeljskega kulturnega doma. Igralski potencial Jakoba Novaka je tudi tokrat popestril celotno dogajanje. Le tri dni kasneje je Gledališka skupina OŠ Preserje pri Radomljah s priredbo Vaje zbora Vinka Möderndorferja gostovala na prireditvi, ki jo je občina Domžale priredila v čast najboljšim in najbolj uspešnim devetošolcem. Na zadnji šolski dan pa je učencem od tretjega do osmega razreda uprizorila gledališko igro Šolske dogodivščine avtorice Tanje Tkauc.
Z veseljem ugotavljam, da smo učitelji in vodstvo šole z učenci preteklega šolskega leta ponovno vtkali v naša srca številne spomine, ki so neponovljivi, kot je neponovljiv vsak naš učenec, kajti z njimi se vsak dan nekaj novega naučimo in vedno znova nas s svojo otroškostjo popeljejo v mladost. Za to smo jim nadvse hvaležni, čeprav včasih tega ne znamo pokazati. V imenu vseh učiteljev trdim: Ponosni smo, da smo del OŠ Preserje pri Radomljah in da sodelujemo z mladimi, ki vsako šolsko leto naredijo posebno in nepozabno. Zato smo jim vsi zaželeli čim lepše počitnice, v upanju, da bo naslednje leto prav takšno, če ne še boljše.
Jasmina Pogačnik
Letovanje otrok na Debelem rtiču
Predzadnji petek meseca julija je avtobus, poln nadebudnih osnovnošolcev iz Domžal in okolice, odpeljal proti Debelemu rtiču, kjer smo preživeli deset nepozabnih počitniških dni.
Bili smo nastanjeni v paviljonu B, ki se po novem imenuje Favna in imeli srečo, da smo bili na urniku obrokov zadnji. Tako smo, če se malce pošalimo, spali najdlje od vseh, ki so z nami delili morski zrak Debelega rtiča. Prav počitniško! Kljub temu pa smo vsak dan pospravljali postelje in skrbeli za urejenost sob. Kmalu so naš trud opazile sobarice, ki so bile nad našim delom prijetno presenečene ter nas pohvalile, da imamo daleč najlepše pospravljeno. Seveda nismo le pospravljali. Največ časa smo preživeli na plaži. Sonce, morje in dobra družba so bili povod za številne igre, pogovore in tudi prve ljubezni. Brez tega danes ne gre. V različnih
delavnicah smo ustvarjali eko izdelke, razglednice, slike in risbe, barvali morske ulitke in se z ladjico odpeljali v Koper. Fantje so popoldneve radi preživljali na športnih igriščih in merili svoje moči v teku, košarki, nogometu, plavanju in med dvema ognjema. Bili so zelo uspešni, saj so osvojili skoraj vsa prva mesta. Ob večerih pa smo plesali in se družili s preostalimi otroki iz Slovenije, medtem ko so najmlajši uživali v risanih filmih. Deset dni je prehitro minilo. Nestrpno smo čakali, da se vrnemo domov in s starši ter prijatelji delimo vtise minulih dni. Nekateri med njimi bodo našli prav posebno mesto. Vsem skupaj želim prijeten začetek šolskega leta ter nasvidenje prihodnje leto na Debelem rtiču!
Martina Lipar, ped. vodja letovanja
Program MEPI
Slovensko-irski projekt
Še danes imam pred očmi živo sliko iz lanske jeseni, ko sem iz rok princa Philipa, soproga kraljice Elizabete II. in predsednika RS Danila Turka prejela zlato priznanje MEPI -kot nagrado za trud, predanost in vztrajnost, ki sem jih vložila v program Mednarodnega priznanja za mlade. Program se izvaja v več kot 120 državah, vanj pa je vključenih več kot 6 milijonov mladih.
Od leta 2003 program deluje pod okriljem društva MEPI, ki je tudi nacionalno koordinacijsko telo programa. Domžale so program dosegle leta 2004; tako sem izkoristila priložnost in se vanj vključila v času šolanja na Gimnaziji Domžale. Niti pomislila nisem, da me po zaključenem programu čaka še toliko dogodivščin, podvigov in priložnosti za sklepanje novih prijateljstev v skupini zlatnikov. Zlatniki so prejemniki zlatega priznanja, ki so v različnih vlogah še vedno aktivni v programu. Marsikje v tujini ti mladi delujejo v okviru t.i. Gold Award holders Association, pri nas pa smo se poimenovali kar „Zlatniki" Društva MEPI. Februarja letos sem dobila priložnost sodelovati v mladinski izmenjavi med slovenskimi in irskimi prejemniki zlatega priznanja. To je bil projekt mladih, saj smo bili vanj vključeni že v fazi načrtovanja in priprav. Vsak od slovenskih udeležencev je imel določeno vlogo; jaz sem bila desna roka vodje projekta. V tem času sem veliko pridobila v veščinah projektnega dela ter osebno izkušnjo izgradnje tima in skupinske dinamike. Uradno smo projekt poimenovali »Slovenia - Ireland Challenge -Expedition and Adventure Training Event,« „šaljivo" pa sLOVEnija ireLAND expedition.
Po trdem delu in mesecih priprav je 31.7. končno nastopil dan D. V Bohinjski Beli se je sestalo 22 mladih, starih od 17 do 27 let. Pester program, ki včasih ni dopuščal niti trenutka počitka, se je začel v vojašnici Bohinjska Bela s sprejetjem Ircev, obkroženih s slovenskimi dobrotami in narodno glasbo. Za prvo aktivnost smo si izbrali enodnevno usposabljanje za učinkovito timsko delo, ki ga je v okviru »High Ropes Course« v Podljubelju izvedel priznani strokovnjak dr. Milan Pagon. Ta dan smo oblikovali 3 skupine, ki so si zvečer vrisale pot v svoje karte. Sledilo je 5-dnevno raziskovanje prekrasne narave na območju Gorenjske. Začeli smo v Bohinjski Beli. Prvi dan nam je vojaški tim, zadolžen za odpravo, za popestritev hoje pripravil prečkanje reke. Za najboljši oris bom uporabila kar besede iz dnevnika ude-
leženke Katje: "Vpeli so nas v pas in nas po zajli zapeljali čez strugo. Nazaj plavamo. Voda je super mrzla. Kar oblečeni čofotamo po njej kot majhni otroci. To noč smo prespali v svojih šotorih pri slapu Grmečica." Že naslednje dopoldne pa nas je pričakal dež. Lilo je kot iz škafa, zato smo prespali malo nad vrhom Bače v bunkerjih iz 2. sv. vojne, saj je bilo vreme zares neugodno, da bi se ta dan odpravili čez Možic. Res smo se imeli super, kljub temu, da smo bili premra-ženi in premočeni. Hitro smo zakurili ogenj iz nekaj suhih vej, ki smo jih našli po tleh v bunkerju, da bi si vsaj malo posušili obutev in oblačila. Deževati ni prenehalo tudi naslednji dan. Na vrh Altemavra smo prispeli že popoldne, hitro smo postavili šotore in utrujeni našli zavetišče v njih. Kmalu sem ugotovila, da mi je premočilo spodnji del nahrbtnika. Spalka je bila »mokra za ožet«, zunaj je deževalo, bili pa smo nad 1600m. Hvala bogu, da smo imele z Irkama Aoife in Lauren majhen šotor, da nam je bilo vsaj za silo toplo. Popoldne se je vreme že izboljšalo, zahod je bil zares prečudovit. Ta večer smo imeli tudi delavnico o človekovih pravicah, padla je kar zanimiva debata na to temo, ki jo je vodil Andrew Forde, vodja irske ekipe, sicer zaposlen v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Oazo pod vrhom smo po neprespani noči zapustili že navsezgodaj. Za nekatere je bilo to res nekaj posebnega, saj so prvič bili oz. celo prespali tako visoko. Pot nas je vodila tudi čez Kosmati vrh, kjer smo imeli res lep razgled na vse strani Slovenije.
Pred nami sta bila dneva, ko naj bi izvedeli nekaj o preživetju v naravi. Med hojo do prostora za bivak smo spoznavali užitne rastlinice in nabirali vse od materine dušice, krompiijevca do zajčje deteljice. Pripravili smo si tudi palice za sušenje rib. Ko smo prišli do točke, kjer naj bi v gozdovih Jelovice potekal 2-dnevni tabor preživetja, sem zaslišala glas: »Zdej pa tko... v vrsto, pred sabo dejte ruzake, vzem'te ven goretex ja-kno, čelno baterijo, žepni nož, spal-ko, armafleks, sezujte se in prid'te za mano, brez ruzakov...« Sprva smo se udeleženci samo spogledali, nato pa v rahli zmedenosti storili kot nam je bilo naročeno.
Dneva, ki sta sledila, si bomo za vedno zapomnili, saj smo doživeli nekaj povsem novega. Prostor, kjer smo bivakirali naslednja dva dni, je bil skrbno izbran. Bili smo sredi travnatega močvirja, na robu gozda. Tla so bila mokra, kamorkoli si stopil, povsod si občutil mrzlo vodo med prsti, kjer pa je bilo za silo suho, smo se morali
spoprijateljiti z našimi novimi nadležnimi prijateljicami mravljami. Res jih je bilo ogromno in ne pretiravam. Toliko mravljišč še nisem videla na kupu. Paziti si moral na vsak korak, ki si ga hotel narediti, saj je bilo polno lesenih stebelc, po katerih smo stopali, tako da smo imeli na koncu zares prešpikana stopala. Končno smo se lahko obuli v gojzarje. Mislim, da je bilo to nekaj, kar smo najbolj pogrešali ta dva dneva. Zares smo začeli ceniti, kaj vse imamo doma, na dosegu rok. Z bivak prostora smo odrinili ob 3.00 zjutraj, saj nas je čakal dolg dan. Tako se je hitro končala naša 5-dnev-na odprava, ki nam bo za vedno ostala v lepem spominu.
Vodenje odprave smo zaupali Slovenski vojski, ki je večletni podpornik programa MEPI. Izkušeni inštruktorji Gorske šole so poskrbeli za poučne in privlačne aktivnosti, kot so prehod po vrvi čez reko, izdelava bivakov, kurjenje ognja s pomočjo smrekove smole, priprava živalske hrane (ribe, zajec), učenje vozlov, vodo iz bližnjega potoka smo prekuhavali v edini posodi, ki smo jo imeli. Nabirali smo tudi borovnice in gobe, predvsem lisičke in jurčke. Ob večerih smo sedeli ob ognju, ga »stražili« ter prepevali tako irske kot slovenske narodne pesmi. Bilo je zares prijetno vzdušje. Imeli
pa smo tudi ustvarjalno delavnico, ki jo je vodila udeleženka Maša, sicer
študentka ALU.
Ker pa je eno izmed področij pri Me-pij u služenje, smo v naš proj ekt vključili tudi prostovoljno delo na ekološki kmetiji Brinšek v Vrbjah pri Radovljici. Tam so nas zares toplo sprejeli. Na kmetiji smo opravljali različna dela, v katerih smo se nekateri preizkusili prvič: obnova starih strojev, ureditev prostora za postavitev strojev, strežba in priprava domačih jedi, urejanje okolice in postavitev električnih ograj. Gospodar nam je razložil osnove ekološkega kmetovanja, ki smo jih primerjali tudi z našimi gosti. Za poslednji podvig smo izbrali »Discovery« oz. spoznavni potop v Piranu. Na punti se je večina udeležencev pod vodstvom izkušenih strokovnjakov prvič podala na raziskovanje podvodnega sveta. Tudi ta izziv je bil za nekatere zelo zanimiv in vse prej kot enostaven.
Zadnji večer smo v Piranu izkoristili za zabavo, nočno kopanje in razgovore o doživetjih ter o načrtih za prihodnost.
V nedeljo je sledil odhod v prestolnico, krajši ogled starega mestnega jedra, kosilo in slovo od irskih kolegov na letališču Brnik. Poslovili pa se nismo za zmeraj. Uspešno zaključen projekt je bil prva mednarodna povezava med dvema državama, nadaljevanje projekta pa je predvideno v letu 2010 na Irskem.
Menim, da smo dosegli zastavljeni cilj, ki je bil, da vsak udeleženec aktivno sodeluje in s tem pridobi veliko novih veščin in znanj. Razne preizkušnje, ki smo jih doživeli med projektom, so bile odlična šola za življenje. ^
Rada bi se zahvalila vsem našim sponzorjem, ki so omogočili projekt. Posebna zahvala gre Občini Domžale, Društvu MEPI, Gorski šoli Slovenske vojske, Elektroniki Naglič.
Irena Dokl
»...dream more, learn more, do more and so we become more...«
Andrew Forde
Vsaka ekipa ima vzpone in padce, najbolj me je presenetil prav ekipni duh, ki nas je vedno postavil na noge. Zelo sem bila presenečena, da lahko ljudje, ki se ne poznajo, imajo pa skupni cilj, toliko dosežejo in ob tem delujejo kot celota.
Irena Dokl
Gremo z MEPI-jem!
V četrtek, 1. oktobra 2009, bo ob 19.00 uri v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah potekala slavnostna podelitev bronastih in srebrnih priznanj Programa MEPI - Mednarodno priznanje za mlade.
Podelitev bo spremljal kratek kulturni program, ki ga bosta vodila prejemnika zlatega priznanja MEPI, bivša dijaka Gimnazije Domžale Aleks Šoštarič in Maša Pelc. Slavnostni gostje bodo poleg župana občine Domžale, gospoda Tonija Dragarja in podžupanje, gospe Andreje Pogačnik Jarc, tudi njegova ekscelenca gospod Andrew Page, veleposlanik Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Pred podelitvijo bodo v preddverju in na dvorišču kulturnega doma na ogled številni zanimivi panoji in predstavitev dejavnosti programa MEPI.
Vabijo: Osnovna šola Venclja Perka, Osnovna šola Rodica in Srednja šola Domžale.
Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja 2009 na OŠ Preserje pri Radomljah
V	preteklem letu smo se odločili, da preverimo naše delo tudi tako, da se vključimo v aktivnosti Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje ter pridobimo certifikat kakovosti v vzgoji in izobraževanju.
Najprej smo se izobraževali, usposabljali ter preverjali področja, ki oblikujejo celovito podobo kakovosti na šoli.
V	letošnjem letu smo po pravilih izvedli najprej notranjo presojo, ki smo jo uspešno opravili. Le-ta je bila pogoj, da smo se lahko prijavili na zunanjo presojo, ki nam je prinesla certifikat kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja.
Preverjanje je bilo opravljeno v mesecu aprilu in lahko se pohvalimo, da smo bili pri tem uspešni. Preverjala so se predpisana področja dela in sicer:
•	pravila delovanja,
•	obvladovanje dokumentacije,
•	voditeljstvo in vodenje,
•	načrtovanj e razvoj a zavoda,
•	letno načrtovanje,
•	spremljanje in poročanje,
•	razvoj zaposlenih,
•	komunikacija,
•	sodelovanje z učenci in starši,
•	nenehno izboljševanje.
Ugotovitve presoje kažejo na izrazito sodelovalno kulturo, ki jo šola goji z vsemi vključenimi v proces dela. Uresničevanje vizije šole, ki z dobrimi odnosi usmerja delo k uspehu, nikakor ni le fraza na papirju, ampak se Glas-serjeva kakovostna šola uresničuje tudi v praksi. Sama vizija in poslanstvo dajeta dobro izhodišče za snovanje ciljev na področju dela šole, letnega načrtovanja, dela strokovnih aktivov, dela razrednikov pri razvoju in usmerjanju posameznih razredov in posameznikov. Osredotočenost na delo posameznega učenca je razvidna iz vrste aktivnosti in dejavnosti (formativno ocenjevanje, izboljšava in nadgradnja znanja, prilagajanje dela učencem s posebnimi potrebami, nadarjenim, možnost vključenosti v krožke, proslave ...). Šola neprestano evalvira svoje delo in vnaša spremembe ter novosti v svoj proces (z vprašalniki za učence, starše, učitelje in z ustnimi in pisnimi informacijami). Z razvojnim načrtom skrbi za izboljšave na področju vzgoje in izobraževanja. Vodenje projektov, ki jih vključuje v svoj program, je premišljeno, saj zajema naslednja področja: poučevanje, ocenjevanje, ekologijo, sodelovanje med generacijami učencev, skrb za kulturo in povezovanje med šolami, narodi, svetom (Unesco) ... Presoja je podala nekaj priporočil, ki niso povezane s pomanjkljivostmi, temveč so v resnici priporočila za nadgradnjo našega dela. Tu gre predvsem za uvajanje predstavitev kandidatov za vključitev v šolski parlament, za razširitev formativnega spremljanja dela in na poglobljeno spremljanje dela vseh učencev glede na njihovo delo in napredek v šoli.
Z rezultati smo bili zadovoljni, saj je presoja pokazala, da je naše delo priznano, prepoznavno in dobro.
Certifikat velja samo eno leto, kar pomeni, da se vsako leto posebej ugotavlja in presoja sistem vodenja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja.
Metka Čižmek
MLADI
stran
16
Študentski klub Domžale
Najprej je sijalo sonce in potem luna... :)
Na Kopalkanje v petek, 3. julija! Bilo je spet nepozabno! Polno prizorišče, kar pomeni okoli 800 ljudi, super in plešoči house ritmi Paola Barbata, le nekaj rosečih dežnih kapelj, razgreta telesa in nasmejani obrazi! Drugo Kopalkanje (od treh) je bilo spet uspešnica! Le poglejte si fotografije! Nekaj tukaj, ostale pa na www.studentski-klub.si!
Ana Strnad
Paolo Barbato je s svojimi Oldies Goldies pričaral pravo nostalgično vzdušje
Le ena izmed mnogih gručic kopalkarjev
Študentski klub Domžale
Kopalkanje je zakon
Smo dokazali letos na domžalskem bazenu v trilogiji večerov elektronskih bitov. Množica mladih je poplesavala, se zabavala in zagotovo si bodo prav vsi prisotni shranili tri petkove večere letošnjega poletja na sončno stran spominov. Pester in predvsem kakovosten program, izkušeni prsti, dih, dlani... glasbenikov, prijazno vreme in polno plesišče migajočih teles, so letos ustvarili tisto vzdušje, ki si ga je vredno zapomniti. Vzdušje, ki te napolni z energijo! To je Kopalkanje!
Letošnje trilogijo petkovih večerov elektronske glasbe na domžalskem bazenu so otvorili Lovro iz skupine Leelooja-mais (ki je sicer malenkost zamudil) in Marco za bobni sta ustvarila pravo poplavo užitkov in s tem DJ Maju pomagala ustvariti nepozaben večer. Že po dveh tednih, na začetku julija smo se spet dobili na plesišču ob domžalskem bazenu, kjer je zopet 800 glavi množici maldih s housom postregel veteran house bitov, italijanski guru Paolo Barbato! Lep del glasbenega seta je posvetil takrat žalostno preminulemu Mi-chaelu Jacksonu z res super priredbami njegovih pesmi. Poleg tega so ŠKDjevi pridni vozniki vozili utrujene kopalkar-je in kopalkarice domov, tako da je bilo poskrbljeno za vse!
Zadnje od letošnjih Kopalkanj, pa je bil prav tako pravi balzam za dušico z ritmi
bobna in basa velikih mojstrov teh elektronskih bitov, enimi in edinimi RDYO DJs. Na mešalki so rotirali Pier, Jamir-ko in Koltek! Pa njo pa kopica mladih, ki se je do zadnje sekunde energično prepuščala mojstrskim manevrom trojice za platami. Z eno besedo - Super! Šolsko leto začenjamo tako polno motivirani in pripravljeni na nove velike zmage! Z vami! V Študentskem klubu zato pripravljamo tudi ogromno aktivnosti, dogodkov in zanimivosti, ki ti bodo, če boš naš član krajšale in pestrile vsakodnevno rutino. Si za? Seveda! Pridi k nam v klubske prostore s sliko (če še nisi član) in veljavnim potrdilom o šolanju. Vsi, ki ste že člani, pa prinesite le veljavno potrdilo o šolanju in podaljšajte članstvo.
Vse ugodnosti, popusti in prednosti, ki jih imaš kot član Študentskega kluba Domžale, so podrobneje razložene na spletni strani www.studentski-klub.si. Karkoli te zanima, navdušuje in spodbuja nam le sporoči in z veseljem ti bomo pomagali po najboljših močeh. Ali pa si boš z nami pomagal/a ti! :) Možnosti je ogromno! Le začeti je treba! In začetek novega šolskega leta je lahko tudi začetek malih korakov, ki vodijo do velikih sprememb v tvojem življenju! Zaupaj vase in ne boj se!
Se vidimo!
Ana Strnad
Mi ostali bomo v Li.be.li.čah!
Leto je naokrog, kar je razlog, da smo otroci in mentorji spet nestrpno pričakovali tabor Libeliče 2009, ki je bil letos že enajsti po vrsti. Potekal je času od 23. do 29. avgusta. Udeležila so se ga naslednja društva iz GZ Domžale: Domžale-mesto, Homec, Ihan, Radomlje, Studenec, Študa, Vir in Žeje - Sv. Trojica. Skupaj nas je v domu Ajda bivalo 62: 15 punc, 39 fantov in 8 mentorjev: Tadej Trinko, Blaž Burnik, Iztok Vozelj, Jani Grat, Janko Svetlin, Boštjan Narobe, Lojze Limoni in Lucija Koderman. Na taboru so se nam tokrat že petič pridružili tudi prijatelji iz PGD Dekani.
Tedenski tabor mladih gasilskih nado-budnežev vedno zahteva precej priprav, zato se je naša »mentorščina« sestala že pred začetkom tabora, da smo izdelali načrt dejavnosti, razporedili dežurstva, nabavili vse potrebno ter se dogovorili o poteku težko pričakovanega gasilskega tabora.
V Libeliče nismo prišli po običajni poti Dravograd-Libeliče, ker jo je zasul plaz, pač pa smo se peljali skozi sosednjo Avstrijo in vas Potoče, ki smo si jo kasneje, po dvigu zastave in kosilu, ogledali tudi peš. Ker s(m)o bili vsi polni energije, je bila sicer obvezna »gasilska« 22. ura za spanje že prvi dan kršena, kar je bil razlog za nočno telovadbo. Ponedeljek je bil plezalno in strelsko obarvan. Pedagoga Dušan in Miran sta s svojim znanjem in navdušenjem prepričala prav vsakega, da se je podal v 11-metrsko umetno
plezalno steno ter ustrelil svojo puščico naravnost v sredino tarče (no, kakšna je švignila tudi mimo...). Vožnja s kanuji po Dravi je prišla na vrsto v torek, ko smo imeli tako rekoč celodnevni izlet. Ko so se veslaški zamahi končali, sta kuharici Polona in Joži pripeljali kosilo. Popoldan smo izvedli še tekmovanje v »vedrovki« in prenosu vode, kjer so posebej tekmovali mlajši in posebej starejši pionirji. Sreda je že tradicionalno odprti dan tabora. To pomeni, da se vsi zagreto pripravljamo na svoje predstavitvene točke in kujemo načrte, kako drug drugega čim bolj presenetiti (letos smo bili, denimo, priča poroki »po pionirsko,« seveda pa nismo pozabili tudi na krst novih mentorjev). Odprti dan tabora je dan, ko nas na taboru obiščejo tudi višji funkcionarji našega okoliša. Letos so bili z nami: župan Občine Domžale Toni Dragar s svojo delegacijo ter predsednik GZ Domžale Rajko Novak s svojo, ki sta nas, kot običajno, »pocrkljala« z lubenicami in 7-kilogramsko čokolado. Prišli so tudi predstavniki Gasilske zveze Slovenije, Civilne zaščite, GZ Dravograd, Občine Dravograd, KS Libeliče, PGD Libeliče in PGD Potoče.
Če smo mentorji uprizorili tekmovanje v vezanju vozlov kar pred vsemi navzočimi na dnevu odprtih vrat, je prav, da so spretnosti svojih mentorjev dokazali in potrdili tudi otroci, zato je bilo četrtkovo dopoldne namenjeno individualnemu tekmovanju v vozlih. Popoldan smo se zopet podali v vas Libeliče, kjer smo si tokrat
Kamniške
v novice
Rastemo z vami!
Odslej tudi v vsakem gospodinjstvu v Domžalah!
27.000 brezplačnih izvodov
v občinah Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda.
Vesele poletne počitnice v centru za mlade
V Centru za mlade so tudi letos pripravili počitniški program za otroke, ki se je odvijal od 29.6. do17.7. in od 17.8. do 28.8. Program je bil pester in zanimiv. Otroci so izdelovali nakit, nenavadna pokrivala, dežnike iz zobotrebcev in preje, ladjice iz blaga, ptičke iz papirja, ribe iz napihljivih balonov, kartonaste petelinčke, barvali so mandale in mavčne odlitke ter narisali veliko čudovitih risb.
Na hodniku Domžalskega doma so si postavili poseben igralni kotiček, kjer so imeli nastope, gledališke predstave in kvize, ki so jih pripravili otroci sami. Mateja jih je povabila na svoj dom in jim pokazala domače živali, Lidija pa je na obisk
prinesla ameriškega goža, s katerim so se otroci fotografirali.
Počitniške dneve jim je popestril izlet z vlakom v Ljubljano, kjer so si ogledali stari del mesta in park Tivoli. Večkrat jih je zaneslo na bazen, kjer so se osvežili z vodo in se ohladili s sladoledom. Obiskala jih je gospodična Su Ping s Kitajske, ki jim je risala kitajske pismenke ter pokazala, kako se izdela origami. Otroci pa so jo učili govoriti slovensko. Odprli so frizersko-kozmetični salon, v katerem so se lepotičila dekleta, in bolnišnico, kjer so oskrbovali namišljene bolnike. Večkrat so šli na sprehod po mestu in v naravo, ali pa so zavili na bližnje šolsko igrišče, kjer so se lovili, žogali, balinali, skakali s kolebnico, se šli »gu-mitvist« ter spuščali milne mehurčke. Kadar jim je vreme ponagajalo, so se zadrževali v prostorih Centra, kjer so si čas krajšali z najrazličnejšimi igrami in druženjem. Spekli so slasten burek ter si pripravili mlečne napitke različnih okusov. Čas jim je kar prehitro minil, zato so sklenili, da se čim prej srečajo, verjetno že oktobra, ko bodo »krompirjeve počitnice« in bo v Centru spet živahno.
Center za mlade Ljubljanska c. 58 1230 Domžale
722-66-00, info@czm-domzale.si
Napovednik dogodkov za september in oktober
V torek, 15.9., se začnejo ustvarjalne delavnice za otroke in mlade, ki bodo vsak torek od 15. do 20. ure v prostorih Centra za mlade.
Ob sredah od 16.00 do 17.30 bodo ustvarjalne delavnice za mlade s posebnimi potrebami z naslovom Mavrična srca. Informacije in prijave po telefonu 722-66-00 ali na info@czm-domzale.si.
Sreda, 1.10. ob 19. uri - potopisno predavanje z naslovom Narava Namibije. Predavanje bo vodil dr. Krištof Kranjc. Potekalo bo v prostorih Centra za mlade (Domžalski dom).
Ponedeljek, 19.10 ob 19. uri - predavanje v okviru Programa za odgovorno starševstvo z naslovom Obvladovanje stresa. Predava prof. Lili Jazbec. Predavanje bo potekalo v prostorih Centra za mlade (Domžalski dom).
ogledali muzej, cerkev in kostnico. Pod budnim Dušanovim očesom vzeli pot pod noge in se podali do cerkvice na Strojni gori. Pot nas je kar nekaj časa vodila skozi gozd po slovensko-avstrijski meji, izkoristili pa smo jo za nabiranje gob, s čimer smo si za večerjo prislužili gobovo juho. Še prej smo seveda krstili otroke, ki so bili letos prvič na taboru. Preostanek popoldneva je bil namenjen pripravam na največji spektakel vsakega tabora: izboru za miss in mistra tabora. Miss tabora letos prihaja iz PGD Studenec, mister pa iz PGD Domžale-mesto. Glavna nagrada za zmagovalca je brezplačna udeležba na taboru Libeliče 2010. Teden je minil kot bi mignil; sobota je bila namenjena samo še pakiranju, posla-vljanju in obljubi, da se prihodnje leto zopet vidimo. Kljub vsem sklecam, nočnim telovadbam, namazanim kljukam, pometanju ter drugim zabavnim in manj zabavnim norčijam, smo preživeli čudovit teden, ki se ga bomo vsi radi spominjali. Mentorji se strinjamo, da je bilo letos vzdušje prav čarobno, kar lahko pojasnimo s tem, da se na nobenem taboru do sedaj še nismo tako močno navezali drug na drugega kot letos. Solze žalosti ob odhodu so bile verjetno tudi solze sreče, saj je tabor minil brez večjih težav, predvsem
pa lepše, kot smo si mentorji upali predstavljati in želeti. Zadnji teden avgusta, zadnji počitniški teden in za marsikoga zadnji letošnji dopustniški teden je minil zares pravljično!
Za konec seveda še zahvala: v prvi vrsti GZ Domžale, ki nam taborjenja omogoča že mnogo let, nenazadnje pa nedvomno mentorjem - vsem skupaj in vsakemu posebej: Tadej - športni (m)učitelj, Blaž
-	zabavljač, Iztok - tehnična podpora, Jani - ata, Janko - hitra pomoč, Boštjan
-	fotograf, Lojze - vodja in Lucija -mama.
Naj zaključim z refrenom letošnje, tokrat
končno univerzalne himne, ki jo bodo
prepevale še mnoge generacije (priredba
Village People: Y.M.C.A):
Luštn je biti v LI.BE.LI.ČAH.
Luštn je biti v LI.BE.LI.ČAH.
Naj povemo tako: tukaj res je lepo.
Zakaj jemali bi že slovo?
Luštn je biti v LI.BE.LI.ČAH
Luštn je biti v LI.BE.LI.ČAH
Naj povemo naglas, le poslušajte nas,
tabor prav zares je naš.
Mi ostali bomo v - LI.BE.LI.ČAH!
Lucija in Jani, MK GZ Domžale
Zveza prijateljev mladine Domžale
Vesele počitnice in začetek šolskega leta 2009
»Z veseljem ugotavljamo, da je načrt, s katerim smo želeli našim otrokom popestriti letošnje počitniške dni, v celoti uresničen in da je v njem sodelovalo več sto otrok,« je ob zaključku letošnjih počitniških aktivnosti povedala Ema Škrjanc Ogorevc, predsednica Zveze mladine Domžale.
Ob tem je dejala, da prav nobenemu od prijavljenih otrok niso zaprli vrat do počitniških aktivnosti, saj so pridobili finančna sredstva Zveze prijateljev mladine Slovenije iz projekta POMEŽIK SONCU, posebej veseli pa so bili individualnih prispevkov nekaterih naših občanov. Prijetno je bilo letovanje v Domžalskem domu na Krku, ki je z nekaterimi posodobitvami postal prijazen objekt za preživljanje počitnic, šole v naravi, za priprave pa ga uporabljajo tudi naši športniki. Zveza prijateljev mladine Domžale je v poletnem času skupaj s Sončkom organizirala tudi plavalne tečaje. Predvideno je bilo, da se otroci učijo plavanja v domžalskem bazenu, zaradi slabih vremenskih razmer pa so plavalni tečaj v juliju prestavili v Atlantis. Zadnja dva tedna v avgustu pa so plavalna tečaja povezali z učenjem osnovnih veščin tenisa, tako da so bili otroci od 8. do 15. ure v skrbnem varstvu, organizatorji pa so poskrbeli tudi za prehrano, predvsem pa za prijetno počutje. V avgustu je na pobudo Radia HIT 15 otrok, pri katerih izbiri je sodeloval tudi Center za socialno delo Domžale, preživelo prijeten plavalni dan na ljubljanski plaži. HIT je poskrbel za prevoz, kosilo, plavalne učitelje, za animacijo ob bazenu, ob zaključku pa so vse udeležence prijetno presenetili s priložnostnimi
Pri Zvezi prijateljev mladine Domžale ugotavljajo, da je prav začetek šolskega leta čas, ko se najbolj pokažejo večje potrebe nekaterih naših družin, zlasti s šoloobveznimi otroki, na kar kažejo številne prošnje za finančno pomoč. ZPM se trudi, da v okviru finančnih zmožnosti pomaga pomoči najbolj potrebnim.
darilci. Ob tej priložnosti se HIT-u, posebej Nataši, v imenu otrok iskreno zahvaljujejo.
Pred pričetkom šolskega leta je Zveza prijateljev mladine Domžale obdarila prvošolčke iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, pričele pa so se tudi aktivnosti za organizacijo dejavnosti ob tednu otroka, ki bo od 5. do 10. oktobra. V septembru bo Zveza prijateljev mladine Domžale 50 otrok s spremljevalci brezplačno odpeljala na PIKIN FESTIVAL v Velenju. Dosedanji obiski kažejo, da so srečanja s Piko Nogavičko in njenimi prijatelji v Velenju nepozabna in da ostajajo otrokom v trajnem spominu.
Vera Vojska
Od 5. do 10. oktobra 2009
Dobrodošli v aktivnostih ob tednu otroka
Zveza prijateljev mladine Domžale tudi ob letošnjem tednu otroka, ki bo od 5. do 10. oktobra 2009, pripravlja vrsto aktivnosti, s katerimi želi popestriti življenja naših otrok, hkrati pa njihove starše in vse druge opozoriti na številne dejavnosti naših otrok, za katere včasih pravzaprav sploh ne vemo.
ZPM Domžale bo skupaj z nekaterimi društvi, med katerimi bo tudi Turistično društvo Jar-še-Rodica, osnovnimi šolami in drugimi, pregled dejavnosti naših otrok, ki bodo v tednu otroka imeli tudi priložnost, da se vključijo v razne delavnice in projekte.
Že sedaj vas vabimo, da sodelujete z nami, bolj podrobno pa o programu v naslednji številki Slamnika.
Zveza prijateljev mladine Domžale
r* Center tehnike in gradnje Črnuče
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
Praznujmo skupaj 5. rojstni dan!
KOLEDAR PRIREDITEV
stran
18
Petek, 11. september 2009
KDAJ: ob 17. uri
KJE: Športni park Domžale
Atletski klub Domžale vas vabi na olimpijski tek, ki bo v Športnem parku v Domžalah. Vse ljubitelje in ljubiteljice teka obvešačjo, da vas čaka krajši in daljši tek ob Kamniški Bistrici, olimpijska majica in prijetno druženje. Vabljeni!
Sobota, 12. september 2009
KDAJ: 20,00
KJE: Kulturni dom Groblje
Vabimo Vas na ogled folklornega večera »V Grobljah kot nekoč«, ki ga organizira Folklorna skupina Groblje. Nastopalo bo 5 skupina; Folklorna skupina iz Pölsa, Avstrija, FS Strmol Ceklje, Ljudske pevke Mare Vilar, Domžale, otroška FS Domžale in domača FS Groblje. Vstopnice so po 7,00 eur.
Torek, 15. september 2009
KDAJ: Vsak torek od 9. - 10. ure KJE: Knjižnica Domžale
Predšolske otroke od 3. leta dalje ter starše, skrbnike, dedke in babice vse starosti vabijo na igralne urice, ki bodo predvidoma organizirane od oktobra do maja. Vse skupaj vljudno vabijo, da v njihovi družbi preživite prijetno igralno urico svojimi otroki in vnuki.
KDAJ: ob 15. uri
KJE: Center za mlade, Ljubljanska 58, Domžale.
Danes se pričnejo ustvarjalne delavnice za otroke in mlade, ki bodo vsak torek od 15. do 20. ure v prostorih Centra za mlade. Ob sredah od 16.00 do 17.30 bodo ustvarjalne delavnice za mlade s posebnimi potrebami z naslovom Mavrična srca. Informacije in prijave so možne po telefonu 722-66-00 ali na info@/czm-domzale.si.
Četrtek, 17. september 2009
KDAJ: 19.00
KJE: Knjižnica Domžale
Pri založbi Markus je pred kratkim izšla knjiga zgodovinarja Mitje Potočnika, ki je oplemenitil svoje diplomsko delo in napisal knjigo o gradu Brdo pri Lukovici. Umetniške fotografije grajskih ruševin, okolice gradu in ohranjenih predmetov pa so delo Andreja Blatnika. Vabljeni na javno predstavitev nove knjige, monografije o gradu Brdo. Za dobro vzdušje bo poskrbela violinistka Petra Onderufova z baročno glasbo.
Sobota, 19. september 2009
KDAJ: od 14. - 17. ure KJE: Območje Ihana
SMUČARSKI KLUB IHAN obvešča vse krajane in ostale udeležence v prometu, da bo v soboto dne 19. 9. 2009, v času od 14.00 do 17.00. ure na območju Ihana potekalo tradicionalno tekmovanje na tekaških rolkah ROLKANJE IHAN 2009. V času tekmovanja bo občasno moten promet zaradi zapore cestišča in sicer na odseku Ihan—Goričica—Žabar—Gorope-če. Vse udeležence v prometu zato naprošamo, da upoštevajo navodila redarske službe in prometno signalizacijo oziroma ureditev v času zapore. HVALA za razumevanje in VABLJENI na ogled zanimivega tekmovanja!
Nedelja, 20. september 2009
KDAJ: 20. september ob 16. uri
KJE: Kulturno društvo Jožef Virk Dob, Kulturni dom Dob.
Vabimo vas na ogled predstave Trije prašički v izvedbi gledališča Mini teater iz Ljubljane. Vabijo vas tudi k vpisu abonmaja za otroke GLEDALIŠKO - LUTKOVNI ŽIV-ŽAV, saj si s tem poleg ugodne cene zagotovite stalni sedež v dvorani Kulturnega doma v Dobu. V abonma bo vključenih 7 predstav. Predstave bodo ob nedeljah popoldne, enkrat mesečno. Seveda pa bodo vse predstave namenjene tudi obiskovalcem izven abonmaja.
Petek, 25. september 2009
KDAJ: ob 20. uri
KJE: Hala komunalnega centra Domžale.
Župnijska Karitas Domžale vas vabi na dobrodelni koncert Skupaj na poti 2009. Nastopali bodo: Eroica, Ansambel Nagelj, Majda in Marjan Petan, Mladinski pevski zbor Amen, Franci Pušnik, Moravški trio, Glo-
ria, Odsev, Nuša Derenda in Ansambel Spev Povezoval bo: Janez Doli-nar. Prodaja vstopnic: Cvetličarna Omers, Pekarna Kancilija, Župnijski urad Domžale in dve uri pred koncertom v hali KC Domžale. Zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč ljudem v stiski.
Sobota, 26. september 2009
KDAJ: ob 19. uri
KJE: Atrij, Ljubljanska c. 106a, Domžale
Vabijo vas na večer irske glasbe in plesa ob otvoritvi tečaja Irskega plesa, ki bo v Atriju na Ljubljanski c. 106a v Domžalah (zraven Policije) — Svet zdravja. Na nastopu sodelujejo učenci Glasbene šole Domžale. Informacije na www.irskiplesi.com ali 040 209 299. Vabljeni!
KDAJ: ob 16. uri
KJE: pri stari šoli na Rovah, (pri cerkvi)
Vabljeni na 5. žiški tek v organizaciji TKD Rova. Dolžina prog: dolžina proge za odrasle je 3 km in je speljana po gozdnih poteh (višinska razlika cca. 120 m nadmorske višine. Start in cilj sta na isti točki. Dolžina za dečke in deklice do 15 leta je 1,2 km. Start in cilj sta na isti točki. Prijave: Prijavnina znaša 4€ in jo plačate ob prijavi na dan prireditve (1 uro pred startom.). Dečki in deklice do 15 leta ne plačajo prijavnine. Vsi udeleženci prejmejo praktične nagrade: Prvi trije v posamezni kategoriji prejmejo medalje. Odgovornost: Vsi udeleženci tečejo na lastno odgovornost. Odgovornost za nastop mladih tekačev prevzemajo starši. Informacije na telefon 051 681 254.
Ponedeljek, 28. september 2009
KDAJ: 19. uri
KJE: Knjižnica Domžale
Muzejsko društvo Domžale (Filmski festival Togetherness) in Knjižnica Domžale vas v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine — DEKD 2009 vabita na strokovna predavanja: Inovativnost in ustvarjalnost v filmu, filmskih podobah in fotografijah. Prvi bo predaval dr. Dušan Rutar na temo Filmi kot dinamična virtualna realnost.
Torek, 29. september 2009
KDAJ: 19. uri
KJE: Knjižnica Domžale
Muzejsko društvo Domžale (Filmski festival Togetherness) in Knjižnica Domžale vas v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine — DEKD 2009 vabita na strokovna predavanja: Inovativnost in ustvarjalnost v filmu, filmskih podobah in fotografijah. Drugo predavanje bo prevzel Mitja Reichenberger na temo Zvok filmske podobe.
Sreda, 30. september 2009
KDAJ: 19. uri
KJE: Knjižnica Domžale
Muzejsko društvo Domžale (Filmski festival Togetherness) in Knjižnica Domžale vas v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine — DEKD 2009 vabita na strokovna predavanja: Inovativnost in ustvarjalnost v filmu, filmskih podobah in fotografijah. Mag. Boštjan Miha Jabrek pa bo predaval na temo razumevanja filmske podobe.
Četrtek, 1. oktober 2009
KDAJ: ob 19. uri
KJE: Kulturni dom Franca Bernika
V prostorih Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah bo potekala slavnostna podelitev bronastih in srebrnih priznanj Programa MEPI — Mednarodno priznanje za mlade. Podelitev bo spremljal kratek kulturni program, ki ga bosta vodila prejemnika zlatega MEPI priznanja, bivša dijaka Gimnazije Domžale Aleks Šoštarič in Maša Pelc. Slavnostni gostje bodo poleg župana občine Domžale gospoda Tonija Dragarja in pod-županje gospe Andreje Pogačnik Jarc tudi njegova ekscelenca, gospod Andrew Page, veleposlanik Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Pred podelitvijo bodo v preddverju in na dvorišču kulturnega doma na ogled številni zanimivi panoji in predstavitev dejavnosti programa MEPI. Vabijo: Osnovna šola Venclja Perka, Osnovna šola Rodica in Srednja šola Domžale.
KDAJ: ob 19. uri
KJE: Center za mlade Domžale
Vabljeni na potopisno predavanje z naslovom Narava Namibije. Predavanje bo vodil dr. Krištof Kranjc. Predavanje bo potekalo v prostorih Centra za mlade (Domžalski dom).
Naj ne mine dan brez knjige!
Tatjana Kokalj
Tokrat vas vabim, da skupaj pregledamo novosti Mladinske knjige.
Začnimo s knjigo NAJLEPŠE ZGODBE SLOVENSKIH GRADOV avtorice Marjete Zorec, ki je izbrala in priredila besedila. S knjigo se lahko odpravite na potep, saj boste v njej našli 80 najlepših legend o gradovih, na kratko pa je predstavljena tudi zgodovina posameznega gradu. Knjiga je odlično dopolnilo zelo priljubljenega dela Najlepši slovenski gradovi. Naj vas spomnim na nekaj najbolj zanimivih zgodb: bojevnik Črtomir je živel na Ajdovskem gradu, Veronikina usoda se je zapletla na Celjskem gradu, na Homškem hribu je stal Škrpinov grad, na Krumperku je živel slavni Adam Ravbar, Erazem Predjamski je bil svojo bitko blizu Postojne, grad Tuštanj se je upiral turškim hordam.
Za tiste, ki se boste odpravili dlje na pot, pa ponujam deli iz zbirke Naj 10, kjer najdete dva najboljša vodnika zadnjega časa BARCELONA in ATENE. V prvem boste našli napotke za najbolj vroče nočne lokale, nakupovalne ulice, ljudska praznovanja, v drugem pa najbolj zanimiva antična najdišča, najboljše restavracije, festivale, izlete na obalo in še kaj.
Avtor vrste legendarnih potopisov Pico Iyer pa ponuja knjigo VIDEONOČ V KATMANDUJU, s katero nas popelje po Aziji, od Hongkonga do Indije, preko Tajske, »kjer brez zadrege prodira v zakulisje njihove seksualne industrije, do Japon-
ske, kjer vlada bejzbolska mrzlica...Videonoč v Katmanduju je odlično poročilo o kulturnih stikih in trkih iz časa, ko internet še ni spodrinil videa,« beremo o knjigi.
Če pa ostajate blizu doma, vas bo morda razveselilo delo KONCI IN KRAJI pesnice in esejist-ke Ifigenije Simonovic, ki v svojih esejih »piše o vsakdanjih pripetljajih, komentira stike z ljudmi, ki jih ima rada, opisuje naključna, presenetljiva ali nezaželena srečanja, zaplete, probleme, spomine, zadržke, strahove, sanje in potovanja. Piše o čustvih, svetlih in temnih, o neuravnovešenosti, o hoji po vrvi, ki se včasih trga, včasih je speljana na kriva pota, drugič v neznano. Iz dneva v dan, iz meseca v mesec skuša prestopiti mejo golega preživetja, pogledati, kaj se kuha v srcu, mislih in domišljiji. Iz zadnjih petnajstih let je za pričujočo knjigo izbirala krajevno: pohode po Londonu, Ljubljani, Dunaju, Benetkah, New Yorku, Tokiu in na Škotsko, Irsko ter Kanado,« beremo o knjigi. Igor Karlovšek nas v romanu GRAN CANArIA popelje po otoku, kjer domačinka »najde v samotnem zalivu nezavestnega moškega. Reši mu življenje in ga neguje, dokler si ne opomore od hudih poškodb. Medtem počasi padajo pregrade med njima, sprva jezikovne, potem tudi vse ostale in pred nami se razpleta Andrejeva zgodba, povezana z viharnimi dogodki v Jugoslaviji v devetdesetih letih. Zgodba o zvestobi, čakanju, izdaji in predvsem o ljubezni,« nam obljubljajo pri Mladinski knjigi.
Maruše Krese v delu VSE MOJE VOJNE govori, da se je »dvajseto stoletje izkazalo kot stoletje vojn. Bosna, Kambodža, Mozambik, Afganistan, Iran, Irak, Eritreja, Angola, Sudan, Ruanda, Izrael, Palestina ... Naše stoletje, zverinsko stoletje,« piše Maruša Krese, ki je veliko vojn doživela po-
sredno preko televizijskih ekranov ali prijateljev, nekaj pa tudi v živo kot novinarka in humanitarna posrednica med Bosno in Nemčijo. V zbirki zgodb DVANAJST GRAMOV SREČE je avtor Feridun Zaimoglu na poseben način povezal Zahod in Orient. »V prvem delu prevladuje realnost nemških velemest (Hamburg, Berlin), v drugem pa so zgodbe postavljene v bolj fantazijski kot pa realni Orient oz. Turčijo.. .Nazadnje se izkaže, da oba svetova, ki ju literarno oblikuje Zaimoglu, sploh nista tako vsaksebi.« Dekleta in fante bosta gotovo pritegnili KNJIGA ZA FANTE in KNJIGA ZA PUNCE, kjer so ure in ure zabave zagotovljene. Delo Igorja Antiča ZNAMENITI GOVORI nas prepriča, kako osupljivo moč ima govorjena beseda. S 138 govori znanih osebnosti - od Mojzesa do Janeza Drnovška - boste pripravljeni to verjeti.
Mlade bralce bo navdušilo izjemno delo HUGO CABRET. To je »knjiga, ki se gleda kot film, in film, ki .se bere kot knjiga. V tej zares posebni knjigi, ki po svetu navdušuje tako mladino kot odrasle, je avtor Brian Selznick združil elemente romana, slikanice, stripa in filma v povsem svežo bralsko izkušnjo. Drzen in inovativen pristop krasi skoraj tristo izvirnih ilustracij,« beremo o knjigi.
Vsem tistim, ki ste prebrali roman Pride ženska k zdravniku, sporočam, da so v knjižnici že dolge čakalne vrte za njeno nadaljevanje VDOVEC, v katerem srečamo Stijna, ki je po ženini smrti pustil službo in se začel utapljati v ponočevanjih. Ko se je znašel povsem na tleh, je s hčerko Luno odpotoval v Avstralijo. Med potepanjem se je počasi začel spoprijemati z notranjimi viharji, zgradil nov odnos s hčerko in razmišljal o prihodnosti.
h. fflflUW Dv4M
*
(IZ)BR@NO
iz Knjižnice Domžale
ODRASLI
•	Jill Bolte Taylor: KAP SPOZNANJA, Mladinska knjiga, 2009. Dr. Jill Bolte Taylor je priznana ameriška znanstvenica, ki je svoje življenje povsem podredila svoji službi - preučevanju človeških možganov. Kot ena najuspešnejših znanstvenic na tem področju si je poleg svojega dela prizadevala ljudem približati in jim pojasniti, zakaj je potrebno darovati možgane po smrti. Pri svojih 37 letih, na vrhuncu življenjske moči, seje sama soočila z možgansko kapjo. V knjigi pripoveduje o tej izkušnji skozi oči navadnega človeka in oči znanstvenice, ki dodobra pozna delovanje človeških možganov. Knjiga je zanimivo branje, še posebej za tiste, ki so se kadar koli v življenju srečali z možgansko kapjo. Avtorico je revija Times leta 2008 uvrstila med sto najvplivnejših ljudi tega leta.
•	Roberto Calasso: KA, Cankarjeva založba, 2005
Knjiga z naslovom Ka enega najbolj priznanih italijanskih pisateljev Roberta Calassa je kompleksno, zapleteno besedilo, ki mu je težko določiti zvrst. Morda bi bilo najbolj korektno, če ga uvrstimo med esej in razpravo, ves čas prepletajoč se z množico kratkih pripovedi in izrekov, vzetih iz vzhodnjaških svetih spisov. Pravzaprav gre za nenehno prepletanje starodavnih religioznih misli in mitologije hin-duistične Indije, kjer bogovi skozi čas spreminjajo pomen, imena in držo. V besedilu ni najti linearne zgodbe kot tudi ni enega junaka, zato je knjiga težavno branje za tiste, ki niso seznanjeni vsaj z osnovami indijske religiolo-gije. Po drugi strani pa je zanimivo branje za tiste, ki imajo o tem določeno vedenje, tudi iz zornega kota jezika, ki teče izredno gladko, saj je avtor zelo spreten v jezikovnem nizanju svetih besedil in obrednih praks, ki jih spretno pretvaija v prozo.
•	Bernardette McDonald: TOMAŽ HUMAR, Mladinska knjiga, 2009 Kmalu bodo minila štiri leta od do sedaj najbolj spektakularne reševalne akcije v gorah na svetu. Prav gotovo se še vsi spominjamo tega dramatičnega dogajanja, saj smo lahko v živo spremljali, kaj se dogaja visoko v Rupalski steni na Nanga Parbatu, na 6300 m nadmorske višine. Ta Humaijeva odprava je med ljudmi in še posebej
v alpinistični srenji močno razburkala debate o bistvu alpinizma. Mnogim se je Tomaž zdel junak, prav tako pa je bilo precej tistih, ki se z njegovimi dejanji, predvsem v zvezi s stalno prisotnostjo javnosti pa tudi z nevarnim reševanjem nikakor niso strinjali. Knjiga Bernardette McDonald nam po najboljših močeh predstavi zapleteno osebnost našega vrhunskega alpinista, njegovo življenjsko pot in ljudi, ki so na kakršenkoli način pomembni v njegovem življenju. Ponudi nam vpogled v nam tako nedoumljive razloge, ki plezalce vsakič znova vlečejo v iskanje novih, težavnejših poti po najvišjih vrhovih sveta.
OTROCI IN MLADINA
•	Katarina Kieri: NE RAVNO GRŠKI BOG, Založba Miš, 2009 Roman švedske avtorice govori o petnajstletni Lauri, ki se zaljubi v učitelja na svoji šoli. Ta sicer ni lep kot grški bog, pa vendar srečanje z njim povzroči, da se z Lauro začenjajo dogajati čudne stvari. Sanjari o njem in išče priložnosti, da ga sreča. Zbližata se in pomaga ji celo objaviti članek v časopisu. Svoje zaljubljenosti ne zaupa niti svoji najboljši prijateljici Leni, katere družina, kije veljala za idealno, razpada.
Potem pa nekega dne opazi sošolca Stefana, fanta, ki se ukvarja z glasbo. Povabi jo na literarni večer v knjižnico in zanj napiše besedilo h glasbi, ki jo je sam skomponiral. Lauri naenkrat tudi Stefan postane všeč. Zanimiva zgodba o odraščanju, iskanju ljubezni in prijateljstvu.
•	Helena Koncut Kraljic : SAMOVE DOGODIVŠČINE V DEŽELI SVETLOBE, Morfem, 2008 V Deželi Teme živi ljudstvo, ki mu pravijo Temnivci. Visoki so le meter, imajo velike, okrogle glave brez las, udrte oči ter velika usta in stopala. Čeprav ne prenesejo svetlobe, se je Tem-nivec Samo odpravil na pot v Deželo Svetlobe, da bi vsem pokazal, kako je pogumen. Spoprijateljil se je s fantom Ma-ticem. Pomagal mu je reševati matematične naloge, ga rešil pretepa s sošolcem Andrejem. Doživljala sta prijetne in napete dogodivščine, ki jima bodo ostale v lepem spominu.
Ko se je Samo vrnil domov v Deželo Teme, so mu priredili veliko slavje. Vsi so bili veseli njegovega prihoda, najbolj pa dekle Sofija, ki ji je poklonil Kamen zvestobe. Skrivnostno in napeto zgodbo je ilustriral Zvonko Čoh.
•	Neli Kodrič Filipič: PUNČKA IN VELIKAN, Mladinska knjiga, 2009 Punčka in velikan je pretresljiva pripoved o bolečini, strahu in žalosti, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Preprosto in hkrati globoko - avtorica nas šokira in razgalja, medtem ko čudovite ilustracije še poudarjajo močno sporočilo zgodbe. Šele ozaveščanje podedovanih negativnih vzorcev in radikalen odmik od tovrstnega početja nas lahko osvobodi in nam omogoči ljubeče ter srečne odnose. Čeprav v obliki slikanice, je zgodba morda bolj kot za otroke obvezno branje za odrasle. Čisti presežek in vsaj zame - slikanica leta.
MEDIOTEKA
KIESLOW5D • TRI BARVE, BELA (Trois couleurs, Bleu) - DVD, A.G. Market, 2008 Karol je pariški frizer poljskega B! llf rodu, ki ljubi svojo ženo, vendar mu nič ne gre tako kot bi želel. Ker je ni več sposoben niti telesno zado-dr^B volj iti, se ga žena grdo znebi. Po nenavadnih zapletih se Karol vrne na Poljsko, kjer s svojo bistrostjo in A	podjetnostjo obogati. Ob strani mu stoji nekaj dobrih
prijateljev, zato bi se trik s smrtjo in veliko zapuščino moral posrečiti, da bi se svoji bivši ženi spet približal. Uspe in se ji s tem nežno maščuje. Ostane odprta možnost, da bosta nekoč lahko spet
Uredil in izbral: Janez Dolinšek
Odrska doživetja.
abonma
>C0
"čč "O _CD
CD
Dragica Potočnjak Za naše mlade dame
MGL» drama
Thomas Bernhard Moč navade
SNG Drama Ljubljana • drama
Simon Bent Elling
Slovensko ljudsko gledališče Celje komedija
Neda Rusjan Bric Eda
SMG/SNG Nova Gorica gledališko-filmska uprizoritev
Nikolaj Vasiljevič Gogolj Revizor
Prešernovo gledališče Kranj komedija
Žanina Mirčevska Art export
Slovensko stalno gledališče Trst komedija
CD O C
3
Trobilni ansambel Slovenske filharmonije
Marko Hatlak/harmonika
Sabina Cvilak/sopran Mojca Zlobko Vajgl / harfa
Godalni kvartet Apollon Musagete
Pawel Zalejski / violina Bartosz Zachlod / violina Piotr Szumiel/viola Piotr Skweres/violončelo
Nuovo Trio Parsifal
Anna Paola Milea / klavir Barbara Castelli / violina Laura Pierazzuoli / violončelo
Duo Claripiano
Dušan Sodja / klarinet Tatjana Kaučič / klavir
CO C CD O CO
O C CD _Q
CO
JÖ
CD
Branko Završan Solistika
Familija / MGL • predstava za dva solista in neskončno število instrumentov
Javier Rodriguez & CHEnsamble Argentino
posebni gost: Juan Vasle /basbariton
Robin Brown & The triumphant delegation
gospel
Iztok Mlakar Duohtar pod mus
SNG Nova Gorica / Gledališče Koper komedija
Svetlana Makarovič Krizantema na klavirju
SMG • kabaret
Kiko Ruiz
flamenko
CO
09/10
Kako ubiti sosedovega psa
(2000) • ameriška komična drama
Smo imeli revolucijo ali ne?
(2006) • romunska komična drama
Tiger in sneg
(2005) • italijanska romantična komedija
Ognjemet
(1997) • japonska kriminalna drama
Človek na žici
(2008) • francosko-ameriški dokumentarec
Umazane lepe stvari
(2002)	• angleškasrhljivka
Zgubljeno s prevodom
(2003)	• ameriška komedija
Tatovi koles
(1948) • italijanska drama
Kje in kdaj vpisujemo abonmaje?
V

isovanje bo potekalo vkoreddverju Tomčeve dvorane Kulturnega dflba
sicer vsafadan o&AOAHt do 12.00 ure ter od 16.O&do,i^<j|0ure io v dopoldanskem času).
Dosedanji abonenti
od četrtka, 1&septembra, do vključno ponedeljka, 14. septembra abonenti, ki želiteobnoviti svoj lanskoletni abonma; svoje stalne sedeže lah^o. obdržite le v tem terminu, kasneje to žal ne
sreda, ^.'.septembra abonenti, ki želite-žamenfatiAoj stalni sedež
KULTURA
stran
20
Ob 60. rojstnem dnevu Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan
Studenec veselja je venec . . .
Kljub precej neprijaznemu vremenu smo se številni zvesti obiskovalci, ki na Studencu nikoli ne manjkamo, ter prijatelji Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan v soboto, 29. avgusta 2009, zbrali v poletnem gledališču Studenec, da bi skupaj z jubilanti obudili spomine na šest desetletij ljubiteljskega kulturnega dela, predvsem pa, da bi se zahvalili vsem generacijam kulturnikov ter hkrati zaželeli društvu tudi v prihodnje veliko uspehov in zadovoljnih obiskovalcev.
O vsem tem je govoril Toni Dragar, župan Občine Domžale, tudi sam zvest obiskovalec prireditev Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan. Spomnil je na začetnike kulturnega dela, na vrednote, ki združujejo člane in članice društva, na njihovo prostovoljno delo, ki je rodilo več kot sto različnih prireditev in eno najlepših poletnih gledališč v Sloveniji, na prispevek predsednika društva Lojzeta Stražarja ter ob koncu poudaril: »Nocoj praznujemo 60. rojstni dan Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan. Želim nam, da bi bil to večer prelepih spominov; spominov na dogodke, ki jih je društvo, katero je za svoje uspešno delo že prejelo zlato plaketo, najvišje priznanje Občine Domžale, nanizalo na ogrlico svojega dela; večer hvaležnosti vsem, ki so kakorkoli pomagali, da danes s ponosom praznujemo častitlji-
vi jubilej; pa tudi večer veselja, sreče in ponosa, da smo lahko del praznovanja jubilej Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan. Ob koncu naj povem, da se je Občina Domžale odločila, da bo društvu namesto praktičnega darila namenila finančna sredstva. Hvala in še enkrat iskrene čestitke in prisrčne želje, da se tudi v prihodnje čim večkrat srečamo v poletnem gledališču na Studencu!« Enake so bile tudi želje in čestitke Pavla Pevca, ki jih je izrekel v imenu Zveze kulturnih društev Občine Domžale ter Javnega sklada za ljubiteljske dejavnosti, Območne izpostave Domžale. Medtem ko bodo priznanja člani društva prejeli ob eni od drugih priložnosti, je v imenu obeh organizacij predsedniku Lojzetu Stražarju ob jubileju društva izročil umetniško sliko.
Prijeten večer, ki ga je vodil že skoraj domačin Jure Sešek, so v prvem delu s svojo glasbo napolnili člani glasbene skupine Kontrabant, z besedo pa sogovorniki, ki jih je povezovalec povabil na oder. Tako je Mihaela Hribar, ki je pred šestimi desetletji v predstavi V Ljubljano jo dajmo igrala Sre-brinovo Marico prinesla s seboj obleko, ki jo je nosila v predstavi in povedala, kako jo je hranila vsa leta, spomnila se je tudi vaj v nekdanji šoli v Krtini; Ivanka Ogorevc se je spomnila igralcev v prvi predstavi, posebej gospoda Marna ter hkrati povedala, da je igrala v večih predstavah, posebej
ji je bila na kožo pisana drama Žrve ljubezni, iz katere je povedala nekaj besedila. Obe pa sta si bili enotni, da so spomini v glavnem lepi, Stražarjevi pa vsi res v redu. Naslednji govornik, France Stražar, že več let vodja predstav, je obudil spomine na obdobja, ko je bil režiser. Spomnil se je, kako so morali za vsa finančna sredstva poskrbeti sami, kako srčni so bili in s kakšno ljubeznijo so opravljali svoje delo, poslovil pa se je s svojo pesmijo Oda Ško-cjanu. Nato smo se ob odlomkih iz posameznih domačih predstav spomnili uspešnic: Planinske rože s Pijo Brodnik ter Jožetom Vidi-cem ter Mešanim zborom Šutna s pevskimi prijatelji. Ob tem se je Jure Sešek pogovoril z dirigentom Rokom in Zinko. Predstavila sta delo zbora, ki je včasih povezano tudi s plesom, desetletno sodelovanje s Studencem pa je že »moč navade«, ki bi ga pogrešali, zato nasvidenje tudi v prihodnje. Zbor se je skupaj z zborovodjo Karlom Leskovcem ter pevko in pianistko Martino Golob Bohte predstavil z venčkom slovenskih narodnih in drugimi pesmimi. Potem smo si ob pomoči Fotokino in video kluba Mavrica iz Radomelj, ki je pripravil veliko kratkih odlomkov in slikovnega gradiva, ogledali odlomek iz Martina Krpana, ki mu je sledil nastop režiserja Kondija Pižorna ter ponovitev boja z Brdavsem na Dunaju. Spogledovanje in jahanje ter zmaga Martina Krpana
v počasnem posnetku sta iz vseh obiskovalcev izmamila veliko smeha, kakor tudi režiserjev poskus, da spremeni konec Tavčarjevega Cvetja v jeseni tako, da namesto Mete umrje njen ženin. Na eno največjih uspešnic sta nas z zaključnim prizorom še enkrat spomnila Monika Jeretina in Jure Sešek. Sledili so spomini na Ke-kca. Prisluhnili smo Mojci (Maja Triler) in njeni nepozabni pesmi ter Kekcu (Matevžu Vidicu), za največje presenečenje pa je poskrbel eden najbolj znanih svetovnih tenoristov Janez Lotrič s Kekčevo pesmijo, ki ga kar nismo hoteli spustiti z odra. Prijetno kramljanje se je nadaljevalo s srečanjem z Jožetom Napotnikom in njegovo ženo Milico. Jože Napotnik je kot scenograf večine zadnjih domačih predstav povedal, da je najbolj počaščen, da lahko dela za Studenc ter še posebej pohvalil režiserja Lojzeta, da je dober prijatelj, z ženo pa sta sprejela čestitke za poroko v narodni noši na vrhu Triglava. Sledila je glasba iz operete Ptičar, kjer se je predstavil Marjan Trček, Karel Leskovec, ki zadnja leta skrbi za glasbo na Studencu, pa povedal, da glasba dopolnjuje dogajanje na odru, mu da širšo obliko in popestri odrsko delo. Sledilo je prijazno pismo kostumografinje Nade Slatner ter pogovor s šepetalko Nevo Ma-vsar Lenarčič, ki je povedala, da je vedno prepričana, da bo šlo; in
Marto Majdič, inspicientko, včasih tudi igralko, ki skrbi, da igralci vedno pravočasno pridejo na oder. Po glasbi iz še ene uspešnice Klopčič v izvedbi Pije Brodnik in Zorana Potočana ob spremljavi zbora, smo se preselili na morje, kj er sta nas Rajko Maj dič in Kondi Pižorn spomnila na njune peripe-tije iz tega dela predvsem pa na ... ljubezen je največja uganka za ljudi. Z nastopom Kondija Pižor-na kot hlapca Pavla smo se iz sedanjosti v pogovoru Jureta Seška in Lojzeta Stražarja preselili za šest desetletij nazaj. Po spominih na prvo uprizoritev V Ljubljano jo dajmo sta nas sogovornika spomnila, da Lojze praznuje 50-letni-co kulturnega udejstvovanja, ki ga je začel pri 15 letih z vlogo starejšega možakarja in srečanjem z žal že umrlim Stanetom Masljem. Režiser in predsednik je povedal, da ostajajo le lepi spomini, veselje ob uspešnih predstavah in gradnji poletnega gledališča pa je nepopisno. Spomnil je na sponzorje, posebej Občino Domžale, pa na vse, ki so v preteklosti in sedaj kakorkoli pomagali, tudi na Staneta Ma-slja in Mavricija Grošlja, ki ju ne bodo pozabili. »Niso vsi verjeli, da naredimo vse, kar obljubimo,« je dejal Lojze, ki so mu sodelavci namenili umetniško delo, še posebej pa skladbo, ki je nastala ob jubileju. Poje o Studencu, ki je veselja venec, Studencu, kjer se vse začenja z dobrim in konča z ve-
selim, Studencu, ki ga čuva Lojze Stražar. »Tokrat ne razmišljam, da bi moral nehati,« je vidno ganjen povedal Lojze in bil deležen glasnega aplavza prisotnih. Ti so zaploskali tudi Veljku Vulikiču, avtorju knjige o 60-letnem delovanju Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, ki bo izšla v letu 2010, ter Janezu Avscu, predsedniku Sveta KS Krtina, ki je poudaril, da so pomembni ljudje, ki se radi družijo, so priljubljeni med vsemi in so ime Studenca in Krtine ponesli v svet. Prijetna prireditev, s katero smo prehodili dobršen del uspešne poti društva, se je zaključila z glasbo in plesom iz letošnje domače predstave v Ljubljano jo dajmo in besedami: Kdor ljubezni si želi, naj jo drugim podeli. . .
Ljubezen do ljubiteljske kulture člani in članice Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan že šest desetletij poklanjajo vsem, tudi prijateljem in prijateljicam, ki so na osrednjo slovesnost prišli ogret svoja in njihova srca. Tudi v prihodnje bomo po veselje, radost, sproščenost in po vse, kar dela življenje lepo, hodili na Studenec. Zato vsem članom in članicam KD Miran Jarc Škocjan iskrene čestitke ob 60. rojstnem dnevu, hvala za vse in nasvidenje do naslednje prireditve!
Vera Vojska
9. kulturni poletni festival Studenec 2009 -imenitna domača gledališka predstava
V Ljubljano jo dajmo
Tudi letos ni bilo treba veliko ugibati, kaj bo HIT poletja 2009. Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan se je odločilo, da ob svojem visokem jubileju, 60. letnici uspešnega izvajanja po-
slanstva ljubiteljske kulturne dejavnosti, nadaljuje tam, kjer sta Stane in Tone Stražar začela, mnogi drugi pa za njima nadaljevali. Za letošnjo domačo predstavo so namreč izbra-
li komedijo Josipa Ogrinca V LJUBLJANO JO DAJMO, katere besedilo je posodobil znani dramski igralec in režiser Roman Končar. Prijetno glasbo je napisal Tomaž Habe, režiserske niti pa so bile ob pomoči vodje predstave, Franceta Stražarja, v rokah Alojza Stražarja, tudi predsednika društva.
Besed, ki so jih v prvi predstavi Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan pred šestimi desetletji
izrekali pod Šinkovčevim kozolcem še živeči igralci zanesljivo niso pozabili: Antonija Stražar, Anton Svetlin, Ivan Capuder, Ana Stražar por. Kovač in Mihaela Kovač, poročena Hribar, ki je to potrdila ob koncu letošnje predstave.
»Bo, bo, to bo komedija za sprostitev,« je v imenitnem gledališkem listu zapisal režiser Alojz Stražar, pri tem pa pozabil povedati, da V LJUBLJANO JO DAJMO ni le komedija, temveč
na trenutke prava opereta s srečnim koncem ter številnimi zadovoljnimi gledalci in gledalkami, ki so tako na premieri kot vseh ostalih predstavah v juliju in avgustu zelo zavzeto in z velikim navdušenjem spremljali nastopajoče. Ti so se prav na vsaki izmed 12 predstav trudili, da bi prijetno tekoča predstava nasmejala praviloma polno poletno gledališče ter tako več kot deset tisoč gledalcem iz domovine in tujine polepšala letošnje poletje. Vsebina tokratne domače gledališke predstave V Ljubljano jo dajmo - očarljivo sceno je ob pomoči Florjana Strmčnika tudi letos postavil Jože Napotnik - je aktualna še danes, posebej njen domoljubni del - obisk čitalnice in poudarek na slovenskih knjigah. Ljubezenska zgodba med ravno prav zaljubljenima Srebri-novo Marico (Tadeja Capuder) in mladim advokatom, dr. Mirkom Snojem (Jure Sešek), pa s svojim srečnim koncem pravi dokaz ljudskega reka, da na koncu vedno zmaga dobro. Kot pravi posestnik in vinski trgovec se je tokrat na odru poletnega gledališča prvič predstavil Jože Vunšek in prepričana sem, da ne zadnjič. Pia Brodnik je tudi z letošnjo vlogo Srebrinove žene Rotije nadaljevala serijo odličnih nastopov ter s svojo igro in pesmijo potrdila, da je pravilen pristop do moža začetek in konec družinske sreče. Najbolj opazen je bil s svojim značilnim humorjem Konrad Pižorn v vlogi hlapca Pavleta, ki ga je lepo dopolnjevala Brigita Hrovat kot dekla pri Srebrinu. Svoj del k uspešni predstavi so dodali tudi Rajko Majdič, Janez Hafner, Jože Prašnikar, Eva Maj-
dič, Milan Capuder, Urša Sešek in Marjeta Žabnikar v krajših, vendar opaznih vlogah. Posebej so predstavo popestrili otroci ter vaščani in meščani, ugajali so številni plesalci in plesalke, ubrano je pel Mešani pevski zbor Šutna iz Kamnika pod vodstvom Roka Rakarja in pevci okoliških zborov, zborovodja je bil Karel Leskovec, korepetitorka pa Martina Golob Bohe. Kot navadno je pri uprizoritvi domače gledališke predstave sodelovala množica prizadevnih sodelavcev Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, ki jih je treba tudi omeniti: Sabina Selan (kore-ografinja), Nada Slatnar in Staša Stadler (kostumografinja), Sašo Vene (maska in lasulje), Jani in Mira Mlakar (luči in svetlobni učinki), Studio Černe, Rado Čer-ne in Ambrož Mlakar (scenska glasba, predvajanje učinkov in glasbe), Neva Mavsar Lenarčič (šepetalka) ter Marta Majdič in Marija Kunavar (inspicientki).
Življenje marsikoga je bilo v letošnjem poletju zaradi predstave V Ljubljano jo dajmo lepše, najbrž tudi življenja vseh, ki so kakorkoli sodelovali pri letošnji domači gledališki predstavi in jim je treba čestitati. Resnično so se potrudili in svojemu društvu pripravili najlepše darilo ob njegovem 60. rojstnem dnevu. Številnim čestitkam se je ob koncu premiere z vzpodbudnimi besedami pridružil tudi župan Toni Dragar, ki je med drugim dejal: «Fantje in dekleta, ponosni smo na vas in vam hkrati hvaležni za vse prijetne trenutke. Hvala!«
Vera Vojska
stran
21
KULTURA
Kulturni dom Franca Bernika
Zaključek modrega glasbenega abonmaja z odličnim mednarodnim godalnim kvartetom Niziol
Letošnja 11. glasbena sezona se je v Domžalah zaključila več kot uspešno. Potem ko so na zadnjem (6.) koncertu 11. sezone modrega glasbenega abonmajskega ciklusa nastopili tolkalka na marimbi KA-TARZYNA MYCKA z gostom ter marimbistoma Simonom Klavžarjem in Jožetom Bogoli-nom, pianist ZOLTAN PETER, odlični koncertni zbor CARMI-NA SLOVENICA s Karmino Šilec, klarinetni klavirski trio CLAVIMERATA (Gregor Ko-vačič/klarinet, Janez Podlesek/ violina in Ilonka Pucihar/kla-vir) in LEIPZIŠKI GODALNI KVARTET, smo tokrat (6. maj 2009) v veliki, Tomčevi dvo-
rani domžalskega Kulturnega doma "Franca Bernika," slišali še eno odlično instrumentalno glasbeno telo, mednarodno zasedeni godalni kvartet NIZIOL. Umetniki, ki so prišli iz Züricha in so vsi štirje po vrsti bili ali/ in so še člani odličnega evropskega orkestra Tonnhale, so si nadeli ime po prvem primašu, poljskem violinistu Barteku Niziolu. V orkestru igrajo še Američan Christopher Whiting (2. violina), Švicar Michel Will (viola) in Rus Alexander Neu-stroev (violončelo).
Na sporedu tega najbolj »klasičnega« komornega ansambla, ansambla štirih godal alias 16 strun, so
bila dela skladateljev Haydna, Borodina, Čajkovskega in Dvoržaka; torej izključno slovanski spored z »obveznim« Haydnovim uvodom kot delom »očeta« godalnega kvarteta, saj jih je sam napisal več kot sto. Že v uvodnem Haydnovem Kvartetu št. 61 v d-molu, op. 76 je bilo slišati vse poustvarjalne in komornoglasbene poudarke štirih godalcev, ki so dali slutiti, da gre tokrat v Domžalah za nekaj več: za pristno in celo vrhunsko muzicira-nje, ki smo mu bili potem priča vse do konca koncerta. Poustvarjalni crescendo in neke vrste izvedbeni naboj je sledil v obsežnem in malo manj znanem, pa zato nič kaj manj popularnem (spet) 4-stavčnem Godalnem kvartetu št. 2 v D-duru
Rusa Aleksandra Borodina. Šlo je za ravno pravšnja razmerja vseh štirih godalcev, za enovito loko-vanje, celo za neke vrste idejno nadgradnjo notnega zapisa v mu-zikalni rezultat. Finale tega domžalskega večera pa je bil seveda Godalni kvartet št. 1 v f-molu, op. 11 Rusa Petra Iljiča Čajkovskega; in še (ne)obvezni dodatek: odlomek iz Dvoržakovega Kvarteta v F-duru, »Ameriškega«. Za vse štiri umetnike bi lahko enostavno ugotovili, da gre za prvovrstne, (pri nas) skoraj neznane umetnike, pa vendar skupaj z odličnim instrumentarijem (samo prvi violinist igra na eno od Stradivark!) in za skoraj nedosegljive godalne poustvarjalne dosežke. Tudi s tem koncertom so si Domžale ponovno priklicale glasbeni Barbizon. Ta je sicer nedaleč od Ljubljane, pa vendar tudi v celotnem sporedu (letošnjega 11. glasbenega abonmaja) lahko ugotovimo, da smo bili priča nekaterim povsem inovativnim koncertom, ki so marsikdaj obšli »belo« Ljubljano.
Franc Križnar
V	Domžalah je gostoval slikar iz Srbije
Žarko Drinčic
V	Galeriji Domžale je bila do 9. septembra 2009 odprta razstava likovnih del srbskega slikarja Žarka Drinčica iz Novega Sada. Razstavo, katere otvoritve so se udeležili tudi predstavniki srbskega veleposlaništva v Sloveniji, je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, v sodelovanju s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale.
Otvoritev razstave je bila 27. avgusta 2009. V otvoritvenem govoru je vodja JSKD OI Domžale Pavel Pevec na kratko predstavil avtorja razstave. Žarko Drinčic se je rodil leta 1964 v Petrovaradinu. Leta 1990 se je vpisal na Umetnostno akademijo in štiri leta kasneje diplomiral iz slikarstva pri prof. Dušanu Todorovicu. Za dosežene uspehe v času študija je prejel letno nagrado za risbo in nagrado Univerze mesta Novi Sad. Samostojno je razstavljal v Novem Sadu in Beogradu ter sodeloval na več skupinskih razstavah. Je tudi selektor srbske likovne kolonije Mensa ter dela kot profesor risanja na Akademiji klasičnega slikarstva Educons v Sremski Ka-menici.
Žarko Drinčic je izrazit risar, saj v njegovih razstavljenih delih takoj razberemo umetnikovo zvestobo tradicionalni risbi, ki je od renesanse preko baroka do naših dni postala samostojno izrazno sredstvo mnogih umetnikov. Drinčic upodablja mitske figure, od upodobitev grško-rimskih doprsnih kipov, renesančnih Michelange-lovih mojstrovin do realističnih portretov sodobnih ljudi, v katerih se vselej izrazi avtorjev izredni talent posnemanja človeške podobe. Občasno figuralne risbe podkrepi tudi z barvami, ali pa uporabi modernejše tridimenzionalne rešitve formata z dodatkom umetne svetlobe, kar lahko razumemo kot avtorjevo hoteno poseganje v eksperimentalno in konceptualno umetnost.
Že na prvi pogled opazimo, da avtorja razstave v Galeriji Domžale odlikujeta skrbnost ter specifičen pogled na stvari in svet, ki ga obdaja. To je svet natančnosti, skrbno izdelanih detajlov, vrhunske risbe ter pretanjeno izbranih barv. Drinčiceva razstavljena dela izražajo veliko spoštovanje do zgodovine in tradicije risbe, ki kljub drugačnim idealom današnje sodobne umetnosti še zmeraj ostaja eno temeljnih izhodišč v umetnosti.
Katarina Rus Krušelj
Gregor Otmar Rettinger v Knjižnici Domžale razstavljal ikone
Ikone so delo srečnih ljudi
Letošnje poletje za Knjižnico Domžale ni bilo obdobje počitnic oz. dopusta. Sicer prilagojen delovni čas je prav vsak dan vanjo privabil številne ljubitelje novih knjig, ki so morali včasih kar malce počakati, da so prišli do želenega. Ob rednem delu pa v Knjižnici Domžale niso pozabili na prireditve, med katerimi so tudi razstave, ki so postale stalnica naše knjižnice. Tako je bila v drugi polovici avgusta na ogled razstava ikon znanega domžalskega ustvarjalca Gregorja Ot-marja Rettingerja.
Ikonopisje je motivno značilno predvsem za pravoslavje. Na leseni tabli ali na platnu slikar upodablja svete podobe, ki so lahko predmet čaščenja tudi v posvetnih prostorih, kar je še posebej razširjeno na Vzhodu.
Gregor Otmar Rettinger, tudi član in tajnik Domžalskih rogistov, edine tovrstne skupine v naši občini, je sredi avgusta razstavljal svoje ikone v Knjižnici Domžale. Kljub počitniškemu času se je odprtja razstave udeležilo veliko njegovih domačih, znancev in prijateljev, ki so lahko na Rettingerjevi že 11. samostojni razstavi, večkrat je razstavljal tudi z drugimi ustvarjalci ikon, občudovali nekaj več kot trideset ikon, seznanili pa so se lahko tudi z načinom njihovega ustvarjanja. V kulturnem
programu so nastopili Domžalski rogisti, razstavo pa je odprla Vera Vojska, ki je na kratko predstavila darove ustvarjalca Rettingerja, med katerimi je mojstrsko obvladanje starodavne tehnike izdelovanja ikon le eden od bolj znanih. Ustvarjalec letos, v jubilejnem letu domžalske ljubiteljske kulture, praznuje svoj življenjski jubilej, hkrati pa minevata dve desetletji, ko se je na ženino pobudo vključil v tečaj risanja ikon v Tinju na Avstrijskem Koroškem. Posebej mu je v prijetnem spominu ostala razstava v Menačnkovi domačiji, kjer je prvič ugotovil: »Po knjigi vtisov sodeč sem presenečen, koliko ljudi si je
v tem času že ogledalo razstavo.« Ustvarjalec se tudi strinja, da je potrebno ikone zbrano in v miru opazovati ter tako začutiti pozitivno energijo avtorja, ki seva s posamezne ikone.
Nekje sem o ustvarjalcih ikon, med katerimi so bili sprva predvsem menihi, prebrala: »Iz prisrčnosti njihovih ikon se vidi, da niso bili nesrečni: to niso dela svobodnih umetnikov, so pa vsekakor dela srečnih ljudi, ki so vdano zrli v lepoto, v katero so verovali.« Zanesljivo to velja tudi za Gregorja Otmarja Rettingerja, katerega ustvarjanje ikon razumemo in spoštujemo.
Vera Vojska
Pod Antonučovo lipo 2009
Nepozaben večer s Tamburaško skupino Dupljak
Tamburaška skupina Dupljak je v okviru tretje sezone kulturnih večerov Pod Antonučovo lipo 2009 v organizaciji Produkcijske hiše Dogodek in ob pomoči sponzorjev zadnji dan julija v Češenik privabila številne poslušalce in poslušalke, ki so napolnili vas in navdušeno spremljali vsako pesem.
Tamburaška skupina Dupljak je ena najbolj znanih slovenskih etno skupin. Ustanovljena je bila v letu 1999 na pobudo Marjana Lisca ml., ki je tudi vodja skupine. Po kratki predstavitvi župana Občine Kostel Valentina Južniča, tudi člana zelo znanih Prifarskih muzikantov, ki
je v pogovoru z Romanom Kon-čarjem, organizatorjem in modera-torjem večera, na kratko prestavil ta lepi del Slovenije, so bili na vrsti glasbeniki in pevci, katerih ime DUPLJAK v kostelskem narečju pomeni dvolitrski bokal vina. Začeli so s skoraj ljudsko Na riti imaš piko, nadaljevali z Nežiko, ki se ji je pridružila Micika, nas povabili na Kostelsko ohcet, v spomine so nas popeljali s Šivala je deklica zvezdo, prisluhnili smo Mandželi, mandželi Marija, bili navdušeni nad izvedbo pesmi o dravskem mostu, se z eno najbolj znanih dalmatinskih pesmi preselili v Dalmacijo, razveselili pa tudi znane Čuvajte mi ravni-
co. S posebnim navdušenjem smo spremljali Tišlarsko, gospodične in gospe so bile navdušene nad pesmima, namenjenima prav njim, še posebej pa nad kitaristom Romanom Zupančičem. Najbrž je marsikdo ob koncu imenitnega koncerta, v katerem so predstavili tudi pesmi z zadnjega CD-ja z naslovom Duplja-kof - Zaljubljenega Kostevčka, pa pesem Na tička in čudovito Otroka ljubezni, s katero so postali absolutni zmagovalci festivala Etnokostel 2008 - zgoščenko tudi kupil. Ve čer je prinesel ravno prav govorjenja, v katerem je Roman Končar posebno pozornost namenil vrhovnemu sodniku Vasku Poliču, zanesljivo najbolj zanimivemu predstavniku za stike z javnostjo pri glasbenih skupinah, ki je zbranim povedal tudi pravcati sonet o vasi Češenik. Ta se začne: Vas Češenik mirno spi, nad njo luna sije, tako se zdi. . ., zbrane pa sta pozdravila tudi »gostitelj« Janez Gabršek in predsednik Sveta KS Dob Robert Hrovat. Šest fantov in dve zelo zanimivi dekleti so navdušili vse poslušalce in poslušalke, ki bi jih poslušali še in še. A enkrat je moralo biti prijetnega kulturnega večera, ki so ga mnogi ob kulinaričnih dobrotah Kostela in okolice podaljšali skoraj do jutra, konec. Res je bil to prijeten ljudski večer, kakršnih si še želimo.
Vera
ffl
28. september - 2. oktober 2009
Dnevi evropske kulturne dediščine
Mesec september je že tradicionalno namenjen dnevom evropske kulturne dediščine (DEKD - »European Heritage Days«). Letos mineva že 25 let, odkar so v Franciji širši javnosti prvič omogočili ogled prej težje dostopnih kulturnih znamenitosti (Dnevi odprtih vrat). S pomočjo Evropske unije in Sveta Evrope je pobuda leta 1991 prerasla v Dneve evropske kulturne dediščine. Primarno poslanstvo DEKD je vzpodbujanje zanimanja javnosti za varstvo kulturne dediščine in višanje zavesti o vrednosti ter bogastvu kulturne raznolikosti Evrope. Zato DEKD daje okrilje različnim posameznikom in organizacijam, ki jih družijo enaka prizadevanja pri ohranjanju bogate kulturne dediščine Evrope. Slovenija pri projektu aktivno sodeluje že vse od začetka in je ena prvih držav, ki DEKD tudi uspešno organizira. Letošnja skupna povezovalna tema na nacionalni ravni je inovativnost in ustvarjalnost v kulturni dediščini. Sledi ustvarjalnosti in inovativnosti najdemo tako rekoč na vseh področjih človekovega gospodarskega, družbenega in duhovnega prizadevanja, pri različnih družbenih skupinah in v konkretnih časovnih obdobjih. Ta kulturna dediščina ima neposredno povezavo tudi s sodobnimi oblikami ustvarjalnosti in je lahko odličen navdih za prihodnji razvoj.
V Sloveniji je organizator DEKD
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS),; vsako leto pripravi tudi informativen katalog z vsemi kulturnimi dogodki, ki se zadnji teden v septembru odvijajo po naši državi. Koordinatorka prireditev na ZVKDS, Domžalčanka Nataša Gorenc pravi, da je namen letošnjih prireditev najširši javnosti predstaviti inovativnost in ustvarjalnost po posameznih področjih kulturne dediščine: gospodarske panoge in industrija, promet in transport, turizem, kulina-rika in gastronomija, arhitektura in gradbeništvo, šege in navade, glasba, likovna umetnost, zdravje, šport, znanost ... Poseben poudarek je namenjen velikim slovenskim imenom, ki so s svojo inovativnostjo in ustvarjalnostjo bistveno vplivali na nadaljnji razvoj ter s tem našim krajem dali neizbrisen pečat. Pokrovitelj DEKD 2009 je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk.
Pri pripravi DEKD z ZVKDS in njeno koordinatorko uspešno sodeluje Muzejsko društvo Domžale. Letos jih v Domžalah posvečamo inovativnosti in ustvarjalnosti v filmu. Vabljeni na izredno zanimiva predavanja s pretresljivimi ugotovitvami, ki bodo spremenila vaš pogled na film.
Taja J. Gubenšek
toqetherNESs
W	?ln-wl Jtfritic
Inovativnost in ustvarjalnost v filmu, filmskih podobah in fotografijah
Strokovna predavanja v Knjižnici Domžale
Ponedeljek, 28. 09. 2009 dr. Dušan Rutar: Filmi kot dinamična virtualna realnost
Sodobne raziskave s področja možganske nevrologije potiskajo meje znanega tako daleč proč od doslej veljavnega, da potrebujemo povsem nove koncepte o delovanju nevronskih mrež in ustvarjanju realnosti. Na tej točki se srečujejo filozofija, teologija, psihoanaliza, nevrologija, matematika - in film kot posebna realnost, namenjena gledalcem.
Torek, 29. 09. 2009
Mitja Reichenberg: Zvok filmske
podobe
Film je medij, v katerem so podobe statično-dinamične in hkrati zavezane filmskemu jeziku ter filmski pripovedi. Filmski zvok se skupaj s filmsko glasbo pojavlja kot vezno tkivo in samostojni element čistega filmskega jezika, zvok filmske podobe pa tako (p) ostane elementaren pas med videti in slišati ter med slišati in razumeti.
Sreda, 30. 09. 2009 mag. Boštjan Miha Jambrek: Razumevanje filmske podobe
Predavanje predstavi razvoj filmske fotografije od njenih začetkov do danes. Izvedeli boste, kako so se razvijali filmska tehnika, kamere in postopki snemanja. Predavanje posebej obravnava razvoj barvnega filma, posame-
zne slogovne smeri in žanre ter različne poglede na filmsko fotografijo. Obravnava vlogo snemalca, njegov pomen in posamezne vidike, ki so jih zastopali nekateri največji direktorji fotografije.
*	Začetek predavanj ob 19. uri*
*	Vsa predavanja bodo v omenjenih dneh v dopoldanskem času izvedena v Gimnaziji Domžale. *
*	Vstop je prost.*
Fotografska razstava v Galerija Domžale
Petek, 2. oktober 2009 ob 19.00 mag. Boštjan Miha Jambrek: Referenca / Reminiscenca
golo telo v dvajsetem stoletju platina v fotografiji
Avtor predstavlja sedemindvajset fotografij na temo upodabljanja golega telesa v 20. stoletju. Prikaz odnosa do golega telesa v različnih obdobjih umetnosti, komerciale in mode. Vse fotografije so izdelane iz plemenitih kovin platine in paladija po posebnem postopku iz poznega 19. stoletja ter združujejo sodobno digitalizirano podobo in temelje klasične fotografije.
Razstava bo odprta do 12. oktobra 2009. Katalog vseh prireditev DEKD je obiskovalcem na voljo brezplačno.
Vabljeni!
V času krompirjevih počitnic vse zainteresirane vabimo na težko pričakovano strokovno ekskurzijo
Domžale - Ljubljana - Hallstatt - Salzburg -München - Freising - Domžale
28., 29. in 30. oktober 2009
Ogledali si bomo čudovito Unescovo mesto Hallstadt v pokrajini Salzkammergut, salzburške znamenitosti, v Münchnu poleg svetovno znanih destinacij (Tehniški muzej!) obiskali tovarno BMW in njihov muzej, zaključili pa v škofovskem mestu Freising, ki se je v slovensko zgodovino za vedno zapisalo z Brižinskimi spomeniki.
Organizator: Muzejsko društvo Domžale Podrobnejše informacije v prihodnjih dneh. w: www.mdd.si, e: drustvo@mdd.si
Vodička: profesorica Milica Lavrenčič
KULTURA
stran
22
Godbeni dom, edinstvena domžalska zgradba
V letošnjem letu Godba Domžale praznuje 125-letnico delovanja, kar jo postavlja na mesto najstarejšega društva v naši občini. Višek praznovanja je bil mesecu maju, a godbeniki ne praznujejo le visokega jubileja delovanja društva ampak tudi 80-letnico njihovega doma, ki je ob zgraditvi leta 1929 predstavljal prvi godbe-ni dom v takratni Jugoslaviji.
Od otvoritve dalje ima Godba Domžale v njem svoj dom; torej vaje, arhiv in vse ostalo kar je nujno potrebno za samo delovanje takega društva. Dejstvo pa je, da v zgodovini dom ni bil le v službi godbe, temveč se znotraj velike stavbe med drugim nahaja dvorana z odrom. V njej so uspešno delovale različne skupine, ki so prirejale najrazličnejše prireditve: dramske predstave,
petek, 2.1 (j. 2009, ob 7. uri
Godbeni paviljon Domžale (za občinsko stavbo)
organizirane plese, novoletne in pustne zabave, koncerte. Zaradi različnih razlogov je dvorana v poznih 50-tih letih prejšnjega stoletja izgubila svoje poslanstvo in po nekaj letih ''nabiranja prahu'' je celo služila kot skladiščni prostor. K sreči je leta 2001 prišlo do dogovora med častnim članom Godbe Domžale, Romanom Kosom, in Godbo. S skupnimi močmi je prišlo do celovite obnove godbenega doma, Roman Kos pa je dvorano doma preuredil v knjigarno, v kateri se še danes med drugim odvijajo različne razstave in manjše kulturne prireditve. Godba
ima v domu še vedno redne vaje, nekaj arhivskih in klubskih prostorov ter stanovanje, v katerem prebiva hišnik z družino. Za 80-letnico doma njeni najstarejši prebivalci -Godba Domžale - v petek, 2. oktobra prireja koncert v godbenem paviljonu (park za občinsko stavbo), hkrati pa bo godbeni dom priredil dan odprtih vrat, tako da vas god-benice in godbeniki pred ali po koncertu vabijo na ogled doma. Pridite in si oglejte, kje se rojevajo ubrani zvoki domače godbe.
PATO
Dnevi »Art Brut« umetnosti na Krasu
Mednarodna umetniška kolonij a Dnevi »Art Brut« na Krasu je od 15. 06. 2009 do 19. 06. 2009 potekala v tipični kraški vasici Avber. V koloniji so sodelovali:
-	Atelier Artistiek iz mesta Hen-gelo, Nizozemska
-	Umetniška šola Fondation for culture and education »UPE« iz Latvije
-	Varstveno delovni center Koper, enota Sežana
-	Varstveno delovni center Vrhnika
-	Varstveno delovni center INCE Mengeš, enota INCE ZU Moste
Devetnajst odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju je ustvarjalo v prostorih Krajevne skupnosti Avber, v katerih so potekale štiri
delavnice: kiparska delavnica pod vodstvom Alenke Miklavčič in Melite Žerjav, delavnica tekstila pod vodstvom Liene Muceniece in Ingrid Tupe iz Latvije, fotografska delavnica pod vodstvom Erne ter Haar z Nizozemske in slikarska delavnica pod vodstvom Eda Zupana z Nizozemske.
»Art Brut« umetnost temelji predvsem na izražanju, ki ni podrejeno pravilom tehnike, klasičnim teorijam in trendom, je ustvarjanje brez pravil. Ustvarjalcem z motnjo v duševnem razvoju omogoča svobodno in spontano izražanje lastnega doživljanja, ki je drugačno od doživljanja drugih ljudi. Pri
tem ne posnemajo drugih, takšno ustvarjanje pa jim nudi tudi osebno zadovoljstvo in potrditev. Pri oblikovanju uporabljajo različne materiale, objekte, rime, stile. Oranizator mednarodne umetniške kolonije je bil Varstveno delovni center INCE Mengeš, enota INCE ZU iz Most pri Komendi. V zelo veliko pomoč so bili krajana Alenka in Boris Orel iz Avbra ter Edo Zupan z Nizozemske. Udeleženci so bili nastanjeni v udobnih apartmajih Fratnik v Kobdilju, za okusno prehrano pa je poskrbel Zavod za gasilno in reševalno službo iz Sežane. V petek, 19. junija 2009, smo ustvarjanje zaključili z otvoritvijo razstave umetniških izdelkov, ki so nastala v petdnevni koloniji. Prireditev je popestrila glasbena skupina Sto prašičkov poje ter domačina Ludvik in Pia Žiberna. Vsem sodelujočim se še enkrat zahvaljujemo za čudovito preživet teden in za ves trud, ki so ga vložili, da je mednarodna umetniška kolonija uspela.
Melita Žerjav in Teja Bandel iz VDC INCE, enota INCE ZU Moste
Zaključni koncert pod taktirkama Zdenke Kristl Marinič in Sonje Pahor
15. Parnasova mednarodna poletna šola za violončelo in klavir
V dosedanjih 15. mednarodnih poletnih šolah je sodelovalo že več kot 200 (aktivnih) udeležencev, sicer učencev osnovnih in dijakov srednjih glasbenih šol; samo letos (2009) več kot 20. Šola je doslej kot neke vrste (poletno) nadaljevanje morebitne umetniške in pedagoške prekinitve dela zasebne glasbene šole Parnas iz Domžal potekala v Prelogu pri Domžalah (na sedežu šole), v Kranju, Radovljici, Škofji Loki, Domžalah, Ljutomeru, Novem mestu, Slovenskih Konjicah, Slovenj Gradcu, Mali Nedelji in nazadnje (že drugo leto) na Ptuju.
Doslej so jo pod taktirko neumorne in več kot uspešne pedagoginje za violončelo prof. Zdenke Mari-nič Kristl vodili še znani domači in tuji glasbeni umetniki in pedagogi kot so Ciril Škerjanec, Susanna Basler Novšak, Mile Kosi, Sonja Pahor, Primož Novšak idr. Tudi med udeleženci je vsa ta leta zaznati številne naše in tuje učence. Sicer pa se šola (ust. 1991 kot uspešno družinsko podjetje, d.o.o.) tudi med šolskim letom na prvem mestu redno ukvarja z glasbeno pedagogiko (poučujejo violončelo, violino, klavir, flavto, kljunasto flavto, kitaro, sintetiza-tor, imajo glasbene urice idr.). Za seboj imajo, poleg že omenjenih
(mednarodnih) izkušenj poletnih glasbenih šol, še založniške izdaje (notne zbirke in cedejke). V nekaterih od navedenih dejavnosti so pravi pionirji, še posebej pa poudarjajo slovensko ljudsko glasbeno izročilo. To je še zlasti blizu mladim, tako za uho kot za dušo. Tako nekako smo razumeli tudi kratke (na)govorne vložke obeh letošnjih glasbenih umetnic in mentoric, profesoric Zdenke Kristl Marinič in Sonje Pahor. Kajti obe sta več kot aktivno sodelovali tudi na zaključnem koncertu, ki je bil v okviru letošnje 15. Parnasove mednarodne poletne šole za violončelo in klavir na
Ptuju (23. avg. 2009) v refektoriju tamkajšnjega minoritskega samostana. Več kot očitno je bilo tokrat tudi sodelovanje s tamkajšnjo zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Na koncertu smo slišali del programa večine letošnjih udeležencev (25), nastopilo je^ kar 16 učencev z mentoricama. Šlo je za prikaz tehničnih in umetniških prvin, ki so jih mladi (violon)čelisti prikazali v vrsti različnih zasedb skupinske (so)igre v družbi violine in klavirja. V tem so prednjačili zlasti z odličnim vibratom, kakšen nastavek (postavitev) ali začetek tona ter intonacija pa so jim
predstavljali tu pa tam še kakšno težavo. Res je šlo po večini za izjemne mlade nastopajoče. Pa tudi v glasbi skladateljev (E. Gašper-šič, J. Thompson, S. Rahmaninov, J. F. Burgmüller, F. Chopin, A. Dvoržak, C. M. Markus idr.) je najti marsikatero past, ki lahko dela težave tudi poklicnim in odraslim umetnikom. Poudarek tako v šoli kot na omenjenem nastopu (violončela) je bil tudi tokrat v skupinskem delu, ki pa je seveda lahko le posledica predhodnega individualnega dela (klavir). V urici prijetnega druženja je bilo pozno nedeljsko popoldne ali zgodnji večer prav prijetno, četudi je vročina še neumorna žgala. Mladi (bodoči profesionalci?) se seveda kljub vsem tem tegobam niso dali odgnati, za kar sta nedvomno zaslužni letošnji mentorici: odlični, ena z več ljubezni do dela z mladimi in glasbene nadarjenosti ter sproščenega obvladovanja vsakršne situacije kot druga; kar vse je odlika samo najbolj sposobnih - in rezultati so tu! Poleg brez števila neimenovanih lahko posebej izpostavim nastop mladega pianista Filipa Suhadolca, ki je na pamet odigral zahteven Preludij v cis-molu S. Rahmani-nova in njegovo malce starejšo kolegico (pianistko) Evo Marijo Stopar; ta se je predstavila s Cho-pinovo Polonezo v c-molu; pa še devet (mladih) violončelistov, ki so skoraj ves čas igrali brez taktirke pa z igranjem različnih partov (violončela) njihove mentorice Z. Kristl Marinič in seveda pianistke S. Pahor (igrala je solistično in v ansamblu), saj je omenjeni več kot uspešni nastop terjal kar nekaj dodatkov.
Dr. Franc Križnar
Spoštovani ljubitelji gledališča v Dobu!
Začenjamo novo gledališko sezono 2009/2010. Kot v preteklih letih bo tudi v tej sezoni Kulturno društvo Jožef Virk iz Doba poskrbelo za živahno dogajanje v Kulturnem domu v Dobu s pripravo vrste gledališko-lutkovnih predstav.
Za znanja in dogodivščin željne malčke, njihove starše, babice in dedke bo pripravilo gostovanje kvalitetnih gledališč z novimi gledališkimi in lutkovnimi predstavami in pravljicami. Z novo gledališko predstavo za otroke pa se bo tudi v tej sezoni predstavila domača gledališka skupina.
2010
KULTURNI DOM DOBI
Vabimo vas k vpisu ABONMAJA za otroke GLEDALIŠKO-LUTKOVNI ŽIV-ŽAV, saj si s tem poleg ugodne cene zagotovite stalen sedež v dvorani Kulturnega doma v Dobu. V abonma bo vključenih 7 predstav. Predstave bodo ob nedeljah popoldne enkrat mesečno. Seveda pa bodo vse predstave namenjene tudi obiskovalcem izven abonmaja.
Veseli bomo, če se tudi letos srečamo v prijetni dvorani Kulturnega doma na Močilniku v Dobu.
V nedeljo, 20. septembra ob 16. uri
se nam bo za uvod v novo sezono predstavilo gledališče MINI TEATER Ljubljana z uspešnico, prikupno in zabavno pravljico
TRIJE PRAŠIČKI
Informacije o vpisu abonmaja in rezervacijah vstopnic po telefonu 041/420 610
Dobrodošli!
Kulturno društvo Jožef Virk Dob
(Š4
VEČER IRSKE GLASBE IN PLESA ob otvoritvi tečaja irskega plesa
bo v soboto, 26. 9.2009 ob 19.00
V ATRIJU SVET ZDRAVJA na Ljubljanski c. 106a v Domžalah (poleg Policije)
Na nastopu sodelujejo učenci GŠ Domžale! Inf. 040 209 299, www.irskiplesi.com
Vabljeni!
Karitas *
Za vse je svet dovolj bogat, in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili!
(Simon Gregorčič)
Župnijska Karitas Domžale vabi na dobrodelni koncert
SKUPAJ NA POTI 2009
v petek, 25. septembra 2009 ob 20. uri v hali Komunalnega centra Domžale
Nastopali bodo:
Eroica, Ansambel Nagelj, Majda in Marjan Petan, Mladinski pevski zbor Amen, Franci Pušnik, Moravški trio, Gloria, Odsev, Nuša Derenda in Ansambel Spev
Povezoval bo: Janez Dolinar
Prodaja vstopnic: Cvetličarna Omers, Pekarna Kancilija, Župnijski urad Domžale in dve uri pred koncertom v hali KC Domžale.
Zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč ljudem v stiski.
stran
23
STAREJSI
Društvo
LIPA
Dom/iHe

DRUŠTVO LIPA UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE DOMŽALE
Ljubljanska 58, Domžale tel:722 66 70; 041 727 873 e-pošta: univerza.lipa@tvolja. net
lipa.domzale@t-2.net
Vabimo vas, da se nam pridružite pri izobraževanju, kulturi, športu in rekreaciji
URADNE URE: ponedeljek in sreda od 10. do 12. ure
in
od 16. do 18. ure
JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE
Vsi svetovni jeziki v različnih stopnjah zahtevnosti
ZGODOVINA
• zgodovina in kultura drugih narodov
•	po sledeh naših prednikov
•	umetnostna zgodovina
•	spoznajmo svet in domovino
ETNOLOGIJA
RELIGIJE SVETA
Spoznali bomo vse religije sveta.
RAČUNALNIŠTVO
•	osnove dela z računalnikom
•	Word
•	delo z dokumenti
•	obdelava fotografij
•	Exel
•	PowerPoint
KULTURNO PODROČJE
•	Literarni krožek
•	Likovni krožek
•	Keramičarski krožek
•	Ženski pevski zbor
•	Unicef - Mojce domžalske -
punčke iz cunj
KROŽKI ZNANJA IN ROČNIH SPRETNOSTI
•	krožki ročnih del: šivanje,
pletenje in kvačkanje
•	kuhinja za seniorje
•	slikanje na svilo in steklo
•	izdelava čestitk in voščilnic
•	izdelava ikeban in praznič-
nih aranžamjev
POMAGAJMO SI SAMI
•	nega in masaža
•	skrb za bolnika
•	zdravstvene težave zrelih let
SENIORJI V PROMETU -VARNA VOŽNJA
ŠPORT IN REKREACIJA
• telovadba
•	pohodništvo
•	kolesarjenje
•	joga v vsakdanjem življenju
•	šah
• šola v naravi: letna in zimska
PLESNI VEČERI
STROKOVNI IZLETI
Vsak mesec vsaj en ogled zgodovinskih in kulturnih znamenitosti.
Pridružite se nam, vaše življenje bo zanimivejše, lepše in bogatejše!
Dober dan, Karel Juvan!
Iskrene čestitke ob 85. rojstnem dnevu!
Pred kratkim sta v Domu počitka Mengeš novi dom našla Karel in Ivana Juvan, ki sta doslej stanovala v Turnšah. Njuni nekdanji sokraja-ni ju radi obiskujejo, med obiskovalci pa sta se posebej razveselila delegacije Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob - Krtina, ki so v začetku avgusta prišli voščit g. Karlu ob njegovem 85. rojstnem dnevu ter mu zaželeli obilo zdravja in prijetnih trenutkov.
Kljub zdravstvenim težavam je bil ob obisku gospod Karel takoj pripravljen na pogovor. V njem sva obudila spomin na vojne čase, ko je bil partizan v 14. diviziji in z njo v januarju 1944 prehodil znamenito pot divizije na Štajersko, ki je potekala iz Sedlarjevega preko Sotle in nato preko Bohorja, Planine in Zabukovja v dolino Gračnice. Kljub temu, da je minilo že 65 let, se pohoda, ki je sredi mrzle zime in sovražnikov zahteval veliko žrtev, dobro spominja in pravi, da trpljenja, ki je spremljalo pohod, ne bi privoščil nikomur, še sovražniku ne. Po vojni je bil aktivni oficir ter je služboval na takratnem okraju. Po demobilizaciji v letu 1949 pa se je vrnil v svoj poklic ter bil več kot 20 let - vse do upokojitve - kot mesar zaposlen v Celju. V letu 1972 se je po poroki z go. Ivano Rode s Štajerske preselil v Turnše, kjer sta si prav na začetku pri-
jetne vasi ustvarila dom, v katerem sta živela do pred kratkim, ko sta se zaradi starosti in zdravstvenih tegob odločila, da jesen življenja v prihodnje preživljata v mengeškem domu počitka. Življenje v domu in pomoč zaposlenih zelo pohvalita in sta zadovoljna, čeprav ima gospod Karel kar nekaj domotožja. Pravi: »Dom je le dom!« ter se spominja prijetnega življenja v Turnšah, kjer jima je bilo vedno dobro, vendar se z gospo Ivano zavedata, da tegobe starosti zahtevajo pomoč, zato sta se tudi odločila za odhod v dom. V prijetni sobi,
ob kateri sta tudi kopalnica in balkon, poln rož, imata radio in televizijo. Posebej gospod Karel še vedno rad pogleda kakšno zanimivo potopisno oddajo. »Kako hitro mine čas,« je ob koncu obiska, ki sta se ga zelo razveselila, saj sta lahko obujala spomine na svoje življenje v Turnšah, povedal gospod Karel. Iskreno mu čestitamo ob 85. rojstnem dnevu, obema pa želimo veliko prijetnih trenutkov in zdravja v novem domu!
Vera Vojska
Iskrene čestitke ob 80. rojstnem dnevu!
Stanka Gregorin
Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob-Krtina ob pomembnih življenjskih jubilejih obišče svoje članice in člane ter jim zaželi veliko zdravja in prijetnih trenutkov ter se jim zahvali za sodelovanje. Tako smo v začetku julija z Vladom Cerarjem in Francem Gotarjem, članom vodstva organizacije, obiskali gospo Stanko Gregorin, katere zanimivo življenjsko pot ste lahko že spoznali, ko smo v Slamniku v letu 2007 ob 80. rojstnem dnevu predstavili moža Janka Gregorina, ki je kot podoficir službo-
val po nekdanji skupni domovini ter tako srečal tudi bodočo ženo Stanko. Ta je bila rojena v Banjici pri Čačku in se še danes spominja njunega prvega srečanja v letu 1950, ko je služboval v Beogradu, in iskric, ki so tedaj preskočile ter »ostajajo med nama še danes,« pravi. Z nasmehom - pa ne le na ustnicah, temveč tudi v očeh in zadovoljstvom pove: »Še danes mi je vsakič, ko zaslišim njegov glas, toplo pri srcu.« Poročila sta se 20. septembra 1951 in skupaj skromno preživela že več kot pet desetletij. »Zame in moža Janka me
ne skrbi, za sina pa!« pravi ob klepetu o današnji situaciji in pove, da je v Že-jah, kamor sta se preselila pred 34 leti, zelo rada in se dobro počuti. V službo ni hodila, skrbela je za družino in rože, pa vrt je imela vselej, ne glede na to, kam sta se selila. Spominja se, kako je prebolela težko bolezen, se zaradi nje zdravila tudi na Krumperku. Na vprašanje, če se je težko privadila biti slovenska snaha, odgovarja: »Sploh ne, navadila sem se na vse, tudi na žgance in druge slovenske jedi. Človek se mora prilagoditi. Najbolj srečna pa sem, če Janko (ki njeno kuho pohvali) rad poje, kar skuham.« Srečna sta tudi po 58 letih skupnega življenja in človek je kar malce presenečen, ko večna optimistka pove, da ima moža rada kot prvi dan in je srečna, ker sta skupaj premagala vse ovire in jima je lepo na prijetni domačiji v Žejah, kjer ni nikoli dolgčas. Pride sin z družino, posebej vnukinje Aleksandre sta vesela, pa prijatelji in znanci. Gospa Stanka rada rešuje križanke, vsak dan se sprehodi po okolici in nikoli ne zamudi španskih nadaljevank, predvsem pa se veliko pogovarja z možem Jankom. Vse najboljše, gospa Stanka, ob življenjskem jubileju in veliko zdravja ter prijetnih let z možem Jankom vam želim!
Vera Vojska
Iskrene čestitke!
Bogdan - Dano Juteršek je praznoval 80. rojstni dan
12. julija 2009 je svoj 80. rojstni dan praznoval Bogdan Juteršek, ki ga Dobljani pa tudi številni ljubitelji Okteta Tosama bolj poznajo kot Vapovega Danota. Ob njegovem življenjskem jubileju so mu čestitali številni prijatelji in predstavniki društev. Posebej prijetno je bilo prav na njegov rojstni dan, ko so se zbrali vsi domači: tri hčerke z družinami, ata pa je bil še posebej vesel osmih vnukov in že štirih pravnukinj.
Ob našem obisku je bila pri sla-vljencu hči Alenka, ki ni pozabila povedati, kako oči že 12 let po smrti drage žene sam skrbi za lepo urejeno domačijo in vrt, ob vikendih pa je na kosilu pri njej. Vnuki, posebej pravnukinje, pa so pogosti gostje v prijazni hiši na Ulici Mirana Jarca štev. 5 v Dobu.
Jubilant, ki je zelo mladosten in mimogrede skrije ne deset, ampak večkrat po deset let, se rad spominja otroštva, ki je bilo polno otroških iger, včasih tudi pravih vojn med otroki iz posameznih delov Doba (Črna gora ali Žabji konec, Kurja vas, Velika cesta . . ). Pozimi so se otroci iz Doba kepali z Virjani, ko so ti odšli, pa sami med sabo, tudi ravbarje in žandarje so se šli, predvsem pa so bili radi skupaj. Po končani osnovni šoli se je pri Podbevšku izučil za mizarja, bil pri njem vajenec in pomočnik, nato pa
Vedno vsebinsko bogate in raznolike ekskurzije članov Društva Lipa
Ekskurzije so priljubljena aktivnost članov Univerze za tretje življenjsko obdobje, Društva LIPA Domžale. Ker v tem času že načrtujemo vsebine za prihajajoče šolsko leto, je prav, da na tem mestu na kratko opišemo, kje so se člani društva mudili lani. Potovali smo po Sloveniji in pokukali tudi izven njenih meja: od Belope-ških jezer v Razkrižje, si ogledali van Goghovo razstavo na Dunaju, se pod Učko »sprehodili« do Labina, si ogledali Oglej in Devin, spoznali slovenski gotski biser na Ptujski gori, se v aprilu podali v vročo Sirijo in Jordanijo, naslednji mesec pa v Ledeno jamo pri Salz-burgu. Šolsko leto smo začeli s kostanjevim piknikom pri Jamarskem domu, zaključili pa s piknikom na Lisci. Vtisov s potovanj je veliko in se vseh ne da spraviti na papir, zato bom na tem mestu posebej opisala le pot v Bruselj v aprilu letos, ko smo se seznanili z delom evropskega parlamenta. Že jeseni smo navezali stike z evropsko poslanko dr. Romano Jordan Cizelj, ki s spodaj podpisano koordinatorko ekskurzij sodeluje že nekaj let. V preteklih letih so se z dejavnostjo evropskih poslancev z njeno pomočjo seznanili ravnatelji nekaterih osnovnih šol in učenci OŠ Domžale. Zaradi njene odprtosti za sodelovanje smo upali, da bo to sodelovanje omogočeno še članom Društva Lipa. Dr. Romana Jordan Ci-zelj se je naši prošnji ljubeznivo odzvala in nam namenila tudi nekaj sredstev za pot, kar je potovanje občutno pocenilo. Za njeno prijazno gesto in sprejem v parlamentu se ji na tem mestu najlepše zahvaljujem. Potovanja so se zaradi ugodne cene lahko udeležili vsi, ki so to želeli, in so bili pripravljeni pot do Bruslja prepotovati z avtobusom. V stavbi parlamenta smo spoznali delo poslancev in se še posebej seznanili s področji, ki jih pokriva dr. Romana Jordan Cizelj. Vrvež pred parlamentom in številne skupine iz držav članic so nam dale vedeti, da so vrata evropskih institucij zadnje leto pred volitvami še posebej obiskana. Med obiskovalci so
prevladovali mladi, kar je dokaz, da jih življenje v evropski skupnosti zanima. Čeprav je bilo skupin veliko, je sprejem v preddverju potekal kar se da hitro, za ogled prostorov in za prikaz vsebine dela pa smo imeli na razpolago dovolj časa, da smo po predavanju asistentke, gospe Viktorije Jeras, potešili našo radovednost še s številnimi vprašanji. V sproščenem pogovoru smo tudi sami predstavili našo bogato dejavnost in prinesli nekaj od tega za spomin gostiteljici. V veliko dvorano parlamenta nas je popeljala gospa Viktorija Jeras, poslankina asistentka.
Potovanje smo podaljšali še v drugi dan, ko smo sprehodu po bruseljski ulicah v prvem dnevu dodali še kratek izlet v prijetno belgijsko mesto Brugge. Mesto se zaradi številnih kanalov, ki ga prepre-dajo, ponaša z imenom »severne Benetke«. Na poti nazaj smo za nekaj minut pokukali še v mesto Luksemburg. Za večino potnikov je bil to prvi stik z evropsko prestolnico, prijetnih in nepozabnih vtisov pa ni moglo pokvariti niti deževno vreme, ki nas je spremljalo skoraj ves čas potovanja. S pomočjo naše poslanke dr. Romane Jordan Cizelj smo bili bogatejši za nova spoznanja o delovanju evropskega parlamenta, osrednje evropske institucije, v kateri ima prav ona vidno vlogo. Ob nastopu novega mandata ji želimo, da bi bile njene ideje in razprave poslušane in tudi čim bolj upoštevane. Gospa Romana namreč veliko svojega bogatega znanja in izkušenj posveča varovanju okolja in vprašanjem energije. To pa so teme, od katerih bo v veliki meri odvisna kvaliteta našega življenja v prihodnosti.
Vse organizacijsko delo okrog našega potovanja je opravil poslankin asistent v Domžalah, gospod Darko Rudl. V imenu vseh, ki so potovali v našo novo prestolnico, se mu za opravljeno delo in posebno prijaznost toplo zahvaljujem!
Jožica Polanc
Srečanje skupin Medgeneracijskega društva Jesenski cvet pri Ribniku Črnelo
Začelo se je pred dvema letoma. Med počitnicami, ko naše skupine večinoma mirujejo, nam je postalo dolgčas in morali smo se videti; organizirali smo srečanje v Jamarskem domu. Prišlo je okoli 40 članov skupin. Zaradi odhoda na medgeneracijski tabor v Strunjan v letu 2008 tovrstnega srečanja nismo ponovili. Na željo članov skupin pa smo tradicijo nadaljevali v letošnjem letu. Omislili smo si piknik ob ribniku Črnelo pri ribniški koči v Radomljah. Da je zadeva med člani skupin postala priljubljena, je potrdilo število udeležencev, ki jih je bilo tokrat kar 90. Prišli so v spremstvu svojih voditeljev in voditeljic skupin starih ljudi za samopomoč, ki delujejo v okviru Upravne enote Domžale ter pod okriljem Medgene-racijskega društva Jesenski cvet. Za dobro jedačo in pijačo je poskrbelo društvo s pomočjo Picerije Jaka iz Homca, kjer so nam donirali tri pice; dobro voljo pa so prinesli udeleženci izleta. Ob ribniku smo se zbrali ob 10. uri. Pod gostimi krošnjami dreves smo se prijetno ohladili. Oči so se nam spočile ob pogledu na prelep ribnik in
uživali smo v tišini narave. Žal nam je bilo, ker nismo imeli ribiških palic ali vsaj čolna, da bi se popeljali po ribniku. Gospod Rajko Bajec iz Ribniške družine Bistrica Domžale nam je prijazno odprl vrata in po njegovi zaslugi smo si lahko postregli s kavo in posedeli v prijetni družbi. Potem smo se odpravili na kratek sprehod do ribnika v Turnšah in nazaj. Med potjo se nam je odprl razgled na prekrasne Kamniške Alpe. Pred nami je bil prelep dan. Po vrnitvi k ribniku smo pomalicali in se posladkali s slastno lubenico. Po okrepitvi s kavo in pijačo nam je Majda pripravili kratko igrico »Vroča čebula«. Z nami je bil tudi mladi mu-zikant Blaž, ki nam je z veselimi toni harmonike izvabil nasmeh na ustnice. In nismo se mogli upreti, zaplesali in zapeli smo.
Dan se je zaključil in odšli smo po domovih, zadovoljni, ker smo se srečali in poveselili, spoznali nove prijatelje ter utrdili naša poznanstva. Za marsikoga od nas je bilo to tudi prvo srečanje z ribnikom Črnelo.
Lidija Krivec Fugger
ga je čakalo triletno služenje vojaškega roka v mornarici. Spominja se: »V mornarico je iz teh krajev tedaj odšlo deset mladih, od tega smo, žal, le trije še živi. „ Po prihodu iz mornarice mu je prijetno presenečenje pripravil tedanji mizar Slavko Cerar, ki ga je vzel v službo, rekoč: »Pejt k men nazaj delat. Če pa si boš lahko na bolj pomagal, pa boš šel!« In si je kmalu našel službo v Tosami, kjer je ostal 37 let. Spominja se začetnih obdobij, ko ni bilo denarja niti za najosnovnejše stroje, ko so bile le tri žage in pet kladiv vse orodje, s čimer so lahko delali. Precejšen del njegovega življenja je povezan s sodelovanjem v Oktetu Tosama. Petje ga je spremljalo že od mladosti, pel je v tedanjem Moškem pevskemu zboru, ki ga je vodil organist. »Nismo peli samo v cerkvi, marsikdaj smo nastopili na kakšnih prireditvah, tudi veselicah,« se spominja. Do pesmi je imel posebno veselje in ko se je 1969. leta oblikoval Oktet Tosama, je šel zraven. Sami lepi spomini so povezani s pevci, s pevovodjem Avgustom Potočnikom, ki je imel glasbo v malem prstu in je bil nepozaben pevovodja. Kar 38 let je bil eden od osmih pevcev, med katerimi so se nekateri menjali, sam pa je ostal: zaradi petja, predvsem pa zaradi družbe in druženja. Bil je znan po svoji točnosti. Še danes se član okteta Franc Rožič, ki je tudi prišel prijatelju voščit ob jubileju,^ spominja njegovega opravičila: Če pridem, bom zamudil, če ne bom prišel, ne bom zamudil. Svoje najljubše pesmi nima - vse slovenske pesmi so moje najljubše, se smeji in obuja spomine na sodelovanje s pevci oktetov iz Velenja, Zagorja, Ljutomera, s katerimi so se srečevali ob obletnicah. Posebej mu ostaja v spominu pevec Oton Gradišnik iz okteta iz Velenja, s katerim ga veže trdno, iskreno prijateljstvo. »Prijateljstvo je ostalo, to je nekaj lepega, nekaj česar ne pozabiš,« pravi in se kar z malce obžalovanja spomni na pevce, ki so imeli talent, pa malce manj volje, da bi peli: »Kakšna škoda, pa tako fletno je bilo!« smo spet pri spominih, v katerih je veliko prostora za vse jubilejne prireditve in g. Dano se kar ne more odločiti, katera je bila lepša in bolj prijetna, pa vendar pravi: »Slovesnost ob 30. rojstnem dnevu okteta je nepozabna in najlepša.« Nepozabni so tudi spomini na srečanja oktetov na Dolenjskem, kjer oktet Tosama ni nikoli manjkal, pa tudi na vsakoletna srečanja v začetku decembra, ko so ob vsakem vremenu odhajali na Veliko planino »na mačka«. Včasih je rad planina-ril, posebej rad je obiskal Korošico in Kompostelo, danes še vedno rad kolesari in pravi: »Tri, pet, včasih tudi petnajst kilometrov prevozim, na kolo grem tudi ob večerih. Navadno me pot pelje do katere od hčera, poklepetamo, popijemo kavo in spet na kolo proti domu. Sicer pa vsak dan pokramljam s svakinjo, pogledam zvečer televizijo in sem vesel obiskov domačih.« »Zagotovil nam je najlepše otroštvo,« pravi hči Alenka in še pove, da je zelo družaben in da vse, tako vsakodnevno kosilo kot delo v velikem, lepo urjenem vrtu, najraje opravi sam, čeprav ga skušajo hčerke pocrkljati.
Še veliko zdravja in prijetnih trenutkov med domačimi so mu ob jubileju zaželeli tudi člani Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob-Krtina.
Vera Vojska
UREDNIŠTVO
stran
24
m pisma V bralcev
Objav Ijumu prisptv 1« (vtotjev,
kiLLTili idL-nl itrlLi jc pu/11 lin J. urcdmilv h in h» njihitvi prispevki Vr.ii^i ud .itXHi /njitm- i ftrcsktlki
Hkrati nbictCamO tnhR, Ja sialiiia zapisana v l'isroih hratüqr. niso sialiWii umJnÜti j.
Občina Domžale ima dobrega župana
Dragi župan leta 2006 sem te volil, bil potem v naslednjem letu nekoliko razočaran, saj smo bili v preteklih letih v Občini Domžale navajeni gradnje večjih objektov z močnim promocijskih momentom. Vendar pa ko ste se lotili urejanja cest in komunalnih vodov v našem naselju lahko rečem, da ste se zelo potrudili in upoštevali tudi mnenja
nas občanov. Pripravljeni ste bili prisluhniti in sanacijo prilagodili našim željam, predvsem pa - izvedli ste jo do konca. Prav pohvalno. S sostanovalci smo ugotovili, da ste pripravljeni prisluhniti in da vam ni vseeno za nas občane in občanke, da delujete skladno z vašim volilnim sloganom - Za boljše bivanje vseh generacij. Tako smo vas večkrat opozorili na stanje na Kamniški cesti, vedno smo naleteli na znane odgovore, nismo bili zadovoljni, zato ste nas povabili v svojo pisarno in pokazali zapise vaših dogovorov z državo. Bili smo skeptični, saj veste papir prenese vse. Sedaj pa, ko bo Kamniška cesta obnovljena vam želim, da bi enako uspešno z vsemi občinskimi in državnimi projekti. Prepričan sem, da boste v novem mandatu nadaljevali delo za občane in občanke. Seveda rabimo še marsikaj, naše želje in apetiti so ogromni. Bodite še naprej usmerjeni v zagotavljanju enake kvalitete bivanja na vsem območju občine Domžale.
J.K.
Nagrajuje Honda Ambrož
Nagrajenci nagradne križanke št. 9 v glasilu Slamnik so prejeli po 2 vstopnici za ogled katerekoli prireditve v organizaciji Kulturnega doma Franca Bernika v sezoni 2009/2010. Izžrebani so bili MARIJA BERGANT iz Mengša, JANEZ VIDIC iz Domžal in FRANCKA TROBEC iz Mengša.
Srečnim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Honda Ambrož:
1.	nagrada: brezplačni vikend najem vozila HONDA CIVIC;
2.	nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol TXT;
3.	nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol GRX;
4.	nagrada: preventivni pregled vozila z meritvami!
Pravilne rešitve pričakujemo do 23. septembra 2009. Do takrat lep pozdrav in veliko sreče!
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
10	1230 Domžale.
Prometne težave
Ni treba biti prometni strokovnjak, da ugotoviš, kaj vse je v naši občini narobe s prometom. Lahko si pešec, kolesar ali voznik motornega vozila, vedno se soočaš s preprekami, ki te ne samo ovirajo, temveč tudi predstavljajo nevarnost za poškodbe ali življenje. Kot pešec ne razumem, zakaj od Ljubljanske ceste pri občini do železniške postaje na Rodici ni varnega prehoda preko železniških tirov, čeprav vsak dan precejšnje število prebivalcev nedovoljeno pešači čez progo po nakupih in drugih opravkih, otroci iz SPB pa se izpostavljajo nevarnosti, ko čez tire hodijo v šolo. Ni mi tudi jasno, zakaj se v novejših stanovanjskih soseskah načrtujejo pločniki, široki samo 1 meter, tako da se pešec ne more srečati z invalidom na vozičku, ali z nekom, ki pelje otroški voziček, ne da bi se bilo potrebno umikati na vozišče. Ne vem, kako bo pozimi, ko bo sneg odrinjen s ceste na pločnik, vrtne ograje stanovanjskih hiš pa so postavljene na rob pločnika, kar seveda po veljavnih predpisih ni dovoljeno, pa tega nihče ne prepreči. Če se peljem s kolesom po Domžalah, moram biti skrajno previden, da ne končam na urgenci. Ne samo, da je tistih nekaj sto metrov kolesarske steze polno ugreznin, štrlečih pokrovov pri jaških in drugih ovir, kolesarske steze enostavno zmanjka in vožnjo nadaljuješ med pločnikom in avtomobili. Ne spomnim se, da bi zadnjih 15 let v občini zgradili varno kolesarsko stezo. Kot da smo kolesarji »nebodigatreba«, ki si ne zaslužijo nobenih ugodnosti oziroma zaščite pred agresivnimi vozniki. Za volanom sem relativno varnejši, vendar me vseeno motijo prometne nedoslednosti, da ne rečem napake pri projektiranju in izvedbi prometne ureditve. Kako je mogoče, da večji del Rodice nima izvoza iz Miševe ulice na glavno cesto ali v center Domžal ter iz smeri Domžal nazaj na Rodico? Zakaj na glavni cesti na Viru in v Domžalah gradijo dvignjene cestne otoke tam, kjer bi bil primernejši zavijalni pas v levo? Če se na zoženem voznem pasu vozilo ustavi, da bi s celjske smeri zavilo proti Obrtni zbornici ali banki, se mora za njim ustaviti kolona drugih vozil. Tovornjak z večjim zavijalnim radijem pa mora v vsakem primeru zapeljati čez otok. Zakaj se tujim trgovcem kot sta Lidl in Hofer postavljajo na glavni cesti semaforji, ki celo ponoči in ob nedeljah po nepotrebnem povzročajo zastoje? Zakaj so nekatere ovire za upočasnje-vanje hitrosti še vedno neustrezno oblikovane in ne omogočajo enakomerno upočasnjene vožnje? Zakaj so v križiščih obcestne ograje in žive meje tako visoke, da ne zagotavljajo zadostnega polja preglednosti? Potem se pa še sprašujemo, zakaj toliko nesreč. Se bi lahko našteval, pa se mi zdi, da je vse skupaj jalov posel, saj občinska uprava ne kaže posebne volje karkoli od tega izboljšati ali odpraviti. Enostavneje je investirati v betonske ploščadi Češminovega parka, v parkirišča, na katerih so povprečno parkirani trije avtomobili, ali v kakšno novo športno dvorano. Občani pa naj na prometne težave kar lepo pozabijo.
Jože Nemec
Pripombe na ureditveni načrt D20
Vsako urbanistično obdobje pusti mestu nek pečat in ga zaznamuje za več generacij. V Domžalah je najti dobre urbanistično-funkcionalne rešitve kot je stanovanjski kompleks pri policiji (Graditelj) in slabe rešitve, kot je SPB1, park izven mestnega jedra, stadion v centru mesta, Krizant, zazidalno območje Stob ob Ljubljanski cesti itn. Namesto da bi dolgoročno stremeli po prijetni, sorazmerno enotni ureditvi mesta, se v njem križa polno nasprotij, eno večje skrpucalo od drugega, ki seka vsako zase, mestu pa para dušo. Resda je bilo že kar nekaj poskusov celovite urbanistične ureditve, a le na papirju.
V	resničnem svetu pa se v Domžalah še vedno gradi brez pravega koncepta. Za celotno skupnost je polno slabih rešitev. Morda so finančno ali kako drugače dobre za nekaj ljudi, ki odločajo, pa naj bo stvar dokazljiva ali ne.
V	krajevnem časopisu je bil objavljeni ureditveni načrt D20. Do obisti sem zgrožen nad dejstvom, da je na tem območju predvidena tudi izgradnja sicer prepotrebnega doma počitka. Hkrati s posledicami za dom počitka neprimerne lokacije, se mi vriva slika tistih, ki so o tem odločali. Ali sploh imajo predstavo o ljudeh, ki bodo tam preživeli svoja zadnja leta? Upokojenci v betežnih letih niso ravno nagnjeni k zabavam in dogajanju. Radi imajo mir in zelenje, ponavadi odmaknjenost od mestnega vrveža, podobno kot ljudje v bolnišnicah. Prav zaradi tega so bolnišnice običajno odmaknjene od največjega hrupa. Okrog njih je tudi strogo prepovedano hupanje. Tudi v domu počitka je mnogo bolnih, ki jih obiskujejo zdravniki, ker sami ne zmorejo več k njim, zato si želijo in pričakujejo vsaj take pogoje kot v bolnišnicah. Predlagana lokacija pa je vse prej kot mirna. Nasprotno! To je najbolj glasna točka v vsem mestu in daleč naokrog, kjer nisi deležen le velikega hrupa, pač pa pravega zvočnega pekla, ki ga navijači z različnimi pripomočki stresajo na svojo okolico.
V	osnovi ta hrup ni sporen. Problematičen postane šele v kombinaciji z ostalimi žitelji istega prostora. Kar je za navijače normalna komunikacija, bi bil za 10 m oddaljen dom počitka pravi pekel, ki presega celo hrup letališča. Brezbrižnež poreče, da je to le enkrat do dvakrat na teden. Res, toda iz tedna v teden, iz meseca v mesec in iz leta v leto.
Kako je sploh mogoče, da tak načrt pride v javnost? Je to pomota? Bilo bi bolje, kajti če je odraz umskih kapacitet, prostorskih predstav, osebnostne zrelosti ter odgovornosti nekaj ljudi, ki odločajo v imenu nas, več kot 30.000 ostalih meščanov, potem se nam zelo slabo piše. Ob tem je postalo dokončno jasno, da nas peščica, ki jo iz »lastnega žepa« plačujemo za prijetno in urejeno mesto, že dlje časa vodi za nos, ko sledi svojim ozkim interesom ter tako do obisti zlorablja zaupanje ostalih 31.500 občanov. Nujno bo potrebno zamenjati zdajšnje neodgovorne ljudi z bolj
poštenimi in odgovornimi. Dosedanji igralci teatra Občina Domžale se igrajo z našim denarjem in s tem zavirajo tempo razvoja mesta. 21. člen Zakona o lokalni samoupravi namreč določa, da mora občina poskrbeti za zaščito pred hrupom. Ker pa občina izdaja tudi dovoljenja za javne prireditve s čezmernim hrupom in torej sama usmerja tok dogodkov, je lokacija doma počitka toliko bolj nerazumna. V kolikor bo prišlo do tožb zaradi zavestne kršitve (kar ureditveni načrt je) 18., 26., 34. in 35. člena ustave, je dokaj verjetno, da bo morala občina iz denarja, ki ga občani v dobri veri namenjamo razvoju in ureditvi mesta, izplačevati upravičene odškodnine.
Če si svetniki občine Domžale upajo sprejeti tako rešitev, čeprav so bili opozorjeni na skrajno neprimernost ureditvenega načrta, potem so tudi moralno in odškodninsko obvezani za svoja dejanja, tako da bodo trpeli moralno in finančno odgovornost z vsem svojim premoženjem in premoženjem svojih potomcev.
Marko Hrovat, Domžale
Češmin - za lep spomin
V zadnjem letu je bilo med starši
otrok iz Vrtca Urša (skupina Ribice)
veliko govora o selitvi naših malčkov v nov vrtec Češmin in prvega septembra smo ga res dočakali. Da bi bil prehod čim manj stresen, sta že pred poletjem poskrbeli naši prijazni in izkušeni vzgojiteljici Majda in Marinka, ki sta otroke večkrat peljali na ogled novega vrtca. Skupaj so risali risbice, pomagali pri izboru novih igrač in iz varne razdalje opazovali napredek gradnje njihovega »drugega
doma«. Konec poletja pa je prišel čas slovesa in organizirali smo »poslovilni piknik iz stare dobre Urše« ter radovedni pokukali v objekt, kjer se bodo vse naslednje leto družili, igrali in učili naši predšolski nadebudneži. Velik, svetel prostor, zgrajen v skladu z modernimi standardi in zahtevami po varnosti, je povsem izpolnil naša pričakovanja. Sončne barve, veliko prostora, domiselni igralni kotički, lepe knjižne omarice, didaktične igrače, učni pripomočki in urejene sanitarije so pomirili največje skrbi staršev in navdušili otroke. Večnamenski prostor, podoben telovadnici, z manjšo plezalno steno, igrali in športnimi rekviziti bo malčkom nudil prostor za gibanje tudi v deževnih dneh. Resnično smo veseli, da se je vse izteklo v roku in po načrtih in čestitamo vsem, ki so sodelovali pri tem projektu. Da pa bi vrtec, tako kot njegov rastlinski soimenjak, deloval še bolj blažilno in »zdravilno« na naše otroke, si želimo le še nekaj sence okoli vrtca, kakšno drevo ali dve, zeleno trato, nekaj več zunanjih igral in seveda dovolj velik prostor za parkiranje. Zavedamo se, da so zjutraj in popoldne naši prihodi in odhodi pravi prometni šok za do sedaj mirno sosesko in zato bližnje stanovalce prijazno naprošamo za nekaj strpnosti, odgovorne pa pozivamo, da čimprej zaključijo z načrtovano gradnjo parkirišč za osebje in najdejo dodatne rešitve parkirnih težav. Za konec naj zapišem le še to, da sodijo dogodivščine iz vrtca med moje zgodnejše spomine in si zato, kot gotovo vsi dobri starši, iskreno želim, da bi Češmin našim otrokom ostal v najlepšem spominu.
Renate Štrucl
Zakaj tako?
Pričujočo fotografijo nam je prinesel eden od Domžalčanov, ki se večkrat oglasi in opozarja na neurejenost mesta, s katero se srečuje pri vsakodnevnih sprehodih po njem. Le komu je bil napoti tale rdeč avto, ki je že dalj časa stal na parkirišču ob nekdaj znameniti veleblagovnici, da ga je prevrnil na bok in tako povzročil, da še bolj onesnažuje okolje kot sicer. Bralec je poklical pristojne službe, ki so avto dvignile, pri tem pa tudi opazile, da je iz njega izteklo olje. Tega
so prizadevni gasilci počistili in tako preprečili, da bi prišlo do onesnaženja okolja.
Ob tem smo bili tudi opozorjeni, da bi bil že čas, da bi Občina Domžale in TUŠ sprejela odločitev, kaj storiti z makadamskim parkiriščem, ki ob večjem deževju postane pravo jezero. Čas pa bi že tudi bil, da se uredijo stopnice do nekdaj ugledne veleblagovnice, ki bi jih bilo potrebno popraviti zaradi izgleda, predvsem pa zato, ker so uporabnikom že povzročile resne poškodbe.
Vera
10


VISOKA GORA V
VZHODNEM
ODLIČEN
KUEVSKI BRITANSKI ZVRST UREDNICA VELIKI VOZNIK JAMAJŠKE NA POP TV KNEZ FORMULE GLASBE V0NTA ENA
DELU KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALP
STAR0-JUD0VSKI KRAU TED DANS0N
CAR - LINE AMBROŽ D.O.O., Honda Ambrož, Prešernova 12, Radomlje, tel: 01 722 75 34 faks: 01 722 71 32, mobitel: 041 390 094 www.honda-ambroz.com
HILARY SWANK
ZADNJE PREDIV0, TUUE SLIKOVIT OPIS

ROBERT REDF0RD
SLOVENSKI PEVEC (VLADO) 0ŽIA S0R0DNICA
INK0VSKI VLADAR
GRŠKA ČRKA
OBDOBJE, VEK
NEKDANJI
RUSKI VLADARSKI NASLOV
NORDIJSKE SMUČI
RAJ, PARADIŽ
JETNICA, ZAPORNICA
ALBANSKI PREMIER
BERISHA; KRAJ NA DUGEM OTOKU
NAŠ PISATELJ (JAKOB, MKL0VA ZALA)
VESOLJEC
UMETNO USNJE
HARMONIJU PODOBNO GLASBILO
ŠTIRINAJSTA ČRKA
GRŠKE ABECEDE
JAPONSKA ISKALKA ŠKOLJČNIH BISEROV
URADNIK V STAREM RIMU
DELUJOČI OGNJENIK
NA SICILM
IRANSKO MESTECE
ORGANZA VOHANJE
TANJA RIBIČ
AVTOR: PRILOGA GREGA ČASNIKA RIHTAR DELO
EDEN OD ČUTOV
DELO Z PLUGOM
APARAT AMERIŠKA IGRALKA WEST
PESNICA ŠKERL
LAT. IZRAZ ZA ZRAK
irniicr D0JETJE, FIL0Z0-
SPOZNA- FUA GESLA NJE STOIKOV
ZDRAVNIK
ZA INDIISKI UŠESNE HRAST BOLEZNI
ODLIČNI ITALIJANSKI M0T0CIKLIST V RAZREDU MOTOGP (VALENTINO)
POVRŠINA, OBMOČJE
RJAV0-RDEČA GLINA
NAJSTA-	PRIPADNIK MOČNO REJŠI	BIBLUSKI SRBOV KRAŠKO LJLIN0VY LATINSKI	JUDOVSKI FRANCOSKI VINO PREVOD	PREROK IGRALEC --------------DEL0N
PREBIVALKA SIRIJE
VOJAŠKI PRATEŽ
ARHITEKT MIHEVC
SPREMLJEVALCI EROSA
TRINITR0-T0LUEN
DELČEK
ŽIVE NARAVE
VEDA KI PREUČUJE ORIENTALSKE JEZIKE NEKD. AVSTRIJSKI ALPSKI SMUČAR (FLORIAN)
GLAVNO MESTO JEM NA
IZRAELSKI DIRIGENT VOLKOV
LAT. IZRAZ ZA JUS PISATELJICA VAŠTE
NAŠ STOMATOLOG
(J0ZE) ŠAKISTKA GR0SAR
DEL KNJIGE SLOVENSKI ALPINIST (FRANCI)
LEVI	FIGURA,
PRITOK	PODOBA
RENA V -
ŠVICI	DROBOVINA
POZDRAV STARIH RIMLJANOV
AM. IGRAL. (HOWARD) VZDEVEK RADKA POLICA
NEKDANJA ROMUNSKA TEL0VADKA C0MANECI KURIR
VOJČASTA
RIBJA K0ŠČICA
PERGA-M0NSKI KRAU
NESTROKOVNJAK
OPERNA PEVKA NETREBK0
ENO 00 PRAŠTEVIL
INTERVAL MED PRVIM IN OSMIM TONOM
NAIVEN MOŠKI
GLAVNA REKA V ARMENM ALKA VUICA
ZVEZDA V ZDA
TONE SVETINA
NEKDANJI NORVEŠKI ALPSKI SMUČAR SKAARDAL
ODLIČEN ŠPANSKI NOGOMETAŠ
ŠVICARSKI TEN1SAČ FEDERER
NEKDANJI NEMŠKI POLITIK (FRIEDRICH)
POMOČ: CELESTA-harmoniju podobno glasbilo, EDIL-uradnik v starem Rimu, ENAM-naslov šeste sure v koranu, ERA-vek, OKTAVA-interval med prvim in osmim tonom, NATAN-biblijski judovski prerok, OLEG-veliki kijevski knez, RANT-naš stomatolog (Jože)
stran
25
SPORT
Atletski klub Domžale
V znamenju velikih tekmovanj
Še 3 Domžalčanke prvakinje Slovenije!
Kladivo, krogla in 2000 m so bile tri »domžalske« discipline na Atletskem pokalu Slovenije za pionirje in pionirke, rojene leta 1994 in 1995. V prvi je naslov pokalne prvakinje osvojila Tamara Ce-rar (34,76m), v drugi Eva Mrše (10,78m), na najdaljši tekaški preizkušnji za dekleta pa je zmagala Eva Aljančič (6:52,24 min). Ob treh prvakinjah smo se Dom-žalčani veselili še dveh srebrnih medalj. Eva je zlatu dodala še srebro v kladivu, v disku pa si je drugo stopničko z metom 33,52m primetal Denis Kumek, ki je bil še četrti v kladivu. Točke za visoko ekipno tretje mesto deklet med 24 različnimi društvi in osnovnimi šolami je v dveh oviraških disciplinah pridno nabirala Nika Medle, ki je bila četrta v teku na 80 in šesta na 300 metrov z ovirami. Saša Cerar je nastopila v krogli ter disku in se bolje odrezala v slednjem (peto in osmo mesto), Tamara je bila še šesta v skoku v višino.
Med fanti sta ob Denisu za ekipno sedmo mesto med 18 ekipami točke nabirala še Gregor Lazar, ki je bil peti v teku na 1000 m in Jure Aljančič, ki je bil v teku na 3000 m šesti.
Peter Kastelic -v družbi najboljših
Norveški Bergen in srbski Beograd sta bili prizorišči, kjer je v teku na 1500 m nastopil trenutno eden najboljših slovenskih sre-dnjeprogašev Peter Kastelic. Na Norveškem je 20. junija kot član slovenske članske reprezentance nastopil na 1. evropskem ekipnem prvenstvu 1. lige. S časom 3:49,79 min je tekmovanje zaključil kot enajsti in hkrati postavil svoj letošnji najboljši rezultat, ki je le za dobre pol sekunde slabši od najhitrejšega letošnjega slovenskega izida na 1500 m. 8. julija je kot študent nastopil na 25. letni univerzijadi v Beogradu, kjer se zberejo najboljši atleti in atletinje - študenti in študentke
z vsega sveta. Kot prvi član AK Domžale na tovrstnem tekmovanju je tek na 1500 m zaključil na 34. mestu z rezultatom 3:59,28
Alja Sitar -
mesec velikih tekmovanj
Takoj po najpomembnejšem delu šolskega leta se je za Aljo Sitar začel še najpomembnejši del atletske sezone - mesec velikih tekmovanj!
Velenjski mednarodni miting za Veliko nagrado Atletske zveze Slovenije
2.7.2009 smo imeli ljubitelji atletike edinstveno priložnost - ogledati si največji mednarodni atletski miting v Sloveniji iz domačega naslonjača. Zagotovo lahko rečemo, da je Velenje na 14. mednarodnem atletskem mitingu ob dnevu rudarjev gostilo več tujih kot domačih atletov - in oboji so poskrbeli, da smo bili z dosežki zadovoljni tako gledalci, ki so do zadnjega napolnili tribuno stadiona ob jezeru, kot tudi gledalci pred malimi zasloni. Med elito mitinga za veliko nagrado Atletske zveze Slovenije sta poleg Alje, ki je bila 10. na 100 m (12,04 s) in 14. na 200 m (25,40 s) nastopila še Bernarda Letnar v kopju (peto mesto, 46,20 m) in Peter Kastelic, ki je bil deseti v teku na 800 m (1:51,21 min). Na mitingu v okviru velike nagrade je v teku na 100 m nastopila Klara Hribar (12,78 s).
19. na svetu!
8. julija je imela Alja dva teka na 100 m na Svetovnem prvenstvu za mlajše mladinke v italijanskem Bressanoneju. Po uspešnem začetku z 12,14 s in uvrstitvi v nadaljnje tekmovanje, se ji kljub hitrim 12,08 s ni uspelo uvrstiti v polfinalni tek; tekmovanje je zaključila na visokem 19. mestu med 61 sprinterkami. Poškodba ji je sicer preprečila nastop na 200 m, kljub temu pa je bila Alja že v pričakovanju nastopa na evropskem prvenstvu...
ATLETSKI KLUB DOMŽALE
V soboto, 12. septembra 2009, ob 17. uri
vabimo vse ljubitelje in ljubiteljice teka na tradicionalni
OLIMPIJSKI TEK
v
v Športni park Domžale ob Ten-Tenu
7. v Evropi!
Finska je med 20. in 24. julijem gostila najboljše evropske mlajše mladince in mladinke, ki so nastopili na 10. evropskem olimpijskem festivalu mladih (EYOF) v mestu Tampere. V 10-članski slovenski reprezentanci je bila tudi Alja Sitar, ki je nastopila v teku na 100 m. Po nekaj dvomih zaradi težav na svetovnem prvenstvu so bili odličen rezultat 12,09 s, zmaga v svoji kvalifikacijski skupini in uvrstitev v finale obliž na rano, ki ga je Domžalčanka dokončno »prilepila« s sedmim mestom v finalnem teku (12,28 s). »Soliden nastop na 100 m na Eyof-u mi je uspel, finale s perspektivnim razredom kategorizacije OKS, čeprav sem bila pripravljena za veliko hitrejši tek v primeru, če bolečin ne bi bilo.«
Petra Pavlič in Tjaša Rajh - okrepitvi slovenske mladinske reprezentance
V češkem Uherske Hradištu se je 4. julija odvila še zadnja mladinska reprezentančna tekma pred počitnicami. Na četveroboju so se zbrale mladinske ekipe Češke, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Petra Pavlič je nastopila v metu 600 g kopja in se z močno popravljenim osebnim rekordom 42,99 m uvrstila na četrto mesto. Dve mesti nižje je tekmovanje zaključila v 4 kg krogli, s sunkom dolgim natančno 11 metrov. V metu
kladiva je nastopila devetouvršče-na Tjaša Rajh, ki je orodje zalučala 30,40 m.
Pozor - velika strmina!
Ajda Sitar in Domen Zupan sta
v konkurenci mladincev nastopila v dresu slovenske reperezentance na 8. evropskem prvenstvu v gorskem teku (gor). Več kot 300 tekmovalcev in tekmovalk iz 30 držav se je 12. julija zbralo v avstrijskem Telfesu s ciljem čim hitreje preteči 4-km preizkušnjo s 370 m vzpona in 20 m spusta (Ajda) in 9,4-km preizkušnjo s kar 940 m vzpona in 30 m spusta, kar je bila Domnova naloga.
Ajda je po 26 minutah in 6 sekundah v cilj pritekla kot 24., Domen je bil 39. z rezultatom 58:30 min.
Brez popuščanja Domžalčank na prvenstvu Slovenije za starejše mladince
S kar petimi medaljami se je s Prvenstva Slovenije za starejše mladince in mladinke 11. in 12. julija v Mariboru vrnila petčlanska reprezentanca AK Domžale. Petri Pavlič je v kompletu zmanj -kalo le zlato; srebrno medaljo je prejela za met kopja in suvanje krogle (40,90 m in 10,85 m), bronasto za met kladiva (34,86 m). Podprvakinja Slovenije je v teku na 3000 m z zaprekami postala Cita Cvirn (12:41,42 min), enega svojih največjih uspehov pa je s čestitkami za bronasto medaljo po teku na 100 m zabeležila tudi Klara Hribar (12,72 s), ki je uspeh dopolnila še s petim mestom na enkrat daljši preizkušnji
Čakata vas krajši in daljši tek ob Kamniški Bistrici, olimpijska majica in prijetno druženje.
Vabljeni!
Turistično kulturno društvo Rova organizira
PETI ŽIŠKI TEK
Sobota, 26. septembra 2009, ob 16. uri, pri stari šoli na Rovah (pri cerkvi)
Dolžina prog
Dolžina proge za odrasle je 3 km in je speljana po gozdnih poteh (višinska razlika cca. 120 m nadmorske višine). Start in cilj sta na isti točki. Dolžina proge za dečke in deklice do 15 leta je 1,2 km. Start in cilj sta na isti točki.
Prijave
Prijavnina znaša 4 € in jo plačate ob prijavi na dan prireditve (1 uro pred startom). Dečki in deklice do 15 leta ne pla čajo prijavnine.
Kategorije
Moški:
M0 - od 6 do 10 let (dečki -M1 - od 11 do 15 let (dečki M2 - od 16 do 25 let M3 - od 26 do 40 let M4 - od 41 do 50 let M5 - nad 51 let
Ženske:
1,2 km) Ž0 - od 6 do 10 let (deklice - 1,2 km) - 1,2 km) Ž1 - od 11 do 15 let (deklice - 1,2 km) Ž2 - od 16 do 25 let Ž3 - od 26 do 40 let Ž4 - nad 41 let
Vsi udeleženci prejmejo praktične nagrade. Prvi trije v posamezni kategoriji prejmejo medalje.
Odgovornost: Vsi udeleženci tečejo na lastno odgovornost. Odgovornost za nastop mladih tekačev prevzemajo starši.
Informacije na telefon 051 681 254.
Pokalni prvakinji Slovenije: Tamara Cerar (na levi) in Eva Mrše
(200 m: 26,18 s). Kljub nehvaležnemu četrtemu mestu je na 1500 m odlično tekla Eva Aljančič, ki je z rezultatom 4:51,66 min popravila že 14 let star pionirski klubski rekord AK Domžale. Edini predstavnik v konkurenci mladincev je bil Jure Aljančič, ki se je v teku na 1500 m uvrstil na 15. mesto.
V boj za naslove državnih članskih prvakov - uspelo je Petru Kastelicu!
Krono ob koncu sezone za atleta zagotovo predstavlja osvojitev naslova državnega prvaka. Najboljši atleti in atletinje so imeli priložnost za osvojitev lovorike 1. in 2. avgusta v Mariboru - in izkoristil jo je Peter Kastelic. V konkurenci 12 atletov je bilo potrebno za zmago v teku na 1500 m teči 3:54,90 min, kar je bilo
dobre pol sekunde hitreje od dru-gouvrščenega Novomeščana. Na isti preizkušnji v konkurenci članic se je z bronom izkazala Ajda Sitar (5:00,38 min), še en bron pa je v metu diska dodala Erika Pirnat (35,59 m), ki je bila tudi četrta v kladivu. Ajda je čez cilj teka na 800 m pritekla kot šesta. Na prvenstvu s celotno zasedbo reprezentance za svetovno prvenstvo v Berlinu so svoj nastop zabeležili še Alja Sitar, ki je bila po finalnem nastopu teka na 100 m peta (12,13 s), Jože Pirnat, ki je bil peti v suvanju krogle in 10. v kopju (13,05 m in 49,31 m) ter Klara Hribar, ki je tekmovanje zaključila po kvalifikacijskem teku na 100 m (12,62 s).
Bojana
OTELO WELLNESS CENTER
BREZNIKUVA 17. 133ft DOMŽALE 01/729-27-27. [UFO^OTriO.St WWW.OTELO.Sl
AKCIJA
26.93 eur / mesec
ZADNJI DNEVI
VPISI: MALE MIŠICE (VADBA ZA 3-6 LET) ZAČETEK: VADBA ZA SHNIOR|E
MOVI URNIKI (S 14.9 } ROJSTNI DNEVI ZA NAJMLAJŠE
^HAr1
Obvešča vse krajane in ostale udeležence v prometu, da bo v soboto, dne 19. 9. 2009, v času od 14.00 do 17.00 ure na območju Ihana potekalo tradicionalno tekmovanje na tekaških rolkah
ROLKANJE IHAN 2009
V času tekmovanja bo občasno moten promet zaradi zapore cestišča in sicer na odseku Ihan-Goričica-Žabar-Goro-peče.
Vse udeležence v prometu naprošamo, da upoštevajo navodila redarske službe in prometno signalizacijo oziroma ureditev v času zapore.
HVALA za razumevanje in VABLJENI na ogled zanimivega tekmovanja!
ORGANIZACIJSKI ODBORSK IHAN
SPORT
stran
26
V	Domžalah bodo plesali plesni pari Slovenije
V	Dvorani komunalnega centra Domžale bo v soboto, 12.9., kvalifikacijsko tekmovanje za pare standardnih in latinskoameriških plesov. Generalni pokrovitelj tekmovanja je NLB d.d.
O tekmovanju in pričakovanjih na tekmi sem se pogovarjala s plesnima pedagogoma plesnih parov PK Miki Nino Medja in Matevžem Ogorelcem.
Tekmovanja se bo udeležilo preko 50 plesnih parov iz 11. slovenskih plesnih klubov, med njimi tudi 9 parov Plesnega kluba Miki. Zakaj je za vas to tekmovanje pomembno? Nina: Tekmovanje bo prvo v vrsti tekmovanj sezone 2009/10. Za pare prireditev predstavlja izjemno priložnost, da po vadijo pred Državnim prvenstvom v kombinaciji desetih plesov, ki bo 3.10. v organizaciji PK Samba. Matevž: Po julijskem počitku smo avgusta začeli s pripravami na novo sezono. Za pripravo na DP pari potrebujejo tudi tekme, na katerih primerjajo svojo pripravljenost s pari iz drugih klubov.
Kakšna so pred tekmo vajina pričakovanja?
Nina: Pričakujem, da bodo najini plesalci na tekmi pokazali fizično in kon-dicijsko pripravljenost, na kateri smo delali v času poletnih priprav. Matevž: Kar se rezultatov tiče konkretnih pričakovanj nimam. Upam, da bodo plesalci odplesali najbolje, kot ta trenutek znajo, njihov nastop pa bo podlaga za analizo napredka, ki so ga dosegli med pripravami in osnova za pripravo načrtov treninga do DP. Nina: Tekma ob otvoritvi sezone bo služila analizi pripravljenosti parov in bo dala odgovor, kateri par bo moral do prvenstva vložiti še dodatno energijo. Kaj pa pričakovanja vajinih plesalcev? Nina: Pričakovanja plesalcev so velika. Želijo si finala, tudi stopničk, kar je pri nekaterih glede na rezultate v prejšnji sezoni pričakovano. Prav je, da so plesalci optimisti in stremijo k svojim najboljšim rezultatom oziroma še višje. Veseli me, da so plesalci realni in se soočajo s svojim napredkom ter potrebnim dodatnim vložkom v trening. Matevž: Potrebno je biti realen, situacija je vsako leto podobna. Na uvodni tekmi sezone se namreč vidi, kakšno je stanje pri konkurenci, kako so pripravljeni drugi pari, kateri pari so na novo formirani ipd.
Tekem je v vašem športu vsako sezono veliko. Kako to vpliva na treninge, pripravljenost plesalcev? Nina: Pari letno sodelujejo na približno 20. domačih tekmah, veliko pa je tudi tekem z mednarodno udeležbo in v tujini. Z našimi pari smo letos že bili v Sarajevu, konec meseca pa se odpravljamo v Beograd. Zaradi številnih tekem plesalci potrebujejo stalno pripravljenost. Naši pari trenirajo vse leto, tudi med počitnicami. Proste imajo le novoletne praznike in mesec julij. Matevž: Potreben je natančno pripravljen trening, postavitev individualnih ciljev za vsak par posebej. Težimo k stalnemu napredku parov v tehniki in k dvigu njihove fizične in psihične pripravljenosti.
Skupaj sta bila upešen slovenski plesni par. Zakaj sta ostala v plesu? Nina: Preprosto, ples je del najinega življenja. Svoje znanje in izkušnje želiva prenesti na mlajše plesalce. Matevž: Po vseh letih poučevanja sva na ples in plesalce še bolj navezana. Ko si enkrat v plesu, ne moreš brez njega!
Saša Eminič www.mikiples.com
C Uof/mj iü /0/t n
Plazme/i
-	^ininjf /i-ii-kiJi nJhhiril jhi miri
■	puplMliljl
-	h/ilflum n>i 11 Ii r-i nI-Fii h.
pntWlllll ill M'^miill 'ill Ick
■	i!i.inje |i['".(iili
in n1fi1.il i ^k i Ii fcu-lmmn
Kiirnii'ii Iti'i^iiiii s.p.
[I**.ri.ikn*.i iiIih a 2 A X . i jhn I kiiui.il jIl
\L u.riMPi
lEUJ?]^lEj?[lLL-LliriELril.>'l|
Tel.: 01/7210 ÖM GSM 031/658 717
Plešemo in vadimo tudi mi, odrasli!
Pričelo se je novo šolsko leto in z njim obveznosti naših otrok. Ko poskrbimo zanje, ne pozabimo na svoje obveznosti. Zakaj bi plesali le naši otroci, dajmo še mi! V PŠ Miki lahko plešemo solo. Zaokrožimo z boki na vadbi orientalskega plesa z Andrejo, ali osvojimo gibe in korake pop glasbe na plesomaniji z Andražem. Plesna telovadba z Ano je namenjena gospem nad 40 let, ki želijo ostati v gibanju s pomočjo plesa, pilates pa je krasna intenzivna vadba za celo telo. Pripravlja jo strokovna ekipa društva Fitmami. Salsa in družabni plesi so še vedno rezervirani za ples v dvoje. Ko so nam
osnovni koraki premalo, se pridružimo klubski skupini z Nino in Matevžem. Tik pred poroko lahko svoje plesno znanje ponovimo, obnovimo ali nadgradimo na hitrem tridnevnem poročnem tečaju. Izkušeni plesni pedagogi nam lahko pripravijo individualno koreografijo, s katero zablestimo na otvoritvenem plesu. Skratka, vpisali smo otroka, plesati pričnemo še sami - in to z 20% popustom. A ni to fletno? Druženje in veselje sta doma v družini prijazni Plesni šoli Miki.
Saša E.
ŠD Želva Radomlje
Aktivni tudi med počitnicami
Člani Športnega društva Želva smo bili aktivni tudi med poletnimi počitnicami. Junija smo se odločili za raftanje na reki Soči, kjer so nekateri udeleženci doživeli krst, čist, a hladen. Avgusta smo obiskali Kamniško Bistrico, se sprehodili do nekdanje Titove lovske koče in ob suhi strugi nadaljevali pot proti vznožju Kamniških Alp. Pred začetkom šolskega leta
pa smo se podali na pohod na Krvavec. V čudovitem vremenu se nam je razprostiral jasen pogled na Triglav, ki bo eden izmed naših prihodnjih ciljev. Polni energije se mladi člani ŠD Želva vračajo v šolske klopi, ostali pa bomo še naprej skrbeli za vaš in svoj zdrav način preživljanja prostega časa.
Andreja Mežan
Športno društvo Sonček
Tudi v tem šolskem letu! Pripravili smo športno gibalne programe za izboljšanje motoričnih sposobnosti, ki jih bo vaš otrok kasneje s pridom upo rabljal rekreativno ali tekmovalno pri različnih športnih panogah ali otroški igri.
S programi bomo pričeli v četrtek, 24. septembra 2009, po urniku.
Prijavite se lahko preko E-mail: sd.soncek@gmail.com ali na GSM: 041/ 853 071
Naši programi:
•	Športni program SONČEK MALČEK OTROCI 2-4 LETA
•	Športni program MALČEK OTROCI 3-4 LETA
•	Športni program ŠPORTNIK začetni OTROCI 4-6 LET
•	Športni program ŠPORTNIK nadaljevalni OTROCI 6-10 LET
•	Športni program za GIBALNO OVIRANE OTROKE OTROCI 3-15 LET
•	CELOLETNA ŠOLA PLAVANJA OTROCI 6-10 LET
•	CELOLETNA ŠOLA TENISA
OTROCI 5-10 LET (V SODELOVANJU S TK RADOMLJE)
•	PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE Za otroke od 3-12 LET
•	Vikend tečaji smučanja- Športni program SMUČAR
-	Mala šola smučanja, otroci 3-7 let (Bodental)
-	Športnik smučar 6-12 let
-	Šola carvinga za starše
•	TEČAJI SMUČANJA IN PLAVANJA MED ŠOLSKIMI POČITNICAMI
Ve č informacij dobite na www.sd-soncek.si Če te vadba veseli, se nam pridruži tudi ti!
KK Pirueta
Tudi na evropskih prvenstvih uspešni
Iz domačega kotalkarskega kluba PIRUETA se je v državno reprezentanco uvrstilo kar sedem tekmovalcev, ki so, ali pa še bodo nastopili na evropskih prvenstvih, Pokalu Evrope in na tekmovanju Interland.
Najprej so bili na vrsti tekmovalci na evropskem prvenstvu za kategoriji kadetinj in mlajših mladincev in mladink. Iz domačega kluba so nastopili ŠPELA BERLOT, TINA OZEBEK, VERONIKA BREŠAR in JAKOB LEBAN. Prav slednji se je vrnil celo z bronastim odličjem, medtem ko je bila ŠPELA četrta in je le za las zgrešila medaljo. TINA je bila sedma, VERONIKA pa štirinajsta. Naslednji bodo na vrsti tekmovalci za tekmovanje v umetnostnem kotalkanju za Pokal Evrope, ki bo na Portugalskem in kjer bo poleg TINE OZEBEK ter ŠPELE BERLOT v kategoriji kadetinj nastopila tudi EVA BELINGAR . Istočasno bo potekalo tekmovanje za Pokal Interland v Zurichu, kjer bosta nastopili še tekmovalki NINA ŽELE-ZNIK in PATRICIJA ŽNIDARŠIČ. Slednja si mora vstopnico za omenjeno tekmovanje še priboriti na enem od naslednjih tekmovanj.
Pred počitnicami je bilo tudi državno prvenstvo, kjer so bili vsi tekmovalci solidni, zelo se je poznalo, da je bilo tekmovanje na podlagi iz parketa, česar tekmovalci Kotalkarskega kluba PIRUETA niso ravno vajeni, saj imajo vadbišče v šotoru v športnem parku, kjer je podlaga iz betona. Naj omenimo, da je bilo tradicionalno mednarodno tekmovanje, ki ga je organiziral domžalski klub PIRUETA 2009 odlično izpeljano, tako da so pohvale kar deževale.
V prihodnjem mesecu čaka tekmoval-
ce kar nekaj pomembnih tekmovanj tako v Sloveniji, Italiji in Avstriji, zato so z napornimi treningi že pričeli. V mesecu oktobru bodo razpisali začetne tečaje za vadbo umetnostnega kotalkanja in hitrostnega rolanja, zato vse zainteresirane prosijo, da pokličejo po telefonu 041 677 966 in se pozanimajo, kdaj se bo tečaj pričel ter izvedo druge podrobnosti v zvezi s tečaji. Predvsem bodo namenjeni najmlajšim od četrtega leta starosti naprej, zato ne zamudite edinstvene priložnosti. Objave bodo tudi v domžalskih vrtcih.
Kotalkanje -KDK Domžale uspešen v Puli
Konec junija je v Puli potekalo mednarodno kotalkarsko tekmovanje za pokal Amfora 2009 v organizaciji Kotalkarskega kluba KK Uljanik Pula. Tekmovanja, ki je bilo organizirano 26. in 27.junija 2009 v športni dvorani Mate Parlov, so se poleg tekmovalcev iz Hrvaške udeležili tudi tekmovalci in tekmovalke iz Slovenije (KDK Domžale, KK Renče, KK Perla), Belgije in Italije.
Kotalkarsko drsalni klub KDK Domžale je nastopil v popolni zasedbi. Tekmovalke in edini ekmovalec so dosegli nekaj dobrih rezultatov, v skupni razvrstitivi v tekmovanju klubov pa so se uvrstili v zgornjo četrtino nastopajočih, na dobro peto mesto. Zmago sta si
delila domači klub in KK Renče. Slednji je s ponovitvijo uspeha iz preteklih let dobil pokal amfora v trajno last. Med posamezniki je edino zmago za KDK Domžale dosegel Domžalčan Blaž Kovač, ki je zmagal v kategoriji cicibanov. Med cicibankami je Neža
Saje osvojila 8. mesto, Maša Pestotnik pa je bila 9.
V	kategoriji deklic D1 je bila Maja Pestotnik 11., v kategoriji D2 pa sta z dolgim programom uspešno nastopili Sara Kovačič (3. mesto) in Tanita Fabjan Demšar (5.mesto).
V	kategoriji B-mlajše deklice sta nastopili Vesna Hribar - 11. mesto in Brina Tič, ki je osvojila 14. mesto.
Tekmovalke KDK Domžale so bile uspešnejše v kategoriji A, kjer je v dolgem programu Manca Capuder osvojila 4. mesto, Chiara Mordej-Filippini je bila 5., Manca Hribar 7. in Ajda Tič 8. Med kadetinj ami je Neža Pezdirc osvojila 6. mesto, Tjaša Kova-čič pa je bila 7.
Dvodnevno tekmovanje se je v večernih urah končalo z revij alnim nastopom kotalkarjev in kotalkaric, ki je bil prava paša za oči. Navdušili so predvsem najboljši itaijanski tekmovalci. Škoda, ker imamo v Sloveniji le redkokdaj priložnost videti kaj podobnega!
Igor Fabjan
Aktivno in sproščeno poletje z jogo
Zaključila se je brezplačna poletna vadba joge, ki je pod vodstvom učiteljev Društva Joga v vsakdanjem življenju Domžale potekala v Arboretumu Volčji potok in v prostorih društva. Svoje aktivnosti društvo nadaljuje z jesenskim vpisom v redno začetno vadbo. Vpis poteka od 14. do 30. septembra.
V senci dreves se je v Arboretumu vsako nedeljo zbralo okrog 30 vadečih. Nič slabše niso bile obiskane poletne torkove vadbe v prostorih društva v stari Osnovni šoli Venclja Perka. Uro in pol, kolikor traja vadba, so udeleženci sistematično spoznavali telesne vaje (asane), dihalne vaje (pranajame) in tehnike sproščanja.


Rezultati ■ redne ttidbe
so:
• sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah; izboljšanje zdravja in počutja; • povečana sposobnost koncentracije; • samozavest in spokojnost; • osvoboditev nezaželenih navad
samospoznanje.
loga v vsakdanjem življenju Domžale
vabi k vpisu
od 14. do 30.septembra
Domžate:
v prostorih društva, stara OS Venclja Perka, Ljubljanska 58, ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 19. ure,
Kamnfk:
OS 27-julija, Tomšičeva 9, ob ponedeljkih in sredah, od 19. do 20. ure,
Radomlje:
OS Preserje pri Radomljah, Pelechova 83, ob ponedeljkih, od 19. do 20. ure,
Dragomelj:
OS Dragomelj, Dragomelj 180, ob torkih, od 18. do 19. ure,
Moravče:
OS Jurij Vega, Vegova ulica 38, v telovadnici vrtca, ob ponedeljkih, od 18. do 19. ure.
Informacije:
na telefonu 031 231 440, od ponedeljka do petka, od 12. do 14. ure in na www.jwz.org/domzale
NitM ^valiikijaii jinljtrnu ie nqwihliuu, tiummiimmii m ncrbdiu ur>:„n Jini.i
Te psihosomatske vaje učinkujejo na mišice, sklepe, dihanje, srce, ožilje, limfni sistem, vse organe in žleze, krepijo živčni sistem, usklajujejo njegovo delovanje in utrjujejo duševno ravnovesje. Vaje prve stopnje osemstopenjskega sistema Joga v vsakdanjem življenju, ki so jih poleti spoznali, bodo vadeči lahko nadgradili na redni in sistematični vadbi, ki jo društvo organizira od septembra do junija. Za učitelje joge in vadeče, ki si želijo svoje jogijsko znanje še poglobiti, mednarodna zveza društev Joga v vsakdanjem življenju vsako poletje organizira eno ali večtedenske seminarje na Češkem, Madžarskem in v Indiji. Med udeleženci poletnih joga seminarjev, ki prihajajo z vseh kontinentov, so bili tudi letos člani domžalskega društva. Krajši dvodnevni mednarodni joga seminarji se po vsem svetu nadaljujejo tudi preostali del leta. Septembra društvo začenja z redno vadbo, ki poleg Domžal poteka še v Kamniku, Radomljah, Dolu pri Ljubljani, Dra-gomlju in v Moravčah. Več informacij o vpisu lahko dobite na številki 031 231 440, od ponedeljka do petka od 12. do 14. ure in na www.jvvz.org/domzale.
Eva Stare
stran
27
SPORT
Tabor domžalskih planincev v Bovcu
Avgust je bil tudi letos pravi mesec za preživljanje prostega časa v slovenskih hribih. Prav zato nas je vseh 32 mladih planincev in planik ter deset vodnikov preživelo čudovitih 10 dni ob reki Koritnici, le lučaj stran od Bovca. Tabor nam je služil kot izhodišče za številne ture ali krajše izlete. Tako smo se letos vodniki še posebej potrudili in poiskali primerne cilje za mlajše planince, ki so osvojili Humčič, hrib prevrtan z vseh strani, saj je po njem potekala bojna linija Soške fronte. Tako se na nobenem izletu nismo mogli izogniti ostankom številnih kavern, utrdb, topovskih položajev ali preprostih mulatjer in obrambnih jarkov. Nič drugače ni bilo na poti iz doline
Možnice proti Hermanovi trdnjavi in naprej do Bovca. Edino na prelazu Prevala nas je namesto zidov pozdravil sneg. Kot najzahtevnejšo in najdaljšo turo pa naj omenim še vzpon na Krnsko jezero. Podobno se je godilo tudi starejšim udeležencem letošnjega tabora, ki smo osvojili prelaz Čez Brežice, Veliki Kanin, po brezpotju smo se prebili na Veliki Lemež, po prespani noči v koči na Krnskih jezerih pa smo osvojili še Krn. Podali smo se tudi proti vrhu Rombona. Sicer pa naši tabori niso le hoja v hribe. V prostih dneh so potekale različne delavnice z gorniško in umetniško vsebino. Izdelovali smo verižice, poročne prstane, risali na majice ter iz lesa izdelovali ladjice ali letala. Obi-
skali so nas tudi člani bovške Gorske reševalne službe, nam predstavili svojo opremo ter povedali veliko zanimivih zgodb z reševalnih akcij. Seveda ne smemo pozabiti na kopanje v Koritnici ali v koritih Soče. Kot je razbrati nam nikoli ni bilo dolgčas in prav zato smo si ob odhodu domov obljubili, da se srečamo zopet
naslednje leto na novem taboru v eni izmed prelepih slovenskih gorskih dolin. Da pa se prijateljstva, sklenjena na taboru, ne bodo ohladila, se bomo srečevali vsako tretjo soboto na izletih Mladinskega odseka planinskega društva Domžale.
Matej Ogorevc
Sankukai karate klub Domžale
Ogrevanje pred popoldanskim treningom 4 kyu
32. Sankukai poletna karate šola
Kot verjetno že veste, se je letošnja 32.-ta Letna karate šola, odvijala ponovno v Umagu na Hrvaškem. V dveh tedenskih terminih, od 4.-11. in od 11.-19. julija letos, se je zvrstilo preko 350 udeležencev iz vseh Sankukai karate klubov Slovenije. Bilo je nepozabno!
Pod okriljem g. Vlada Paradižnika - tehničnega mentorja - in z delom trenerjev, so se odvijali treningi preko
celotnega dne. Bilo jih je kar pet! Jutranji trening, ki se je za člane začel ob 7. uri, za otroke pa ob 7.30, je bil namenjen predvsem nabiranju kondicije in raztegovalnim tehnikam. S tem telo pripravimo in ogrejemo za nadaljnje delo in poglobljeno treniranje posameznih tehnik. Vzporedno z jutranjim treningom članov in otrok, so se lahko njihovi spremljevalci oz. starši v poletni karate šoli udeležili rekreativnega treninga, ki je vseboval vaje iz joge,
raztezne vaje, vaje dihanja, in učenje tehnik samoobrambe. Vsekakor je bilo poleg resnega dela tudi zabavno spoznavati različne tehnike samoobrambe, ki so v našem vsakdanjem življenju sicer redke, a vendar zelo praktične. Preko dneva sta sledila še dva enourna individualna treninga, predvsem za tiste, ki so želeli take »počitnice« izkoristiti tudi za napredovanj za višji pas. Popoldanski trening od 18. do 20. ure je bil obvezen za vse
2. kyu 1. kyu
Klub borilnih veščin Domžale
Mi gremo naprej in uspehi z nami!
Počitniški čas je za nami; tudi za Klubom borilnih veščin Domžale, ki se pripravlja na nadaljevanje zelo uspešne sezone.
Na finalnem državnem turnirju v lajt kontaku športne discipline kickboxinga, ki sta ga v Murski Soboti pripravila Klub Power kick Murska Sobota in Kickboxing zveza Slovenije, sta med 112 tekmovalci ter tekmovalkami iz 17 klubov člana Kluba borilnih veščin Domžale David Nagode v kategoriji do 89 kg in Tamara Radkovič v kategoriji do 65 kg osvojila prvi mesti. To je tudi pomenilo, da smo na lestvici Kickboxing zveze Slovenije v lajt kontaktu športne discipline kickboxinga za leto 2009 osvojili naslednja odlična mesta:
•	državni prvak - David Nagode, člani
do 89 kg
•	državna podprvakinja - Tamara Rad-
kovič, članice do 65 kg
•	državni podprvak Marjan Bolhar, čla-
ni do 79 kg
•	3. mesto Mitja Bolčina, člani do 69
kg
•	3. mesto Miha Božič, člani do 89 kg. 30. avgusta je Boksarski klub Kranj organiziral boksarsko revijo za pokal
Klub borilnih
VV* T"v	v 1
veščin Domžale
vabi k vpisu nove članice in člane ter jih vabi na treninge
boksa in kickboxinga -rekreativno ali tekmovalno.
Treningi potekajo v Osnovni šoli Krtina
in sicer: Torek: od 20. do 21. ure
-	članice in člani športna disciplina boks, kickboxing Četrtek: od 18. do 19. ure
- začetna skupina otrok Četrtek: od 19. do 20. ure -nadaljevalna skupina otrok Četrtek: od 20. do 21. ure
-	članice in člani športna disciplina boks, kickboxing
Več na
www.mladiboksardob.com.
Dobrodošli!
Kranja in jo namenil spominu na legendo slovenskega boksa Janeza Galeta. V polni dvorani Planina je nastopilo 8 boksarskih parov iz Slovenije, Hrvaške in Bosne, med njimi tudi iz Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob. Matija Li-povšek je s 3:0 premagal boksarja iz Slovenske Bistrice, Matej Opara pa žal ni imel nasprotnika do 81 kg.
Čestitamo!
Čestitke pa prejme tudi Franci Pavlič, član Kluba borilnih veščin Domžale in sodnik z licenco Kickboxing zveze Slovenije. Na mednarodnem prvenstvu v atletiki za veterane, ki je štelo tudi za državno prvenstvo in ga je pripravil Atletski klub Domžale, je v kategoriji veteranov, starih od 35 do 40 let osvojil tri zlate medalje: v tekih na 100 in 200 metrov ter v štafeti.
Vera
udeležence in tu so se učile in ponavljale nove tehnike karateja. Med 22. in 23. uro, pa je za najbolj zagrizene, sledila še ura individualnega treninga. Tako zgleda dan v Letni karate šoli! Vendar nikoli ne mine brez obveznega kopanja, igranja odbojke in poležavanja na plaži - torej za vsakogar nekaj. Seveda s(m)o se vsi vrnili domov veseli in zdravi, veliko pa jih je opravilo tudi izpite za višji pas. Uspešno opravljeni izpiti za višji pas: 8. kyu Andraž Zadravec 6. kyu Klemen Justin, Janez Draksler, Jan Ivan Lazarevič Gašper Bizjak, Marko Lenček, Miha Rajnovac, Tjaša Šinkovec, Martin Štepic, Tadej Štante, Jan Koncilija, Klemen Bergant 3. kyu Dare Justin, Alma Ličina, Matej Ferlič, Ajda Sokler Grega Vrečar Surya Kotar Ob začetku šolskega leta vas vabimo na vpis za nove člane, osnovnošolce in cicibane na naslednjih lokacijah:
•	DOMŽALE, klubski prostori, Ljubljanska 58, torek in četrtek od 17:30 do 19:00 ure
•	RADOMLJE, OŠ Preserje pri Radomljah, Pelechova 83, torek in četrtek od 17:00 do 18:00 ure
•	MENGEŠ, OŠ Mengeš, Šolska ulica 11, torek in četrtek od 17:00 do 18:00 ure
•	RODICA, stara OŠ Rodica, Šolska ulica 1, Jarše, torek in četrtek od 18:30 do 19:30 ure
Vpis poteka do 17. septembra 2009. Vabljeni!
G. J.
SE ŽELITE OBLEČI PO ZADNJI MODI?
Pridite na Rodico pri Domžalah, Kettejeva 4 (nasproti pivnice).

TRGOVINA . .I .»t ji' i'Jt»,^™

MODA ZA MLADE - a Tf ^BTp ■
1.';,. I ■! ' ;i\t
velika izbira kavbojk (Miss Anna), majic, in pulijev po zelo ugodni ceni
wmm . X
Ugodno: otroški puloverji 5 € otroške majice (kratek rokav) 2 €
I
Odprto:
ponedeljek - petek od 16. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure
tg'	*—'	*'■-j
SE PRIPOROČAMO
S "
CITO ET BENE d.o.o.	.if-
Ve čnamensko športno igrišče bo zaživelo
Z izgradnjo drsališča v Športnem parku Domžale je bilo že v osnovi načrtovano, da objekt postane večnamensko športno igrišče, ki bo obratovalo vse dni v letu.
Do sredine tega meseca se bo načrt uresničil, kajti dela za ureditev podlage so se že začela. Površina dosedanjega drsališča bo tako dodatno namenjena še igralcem InLine hokeja, kotalkarjem in drugim uporabnikom.
Možnosti uporabe objekta bodo objavljene na spletni strani Zavoda (Www.zavod-sport-domzale.si).
Že vnaprej pozivamo zainteresirana društva in skupine, da si rezervirajo termine za igranje InLine hokeja ter kotalkanja. Urejeno površino bo mogoče uporabljati skoraj do konca meseca novembra 2009, potem pa bo spet najmanj 3 mesece na voljo drsalcem in hokejistom. Termine lahko rezervirate po elektronski pošti: jzupancic@siol.net ali janez.zupancic.zavod-sport@siol.net.
Na črnobelih poljih
V	znamenju seniorskih prvenstev
V	Šempetru pri Novi gorici in Rogaški Slatini so potekla državna in svetovna prvenstva v senior-skem šahu. Na njih so sodelovala tudi znamenita svetovna šahovska imena. Domžalski veterani so zasedli nekaj vidnih mest.
Na državnem prvenstvu v pospešenem šahu v Šempetru je tekmovalo šestnajst šahistov. Zmagal je mednarodni mojster Zlatko Bašagič, drugi je bil Meštrovič, tretji pa No-vogoričan Rusijan. Solidno četrto mesto je s šestimi točkami dosegel mojster Ivačič. Osmi je bil Vavpetič s petimi točkami, s štirimi pa sta bila Koširjeva na devetem in Janjič na desetem mestu. Odigrali so devet kol.
V	Šempetru so odigrali tudi državno seniorsko hitropotezno prvenstvo, kjer je znova slavil Bašagič, pred Vošpernikom in in Meštrovičem. Člana ŠD Domžal ni bilo na tem tekmovanju, deseti je bil Grum iz ŠD Trzin.
V	lepem okolju Rogaške Slatine pa je potekalo prvo evropsko prvenstvo za seniorje v pospešenem šahu. Sodelovalo je petdeset šahi-stov. Na prvih štirih mestih so bili kar štirje ruski šahisti, zmagal pa je velemojster Vitaly Tseshkovsky, ki je v devetih kolih zbral sedem točk. Med Slovenci je bil najboljši Meštrovič na šestem mestu, deseti pa Gazvoda, oba sta osvojila šest točk. Na vidnem petnajstem mestu je bil s petimi točkami Karnar, na devetnajstem pa Vavpetič, oba sta si priborila pet točk. Omeniti velja še Ivačiča na petindvajsetem mestu, ki je zbral štiri točke in pol.
Na evropskem seniorskem prvenstvu v počasnem šahu je znova slavil Tseshkovsky s sedmimi točkami, drugi je bil velemojster Butnorius iz Litve, tretji pa ruski mednarodni mojster Shvedchnikov. Omeniti velja znamenitega Slovaka Plachetko na petem mestu. Izjemno velja pohvaliti Vojka Srebrniča, ki je osvojil izvrstno sedmo mesto, v zadnjem kolu pa je uspel remizirati z zmagovalcem turnirja. Tudi tokrat
Domžalčani niso sodelovali. Med seniorkami je žal sodelovalo le devet Rusinj. Zmagala je velemojstri-ca Ludmila Saunina pred Khropovo in Sorokinovo.
Kvalifikacije za člansko prvenstvo
Kljub temu, da je članu Šahovskega društva Domžale Boštjanu Jeranu lani in predlani uspelo, da se je na kvalifikacijah za državno člansko prvenstvo uvrstil med deseterico najboljših, mu tokrat ni šlo od rok.
Na letošnjih kvalifikacijah na Oto-čcu sta bila odločilna zaporedna poraza v šestem in sedmem kolu z Miletičem in Vojkom Srebrničem. Potem Boštjan ni mogel več držati stika z vrhom, saj so naprej vodila le prva štiri mesta. Navkljub vsemu je Jeran v zadnjih dveh partijah zmagal in se še vedno uvrstil na solidno deveto mesto, tudi pred fide mojstrom Nikom Praznikom z Vrhnike. Na državno so se uvrstili Zorko, Miletič, Igor Jelen in Kokol. Na Otočcu je nastopil tudi MK Jure Plaskan, ki se je med dvainšestde-setimi tekmovalci s petimi točkami uvrstil na 24. mesto. Zelo solidna je bila v težki zasedbi Špela Orehek, ki je tremi točkami in pol pristala na 48 mestu. Vrstni red: Zorko 8, Miletič, Jelen, Kokol in Marko Srebrnič s po 6.5, Novak, V. Srebrnič, Drnovšek, Jeran, Štajner in Župec s po 6 itd.
v
Šahovski tabor za osnovnošolce
V prostorih šahovskega društva in Športnem parku Domžale na Kopališki 4 je sredi avgusta potekal šahovski tabor za osnovnošolce.
Tabor je potekal vsak dan med deveto in petnajsto uro. Na njem so osnovnošolcem ob koncu počitnic ponudili kakovostno in raznovrstno zapolnitev prostega časa kot so reševanje šahovskih problemov, šahovska taktika, igranje šaha, zabava ob in v plavalnem bazenu. Tabor sta vodila člana ŠD Domžale Matej Filip in Lan Turek.
Jože Skok
Občina Trzin razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za oddajo v najem poslovnega prostora
Občina Trzin, Mengeška 22, 1236 Trzin, oddaja v najem opremljen poslovni prostorv PT na Ljubljanski 85, Domžale za dobo 5 let in sicer poslovni prostor vpisan v k.o. Domžale, nepremičnina 3.E z oznako preje E12/B4 št. 33 v pritličju v izmeri 80,50 m2.
Izklicna cena za poslovni prostor znaša 1.232,50 EUR/
mesec (DDV ni vključen). Najnižji znesek višanja izklicne
cene za poslovni prostor je 50,00 €.
Pred javno dražbo morajo zainteresirani dražitelji do 15. 9. 2009
do 13. ure položiti varščino v višini, ki znaša 1.232,50 EUR
+ DDV na račun št.: 01386-0100001846, s pripisom »za
dražbo«.
Dražba bo potekala v sredo, 16.9. 2009 ob 9. uri. Sodelovanje na dražbi je možno po predhodni prijavi. Prijave morajo biti popolne in morajo prispeti na Občino Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin, s pripisom »za dražbo« najkasneje do 15. 9. 2009 do 13. ure. Razpis in razpisno dokumentacijo lahko vsi zainteresirani najemniki dobijo na vložišču in spletni strani Občine Trzin [http://www.trzin.si] od 4. 9. 2009. Dokumentacija je brezplačna.
Interesenti lahko dobijo dodatne informacije pri Bojani Lenaršič, potelefonu 01/564-45-44 ali 041-960-392.
OBVESTILO
stran
28
Center za socialno delo Domžale Ljubljanska 70
Obvestilo dijakom in študentom o uveljavljanju pravice do državne štipendije
Sporočamo, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na svoji spletni strani www.mddsz.gov.si objavil javni poziv za dodelitev državnih štipendij in sicer pod »Javni poziv in vloga za dodelitev državnih štipendij 2009/2010.«
Kandidati lahko natisnejo obrazec s spletne strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, obrazci pa so na voljo tudi v knjigarnah. Z obrazcem uveljavljajo nadaljnje prejemanje državne štipendije tudi štipendisti, ki so v preteklem šolskem oziroma študijskem letu (2008/2009) že prejemali državno štipendijo.
Rok za oddajo vloge
Za kandidate, ki prvič uveljavljajo državno štipendijo, rok ni omejen.
Za kandidate, ki so v preteklem šolskem oz. študijskem letu (2008/2009) že prejemali državno štipendijo, je rok za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje štipendije 16. september za dijake in 14. oktober za študente.
Opozorilo: V primeru, da štipendist ne predloži vloge za nadaljnje prejemanje štipendije v zgoraj navedenem roku, mu bo štipendijsko razmerje v šolskem/študijskem letu 2009/2010 mirovalo!
mm
Naložba v vašo prüwdtmt LLJ R	L" s^wjtahwnMinqft
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije ponuja svežo štipendijsko shemo in jasne izobraževalne priložnosti
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je septembra objavila Javni razpis enotnih regijskih štipendijskih shem (Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije) za šolsko/študijsko leto 2009/2010.
RRA LUR je spomladi povabila delodajalce v regiji, da se vključijo v program posrednih kadrovskih štipendij za novo šolsko leto 2009/2010, deloma sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada. Rezultati poziva so spodbudni, saj je 20 delodajalcev Ljubljanske urbane regije, med njimi so tako mala kot velika podjetja, prijavilo več kot 60 potreb po ustreznih poklicnih usmeritvah oziroma srednješolskih in študijskih izobraževalnih programih. Rezultati javnega poziva so pokazali, da podjetja v regiji iščejo raznovrstne kadre: od natakarja do inženirja strojništva, od oblikovalca kovin do fizioterapevta - seveda za oba spola.
Na podlagi evidentiranih potreb
je agencija na svojih spletnih straneh prve dni septembra objavila razpis kadrovskih štipendij,
ki jih bo sofinancirala v okviru izvajanja enotnih regijskih štipendijskih shem za šolsko leto 2009/2010. V letu 2008/2009 je povprečna štipendija za dijake znašala 154 evrov, za študente pa 243 evrov. Štipendisti Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije imajo po zaključku izobraževanja zagotovljeno zaposlitev pri podjetju, ki njihovo štipendijo sofinancira med časom izobraževanja.
Sofinanciranje štipendijske sheme je ena izmed pomembnih aktivnosti, s katerimi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije spodbuja podjetništvo in kadrovsko prilagodljivost ter načrtno lajša finančna bremena izobraževanja dijakom in študentom. Podrobnejše informacije o štipendijski shemi in rezultatih poziva so dostopne na spletni strani Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije www. rralur.si .
"4+1
Nitiožhn v inŠJ ;mJi«fjiiipi
RRA LUR	cnmOBiwiiwqinMftfMi
Javni razpis štipendij enotnih regijskih štipendijskih shem (regijske štipendijske sheme ljubljanske urbane regije) za šolsko/študijsko leto 2009/2010
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je objavila javni razpis štipendij za dijake in študente za pridobitev kadrovske štipendije v okviru Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije.
Rok za oddajo vlog je 10. oktober 2009.
Vsebino razpisa in prijavni obrazec ter vse ostale informacije najdete na spletni strani www.rralur.si.
Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, na podlagi 55. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in 94/07)
objavlja
Javno zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem
Predmet razpisa sta neopremljena poslovna prostora in sicer:
I.	Ljubljanska 34, Domžale, prvo nadstropje
Poslovni prostor obsega tri pisarne v površini 42,49 m2, s souporabo sanitarij.
Izklicna višina mesečne najemnine za poslovni prostor je 7,18 EUR/ m2. Poslovni prostor se odda za določen čas od enega do pet let.
II.	Ljubljanska 34, Domžale, drugo nadstropje
Poslovni prostor obsega tri pisarne in hodnik v površini 55,74 m2, s souporabo sanitarnih prostorov. Izklicna višina mesečne najemnine za poslovni prostor je 6,49 EUR/m2. Poslovni prostor se odda za določen čas od enega do pet let.
Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente:
1./	Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti;
2./	Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetem prostoru;
3./	Višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah).
Ponudbe z zahtevanimi dokazili naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov:
Občina Domžale, Oddelek za premoženjske zadeve, Ljubljanska 69, Domžale, s pripisom:
» JAVNA PONUDBA ZA NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA - NE ODPIRAJ!«
Upoštevane bodo vse popolne ponudbe, ki bodo prispele na vložišče Občine Domžale najkasneje do vključno 30.09.2009 do 12. ure. Ponudbe, ki bodo prispele po razpisnem roku, nepopolne vloge ali nepravilno opremljene in označene ponudbe, se ne bodo upoštevale - o tem bodo ponudniki obveščeni.
Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora se bosta upoštevala predloženi program dejavnosti ter ponudbena višina najemnine.
Pred prevzemom poslovnega prostora je izbrani interesent dolžan plačati varščino za čas uporabe poslovnega prostora. Varščina znaša tri mesečne najemnine za poslovni prostor, ki bo oddan v najem. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina, valorizirana z indeksom rasti življenjskih potrebščin, vrne upravičencu.
Občina Domžale si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika.
Vse dodatne informacije v zvezi z javno ponudbo dobite po telefonu, št. 72-41-110. Ogled poslovnega prostora je mogoč po dogovoru.
Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni praviloma v 15 dneh po izbiri.
Občina Domžale Župan Toni Dragar
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
poziva
nosilce kmetijskih gospodarstev
k vpisu namestnika nosilca in gospodinjstev na kmetiji v register kmetijskih gospodarstev
Ministrstvo poziva nosilce kmetij, da najpozneje do 30. septembra 2009 v register kmetijskih gospodarstev posredujejo podatke o svojem namestniku in gospodinjstvih, katerih en ali več članov se na kmetiji ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Podatke posredujete na obrazcu Podatki o namestniku nosilca in gospodinjstvih na kmetiji, ki je skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/ in je dostopen tudi na upravnih enotah ter na enotah kmetijsko svetovalne službe. Izpolnjeni obrazec s podpisom nosilca in njegovega namestnika pošljite na pristojno upravno enoto. Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) na novo določa kmetijo kot obliko kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na eni kmetiji je lahko vpisanih več gospodinjstev (ne glede na naslov gospodinjstva), posamezno gospodinjstvo pa je lahko vpisano le na eni kmetiji.
Člani kmetije so člani vseh gospodinjstev na kmetiji, ki so starejši od 15 let. Podatki o članih kmetije se v register kmetijskih gospodarstev prenesejo iz evidence gospodinjstev, v katero posamezniki sporočajo podatke o gospodinjstvih na podlagi predpisov o prijavi stalnega prebivališča. Vsaka selitev v ali iz gospodinjstva pomeni spremembo podatkov v evidenci gospodinjstev in s tem tudi spremembo podatkov o članih kmetije v registru kmetijskih gospodarstev.
Člani kmetije, ki so lastniki oziroma solastniki kmetije, določijo nosilca in njegovega namestnika. Če na kmetiji razen nosilca ni drugih članov kmetije, starejših od 18 let, namestnika nosilca ni treba določiti. Namestnik prevzame pravice in obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva, ko nosilca ni več, ali ko nosilec postane začasno ali trajno opravilno nesposoben.
Podatkov o namestniku nosilca ni treba posredovati samostojnim podjetnikom posameznikom, pravnim osebam ter kmetijskim gospodarstvom, ki imajo v uporabi planine in skupne pašnike.
Na podlagi 12. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/04, 7/06, 9/09) Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale objavlja
razpis
celoletnih štipendij za dijake in študente dodiplomskega študija v občini Domžale za šolsko leto 2009/2010
Predmet razpisa
Občina Domžale za šolsko leto 2009/2010 razpisuje celoletne štipendije za
1.	nadarjene dijake in študente,
2.	socialno šibke dijake in študente,
3.	dijake in študente deficitarnih poklicev:
•	zidar, tesar, mizar, krovec, avtoklepar, avtoličar, orodjar, obdelovalec kovin, oblikovalec kovin, elektrikar-elektronik, elektrikar-energetik, kuhar, natakar, slaščičar, pek, gradbeni tehnik, strojni tehnik, elektrotehnik,
•	inženir strojništva, inženir gradbeništva, inženir elektrotehnike, inženir elektronike, diplomirani inženir strojništva, diplomirani inženir elektrotehnike, diplomirani inženir gradbeništva, univerzitetni diplomirani inženir strojništva, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva,
•	zdravnik, zobozdravnik, medicinska sestra.
4.	dijake in študente kmetov,
ki so državljani Republike Slovenije, imajo stalno bivališče v občini Domžale, niso zaposleni in nimajo druge štipendije.
Vsi kandidati morajo predložiti:
•	izpolnjen obrazec: Vloga za dodelitev štipendije,
•	življenjepis,
•	dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto,
•	dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja.
Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo za nadarjene, poleg navedenega obvezno priložijo še:
•	dokumentacijo, s katero izkazujejo posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila in podobno),
•	dokaze o vključevanju v delo društev in organizacij v občini Domžale.
Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo za socialno šibke dijake in študente ter štipendijo za dijake in študente kmetov, priložijo še:
•	dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana ter dokazila o premoženjskem stanju,
•	dokazila, da se starši preživljajo izključno s kmetijstvom (velja le za dijake in študente kmetov).
Zgoraj navedena dokazila lahko pridobi uradni organ sam na podlagi uradnih evidenc, če vlagatelj poda ustrezno pisno soglasje v izpolnjenem obrazcu Vloge za dodelitev štipendije.
Merila, ki se upoštevajo pri podeljevanju štipendij:
•	za kandidate pod točko 1. - nadarjenim dijakom in študentom se štipendija lahko dodeli dijaku in študentu od vključno drugega (2.) letnika dalje, s prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu oziroma študentu, ki ima vsaj prav dobro (8) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen. Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo oceno oziroma kandidati, ki dosegajo izjemne rezultate v smislu nadarjenosti.
•	za kandidate pod točko 3. - dij akom in študentom deficitarnih poklicev se štipendija lahko dodeli dijaku od vključno drugega letnika (2.) dalje, praviloma s prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu, oziroma študentu od drugega letnika (2.) dalje. Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo oceno.
•	za kandidate pod točko 2. in 4. - socialno šibkim dijakom in študentom ter dijakom in študentom kmetov se štipendija lahko dodeli, če dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis ne presega celoletnega zneska 30 % povprečne mesečne bruto plače preteklega leta v RS (417,43 EUR) in redno opravljajo svoje šolske oziroma štu dijske obveznosti.
Pri dodeljevanju štipendij socialno šibkim dijakom in študentom ter dijakom in študentom kmetov se upošteva dijakov oziroma študentov socialni položaj (dohodek na družinskega člana in premoženjsko stanje).
Pravico pridobiti štipendijo za dijake in študente kmetov ima kandidat, katerega starši se preživljajo izključno s kmetijstvom. Prednost pri dodelitvi štipendije imajo dijaki oziroma študenti, ki prihajajo iz družin z več otroki, katerih dohodek na družinskega člana je nižji in katerih premoženjsko stanje je slabše.
Obrazec Vloga za dodelitev štipendije z ustreznimi prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje do ponedeljka, 5. oktobra 2009 na naslov OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Obvezni obrazec Vloga za dodelitev štipendije lahko kandidati dvignejo na vložišču Občine Domžale oziroma je objavljen na spletni strani občine Domžale (www.domzale.si) pod rubriko: Razpisi, vabila.
Strokovna služba bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z merili in kriteriji, določenimi v Odloku o štipendiranju v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale št.9/04, 7/06, 9/09).
O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru.
Vse dodatne informacije lahko kandidati za štipendije dobijo na telefonski številki: 7241-305.
Datum: 11. september 2009 Številka: 1103-3/2009
Občina Domžale Oddelek za družbene dejavnosti
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS št. 33/2007; v nadaljevanju: ZPNačrt) sprejema župan občine Domžale
Stališča do pripomb in predlogov k dopolnjenemu osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje občine Domžale, dopolnitev 2008
Številka pripombe: 1
Številka pobude: Ureditvena enota: Pripomba podana: Pripombodajalec:
14
Š5
pisno v času javne razgrnitve Krajevna skupnost Simona Jenka, Slamnikarska 14, 1230 Domžale
Povzetek pripombe:
Pripombodajalec v svoji pripombi meni, da kompleks zemljišč (del parcele št. 5311/1, 5312/2 in 5312/3 - vse k.o. Domžale), ki ostane severno od predvidene cestne povezave prekvalificira iz kmetijskega v stavbno zemljišče. Meni, da bodo te parcele po izgradnji ceste ločene od ostalih kmetijskih površin in bodo tako za kmetijsko proizvodnjo neuporabne.
Stališče do pripombe: Pripomba se ne upošteva Utemeljitev:
Občina Domžale načeloma podpira vsebino pripombe, vendar meni, da pripomba ni vezana na predmetni postopek. Občina Domžale je poseben postopek sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine začela z namenom, da se v najkrajšem možnem času vzpostavijo pogoji za gradnjo tistih objektov, ki so v širšem razvojnem interesu občine in ki so vezani na razvojne potrebe občine na področju gospodarske javne in družbene infrastrukture ter potreb zagotavljanja stavbnih zemljišč za preselitev družin iz objektov, predvidenih za rušitev, zaradi načrtovane izgradnje glavne ceste Želodnik -Vodice. V ta namen je župan Občine Domžale sprejel Sklep o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale 02/08), v katerem je eksplicitno navedeno, za katere spremembe namenske rabe se postopek vodi. Parcele pripombodajalca tako niso predmet tega postopka.
Številka pripombe: 2
1
DARS nadzorni center
pisno v času javne razgrnitve
Tončka Burica, Dragomelj 92, 1230 Domžale
Številka pripombe: 3
Številka pobude: Ureditvena enota: Pripomba podana: Pripombodajalec:
1
Številka pripombe: 4
Številka pripombe: 5
Številka pobude: Ureditvena enota: Pripomba podana: Pripombodajalec:
13
Številka pobude: Ureditvena enota: Pripomba podana: Pripombodajalec Povzetek pripombe: Pripombodajalka se v svoji pripombi strinja z novo cestno povezavo preko njene parcele, vendar pod pogojem, da se uporabi celotna parcela pri spremembi namenske rabe.
Stališče do pripombe: Pripomba se ne upošteva Utemeljitev:
Občina je v postopku izdelave idejne zasnove za predmetno cestno povezavo opravila kar nekaj usklajevanj z lastniki zemljišč, preko katerih bo potekala cesta. Na podlagi teh usklajevanj in drugih strokovnih podlag je bila izdelana idejna zasnova trase ceste. Le-ta se je kot predlog spremembe namenske rabe prostora vrisala v akt in bila vključena v postopek Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale, kar je razvidno tudi iz grafičnega dela akta. Občina vztraja pri tem, da se namenska raba spremeni samo na delu zemljišča, preko katerega bo dejansko potekala predvidena cesta v skladu z idejno zasnovo trase ceste in v skladu z osnovnim razlogom za spremembo plana, t.j. za potrebe realizacije javne infrastrukture.
DARS nadzorni center pisno v času javne razgrnitve Marta Pirc Pižem, svetnica KS Ihan, Mala Loka 15, 1230 Domžale Povzetek pripombe:
Pripombodajalka v svoji pripombi opisuje probleme pri pridobivanju zemljišč za predvideno cestno povezavo, kot je bila predlagana v prostorskem aktu. Hkrati predlaga novo traso ceste, saj naj bi se ob tem izognili konfliktom z nekaterimi lastniki zemljišč, ki nekaterih parcel nočejo prodati in bi tako cestno povezavo lažje realizirali.
Stališče do pripombe: Pripomba se upošteva Utemeljitev:
Občina je v postopku izdelave idejne zasnove za predmetno cestno povezavo opravila kar nekaj usklajevanj z lastniki zemljišč, preko katerih bo potekala cesta. Na podlagi teh usklajevanj in drugih strokovnih podlag je bila izdelana idejna zasnova trase ceste. Le-ta se je kot predlog spremembe namenske rabe prostora vrisala v akt in bila vključena v postopek Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale, kar je razvidno tudi iz grafičnega dela akta.
Na strokovno utemeljen predlog pripombodajalke se idejna zasnova trase predlagane ceste v Malo Loko spremeni, ne upošteva pa se odcep proti vzhodu. Omenjeni odcep, ki predstavlja dostop do individualne hiše, ni strokovno utemeljen in dodatno posega v kmetijska zemljišča.
Številka pripombe: 6
Številka pobude: 5
Ureditvena enota: OŠ DOB
Pripomba podana: pisno v času javne razgrnitve
Pripombodajalec: Stanislav Habjan, Prešernova ulica 24, 1233 Dob
Povzetek pripombe:
Pripombodajalec se v svoji pripombi ne strinja v celoti s spreminjanjem kmetijskega zemljišča v stavbno na parcelah 1409 in 1410, ob k.o. Dob.
Stališče do pripombe: Pripomba se ne upošteva Utemeljitev:
Občina Domžale ima velik porast prebivalstva iz preteklih let, predvsem mladih družin. Kapacitete vrtcev so po celotni občine premajhne. Predvsem pa je z razvojem in poselitvijo Krtine očiten primanjkljaj infrastrukture na področju predšolskega varstva, saj na vzhodnem območju občine ni lociran niti en vrtec. Najbližji vrtci so v mestu Domžale.
Ker naselje Dob predstavlja pomembnejše lokalno središče ter družbeno in oskrbno središče vzhodnega dela občine, je vzpostavitev kvalitetne vzgojne
v regionalnem smislu. Prav tako je poudarjen trajnostni razvoj, ki bo občanom omogočal visoko kvaliteto bivanja. Predmetna pripomba vsekakor sledi temu cilju.
Kljub temu, da je v Sklepu o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale 02/08) navedeno, za katere spremembe namenske rabe se postopek vodi, menimo, da je zaradi zgoraj navedenih dejstev predmetna pripomba umestna. Sprememba namenske rabe prostora bi namreč prispevala k izboljšanju stanja okolja ter k uresničevanju strateških ciljev občine. Na podlagi spremembe načina urejanja (OPPN) pa bi z ustreznim podrobnim izvedbenim aktom predmetno območje postalo eno izmed pomembnejših gospodarskih območij občine.
in izobraževalne infrastrukture v tem delu občine nujna in ena prioritetnih kratkoročnih nalog občine.
Območje spremembe namenske rabe prostora leži neposredno ob obstoječi osnovni šoli Dob. Občina je pripravila variantne rešitve širitve obstoječega območja šole. Kot najbolj optimalna se je pokazala varianta širitve območja proti zahodu, kakor je tudi zrisana v predlogu spremembe namenske rabe prostora in bila kot taka vključena v postopek Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in srednj eročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobj e 1986-1990, za območje Občine Domžale. Občina zaradi navedenih vzrokov vztraja pri predlagani rešitvi, ki dolgoročno zagotavlja razvoj družbene infrastrukture na primerni lokaciji ob najmanjših stroških za razvoj teh nujno potrebnih dejavnosti. Pripombodajalcu naj bi se zagotovila nadomestna kmetijska zemljišča.
Številka pripombe: 7
Poslovna cona Škrjančevo pisno v času javne razgrnitve Krajevna skupnost Radomlje, Prešernova 43, 1235 Radomlje Povzetek pripombe:
Svet Krajevne skupnosti Radomlje meni, da bi moralo biti območje poslovne cone Škrjančevo umeščeno neposredno ob novo povezovalno cesto Želodnik - Mengeš. Krajevna skupnost meni, da bi bila primerna lokacija za umestitev poslovne cone neposredno ob območje Kamniške Bistrice, na sedanje območje športnih igrišč, ki jih bo nova povezovalna cesta »presekala« in s tem onemogočila njihovo uporabo.
Stališče do pripombe: Pripomba se ne upošteva Utemeljitev:
Predlog nove, manjše obrtno poslovne cone Škrjančevo predvideva umestitev neposredno ob križišču nove povezovalne ceste Želodnik Mengeš in lokalne ceste LC-071081 Vir-Radomlje. Območje leži vzhodno od lokalne ceste ter posega na strnjen kompleks kmetijskih zemljišč. Območje je delno načeto z obstoječo plinsko postajo. V planskih aktih se na vzhodnem delu naselja Škrjančevo dolgoročno predvideva radomeljska obvoznica, ki bi razbremenila cesto od Kamnika proti Domžalam. S takšnimi novimi prometnimi ureditvami se položaj naselja in struktura poselitve popolnoma spremeni. Obstoječe cestne povezave, ki so krojile razvoj naselja, sedaj postajajo mestne ceste. Z dolgoročno predvideno vzhodno obvoznico se spremeni vloga Koliške ulice, ki je bila sedaj rob grajene strukture naselja Škrjančevo. Na vzhodni strani Koliške ceste se je začela pojavljati razpršena gradnja, ki jo je ob načrtovani obvoznici smiselno zaokroževati in sanirati v obliki organizirane gradnje in novih območij, namenjenih obrtni dejavnosti, kar je tudi v skladu s strategijo občine, da večje poslovne in obrtne dejavnosti preseljuje v nove gospodarske cone Jarše in Želodnik, omogoča pa okoljsko sprejemljive obrtne in poslovne dejavnosti v centralnih naseljih občine v neposredni bližini bivališč, predvsem za potrebe samozaposlitve in razvoja družinskih podjetij oziroma razvoja okoljsko sprejemljivih poslovnih in trgovskih dejavnosti. Na ta način želi občina tudi bistveno zmanjševati prevelike dnevne delovne migracije, ki predstavljajo enega največjih okoljskih problemov občine.
S strani KS Radomlje predlagana lokacija za umestitev nove cone na območja sedanjih športnih igrišč ob Kamniški Bistrici je nesprejemljiva. Celoten zeleni pas ob Kamniški Bistrici se dolgoročno namenja zelenim površinam mesta in občine Domžale. V ta zeleni pas se umeščajo površine za šport in rekreacijo, obstoječe ureditve tega namena pa se še dodatno urejajo in razvijajo. Namenska raba prostora na predlaganem območju je že sedaj namenjena zelenim površinam za šport in rekreacijo v naravnem okolju in ostane nespremenjena.
Številka pobude: Ni zajeto v osnutku prostorskega akta Ureditvena enota: Širše vplivno območje Kulturnega doma
Franca Bernika Pripomba podana: Pisno v času javne razgrnitve Pripombodajalec: Kulturni dom Franca Bernika, Ljubljanska 61, 1230 Domžale
Povzetek pripombe:
Direktor Kulturnega doma Franca Bernika opozarja na težave v delovanju doma, ki izhajajo iz prostorske utesnjenosti. Ta je vezana tako na programske aktivnosti doma (premajhno število sedežev) kot tudi težave na kadrovskem področju. Za ohranjanje kakovostnega in žanrsko raznolikega programa ter za doseganje komercialne uspešnosti se bo moral Kulturni dom Franca Bernika Domžale prostorsko širiti. Predvsem iz praktičnih razlogov (povezovanje programa, parkirne površine) bi bila najprimernejša širitev v neposredni okolici sedanjega objekta.
Pripombodajalec predlaga, da se območje ob Ljubljanski cesti v okolici kulturnega doma z vidika prostorskega razvoja celostno uredi za potrebe izvajanja kulturnega programa. Na ta način se bo oblikovala tudi kulturna četrt mesta Domžale.
Stališče do pripombe: Pripomba se upošteva Utemeljitev:
Prometni tokovi v mestu Domžale so se z izgradnjo avtoceste Ljubljana -Maribor spremenili, kar pa se še ni odrazilo na spremembi mestnih cest v centru mesta Domžale. Območje ob Ljubljanski cesti je s spremenjenimi prometnimi tokovi pridobilo možnost celostne prenove, ki obsega tako spremembe elementov ceste (vozišče, pločniki, kolesarske steze, urbana oprema, osvetlitev...), kakor tudi programsko prestrukturiranje območja ob tej glavni mestni cesti.
Ob Ljubljanski cesti na območju od Taborske ceste do železnice, ki že predstavlja širše mestno jedro, so nanizani zelo raznoliki programi (Lekarna Flerin, Kulturni dom Franca Bernika, Metalka, večstanovanjski objekt s trgovino, Banka Domžale, občinska uprava in skupni prostori v prostorih nekdanje knjižnice, Pekarna Kancilja. ). Dejansko gre v tem primeru za območje prepleta centralnih dejavnosti mesta, ki pa je delno degradirano z neprimernimi dejavnostmi in prostorskimi ureditvami (npr. območje Metalke). Območje je potrebno prenove, ki naj se izvede z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti za posamezne enote ob Ljubljanski cesti in za prenovo in premeščanje Ljubljanske ceste, pri čemer naj se upoštevajo potrebne razvojne možnosti za širitev Kulturnega doma Franca Bernika.
Številka pripombe: 8
Ni zajeto v osnutku prostorskega akta Depala vas, Nova Depala vas Pisno v času javne razgrnitve Neznan (podpis nečitljiv)
Številka pobude: Ni zajeto v osnutku prostorskega akta Ureditvena enota: Prašičereja Ihan Pripomba podana: pisno v času javne razgrnitve Pripombodajalec: Farme Ihan d.d., Breznikova 89, Ihan, 1230 Domžale
Povzetek pripombe:
Pripombodajalec v svoji pripombi predlaga spremembo namenske rabe na območju Farme Ihan iz območja, namenjenega kmetijski proizvodnji, v območje, namenjeno poslovni dejavnosti. Spremembo namenske rabe utemeljuje z možnostjo prestrukturiranja Farme Ihan in zmanjšanjem obsega dejavnosti oziroma preselitvijo sedanje farme na drugo lokacijo izven občine Domžale.
Stališče do pripombe: Pripomba se upošteva Utemeljitev:
Gospodarstvo občine je skoraj v vseh ekonomskih segmentih dobro razvito. Glede na gospodarski razvoj po osamosvojitvi pa je zaznati zmanjšano vlogo z vidika socialnih funkcij domačih gospodarskih subjektov, ki posredno vplivajo na blagostanje in rast prebivalstva. Problematična je tudi struktura delovnih mest, saj ima občina večje število delovnih mest v proizvodno intenzivnih panogah (npr. tekstilna industrija). Občina Domžale pa ima, glede na število delovno aktivnega prebivalstva in svojo vlogo zaposlitvenega središča v mikroregiji, premalo delovnih mest. Kljub temu to ne vpliva na izjemno visoko prebivalstveno rast, saj ugodna geografska lega občine in ugodna prometna dostopnost do zaposlitvenih središč v bližini (Ljubljana, Trzin, Mengeš) omogočata dnevne delovne migracije. Le-te pa prinašajo večje negativne posledice, ki jih povzroča predvsem gost promet in z njim povezani okoljski problemi.
Stagniranje oz. zmanjševanje delovnih mest v odnosu na rast prebivalstva predstavlja enega najbolj problematičnih socio-demografskih procesov v zadnjem desetletju.
Prašičereja v Ihanu že desetletja predstavlja tudi enega večjih okoljskih problemov občine. Zaradi intenzivnega razvoja poselitve v bližini farme in ostrejših okoljevarstvenih predpisov se je ta problem v zadnjem desetletju še stopnjeval. S preselitvijo prašičje farme bi se zagotovili bistveno boljši pogoji za bivanje za okoliške prebivalce. S spremembo namenske rabe območja pa bi se odprla nova kvalitetna delovna mesta, tudi taka z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega.
V skladu z razvojnimi težnjami občine, katerih cilj je med drugim uravnotežiti razmerje med aktivnim prebivalstvom in razpoložljivimi delovnimi mesti v občini ter zmanjšati monocentrično razporeditev le-teh, je predmetna pripomba smiselna in se upošteva.
Dolgoročni strateški cilj občine je med drugim tudi ustrezna in enakomerna razmestitev območij, namenjenih poslovnim dejavnostim, s tem pa bo omogočen razvoj na področju gospodarstva in krepitev vloge občine tudi
Številka pobude: Ureditvena enota: Pripomba podana: Pripombodajalec: Povzetek pripombe:
Pripombodajalec opozarja na nevzdržne prometne razmere v Depali vasi. Izpostavlja problematiko križanj cest in železnice, vključevanja na regionalno cesto Ljubljana-Celje, na problem dostopnosti in tudi drugače neurejeno prometno infrastrukturo. Pripombodajalec predlaga rešitev razmer s celostno in trajno ureditvijo cestne infrastrukture.
Stališče do pripombe: Pripomba se upošteva Utemeljitev:
Občina Domžale se zaveda težke prometne problematike na območju Depale vasi, predvsem glede križanj z železniško progo Kamnik-Ljubljana in priključevanja na regionalno cesto Ljubljana-Ločica. S spremembo načina urejanja (OPPN) se predvidi celostna ureditev prometnega režima na širšem območju Depale vasi, ki naj upošteva naslednje usmeritve:
-	zagotovi se prometna rešitev, ki omogoča varno prečenje železnice in varne poti za uporabnike železniškega potniškega prometa;
-	prometna rešitev mora zagotavljati povezano omrežje javnih cest brez slepih krakov;
-	prometna rešitev naj upošteva zasnovo na območju že sprejetega zazidal nega načrta (OPPN) Nova Depala vas;
-	prometna rešitev naj upošteva planirano novo cestno povezavo med Trzinom in Študo, vzhodno od Depale vasi, ki se preko^ trzinske in mengeške obvoznice navezuje na načrtovano glavno cesto Želodnik-Mengeš-Vodice.
Številka pripombe: 9
01
DARS nadzorni center
ustno med javno obravnavo
Grčar Peter, Dragomelj 114, 1230 Domžale
Številka pobude: Ureditvena enota: Pripomba podana: Pripombodajalec: Povzetek pripombe:
Nova cestna povezava proti Mali Loki poteka po zemljiščih v lasti pripom-bodajalca. Pripombodajalec ugotavlja, da bo izgradnja omenjene nove cestne povezave možna ob določenih pogojih, izgradnji pa ne nasprotuje.
Stališče do pripombe: Pripomba se upošteva Utemeljitev:
Občina Domžale ugotavlja, da bo prodaja in realizacija cestne povezave možna ob smiselnih pogojih pripombodajalca, ki je lastnik zemljišč na trasi planirane ceste.
Številka pripombe: 10
01
DARS nadzorni center
ustno med javno obravnavo
Banko Anton, Dragomelj 94, 1230 Domžale
Številka pobude: Ureditvena enota: Pripomba podana: Pripombodajalec: Povzetek pripombe: Na grafikah, ki so bile predstavljene, so pri posegu 01 - DARS napačne oziroma stare parcelne številke.
Stališče do pripombe: Pripomba se upošteva Utemeljitev:
Občina Domžale bo v osnutku akta pri prikazu trase bodoče ceste mimo nadzornega centra DARS upoštevala zadnje katastrsko stanje.
V Domžalah, dne 15.6.2009
Zupan Toni Dragar
AdriaticSlovenica SS
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group _
75 let kardinala Franca Rodeta
Spomini na prihodnost
Bilo je pred približno štiridesetimi leti, na praznik Sv. Rešnje-ga Telesa, ki ga praznujemo na četrtek. Po slovesni sv. maši v Šentjakobu ob Savi smo imeli v župnišču slovesno večerjo. Sedel sem nasproti profesorjev Rodeta in Perka, takrat še nista bila škofa. Izmenjavali smo razne misli in prav takrat mi je zablestela Rodetova veličina. Res, že takrat sem spoznal, da je človek širokega spektra. Beseda je tekla med drugim tudi o tem, da želimo sanje o prihodnosti deliti z Nezemljani. In prav v zadnjih dneh sem se spomnil tega razgovora, ko sem v nemškem časopisu Die Welt bral, da je planet Gliese 581 d najbližji Zemlji podoben planet zunaj sončevega sistema, na katerem bi se lahko razvilo življenje in da bi morebitno sporočilo z Zemlje potovalo približno dvajset let, na katerega odgovor pa se ne moremo zanesti ... Z vsem tem sem hotel reči, da sem že takrat Rodeta »videl« visoko na hierarhični lestvici in ga tudi sedaj »vidim« še višje.
23. septembra, ko bo kardinal Rode dopolnil 75 let, bo menda preživel v Rimu. Pred rojstnim dnem je, kot določajo vatikanska pravila, papežu Benediktu XVI. moral ponuditi odstop. Mediji so ob tem poročali, da se Rodetu obeta podaljšanje mandata, kar da so potrdili tudi cerkveni viri, posebej kardinalov osebni tajnik Blaž Jezeršek. Kardinal Rode papežu sicer uradno ni izrazil želje, da bi si še želel opravljati nalogo prefekta kongregacije za redovnike, saj ne vem, če ima sploh pravico karkoli sugerirati. Skorajšnja upokojitev kardinala Rodeta pa je manj verjetna tudi zato, ker je kardinal še decembra lani začel pomembno in zaradi spornosti mednarodno odmevno »apostolsko vizitacijo«, preiskavo življenja ameriških redovnic na najvišji ravni. Ta bo trajala, kakor so poročali slovenski mediji, najmanj do leta 2012.
Pred nekaj tedni pa so mediji objavili informacijo, da naj bi se Rode po upokojitvi vrnil v Slovenijo in se nastanil v dvorcu Gori-čane pri Medvodah, ki ga trenutno intenzivno obnavljajo. Rode naj bi dvorec maja tudi obiskal. Jezeršek je za zdaj zanikal informacije, da naj bi bil dvorec Gori-čane pri Medvodah namenjen za protokolarni objekt vrha ljubljanske nadškofije, rekoč, da »dokler je sklenjena najemna pogodba s Papirnico Goričane, ki objekt obnavlja, o namembnosti ni mogoče govoriti«. Nadškofiji so grad vrnili leta 2001, za kar gredo zasluge tudi Francu Rodetu. Jezeršek je potrdil, da je zato na pročelju gradu izobešen Rodetov škofovski grb, z napisom STATI INU
OBSTATI. Papirnica Goričane je po dostopnih podatkih povezana s Katoliško cerkvijo. »Nadškofi-ja je dala dvorec obnoviti papirnici, saj si sama takšne obnove ne more privoščiti,« je povedal Jezeršek. Zaenkrat toliko o tem, več pa kasneje.
Tako rekoč na predvečer Rode-tovega rojstnega dne pa je Dnevnikov kolumnist Vlado Miheljak poskrbel s svojimi izpadi, prežetimi s skrajno nestrpnostjo do kardinala in do Katoliške cerkve nasploh. Imenuje ga celo »karikatura Cerkve« in med drugim izjavlja, da so njegove pridige presegle prag sovražnega govora ... Ljudje božji, ali lahko nekdo, ki sam dejansko seje nestrpnost in to sovražno nestrpnost, to isto pavšalno očita drugim? Le kdo ali kaj je Vlado Miheljak, da si drzne neupravičeno ožigosati največjega Slovenca v Vatikanu, Vatikanu, ki je med prvimi priznal samostojno in suvereno Slovenijo in s tem opogumil še druge države, da so po vatikanskem priznanju druga kar deževala? Vlado Miheljak in njemu podobni naj najprej sebi obrusijo rogove in se šele nato spravljajo na druge, če mislijo, da so do tega upravičeni.
V upanju, da Bog za nami popravlja, nastaja tole pisanje. Vaša Eminenca, dragi prijatelj, ko ste v Podgorici pred Brinovcem blagoslovili obnovitvena dela pri kapelici Matere Božje, vam ne bi prisodil toliko let in danes vam želim, da čim dlje ostanete mladostni in sveži. Naj vam služi zdravje, naj bo osebna sreča, ovenčana z dolgim življenjem, vaš zvesti spremljevalec. Naj vas pokončnost in neomajna vera nikoli niti
za hip ne zapustita. Naj vedno Bog bdi nad vašo usodo. Vse to vam iskreno želim v svojem imenu ter v imenu somišljenikov. Najboljše želje v tej zvezi pošiljam tudi vašemu osebnemu tajniku Blažu Je-zeršku und auch an den Heiligen Vater Benedikt XVI.
Gospod kardinal, čim bolj se približujemo vašemu rojstnemu dnevu, tem bolj v meni vstajajo spomini na najino prvo srečanje za časa vašega bivanja v Šentjakobu ob Savi, ko sem v vaši sobi občudoval vaš smisel za umetnost. Mimogrede: o tem se je v dnevnem Žurnalu pred časom prijetno razpisal zelo spoštovani novinar Dejan Steinbuch. Takrat sva se pogovarjala o francoskem komunistu Rogerju Garaudyju, ki so ga zaradi udeležbe na simpoziju o molitvi vrgli iz partije, enaka usoda je doletela tudi Radova-na Gobca, ki je na neki proslavi gospodu Matiji Tomcu osebno v klop prinesel šopek. .
Da smo ljudje različni, ni težko ugotoviti. Vaših besed se spominjam predvsem po smislu in nekaterih tudi dobesedno. Rekli ste, na primer: Ko se nečemu odrečeš, postaneš jetnik tega za vedno. Ko se proti čemu boriš, se na to na-vežeš, kajti dokler se proti neki stvari boriš, ji daješ moč. Daješ ji toliko moči, kolikor je porabljaš za boj proti njej. Ali ne zadeva to tudi komunizma in vse drugo? Zato moraš »sprejeti« svoje demone, pravi jezuit Anthony de Mello. Če se boriš proti njim (proti demonom namreč), jim daješ moč. Res, če se čemu odrečemo, smo na to privezani. Edini način, da se izvlečemo iz tega, je, pogledati skozi to ... in tako dalje. Bodi dovolj za danes. Še enkrat: gospod kardinal, vse najboljše za 75. rojstni dan in poseben blagoslov Najvišjega in preko vas vsem Slovencem, ne glede na ideološki predznak.
Ivan Kepic
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1000 LJUBLJANA Glavarjeva 47
E-pošta: dzm.zdravljenje@gmail.com Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081
Support skupine - skupine za samopomoč v Domžalah
Za ljudi s čustvenimi težavami
Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v Domžalah organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega strokovnjaka. Terapije potekajo v Zdravstvenem domu Domžale, dvakrat mesečno ob 18. uri. Udeležba je brezplačna.
Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali drugo fobi-jo, psihosomatske motnje ali drugo tovrstno težavo, Vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 041/341-081, da se dogovorimo o vaši prisotnosti v skupini.
Vljudno vabljeni!
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Predsednik: Zlatko Jaj čanin
Nisi rekel ne adijo, niti roke nam podal, srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi moža, očeta, ata, brata, strica in svaka
Srečka Dolenca
iz Radomelj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem podjetja Induplati d.d., Stol pisarniški stoli d.o.o. in Kompas MTS za denarno pomoč in podarjeno cvetje ter sveče.
Hvala tudi osebju ZD Domžale, ki so mu nudili prvo pomoč ter hvala vsem, ki ste ga tako številčno pospremili na njegovi zadnji poti!
Žalujoči: vsi njegovi
Zaspi, mama moja, zaspi! Zapri se v tihe, globoke sanje, ki si jih sanjala vse svoje dni! Tu se dobrota plačuje z dobroto. Tu se ne more zgoditi zlo. Vzemi me zdaj za trenutek vanje, ko mi bo na tem svetu hudo! (Tone Kuntner)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, drage mame in »babi«
Kristine Krivec
se iskreno zahvaljujemo za izkazano podporo in razumevanje vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste se je na kakršenkoli način spomnili ob slovesu. Zahvaljujemo se za vse izraženo pisno in ustno sožalje, darovano cvetje, sveče, finančno pomoč, darovane^ maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku, kaplanu Župnije Šentjakob, molitveni skupini, pogrebnemu podjetju,
gasilcem in ravnateljici Osnovne šole Venclja Perka za tople besede. Zahvaljujemo se tudi osebni zdravnici, patronažnim sestram in urgenci Zdravstvenega doma Domžale, Kliničnemu centru Ljubljana ter zdravnikom, medicinskim sestram in drugemu osebju Bolnice Golnik, ki so se po svojih najboljših močeh trudili za to, da bi s svojo neomajno voljo do življenja premagala težko bolezen.
Mož Lojze, hčeri Simona z družino in Kristina, sin Aleš z Ireno
%ws Ka
MM
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami...
V SPOMIN
7. septembra je minilo 10 let, odkar si nas zapustila, a v naših srcih še živiš.
Marjeta Miklavčič
roj. Kmetič
Hvala vsem, ki se je spominjate! Vsi njeni
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
V 76. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Peregrin Florjančič
z Vira pri Domžalah
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in sv. maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Slavku Judežu za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
M
ZAHVALA
V 80. letu je od nas odšel naš dragi v
Matija Spehar
iz Domžal, Radio cesta 13
K večnemu počitku smo ga pospremili 14. avgusta 2009 na pokopališču v Domžalah. Iskreno se zahvaljujemo Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter za izrečeno pisno in ustno sožalje, darovano cvetje in sveče ter g. Ivanu Majdiču za lep nagovor.
Žena Angela, hčerki Vida in Martina z družinama
Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprl trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, brat, tast, stric in bratranec
Franc Stupica
iz Vira, Tkalska ulica 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavkam, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti! Zahvala tudi dr. Tomažu Mušiču za zdravljenje in obiske na domu, g. župniku Slavku Judežu za opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču, praporščakom in pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.
ZAHVALA
Vsako slovo je težko, a najtežje je bilo slovo, ko smo se v mesecu juniju poslovili od tebe, naš dragi oče
Anton Pestotnik st.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo gospe Manici Perdan za ganljiv poslovilni govor in gospodu župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga pospremili na zadnji poti ter vsem, ki z lepo mislijo in besedo obudite spomin nanj!
Njegovi najdražji
OBVESTILA
stran
32
V SPOMIN
Dvajsetega avgusta je minilo pet let, odkar nas je zapustila
Anica Peterka
roj. Jereb, iz Štude
Hvala vsem, ki se je spominjate! Vsi njeni
Obveščamo vse, ki ste jo poznali in jo imeli radi, da je v 59. letu starosti po težki bolezni zapustila tuzemsko bivanje in odšla v večnost naša
Slavi Oppermann
rojena Pichler
Draga Slavi, v naših srcih si in ostajaš z nami do konca naših dni! Radi te imamo!
Žalujoči vsi Tvoji: Oppermannovi, Pichlerjevi, Kolarjevi in Savnikovi
Zapustil si nas v času zorenja pšenice. Ne boš več na tem svetu slišal petja ptice. Odšel zdaj k Bogu si. Hvala, ati, ti za vse. Praznina boleča v naših srcih ostala je. A čas lepih spominov ne izbriše, le vse še bolj v naša srca zapiše.
Drago Jerak
Ob nenadomestljivi, boleči izgubi našega dragega atija se iskreno zahvaljujemo dr. Banku, g. župniku Slavku, pogrebni službi Vrbančič, Količevu Karton, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti!
Vsi njegovi
Poslovili smo se od ljubljene
Metke Peršolja
iz Domžal
Iskreno in najgloblje se zahvaljujemo za izrečeno sožalje in občuteno spremstvo na zadnji poti. Naj bodo trenutki v času njene bolezni, ko ste jo prihajali obiskovat in vzpodbujat, izpolnjeni in v lep spomin. Ne jokajte ob njenem grobu, le tiho pristopite k njej in ji zaželite večni mir!
Mišo, Aleš in Borut z družinama
Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, brat in stric
Franc Lunar
iz Brda 11 pri Ihanu
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, hvala Pogrebni službi Vrbančič! Žena Rezka
V SPOMIN
Danici Oražem
(f 30. 9. 1999)
Deset dolgih let za nas je kratek trenutek za večnost. Danica - žena, mami, babi, hčerka in teta - spominjamo se Te z ljubeznijo na skupna leta in na čas, ki nam je bil namenjen. Hvala vsem, ki se pomudite ob njenem poslednjem domu!
Družina Oražem
Leto dni te več med nami ni, sedaj vidimo, da vrnitve ni, zato mirno spi v srcu našem v srcu našem ostala boš ti.
V SPOMIN
Marinki Korošec
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in prižigate sveče!
Vsi njeni
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
V SPOMIN
18. avgusta je minilo leto dni, odkar nas je zapustil
Anton Stare - Tone
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, in prižigate sveče!
Vsi njegovi
Že dve leti v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ni dneva, ni noči, da ne bi bil z nami ti. A žal ostala je praznina, ki hudo boli in vse molči, odkar tebe več ni.
V SPOMIN
6. septembra sta minili dve leti, odkar si nas zapustil dragi mož, oči in ata
Martin Volkar
z Vira pri Domžalah
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče! Vsi njegovi
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
(J.W.Goethe)
V SPOMIN
Minilo je pet let, odkar sta nas zapustila
Marija in Viktor Gaberšek
Hvala vsem, ki se ju še vedno spominjate, se ustavljate ob njunem grobu, jima prižigate sveče in poklanjate cvetje!
Vsi njuni
ZAHVALA
Ob smrti in slovesu našega dragega
Marijana Vilarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti! Iskrena hvala dr. Ladu Hacetu za dolgoletno zdravljenje in patronažni sestri Pirnat za nego na domu.
Lepa hvala g. župniku za iskrene tolažilne besede in opravljen obred, pevcem za lepe pesmi in trobentaču za žalostinko. Enako službi Vrbančič za vestno opravljeno delo. Hvaležni smo vojnemu tovarišu našega Marijana, ki se ga je v govoru lepo spominjal.
Vsem še enkrat hvala!
Vsi njegovi
Kruto je bilo in nepričakovano, kot rezilo noža zarezalo v srce, ker čez noč od dragih si odšel v neznano!
V	srcih je le bolečina in v očeh solza
V	SPOMIN
19. septembra bo minilo leto, odkar nas je za vedno zapustil
Jože Brumec
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga s spoštovanjem spominjate in obiskujete njegov grob!
Vsi njegovi
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, svak in stric
Janez Marinšek
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče ter denarno pomoč. Posebno se zahvaljujemo Simoni in Milki z družinama, sosedi Minki Zabret ter patronažni sestri Marjeti za pomoč pri oskrbi.
Hvala g. župniku Dobrovoljcu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Vrbančič in gospe Mojci iz Cvetličarne na ovinku za lepe cvetlične aranžmaje!
Žena Marija in hči Bojana z Robijem
Ni res, daje odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi
Franc Marin
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso podporo, izrečeno sožalje, cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala tudi dr. Janezu Svoljšku, g. Janezu Kvaterniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za občuteno zapete pesmi, pogrebni službi KP Kamnik in cvetličarni Marjeta!
Vsi njegovi
Ga,
i
Konec je tvojega trpljenja, ugasnila je zadnja iskra življenja.
V	sebi hranili lepe bomo spomine, da bi pregnali jok in bolečine.
ZAHVALA
V	60. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče in brat
Janez Strehar
iz Gore pri Pečah
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste bili njemu in nam v oporo in pomoč, se od njega poslovili ter darovalicvetje, sveče, sv. maše in darove za obnovo župnijske cerkve na Vačah. Še prav posebej iskrena hvala župnikoma Marku Pajku in Igorju Dolinšku, moškemu in cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru ter govorniku ob zadnjem slovesu.
Hvala zdravstvenemu osebju: dr. Mušiču in sestri Ireni, patronažni sestri Kristini, društvu MS in Heleni Hrovat, MDI Domžale in Heleni Weith.
Vsi njegovi
Res žalostno je naše srce, ki še vedno trpi, saj že leto dni te med nami več ni. Toda misel nate nikdar ne zbledi, ker živela v naših srcih vedno boš ti.
V SPOMIN
21. avgusta je minilo žalostno leto, odkar nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica
Leopoldina Mežnaršič
iz Domžal
Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče! Vsi njeni
Saj ni rečeno,
da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši. Beseda tvoja v nas živi, med nami si.
V SPOMIN
Minilo je žalostno leto, od kar smo se zadnjič poslovili od naše drage mami in babice
Ane Orehek
roj. Novak iz Domžal
Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate svečke! Pogrešamo te.
Vsi njeni
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, med nami si.
V SPOMIN
Ton čki Kokalj
iz Domžal, Rojska cesta 9
Osemindvajsetega avgusta 2009 je minilo 13 let, odkar si nas tako nesrečno in tragično zapustila. Še vedno te imamo v živem spominu. Hvala vsem, ki se je še vedno spomnite s kakšno rožico in prižgano svečko!
Vsi njeni
		Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
		
	Kp/1 ■jjj^ž^ i/i	V SPOMIN 13. septembra bo minilo tretje leto, odkar ni več z nami naša ljuba žena, mamika, mami in sestra
	fiJmilL	Helena Gotar
		
		roj. Gregorin, iz Doba, Tavčarjeva 1
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu! Pogrešamo Te, mami!		
L		Vsi njeni
V SPOMIN
Ni se še polegla bolečina od Tvoje prerane smrti. Že mineva žalostno leto, odkar si nas za vedno zapustila draga, dobra mati in žena
Doroteja Steinberger
Pšata 13
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je spominjate! Zelo Te pogrešamo!
Vsi njeni
Ne jokajte na mojem grobu, Le tiho k njemu pristopite. Spomnite se, kako trpela sem, In večni mir mi zaželite.
V SPOMIN
Avgusta je minilo 10 let, odkar nas je zapustila naša draga v
Ani Šuštar
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo! Vsi njeni
Spomin ...
edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
V SPOMIN
Minili sta dve leti, odkar nas je zapustila draga žena, mami in mama
Ljudmila Kump
rojena Krajnc iz Domžal
Vendar si z nami ves čas in vsepovsod! Si naša luč, ki ne ugasne!
Vsi tvoji

Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja.
spomin je kot cvet, ki nenehno poganja. Spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
V SPOMIN
28. julija je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi
Alojzij Juteršek - Slavo
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate! Vsi njegovi
Zase si nas ustvaril, Gospod in naše srce je nemirno, dokler se ne spočije v tebi. Sv. Avguštin
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, sestra, teta in sestrična
Rozalija Kreč
roj. Habjan, Dolarjeva iz Spodnjih Domžal
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darovane sv. maše.
Prisrčna zahvala dr. Tomažu Mušiču in sestri Marjani ter vsemu zdravstvenemu osebju v ZD Domžale in v Ljubljani za strokovno, tenkočutno ter požrtvovalno oskrbo in pomoč.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti! Hvala gospodu Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo! Hvala pevcem kvarteta Krt za duhovno ubrano petje! Hvala organistu, g. Tomažu Pirnatu! Hvala Pogrebni službi Vrbančič!
Vsi njeni
Zamrl je tvoj korak, zamrl tvoj vedri smeh, vendar so vezi močnejše, ki nas ne ločijo nikdar.
Če vrtnice rastejo v nebesih, Gospod, potem izberi šopek zanjo in ji ga podaj v imenu vseh nas.
V 78. letu nas je zapustila naša nepozabna in nenadomestljiva
Anamarija Barle
rojena Slapar
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče ter darove, ki smo jih namenili za svete maše in cerkev. Iskreno se zahvaljujemo patronažni službi, še posebej gospe Miri Savnik za nesebično pomoč, g. župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, Krajevni organizaciji borcev Domžale, pogrebni službi Vrbančič, trobentaču in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih.
Njeni: mož Janez, sin Janez, sin Franc z ženo Simono, hči Anica z možem Markom ter vnuki David, Robert, Jure in Katja
Ti ne veš,
kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti!
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica in prijateljica
Vika Lisjak
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in nudeno pomoč.
Hvala dr. Vodetovi, bolnici Sežana, zdravilišču Laško! Hvala pogrebni službi Vrbančič, pevcem in trobentaču! Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, še posebej hvala pa prijateljici Bojani, ki ji je nesebično pomagala v zadnjih dneh njenega življenja!
Vsi njeni žalujoči
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga mama
Francka Kvas
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podarjene sveče.
Hvala g. Krtu za lepo opravljen obred. Zahvala velja tudi pevcem, gasilcem, Pogrebni službi Vrbančič in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Hvala vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili našega očka
Vinka Okršlarja
na zadnjo pot in darovali cvetje, sveče, sv. maše, za potrebe Karitasa ter nam izrazili pisno ali ustno sožalje. Zahvala župniku, g. Janezu Šimencu, g. Štefanu Pavliju ter msg. dr. Antonu Štruklju in lazaristu, g. Ladu Bizantu za lepo opravljen obred.
Zahvala tudi dr. Marku Frangežu in dr. Bredi Kokalj - Limbek za vso skrb ob hudi bolezni. Hvala domžalski godbi in pevcem za občuteno petje, ZB Domžale za venec, Gasilskemu društvu Študa in g. Kepicu za besede slovesa!
Sinova Vinko in Janez ter hčerke Anica, Marija in Veronika z družinami
ZAHVALA
Kot zvezdica visoko, ti gori vrh neba, in žalost tako globoko v dno legla je srca... (Murn)
V 72. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in prijateljica
Ivanka Kecelj
iz Depale vasi
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem iz Heliosa ter znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje in svete maše.
Hvala dr. Tomažu Mušiču, dr. Urošu Smrdelju, dr. Alenki Hrovat ter patronažni službi ZD Domžale za skrbno pomoč in nego. Hvala g. župniku Janezu Šimencu za lepo poslovilno mašo, hvala pevcem in glasbenikom ter gasilcem PGD Stob-Depala vas ob slovesu.
Vsem Vam, ki ste našo drago mamo pospremili na zadnjo pot, hvala! Vsi njeni
	Si	OGLASI	stran 34
^ur			

ercator
Hipermarket Domžale
Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41
Cenjene stranke obvescamoy da bo Mercator Hipermarket Domžale
zaradi prenove zaprt od 9. do 11. septembra 2009.
Vse ostale trgovine v centru bodo delovale nemoteno po ustaljenem delovnem času: od ponedeljka do petka od 9. do 21. ure, sobote od 8. do 21. ure in ob nedeljah in praznikihod 8. do 13. ure.
dent
d.o.o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ
Krašnja Sla, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
•	popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
•	zobna protetika z uporabo sodobnih materialov
•	zdravju prijazna brezkovinska keramika
•	beljenjezob
ODPRTO TUDI OB SOBOTAH

OPTIKA OČESNA AMBULANTA
Helena Dolinšek s.p.
Breznikova I5, Domžale Tel.:OI/72l6-436 (Breza center)
Samostanska I4, Kamnik Tel.:0l/83l7-005
Vinko: 03I/795- 960 Marta: 04I/456-672
ACUNOVODSKE STORITVE
Ažurnost fleksibilnost in strokovnosti ŽE g let
Renata Uhan s.p.
POT K SEJMIŠČU 26A, 1231 LJUBLJANA- ČRNUČE tel : 01 561 29 47. faks 01 561 29 48. gsnv 041 652 556 e-poi!a. renata@faklQra.si www.faktura.si
Telovadba za vsakogar

avja
T. 01 562 67 36
www. svetzdravja. si
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
e-mail: mlboaSvolja.nat MIBOS d.O.O. t«l: 01/83 14 515. GSM: 305 4SI
Ponudba centra FIT FIT
Šport in zabava za vso družino
■	fitnes
■	aerobika
■	bowling
■	biljard
■	Fit bar - veliko platno
■	praznovanja rojstnih dni za otroke
■	zabave za zaključene družbe
Od 14. do 21.9. v centru teden odprtih vrat-brezplačne vadbe, ogled fitnesa, predstavitev novosti (oprema, vadbe, instruktorji, degustacija športne prehrane)
Fit fit, Slamnikarska cesta 1, 1230 Domžale tel.: 729 22 33 www.fit-fit.net
dom POHIŠTVO
Pohiifyo piiznciwA^j^-nskih proizvajciittč iii^fflllife»: tiTÖMV t HSKi i RQ RU SII. i n. P.O RUSiTI i H AlQ BRSkU
—KflF
33 ^r™ k t.-- Z/ _1SL_ £S f«* A—
%
mali oglasi
KLANE d o, o.
Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police
Klimatske naprave »strokovna montaža«
KLANE d.o.o.
Kajuhova 15 1235 Radomlje
051/313-098 www.klane.si
ODDAM POSLOVNI PROSTOR,
35 m2 s parkirišči.
Tel. 031-577-803 po 16. uri
VARUŠKA - pazim otroka na svojem domu, lahko za daljše obdobje. Imam vrt in igrala. Tel: 051 60 44 06 / Maja Gredelj, Vir, Žnidaršičeva ul.1, Domžale.
ODDAM GARSONJERO 26,4 m2 v Radomljah. Cena je 320 eur/me-sec + stroški + 3 mesečna garancija. 041/717-974
PRODAM FIAT Punto, letnik 2000, reg. do junija 2010. tel: 041717-974
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Tel: 040/268-090. VE-ZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale
INŠTRUIRAM MATEMATIKO. Dipl.ing.mat., tel. 040/550-040. KECELJ Martin s.p., Maklenovec 3, 1225 Lukovica
SKRBIMO ZA UREJANJE OKOLICE, nudimo obrezovanje drevja, odvoz vejevja, košnjo, polaganje trave. Prodajamo zemljo, kompost, gnoj. Izposojamo vrtičkarske stroje. PRO MOTO d.o.o., Miklošičeva ul. 9, 1230 Domžale. Tel: 041 789 711.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041-689-840
RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis. GSM: 041 732 267. FRS Nahtigal, d.o.o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale.
PRODAM NJIVO. Lepa lokacija ob naselju Šentpavel pri Domžalah, velikost 3600 m2 po ceni 12 EUR/ m2. Tel: (01) 7242-145 (Janez), ali (041) 277-331
NUDIM VARSTVO OTROK na
svojem domu na prijetni lokaciji v okolici Radomelj.
tel: 041/443-254. Polona Hribar, Ži-ška c. 4, 1235 Radomlje.
KOZMETIČNI SALON LANEJA - masaža, depilacija, podaljševanje nohtov, manikura, estetska pedikura. tel.:041/840-909 laneja@klane.si
Eva Klančar s.p.,Vir, Čufarjeva 6, 1230 Domžale
V SEPTEMBRU 10% POPUST NA OGREVALNO TEHNIKO
SVETOVANJE NAČRTOVANJE PRODAJA IZVEDBA SUBVENCIJE
f=KOVITa^
Na Gmajni 17A	041/460 - 380
1234 Mengeš	www.ekovit.si
►	TOPLOTNE ČRPALKE
►	PEČI IN KOTLI NA BIOMASO
►	SOLARNI SISTEMI
^ PREZRAČEVALNI SISTEMI
►	NIZKOENERGIJSKE IN PASIVNE HIŠE
►	SOLARNE ELEKTRARNE
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 2. oktobra 2009. Rok za oddajo je četrtek, 24. september 2009, do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale na Ljubljanski 61 v Domžalah v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov slamnik. urednica@gmail.com.
TRGOVINA * AVTODEU "potrošili material - zavore
smortii
- metlice,
RADOMLJE
trgovina 01/7 22 72 33 delavnica 01/722 70 94
VISOKA ŠOLA ZA POSLOVNO IZOBRAŽEVANJE Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana T: 040/561 896 EN: info@ibs.si SS: www.ibs.si

vpisuje v akreditirani visokošolski strokovni program:
MEDNARODNO POSLOVANJE
Program je idealen za tiste, ki želijo obvladati poslovna znanja in tuje jezike. Študenti imajo ne le možnost, da se dodobra seznanijo z več tujimi jeziki, pač pa angleščino tudi dejansko uporabljajo, ker imajo skoraj pri vseh predmetih tudi tuje predavatelje. Tisti, ki so že obiskovali višješolski program, se lahko vpišejo v drugi letnik visoke šole in pridobijo visokošolsko izobrazbo v približno letu in pol.
LEILA, Višja strokovna šola, d.o.o. Mencingerjeva 7,1000 Ljubljana T: 040/561896
EN:irena.marinko@guest.arnes.si SS: www.leila.si
Vpisuje v višješolski strokovni program:
POSLOVNI SEKRETAR
Program je primeren za vse, ki želijo bolje opravljati svojo službo, napredovati na delovnem mestu, pridobiti ali dopolniti izobrazbo in postati bolj samozavestni.
S študenti delamo individualno in spodbujamo pozitivno vzdušje in veselje do učenja.
Si Mercator Center Domžale
t n 11 m i s s i m i
urarstvo
HETfl
1892
AKCIJA - 40%
na določene modele ur znamke Pierre (Cardin
AKCIJA29,90
posebna ponudba ur zasamo 29,90 €

0? KD Finančna točka
premoženjsko svetovanje, d.o.o.
nlbO
Sunek bar
% Pir^T
PIRAT SNACK BAR VAS It ENO URO PRED ODPRTJEM MC DOMŽALE VASI NA DOBRO JUTRANJO KAV ICO. NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ CE PA STE LAČNI - TOAST PIRAT SPECIAL.
aV
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
-	NajbuljSe blagovne .finmbc
-	Ugodnosti in presenečenja ni prodajnih mestih
-	Potebot ugodna*ti m Mercator Pik» kartiEarje
Pustite se presenetiti!
DOROTHY PERKINS
TOPSHOP
10% popust za dijake in študente ob predložitvi izkaznice.

CVETLIČARNA ^ V .vil ARBORETUM ^
MERCATOR CENTER IKtM? ALE
TULIPANI! svoj«
Www.* 11 if 11 "p 1111 h - v| i. r.i

Ti.tral itfM rritjjji
Glavni dobitek 20.000 €.
$
Zlatarna Celje
■ 71 . <>J 1
=31 u
perilo, ki razvaja
wwwmestna-optika.si
SlfTlPLE
FRiZERSKt SALON
M H Li
S alpina
—	Meni Je prav
jcftftffca ki'ükiijfi
Vabljeni! -f\
www.alpina.il
■ZTJCssŽc
MXTAM
		D-i	-A-N-A-
	IVI	D!	
BtA\fnQ\Jš
PONUDBA PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE
VINTERSPORT
Kjer se šport začne
Hipermarket
Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41
DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 9. do 21. ure / sobote od 8. do 21. ure / nedelje od 8. do 13. ure