-LQ*oJekoH račun it. ti^       Conto cqrrente con la posta.______                                                                                                      Fruomma   H*vuku   :-.,.-   'ir.nvk
/ÄP^° VHak Ponde-
lie* in Četrtek po-
- Voldne.
5"«* ?a cHo leto 15
„:*<* Pol letn 8 U
?*<*rt Ma 4 L. Za
wtemstvo celo Uto
«•»«ane     naročnine
19 ne moremo
Woovorni iirednik:
^JWe Kemperle
GfiD/UsA (TPA7A
Vl/rC/JA/l JiixMLM
štev. 34               VOoriciyVcetrtek 7. maja 1924,              u<t. ://.
Nefrankirana
pixma se ne sjtre)^
rnajo. Oglasi *e ro»
Hirtujo  po   dogovo*
ru   in  xe  platujo   f
naprej
Lüt izdaja kotuvrrti
GORlÖKESTItJZX
Tirk. Juefi v Oorici
via Morrlli 18.
üprava  in   ur'dn.:
ulica Marrtdi $
(prej  Scvot* ).
Nova listina narodnih manjsin.
J*^i Mi je vrsüo v Kimu med-
i  . ^Hliio zhoroyanje sociologov, na
;!irftm so razpravJ.jali in sklepali
I  ^1.0 pravii-ah,   ki    priticejo «a-
i   ^žlUm "'«-»jšinam    v    tu.ierodnih
turnM?*1' ^ust*>pniki največjih ku!-
{inmii držav na   svetu   so skJenili
^?Slasno resolucijo v obram-
tu ,.n ZU!^it<» tlaeenih    manj&in   in
"ziL^lU^<|11 se *** razMrila v vseh
^V1 po tlržavah  Evrope,   Aine-
j.|"' ln Azije. To je važna listina,
tuM^1^1 v/buditi pozo-rnost v kul-
jo &L? s.v?1"'   Züka' nmi-W>   ki so
živii'   .^nH'stttvl^ke   znanstvenega
j>f PJ* svojLh narodov.
|(HridJ 4<J vsebina te Hstine? Sodo-
i '  ° ^; pravi pioiueva.1e.iji dru-
.^*1 življenja naše «lobe, ki s>o
^1™» v lüin'u, so sklenili, da je
., jj ^ obramfoo    mtrodnih nianj-
Potlvzeti   ftot«He korake, da se
j * r .ri l>   in   ä a n e s 1 j i v o   u-
"*¦ troliln m'nrav'.i0 vs* krivice, ki
^*1*1*1 «n;uijsinskiiji   nanofioin.
Stiri     ^1»*'»« so progiasili v Rimu
11 ^ik.. znht^V:
St|n opore malih narodov.
I.) lv4
•Ml, ^sian«>viti    je    (reba ilu Du-
.¦.^^{««valni urad,   ki ^i pi-vu-
!*s   **<Jll«*a.j, v kalerem /Jvi]<i na-
;;|jvniiln.iNine, raziskaval njihove
luxiiU'lU'' ^U^U|'M« i"  fcospodarske
t^žjjj ^ ',IJ.roti    kaier im   mj ie naj-
jtiftj. U>* s<i pi'tidiagaJi    soeioltigi  v
k ^'^»valni    urad?   Zato'k«r
r<*dov   ^     ^!1^^1    J?«spmlujoi-ih na-
^' <lu      ^JM0 i" prikrivajo resni-
Ul VfcH^11"1110 ^HŽejo ter vpijejo
' in   ^ ls.' kako so nedoi/nr. «t<j-
ili(.: fj^'vitni.   I>a se iiffotovi in
usf.       XlCA taka^ kot  le»  naJ
l||liiiu L^Vi   uP^ovalni   ur;ui    «a
1 l>rjv p1 He bo sam, na tastn«  oci,
'uU/1    ° f<ls»»«'nem |>oi{]/aju  na-
in^v. * Ul'«-dno, zakiij edino tako
'MvJ,        Pr«preciti    laži in sle-
iJt trtu.:ÄysI»odiij«M-ili    držav in, ee
1 ¦'>« bi ,'• ll(li ¦»««Jan.
''»eua  hl v«Uava Jn ngled opazo-
^^ta'kl"la<'U llu ^linuiu velikain
li)h[\ n..|lVa' ««j prevzame iiiut
, 2«)  h! Ai}^Uii Zv««za iianwtov.
* •* ihIRlf- K»"t«va rest.Ii.fi ja,
to*vj,.o , "¦ «iRotoviti, K.I>O irna
^MSin^0*'01'1*»    v itneniL narodne
'* hi äl<l]> ^ Vil*<'"' zilka' driiga-
?{Hf|H| VV.   lÄnil lililk<' kdorkol» in
«i ,H, v.ll»t*n»i ljudstva. cHucIi ui
f|stv„       *ttr   P'H>bIa>fren   in je
• io k: inor<'» celö    oroti  njemu.
hat tn^.v.^01111»'   <la W ^i za-
Uniki i   JSIno Uudj<». ki mi  nas-
.lrtV*žiio    :Stn,^a naroila.
»nani« s<>VOri1i v imenu narod-
djt HLH'mJ. »»anjšina ima pravi-
(^i. rjv    r;uj| «torjenih krivic pri-
v«e y/U tevu    i1- n«^«vna.   Za-
i(jUa /al*Isanc    pravic«   so brez
•or K   , V ^ n« more« pritožiti,
^lnr     ai° krivi<^. O pritožbah
"fu<, ^ v ztMl».U inštanei njwi-
r'i/s(>aište,    kjer se<Je za-
stci'pniki najrAzticn^jsihi   diriiüv  k«it ;
nt;pristranskii MMfniki. EdJno «** bo;
sodilo o piii^zliah ittitrcKlifili« majij-;
ši» neuristnwi>-k<;;-' rm".ilTTiir(Ktn«ri raz-
stMliš^, MtiiMP      t.wJaj    biifUf pri>J«'
I niajijšin.e do kvojiIi pravk-v
4.) KaJ se pa z»<Kif. ako ^ goKpo-
l^uj<^ca clržava Jine mara m rjob**no
t'.eno   ukJIoniti   tr^'dna.rdmi'iiiirn    *kle-
pom  in  niLdaJju.K-"  ^itlrau'r   mauj-
sinskih narodov? Kescrhifiia pravi.
da ftü" mum    taimi    dnuva kiratk*»'
rnalo  FR.ISILITJ     k   s^tovanju!
inanJHrf.                                              \
Zvez.a r«;ir<(td.ov utaj ci<^fK;i g;ot«ve i
ka/ni. m katerimi we prirnora nepo-
Iköraj'i diržava k izvii'sevanitii    skfe- ¦
pux v Lorist narodniE^ maiHsirutm.
I    'Va so sliri veHik',- zalfitev«. ki >>;j :
bits- pru^ia^eiie ie dni v Himn |»ie*l
v>ern kuiturnun svetom.                    j
Ne vem«. c-e se nanaša ta resoln-
cija samo na    manjšine    nekateriti
('rh\.Y ah* pa ii;i \>c. nntnjsin«1 v Kv-'
ici|>i.                                                                      j
Tmla  naj  b<t  resohn-ija Inka  ali!
faka. en« veliko narelo ie liilo raz- |
«lašeno    in     slovesno   [XMlpric-ano:
[yra\iv*i narodnih manjšin niso ve^
ucm:u-a zadeva ene države. tenivee i
vflika    /adeva vs«k<ra     kiilturiiejrä ;
C-loveŠiAa.   \ fst  i-i\ilizii-ane{fa  sve-
ta se upira tlaeenju malih narodov
In zithtevu ve«tno burnejše pravico j
vseh piemen brez ozira na njih je-
/ik,  na  njih  vern.  na  njJF»  rnoi-  in
vte.vil.u-.
\ T»'j vdlji knltiirnega eloveštva
je n;.if}trdr»ejve jamsfvo, da IkhIo
prišh" prej ali >lej \TSI niari.i^inski
nur«<ti do svojih pravic.
Kaj se godi po svetu?
Tretja. «ližava, v rokaii <LÜ<flavve\'.
I ]>jj.»> U. upr.i.Ui je ;ia, l^mskem
zmit^aJ«' pri voJitviiii (Idavwka
straxxkti in panxziin & :| : • par-
lanH/iitaiTio večirti>.   J'             ,  tega.
jo bila, da jc-» kral.i jzixk-.jj vLuino
krinPo ^<-'::i.vi-u-TU in tfiko s" -^-.-*•¦!!
.tud'.                  !.i dejavi'i u
<.h"6ii.\<¦¦:.     v   .rL.vj'op[i imauio -<xiat| /e
tri države, v katej-ili w^> s<- i»ul«istili
vJjidt? delavd. V iKusi.ji viiulajo ko-
mujiisü, jLa Aii#leškem    s<» iK>fc»taJi
^ospodaa'ji države laiburiiati    in se-
<laj -wo mi Diui&kvm zma^iH kk*ja]-
jii (Uniokraije,    J>e.iavske   stranke.
ki vkultijo v ieii ireh drzava-b si si-
cw IK) svojjjb    proRnunilj   Ji-aspro-
tujejo,' kajti koniunjisti bo protivni-
ki socialniii <k-nK)krat-m7 :Ju   liaburi-
stov,    iabuTJKli so iiaKprotnJk:   ko-
jjiTinistov 'in sodaliüh d^mokratov.
An#J<;!ska (ie.Javskia s1nu>ka se' raz-
likuje Ltd komumstov in    scK-iaJriih
doinokriaWv  predv^era    v    tern, da
priznava, hkwäIjij in verski kuJtnri
največjo važnost v dj'uzabnem živ-
jjjenju, dociiD w.) korministj    iji   ,so-
! cialni demokriatje Jiaspj-otnjki ver-
i skc vz^rojo deJavslva. -Antrleška de-
Javsk;«   siraaika  jKK^pira    z   vsenii
; moe.mi verako  in   moralno  obuovo
Ijndstva jj\ zato «e ni čuditi. dii se
nahajajo me<i u.ieiiirni vcxlileJ.ii 'Ui-
jdi preprj(\ani jji odločni katoličani.
I l>e!avske -straaikf» inwnovanih   treli
j <lr/av se torej med wb(vi   osti"o lo-
«ijo, tod«, kj.iub vsemu temii Jmajo
njili vJacie nekaj skupne^a. Vs<* tri
v'lade predsi4iv]j-aio zma^o    ddov-
neo'a Jjudstva . uad kaifit.'ili/Tüinn v
svojih deielaJb.
!           Pripravlja t» nova «loba.
Da je v dveh Jwtjvee.ii}i državaii
na Hvetu: v. AngJiji in Rusiji na
krmihi d^lavstvo, ,je popolnoma
iicfv pojav, ki je bilv yr<x\ vojno se
rieinogCK-. V danasniem čJove.štvu
se pripravJja in dozoreva nekaj no-
. v^a: ljudstvo se dvijsja iz riižav in
. h(K-e po.stati gospodar v državi.
1)ü daii'CH so iraeli prvo In-sedo v
s drzavi sinovi pleinenita^fci}- a!: ka-
, pitaJistienih druiin.
i      V,si ruimstri, diploiiiit'i-   •¦-¦¦   •'•>o-
ki uradiiiki no bili ali pJeineriJtniki
¦  ali pa boftatasi. B.inovi delavskega
til    KilKl^Kt^^i.   i.|lt(l>t\';i.   S4.»   Je   S^lJl   JJI
tja, le izjernoina, prisli do veljave v
di"žjfvi.   lu  fa so pi'i.sli   na knnilo,
so s« pa skoro    red no      izneverili,
Ijudstvu, iz katcregu s<j izsli:    po-
vzdijrnjeni. so  bili   v   i)lemiški   st-an
;t)i  p;». postali  saini  kapitalisti. Na |
¦ :''Hk \f  Itusiji    in    na Dan-
.-.!.•. :j.    (i pa prv.ie v z^odov.ini v/A'W
vso vlado v roke zastopniki deJov-
:j«j^a Ijmlsiva   in zloinil:    Dj'odpi'a-
vii'e krvi  in  kapitahi.  Ljudstvo, ki
A deloin svojih rok vzdr/nie dr/.a-
vo, how imeti  v d.ržMvi  i'"!;   •"••<•'.'
in odločilno bcsedo.
|               Ljutlstvc zma^njt'.
! Bliža se cas, ko bo v vmIi drža-
vali Ijudstvo zrusilo jaj-ern in ]>o-
stalo ^;os]j(xlar na svoji zeinlji. ld<*-
ja dernokracije in sarnoupntve Ijud-
stVii Jmpreihije, kljub    leinn da n-
jkazujejo danes v mnoxih di'zavaii
}M-otilju()ske kapitalistiiMie vlade.
Njiijova j/hx', ne inon; hiti trajna
iu se bo prej aJi slej r^odrla pred
naraš^ajoeo voljo deiovniJj stanov.
PogJwl na širni svet uas" torej ne
žalosti   ajjjjmk   najji   v.liva,  po^unia
. in na.s jjavdaja z vcsclo \<M-n v bo-
docnost.
Prva žena minister.
j \h\ .stopamo ]>ola^oina v popol-
jjorna iiove razmere, to vidimo tiuli
iz te^a. da je postal«» na Dnnskein
ženska minister za šolstvo. Tudi
to bi   bi)o prfyl  vojno uenioyoce.
Kaliko easa so se protivili vla-
dajoei sloji enakopravnosti zenske
v javnem življeuju? i^eto 19.18. je
pa dalo skoro v \sa]i kulturnih dr-
žavali ženski volilno pravico. Pone-
k<Kl so Jiadarjene in sposobue žen-
ske pj'isle tudi že do visokili dr-
žavnih služb. V Avstriji ;je bila
»rospa Emu FreundlicJi na čelu
prehi-anjevalne^a uradu, ojfrska v-
iada Kaioly je posla.ia v Svioo kot
zastopnico o^rske države žensko,
zenska je zastopniea sovjetske
jKusije na, Norveskem in v Perziji,
I sedanja a:ngleska vlaxla je posJala
gosyx» Bondfield v Zvezo narodov,
da zastopa tarn Veliko Jiritanijo.
Na Danskern pa je bila ravnokar
iiuenovanii za ministra    pisateljica
Nina Hairg. To je prvi ženski mi-
nister na svetu. Nikdar in s<^ v z#o-
dovini dose^fla ženska poJitiejio
enakopravxiost z moskim. nikdar
ni še vhulahi držav in naj.-i je bjJa
se tako sposobna in nafbuiena. (iz-
jerne: Marija Terezij.'i, Katarina II
itd.).
Vse kaže, (\a Mi swlaj hlizajo
easi, ko b<xlo ženske v javnem živ-
Ijenjn popolnoma emikoT>ravne in
b-odo vladale ^nako kakor moski
nai'ixlom in drzavam, ako bo<lo do-
kazale, rla so v  to sposo-bne.
Xi nob<'ue^a dvo-uwu dawerx>iaja
in oblikuje jjov svet, ki je \H)XH>\n<>-
ma razücen <h\ dan.;išnjptra in v ka-
terepi se bocJo morali Jjudje He Je
jx>lafcorna vživeti, preden jra bodo
umeli.
Yolitve v Nerac'iji.
V Nejri(*'iji se vrši, ko pis<;Dio 1o
vrste, Jjut volilni boj. Nikdar ni
se bila volilna bor ha v N<*me-iji 1 i-
ko važna in odlof-ilna kakor darn .-,.
sied nunškim Ijndstvoni stoji v-
j)r.asanje, ali naj s.klene s Francijti
mir ali naj pa napov«' Franco/oni
in celi antanii boj d(> Nkiajno»ti..
NacioTinlisti, to sa pravi: »Str;uila
.vvobodc«, //Ntirodiii w>cialisti«, ka-
tcrim na<Miljujeta Hitü<»r in Luden-
(loi'ls, 1«m" «Xoniska jia^ionalr'n
stranka«, Jiahtevajo, naj Nemčdjai
¦ odpove Francozoin in antanti v^M-
| ko odpl/it'cvanje vojue odskodniin-,
naj si« /ffofji riato karkoli. Ravno-
ti'iko govon* komunisti. NacionaJisti
in kornunisti vodijo med /lernnkiizj
ljudstvoru o^njevito in ueu/norno
'M'opa^ando in so vzeli vladajo<;i/n
-trankam   ?a*  mno^o   pristasev.
i'l'i/m  naj    placuje    vojno    od
skrxlnino Nemčija., ki jc na berawki
i]>arif.'  Nanxl, ki  umira    o<| ^l;wJa,
j si ue more in si tudi n«j srne odtr-
ij^ati «ul ust Ziutnjega ^rižljaja kru
! ha.  fI'o bi   hi)   sarnonmor.   Nemcija
'naj  I'esi  jjudstvo    pi'^j    pc^inonj,
lo jc njena edina    sveta    dolznont.
(Jdskodniuo   naj    Francozi    isčejo
jilru^j«", ue pri     nniira.iwem    nern-
| gkern iiaro<ru.
i In kaj se more Neineiji zgodllJ,
ako odpove odškodnino? Nič. Klab-
Ae kakor sorJaj se nemskemu ijud-
stvu ne more K°diti. Nemčija ne
more nic vec zgubiti, k vecjeinu
'svoje suženjske veri.^e. Trpiino še
nekaj ("'asa in osvobojeni homo za
vsf> bodočnost.
Te besede nac^ionaiistov jj) komu-
jnsitov učinknjejo   inočno    na uein-
! ško Jjudstvo, Alnoziw* verujejo to-
inu jceslu in Mi zbirajo    okoli    iiü-
cion?t1i^<i''";l'   ¦"   Komunistif'nib   za-
sta\
Za zi\ Jjenje aJi snirt  Nem^ije.
Proti taki politiki nastor>ajo vkv
dru#<e stranke Nemcije. SociaJiii
deinokratje, krfsc. nocialisti in de-
moki-atir-ne niescanske stranke pra-
vijo, da vede komunisticna in i\a-
cionalisticna politika nernški iia-
rod- v po^ul»o. Ako bi Nemcija od-
povexlala za vse večne case izpla-
cevanje vojne odskixlnine. bi zna-
cilo to vojno H Francijo in <*ilo-
kupna antanta bi se postavila ka-
kor en mož na stran Fiamjozov.
Fraucoske arm ade bi vkorakaie v
Berlin in oropale Nernčijo vsega
ho, predoKtaleya bo^astva: o<Jn«ale
} '                                           wlj^ljaJe
Slran. 2.____________________________________________OORISKA STRATA
yozove in zivino,    posekalt- gozdo-
ve,  vzele  Nemcem vse Ladie: raz- i
bile z eno   besedo na kose   gospo-;
darstvo  Nemčije.    Nemška. dežela
bi poginila in z njo hi šla v pogu-1
bo ostala Evropa.
Tako govore ostale >u.'a,nke. u:ll .
4. maja se bo odlocilo, kaksna po- j
liiika zrnaga mod    nemškim  naro-
dom.
Kdo bo zmagal?
Kakor vse kaže. bodo doscdanje
velike »trank«; precej zgubile. So-
eialna demokracija, ki je imela 3.1.
deuembra 11)22. 7 miljonov 90S ti-
aoč 5^13 vpisanih olanov. it1 padla
3d. decembni 1923. na 6 miljonov
53(5 tlsoe 72i3. Soeialni demokratje
so imeli v "parlamentu 179 poslan-
cev, pri priliodn.jih volitvah se bo
to število znižalo približno za eno
tretjino. Katoliški centrum ie iniel
zadnjič ()7 poslancev, to pot pravi-
jo, da jih zgubi priblizno deset.
Zato bodo.pa komunisti mocno zra-
sli. Ta neznatna stranka so je
krepko razmahnila in v bodoeem
parLamentu bo štela ba.ie 50 do (50
poslancev. Nemska nacionalna
stranka bo pa postala naravnost
odločilen faktor v parlamentu.
Pravijo, da (xlnese iz yolilne borbe
do SO poslancev. Tudi Hitlerjevi
narodni social ist i in Sti'anka svo-
bode bodo izšli iz volitev piece j
krepki.
Kljub temu pa ne nioremo Se
reei, v kakšnem taboru bo večina
in kdo bo bodoči gospodar Nemči-
je. Volitve 4. ma.ia so silne važno-
sti, kajti od njih je odvisen nele
bodoei razvoj Nerneije, ampak u-
soda vse evropske politike.
V Jugoslaviji botlo volitve
Velika politična kriza, ki drži v
ilapetoisti vso jugoslovansko jav-
nost, ni še rešena in v k rat ken i tn-
di še ne bo. Splošno prepric-an.je
je, da bodo krizo odločile šele vo-
litve. Srbsko, lirvatsko in xloven-
sko ljudstvo na.i >anio odloei. kak-
sno ureditev države In »re inieti. l>a
bodo torej volitve razpisane, o
tem danes ni mogooe ver clvomiti.
Sedaj gre le zato, kdo bo vodil vo-
litve: Pašie in Pribičevič ali pa
Davidovic in Koroše-c. Kmli se bo
moral odloeiti, koinu naj izroei vo-
lilno vlado. Zanjo se potegujeta
Pašie in t'ribieevi¦", ]x> njej stre-
mita Korosec in Davidovic. Kdo
jo dobi I Ker je ostal Pašir v maiij-
äini, bi inorala prevzeti vlado prav
za prav opozicija. Izrned 313 po
sianoev Narodne skupšcine je ia-
dikabtev le 107. Z S N'emci in 1-1
tuiškimi  džemijetovu    iz   Makedo
iiije je Jrnel Pašič vsega skupaj
129 poslancev na »voji atrani. Ker
70 radicevcev ni bilo v parlamen-
tu, je PaÄicj s svojimi 129 poslanei
vladal v skupsoini. Sedai so pa
odpadli Neinci in ažemiiotovei, ta-
ko <la je o.stalo 107 radikaloev .sa-
mih. Prikljucilo se jim j«? sioer 15
Pri bicevicevih prijateljev, tako da
steje Pašičeva skupina 122 poslan-
cev, toda radi prilioda radicevcev
je ostal Pia.sič kljub temu v veliki
maiijšini. Xaravno bi bilo. da. prev-
zame torej vlado vecina.
()inahljivost in neza:ie>i,j'ivost
Radiča je edini vzrok, da se to ni
zgodilo in se najbrže tudi    ne bo.
Kdo jih Jx> vodil?
Ako bi. ne bil Radič naimocnejsa
skupina  ined  vsf-mi   opozicionalni-
mi strütikainiT bi niordu siopil * * r*
celo vlade Davidovič. T«xl.a Davi-
dovič ima med Srbi »o preinalo
moči, da bi mogel postali absolut-1
ni gTxspodar nad Rad i ecu j. .lOdino ,
ako bi se od<M)piLo <>d Pašiča pre-
cejšnje število rat!ikal<'ev in se
prddružilo J>avidoviču. edi.no tetlaj
bi rnogel dati kralj vlado v coke i.
poziciji. ("'e je to mogoče ali ]>a po-
polnoma izkljuceno. o ten» boino
govorili piM-bodnjic. Kakor si oje
danes stvari, opozicija ne more
dobiti"vlade. ravnotako jo \r,t te/,-
ko dobi Pasic. IzIkm"! bi bil ta, rla
pokliče kralj ria krmilo diiigega
mo/,a, ki uziva zaupa.nj«1 pri vseli
sti'ankali in poveri iijeinu vodstvo.
vftlitev. Ka.kšna l>-o koncna rešitev,
se danes še ne inoi-e pf>vedati. Y
teku tega meseca sc; bo pa polozaj
na vsak naein  mornl   razjasnili
i
DNEVNE VESTI
PROTL  SI/)VP:NSK1  SOLI   IX iSLO-
VEXSKEMU   UCITKUSTVU.
Učiteljski  slnrlnkat fašistov.ske stran-
! ko v Trstu    je imel 26. rn.  m.    zboro-
vanje, na katorem jc mod druprim sklo-
nU:
„Nekatcn predmeti, kakor telovadha,
rohui dcla in vrtnarstvo se morajo
poveriti izključno . italijanHkim uHte-
Ijem. Stevilo učnih ur iz HalijanšHnc
se mora v višjih rczrcdih ponmožiti,
krr jr sedan je prcmajhno. dn bi sr.
moglo z tyjimi dohn.jati uvni navrt slo-
venskefia pouka* To veljaj do tedaj, ko
sr bodo dnifforodne sole popolnoma
poitalijančiJr v swish' sedonjcsia ->n-
kona*.
Sklftp  povori   jitsnu!   Tallin   nicjut  aii
! 7.\o\m(>7.  mora šf?  ti-diti,  dn   unnu.io  fa-
i šisti  naincna našo deco in vcs naü :i;i-
rnd    poitnlijavriti.    —    Da    bodo    pa
i s      poital'ijant-enjem    slovenske     sole
j dali   siovo   1u«li   sloveiiskcniu     m'-iiclj-
i s!vn   iü  tüfli   ti>t"KiU, ki  prnd  si-ilaj^ii-
lni   inoffotci   neznaea.ino  kleropla-'/i, lo-
ži jasno na dlani.    Prva dolžuost slo-
venski «a  uritel.istva je 7.ato.    da  drži
trdno  sknpa.i.   T/da;¦ <'ec  in   škodljivec
svojf^a s1aim in sarnfffa sehe ,i<\ kdor
j si-» udiuja narodnemn  nnsprotniku.
i         V ZDRU2EXIH DR2AVAH
!                     AMERLsKIH
se pri[»lavljajo na volitve novei?a dr
; žavnejara predsednika. ki se irnajo vr
! šiti v irkoeem letu. Imenujejo se ž<
I laziu kandidati. Kakor poroča.io list
| Iioee  kandidiraii    sedanji    pred^cdiiil
¦  j Coolidir«*. Baje hore nastopiti kol  kan
¦  ; didat lucli   znani senator Smith, ki  j
i kaloJiran.  Ker dosedaj  ni  bil  še nobe- '
1 d\'\\  pivilsednik  Zdiiizt-nih  rližav  kato-
, lieaiu tem ver sauii  prou,isUiu,jftf sa na- |
stopili proti  njenni   vsi    protikatoli.ški
krosri. Zlasti  skrivna oi^aniwu'ija   Ku-
;.KIux-K]an, ki pripovednje neku svoje-
vrslno  \ej"o    in    je    napei'joiui    /lasti '
proti   katolir-anoui   in  judom.    je. zapo-.
cola pro': Smitlni divj«» yonjo.
TUDI   EGIPOANI   HOC E.JO
SVOBODO.
Angleski e^isupisi. j»oročajo, da jr. <•-
giptovski   minisirski    prodsodnik   Za-
I fjlul paša izjavil. da V»o ejriptov.ska
vlada pri priliodnjili popajanjih z Än-
«'lijo zahtevala i>o|)olno neodvisnoNt
liig'iljUi. Ix)iidouu r>o te zahk-ve seveda
: zeJo neprijetne. loda kažejo, da je tež-
nja po svobodi v v ,eh luirodLL vedno
JmoL-nejAa- V*ju.k narod hoče o nvoji u-
sodi in svojom zivjjenjw sani odloee-
vati.
i           N'OV YOJSl M1.X1STEK
Vojui minister general  Diaz,    ki   je
I prevzel vojno uniiiistrst.vo ab fašiatov-
skem prevratu, je iz zdravstveniii ozi-
,\ryv odstopil.  Xjej^ov  naslednik j..;  ^1-
I neral di Giorgio,   ki je tiuli   poslau<c.
i Generaia Diaza proslu\'ljajo   kot zma-
^rovalca, ob Piavi.
|        KAKO SE LAHKO IZSKHS
V FRANC I JO*
I
Vsled sporazuma nasft vlade s fraJi-
i i eosko bodo imeli delavci in delavke
< ki ho nameravajo izsoliti v Franeijo
- za 50^r, ziiižano vozniuo na vseli fran
c . eoskih železnicaJi. li/ieti  rnornjo rediu
delavno r>oß"<>dbo ali reden HeZ^j
dopust To je potrebno zlasti za *J
ki «redo v Frar/cijo saino v go*0^
letnih eaHilu Izseljenci iz ixase dr»J
morajo i)otovati v Franeijo stinio PJ
ko Modano ali Mentone. Tain lK)do^
bili v fran (»skill obmejnih ijUH
poHebne izkaznice, s katerimi^^H
lahko potovali jx> francoskib P"*^
s polovieno vozni.no.                       M
Omenjene izkazniee ho velja^ne *¦
mo za eukratno vožnjo, ho opronw^B
s tekoeo številko in na vsaki J0 P°J
tega še naj>isano imo deluvea 'n "PJ
dajalea; daljo je na njili oziiimVh» 'j
staja, odkoder odpotuje ter p^st"J
kjer He potovanje konea, Xu ceoftjjfl
ka za zuižano vožnjo je treba <fl||
eali. posebno pristojbino, ki zna*B>
od sto.                                            I
NEKAJ  NOVBCiA.       I
Prise] sem v (i»ri«o in slu^l
vkupil  v  knji^arni    »Nais čojjjjl
Preje  te^a    lista     niM'in     P^H
IJsüini^  «rhMiani  in  eitam!  r^^M
scm so!                                          j
Krasna v.sebi nu, Iep<* si ike. ^*1,
miva porof'iliu    Z zaniinanleJi) *
filal yJasti »DoiiNMike«. Oni. ^1 '^
žijo nad podivjiino    inladiiio»   JL
pnuiitajo t«; lejM'    socijilno-D«*^
^ične članke in na,j jili dajo '"'^
inhidini. Opis nisj^r. Arkota »i,
venski pesmi v Jtaliji    xasluZ'j^
! <»a prečitajo vsi pevski zboii. OW |
tinval sem oUširno dein     Pro^. .;
xveze o priliki lepo u.spelih tei^J:i
: To so vam fantje na sliki, da .i1'1,,]
i('lov«k vessel!   O 7iMi.skeni   P0^'
j piise dr. Hrumat,   za dru.štvon« ^
leere so zeio pripravni    in    V°\
z^odovinski članek: Stoletja Prl,
jo in social ni    članek:    Drušfa'
ualoffe.                                          ,„
Tz wie vsebine veje svež P0.^
j danski duh. Lepše majske šte>1
! nani dosedavi ni dal Se noben 'lS m
! Julijski Krajini.    Za    svo.io <^^
| S4»m tfloboko prepričan, da ta kr^(
i listič /aslii/i pot v vsiiko slovcl1[,\
: hišo, kjer biva    zavedni    nas .j,,
Ne le draštva in Marijine  d^Ajj
! temveč vsi naši narodni vzgoJ1
i so dolžni širiti to lepo j^lasilo« j
!     »Nuš čolnič« zasluži na.jsir^0 ^
tae-ijo in prepriean   naj bo,   l'*
! je za^otovljenat
i                                                                                                                   _______________________________________________
SLOVENSKO PLANINSKO
DKl'STVO V TOLMINI-
'naznnnjii   vsern     svojim    elation1
I prijjiteljeni  slcdeee:                       ,,
Dnitfn U;la je. bil ob tem fa*"1.
, viulno drnštveni obeni zbor. ^\a
, letos jr.,. „i },i|„. Zato Vain P0<1JJ
- pisincno poioeilo o delovanjn ® $
»    v   Ziidnjib   dveb   lei ill     in   n   nj^
CeroYskov gospod-
Življtnj« VaUntina Staniča.
----------fSpisal Joia Lovr«nčič)  ----------
V ü(t\<-u sva pLenociJa. Se vein.
akutno pilio vSva iinela za ve^erjo ka-
kor višarski roinaigji 'm ]>otem va\-
spaJa v senn na Redarievem sked-
nju. Ko a*y pi-vi petclmi zapcli, sva
ystala m si a. na pot. Luna ie sijaln
in bilo jt* svetlo kakor i>o dnevu.
Tiiie je kar «dedal in se ni mo^el
naeuditi, kako je lep<» ined goranii.
Oakal je, da bi naju kjt* siečal kak j
»trah, a ^?a ni bilo.
Koiitnica ;jc šumela v ido-
boki .strupi in |>ovedal sem mu
zgodbo o mostu in Turkib, ki so ]>a- |
dali vanjo, dokler ni prišel bobnar
in tudi strmo^lavil v ]>repad. Pri
Pustinarju so'bili pravkar vstali,!
pa sva se tarn pomudila. (lorkega
mleka sva dobila in potem sva jwd i
pita mahala proti Ijojstu, kjer sva '
jo y^vlla s ceste po bližnjiei \- breg,,
prišla na strmec in kmalu na Pre-
dil. Oddaknila sva sc ko ni bilo vef*
treba. \' lirib in je sla e^'.stM n<i-
vzdol. Ko sva sla rnimo Kabeljske-
ga jezera, sem inn ]>ovet.lal /.f»odbo
o Mariji, ki je prosila. jerpei-ge.
Poslušal rue je in se je/Jl nad hrez-
smiimi Jjudrnj. Videl s(?m. da. j<1
dobi'e^a srea.
In Se sem mu pokazal švete Vi-
šaije, preden sva ])rišl.a s klanea v i
Iial)elj. Oba sva se odkrila in mo-
lila, prosee Mai'ijo, da bi prosila za
nas in iz prosila vse, kar bi naan
bilo v dušno in telesno dobro.
V  Kablju sva.    inorala  že zaeoti
tolei numscino.
K i'ii ha in sira sem narocil pa še
maslec vina.
»Was?« je rekla kelnarujti. ^Ver-
stehe  nicht windisch!«                      '
Tine je bil žitlosten in je menil, i
da» bi vstala in odšla.
Pa sem so jrtz    postavjl:    „Brot
und  Kaes' un  Massl   Wein!<'          ;
in je pi*ijie*da. Tineta :*em pa \
j)od»azil, <\n ziuin we nemšcine i
kot on.                                                |
»Danes te \ni že nžene!« )<• rekla
Cerovškovka, ki je prinesla medtein
bueo ril»idinii,.tfa postavila na mizo
U). vjela zadnje besede. »Zdaj pa
pijta naše^a na Tinetovo zdravje!«
je še pristavila in vzola se iz men-
trge hleb kiuha ter #a dela z no-
7Ax.m na mizo.
iškodnik je na^nil bueo in dejal:
»Bog daj zdravje Tinetu in nam
vsem!« In ko je odložii, je odrezal
kos kruba in prasal ('erovska, ki si
je ta eas tudi privose.il požirek:
»No, kako je  biio ]k» pol em?«
»Kako je bilo?<' je povzel Cerov-
sek, »Vr Tj'biz sva.prišla, <lobil sem
mu stanovauje in ga zapisal v solo.
Pa sem zveeer <xlsel. I'\antu je bilo
težko, meni pa tudi. A sc je priviwlil
in vsi &o ga imeli ra/li. Ko jo je
primahal prve valcauce doinov, je :
oil '/a' <Hil solar, saj se spominjaš!«
/In potem je sej v.Celovec?«'
^V Oelovee!« je pritrdil Cerov-
sek. »Iji se je w enkrat ali dva-
krat vrnil v pocitnicah, potem ga
pa ni bilo več.' Bazni gospo^je so
#a imeli tako radi, — menda «am
celovski škol' gu je obrajtal»  u
jib je moral  sprem.ljali čcz T^.
mesee.e povsod.   Tud.i   ]>o L°*-J
lezli, kakor je nekoe nekai   P.
»Zakaj pa ni sei    v (iori(>0 A
minaj1, ko je latinske sole k'011
je ))rašal Škodnik.                   .:
»Kajmošter so mu    svetoV*
Salzburg. Tudi oni so    tani   s
rali! Sevc, v Gorici bi bil d«^
so   zeminar    zaprli!«    j<^    P°J
('erovst'k.                                   ^
¦Moža sta med pogovorom   ^
izpraznila, dnizina je siccT ?^
manjein poslušala, a, venda.'1 ^'u
cden zdaj djugi  zazebaJ.    ^
je vse to opazil in dejal:          !
»Zagovorili snio se. Vo'/V°
iti inoram. Nie ne zamci1^'
lahko noe!«                                .,,
»Nie, nie, hvala tebi    tfti n°^
Zbogom!«  je  odgovoril     d%i'° ß
žena pa je vzela lojenko i'1 Hj( ¦
tiia pri vratih ISkodniku, d'A ht
del iti po gazi do svoje hi^'- \
zapirala vežna vrata je ^!^'1!^
Iz kanalskega zvonika ie bil^,..],
GORlSKA STRA2A________________                                                                   jsira-  ?
1(     *odaajf>m stanju.
j, _ Na občuem zboru 1. 1022. se je sklcnU j
(, «stop druištva iz „Osrednjeg-a društva,
^ »I. pi. dr, v Ljubljana.'' in temu pri-
c ^enm prememba drustvenih pravil.
ll "°va pravila, samostojneg-a druStva
j, ^mo rhilj pj-fvp.sti na italijanwcino ter
jj 3ih izročili v petih dvojozienih izvo-
l|l k. civilnemu komisarijatu v Tol-
t mlu", ki .iih je 26. maja 1922 posla.1 v
i totrjcnjc k. komisarijatii v Gorico. —
tt , ne 17. jimija 1922. smo poslnJi na zah-
"¦      '^^Potoni  županstva izka-z   društve-
#        * «^lanov in odbora   .s    potrdilom   o
j,    W*to;hio,sU istili v Julijsko   Krajino.
(!¦       .   ^0 28. aprila. 1922. bino vložili pros-
Is     s         J*>trebnimi  prilogami in   koleki
ll          ^ffJtiniacijo  dvoh planrnskih   vod-
¦y\*v v ßovcu. Prlpravljene smo ime-
vrJ°-     U^(*    P7'0^11-!0    za    lojuritimacijo
nikov   na Bovskern,    a    nam   niso
'      Osl(! v to potn-ebne fotografije.
k     si•    " 9- .iunija 1922. smo vložili  proš-
jl         ' na-i ki\ komisarijat izda  pismeno
jj         1(ulo, f]a sme    (iruštvo    obnavljntl
^kaxnjc, postavljati kaäipotne   table
Jf     to in 8.icer v oo°h «leželnih jezikih    —
^     Wr)^"1 V/'^il ura^nA izkaznice.    da    se
\t     ^ , ° ni"tfh» osehe, ki se jim jx>veri   to
jj    m /' "'ß'il'iinovati   na pram    v.sem    oh-
^    m^im kr. stražnikom.
|ii     da a v«i te mistete vlosre ni doäel    do
'*     mv<S "° nikak odffovor.    Pač   pa   je
d1     p.°Jel ^rust.voni. predsodnik potom žu-
ij     ^^nstva od kr. podprefekture v Gori-
"'    ^,.Z (ln° *• avKT»^ta 1923.   ta-le   dopis:
'!''     )!<?' 1>r<!^'ktura friulska   naznanja,   da
f     t[Q,tmOrf' dwoliti poslovanja    (funzio-
^    alint u^0^ omenjeneg-a   društva, ker ta
t     ij(k °a* ^taluno)  izn.ed rlanov    vodite-
'    ^zd ^G '^11^^ ivobciiioßra zaupanja, da bo
*     ^i'a^^1 <Jt>lovanJ° dniHtva    v mejali
"*     ,To    '      ^ru«tvo je že tretje leto clan
j    Ul*in.ff C]u}) Ttaliano« v Milanu. To
,     leto^V' PfaH' drušfvo v Trstu je bilo
M K0 ° ^a-df pofcrjeno in dovoljeno.
itl Uh -.razt*za '^0-'6 dolovanje po pravi-
u      svef50-5 VSe ^^-^^ prikljuoono ozemlje,
\      i5]a Ut)°Ul° vsoni aašim dosedanjini
u pri ?m.\n ^njgini, ki bi nicer Se h nani
>l) ''Ušk l>^^' na^ H0 ^TP^ßJ0 takoj v tr-
^sI°iPlaiL dri>;;tv(>- ~~ v»ai Z{i toiiko
x               'iok|(»r ne vremona ne zjasnijo.
iji                                                 Odbor
»Slov. plan.  dr.  v  Tolminv"
dfcbeluhi nimain  usmil ienja,
K
j      »ro,^nC°m. m^Mpöa aprlla    s<. je vršilji
i       j^ VdVu ttaJLJanakefjra ptvsnika Oriani
liuj ^ori  J^ priHostvoval  iudi  Musmo
"!       VJ h'v/V^° se  'e roinanifi k pcsniko
ji       spre**1. ln  MllKiSolirii J° nodjl    z vsenr
^       ^oljff18^0111  pe^   P0    ve6    kiloinetroA
\\<       nioča    ežolni cestL    Ker jo Mussolin
^       V«e . ' Je n°dil zolo nag-lo, tako da j«
/       ^ihf.^'^^'0 Nopihalo od utrujenosti
sl ^0^° iJa' ^J h()(ii holj por'aHi
da  j,,n° se mu približa nekdo in javi
K ,Z do! !ldi MuKsolinL-i(>v br^ upphaii
f) Jfovort^A lj nimam u«»»iJJpnja" jo od
[\       napP,y   ^Us«olin.i  in korakal  kornjžnc
ii.              N»-pad na fašistovsld sedež
v Parizu.
^   WstT^0-zv'i<<iei' je bLI  izvržon ni
1      j)iui   r^'s^^ -t-d| ž v Parizu bombui na
\n      8tov,i.-L^1'1   so Je  ime^   «eslanek   fasi
^      so J,    j1  Vo<i'to)jov .v   Parizu.  Predin
$      bo^jj 7 )!;L|>' jo na hodniku    razpoelL
$      v j-j " ^"'ka sro^pa, ki s*i jo nahajalj
H:i   a? °lül ?*šJa. i* bila laiiko ranje
t          " ^m-atj.rj.»./  uiso  projftli.
Kuko sp ženijo v Tr»iu?
i       *ok. ytU 192?) J« bil° v Tr»tu   2239 pc.
roriu ^ niOHoo hh jo povpročno po
'1       tu'Sf) rl . Pa-Tov. Tn tudi v noveni 1.
«Hiv0 rz.a*'*ni zelo radi žonijo. Zaui
" ^on^i30' da se odločiJo Tržačani z
^ ^ot . * v PoznLh lotih. V zadnji
? m" ^^111 !• 1923 i*o »e štirjt- ,,ž<-ni
j).                wroeili  v löpi staroHÜ  6« h>t E
„žtMiin" hi je zbral mlado nevesto od 24 :
leU doeim so bili ostaJi. trijo žcnini :
bolj modrl in so si izvolili 50 in GO j
letne žene.                                               |
Zopet Arelika   nesrwa
v Hudniku.
V Virffiniji v Južni Anieriki sv. jc^ v
rudniku Wheeling pritrodilu strašna
nosreča. Vsled niočno eksplozije je bi-
lo zasutih 107 rudarj^v. Reniina dela
so v i>olnom tcku, toda malo upanja
jo, da bi n^srečnožo izkopali    hr    žive.
Strupcni plini in diiu. ki st- vali iz ro
va. zf'lo ovirajo resilno d(*lo.                  j
Res, težak in krvav je zawluzek p»>«i -
zemelJHkega sužnja — rudarja.
''^Ijulwk — fašistovski  pol.
tajnik.
Znani kojfieanski Obljubek je bil na
zadnjnn zborovanju sawistov izvoljen
xa pol. tajnika v Koj>kem. Daleč je
prišel nekdaj zavedni narodnjak. Jf
prvi Slovenec, kateremu zaupajo fasi-
sti pol. tajništvo. Veliki t^den nasiii
Bricev še ni  kon.ea.n-
Kai ie novega na deželi ?
PRVACINA.
0  volilnom ffibanjn v nasi obeiiii  je
bil že ffovor. Ker pa. vemo, da se ljud-
stvo zanima za volilne dog-odke v vsa
ki  obeir.i,  zato  prosimo,    da priobeite
tudi poroculo ö fasiBtovskeui .shodu, ki
He je vrsil pri nas 5 m. in.   Zanimiv-
Pfovor je imel    pri tej priliki   g. nad-
učitelj  in  fašist  Fr. Zorn,    o katorem
ne vemo, kako je za>el   v  tabor crnih
Hrajc.
(iovor fj. Zorna nli  najvcčji takvin.
Ako potfledamo žo nto let  nazaj. ka-
ko so vodili naši predniki politiko na-
pram bivni Avstriji, He g-otovo prepri-
tamo, da le isti poslanci, kateri ho bili
za vlado ho nekaj  donegli,    nikdar pa
niKo nie (loneffli  oni   • j>oslanci.    kateri
ho bili za narod, živtdi    za    njepra U-r
urn  »kusali pomafati,    kajti    istib   ni
vlada nikdar uslišala in se je smejala
njihoveinu   patriotizmu.   Možje,   držite
so le one stranke,    katera je danes v
Italiji najmovnejsa,  iu  ker    so    njeni
poslanci vladi najbližji    tudi    največ
dosežejo.    V driiprem    oziru je pa tudi
'fasjstovska stranka  bo^ata,  po  donia-
če bi  se reklo,    ima največji   (najbolj
debel)  takvin  in  kdor  ima volik   tak-
vin tudi lahko največ plača. Torej ka.
Vain   danen   koristi     iskati    zaslombi
pri   slovanski   utranki     t-er  pri   njenil
,   poslanciht    Saj    jo  la  stranka  znam;
kot  protidržavna,  7,:\in   '*»•   l>re.zmis«'ln(
,   opLrati so na njo.
Odgoror oprharniskega dclavca.
Ta neznaea.ini  koristolovski  g-ovor j(
¦   /avrnil    ojwkarniski    delavec     Alojzi,
Devetak  prilinio  U\kole:
Resnica je, knr je jrovoril «. Zorn
da  vladi   najbližji   poslanci     (udi   iiaj
1 več dosfižrjo. ali .Še nikdar m- ni sli
šalo, da bi sc mornli isti poslanc
ivajprej prodnli ter postati sužnji ii
še le potem  prosit i   milosti.  Možje  po
1 štenejra ziwvrjija I«1«:.! ne bodo storil
nikdar.    JVIorani    zavrniti     neresniem
1   trditve, da. je  naša slovaiiska   strank;
}   prntidržavnn.    Kaj   mislite     možje,  d«
•   je  italijanska  vluda   tako šibka, da b
'   tie  moKla iztrebiti   iz    rlržave sebi  so
¦   vražno, proti  M'dsnijeinn  i'edn  nevarn«
>   sirauko?!  Mislini,  da je še  tako   nioc
•   n.i,  sla bi  z naso stranko  bitro  pom«*
"ilia, ako zasledujc v  resnici ouo  proti
1   držnvno  politiko. katero  se  ji  oeitn  ii
, i;tdi   katen« se jo obrekuje.
!        Toda      oni      mož,      kateri      stoj
, duuos na krmilu Italije gotovo v«, dj
j r-lovek, katrri   spoštiijc    narod   ostan<
i::rrst drhirljmi,   oni pa,   kateri prod*
xrojo Iii'i prodfi tudi še p/rj scoja na
vela in  tudi državo.
{)'    Tako je  moral  opekarniški    delave
^lpodiu-iti   slovensketra   nadueitelja,  ka
jc  politit-na     zuarajnost *   in     uarodu;
u   potitenost.
VKTÜ.JÜA.
(Odweri   te  volihie    borbe).    Razu
1  uasilne odjwljavH uašeg-a občepriljubljt
»-   ne-sra. rojaka p. Fr. Ciorkieani zaznani<
• -   vala  našii kronika.  volilneg'a    due  nc
'- [ bonih   fašislovskib   „znamenitosti".
L- Najbolj žalostno dejslvo pa jc da s
a domaei uovopečeni snoparji pripomc
h s:H k U'inu prrdemu einu. V svoji ])vi
i-idrznosti so šli š»« celo tako dalee. d
n   so mil pozriejf* prišli izrazit sožnlje n
dom, da bi s tern odvrnili sum od aebe.   (
A vse zamau!    Po   njLh sadu smo jib.
spoznali.  Povešajo  jyrlave  —  krivopri-
sežniki! Komunisti ki se toiiko babajo   j
s svojo zniago nad drutrimi. niso prav   j
nie  naj)redovali od   zadnjih   obe. voll-
tev.  Lipa  bi  labko  tudi več dobUa.  a
bilo je premalo ag-ilnosti.   Pa tudi vo-
lilci, ki niso grlasovali, so bili  večino-
ma ]>ristaši Iii>t*; kinvo je bilo tudi sla-
bo vreme iu oddaljenost. Od snopa w* je
pričakovalo tudi vw uspeha kov g-a je
v resnici imel.   Ves trud k- kavalirčka
je bil zamai).    Cel volilni   teden in &e
prej je grmelo in |>okalo, a naše vrsU*
so stale neomajne. Koliko so se trudili
domači  snoparji  z  bivsimi    komisarji
in župani na eelu, da bi razpustiJi nas
obč. svet. "Rabili so najostudnejše laži
j in  o'nrekovanja    pri  omenjonih prot^-
stih, a nič ni izdalo.   Cetrtie že jim je
!   višja oblast  prekrižala njih    umazane
raeune, ker je spoznala, da hv pod njih
i   erno srajeo skrivajo njih osebne kori-
;  sti. Rojaki! pokažite tern odpadnikom
i   brbet!
j      i*o daljši težki    bolezni    je    umrl  v
-   najboljši moški  dobi,    star 47 let,    tu-
j   kajšnji  posostnik in mesar, bivši obč.
>   stareŠina g. Ivan Lasič. Zapusea vdo-
i   vo  in  v-it3st«>ro    otrok.    Pokoj    njogrovi
i   duši,  preostalim   na«p  sožalje!   Pogreb
)   se je vrsil  v sredo    popoldne    ob zelo
obilni udolc/bi. Na grobu f+e je poslo-
vil od ranikeg'a v pretresljivih bese-
dah K. vikar Svara.
B
j           IX)KOVEC NAU KANALOM.
Na  vniiko  noe zveeer    se    je zgodil
''   pri   nas   frozen   čin.  Zveeer  je   sedela
-    v «oslilni  pii   Klauearju  večja družba
d(iiii;i(~>iiio\'.     med   ujimi   tudi       .Jakob
i Sulijroj, j). d. Rojc, zot ffostilniearjii
n   Koleuca iz Sp. Lokovca.    Baje     se j"
-    sukal potfovoi- o volitvah    iu    Rojc je
i   zasrovarjal lipovo vejico. To pa ni tek-
'"   uilo nekatcriiu mladim i'antoin in skl.--
u   nili  sf> se mašeevati  nad Rojčevo jrla-
a   vo,   nad   inožem   petinštiridestih   let.
i Ko sci jo zadnji krog1 11 h ponoči
1 vračal iz trostilne j>roti doniu. tra ne-
[> Miuloina napadeta dva mladeniwi, iii
' eden od njiju tzn tako rnoeno udaripo
'-   eel ii   s  kosom   g*ranate,  da   iliu   prebije
-    lobanjo.  V   nezuvesti  g"a  pustita  imi>a-
ii   da lea    nil   lleh   ter     7.1>e/.it.a.     Slurajno
pa u'l'cdo mimo po cesti dru^i fantj«-,
iJ zagledajo Rojca vsesra v krW in neza-
H vesti toda ise pri življenju, g-a nesejo
(' v Klanearjevo ffostilno. komaj pa jra
(i položijo na peč, že i/.dabne. Pec }f
'-   bil a, njeg-ov mrtvaški    oder    do jutra,
«lokler zu niso preuesli na velikonoPni
c pondeljek zjutraj na njeprov dom v
ij Sp. Lokovec. — Pogrob se je vršil v
a   torek 22. aprila.    X. p. v. rn.!    Ranjki
je  bil   splošno  jako  miroljubua   oseba
in  jo zato  divja  posurov«>l*»-*l     sa.utnv
tembolj obsodbe vredua.
!! !                           SV. GOR A.
)-i Olmuviivi'iia dela pri na.M na/.ijLki
)- dobro napredujejo. 0/rromue ruševine
so že razeiši-eno in v kratkem se prične
;o z zidanjem C(?rkve same. V pondeJjek
)• si je ojjledal delo prevzvišeni kaozo-
[-- nadškof, ki jc bil prav zadovoljou. V
la j bliznjih dueli j>olozinio U^meljui ka-
ia   men za  novn Marijino svetift(V.
1
/. KRI2 NA VIPAV8Ki:.M              I
iirirdvk jubilej).    Dnt    29. rn.  !-:.  >Ja      j
praznovala g. Tomaž    in gu. Antonija      I
Mrevlje, tukajsnja vclepos<'stnjku. \f\       \
desetietnico    poroke.       ligledniu;::     in      ]
spoštovanima   jubiJantomu    niu* ^   nnj-      1
iskrenejse častitke.                                      j
IZ VRHA PRJ 6BAH0VKM.
Na velikonočni  r>ondeljek    /ve< •              j
je loeila od nas v cvetoeih Jeiib                  i
Ija   Oufer. UmrJa. je po kratki  b<               \
radi prehlaje, stara 17 let. ßüa j**              j
roljubna in pridna    mladenka.    Njeua       1
šinrt je pretresla   celo v;i\    Zap:r--*:1         j
tiam je opomin,   da je nad nami <              ]
ki nas pokliiV pj-cd m? labko \
nuto. Pokojnie.i iiaj bo labka                      i
družini pa naše Božalje!                              :
BRJE.                              ]
Br. in pevsko društvo na BrjaJj vpri- I
zori v nedeljo 11. maja v dvorani g. 1
Trpina v Kasovljab ves<;loieio v *l\- 1
rib dej. ,,riica At. 15". Na vsi             o
tudi vet", pevskib toek. Med  •¦             >>
udarjal  tamb. zbor  iz Sela.    K'l                  j
hoče pošteno od srea nasruejjt'
zamudi Ui zabave!                                              j
ODGOVORI   NA   VPRAÄAN.IA.           I
1.) ./. Hi. Studenu:    Ce Vain  je hi la    1
dovoljemx   samo    trirneseCMia    voja*>ka
služba, ix>tem  host« morali  tri  mf-ycfl
odslužiti.  Ko  prejmete    p(»zivni»'.
jLm morate odzvati.
2.) P. Sv. Kai: Va« driiiri sin bo iw>
ra!   služiti  poluo  dobo  vojaske  službe.
oetudi He mu dovoli odJog1 službe. dok-
ler »e ne vrne njegov brat r»d vojakov.
3.) B. Cczsova:    Po veljavuih odred-
bah so wi zadrugam zamenjale av»tru-
ograke krone v lire po 60%, ce ho bile
v njihovo dobro naložene  vsaj    do    8.
novembra 1918. pri enem    ali    drujfem
zavodu. Zadružna zveza Vafiili krön ni
zamenjala v  lire po 60',.    ker t*o bile
vložene šele 4. novembra. Zato tudi ni
dolžna Vain  izplačevati  vlojf« po 60%.
4.) Cuts in Alojzij, Hreyinj xt. 69: Va-
(Se pi»mo je tako nerazumljivo.   du ne
moremo  odgrovoiiti   na   Vase  vpnu»au-
je. Pro si to g. župnika, da Vaiu  iiapiüe
I pismo.    Pošljite jja poteio   na na^.e  u-
| redništvo. Na  to  Vam   odyovorlin«!    v
Vaši zadevi.
„Proa ret tu-   zerze"   odsek     ,.M wwiika"
i v Gorici  >i ž««Ji  nabavili   dobro    o/ira-
' njen  pianino. Ponudbe na u:>......   ; 4vo
; „(ioriškn  Straže".
, j                         VAI.ITA.
!     Dri« ')0. aprila
Zii 100 og-rsklh krou    2S> do    US*  \i-
: narje, /ji 100 avst. kron 3.15 do i».2i vi-
narjev; za 100 oe«k. slov. kron 65.25 do
65.75 Iii : za  100 dinarjev 27.80 do 24.10
¦  ; 1 ij-;   za   100   roiminskih     lejev   ll.i'»  do
I 12 lir: za J  ainerikauski dsilai' 22.25 do
i ! 22.40   lir;   za   100    švicarsktlj     tVaakov
1 H96 do 399 lir; za aug-leAki  pfuiH »ter-
¦  j lint' 97.90 do 9K15  lir.
¦          TIJŽNK (KNE V GORIC1
!    Due   1.  maja so    bile    na  gi/'-J^kera
j trgu   shjdeče  c^ne:
i    sakita od 1.60 do 2 lir, radie od  1 do
2 lir, cpinaea 1.20 do 1.40, šparg-lji  2JM)
'   do 3 lir, kroinpir    70 do    80 vinarjrv,
ližol   2.20-2.4O.  kisla   repa   HO  vin.   r\o   1
J lir, kislo zelje 1.20 do 1.40. jabolka L60
' do 4 lir. jajca 45 do 50 v.. maslo 15 do
' j 17  Ii",  mlfki»  1   do  1.2ft.
i
Eicgantnim damam!
i
» Velika izbora klobukov    za'goupo,
1 jrospodicne in otroke.
Otilija Calligaris-Gorioa
Via Mameli 4 (prej Via 8cuole).
Stran 4_______________________________________________________»UORI&^A STBAŽA«
GOSPODARSTVO
Državno gospc-darstvo Iialije.
Uradnik, ki ima določeno me-
sečno plačo, mor& napraviti v.saki
mese<3 inajhen proračun. S svincni-
kom v r-oki mora ugotoviti, koliko
ga bo stala obleka, koliko perilo,
koliko luc, prehrana, o.igarete itd.,
koliko mora odplacati mesecno na.
i*acu.n svojega dolga, katnvga. .>i
je napravil v ca.su atudiia aJi ko
m je < ženil itd. Ako vidi. da nje-
govi dohodki krijejo stroske. te-
daj mu ni treba stroškov krčiti, v
nasprotnem »slučaju pa mora neka-
tor^ postavke črtati, ker drugace
se ho vedno bolj zadolževal in se
ne bo nikoli izvlekel iz doljjov.
T>ak proračiin bi moral napravi-
ti vsak umen in napreden go*po-
dar in podjetnik, tak proračun de-
la, tudi vsaka. država. V aprilu in
maju vsakega. leta čitamo v časo-
pisih, da je proračun te ali one
države tak ali tak, in sicer za toli-
ko in toliko miljonov aktiven a.Ü
pasdven. Mi moored e bodi reV;eno,
da je proračun vseh evropskih dr-
:',av, ki so *>e udeležile svetovne voj-
ne, razen Anglije v vseh povojnih
letih pasiven.
Države sestavljajo proračune v
mosecih pred julijem, ker se začne
drzavno poslovno leto s 1. iulijem
in se konca s 30 junijem. Zato ni-
mamo powlovnega, leta .1922, .1923
ali 1924, temveč posJovna ali pro-
raounska leta 1922-1 Öß3, 1923-1924
itd. Po tern takem ie mesec maj
1924. enajsti mesec, poslovnega aJi
proraoimskefta leta 1923-24. ker je
od 1. julija 19Ö3 do prvejra ma.ja
1.924 preteklo deset mesecev in je
niaj sam enajsti mesec.
Da bo<lo imeli citalelji ,.Goriške
Htraže" približno sliko italianskc-
g& drzavnega gospodarstva, pri
uasamo v naslednjem uradne ste-
vilke dohodkov in »troskov za pr-
vih 9 mesecev proracnnske^a leta
1923-1924, to je od 1. juiija 192:3 do
31. inar«a 1924.
Državna blagajna je Jmela sJe-
deče dohodke:
I.    Rednn    dohodki    so    zna.šali
13358 miljonov Jir, in sicer:
državna po&estva 21 milj. lir,
zemljiski davek 82 milj. lir,
hišni davek 126 milj. lir,
dohodninski davek 1801 milj. lir,
15% davek na dividende 37 milj. ].
davek na vojni dobiček 559 milj. 1.
premoženjski davek 545 milj. lir,
davek na dohodke ravnatelW i«l>
«iJÄkih dmžb 20 milj. lir.
doct-atno - dohodninski    davek     173
müj. lir,
vojni vinar 12b müj. lir,
drugi neposredni davki J5 milj lir,
kolkovine, vknjižnine    retriistracjj-
.ske in   druge    pristojbine    17(27
milj. lir,
potni listi 8 milj. lir,
šolnine 52 milj. iir,
železniške, avtomobilske   :.-:  uru^o
prometne takse 212 milj. lir,
veselicni davek 37 milj. lir,
davek na igralne karte 5 milj. lir,
davek na šumeča   vina,   pari'umo,
mineralne vwle    in    zdravila 44
milj. lir.
davek na sladkor 59b milj. lir,
davek na spirit 300 milj. lir,
davek na pivo 40 milj. lir
drugi podobni davki 142 milj. lir,
davek na vino 380 milj lir
carina 1765 milj. lir,
uvozni davek na kavo 153 milj. lir,
uvozni  davek na benzin    it/d.    70
milj. lir,
uvozni davek na pijaee in meso 1
milj. lir,
dodatjii    davek    za   invalide    280
milj. lir,
monopol na tobak 205<S mill, lir,
»          sol 135 milj. lir,
»          loterijo 291 mili. lir,
»          žveplenke  CAJ  milj.   lir,
»          kinin  15 mili. lir,
dohodki pošto, lelefona in telegra-
fa 588 milj. lir,
drugi redni dohodki 872 mili. lir.
11. izredni dohodki so zna.sali
2502 milj. lir. \"si dohodki skupaj
so zhasali torej okoli 10.(J00 milj.
lir, ako pa upostevamo naieta po-
sojila dj-žave v znesku 3305 milj.
iij-, dobimo skupno svoto 19.3G4
milj. lir.
Tern dohodkom    stojc    nasproti
izdatki v znesku 16.438 mili. lir, in
sicer
! min. i'inanc                 95tJ4 milj. lir
-•>   pravosou.-i \a         283     >      »
»    zunanje                       (v!     >>      y>
»    prosvetno                816
¦¦    not ran je                  377
iavnih del               513
>     pošte in tel.            699     >      ;>
->   vojno                    2895     >     :¦>
¦>    mo.rnai'ice               WJÜ
»    kolonij                  150
>    gospodarstva         168
Ako ne vpostevam<». zadolzitt.'V,
vidimo, da stoji nasproti 16.438
milj. izdatkov 16.OX» mili. dohod-
kov, v^led Cesar sledi deficit v
znesku 438 milj. Jir za pi-vih 9 me-
secev proračunskega leta 1923-
li>24. Ta deficit se bo do 30 junija
najprej se nekoliko spremenil.
Finančni minister De Stefani je
pred volitvami na zborovanju v
¦Milanu rekel, da bodo v prihod-
njem Jetu dohodki krili stroske.
Ko so se pred volitvami zbrali v
Riiiiu župani iz celega kraljestva,
jirn je držal Mussolini velik govoi1,
iz katerega je izzvenela obljuba,
da se bo davčni vijak zmehčal in i
da bodo davki manjši.
Italijan bi rekel: »vedremo" (bo-
mo videli).
NAZXAXiLO IX  ZAHVALA.
I              Neizmerno pobiti v žalosti naznanjamo vsem   sorod-
¦lakonii pirijateljem in znancem pretužno vest,    da je naš
I     miid. vse Ijubljeni <x&, dragi sin in brat, gospod
!•                   IVAN   LA SIC
!                                        mesar in posestnik
I     v torek dne 29. m. in ob 5 uri zjutraj po daljši in mučrn
bolezni, v 47 letu svoje stfirosti mirno v Gospodu zaspaJ.
Tem pofom se prisrčno zahvaljujemo vsem onim, ki
I Kunu v dnevih težke bolezni nudili tolažilne besede; dalje
[ s*! aäliv:-1""•—.¦. vsem sorodnikom;prijateljem in znancem,
I.   kd so in .          ali zadnjo  cast  na   poti   v   prerani   grob,
ziasti pa pivv-. gosp. vikarju za njegov   pretresujoč   govor
in  pev. zboru  za ganljive žalo.stnike.
Vrtojba, dne 3. maja 1924.
ZaJujotf  ostali.
Naznanjamo ustanovitev
4 ŽIVINSKIH   SEJMOV
V    D E V I N U
in sicer 16. februarja, 16. maja,
16. avgusta in 16. novembra. Ce
pade določeni dan na nedeljo, se
bo vršil sejem naslednji dan. Na
sejmih se bodo prodajalo razen ži-
vino tudi druge vsakovrstne stvari.
.Že določeni sejem dne 24. junija
ostane ko po jiavadi.
Županstvo Devin.
Klavir tvrdko Herj-Dunaj je na
prodaj za 2500 Lir. Naslov T>ove u-
prava.
Zgubljeno. Dno 27. t. m. proti ve-
čoru jo zgnbila neka oseba temno-
siv kožuh (lisico) od ulice sv. Kla-
le («Noterdam») do Piazza (jinna-
stica. Posten najditelj naj ga odd a
v '<Cevljarsko zadrugo» (Jorso G.
Verdi, st. $2, kjer dobi primerno na-
grado.
POZOK!                              POZOR!
Znana manufaktui-na trgovina v
Via Municipio št. 4 (prej deželna
aprovizacija) se sedaj nahaja v
Via   G.   icarducci 12,   v hi Si   prl
»Treh Kronah«, ter priporoca in
jamci cenj. odjemalcem «voje so-
lidno blago po    najnižjih    cenah.
Na ToJniintskem ,]e na prodaj !
sestvo, obstojece jz dvonadstr*'}¦'
hise, präpwtvne za' obrt in zjuj^ii
nim zeinljivšcem. Naalov pov<j ii]^Üi
vai lista.
[ii ii Mil
po 17 Lir kvintal
pri
Benečanckii v Kobaridu
HAS   ZOBOZDRAVWft
doktor Lojz Kraigher
specialist za boleziri   v ustih & ^
zobeh-, sprejema za vsa  zohozdT^'
nička in zobotehci&ka opravila
::   v Gorici, na Travniku St. W  '"
PLAČAM VISOKO  CE^0'
W. Windspach
Oorica - Via Carducci M ^
W^    Wk ozdravljena -m
^    IH   z  najnovejsim pasom   BROOCK*
W% ^1                           Mirodilnica in dišavarnica
E           Jä E. Grapulin - Gorica
.^^^^^ naspr. Ijadskemo vrto, Corso Verdi 2l
POZOR!                                                                                  PO20pl
na dobro  znano domačo tvrdko
ANDREJ  MAVRIČ
VU Csrducei I ------   GOBIZIA   ------Vi« C«ritucci L
Im» v udoei raznovr»tno mofiko In iensko  »ukco. platno, perkal, zefirja, ^' I
kor tudi vellko množLuo češkejra bla^a, - doinače in čefiko perje, volno,   ž»^0'
tr»vo, bombaž, vzmeti in izgotovljene atramace.  -  Last»a  krojačnica, kat^ I
»prejoma v»ako naročilo In lavršnje tos bo in po zmernih cenah.         «I
Z« obllen obi«k te najtopljeje priporoca eenj. oWlüitvu   ANDREJ MAV^1*
NA DROBNO)                                                                    NA DBBJ5l>°f
3
]                      PODRUŽNICA
I Ljubljanske kreditne banke y Gorici
CorM Yvrtä »Trgoviki Dom«
j      Telefon št. 50  ------   BrzoJÄ^ni aasloy: Ljubljana bfinka.
-------            .. .,____
------,---------------
Delniška glavnica      CEMTRALA t       E^rra SHß
in roaerve:         |   III RI  III Nil              miu
Podruznice: Brežice, Celje, Čraomelj,     Kr&iij,     Müribor,      j
Mfctkoviö, Novi Sad, Ptuj, ßarajevö, Bplit, Tr»t.                         j
Obrartaje ylpge na knjižioe p<; 'ilj%%,   Na dalj&o   :Ap$>yed
ivezame .vloge po dojrovoru.                                 ]
Nakup in prodaj« yßakovr6tnfc^& iii^ga dfezkarja«                      I
IzvrSuje yse y ban6no »troko gpadajoče poaita najkulaiitiieie.    j