¦anmcnNm iBOPisinPi Pobrežjc pri Mariboru. »Praznično razpoloženje ustvarite, zato okrasite domove, okrasite kapelice in križe.« Tako nars je vzpodbujala Cirilova tiskarna v »Slovenskem gospodarju«. Dain kaj je lepše, kakor lepo okrašene kapelice in križi. Kapele in križi ob naših cestah in na križpotih in znamenja po poljih, to so znaki žive vere našili prednikov, ki so toliko teh božjih znamenj postavili Bogu v čast; so pa tudi našemu dobremu slovenskemu ljudstvu v ponos. Ali ni nekaj prisrčnega, ko greš popotnik skozi tujo vas, pa te na najlepšem mestu pozdravi kr -elica in greš po polju, pa stoji ob poti križ? In ena takih naših kapelic, okrog katere se suče lep del veselega razpoloženja, obfiaja letos 9Dletnico obstoja, to je Mohorkova kapela na Zrkovški cesti na Pobrežju. Pozidana je bila leta 1846, kakor kaže letnica na pročelju. Je to ljubkka kapelica z lepim kipom Marije z Jezuščkom na oltarju. Tukaj se vrši že dolga leta velikonočni blagoslov na veliko soboto. In vse dni velikonočnih praznikov se pri tej kapelici strelja kakor malokje. Tudi letos so možnarji razglašali veselo Alelujo daleč naokrog in obenem oznanjali, da obhaja naša kapelica jubilej, da Marija že 90 let blagoslavIja vse, ki tod mimo hodijo. Mi jo pa prosimo, da nas blagoslavlja še naprej! — Popotnik. Frarr. Na Ješenci je dne 9. t. m. umrl Peter Leben, posestnik mlina, star 74 let. Veren sin Slovenskih goric, rojen pri Veliki Nedelji, zvest krščanskim načelom. je bil vedno naročen na :¦ Slovenskega gospodarja«, »Slovenca« in Družbo sv. Mohorja. Kljub skromnim premoženjskim razmeram je dal svoje otroke v šole, tako da je sin Stanko kapetan v Skoplju, tri hčerke pa so učiteljice. Njegovo &r'a je bilo blago, roke radodarne za eakega. Naj v miru počiva, njegovim ostalim naše sožalje! Sele pri Slovenjgradcu. V naSo lepo romarsko cerkvico smo dobili krasno pisanko: nov oltar Device Marije, veliko umetnino mariborskega kiparja g. Sojča. Dosedaj je visela na zidu samo lepa podoba Matere božje vnebovzete, umetniško delo dunajskega slikarja g. Schonbcrgerja iz leta 1851. Pod podobo je bil tabernakelj, 8icer čeden, a že ves od črvov razjeden. G. Sojč je zdaj naredil okrog Marije širok okvir, valoveče oblake. V oblakih plavajo angeli. Eni trosijo nebeški Kraljici cvetlice, drugi ji igrajo slavo s citrami in trombami, tretji jo v ponižnosti molijo. Sredi med njimi pa stoji Devica s pobožno sklenjenimi rokami. Istotak umotvor je labernakelj, ves bel, s pozlačenimi vratci. Vse sku paj je biser v lepem okviru stare cerkvice. Izrekamo prisrčno zahvalo vsem dobrotnikom: slavni banski upravi v Ljubljani, preč. g. dr. JančiCu, duhovnemu svetovalcu in župniku pri Sv. Petru v Savinjski dolini, velikemu dobrolniku naše cerkve že prej, zdaj spet, in vsem blagim dobrotnikom v domači župniji, v Slovenjgradcu in. drugod. Naj Mati Marija vsem bogato povrne! Sv. Anton na Pohorju. Na god sv. Antona Padov., to je 13. junija, se vrši pri nas vsako leto velik romarski shod. Od vseh strani pride na tisoče romarjev, ki bi radi opravili svojo pobožnost v naši cerkvi. Pa le prečesto se zgodi,,  da romarji skoro v cerkev ne morejo. In če so v njej, jih moti velikanski dirindaj okrog kratnarskih Stantov, ki ao natrpani krog ccrkve;;  posebno ob velikih vratih so nadvse vsiljivi. Zato je sklenilo cerkveno predstojništvo, da mora vsak kramar posebei zaprositi cerkv. predstojni--  Stvo za prostor. Cerkveno predstojništvo bo določilo vsakemu kramarju posebej primeren prostor. Pri teh prostorih nima nobeden kramar kakšen privilegij ali zastarano predpravico, ker je ves prostor nadarbinski, torej je edini lastnik prostora vsakokratni nadarbinar, to je, župnik. Tudi ee bo pobirala pristojbina pavšalno, še predno se prične kupčija. Red mora biti! Sv. Anton na Pohorju. Pa že spet pohorski Anton! Kaj ne bi, saj imamo na lepem, razglednem hribu krasno in prostorno cerkev, ki bi bila v ponos vsakemu trgu in mestu! Da jmamo tako prostorno cerkev, je vzrok vsakoletni veliki romarski shod na Antonovo, to je dne 13. junija. Na ta shod opozarja tukajšnje cerkveno predstojništvo vse štajerske, pa tudi izvenštajerske Slovence, posebno Korošce. že tisočem dekletom je izprosil sv. Anton pridnega ženina. Pa tudi bolniki so našli že v neštetih slučajih zdravja zase, pa tudi za živino. škoda pa je, da so se nekateri shodi v naši romarski cerkvi opustili. Tako je pred leti prišlo veliko romarjev tretjo nedeljo po veliki noči za praznik varstva sv. Jožefa. še bolj je bil znan romarski shod na binkoštni pondeljek, ko je prišlo več procesij; omenimo samo sosede Ribničane, ki so se na ta praznik imenitno postavili z dolgo procesijo, ki jo je vodil ribniški g. župnik. Poživiti hočemo ta dva shoda v čast sv. Antonu in v dušni ter telesni blagor romarjev, saj so časi v vseh ozhih še vedno težki in bridki. Na svidenje torej tretjo nedeljo po veliki noči, na binkoštni pondeljek, na Antonovo, na lepo nec'eljo, dragi častilci sv. Antona čudodelnika! Prihova. V tukajšnji romarski župni cerkvi Btoji približno že 300 let leseni, umetno izdelani veliki oltar, ki mu ga ni para v celi lavantinski škofiji. Ta oltar, v katerem je upodobljena Marija, pomoč kristjanov, ki ima pod svojim plaščem zbrane upodobljene razne stanove, se je že lani pričel nevarno nagibati proti cerkveni ladiji. Kaj je temu vzrok? V ozadju oltarja sta dva. navpično stoječa, v zemljo zakopana hrastova stebra, na kojih je pritrjen ves nastavek oltarja. Ta dva stebra sta v vznožju popolnoma strohnela. Ker oltar nima druge opore, se je nagnil naprej in bi se gotovo že porušil, ako ne bi ga lani z lesenimi trami provizorično podprli. Letos po veliki noči bo prišel g. Alojzij Zoratti, podobar iz Maribora, popravljat oltar. Blagoslovljen pa bo o veliki masi dne 15. avgusta t. 1. Dobrotniki, podpirajte ga z darovi! Velika Nedelja. Gornjegrajski sreski načelnik g. Matko Kandrič, ki je bil pokopan v Celju, je bil doma od Velike Nedelje, kjer je še to leto prebil trimesečni dopust. Užival je med domačini velik ugled in se je veselil kot sin preproste kmečke matere obče priljubljenosli. Sorodniki in znanci od Velike Nedelje bodo ohranili rajnemu stricu in bolru trajno hvaležcn spomin! Sv. Sebeščan v SIov. krajini. Novi božji grob smo dobili. Izvršil ga je g. Sojč iz Maribora. Postavili smo ga ob stranskem oltarju. Kiasno je bilo pogledati ta božji grob v rožah in lučkah. M"''tvene ure pred Najsvetejšim je imel Marijin vrtec, kar se je tuk. vernikov globoko dojmilo. — Na praznik je pomagal v tuk. cerkvi semeniSki duhovnik g. Gregor Janez, prefe> z Maribora. — Prejžnji teden ponoči je izbruhnil ogenj pri šerugovih, vulgo Slisarjevih. Najbrž je kdo ogenj podtakni!. škode je veliko. Gasilcem je pomagal dež in ogenj so kmalu omejili. Da se Ie ne pojavi zopet požigalec, ki je p-,d nckaj leti zažigal vsak drug mesec, dokler ga niso razkrinkali. — V nedeljo dne 26. aprila bomo obhajali glavno prošfenje sloplo proško«, ki je znana po celi Slover ;ki ^crajini. — Pravila Prosvetnega društva je kr. banska uprava potrdila. Kmalu bomo imeli občni zbor. — šalamenski otroci bodo še nadalje hodili v šolo v Pečavce, namreč katoličani. Tako je odločila banska uprava v Ljubljani. Hvaležni smo za to banski upravi, zahvaljujemo se vsem, kt bo nam pomagali, da smo to dosegli.