{foto: UK) ŠTEVILKA 16 DEVETIH OBČIN NE BO! <‘•«-»51 ADI Kantavtor OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg l a 3000 CELJE Kadarkoli grem na kakšen dobrodelen koncert, grem tja z grenkobo in žalostjo, ker gre ponavadi za primere, v nebo vpijoče, za katere bi se zagotovo moral najti denar iz državnih virov. Včasih se kar zamislim nad tem, da mora biti v slovenskem prostoru toliko dobrodelnih koncertov, ki krijejo hrbte zapravljivim ali nesposobnim državnim organom. 2. memorial Dušana Perhača na Rečici ob Savinji STRAN 32 ■M *? ■. < - , ’1 m V Mozirskem gaju tudi letos pripravil vrsto novosti %. 'if* ' _ • '■ ' - - %. - STRAN 13 Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje Končno svoj dom Nizke obrestne mere in odplačilna doba do 25 let. Banka Celje nudi stanovanjske kredite vsem, ki se odločate za gradnjo lastne hiše, pod zelo ugodnimi pogoji. Celoten znesek kredita vam bomo nakazali na vaš račun, vi pa si lahko vzamete kar 25 let časa, da nam ga vrnete. Tako si že danes lahko postavite svojo sanjsko hišo in jo po nizkih obrestnih merah počasi odplačujete. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. ä . MODRA ŠTEVILKA (((S0802T40) p banka celje Banka Celje d.d., Vodnikova 2,3000 Celje, tel.: 03 422 10 00, fax: 03 422 11 00, e-mail: info@banka-celje.si, http://www.banka-celje.si ■ ; ; OSREDNJA-------------------------------------------------------------------- «NJiŽNICA Tretja STRAN CAM*---------------------------------------------------------------------- Bolniška je danes luksuz Če gre verjeti statističnim podatkom (in ni pravega razloga, da jim ne bi verjeli), smo Zgornjesavinjčani glede na obseg bolniškega staleža v zadnjih letih med najbolj zdravimi v državi. Mar to pomeni, da delodajalci tako vzorno skrbijo za svoje zaposlene, da le-ti skorajda sploh ne zbolevajo? Najbrž si ni treba delati prevelikih utvar, da je temu tako. Prej bi rekel, da je sedanje stanje posledica dejstva, daje število delovnih mest v Zgornji Savinjski dolini zelo omejeno in da se še zmanjšuje. Vsako delovno mesto je še kako dragoceno, v povprečju pa smo Zgornjesavinjčani med najslabše plačanimi v državi. Torej je interes vsakega zaposlenega, da morebitno bolniško, če je le mogoče, »poflika« z dopustom, saj v tem primeru vsaj v finančnem smislu ni prikrajšan. Spomnim se časov, ko je bila (pre)visoka bobtiška v nekaterih podjetjih celo širši družbeni problem, ob katerega se je občasno spotaknil tudi občinski izvršni svet. Še posebej zanimivo je bilo, kako je porast bolniške odsotnosti sovpadala z nekaterimi nujnimi deh, na primer sušenjem krme na kmetijah. Najbolj zagreti nasprotniki takšnega načina izkoriščanja delovnih razmerij so grozdi z disciplinskimi ukrepi, vendar razen posameznih primerov ni bdo zaznati večjih sprememb. Dvomim, da danes še komu pade na pamet, da bi izkoriščal bolniško za privatne potrebe, saj je tveganje, da bi lahko zaradi tega izgubil službo, enostavno prevehko. Delovna mesta torej postajajo vrednota, ki ima zlasti v našem lokalnem okolju visoko prioriteto. Pravzaprav jih je pa tako malo, da naši otroci niti ne razmišljajo več, da bi se lahko kdaj zaposhli v domačem kraju. Zaradi tega smo lahko zaskrbljeni, zgolj to pa seveda ne bo pomagalo. Treba je ukrepati in v tem smislu čestitam ljubenski županji, ki aktivno deluje v smeri širitve poslovne cone za obrt in podjetništvo. Še bolj kot na rasti obstoječe industrije v dolini bi morah delovati na spodbujanju podjetništva - tako že delujočih malih podjetij kot tudi novih. Morda nam bo vlada na čelu s predsednikom Janšo, ki menda konec junija prihaja na obisk v Zgornjo Savinjsko dolino, prinesla kakšne spodbudne novice. IZ VSEBINE: fie Aktualno: Slovenci preveč bolni, Zgornjesavinjčani izjema!...........4 Iz obtin: Družinski pomočniki preveliko breme za občine...........6 Zgornja Savinjska dolina: Dolga pot do spodobnih cest.........6 10. slovenski dnevi knjige: Berimo, pa naj bo knjiga podarjena ali izposojena.............7 Intervju: Kantavtor Adi Smolar................10 Vpis nabornikov: Zanimive možnosti zaposlovanja v Slovenski vojski.12 Na naslovnici: Češnje v razcvetu privabljajo pridne čebelice ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 16, 22. april 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednis1vo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Aktualno \____________________________________________________________________________________/ OBVLADOVANJE ZDRAVSTVENEGA ABSENTIZMA Slovenci preveč bolni, Zgornjesavinjčani izjema! Začasna zadižanost od dela s pravico do nadomestila plače, ki ji pravimo tudi zdravstveni absentizem ali po domače »bolniška«, je kot kaže tm v peti državi. To, glede na podatek, da se lahko Slovenci »pohvalimo« kar z 11 milijonov izgubljenimi delovnimi dnevi zaradi zdravstvenega ab-sentizma, niti ne preseneča. Seveda bo država ukrepala. In sicers spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki naj bi z globokim posegom v ureditev nadomestil za odsotnost z dela drastično spremenil pravice zavarovancev. Seveda na slabše. »KDOR RISKIRA, PROFITIRA?« Kot kaže, bo ta izrek na področju zdravstva prej obraten. Sprememba zakona namreč predvideva bistvene spremembe za tiste, ki se poškodujejo pri rizičnih športih, kot so jamarstvo, zmajarstvo ali celo gorsko kolesarjenje in med Slovenci izredno priljubljeno smučanje. No, ob podatku, da bo v primeru poškodbe pri rizičnem športu poškodovanec prejemal le še 50 odstotkov nadomestila, lahko tudi priljubljeno smučanje izgubi precej privržencev. Nižje nadomestilo naj bi zavarovanci prejemali tudi za čas, preživet v bolnišnici ali zdravilišču. Argument predlagateljev? Tam sta nam zagotovljena tako hrana in bivanje. Kaj bodo ta čas, ko bolni ni zmožen za delo, jedli otroci in partner doma, pa je, kot kaže, problem nekoga drugega. Predlagatelji sprememb zakona bi omejili tudi najdaljše začasno trajanje zadržanosti od dela in s tem prekinili menda niti ne redko prakticiranje večletne začasne odsotnosti od dela. Po novem naj bi posameznik prejemal nadomestilo le do enega leta, ob tem pa je predvidena možnost, da se po preteku leta bolniški stalež zavarovanca spremeni v status brezposelne osebe, ki ima pravico do prejemanja nadomestila. SMO Sl SAMI KRIVI? Resje, da smo Slovenci v lanskem letu zaradi začasne nezmožnosti zadelo izgubili skupno 11,100.727 delovnih dni oziroma več kot 56 tisoč dni več kot leto poprej. Res je tudi, da nadzorniki, ki opravljajo laični nadzor nad zavarovanci, ki koristijo bolniško, vsako leto odkrijejo številne goljufe, ki ne ležijo v domači postelji, ampak celo pod kakšno palmo. Zanimiv pa je tudi podatek, da, kot kaže, imamo Slovenci po različnih območjih precej različno odporen imunski sistem. Najbolj zdravi so primorci, največje zdravstvene težave Polona Žunter, Lepa Njiva Sem proti nižjim odškodninam za smučarske poškodbe, takšna poteza se mi ne zdi poštena. Pri pridobivanju bolniške je mnogokrat tako, da nekateri izkoriščajo razne privilegije, tisti, ki pa bi bolniški dopust resnično rabili, pa do njega ne morejo priti. Nad tistimi, ki si izkoriščajo to pravico neupravičeno, je treba imeti strožji nadzor. Nataša Burger, Nazarje Ugotovitev zavarovalnic se mi ne zdi prava, saj so potemtakem lahko skorajda vsi športi ekstremni. Težko je na splošno oceniti, koliko ljudje upravičeno izkoriščajo pravico do bolniškega dopusta in koliko ne. Bi pa rekla, daje situacija boljša kot npr. v Nemčiji, saj smo manjša država inje veliko tudi neformalnega,javnega nadzora. Boštjan Fajmut, Mozirje Veliko je odvisno od tega, kakšne veze imaš. V primeru bolniškega staleža pridejo prav kakšna poznanstva z zdravniki oz. osebami na pravih pozicijah. V takšnem primeru človek lahko hitreje uveljavlja svojo pravico do bolniškega dopusta. Poznam primere, ko se bolniška dodeli takoj, in poznam tudi primere, ko se ta pravica ne more in ne more uveljaviti. Sabina Gradič, Mozirje Slovenci velikokrat rajši pomolčimo in potrpimo, malce stisnemo zobe. Dandanes ljudje neradi prehitro zaprosijo za bolniški staž, saj so komisije zelo aktivne in preverjajo dejansko stanje. Vem, daje veliko tistih, ki ob bolniškem stažu še dodatno delajo na črno, vendar se na tem področju stanje izboljšuje, saj se nadzor ostri. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem Naša anketa Sporne »bolniške« Skoraj ga ni zaposlenega, ki ne bi vsaj enkrat izkusil bolniškega staleža, ki ga ne bi pomanjkanje zdravja primoralo v to, da izostane od dela. Vendar se nemalokrat pri izdaji bolniškega lista lahko zaplete -kje je dejanska meja, ko je človek upravičen do dneva doma, do okrevanja? Kako to, da nekateri, ki že na videz »pokajo« od zdravja, nerazumno hitro pristanejo na f.i. »bolniški« (in lahko nato ta čas, ki bi ga morali preživeti na uradnenrdelovnem mestu, s pridom in dobičkom zapolnijo s kakšnim drugim delom), medtem ko se drugi zanjo borijo, kljub temu da je to njihova pravica, ki ji ob dokazih o poslabšanem zdravstvenem stanju ne bi smel nihče nasprotovati? Marjan Šinkar, Rečica ob Savinji Nekateri resda izkoriščajo pravico do »večne« bolniške, marsikdo pa je ne uveljavlja zadostno oz. niti nima možnosti do tega. Včasih je bilo tega, da je človek šel v bolniško in nato še nadalje kje na črno delal, več kot danes, ljudje danes raje dvakrat premislijo. Nadzor je strožji, treba sije ohraniti stalno službo. Rekel bi, daje kar prav, da se izvaja nadzor, nekaj pregleda nad tem mora biti. Iztok Benetek, Mozirje Rekel bi, da ljudje ne izkoriščajo toliko svoje pravice do bolniškega dopusta, prej so do tega zadržani. Država in zavarovalnice pa iščejo svoje tržne niše, imajo svoje interese in jih skrbi predvsem zaslužeK ne pa kaj drugega. pa pestijo ravno območje Raven in Celja. Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ki se sicer nanašajo na leto 1999, pa vendar kažejo neko sliko, je bil vsak zaposleni v celjski regiji v letu 1999 zaradi bolniške odsoten povprečno 20 dni. To je še vedno štiri dni manj kot leto poprej, kljub manjšanju bolniških izostankov, pa je naše območje v državi še vedno na vodilnem mestu v obsegu odsotnosti z dela. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA JE IZJEMA! Pri branju podatkov iz istega leta pa lahko odkrijemo zanimivo informacijo o prebivalstvu Zgornje Savinjske doline. Medtem koje breme bolniških izostankovvminulih letih najbolj zaskrbljujoče v upravnih enotah Velenje in Šmarje pri Jelšah, beležijo presenetljivo nizko odsotnost z dela na območju mozirske upravne enote. Zgornja Savinjska dolina je celo izjema v celjski regiji, saj v letih 1997,1998 in 1999 beležijo najnižji delež bolniških izostankov v celjski regiji. V letu 1999je znašal le 3,68 odstotka, kar je za slabo polovico manj kot v velenjskem območju v istem obdobju. Za cel odstotek pa je manjši tudi od slovenskega povprečja za leto 2003! Kar pomeni, da bi lahko naši državniki navsezadnje storili tudi izjemo in nas, Zgornjesavinjčane, iz novega, strožjega zakona izvzeli. Saj si zaslužimo nagrado, mar ne? Tatiana Golob ZGORNJA SAVINJSKA IN ŠALEŠKA DOLINA Politične regije devetih občin ne bo Pretekli teden je komisijo državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj zavrnila predlog zakona o ustanovitvi Zgornje Savinjske in Šaleške pokrajine, ki so ga na začetku leta v parlamentarni postopek vložili poslanci Bojan Kontič (SO) kot prvopodpisani in Drago Koren (NSi), Matej Lahovnik in Milan Cvikl (oba LDS) ter Jakob Presečnik (SLS). Tako kot že pred tem vlada, je tudi komisija presodila, da ni sprejemljivo ustanavljati posamezne pokrajine s posebnim zakonom, pač pa je potrebno spremeniti ustavo v tem smislu, da bo omogočila sprejem zakonov o pristojnosti, financiranju in organizaciji pokrajin. V ustavijesicerzapisano,dase občine samostojno odločajo o povezovanju v širše samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajine. V sporazumu z njimi prenese država nanje določene zadeve iz državne pristojnosti v njihovo izvirno pristojnost. Mnenje komisijeje, da bo bolje čim prej spremeniti ustavo v delu, ki govori o drugi ravni lokalne samouprave, pobuda omenjenih poslancev pa naj bi bil zgolj odraz potrebe lokalnega okolja po pospešitvi regionalizacije Slovenije. Predlog za želeno regijo oziroma pokrajino vključuje devet zgornjesavinjskih in šaleških občin, kjer so gospodarske družbe že povezane v območno gospodarsko zbornico. Povezuje jih tudi upravna organiziranost državnih ustanov, kot so zavodi za zaposlovanje, za zdravstveno varstvo, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, davčna uprava, geodetska uprava in sodišče. Na območju deluje tudi skupna razvojna agencija, ki pa še ni ena od zakonsko priznanih regionalnih razvojnih agencij. Mnenje predlagateljev je, da je sedanja statistična Savinjska regija, ki obsega področje od Pavličevega sedla do Sotle, občutno prevelika inje zaradi zemljepisnih značilnosti ter slabih prometnih povezav in nerazvitega pretoka informacij že zdaj naravno razdeljena na dve območji, katerih središči sta Celje in Velenje. Kot rečeno bi pokrajini lahko ustanovili na podlagi 138. člena ustave, ki določa, da prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih skupnostih, še bolj bistven pa je 143. člen ustave, ki govori o samostojnosti občin pri povezovanju v širše samoupravne lokalne skupnosti. Savinjčan r \ JI O Med dvema ognjema Hiter vpogled v slovensko politiko pokaže, da je »tako imenovana« država toga, saj opleta strogo po zamišljenemu koridorju, ne oziraje se na dejstvo, da s tem nemalokrat krši zakonodajo in celo ustavo. V primeru pobude za ustanovitev Zgornje Savinjske in Šaleške regije se očitno dogaja prav slednje in to ne počne samo »neka« komisija, ampak tudi Vlada vztraja na stališču, da v Sloveniji ne kaže ustanavljati pokrajin s posameznimi zakoni. In namesto da bi se na pobudo poslancev z leve in desne politične scene odzvala s primerno sistemsko rešitvijo, visi v zraku razmišljanje o spremembi ustave, kjer je nedvoumno zapisana pravica, da občine same odločajo o morebitnih povezavah. Kot daje akt vseh aktov v Republiki Sloveniji nekakšna tržnica, znotraj katereje dopustno uveljavljati politične in kdo ve kakšne interese. Vase se bodo morali ozreti tudi župani devetih občin, ki so se že sredi leta 2003 dogovorili, da na občinskih svetih obravnavajo predlog o ustanovitvi Zgornje Savinjske in Šaleške pokrajine, vendar do tega trenutke vse občine tega (še) niso storile. Že kar nekaj časa je popolnoma jasno, da je (bo) ustanavljanje pokrajin pn/ovrstni politični projekt, pri katerem gre poleg navidezne decentralizacije za potrditev obstoječih oziroma ustvarjanje novih centrov moči. Občine Zgornje Savinjske doline bodo pri tem očitno igrale stransko vlogo, saj je na dlani, da so se znašle v kolesju navzkrižnih interesov velenjske in celjske občine. Ker so tukajšnje občine očitno podlegle snubljenju velike in vplivne sestre iz Velenja, bi bilo vredno razmisliti, kaj in katere državne institucije bodo v prihodnje še delovale v Zgornji Savinjski dolini, l/se kaže, da komaj katera, pa še te verjetno kot nevplivne izpostave, kjer bodo lahko državljani opravili bolj malo. V smislu enakovrednega partnerstva bi bilo spodobno, da bi se tudi Šalečani zavzemali vsaj za proporcionalno delitev najpomembnejših državnih organov, tako pa smo od velenjskega župana Srečka Meha zaznali samo nekoliko neresno zavzemanje, da postane Gornji Grad sedež morebitne bodoče škofije. Toliko bolj, ker politika o teh zadevah nima kaj razpravljati, še najmanj paje kaj takega spodobno slišati od človeka, ki pripada stranki, ki ve vsak trenutek povedati, da je Cerkev ločena od države. Morda ni odveč retorično vprašanje, če bi velenjski župan »ponujal« škofijo, kije še nikjer ni, v primeru, da bi cerkveni dostojanstveniki namesto Celja razmišljali o Velenju kot možnem sedežu bodoče škofije. Pri vsem skupaj gre pač samo za vse bolj očitna nasprotja med celjskimi in velenjskimi ustanovami in pri tem bomo Zgornjesavinjčani, tako kot že nekajkrat doslej, očitno odigrali vlogo kmetov na šahovnici. Savinjčan V______________________________________________________J ’avivvfsU Vfll Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 In 14.00 do 19.00. OBČINE ŽELIJO, DA BI DENAR ZA DRUŽINSKE POMOČNIKE ZAGOTOVIL DRŽAVNI PRORAČUN Družinski pomočniki preveliko breme za občine Na predlog Skupnosti občin Slovenije je skupina poslancev županov vložila v parlamentarno proceduro predlog sprememb in dopolnitev Zakona o socialnem varstvu, s katerim bi spremenili način financiranja storitve družinskega pomočnika. Predlog predvideva, da bi družinskega pomočnika v celoti financirala država in ne občine, kot to velja sedaj, saj se je po mnenju občin trditev, da financiranje pravice do izbire družinskega pomočnika za občine ne bo pomenila povečanja stroškov, izkazala za napačno. Po noveli Zakona o socialnem varstvu, kije bila sprejeta lani, lahko osebe, ki potrebujejo stalno nego in pomoč, pri pristojnem centru za socialno delo oddajo vlogo za družinskega pomočnika. Ta zadevo preuči in jo pošlje regijski komisiji. V kolikor je vloga rešena pozitivno, center izda odločbo, s katero naloži občini, da iz lastnih sredstev financira družinskega pomočnika. Skupnost občin Slovenije trdi, da je predlagatelj sporne novele zakona, ki je uvedla družinskega pomočni- ka, ob sprejetju zagotavljal, da za občine ne bo finančnih posledic in da se bo denar za izvajanje te pravice zagotavljal iz sredstev, namenjenih za osebno pomoč. »Z vidika občinskega proračuna je kategorija družinski pomočnik nova postavka, za katero država ni zagotovila ustreznih sredstev, kar je v neskladju z ustavo in zakonodajo. Družinski pomočnik namreč prejema minimalno plačo, občina pa mu krije tudi vsa zavarovanja,« je dejala županja občine Ljubno Anka Županja občine Ljubno Anka Rakun: »Z vidika občinskega proračuna je kategorija družinski pomočnik nova postavka, za katero država ni zagotovila ustreznih sredstev.« (foto: EMS) Rakun. Gre za novo in do uporabnikov prijazno storitev, je prepričana Rakunova, zato je po njenem mnenju potrebna sprememba, ki ne bo vplivala na kvaliteto storitve, temveč na način financiranja. Kot rečeno, so občine prepričane, da je takšen način financiranja v nasprotju z ustavo, zato so na ustavno sodišče vložile pobudo za presojo ustavnosti spornega dela novele zakona. Ustava namreč določa, da lahko država ob predhodnem soglasju občine z zakonom nanjo prenese opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, vendar le, če za to zagotovi tudi sredslva. Glede na to, da državne inštitucije odločajo o tem, komu storitev pripada in komu ne, je po prepričanju Anke Rakun prenos financiranja zobčin na državo smise-len in pravičen. Savinjčan DRŽAVNA CESTNA INFRASTRUKTURA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Dolga pot do spodobnih cest Ob zadnjem obisku ministrov za okolje in promet Janeza Podobnika in mag. Janeza Božiča v Mozirju je župana občine Luče Cirila Rosea zanimalo, s kakšno dinamiko bo dižava nadaljevala z deli na odsekih regionalnih cest na področju Zgornje Savinjske doline. Čeprav ne gre zanikati dejstva, da je bilo v zadnjih letih v rekonstrukcije in sanacije določenih cestišč vloženih kar precej sredstev, pa je verjetno težko oporekati tistim, ki trdijo, da se država do doline tudi na cestnem področju obnaša precej rezervirano. V imenu ministra Božiča je Ro-scu in ostalim prisotnim odgovoril direktor državne Direkcije za ceste Vili Žavrlan, kije povedal, da bodo na določenih odsekih državnih cest z deli nadaljevali na podlagi lani podpisanih pogodb. V tem času so bili objavljeni tudi novi razpisi, vendar, tako Žavrlan, ne v celoti, ker obstaja bojazen, da vsa potrebna sredstva sploh ne bodo na razpolago. Vendar, je še dejal direktor Direkcije, je vse pripravljeno, v kolikor se bo pokazalo, da bo denarja dovolj. Za krožišče v Mozirju je razpis bil objavljen, zagotovljenih je tudi 70 milijonov tolarjev, že v tem mesecu naj bi bila podpisana tudi pogodba z izvajalcem del. Na cesti Ljubno-Luče je rekonstrukcija v zaključni fazi, vendar sledi še projekt obvoznice, pri katerem bo potrebno vključiti tudi lokalno skupnost. V (foto: EMS) občini Nazarje je bilo v preteklem letu obnovljenih 900 metrov cestišča na Prihovi. Izdelana je dokumentacija za odcep pri Nazarjah in v kolikor bodo letos uspeli pridobiti zemljišča, obstajajo resna zagotovila, da bodo v letu 2006 poskušali dobiti potrebna sredstva. O višini sredstev Žavrlan ni povedal nič konkretnega, je pa jasno, da se bodo dela na cesti Kranjski Rak-Podvolovljek nadaljevala z lani začeto dinamiko. Kar pomeni, da bo bližnjica med Ljubljansko kotlino in zgornjim delom Zgornje Savinjske doline »bogatejša« za kilometer asfaltne prevleke oziroma bo po napovedih Žavrlana do popolne posodobilve preteklo še kar precej vode. Etapna izvedba se bo nadaljeva- la tudi na cesti med Gornjim Gradom in Nazarjami. Letos naj bi bilo za preplastitev cestišča na za-drečki cesti zagotovljenih 70 milijonov tolarjev, vendar samo v primeru, če bodo sredstva za obnovo državnih cest zagotovljena po predvidenem programu. Naslednja rekonstrukcija državne ceste je na področju Macesnikove-ga plazu, kjer pa obstaja bojazen, da 55 milijonov tolarjev ne bo mogoče porabiti, ker je rešitev izvedbe ceste skoraj v celoti odvisna od sanacije plazu. Savinjčan GORENJE VELENJE Rekordni obseg prihodkov v letu 2004 Nadzorni svet Gorenja je 11. aprila sprejel revidirano letno poročilo družbe Gorenje, d.d., in konsolidirano letno poročilo Skupine Gorenje za leto 2004 ter potrdil predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2004. Poslovanje je ocenil kot uspešno, saj je bil dosežen rekordni obseg prihodkov in čistega poslovnega izida Skupine Gorenje. Na omenjeni seji nadzornega sveta je njegov član in namestnik predsednika mag. Tomaž Kuntarič podal odstopno izjavo, saj seje 1. aprila zaposlil v družbi Gorenje kot pomočnik predsednika uprave za področje korporacijskega upravljanja. KF \_____________________________________________y NESOGLASJA MED OBČINO NAZARJE IN KMETOM EMILOM PRAZNIKOM IZ POTOKA Glas lastništva proti interesom javnosti Emil Praznik, kmet iz Potoka v občini Nazarje, je po lastnem prepričanju žrtev občinske birokracije, ki je kategorizirala lokalno cesto, ki je po njegovem mnenju nikoli ni bilo, pri tem pa se sklicuje na kopijo katastrskega načrta iz leta 2000, iz katere je razvidno, da ima sporna površina status kmetijskega zemljišča. Praznik si je zaradi uveljavljanja svoje resnice nakopal nekaj problemov in zamer tudi med sokrajani, vse skupaj pa je pred dnevi prestopilo meje dobrega okusa, ko je nekdo v zavetju noči na sporno cesto podrl nekaj dreves. Emilu Prazniku iz Potoka je nekdo v zavetju noči na sporno cesto podrl nekaj dreves (foto: EMS) Praznikvztraja pritrditvi, daje nazorska občina po njegovem posestvu z odlokom izsilita cestno povezavo med Potokom in Kokarji, čeprav je bila pred desetletji tam samo kolovozna pot. Kamen spotike je pravzaprav vtem, da Praznika nihče ni vprašal za dovoljenje, zato seje sprt tudi z delavci komunalnega podjetja, ko so vzimskih mesecih orali sneg. Tega, da cesta že nekaj časa ni vredna svojega imena, ni potrebno posebej poudarjati, saj Praznik ne dovoli vzdrževalnih posegov. Šel je celo korak dlje, saj od lanskega leta preko ustavnega sodišča spodbija veljavnost občinskega odloka. Emil Praznik je torej trdno odločen, da po njegovem poseslvu ne bo nihče več vozil in tudi prijateljsko dopovedovanje mozirskih policistov ni obrodilo sadov. »Od odgovornih na občini bi rad slišal, zakaj ne uredijo občinske cestne povezave Kokarje-Potok, na katero je vezanih desethiš, in zakaj lažno trdijo, daje cesta po mojem posestvu edina povezava med omenjenima krajema. Če v resnici ni možno urediti ceste, ki je širšega družbenega pomena, potem je nekaj narobe z mojo logiko. Občina se spreneveda, saj je jasno, da bi morali za vzpostavitev občinske ceste zagotoviti več denarja. Rad bi tudi spoznal heroja, ki podira moja drevesa in povzroča škodo, policisti pa mislijo, da to sam počnem,« je ogorčeno predstavil svoj problem Emil Praznik. Na Občini Nazarje so prepričani, da Praznikovo kljubovanje nima pravne osnove in da v celotni zadevi, ki ima korenine še v prejšnji skupni mozirski občini, ravnajo korektno in povsem vskladuzveljavnozakonodajo. »Treba se je zavedati, da Zakon o javnih cestah terja kategorizacijo vseh cestišč, to pa ne pomeni nikakršne uzurpacije lastnine. Vse občine skrbijo za ceste, ki potekajo po zemljiščih, ki so v lasti fizičnih oseb. Z Praznikom smo se veliko pogovarjali in ga pozivali, da pristane na odmero dela lokalne ceste, ki poteka preko njegovega zemljišča. Pripravljeni smo plačati pošteno ceno, čeprav v podobnih primerih večina ljudi odškodnine nezahteva,« pravi tajnik Jože Štiglic. Dejstvo je, da kategorizacija cest nima z lastnino nobenega opravka, saj gre v teh primerih samo za določitev vrste cest. Povrh vsega, tako Štiglic, je cesta vrisana že v kartografski karti iz leta 1987 takratne občine Mozirje. Interes Občine je, da se problem reši po pravni poti, nikakor pa ne morejo pristati, da se cesta opusti, saj po Štigličevem mnenju javna pot, o koterije govoril Praznik, ne more biti nadomestna. »Cestno prometni predpisi zavezujejo Občino, da je dolžna skrbeti za normalno stanje ceste. Ker je Praznik večkratfizično preprečil vzdrževanje ceste, ta ni več varna za normalen prevoz. Poskušali smo se dogovoriti, vendar pogovori in dopisi niso obrodili sadov. Stvar je dovolj resna, saj ne moremo dopustiti, da cesta ni Tajnik Občine Nazarje Jože Štiglic: »Poskušali smo se dogovoriti, vendar pogovori in dopisi niso obrodili sadov.« (foto: EMS) prevozna,« dodaja Štiglic, kije v razreševanje gordijskega vozla pritegnil tudi cestnega inšpektorja Franca Zajamška, Savinjčan 10. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE Berimo, pa naj bo knjiga podarjena ali izposojena Že ves teden so po vseh večjih mestih Slovenije opazne stojnice polne knjig, ki ljubitelje knjig opozarjajo, da so s pomladjo spet prišli dnevi knjig, praznik, ki so ga, s sloganom »podarimo knjigo«, pred desetimi leti ustoličili v Društvu slovenskih pisateljev. Praznika pa seje zaradi Kataloncev prijela tudi lepa navada, da poleg knjige podarimo tudi rožo. Ravnojutri, 23. aprila, pa praznujemo svetovni dan knjige, ki so ga na katalonsko pobudo razglasili pod okriljem UNESCA natanko pred desetimi leti. In kaj imajozvsemtem Katalonci, narod, ki sicer spada pod Španijo, ima pa izredno bogato lastno zgodovino? Prav v Kataloniji so uspeli na začetku 20. stoletja povezati dan svetega Jurija, ki ga s po- darjanjem rož praznujejo konec aprila in 23. april, dan, koje umrl Cervantes. In od takrat naprej običaj veleva, da na ta dan ženske v dar prejmejo rožo, moški pa knjigo. Lepa navada, ki dandanes ni več tako stroga, saj se knjige razveselijo tudi ženske, marsikateri moški pa se tudi ne brani rože. Prav Slovenci pa smo katalonski običaj oziroma svetovni dan knjige še razširili najprej na tri, potem na pet, sedaj pa celo na sedem dni. Kar naj bi menda bil celo svetovni rekord. Naša večja mesta so letošnje praznovanje naslovila vsaka po svoje, osnovna ideja pa vendarle ostaja promocija knjig in branja, širjenje duha in kulturnih vrednot. Nekako tako se glasi tudi letošnja poslanica Društva slovenskih pisateljev, ki pravi, da je »osrednji namen Slovenskih dnevov knjige krepitev duhovnih vrednot in opozarjanje na pomen književnosti za narod, ki si želi »pisati sodbo sam«. Nenačitan, neizobražen človek si ne želi svobode. Če mu je svoboda podarjena, pa je ne zna uporabiti v dobre namene. Zato so knjige neskončno več kot zvezki potiskanega papirja.« Skratka, knjige nas učijo ali le zabavajo, nudijo nam pogled v druge svetove, v drugačna mišljenja. In če vam letos knjiga ne bo podarjena, kar glede na njihovo ceno niti ni nepričakovano, si jo vseeno privoščite. Eno ali celo več. Le obisk knjižnice je potreben, izbira je velika in za vsakogar se kaj najde. TG BTC CITY LJUBLJANA Danes otvoritev Vodnega mesta Atlantis Vodno mesto Atlantis v BTC Cityju danes odpira svoja vrata. Atlantis je vodni parit z dodatno sprostitveno ponudbo, ki se razprostira na 20 tisoč kvadratnih metrih med Kolosejem in športnim centrom Millenium. Naenkrat bo lahko sprejel 1.600 obiskovalcev, odprt pa bo vse dni v letu od 9. do 23. ure. Atlantis sestavljajo trije tematski sklopi: Svet doživetij, Termalni tempelj in Dežela savn. Vseh vodnih površin je 1.800 kvadratnih metrov, obiskovalci pa bodo lahko uživali v štirinajstih notranjih in zunanjih bazenih, od tega je šest večjih in šest namenskih bazenov, dva pa sta namenjena najmlajšim. Dodatno popestritev predstavljajo trije tobogani - dva večja in en otroški. DEŽELA SAVN Dežela savn je izjemno raznolika, saj jo tvori enajst tematskih savn (planšarska, panoramska, rudniška, sanarium, velika finska, parna, eucalyptus, laconium, finska in blatna) od sicer dvanajstih (dodatna savna je v Svetu doživetij). Na voljo so še štirje solariji, masaža v petih masažnih prostorih in okrepčilo v številnih lokalih. V vseh tematskih sklopih je poskrbljeno za voden animacijski program (vodna aerobika, družabni dogodki in igre, vrtinčenje zraka s soljo in medom ter blatna kopel v savnah). V celotnem kompleksu je možno negotovinsko plačevanje. Zunanje savne so narejene iz »kelo« lesa, ki raste na območja polarnega kroga tudi do 400 let, nato pa sledi še naravno sušenje nadaljnjih nekaj deset let. »Kelo« les je vlaknast, suh, lahek, prekrit s srebrnim odtenkom, jedro pa je rdečkaste barve. Les se skoraj ne poseda in ne potrebuje nobene zaščite. Savnanje izredno blagodejno vpliva na krvni obtok, odstranjuje strupe iz telesa, pospešuje srčni utrip in prebavo. Posledica rednega savnanja je tudi večja odpornost organizma, zato strokovnjaki priporočajo tedenski obisk savne. SVET DOŽIVETIJ Svet doživetij predstavlja osrednji del Vodnega mesta Atlantis. Zunanji rekreacijski bazen je povezan z notranjimi bazeni in ravno tako nudi številne vodne efekte, kot so trije gejzirji, masažne šobe, zračna sedišča in Vodno mesto Atlantis nudi najrazličnejše možnosti sprostitve (foto: BTC) Obiskovalci bodo uživali v bazenu z valovi, laguno in atolom, v bazenu doživetij z usmerjenim tokom, počasno reko, hitro reko, podvodno jamo, tremi gejzirji, masažnimi šobami, zračnimi sedišči in ležišči, dvema vodnima topovoma in podvodnimi lučmi. Ne manjka niti oaza počitka kot otok v bazenu doživetij. Tu sta še dva tobogana, ki ponujata adrenalinske užitke, v otroškem delu pa sta dva bazena in otrokom prilagojen 15 metrov dolg tobogan ter igralo vodna kača. ležišča, dva vodna slapova in toka za protitočno plavanje ter podvodne luči. Opozoriti velja še na masažna bazenčka z zračnimi sedišči in podvodnimi lučmi. TERMALNI TEMPELJ To je najmirnejši del Atlantisa, zasnovan kot zimski vrt s stekleno fasado in prosojno streho iz treh slojev. S številnimi vodnimi efekti, gejzirji, masažnimi šobami, zračnimi sedišči in ležišči, slapovi, tokovi za protitočno plavanje, podvodnimi lučmi in lučmi na dnu baze- na nudi najrazličnejše možnosti sprostitve. Obiskovalci bodo lahko uživali tudi v treh kaskadnih slanicah s panoramskim pogledom nad termalna bazena in brazilskim kamnom ob njih, kar je novost v slovenski kopališki ponudbi. Tisti, ki si želijo nekaj več, si bodo privoščili še tajsko masažo, refleksivno masažo stopal in dlani ali masažo hrbta. Atlantis je dobro oskrbljen tudi z gostinsko ponudbo. Le-ta se bo prilagajala tematskim sklopom, letnim časom in obiskovalcem. V Svetu doživetij in otroškem svetu je samopostrežna restavracija s samopostrežnim solatnim in sadnim barom, v Termalnem templju in Deželi savn pa bodo ponujali lahke, naravne jedi in osvežilne napitke. Sladokusci si bodo lahko privoščili ledeno kavo ali kakšno slaščico. V Deželi savn bodo na voljo brezplačni napitki, občasno pa tudi sadje. Za varnost obiskovalcev Vodnega mesta Atlantis bo skrbelo sedem reševalcev in nekaj varnostnikov, ki bodo ves čas nadzirali dogajanje v bazenih. Tudi na visoke higienske standarde in racionalno porabo vode niso pozabili. Voda kroži skozi številne čistilne naprave, pred izpustom v kanalizacijski sistem se izvede proces dekloriranja odpadne vode. Franci Kotnik OKROGLA MIZA PODJETNIŠKA VIZIJA REGIJE - CELJE Individuulixem ni spodbuda razvoju GEA College je skupaj z Mestno občino Celje pripravil okroglo mizo z naslovom Podjetniška vizija regije -Celje, Kdo je na potezi - kakšno podjetniško vizijo regije hočemo? Okrogle mize so se udeležili številni priznani poznavalci podjetništva, ki so si bili enotni, da bi morala država vvečji meri spodbujati ta del gospodarstva. Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je predstavil možnosti za podjetniški preboj v celjski regiji in kot podjetništva oviro izpostavil nizko stopnjo izobrazbe. Direktor Regionalne razvojne agencije Celje Boris Klančnik se je vprašal, zakaj so podjetniške cone brez podjetnikov, in poudaril, daje Celje najpomembnejše tehnološko mesto v Sloveniji. Poslanec Državnega zbora dr. Matej Lahovnik je spregovoril o nepodjetni administraciji in izpostavil, da je vpliv zakonodaje na podjetništvo v celotni EU negativen, mag. Zdenka Kovač, gostujoča predavateljica GEA Coilegea in bivša ministrica za regionalni razvoj, pa je predstavila znanja, pomembna za podjetniške poteze, in poudarila, da individualizem, ki prevladuje v Sloveniji, nikakor ni spodbuda nadaljnjemu razvoju podjetništva. O finančnih pogojih kot sokreatorju podjetništva je spregovoril Robert Vrenko iz Banke Celje. KF LJUBNO OB SAVINJI Vzpodbude za prihod kapitala V Regionalni razvojni agenciji Celje (RRA) so si za letošnje leto zadali precej velike načrte, saj se poleg ostalega pripravljajo na gradnjo osmih oziroma devetih poslovnih con, med katerimi je ena na Ljubnem ob Savinji, kjer se skupaj s tamkajšnjo občino pripravljajo na prihod morebitnih investitorjev. Trenutno je v proračunu Občine Ljubno za ureditev obrtno poslovne cone na razpolago 20 milijonov tolarjev, enako vsoto bo izdržavnih virovzagotovilatudi RRA. Po besedah županje Anke Rakun bodo zemljišča pridobivali in urejali po fazah, po predvidevanjih pa naj bi letos morebitnim investitorjem zagotovili dva hektarja zemljišč. V občini Ljubno so se že pred leti odločili, da bodo odprli vrata razvoju podjetništva, zato so v občinskih prostorskih dokumentih rezervirali za gradnjo okroglih devet hektarjev zemljišč. »Parcele so zaenkrat še v privatnih rokah, zato želimo preko neposrednih vzpodbud zagotoviti denar za nakup zemljišč. Močno smo zainteresirani, da podjetnikom ponudimo poslovno cono, zato bi radi skupaj z RRA še letos speljali projekt in našli poti za promocijo,« je povedala Anka Rakun, prepričana, da je ljubenska občina dovolj zanimiva, da bo vzpodbudila prihod kapitala. Savinjčan ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Gozdarji razvijajo študijske krožke Na Solčavskem je pred dvema tednoma potekalo delovno srečanje mentorjev študijskih krožkov Zavoda za gozdove Slovenije in strokovnjakov Gozdarskega inštituta Slovenije. Zbrali so se na kmetiji Žibovt, kjer so oblikovali smernice za nadaljnje delo in spoznali nove metode za delo v študijskih krožkih. Udeležencem srečanja bo pridobljeno znanje koristilo tudi pri izobraževanju lastnikov gozdov (foto: Damijan Jevšnik) Zavod za gozdove Slovenije skrbi tudi za kakovost človekovega življenjskega okolja in ohranitev poseljenosti podeželja tako, da krepi ekološke, socialne in proizvodne sposobnosti gozda, svetuje lastnikom gozdov in ozavešča javnost o pomenu gozdov. Na zavodu so izpeljali že celo vrsto uspešnih študijskih krožkov, med najuspešnejše štejemo tudi krožek, ki gaje vodil gozdar Alojz Lipnik. Delovanje tega krožka seje razvilo v društvo Panorama, ki je za svoj projekt Ohranjanje dediščine ob Solčavski panoramski cesti prejelo visoko nagrado. Na Zavodu za gozdove Slovenije se zavedajo, da imajo veliko strokovnega znanja za delo v gozdovih, primanjkuje pa jim znanja za delo z ljudmi. Tako so na minulem srečanju pod vodstvom strokovnjakinje za delo z odraslimi spoznavali metode dela v skupinah, kjer udeleženci v kratki in usmerjeni razpravi obravnavajo določeno temo, določijo probleme in poiščejo rešitve za reševanje teh problemov. Ocenili so, da jim bodo nova znanja koristi- la pri nadaljnjem delu v študijskih krožkih in tudi pri izobraževanju lastnikov gozdov za varno in racionalno delo v gozdovih. Marijan Densa ENGROTUŠ CELJE Tuševi bistri kotički že v 25 slovenskih knjižnicah Družba Engrotuš je zaključila letošnjo dobrodelno akcijo Tuševi bistri kotički. V marcu in aprilu so z najmodernejšo računalniško opremo obdarili še deset otroških oddelkov splošnih slovenskih knjižnic. Vsaka od knjižnic je tako bogatejša za opremo v vrednosti milijon slovenskih tolarjev. V okviru akcije Tuševi bistri kotički so v družbi Engrotuš že v lanskem letu obdarili 15 splošnih knjižnic, novost letošnje akcije pa je bil izbor knjižnic z javnim razpisom, pri katerem je sodelovalo tudi Ministrstvo za kulturo. Od enaindvajsetih prijavljenih so izbrali tiste, ki so pripravile najbolj raznolike, zanimive in kakovostne programe za računalniško izobraževanje, dvigovanje bralnih navad in spodbujanje kreativnega preživljanja prostega časa otrok. Z novo računalniško opremo se lahko pohvalita tudi enoti Osrednje knjižnice Mozirje na Ljubnem in Rečici ob Savinji. Aleksander Svetelšek, direktor družbe Engrotuš, je ob zaključku akcije Tuševi bistri kotički povedal: »Računalnik je v današnjem času medij, ki ponuja raznovrstne informacije, s katerimi lahko mladi bogatijo svoje znanje, splošno razgledanost in iščejo ideje za spodbujanje svoje ustvarjalnosti. Veseli smo, da pri tej akciji sodelujemo prav s slovenskimi knjižnicami, saj oba medija, torej knjiga in računalnik, predstavljata kompleksno povezano celoto. Oba sta v današnjih časih nepogrešljiva. Knjiga bogati besedni zaklad ter slikovitost in pestrost jezika, računalnik in medmrežje pa ponujata hiter dostop do informacij in znanja, ki je v današnjem svetu za mlade nujno potrebno.« Franci Kotnik ERA VELENJE Počitnice za varovance Sončka Celje V sredo, 13. aprila, so varovanci centra za cerebralno paralizo Sonček Celje prejeli Erino donacijo v vrednosti 500 tisoč tolarjev, ki jim bo omogočila letošnje poletne počitnice. Omenjeni znesek je rezultat trimesečne akcije »Podariš enega, osrečiš dva«, v kateri so od vsakega nakupa plišaste igračke Erik v vrednosti 795 tolarjev 400 tolarjev namenili v dobrodelne namene. Akcija »Podariš enega, osrečiš dva« je potekala od decembra lani do marca letos. Celoten izkupiček od prodanih Erikov je znašal 1,5 milijona tolarjev, v Eri pa so ga razdelili na tri enake dele. Poleg centra Sonček Celje sta donacijo v vrednosti 500 tisoč tolarjev prejela še Varstveno delovni center Ježek Velenje in center Sonček Ptuj. Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije je neprofitna, nevladna in nepolitična na- cionalna invalidska organizacija. Društvo združuje več kot 4.000 oseb s cerebralno paralizo in nezgodnimi poškodbami možganov, njihovih svojcev in strokovnih delavcev. V okviru zveze se zavzemajo za zagotavljanje enakih možnosti in ustvarjanje takšnega kulturnega okolja, ki bo drugačnost v telesnih in intelektualnih sposobnostih sprejemalo brez vrednostnih predznakov. Franci Kotnik INTERVJU Z ADIJEM SMOLARJEM Že zdrava kmečka pamet govori, kaj je prav in kaj neumno Adi Smolar (foto: Tatiana Golob) Adi Smolar, zagotovo vsej Sloveniji poznan kantavtor,ki je mnogo več. Pa naj to prizna ali ne. Vseeno si ga bom na lastno pest dovolila označiti kot človeka, ki nas lahko marsikaj pametnega nauči. Takšne ljudi označujemo tudi z izrazi, kot so guru. Učitelj (z veliko začetnico!), duhovni voditelj. Pa bog ne daj! Adi ni to, je le človek, ki mojstrsko obvlada zdravo kmečko logiko, katero Slovenci, nekoč bajtarji, danes gospodje, nikakor ne priznavamo več. Pa nam ne bi škodilo, sploh ne, in to stališče trdno zagovarja tudi Adi Smolar. Najin pogovor je tekel v Hotelu Benda, kjer je na družabnem večeru v restavraciji Emil znova navdušil številno občinstvo. - V Zgornji Savinjski dolini vas imamo očitno radi. Tukaj niste prvič, mogoče prihajate tudi zasebno? Nastopam že od leta 1981, s petjem se ukvarjam profesionalno in temu primerno pogosto tudi nastopam, tako da lahko rečem, da skoraj ni kraja ali področja v Sloveniji, kjer že nisem bil že vsaj nekajkrat. Me pa samo to veseli, da se me ljudje še niso naveličali. Se pravi, bil sem že tukaj, vesel sem, da sem spet oziroma upam, da bom še kdaj. Zgornjo Savinjsko dolino obiščem tudi zasebno, radi gremo tudi na razstavo cvetja v Mozirski gaj in še kam po dolini. Konec koncev živimo precej blizu. - Bili ste tudi izvajalec na enem izmed dobrodelnih koncertov v Nazarjah. Nasploh ste reden udeleženec dobrodelnih koncertov, zato lahko sklepamo, da radi pomagate... Velikokrat pomagam, a nerad. Zato ker tisti del "da rad pomagam", lahko pomeni, da odobravam dejslvo, da živim v državi, ki ne zagotavlja sredstev tistim, ki sojih potrebni. Se pravi,jaz pomagam, ker moram pomagati, ker se spodobi, da človek pomaga, ampak me to vedno užalosti. Kadarkoli grem na kakšen dobrodelen koncert, grem tja z grenkobo in žalostjo, kergre ponavadi za primere, v nebo vpijoče, za katere bi se zagotovo moral najti denar iz državnih virov. Včasih se kar zamislim nad tem, da mora biti v slovenskem prostoru toliko dobrodelnih koncertov, ki krijejo hrbte zapravljivim ali nesposobnim državnim organom. Grem seveda pomagati, kadarkoli je mogoče, samo da ob tem ne občutim kakšnega olajšanja, saj se težave iz leta v leto ponavljajo. - Se vam zdi, da je človeških stisk vedno več? Ja seveda, vedno več je tega. Denar se žal zapravlja za druge, manj potrebne sivari. - Ste kdaj zagrenjeni zaradi težav in krivic, s katerimi se srečujete? Seveda sem. Če človek spremlja to, kar se dogaja na tem svetuje normalno, da ima le malo razlogov za veselje. Če gledam ozko, seveda najdem trenutke sreče kot vsakdo. Tu mislim trenutke z družino in seveda najdem vesele strani življenja. Ampak, vedno se globoko zavedam stisk, kijih ta svet premore in to me bremeni. A ne do te mere, da bi obupal nad življenjem, jaz vem, da življenje je takšno kot je. Kjer lahko kaj pomagam, pomagam, kar lahko spremenim, spremenim, o tistem neizogibnem pa poskušam čim manj razmišljati. Ampakje pa resnica ta, da se ljudje skozi zgodovino nismo ničesar naučili, kot kaže, ne znamo reševat problemov, ki se tičejo človeštva v celoti. Naj so težave politične, sovraštvo, nestrpnost ... in tega, kot kaže, se nikoli ne bomo otresli. Jaz pa vem, da se rešitve najdejo. Predvsem v tem, da vsak človek začne delati pri sebi, da naredi iz sebe najboljše kar zmore. In ravno o tem gov- ori moja pesem Je treba delat, saj če že ne morete izboljšati drugih, dajte vsaj sebe in vse bo malo bolje. - Ljudje smo vsakodnevno zasipani z duhovnostjo vseh vrst. Kako vi ločite pravo od nepravega? Mislim, da že zdrava kmečka pamet govori, kaj je prav in kaj neumno. Kakšna dejanja te pripeljejo k temu, da boš srečno živel in kakšna k temu, da boš nesrečen. Hudobija, nevoščljivost, kraje, dolgoročno gotovo pripeljejo ktemu, da se slabo s slabim povrne. To so povsem preproste resnice, ki pa se jih mi žal premalo zavedamo. Če samo pomislim, zaradi kakšnih traparij se ljudje kregajo, pozabljajo pa, da s tem izgubljajo dragoceni čas, kijim je naklonjen. Torej, če se zavedaš lastne minljivosti, če se, v končni fazi, zavedaš tudi tega, da je tvoja sreča odvisna tudi od ljudi, ki živijo ob tebi, potem ni potrebno preveč pameti, da veš kako živeti, da boš zadovoljen s sabo in svojim življenjem. - Se preveč naslanjamo na materialno plat sreče? Večina ljudi si zna srečo predstavljati le skozi pridobivanje materialnih dobrin, čeprav lahko že skozi prebiranje rumenega tiska spoznamo, da samo bogastvo ne prinese notranjega miru. Marsikdaj imajo bogataši še več psihičnih težav ravno zaradi prevelikega materialnega blagostanja. Tudi moderno potrošništvo kaže, da si ljudje preveč obetajo od materialnih dobrin, ker pa se ponudba le veča, ostajajo ljudje večno nepotešeni. Človek mora sam znati postaviti mejo nakupovanju in se je tudi držati. Stvari so preproste, če se jih zavedaš. - Tudi besedila vaših pesmi so preprosta... Da, preprosta in sporočilna. Nikakor ne želim biti pridigar in ljudem žugati, jaz samo izpostavim težavo in poskušam ljudi pripraviti, da začnejo o njej razmišljati. Kot kantavfor ne želim ljudi le za- PR0ST0V0LJN0 GASILSKO DRUŠTVO GRUŠOVLJE 2. srečanje izdelovalcev suhih mesnin Ce ste ljubitelji suhomesnih izdelkov in bi radi izmenjali svoje izkušnje z drugimi izdelovalci ali pa samo poizkusili tovrstne specialitete, se podajte v nedeljo, 24. aprila, v grušoveljski gasilski dom na že 2. srečanje Izdelovalcev suhih mesnin. S sabo prinesite vsaj 10 dekagramov svoje specialitete, naj si bo to klobasa, salama, zgornjesavinjski želodec, slanina, krača rebra, šunka... iz svinjskega, govejega, konjskega mesa ali ovčetine. Dobrodošla je tudi divjačina. Tam se boste od devete ure dalje lahko družili, izmenjevali izkušnje in recepte o izdelavi in sušenju ter seveda degustirali. Organizatorji srečanja Prostovoljno gasilsko društvo Grušovlje zagotavlja, da to ni ocenjevanje, ampak samo prikaz različnih vrst mesnih dobrot, ki so doma v naši dolini. Zato vabljeni tako izdelovalci kot tudi pokuševalci. bavati, želim tudi kaj pametnega povedati, saj nobenemu ne škodi, če kaj koristnega zve. Konec koncev prihajam v že kar resna zrela leta, 46 jih imam, in mislim, da sem sedaj v letih, ko pa že lahko kaj povem. Predvsem se mi zdi, da naša mladina potrebuje, ne samo zabavo, ampak tudi resno usmerjanje. ■ Zdi se, da je takšne glasbe, ki ne le zabava, ampak tudi usmerja, na slovenskem trgu le malo. Žal vse preveč slovenskih glasbenikov deluje ravno v smeri, čimbolj banalno zabavati, ker to od poslušalca ne terja nekega miselnega napora. A jaz pri svojem petju opažam, da ljudje hitro razberejo tudi globlja sporočila pesmi, jih radi sprejmejo in mogoče, kdaj pa kdaj tudi uporabijo. Saj zabava mora biti, tudi jaz imam pesmi, ki so namenjene le zabavanju, ni pa prav, da ta glasbena zvrst povsem prevladuje. Z dobrim besedilom, pa naj bo še tako šaljivo, lahko povemo marsikatero modrost. - Pred časom ste v nekem Intervjuju izdali, da sta vaši veliki želji tudi pisateljevanje in slikanje. Bosta ostali le želji? Nikakor ne, ti dve želji že tudi počasi udejanjam. Že nekaj let pišem za mesečno revijo Petka, ki je namenjena otrokom in mladostnikom, tudi šaljiv roman sem že napisal, ga pa še nisem izdal. Trenutno se še vedno posvečam predvsem kantav-torstvu, ki me povsem zaposluje, zato so ostale dejavnosti še na stranskem tiru. Ko bom svoje nastope zmanjšal, bom svojo usivarjalnostz veseljem usmeril v pisateljevanje, ki po fizični plati ni tako naporno kot koncertiranje po vsej Sloveniji. Kar se tiče slikanja, je s stvarjo podobno. Kose bom umiril in bom več časa preživel doma, se bom z veseljem posvečal tudi temu. Moram pa reči, da sem vedno znova presenečen, da se me ljudje še niso naveličali, saj vsaka stvar z leti izgubi čar, jaz pa že presneto dolgo nastopam. Normalno je, da se ljudje vsake stvari prej kot slej preobjedo in zato vedno znova pričakujem upad zanimanja zame, tako da sem res presenečen, ker se to še ni zgodilo. Pogovarjala se je Tatiana Golob c — PREDSTAVITEV KNJIGE STANISLAVE BOROVŠAK »Ko sva bili še «sto majhni« V Galeriji Mozirje smo lahko prejšnji petek prisluhnili čustvenim mladostnim spominom rojene Radoveljčanke in že dobro desetletje in pol Mozirjanke Stanislave Borovšak. Borovšakova je namreč v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje pripravila predstavitev knjige svojih spominov na mladost z naslovom »Ko sva bili še čisto majhni«. Kulturni večerje z razstavo slik zaokrožila Cvetka Kravos, mlajša sestra Borovšakove, ki sicer že nekaj desetletij živi na Vipavskem. Na prijetnem druženju se je tokrat v Galeriji Mozirje zbralo lepo število ne le, kot ponavadi, Zgornjesavinjčanov, ampak tudi Gorenjcev in Primorcev. Vsem je skupno poznanstvo z Borov-šakovo. Borovšakova, vedno prepričana, da je svoja najbolj dejavna leta pustila vVelenju, kjerje poučevala na OŠ Anton Aškerc, danes z veseljem pove, da v Mozirju, kjer biva že 15 let, preživlja svojo drugo pomlad. Knjižica Stanislave Borovšak bralcu razkriva težko življenje drobnih sestric v medvojnih letih, stisko ob ločitvi z mamo in neizmerno upanje na ponovno snidenje s starši, ki sta ga mali sestrici tudi srečno dočakali. Bralca spominja na čase, kijih mnogi še pomnijo in čutijo, medtem kojih Pogovoru s Stanislavo Borovšak je sledila otvoritev razstave slik njene mlajše sestre Cvetke Kravos (levo) (foto: Ciril M. Sem) Stanislava Borovšak je predstavila knjižico, ki bralcu razkriva težko življenje sester v medvojnih letih (foto: Ciril M. Sem) preostali s pomočjo preprostih, iskrenih besed avtorice lahko doživljajo čustveno, a z varne razdalje. Zanimivemu pogovoru s Stanislavo Borovšak je sledila otvoritev razstave slik Cvetke Kravos, ki je svojo pot likovnega izražanja pričela prav v Mozirju na Ex-temporu Mozirski gaj v letu 2001. Na tokratni razstavi je na ogled postavila svoje priljubljene motive tihožitja, krajine in vedute. V večeru, ki je zbranim ponudil tako literarno besedo kot užitek ogleda slikarskega izražanja pa ni manjkala niti pesem. Za glasbo so poskrbela Podkrajška dekleta in tako dodala prijetnemu druženju še okus domače slovenske pesmi. Tatiana Golob REGIJSKO TEKMOVANJE TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA Nazarčanom bronasto priznanje za Naš turistični jutri Sredi marca je na Gomilskem potekalo regijsko tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava. Med dvanajstimi osnovnimi šolami, ki so predstavile svoje projekte pod naslovom Naš turistični jutri, so bili tudi člani turističnega krožka Osnovne šole Nazarje. S projektom, ki je vseboval seminarsko nalogo, razstavo in odrsko postavitev, so osvojili bronasto priznanje. V petek pa so se z odrsko postavitvijo naloge predstavili tudi v Domu kulture v Nazarjah. Vsebino projekta, vezanega na raziskovanje turizma v domačem kraju, ugotavljanju možnosti za hitrejši razvoj in oblikovanje ponudbe, ki bo vzpodbudila podjetništvo in trženje naravnih danosti, so razgrnili v seminarski nalogi. Z njo so, po besedah mentorica Petre Časi, ki je o nalogi spregovorila občinstvu v dvorani, obiskovalcem predstavili naravne in kulturne znamenitosti Iz Nazarij naj bi se turist s skirojem odpeljal do Laz, od koder bi se po Dreti vrnil S kanujem (foto: Marija Šukalo) Nazarij in izdelali program za celodnevno bivanje turista. Ta naj bi, poleg ogleda muzeja Vrbovec in gozdne učne poti, vseboval tudi vožnjo s skirojem do Laz, kjer bi lahko preizkusil svoje sposobnosti v drevesnem adrenalinskem parku. Ob zaključku pa bi se s kajakom ali kanujem spustil po Dreti nazaj v Nazarje. Ideja je vredna razmisleka, koliko pa bo izvedljiva, bo pokazal čas. Predstavo sije ogledal tudi nazorski župan Ivan Purnat, ki je ob zaključku pohvalil projekt, v prepričanju, da Nazarje danes ni samo industrijsko središče naše doline, temveč obiskovalcem lahko ponudi v ogled številne kulturne in naravne znamenitosti. Pri tem pa veliko vlogo odigrajo prijazni ljudje, ki znajo in zmorejo turistom pokazati svoj domači kraj. Marija Šukalo VPIS NABORNIKOV V VELENJU Zanimive možnosti zaposlovanja v Slovenski vojski Obvezno služenje vojaškega roka v miru je v Sloveniji prenehalo z zakonom, ki gaje leta 2003 sprejel parlament. Še vedno pa izvajajo vpis v vojaške evidence. V Slovenski vojski izkoristijo to priložnost za promocijo in kandidate temeljito seznanijossvo-jo dejavnostjo. V Velenju so predstavili tri možnosti sodelovanja in sicer pros-tovoljno služenje vojaškega roka, pogodbeno opravljanje vojaške službe inzaposlitevvSIovenski vojski. Kandidati so izpolnili anketni vprašalnik o njihovem zanimanju za vključevanje v Slovensko vojsko in se seznanili z najsodobnejšo vojaško opremo in orožjem v okviru projekta Bojevnik 21. stoletja. Na Upravi za obrambo Celje so z dejavnostmi in rezultati v minulem Tako so v izobraževalnem delu pripravili seminarje, ki so članom omogočili boljše delo. Pod vodstvom Božene Knapič so pripravili študijsko delavnico z aktualnimi temami s področja računovodstva. Da bi popestrili družabno življenje, so spomladi pripravili izletvBenetke in jeseni v Salzburg. »V društvu postajamo zaskrbljeni, saj se število potreb po računovodskih delavcih v delovnih okoljih zmanjšuje, njihovo delo pa je vse premalo cenjeno. Zato bo v prihodnje potrebno vložiti več dela v znanje in usposabljanje računovodskih procesov, za kar pa bomo potrebovali podporo v vodstvih podjetij kot tudi lastnikih,« je iz- postavila predsednica Darja Do-bovičnikova in poudarila, da delo v društvu poteka ljubiteljsko, čeprav se zavedajo, kako odgovorne naloge njihovi člani opravljajo v delovnih okoljih. Pri tem pa je zelo pomembno poznavanje kodeksa etike in računovodskih standardov ter predpisov, ki jih zakonodaja pogosto spreminja. Tudi v letošnjem letu jih čakajo podobne naloge. Tako so »pod streho« že spravili seminar ob zaključnem računu in obdavčitvi fizičnih in pravnih oseb po novi zakonodaji. Pripravili pa bodo tudi srečanje vzhodno štajerskih društev, ki bo predvidoma maja. Marija Sukalo letu zadovoljni, saj so imeli v letu 2004 kar 48 napotenih na prostovoljno služenje vojaškega roka. V skladu z letnim načrtom bodo dejavnosti seznanjanja izvajali od aprila do no- vembra. Nabornike so razporedili v 22 skupin od 20 do 60 oseb, seznanitev pa bo potekala na 15 lokacijah. Vodja izpostave za obrambo Velenje Zdenko Slatner je povedal, da so tokrat na vpis povabili 168 fantov, ki bodo letos dopolnili 18 let, razdelili so jih v štiri skupine in jim podrobneje prikazali možnosti prostovoljnega služenja roka.Tatraja tri mesece,zanj pa kažejo zanimanje tudi dekleta. V času služenja imajo vojaki denarne prejemke in določene ugodnosti, kot so zdravstveno in nezgodno zavarovanje, vštevanje služenja v pokojninsko dobo, povračilo potnih stroškov ... Delavnik vojakov prostovoljcev traja od 7 do 17 ure, nato pa se lahko posvečajo številnim dejavnostim, med drugim športu. Po končanem služenju imajo prednost pri zaposlitvi vSIovenski vojski. Letos bodo zaposlili 800vojakov, od tega bo 400 novih delovnih mest, 400 pa nadomestnih zaposlitev. Poklicni vojaki imajo možnost napredovanja in izobraževanja, lahkoslužijo v različnih rodovih in službah, lahko sodelujejo v mednarodnih misijah in projektih. V mirnodobnih razmerah pa sodelujejo v akcijah v primeru naravnih in drugih nesreč, kot so požari, potresi in podobno. Zanimiva možnost je pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske. Kdor se odloči za to, se poleg svojega poklica lahko posveča tudi vojaškemu. Vse aktivnosti so naravnane tako, da v miru ne ovirajo vsakodnevnih obveznosti posameznika. Izobraževanja in usposabljanja so v letu 2005 organizirana ob koncih tednov. V letošnjem letu nameravajo pridobiti 900 novih pogodbenih sodelavcev. Marija Lebar Izpostava za obrambo Velenje in skupina za pridobivanje kadra Celje sta 4. aprila vskupščinski dvorani Mestne občine Velenje nabornike letnika 1987 vpisali v vojaško evidenco in jim predstavili možnosti sodelovanja v Slovenski vojski. Priredili sta novinarsko konferenco in na Titovem trgu predstavili najnovejšo vojaško opremo. Skupina za pridobivanje kadra je na Titovem trgu predstavila najnovejšo vojaško opremo (foto. Marija Lebar) DRUŠTVO RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE MOZIRJE Njihovo delo je premalo cenjeno Člani Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline Mozirje so se z ogledom muzeja Vrbovec v uvodu in prijetnimi melodijami učencev glasbene šole ob zaključku, sešli v Nazarjah na vsakoletnem srečanju. Društvo skrbi za razvoj stroke, za motivacijo, rekreacijo in zabavo svojih članov ter sodeluje s sorodnimi društvi in stroko na področju izobraževanja. OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Po poteh generala Maistra Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgomjesavinjsko-Za-drečke doline vsodelovanju z Zgomjesavinjskim društvom generala Maistra pripravlja jutri, v soboto, 23. aprila, pohod po poteh generala Maistra. Omenjeni pohod že nekaj let zapored poteka pod okriljem republiške zveze veteranov vojne za Slovenijo, organizator pa je vsakokrat drugo območno združenje. Udeleženci pohoda, pričakujejojih preko dvesto, se bodo zbrali na Placu na Ljubnem ob Savinji, kjer bo ob 10. uri najprej priložnostna svečanost s kulturnim programom v spomin na borce za severno mejo, nato pa bodo krenili na dobrih šest kilometrov dolgo krožno pot, ki jo bodo zaključili pri ribiškem domu. Za okrepčilo pohodnikov bodo na cilju poskrbeli pripadniki Slovenske vojske, območno združenje veteranov osamosvojitvene vojne pa vabi vse svoje člane in ostale občane, da se udeležijo spominskega pohoda in tako na aktiven način preživijo nekaj prijetnih uric. KF Razgledni stolp iz lepljenih elementov je izdelek podjetja Svea Zagorje (foto; Ciri! M. Sem) Pomlad prinaša obilo novosti Gotovo je najpomembnejša postavitev razglednega stolpa. Vodstvo podjetja Svea, kije generalni pokrovitelj parka, se je odločilo, da postavi Zaradi muhastega aprila so dela potekala izmenično: vedrenje - delo - vedrenje (foto: Igor Solar) razgledni stolp iz lepljenih elementov, kakršne izdelujejo. S tem bo njihovo delo spoznal širši krog Mozirski gaj ne sme postati monoton prostor, ki bi ga obiskovalec videl enkrat in si ob tem ustvaril sliko, ki bi ga spremljala vse življ je. Zaradi tega se upravljalci parka vsako leto sprašujejo, kaj bi dobro izboljšati, morda kakšno stvar dodati ali spremeniti. Za tega bodo vse obiskovalce, ki bodo že od jutrišnjega dneva pone napolnili ta košček narave ob desnem bregu reke Savinje, tudi letos pričakale mnoge novosti. je dobrih pet metrov nižje. Je popolnoma lesen in kot takšen edinstven primerek oblikovanja. Z njega se ponuja čudovit razgled na park, kraj Mozirje in okolico. Uradna otvoritev bo jutri, 23. aprila, ob 15 uri. Novost Mozirskega gaja je tudi najstarejša mozirska hiša. Slednja je do lanskega leta stala na hribu poleg mozirskega pokopališča, novi lastniki pa so se odločili, da na njeno mesto postavijo nov objekt. Hiša je med redkimi preživela uničujoč požar pred okoli 240 leti, koje večino zgradb v Mozirju požrla ognjena stihija. V najstarejši mozirski hiši bo odslej galerija, v kateri bo od 23. aprila na ogled razstava Mozirski gaj skozi čas. Sledile bodo mnoge druge razstave, prostor pa bo služil tudi za izvedbo raznih seminarjev in podobnih druženj. Ob vhodu v Gaj obiskovalce pričakuje nova pergola, skozi katero se odpira pogled na bogato obložene gredice in mnoge drobne spremembe. Od 23. aprila bo v Ob vhodu v Gaj obiskovalce pričakuje nova pergola, skozi katero se odpira pogled na bogato obložene gredice (foto: Igor Solar) med najstarejše slovenske vinske sorte. V sredo, 27. aprila, bo v gaju slišati ljudsko petje, v nedeljo, 1. maja, bo javno snemanje TV oddaje Tudi letos je pomlad s pomočjo vrtnarjev odela Gaj v pisane barve (foto: UK) ljudi. Stolpje visok 18 metrov, razgledna ploščad pa Gaju rasla tudi potomka najstarejše trte, ki kraljuje na mariborskem Lentu. Modra kavčina spada Viže iz Mozirskega gaja, v ponedeljek, 3. maja, pa še nastop ansambla Jurij. Benjamin Kanjir CVETJE IN GLASBA V MOZIRSKEM GAJU Dan Zemlje V ponedeljek so v marketu Interspar v Velenju pripravili skupaj s PUP Saubermacher in EKO šolo Šalek zanimiv program o ohranjanju okolja z delavnicami za najmlajše ter objavo rezultatov zbiranja odpadnega papirja in iztrošenih baterij. Največ slednjih, 80 kg, so zbrali prav na tej šoli. Učenci so s priložnostnim kulturnim programom pripravili vzdušje za razmislek o našem početju do narave, ozračja, voda in prihodnosti našega planeta. Jože Miklavc Učenci EKO šole Šalek so pripravili zanimiv program o ohranjanju okolja (foto: Video & press) RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Viktorjev trofejni ulov Viktor Lukse iz Pustega polja se bo letošnjega 16. marca spominjal še dolgo in z velikim veseljem. Staremu ribiškemu mačku je na ta dan uspel trofejni ulov, saj je iz Drete že v zgodnjih jutranjih urah potegnil 63 centimetrov dolgo in 2,7 kilograma težko samico potočne postrvi. Viktor Lukše S trofejno potočnico (foto: Benjamin Kanjir) Ribo je premamil umetni kapič. Z bratom Bojanom je lovil ob izlivu Letošča v Dreto v Šmartnem ob Dreti. Velike ribe se hranijo v mraku, okoli devete ure zjutraj se zato poskrijejo v skrite kotičke in skozi ves dan ne pridejo na plan. »Če si želiš res dobrega ulova, moraš vstati zelo zgodaj,« pravi Viktor, kije trnek prvič tega dne namočil že okoli šeste ure zjutraj. Ob sedmih pa je prijelo. »Prva stvar, na katero pomisliš je, ali se je riba dobro prijela. Običajno velike hlastajo po vabi, zato se težje snamejo same in s tem ubežijo,« doda Viktor in se nasmehne, saj ima v roki svojo največjo trofejo v petindvajsetih letih ribolova. Gotovo pa ni zadnja. Benjamin Kanjir Cl Cl DO V GORNJEM GRADU Kdor poje, slabo ne misli V Gornjem Gradu je v petek potekala 46. območna in medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol Zgornje Savinjske doline pod naslovom Ci ci do. Organizatorji srečanja, mozirska območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Kulturno društvo Gornji Grad in Osnovna šola Fran Kocbek Gornji Grad so na oder tamkajšnjega kulturnega doma zvabili več kot 500 pevcev in pevk različnih starosti. V uvoduje pevce in obiskovalce pozdravil župan občine Gornji Grad Toni Rifelj. Nato se je v pol tretji uri na odru zvrstilo devet otroških in pet mladinskih pevskih zborov šestih osnovnih šol in njihovih podružnic pod taktirko os- smeh. Petje osreči in obogati. Vsekakor pa tisti, ki poje, slabo ne misli. Male in malo večje pevce osnovnih šol je spremljal strokovni spremljevalec Franci Kovač. Pohvalil je tako delo pevcev kot nji- Na reviji otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol Zgornje Savinjske doline je nastopilo preko 500 pevcev (foto: EMS) mih zborovodij. Za instrumentalno spremljavo so ob klavirju poskrbeli korepetitorji in učenci z Orffovimi instrumenti. Pevci so pripravili tudi zanimive predstavitve posameznih zborov. Vsi pa so si bili enotni, daje pesem dobrodošla, ko si vesel ali žalosten. Pesem je sol življenja, je solza, je hovih mentorjev, saj so v nekajminutnem programu uspeli pokazali delo, vloženo na vajah skozi vse šolsko leto. Po Kovačevem zatrjevanju je bila revija zelo kvalitetna tako v interpretaciji, dikciji, kakor tudi v vokalni tehniki posameznih zborov. Marija Sukalo Watt ànUcf V aprilu praznuje Ivan Remic Dragi dedi, ljubi ate, te čestitke so le zate! Zdravja, sreče ti želimo 67 poljubčkov ti podarimo. Klemen tvoj ti vošči smehljaje, Rok veselo roko ti daje, Andreja in Janko pa rekla bi ti le: "Neskončno te mava rada, hvala ti za vse!" Piše: Aleksander Videčnik Občine pred drugo suefoono Dojno ŠMARTNO OB PAKI Šteje 2013 prebivalcev, 414 hiš, 200 posestev, 110 koč in 67 oferij. Skupne površine je 1808 ha od tega 356 ha njiv in vrtov, 448 ha travnikov in pašnikov, 114 ha vinogradov, 818 ha gozdov in ostalega 70 ha. V občino so spadali zaselki: Gavce, 190 prebivalcev, 48 hiš, 14 posestev, 19 koč in 9 oterij. Gorenje, 115 prebivalcev, 22 hiš, 10 posestev, 5 koč in 2 oferiji. Mali Vrh, 216 prebivalcev, 59 hiš, 8 posestev, 31 koč in 18 oferij. Paška vas, 147 prebivalcev, 24 hiš, 19 posestev in 1 koča. Podgora, 181 prebivalcev, 42 hiš, 20 posestev, 10 koč in 9 oferij. Rečica ob Paki, 291 prebivalcev, 54 hiš, 35 oferij, 3 koče in 3 oferije. Skorno, 234 prebivalcev, 43 hiš, 29 posestev, 9 koč in 2 oferiji. Slatine, 152 prebivalca, 33 hiš, 14 posestev, 13 koč in 5 oferij. Šmartno ob Paki, 211 prebivalcev, 42 hiš, 18 posestev, 10 koč in 14 oferij. Veliki vrh, 276 prebivalcev, 47 hiš, 33 posestev, 9 koč in 5 oferij. Kerta občina ne spada več k območju Zgornje Savinjske doline, kamor geografsko nikoli ni sodila, smo podrobne podatke o tedanjem stanju v tem okolišu skrčili le na najpomembnejše. Je pa treba poudariti, da je prav ta občina bila nekoč za ostale predele okraja Gornji Grad zelo pomembna, saj je bila tu železniška povezava proti Koroški in Celju. Vemo, da seje pred drugo svetovno vojno prevažalo veliko lesa iz Zgornje Savinjske doline na železniško postajajo Paška vas oziroma Šmartno ob Paki. V oklici postaje so bila velika skladišča lesa, kije bil namenjen v izvoz na zapad. Tod splavarjenje ni bilo mogoče, zato je bila železnica izrednega pomena tudi za predele Zgornje Savinjske doline. Domnevamo lahko, da so v stari Avstriji načrtovalci upravne ureditve območij prav zato vključili občino Šmartno ob Paki v srez Gornji Grad. Znano je, o tem smo že večkrat pisali, da se je pred drugo svetovno vojno že delalo na tem, da se spelje železnica tudi po dolini Savinje proti Kamniku. Brez dvoma bi ta prometna povezava nastala, če ne bi prišla vmes prva svetovna vojna. Znano je, da se je za to zvezo s svetom zelo zavzemal tedanji okraj (srez) Gornji Grad in da so že zbirali denar za gradnjo in so bili načrti tako rekoč na mizi. Če beremo tedanja poročila zgornjesavin- jskih občin o potrebah po transportu lesa po StemsmoopisnekdanjihobčinvZgomjiSavin-železnicah, lahko razberemo, da je prav les jski dolini zaključili in upamo, da so naši bralci odločilno vplival na odgovorne na železniški di- spoznali stanje, kakršno je bilo daleč nazaj, v rekciji v Gradcu, da so se odločili za ta velik načrt, naših krajih. Dogodek izpred 90 let Prva svetovna vojna je močno prizadela kraje na Primorskem, kjer so strnjeno živeli Slovenci. Z vstopom Italije v vojno na strani zaveznikov, so bili slovenski kraji največkrat prizorišče hudih bojev med avstrijsko in italijansko vojsko. Od nekaterih krajev ni ostalo nič, razen ruševine. Tak kraj je bil tudi Miren, od koder so izselili prav vse prebivalce. Tam je že pred vojno delovala ugledna čevljarska zadruga od katere je večina ljudi tako ali drugače živela. Ko so Miren morali izprazniti, so prebivalci kraja pomagali odstraniti stroje in opremo, jo naložili na devet vagonov in se kot begunci selili v tedanji okraj Gornji Grad, ki jim je določil grad Vrbovec za postavitev tovarne čevljev in naselitev v krajih tedanje občine Rečica ob Savinji pa tudi v občini Mozirje. Prišlo je kakih 1200 beguncev. Takratni vodja zadruge Anton Vukje o teh dogodkih pisal v lokalnem časopisu Novi list, letnik 1985. Zapisalje, da so "savinjski rodoljubi", predvsem pa mozirski župan dr. Jože Goričar storili vse, da jim je bilo lažje začeti znova. Begunci so v naše kraje prišli maja 1915. Na prostoru pod Vrbovcem so si dokaj hitro postavili barake za proizvodnjo, montirali stroje in kmalu pričeli s proizvodnjo čevljevza avstrijsko armado. Nata način so imeli določene ugodnosti pri nabavi surovin, sajje vojno gospodarslvo omejevalo prodajo na prostem trgu. Mirnčani so vidno vplivali na dogajanja v krajih, kjer so se nastanili, namreč, takoj so se vključili v javno življenje, saj so v izgnanstvu obnovili delo svojih kulturnih organizacij, celo uniforme telovadnega drušlva Orel so prinesli s seboj, celo prapora niso pozabili. Vse to potrjuje njihovo visoko stopnjo narodne zavesti! Celo svojo begunsko šolo so organizirali in si pridobili status javne šole. Izgnanci so se udinjali na kmetijah, pomagali pri delu, saj je bilo tedaj povsod zaradi vpoklicev v vojsko veliko pomanjkanje delovne sile. Prirejali so razne kulturne prireditve, igre in koncerte, saj so imeli tako dramsko, kot tudi pevsko društvo. Število moških je bilo zadovoljivo, sajje vojaška oblast čevljarje in delavce v zadrugi odvezala vojne obveze. Dejansko je bila zadruga organizator tako preselitve, kakor pozneje urejanja življenskih razmer beguncev. Uredili so celo lastno ambulanto v Vrbovcu, ki jo je vodil mozirski zdravnik dr. Jože Goričar. Za samske delavce so organizirali v Vrbovcu prehrano in odprli konzum z raznim blagom. Tajnik zadruge je bil znani primorski publicist in novinar Leopold Kemperle, ki je pisal dnevnik, del tega je ohranil Anton Vuk. Tako je zapisal, da so maja 1917 pričeli s kopanjem temeljev za Marijino cerkev na graščinski skali, ob polaganju temeljnega kamna je pel njihov pevski zbor, kamen pa je blagoslovil nadškof A. B. Jeglič. 10. maja leta 1917 je Kemperle zapisal, da so pri kopanju naleteli na razne ostanke predmetov, lončenine in podobnega, karje zanimalo zgodovinarje. Izrecno navaja, daje šlo za ostanke nekdanje stare trdnjave ... Kemperle navaja tudi, da so dne 5. avgusta 1917 imeli v njihovi šoli tajno zborovanje, na katerem je govoril slovenski poslanec Jugoslovanskega kluba in najavil velike politične spremembe v korist jugoslovanskih narodov, torej tudi Slovencev. To so gotovo zanimiva pričevanja! Vsekakor pa so bili zaradi dobre organizacije begunci v dobrem položaju. Ni torej čudno, da so mnogi med njimi ostali z družinami v Zgornji Savinjski dolini, predvsem pa v Mozirju. Tu so se potem vsestransko uveljavili, predvsem pa so kulturno delovali. Med vojno in izgnanstvom se je tu rodilo nad 50 otrok, ti so leta 1947, koje bila njihova dežela že v coni A, najeli kamion in se pripeljali v Nazarje in Mozirje, kjer so sejavno zahvalili za gostoljubje med vojno in zaigrali igro in zapeli v zboru. Zaradi vsega tega je potrebno ohraniti lep spomin na trpeče rojake iz lepega Mirna, ki so med nami našli varno zavetje pred grozotami prve svetovne vojne. Ob tej priliki se naj zahvalim zgodovinarju Marku Vuku iz Mirna, ki mi je pred leti poslal fotografije in številnefotokopije o mirnskih beguncih med prvo svetovno vojno v naših krajih. Člani telovadnega društva Orel na proslavi dneva zedinjenja jugoslovanskih narodov 15. decembra 1918 v Nazarjah. KAKO POSKRBIMO ZA VARNO PRIHODNOST Balkanski ritmi na borzah ZAGREBŠKA IN VARAŽDINSKA BORZA: PLIVA IN GOTOVINA VLEČETA NAVZDOL Delnice Plive so se v zadnjih treh mesecih pocenile. Njihova tržna cena se je v tem obdobju znižala za 14 odstotkov. Delnice Adris Grupe so se prav tako pocenile, vendar le za dva odstotka. Delnice Atlantske plovidbe so se pocenile za odstotek, cene delnic Ericssona Nikola Tesle in Dom Holdinga pa so porasle - delnice Ericssona so dražje za 14 odstotkov, Dom Holdinga pa za 15 odstotkov. Vse omenjene delnice so v preteklem mesecu zabeležile zdrs. BEOGRAJSKA BORZA: NE GRE VEDNO NAVZGOR Na ravni treh mesecev so se vrednosti delnic na Beograjski borzi kar MAKEDONSKA BORZA: RAST ALKALOIDA IN PADEC KOMERCIALNE BANKE Tudi na Makedonski borzi je prišlo do velikih podražitev. Cena delnic Alkaloida je višja za 158 odstotkov, Toplifikacije za 91 odstotkov in Makpetrola za 40 SARAJEVSKA BORZA: RAST SE JE USTAVILA Delnice Bosnalijeka, BH Telekoma in Pit BIG-a so na ravnitrimesečja beležile lepo rast, in sicer Bosnalijek za 45 odstotkov, BH Telekom za 28 odstotk-ovin PifBIGza 47 odstotkov. Na mesečni ravniježal zgodba spetenaka kotna ostalih balkanskih borzah. Borut Repše, oddelek upravljanja premoženja na tujih trgih; borut.repše@ilirikasi; ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana; Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana; Viri: www.zse.hr.www.vse.hr.www.belex.co.vu. www.sase.ba.www.mse.com.mk Mesečna Trimesečna Zagrebška in Varaždinska borza 14.1.2005 15.3.2005 15.4.2005 sprememba sprememba Pliva 370 360 320 -11% -14% Adris Grupa 4480 4650 4400 -5% -2% Ericsson Nikola Tesla 1750 2100 2000 -5% 14% Dom Holding 135 158,03 155 -2% 15% Atlantska plovidba 700 720 690 -4% -1% Beograjska borza Hemofarm 4000 7999 6800 -15% 70% Energoprojekt Holding 850 1200 1000 -17% 18% Alfaplam 19800 39999 31500 -21% 59% Metalac 1800 4250 4100 -4% 128% Makedonska borza Alkaloid 2010 3900 5179 33% 158% Toplifikacija 1570 2890 3000 4% 91% Komercialna banka 5000 8912 2395 -73% -52% Makpetrol 12900 22005 18000 -18% 40% Sarajevska borza Bosnalijek 14,1 23,3 20,5 -12% 45% BH Telekom 20 28 25,5 -9% 28% Pif BIG 7,7 13,1 11,3 -14% 47% BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D. Ali veste? ... da upravljamo s prihranki podjetij in fizičnih oseb tudi na Hrvaškem? [ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d. je s svojo družbo od leta 1999 prisotna na Hrvaškem] ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana, TEL: 01/24 >66 precej zvišale. Najbolj so se podražile delnice podjetja Metalac, in sicer kar za 128 odstotkov, delnice Hemofar-ma za 70 odstotkov, Alfaplama za 59 odstotkov in Energoprojekt Holdinga za 18 odstotkov. Na mesečni ravni so delnice vseh omenjenih podjetij izgubile na vrednosti. odstotkov. Delnicam Komercialne banke je cena padla za več kot polovico, in sicer za 52 odstotkov. Delnici Alkaloida in Toplifikacije sta se dražili tudi v zadnjem mesecu, Komercialna banka in Makpetrol pa sta se še pocenila. Objavljamo prosto delovno mesto! Podpora proizvodnim obratom: odstranjevanje oblog s suhim ledom, polaganje epoksidnih talnih oblog, čiščenje proizvodnih obratov. izobrazba: najmanj IV. stopnja tehnične smeri. Vloge pošljite na naslov: ILANO d.o.o. Šlandrov trg 20a, Žalec ali elektronsko na naslov ilano@siol.net. Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO Cesto v Rastke 19 3333 UUBNO OB SAVINJI objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV STANOVANJA V NAJEM 1. PREDMET RAZPISA Prostovoljno gasilsko drušh/o Ljubno razpisuje oddajo ENEGA STANOVANJA v najem. Razpisano stanovanje za najem je: - enosobno stanovanje s kabinetom, velikosti 73,60 m2, v I. nadstropju poslovno-stanovanjske hiše CESTA V RASTKE 12a, LJUBNO OB SAVINJI. 2. RAZPISNI POGOJI Upravičenci za pridobitev stanovanja v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Ljubno. Prednost imajo člani Prostovoljnega gasilskega društva Ljubno. Izbrani upravičenec se zavezuje, da bo vnaprej poravnal trimesečno najemnino. 3. RAZPISNI POSTOPEK Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev stanovanja v najem, morajo oddati svoje vloge do vključno 30. aprila 2005 na naslov Prostovoljno gasilsko društvo Ljubno, Cesta v Rastke 19, Ljubno ob Savinji, s pripisom: "Prijava na razpis - najem stanovanja". Pripravila:! Tatiana Gol Gradnja hiše je tako vfinančnem kot v zahtevnostnem smislu zagotovo eden največjih projektov, ki se jih povprečen človek loti v svojem življenju. Zaradi velikega števila postopkov, ki si morajo slediti v določenem zaporedju, lahko ob nepremišljenem ravnanju hitro pride do zapletov ali izgube dragocenega časa, da denarja sploh ne omenjamo. Zato da bo gradnja potekala čim hitreje in da bo vaš novi dom povsem po vaših željah, vam tudi v letošnji gradbeni prilogi ponujamo nekaj koristnih nasvetov, najprej pa kratek vodič po celotnem postopku gradnje, ki bo popolnemu laiku pomagal ustvariti vsaj prvo sliko, kaj vse ga pred veselo vselitvijo v sveži dom sploh čaka. Pa še majhen namig; veliko koristnih informacij ponuja že svetovni splet, tudi mi smo si pri izbiri informacij pomagali s preprostim deskanjem. Postopek gradnje lastne hiše - od parcele do vselitve NAKUP ZEMLJIŠČA Kakovost našega življenja in zadovoljstvo v lastnem domu sta močno odvisna od parcele, na kateri se hiša nahaja. Izbrati mo- ramo takšno parcelo, ki nam ugaja, in na kateri si predstavljamo življenje v številnih naslednjih letih. Lega naj bo, če se le da prisojna, poleg tega pa zemljišče ne sme biti preveč nagnjeno, saj bo v tem primeru gradnja zahtevnejša in dražja. Za družine z otroki je najbolj pomembno, da se parcela nahaja v urbanem naselju oz. daje takšno naselje v neposred- !STVO LUKAČ TRGOVINA 'IN Miloi LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Internet: www.mizarstvo-lukac.com, e-mail: info@mizarstvo-lukac.com Vratna krila priznanih slovenskih proizvajalcev po tovarniških cenah. Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev in vhodnih vrat. ______ _ :% Pri nas kupljena -4-->i& notranja in zunanja LrJB 1 vrata vam strokovno I vgradimo na vašem domu. I Gotovinski popusti! Dosi GRADBENIŠTVO RIBEŽL SAMO S.P. PUSTO POLJE 5, NAZARJE TELEFON: 838 50 12 GSM 041 631 174 Naš kolektiv vam nudi naslednje storitve: - vse vrste izkopov za novogradnje, vodovode, ceste... - zunanje ureditve dvorišč in dovoznih poti - storitve z mini bagrom - izkopi v zaprtih prostorih (hlevih) - rezanje asfalta z diamantno žago - montažo novih greznih jam iz cevi ali Schiedel in sanacijo starih greznih jam - izdelava meteornih in fekalnih kanalizacij - rušenje starih objektov - čiščenje melioracijskih jarkov brez poškodb travnikov - prevozi - ureditev parkirišč za tovorna vozila, z montažo oljnih lovilcev gorenje moj. tvoj. dom. Edino pravo mesto za spomladanski nakup keramičnih ploščic Pohitite! Ugodne cene do odprodaje zalog V prodajalni keramičnih ploščic tovarne Gorenje Keramika v Šmartnem ob Paki, vas te dni pričakujemo s posebno ponudbo po pomladno prijaznih cenah. Gorenje Keramika » Gorenje lb • 3327 Šmarno ob Paki • tel: 03 896 61 27 ni bližini. Pogosto investitorji pozabijo na komunalno infrastrukturo, ki lahko močno podraži gradnjo, predvsem če v bližini parcele ni obstoječih komunalnih vodov. Če je parcela že zazidljiva in na njej obstojijo komunalni priključki, potem gradnji ne stoji nič na poti. Če pa imate kmetijsko zemljišče, kateremu je še potrebno spremeniti namembnost, priključiti pa gaje potrebno tudi na komunalno omrežje (kanalizacija, voda, elektrika, plin, telefon), potem si morate vzeti kar nekaj mesecev časa, ki jih boste morali podpreti z zajetnim kupčkom denarja. Nova zakonodaja sicer obeta, da nadomestila za spremembo namembnosti ne bo potrebno več plačevati, vendar še vedno ostane plačilo komunalnega prispevka in napeljava komunalnih vodov, kar lahko znese tudi 50.000 SIT na kvadratni meter stanovanjske površine. Na upravni enoti je potrebno še preveriti, ali je zemljišče zazidljivo in kakšne vrste objekt se na njem lahko gradi. Pred nakupom parcele je potrebno preveriti tudi pravno stanje nepremičnine, stanje se preveri v zemljiški knjigi, če je nepremični- na tam vpisana. Če temu ni tako, je potrebno od prodajalca zahtevati celotno serijo kupoprodajnih pogodb, ki morajo biti overjene pri notarju. Nato se sklene kupoprodajna pogodba pri kateri mora biti podpis prodajalca notarsko overjen. Na podlagi te pogodbe in na podlagi potrdila o plačilu davka na promet nepremičnin, ki ga izda pristojni davčni urad, lahko lastnik predlaga okrajnemu MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-04 GSM: 031/695-208 PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE PRI ZAVAROVALNICI MARIBOR d.d. Premoženje nam vsem veliko pomeni in tega se zavedamo tudi pri Zavarovalnici Maribor. Zato stalno izboljšujemo našo ponudbo zavarovanj tako za podjetnike kot posameznike. Kako si bomo zagotovili, da v primeru požara, strele, toče, eksplozije, viharja ali katere druge nevarnosti ne bomo izgubili te vrednosti ? Odgovor Z zavarovanjem hiše in opreme na NOVO VREDNOST Zavarovalnica Maribor vam ob morebitni škodi ne bo odštela amotrizirane vrednosti za 40 let staro hišo in za deset let staro opremo. Ker se zavedamo, da nesreča nikoli ne počiva ter nevarnosti in tveganja prežijo na vsakem koraku, bi vam radi predstavili prednost naših individualnih premoženjskih zavarovanj. Poglejmosi primer: Letna premija za zavarovanje hiše in opreme na NOVO VREDNOST 34.755,00 SIT*. Predpostavljajmo, da imamo hišo, staro 40 let, katere nova gradbena vrednostje 24.000.000,00 SIT, ki smo jo pred desetimi leti na novo opremili za 10.000.000,00 SIT. Vprašanje za vas: je smiselno zavarovati hišo za 9.000,00 SIT manjšo premijo? V zavarovanje HIŠE na NOVO VREDNOST so vključene naslednje nevarnosti: požar, strela, toča, eksplozija.... stroški nadomestnega bivanja ter selitve, odgovornost iz Za primerjavo: zavarovanje na dejansko vrednost bi vas stalo dobrih 9.000,00 SIT manj. hišne in zemljiške posesti, ponovni stroški projektiranja, udarec neznanega vozila, svetovanje za hitrejšo odpravo škode ter indirektni udar strele za inštalacije. V zavarovanje OPREME na NOVO VREDNOST so vključene naslednje nevarnosti: vse nevarnosti, ki so I vključene pri hiši ter dodatno še razbitje stekla, osebna odgovornost, vlom, rop in vandalizem ob vlomu. Za lažje razumevanje: toča (spomnimo se katastrofalne toče v letu 2004 v Slovenskih Konjicah) uniči streho. Vrednost popravila je 1.000.000,00 SIT. Ker je streha stara 40 let, bi zavarovalnica v primeru zavarovanja na dejansko vrednost izplačala 300.000,00 SIT zavarovalnine, v primeru zavarovanja na NOVO VREDNOST pa celotno vrednost popravila, torej 1.000.000,OOSIT. K zavarovanju lahko prilkiučite: vandalizem, potres, indirektni udar strele za aparate, kot so TV sprejemnik, glasbeni stolp, osebni računalnik, DVD predvajalnik in podobno, zavarovanje umetnin, stroški izdaje novih dokumentov, keramična plošča štedilnika in drugo. Način plačila priloaaiamo vašim želiam in zmožnostim: popust na gotovino, posebni popust pri paketnem zavarovanju,možnostplačilatudi na 11 obrokov. Z mislijo na prihodnost. PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče 03/70-33-130, 03/70-33-136 Poleg standardne ponudbe materiala za centralno ogrevanje in vodovod vam nudimo celotno adaptacijo kopalnice • kopalniška galanterija , f ' ■ keramične ploščice «i ■ armature ARMAL in HANSA arna oprema program KOLPASAN in GORENJE ■ Obiščite nas tudi v bivših prostorih Kovinoopre me, tel. 705 02 80 Kjer vam po ugodnih cenah nudimo gradbeni material, vijake, okovje, pohištveno železo, barve, lake, belo tehniko. Montaža! Dostava na dom! Ugodni mini krediti preko trajnika in na položnice! 0MG Tel,; 03-83 SO 360 Fax: 03-83 SO 361 PRAPROTNI KOVA 35, MOZ1RÜE E mail: ascSOOD@siol.net www.asc-SOOO.com Delovni čas: od 7.00 do 17.00 ure, sobota od 7.00 do 12.00 ure TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Prodaja, montaža in servis - instalacije za ogrevanje - vodovodne instalacije - plinske instalacije - oljne instalacije - sanitarna keramika - kotli na - klimatske - talno - toplotne - kolektorji - montaža in sodišču, na območju katerega leži nepremičnina vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. LOKACIJSKA DOKUMENTACIJA IN LOKACIJSKO DOVOLJENJE Na podlagi urbanistične informacije, ki smo jo omenili že zgoraj, se investitor gradnje lahko odpravi k zbiranju dokumentacije. Najprej je potrebno pridobiti zemljiško-knjižni izpisek, v katerem mora biti investitor naveden kot lastnik zemljišča in mapno kopijo katastrskega načrta, v katerem je narisana parcela, določena njena številka in so navedene mere parcele. Za gradnjo je potrebno pridobiti kar nekaj dovoljenj, kijih izdaja upravna enota. Prvo je lokacijsko dovoljenje. Pridobi se ga na podlagi lokacijske dokumentacije, katero izdela pooblaščeno projektno podjetje. Vlogi je potrebno priložiti dokazilo o lastništvu parcele. Oddelek za okolje in prostor na upravni enoti nato izda lokacijsko dovoljenje. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA IN GRADBENO DOVOLJENJE Na podlagi lokacijskega dovoljenja lahko investitor prične s pripravo projektne dokumentacije. Le to sestavlja projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (arhitektura, krajinska arhitektura, gradbene konstrukcije, strojne napeljave, električne napeljave, vodovodne in kanalizacijske napeljave ...), projekt za izvedbo in projekt izvedenih del. Podvrh 18. 3330 Moziije Tel: 03/839 42 60 839 42 61 Gsm: 041/ 69 42 63 visoke gradnje ♦ nizke gradnje ♦ zunanja ureditev TESNJENJE KOPALNIC Tesnjenje površin neposredno pod keramično oblogo Prednost takšnega tesnjenja je preprečitev vdora vlage v konstrukcijo neposredno pod oblogo, do katerega lahko pride zaradi poroznosti obloge, poškodbe fug ali pa tudi nekvalitetne izvedbe. S tem preprečimo eventuelno navlaževanje spodnjih slojev oz. estriha ter zidov. Še posebej je to pomembno npr. pri tuš kabinah, kadeh ter cevnih izvodih. Prepričanje, da že samo s klasičnimi cementnimi lepili, s katerim lepimo oblogo, zagotovimo vodotes-nost, je napačno, eventuelno vgrajena klasična hidroizolacija pod es-trihom pa ne reši problem možnega navlaževanja ostalih slojev. Za tesnjenje površin neposredno pod oblogami se običajno zelo pogosto uporabljajo 2-kompo-nentne fleksibilne vodotesne mase na cementni osnovi, ki imajo lastnost premoščanja razpok npr. HIDROSTOP ELASTIK AB / KEMA Puconci. Nanašanje mase izvedemo ročno in sicer prvi nanos s ščetko, drugi pa s ščetko ali kovin- Kontrolo ustrezne debeline nanosa najlažje kontroliramo s porabo po m2, ki mora dosegati ca. 1.5-2.0 Bistvene prednosti tesnjenja s HIDROSTOP ELASTIK AB so: - enostavna izvedba ter nanos na - paropropustnost - zaščita betona pred karboniza-cijo - premoščanje razpok do 1 mm - UV in zmrzlinska obstojnost - možnost direktne nadgradnje (lepljenje finalne obloge, barvanje, ...) Pomemben detajl pri izvedbi tesnjenja je tudi vgradnja elastičnega KEMABAND traku na vseh gibljivih regah ter tipskih KEMABAND manšet okrog cevnih izvodov. KEMA Puconci d.d. Inženiring Roman Granfol, univ.dipl.inž.grad. vlažno podlago - kvalitetne mehanske lastnosti - dober oprijem na (mineralno) podlago - povečana kemijska odpornost -100 odstotna neprepustnost za vodo ter kloride - odpornost na pozitivni in negativni tlak vode sko giadilko. Debelina nanosa v enem sloju znaša 1 mm. Potrebno je izvesti vsaj dva nanosa, tako da znaša skupna debelina sloja min. 2 mm. kg/m2 za enkratni nanos ter zagotavljanjem popolne pokrivnosti pri izvedbi samega nanosa. Med oba sloja (v prvi sveži sloj) se običajno vgradi tudi plastificirana arm. mrežica oz. tliš, ki poleg »armiranja« zagotavlja tudi, da se bo masa vgradila v ustrezni debelini (pokritje mrežice). S HIDROSTOP ELASTIK AB obdelana površina omogoča direktno naknadno lepljenje keramičnih oblog z lepili na cementni osnovi. Zaradi zagotavljanja boljše kompatibilnosti med materiali v ta namen uporabimo fleksibilna lepila na cementni osnovi, (npr. KEMAKOL, KEMAKOL TALPLAST, TALKEM/KEMA Puconci). KEMA Puconci, d.d., Puconci 109, SI-9201 Puconci, Svetovanje: 02/545 95 32, Prodaja: 02/545 95 17, Predstavništvo Ljubljana, tel,: 01/280 26 90 www.kema.si, info@kema.si Pomemben sestavni del, ki ga je v praksi včasih težko dobiti, so soglasja sosedov in pristojnih organov (vodovod, telekom, elektro ...). Na podlagi te dokumentacije upravna enota izda gradbeno dovoljenje. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno plačati še nadomestilo za spremembo namembnosti in komunalni prispevek. ZEMELJSKA DELA IN KOMUNALNI PRIKLJUČKI Strošek za priklop na javno komunalno omrežje (električni vodi, vodovod, kanalizacija, plinovod, telefonsk i kabel ...) je lahko zelo velik. V mestih ceno dvigajo križanja že obstoječih vodov in potreba po prekopu cest, medtem koje na podeželju ta strošek lahko velik zaradi oddaljenosti. Zgraditi je potrebno tudi trdne temelje, ne glede na to ali bo cela hiša normalno grajena ali pa se bo investitor odločil za montažno gradnjo. Stroški za ta poseg variirajo glede na geološke lastnosti parcele, zato je potrebno na to misliti že ob nakupu. Gradnja hiše Na podlagi vseh potrebnih dovoljenj investitor lahko prične z gradnjo. Če se je odločil za klasično gradnjo z opeko, bo ta faza trajala minimalno pol leta, seveda, če bo šlo vse gladko in če si boste lahko privoščili plačevanje ustreznega števila delavcev, če pa gre za montažno hišo, bo vselitev možna v treh ali štirih mesecih od začetka gradnje. TEMELJI SO PRI GRADNJI IN TRDNOSTI HIŠE POMEMBEN ČLEN Za pridobitev gradbenega dovoljena potrebujemo projektno dokumentacijo z vsemi načrti gradbenih konstrukcij. Projekt vsebuje tudi tloris in statični izračun temeljev. Temelje moramo izdelati po načrtu. Od tega smemo odstopati le, če nam to potrdi ustrezen strokovnjak, ki ima gradbeni nadzor. V vsakem primeru mora dokončno presojo dati gradbeni projektant, ki ponovni izračun naredi na podlagi geomehanske raziskave tal in prečnega in vzdolžnega profila terena. Za izdelavo temeljev uporabljamo v glavnem beton, armirani beton, opeko in naravni kamen, lahko pa tudi jeklo in les. Beton Pojem montažne gradnje ima širši pomen in kottak zajema več sistemov, nekateri tradicionalni pogledi na samo gradnjo in postopke gradnje, ter ki pa jim je skupna lastnost hitre gradnje. Montažna gradnja je v svetu zelo razmišljanje, daje montažna hiša samo tipska, so bili v preteklosti pri nas uveljavljen način gradnje stanovanjskih objektov. Krajinske značilnosti, velika ovira tovrstne gradnje. Drugačen način življenja, izpopolnjen, prilagodljiv in cenovno sprejemljiv način montažne gradnje, praktično ne predstavlja več ovir pri posamezniku, da se odloči za tovrstno gradnjo. Dovršenost in fleksibilnost sistema omogoča arhitektom in posameznikom, da izražajo svojo kreativnost in tako ustvarijo sodobna bivalna okolja. Na gradnji pa je, da ta način sprejme in izvede tako, da naročnika gradnje ne obremenjuje, temveč razbremenjuje pri aktivnostih gradnje in mu tako pušča, da svojo ustvarjalnost in energijo porabi na svojem poklicnem in privatnem življenju. Montažna hiša je zgrajena iz materialov, za katere pri proizvodnji ni bilo potrebno vložiti veliko energije in ne onesnažujejo okolja. Energetska varčnost montažnih hiš ni le okolju prijazna lastnost, temveč tudi ekonomski argument, ki bo v prihodnje pomembno vplival na odločitve o načinu gradnje. PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT - PVC okna - vhodna vrata - senčila ECkbe OKENSKI SISTEMI MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad TeL /faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 1Q let garancije ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■J Va!ni ti) ■ NOTRANJI IN ZUNANJI ( ______ ■ OPLESKI Z LAZURNIMI imam C PREMAZI (sandolin, beltop^jj ■ bel'Ienje fasad* ■ PÖÜAGANJE TOPLIH PODOVj IN liftMINATOyl ■ IZPOSOJA DELOVNIH ODROV,: • OBDELAVA GIPSjPLOŠČ t j ■ OSTAÜA zakEjučna dèlaI ^GRADBENIŠTVU /: feaawa».y IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD-**] ......(5, 6, 8 IN 10 cm stiropor ROFIX izvedba) ' (zaključni sloj zaribani, vlečeni ROFIX, BAUMIT in TIM vsi barvni odtenki) Salon keramike in opreme je sedaj v k novih prodajnih prostorih, kjer na fjffltfSOO, m2 razstavljamo 18 opremljenih kopalnic in vam nudimo vse za vašo kopalnico in dom. ■ ■ m MERKUR \ m w NUDIMO POHIŠTVO IN OPREMO: - kolpa - appolo m - gorenje -dolomiti Wm olimpy-a Pr - h atria - armai - hans grohe KERAMIČNE PLOŠČICE IZ ZALOGE: zirconio dimoia cherim tau gorenje Delovni čas: pon.-pet.: 7.00 - 19.00 sob.: 7.00-13.00 VELIKA IZBIRA GRES PLOŠČIC SgjRRENj^UJ EU CTP R0DWJAW aas^EM e.nuS BARVE IN OKOVJE IN^JaKE ORODJE INM^Bi^B ELEKTRO MATERI ŽELEZO IN I%mISveM Nakup, gradnja ali obnova nepremičnine je velika stvar. Tako velika, da jo brez svetovanja finančnih strokovnjakov in pomoči stanovanjskega kredita posameznik le stežka izpelje. Pripravljene imamo kredite za vse namene, med njimi je prav gotovo tak, ki bo prilagojen vašim željam in potrebam. Vabimo vas, da se oglasite v najbližji poslovalnici NLB in skupaj z našim strokovnjakom izberete kredit, ki vam bo najbolj ustrezal. Obširnejše informacije o stanovanjskih kreditih NLB pa dobite tudi na spletnem naslovu www.nlb.si ter na brezplačni številki 080 15 85. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Savinjsko-Šaleška ima velike prednosti pred drugimi gradivi zaradi hitre izdelave in dobre tlačne trdnosti. Temelj je konstrukcijski element, ki nosi obtežbo in jo prenaša na temeljna tla. Povezuje objekt s terenom in mu določa lego. Prav tako je tudi stabilnost konstrukcije odvisna od temeljev. Glede na globino nosilnih tal ločimo plitko in globoko temeljenje. Globina temeljenja je določena glede na karakteristike zemljišča karakteristike objekta in tudi na način gradnje. NADOMESTNA GRADNJA Mnogi si predstavljajo, da je nadomestna gradnja nekakšna možnost, da bi prišli lažje in ceneje do dovoljenja za gradnjo, vendar to ni čisto res. Nadomestna gradnja ni lažja in cenejša pot do nepremičnine, saj običajno stari objekti nimajo prave komunalne opreme ali pa je ta zelo pomanjkljiva. Nadomestna gradnja je pravica graditi nov objekt (gre za enako namembnost) za enako uporabo, zaradi različnih razlogov. Največkrat gre za to, ker je obstoječi objekt do te mere dotrajan, da ne služi več svojemu namenu. Zato, preden se boste odločili za nadomestno gradnjo, predhodno pretehtajte vse stroške, ki jih boste imeli s pridobitvijo dovoljenj. ■ O O - Inštalacije za vodovod, plin in ogrevanje - Instalacije za centralno ogrevanje - Inštalacije klima naprav - Montaža in vzdrževanje solarnih naprav - Servis in montaža oljnih plinskih grelcev Za vroče poletne dni, klima poskrbi! TOSHIBA Panasonic Lokovica 43/a, 3325 Šoštanj tel.: 03/891-11-06 faks: 03/891-11-07 elektroinstalacije elektro meritve Kabelsko Komunikacijski Sistemi NN in SN dovodi delo z malo gradbeno mehanizacijo strelovodi novoletna razsvetljava transformatorske postaje obnova elektromotorjev in naprav Robnik, d.o.o. • Krnica 33, 3334 Luče ob Savinji tel.: +386 (0)3/ 839 08 70 , fax: +386 (0)3/ 839 08 71 www.robnik.si • e-mail: info : robnik.si MASIVNA VHODNA IN NOTRANJA VRATA standardna in po meri NOVOST: MASIVNA VHODNA VRATA STABILIT parna zapora • odpornost proti krivljenju ♦ dimenzijska stabilnost PROIZVODNJA in MONTAŽA Posuta jeklena kritina s SO letno garancijo! f*i 03/ 898 48 80 03/ 898 48 82 INŽENIRING IN PROIZVODNJA, d.o.o. STRIP d.o.o., Kajuhova 17a, 3325 Šoštanj Pooblaščeni krovec in inštruktor kritja Z NAŠIMI PREIZKUŠENIMI OPAZI IZVAJAMO NASLEDNJE OBJEKTE JAME ZA GNOJEVKO STOLPNI IN KORITASTI SILOSI VODNI ZBIRALNIKI VELIKOSTI OBJEKTOV: - od premera 3 m do 20 m NAČRTOVANJE: - pomoč pri izbiri lokacije - popis in nabava potrebnesa materiala - načrt izvedbe SVETOVANJE: Preden se odločite za gradnjo, nas pokličite in nudili vam bomo strokovne nasvete. INFORMACIJE: www.empe.si tel.: 031-201-224 ali 041-336-276 Nudimo rešitve pri opremi podstrešnih prostorov in izdelujemo podstrešne stopnice. Svetovanje pri opremi prostorov. Izdelujemo pohištvo po naročilu iz masivnega lesa. ANTON FALE IZ DOLA PRI NOVI ŠTIFTI Samota je lahko tudi ustvarjalna Prtiollnski Tone je samotar, ki med pogovorom gleda tako živo in nagajivo, kot da bi hotel zapeti kakšno segavo o kravah in kmečkemu življenju nasploh. Čeprav bo prihodnje leto dopolnil osemdeset let in mu v življenju ni bilo postlano z rožicami, je vesele narave in poln vere v ljudi. V resnici je njegova vera podkrepljena z rahlim nezaupanjem, kar je razumljivo, saj išče naslednika, ki bo vreden njegovega zaupanja. jboljšem obdobju v hlevu 19 glav živine. Kot pravi, je bil nekoč tako slaboten, da seje med molžo ulegel kravi k sprednjim nogam in počival. V Prholinskem rodu so bili vsi bolj majhne rasti in tudi pri Tonetu narava ni pretiravala. Komaj 149 cen- Anton Fale išče naslednika, ki bo vreden njegovega zaupanja (foto: EMS) Posestva in živine v hlevu človek ne more prepustiti brez temeljitega premisleka, ki Toneta mori do te mere, da je odločitev o bodočem gospodarju Prholinske kmetije še vedno oddaljena in negotova. Tone Fale je kmet z dušo in telesom in čeprav seje po smrti staršev celotna kmetija naslonila na njegova pleča, je bil vedno med naprednejšimi gospodarji v Novi Štifti. Priznanja, kijih že nekoliko prekriva prah, pričajo o umnosti gospodarja, ki je na stara leta postal v veliki meri odvisen od pomoči sorodnikov in sosedov. Tudi njemu ni povsem jasno, kako bo spomladi, ko bo potrebno sesti na traktor in obdelovati polja in travnike. Hlev in živina v njem pričakuje mlade in močne roke, Tonetove so v petih desetletjih samotnega pehanja postale utrujene in neokretne. »Glavni dohodek mije dajala živina. Molznice so bile dobre, tudi do 32 litrov mleka so dajale na dan. V Novi Štifti sem bil po količini oddanega mleka dve leti na tretjem mestu. Pri kravah sem se počutil pravi suženj, mleko je moralo biti vsak dan točno ob isti uri na zbiralnici. Vsak dan v letu, polnih 48 let,« pripoveduje Tone, ki je imel v na- timetrov je meril v višino, ko so ga leta 1943 poklicali v Gornji Grad, kjer je bil nabor za nemško vojsko. Tone Fale pripoveduje: »Danes so desetletni dečki večji, zato je logično, da sem bil spoznan kot nesposoben za vojaško službo. Najprej za eno leto, potem še za tri mesece, na tretji nabor pa nisem šel, ker se je govorilo, da bodo vse sposobne fante takoj preoblekli in poslali v Nemčijo. Odločitev je bila težka, a sem raje ostal v domačem kraju, odkoder sem odšel v partizane. Tudi tam ni bilo postlano z rožicami in tudi prva leta po vojni, ko sem delal pri gozdni upravi, ni bilo priporočljivo češenj zobati s takratnimi udbovci, ki so nas ustrahovali zato, ker smo prekinili delo zaradi očitnih krivic, ki smo jih doživljali.« Zdi se torej, da tudi socialistična »pravičnost« ni bila enaka za vse enako, tudi za tiste ne, ki so partizanili po slovenskih gozdovih. Vendar Tone ni zamerljiv človek. Tako je pač bilo. Vsak čas prinese dobre in slabe stvari, ki so povezane z osebnostnimi lastnosti ljudi, ki imajo moč in oblast. S slednjo se Tone ni ukvarjal, čeprav ji je vsa leta zvesto plačeval vse, kar si je domislila. Nekoliko ga skrbi, ker ljudje preprosto nočejo več delati. Brez dela ne bo šlo, je prepričan sogovornik, ves sključen in zgaran, vendar prepričan, da je še veliko sivari, za katere seje vredno truditi injih delati boljše. Savinjčan LOVSKA DRUŽINA GORNJI GRAD Sožitje z naravo in kmeti Ivan Mikek (v sredini) napoveduje, da bo problem meje na Menini rešen v najkrajšem času (foto: EMS) Gornjegrajski lovci so lani porabili za krmljenje divjadi 15 ton koruze in na ta način dosegli, da je bila škoda, ki jo povzroča divjad na kmetijskih zemljiščih relativno majhna. Še največ jo je povzročila jelenjad, zato bodo morali, po besedah starešine Ivana Mikeka, z dodatnim krmljenjem in premazom dreves zmanjševali škodo.saj si le tako lahko tudi v prihodnje obetajo dobro sodelovanje s kmeti, gozdarji in ostalimi, ki skrbijo za ravnovesje v naravi. Člani zelene bratovščine že dolgo niso več samo lovci na trofeje, zato se kritično odzivajo tudi na ekološke probleme, ki se pojavljajo v naravi. Ti so posledica neosveščenih posameznikov, saj se kljub organiziranemu odvozu vedno znova pojavljajo nove lokacije odsluženih starih avtomobilov. Drug problem, s katerim so se soočali zadnja leta, je še vedno nedoločena meja s sosednjo LD Motnik Špitalič na Menini planini, ki je vzadnjih letih povzročala precej hude krvi ne obeh straneh Menine. Ivan Mikek napoveduje, da bo problem meje, ki jo bodo določili po nadškofijski posesti, rešen v najkrajšem času. »Med prioritete sodi odkup zemljišča na strelišču v Zagradišču. V preteklosti ni šlo vse po načrtih, vendar smo s pomočjo Lovske zveze Slovenije in Občine Gornji Grad tik pred rešitvijo problema. V letošnjem letu bomo kandidirali za vse strelske tekme, za katere bo objavljen razpis. Za dobre medsebojne odnose in lovsko tovarištvo si moramo vsi prizadevati. Ohranjati moramo stare lovske šega in navade ter skrbeti za sožitje z vsemi, s katerimi delimo skupen prostor,« je poudaril starešina gornjegrajskih lovcev. Z novim lovskim zakonom stopajo pred lovce določene nove naloge, izvajanje pa bo kontrolirala lovska inšpekcija. Med drugim ne bo več mogoče »delati uslug« in streljati mačke in pse po kmečkih dvoriščih, saj bo za tovrstne usmrtitve zadolžena za to določena služba. Savinjčan Nasveti, Oglasi, Kino Z redno vadbo in pravilno prehrano do prvih rezultatov ALEKSANDER KORBER, osebni trener Bralec Silvo sprašuje: »Star sem 37 let. Že skoraj deset let se ne rekreiram. Moje delo je sedeče in pridobil sem nekaj odvečnih kilogramov. Kako naj začnem z rekreacijo? Vadba v fitnes študijih me odbija, poleg tega pa imam službo, kjer je delovni čas pogosto nepredvidljiv.« Najprej bi se bilo dobro vprašati, kaj želiš spremeniti in če si to resnično želiš. Velikokrat se ljudje odločajo za spremembe v svojem življenju na podlagi mnenja drugih ali zaradi modnih trendov, ne vprašajo pa se, ali si to resnično želijo. Zato bi bilo dobro, da si zastaviš nekaj vprašanj: Ali si to resnično želim? Kaj vse se bo stem spremenilo? Kako naj se lotim problema? Ko boš imel trdno voljo, da spremeniš sedanji način življenja, si že korak bliže uresničitvi svojega cilja. Takrat te tudi fitnes oziroma telovadnica ne bosta odbijala. Ko boš imel jasen cilj, ga razčleni na nekaj manjših, ki jih boš lahko v krajšem času in z lažjim delom dejansko dosegel. Le tako imaš veliko možnosti, da dosežeš svoj končni cilj. Glede vadbe ti priporočam na začetku lažje in kratkotrajno gibanje na zraku (hoja, kolo). Kasneje lahko začneš s treningi moči, kijih lahko izvajaš doma, še bolje pa je, če obiščeš kakšen fitnes center. Tam ti bodo izdelali osnovni program in te podučili, kako se izvajajo določene vaje. Glede prehrane se osredotoči pred vsem na šest pravil, kijih navajam v nadaljevanju. Upam, da ti bo uspelo. 6 OSNOVNIH PRAVIL GLEDE PREHRANE Še tako dobro zasnovana in naporna vadba ne pripelje do želenih učinkov, če ni podprta s pravilno prehrano. Teh šest osnovnih pravil je priporočljivo vključiti v prehranjevalne navade, če želimo uspešno vaditi in učinkovito nadzorovati svojo telesno težo. 1. Zaužijmo vsaj pet obrokov dnevno. Na ta način bomo močno pospešili presnovo. Obroki naj bodo manjši, veliki le toliko, da zadostuje- NAZARJE Sobota, 23.4., ob 20.00 Nedelja, 24.4., ob 17.00 LETALEC-drama Režija: Martin Scorsese Igrajo: Leonardo DiCaprio, Cate Blanchett, Kate Beckinsale, John C. Reilly, Alec Baldwin, Alan Alda, Gwen Stefani, Jude Law Letalec je zgodba o Howardu Hughesu, slavnemu teksaškemu izumitelju, kije pri 18 letih podedoval tri četrtine očetovega premoženja. Howard se ukvarja z različnimi slvarmi: od Hollywooda do letalske industrije - po drugi svetovni vojni pa svoj imperij razširi na elektronsko industrijo in igralništvo, sodeluje tudi pri nastanku prvih satelitov... V filmu so predstavljene tudi nekatere od njegovih velikih ljubezni, kot sta bili denimo Katherine Hepburn in Ava Gardner. jo do naslednjega obroka. 2. Vsak obrok naj vsebuje vse potrebne hranilne snovi. Izgleda pa naj približno takole: - 40% kaloričnega vnosa naj bo iz beljakovin (nemastno meso, ribe, lahki mlečni izdelki, jajca oz. jajčni beljaki ipd.) - 40% kaloričnega vnosa naj bo iz ogljikovih hidratov (polnozrnat kruh, testenine, rjav riž, zelenjava, sadje). - 20% kaloričnega vnosa naj bo iz maščob (predvsem nenasičenih). Zelo pomembno je, da v prehrani kolikor se da zmanjšamo delež maščob in da v glavnem uživamo rastlinske (nenasičene) maščobe (npr. hladno stisnjeno olivno olje, olje severnomorskih rib-npr. lososa ipd.). 3. Količino hrane, ki vsebuje ogljikove hidrate (glavni vir energije za organizem), prilagodimo količini in stopnji aktivnosti, ki sledi v dveh do treh urah po obroku. Če po obroku počivamo, energije iz ogljikovih hidratov ne potrebujemo. Če jih zaužijemo preveč, bo višek končal v nakopičeni podkožni maščobi. Uživamo predvsem polnovredne ogljikove hidrate, saj se le-ti počasi pretvarjajo v krvni sladkor in zato dajejo konstantno energijo preko daljšega časovnega obdobja (2-3 ure). Izogibamo se močno predelanih živil (izdelki iz bele moke, bel riž, sladkor ipd.). Delež sadja v prehrani naj ne presega 15 odstotkov. 4. Podkožno maščobo lahko izgubimo le z dieto, ki ima negativno energijsko bilanco (dnevno moramo pojesti manj kot porabimo). 5. Vsem, ki se ukvarjajo s katerokoli obliko športne rekreacijo, se priporoča jemanje t.i. dodatkov k športni prehrani (npr. multivitamin-sko-mineralni preparati in nadomestki obrokov). 6. Odvisno od teže in klimatskih pogojev zaužijte tri do štiri litre tekočine (vode) dnevno. Ob upoštevanju pravil o pravilni prehrani in z redno vadbo je mogoče že v dveh do treh mesecih doseči marsikaj. OSNOVNA SOLA FRANA KOCBEKA G. GRAD Kocbekova cesta 21 3342 GORNJI GRAD Tel.: (03) 839-04-40, 839-04-41 Fax: (03) 584-30-12 E-mail: sola.gornji-grad@guest.arnes.si OSNOVNA SOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD »ENOTA VRTEC« RAZPISUJE VPIS OTROK V VRTEC GORNJI GRAD IN VRTEC BOČNA za šolsko leto 2005/2006. Vloge za vpis pošljite na naslov: OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. Kocbekova cesta 21. 3342 Gornji Grad, najkasneje do 31. 05. 2005. Vpisnice in vse dodatne informacije dobite v tajništvu OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad (tel. št.: 839-04-40 ali 839-04-41), v vrtcu Gornji Grad (tel. št. 584-31-15) in v vrtcu Bočna (tel. št. 584-51-19). Queen + Paul Rodgers = The Champions Prejšnjo sredo je v sklopu šesttedenske evropske turneje na Dunaju gostovala legendarna rock skupina Queen. Dvanajsti-sočglava množica, v kateri smo bili tudi nekateri slovenski ljubitelji priznanih glasbenikov z Otoka, je skoraj do zadnjega kotička napolnila mogočno dvorano Stadthalle : in v dveurnem koncertu vsekakor prišla na svoj račun. Po letu 1986 je to prva kon-I cerino turneja skupine Queen, ki je mesto pokojnega pevca Freddieja Mercuryja za-; upala Paulu Rodgersu, pevcu skupin Free in Bad Company. L Paul je pomisleke nekaterih o njegovi ust-S' reznosti ovrgel že na začetku koncerta, saj I je nastopil suvereno in energično ter doka- t‘ zal, daje odličen pevec, seveda pa nepozab-nega Freddieja ne more nadomestiti. Scen-sko in zvočno izjemen koncert je potekal v j odličnem, na trenutke čustveno obarvanem S vzdušju, kar je presenetilo tudi virtuoza na solo kitari Briana Maya: »To je čudež, Freddie-i jev duh je še vedno živ...« I' Skupina Queen je višek svoje popularnosti !<. doživela konec sedemdesetih in v osemde-I setih letih. Na Dunaju smo slišali prefinjen iz-j: bor nekaterih njihovih uspešnic (sicer sojih . nanizali preko petdeset), za konec pa so za-: igrali skorajda kultni skladbi We Will Rock You I in We Are The Champions. Če vas mika doživeti nekaj nepozabnega - jutri zvečer skupina Queen gostuje v Budimpešti. Franci Kotnik je ' c- * N Prvo polovico plačate takoj, se odPe(jete in y°*'U vrt a>xl0KUl ^.lOAU, v*. irte, volite. In v° .v* »V a0* ol ot"-«- v» s5' .4° V' „o*1 Ate- .o" 0*1 vrt 1°" vrt ■atf kto*v vozite, in vozite, in vozite. In vozite. In vozite. In y a *4/zoa ui *9)izoa ui »;izoa ui -a^izoA ui *»*izoa ui s^izoa ui a^izoA ui -ajA o M f» 5*vozite. In vozite. In vozite. In vozite. In vozite. In vozite. In ... po dveh letih plačate še drugo polovico. Brez obresti! Dve leti zastonj! Izkoristite nojugodnejše plačilne pogoje pri nakupu nove Mazde: prvo polovico plačate takoj, drugo polovico pa čez dve leti, brez obresti! Ponudba velja za kompaktno Mazdo2, agresivno Mazdo3, športnika po duši Mazdoó in vsestransko Mazdo B2500. mazDa KREDIT & LEASING mazDa mmammm > SW^T‘ m V-v. 'V: ■*« © mazna as velenje AS Avtomobili Skomšek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03 891 90 77 - www.as-velenje.com - email: info@as-velenje.com Žurerska skupina Queen je na Dunaju dve uri držala na nogah navdušene ljubitelje njihovega rocka (foto: Igor Solar) ANA LIZA V NAZARJAH Kulturno društvo Nazarje Gledališče Koper AGENCIJA ZA LOČITVE i» r Igrata: NATAŠA TIČ RALIJAN in GAŠPER TIČ V petek, 29. aprila 2005, ob 20. uri v kulturnem domu v Nazarjah. ZA ABONMA IN IZVEN Predprodaja vstopnic: OBČINA NAZARJE, MUZEJ NAZARJE, TRAGAL NAZARJE, BAR "NAZARET" NAZARJE, TIC MOZIRJE IN TRAFIKA GORNJI GRAD. Informacije na tel. št. 031/375-074. IN DOGODKI ) Enoletna divja svinja, ki jo je na Ijubensko-gornjegrajski meji uplenil ljubenski lovec Lojze Fortin, s svojimi šestdesetimi kilogrami ne predstavlja nikakršne posebne trofeje. Tega se je zavedal tudi Fortin, vendar gre v tem primeru za gojitveni odstrel, kar dokazuje, da večina lovcev skrbi za ravnovesje živalskih vrst v naravi. Preden sije Fortin smel po stari lovski navadi zatakniti za klobuk smrekovo vejico, je bilo potrebno ustreljeno svinjo tudi najti. To pa ponoči ni bilo povsem enostavno, zato mu je priskočil na pomoč lovski tovariš Jože Poznič. Kot zanimivost povejmo, da sta oba člana ljubenske zelene bratovščine, čeprav sta si že pred leti priborila domovinsko pravico v Gornjem Gradu. Savinjčan Lojzu Fortinu (levo) je pri iskanju ustreljene svinje priskočil na pomoč lovski tovariš Jože Poznič (foto: EMS) »Sv. Juri trka na duri« Še kak dan pa bo v našo deželo prijezdil sv. Jurij. Premagal bo zimo in na prestolu ustoličil veselo vigred. Za nekaj časa bo razjahal konja in se ustavil pri svoji cerkvi na trgu v Mozirju. Sv. Jurij je namreč mozirski farni patron in jurjevo je kakopak sila velik praznik za Mozirjane. Sv. Jurij goduje po ljudskem koledarju 24. malega travna, po cerkvenem pa dan prej. Piše: Pavla O življenju tega imenitnega viteza in mučenca vemo bore malo. Gotovo je le, daje bil doma iz Kapadokije (Turčije) in je služil cesarju Dioklecijanu, ki gaje visoko cenil in povzdignil za višjega vojščaka. Ko pa je ta neusmiljeni cesarzačel preganjati kristjane in jih siliti, naj zatajijo svojo vero in molijo malike, se mu je Jurij postavil po robu. Za kazen naj bi ga privezali na kolo in ga vrgli v vrelo apno, a je vse to prestal brez poškodb. S svojim zgledom je spreobrnil mnogo ljudi. Okoli leta 303 naj bi preganjalci kristjanov Jurija obglavili. Njegov grob je v palestinskem mestu Lida, kjer so pozidali baziliko v njegovo čast, O Juriju so naši davni predniki spletli mnogo legend. Najbolj znana med njimi ve povedati, da je v tistem času deželo obvladoval zmaj, ki so mu vsak dan morali žrtvovati dve ovci, da so ga pomirili. Koje zmanjkalo ovc, je zmaj zahteval človeške žrtve. Žreb, ki naj bi določil prvo žrtev, je izbral mlado kraljevo hčer. Na tem mestu seje izkazal Jurij, kije s sulico napadel zmaja, ga ranil in pripeljal pred ljudstvo. Ob-Ijubilje, da bo zverino ubil, če se mu bodo vsi pustili krstiti. Sprejeli so Jurijevo ponudbo, slednji je zmaja pokončal, nato pa krstil petnajst tisoč ljudi. Podoba viteza Jurija, ki sedi na konju in prebada strašno pošastz ostro sulico, na strani pa kleči mladenka, katero je rešil pred zverjo, je nastala na podlagi omenjene legende in spada med najbolj znane upodobilve v krščanski umetnosti. Blaženi Slomšek je v priročniku za mladeniče z naslovom Življenja srečen pot postavil vprašanje: »Ali veš, mladenič, kaj to pomeni? Grozovita zver je pregreha in tvoja duša lepa mlada devica, Jezusova nevesta, katero želi požreti peklenska pošast. Premaguj srčno skušnjave in reši svojo dušo pogube, tako bo sv. Jurij prijatelj tvoj, ti pa v nebesih tovariš njegov.« Jurij spada med najbolj priljubljene ljudske svetnike. Posebej je "gor vzet" med kmeti. Že samo njegovo ime Georgios v grščini pomeni kmetovalec, zato ni nič čudnega, da so ga za svojega patrona vzeli kmetje. Priporočali so se mu tudi rudarji, sedlarji, kovači, taborniki, popotniki, bolničarji, vitezi, vojaki, ujetniki in konji. Pardon, sledn- je so priporočali njihovi lastniki. Razširjenost Jurijevega čaščenja med našim ljudstvom in na slovanskem Vzhodu kaže, daje sv. Jurij nadomestil neko pomembno božanstvo, morda Jarila ali Vesnika, kije bil zaslužen, daje narava vsako leto ozelenela. Poganskemu božanslvu so nadeli ime krščanskega svetnika in mu dodelili vlogo, kije vsvojem življenju sploh ni imel. Takoje postal Jurij po ljudskem verovanju prinašalec pomladi. Boj pomladi z zimo pa je legenda spremenila v boj sv. Jurija z zmajem. Ojurjevem narava vzbrsti in ozeleni, zato se glavni junak belokranjskih obrednih obhodov imenuje Zeleni Jurij. Pa se vrnimo nazaj v Mozirje, kjer te dni ne bo manjkalo Židane volje. Tako se tudi spodobi, saj goduje njihov sloviti patron. Mozirski trg in sejmiščni prostor ob Savinji bo vznamenju konjenikov in konj, ki bodo prejeli blagoslov. Plezalo se bo tudi na mlaj, kolesarilo, pelo in vse, kar paše zraven. V soboto in nedeljo torej le veselo v Mozirje! S konji ali brez... Vaša pošta Vo I ^ SoačvJi C#lcju OMJ&- Ji, : LOVSKA DRUŽINA LJUBNO 4* M. • I . ŽIVLJENJE PIŠE USODE W Žalostna Agova usoda Če bomo s svojo zgodbo rešili vsaj eno drobno življenje, če bomo s tem preprečili vsaj eno tako trpljenje, jo je vredno povedati. Verča pozna skoraj vsak, pa tudi če ga ne, ni pomembno. Nekdanji judoist, alpinist, lovec, velik ljubitelj otrok in živali je. In ravno iz tega se je rodilo njegovo sedanje trpljenje. reljene divjadi, ki bi sicer kdo ve kako dolgo poginjala v mukah. Ago seje pri tem vedno izkazal. Skupaj z gospodarjem je bil večkrat klican na pomoč tudi preko meje. Imel je lovsko psico Cimo, kije bila izredno ubogljiva in učljiva, zato si je želel njenih potomcev. Nekje v Pomurju je zanjo našel ženina in Verč seje kmalu veselil obilnega legla. Od vseh lepih mladičkov mu je bil najbolj všeč Ago, ostali so dobili druge gospodarje, on pa je začel z Agovo vzgojo. Koliko dela je potrebno za vzgojo dobrega lovskega psa, ve le tisti, ki se s tem ukvarja. Ogromno potrpežljivosti in ljubezni, posebej pa medsebojnega zaupanja. Naj pri tem povemo, da je zelo zmotno mnenje, da lovski psi ubijajo in trgajo divjad, večinoma jih uporabljajo za delo po krvnem sledu, to je iskanje zast- Psica Diva je ostala brez tovariša (foto: Marija Lebar) GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Novi strojniki Med praktično vajo so tečajniki napeljali požarno vodo iz potoka Trnava do spodnje postaje nihalke v Žekovcu (foto: Benjamin Kanjir) Tri zaporedne vikende je v prostorih mozirskega prostovoljnega gasilskega društva potekal gasilski tečaj za pridobitev naziva strojnik. Udeležilo se gaje 17 slušateljev, ki so ob koncu pokazali zavidljivo teoretično in tudi praktično znanje. Gasilci so se naučili dela z napravami, ki črpajo vodo in napajajo vse druge sisteme. S tem vzdržujejo stal- no vodo na požarišču. Ob koncu izobraževanja so tečajniki opravili najprej teoretični preizkus znanja, na katerem so pokazali, kaj od vsega povedanega jim je ostalo v spominu. Nato so se z gasilsko tehniko podali v Žekovec, kjer so izvedli verižno vajo črpanja vode iz potoka Trnava do spodnje postaje nihalke. Benjamin Kanjir Velikega, lepega in vodljivega psa so kmalu vzljubili tudi mladi iz Topolšice, ki so prihajali k Verču. Poučil jih je, kako naj s psom ravnajo in vsi skupaj so se odlično razumeli. Najpogosteje je prihajal fantič, star dobrih deset let iz bližnje soseščine. Ni pomembno, kako mu je ime, pomembno je, da ni imel najlepšega otroštva, zato se je Verču smilil in večkrat mu je prepustil psa. Prišla pa je pošta, kije klicala Verča od doma. Ker Aga ni mogel vzeti s seboj, je oskrbo zaupal temu fantiču. Ta seje hotel postaviti z lepim psom in sredi dne gaje peljal najprej pred bolnišnično stavbo in hotel mimoidočim pokazati, kaj pes zna, ker pa ga tam nihče ni gledal in ker Ago ni hotel ubogati, gaje odvedel pred hotel. Bilo je vzgodnjem jesenskem času in zunaj je bilo precej hotelskih gostov. Fantič je Agu dajal razna povelja, ta pa ni bil navajen igrati cirkuškega psa in izvajati točke pred gledalci. Ker ni hotel ubogati, ga je fantič pričel tepsti. Udarjal ga je z verigo po glavi in kričal nanj, pa vse skupaj ni pomagalo. Pes, kije bil vzgojen, da uboga, se ni uprl in branil. Potrpežljivo je prenašal udarce. Ljudje pa so molče gledali. Ni ga bilo med njimi, ki bi se upal izpostaviti in smrkavcu povedati, kar mu gre. Ko iz predstave ni bilo nič, je fant Aga zajahal in zahteval, da ga odnese proti domu. Pes seje trudil, dokler ni klecnil. Verča so po telefonu poklicali sosedje in mu povedali, kaj se je doma zgodilo, zato se je vrnil. Trden moški seje zjokal, koje videl, kakšen je Ago. Zadnje noge so mu odpovedale, po glavi pa je bil ves krvav in otečen do nespoznavnosti. Na pomoč je priskočil veterinar dr Matko. Verč seje popolnoma posvetil svojemu psu. Ni mu bilo žal ne časa, ne denarja. Rentgen je pokazal, da ima nalomljeno hrbtenico. Z več operacijami se je stanje nekoliko izboljšalo. Ago je ves čas milo jokal in tožil, tako da je Verč ostajal z njim tudi ponoči, ga tolažil in negoval. Verč ve veliko o fizioterapiji, pa je s pomočjo brisače dvigal Agove zadnje noge in dosegel, da jih je ta počasi spet pričel uporabljati. Stokanje in čudno vedenje pa nista ponehala. Ago je postal gluh in zgubljati je začel ravnotežje, postalje popadljiv. Ponoven pregled je pokazal možganske krvavitve. Rešitve ni bilo več, tisto drobno upanje je ugasnilo. Aga so uspavali in umrl je v varnem Verčevem naročju. "Nikogarne obsojam," pravi Verč, "če pa s svojo zgodbo lahko rešim vsaj eno nemočno življenje, preprečim vsaj eno trpljenje, je prav, da jo povem naprej!" Nikar ne recimo, ah, sajje bil samo pes! Spomnimo se Heming-wayevega stavka: "Nikdar ne sprašuj, komu zvoni, kajti nihče ni otok in ko zvoni enemu, zvoni nam vsem." Dokler bo trpelo kako živo bitje na svetu, ne smemo mirovati. Samo dobrota je tista mogočna sila, ki to lahko odpravi. Kaj se vendar dogaja med nami, da se spravljamo na šibke in nemočne. Ni še pozabljena smrt brezdomca v naši bližini, okrutno mučenje mačk pa še kaj bi lahko našli. In če bi pobrskali po življenju storilcev, bi lahko videli, da so to ljudje, ki niso imeli ali nimajo lepega otroštva, nežne roke, da je v družinah prisoten kralj alkohol in nasilje. Samo ljubezen, dobrota in odpuščanje nas vseh, lahko pri tem kaj spremenijo. Marija Lebar OBČNI ZBOR ZGORNJESAVINJSKIH KMETIC V MOZIRJU Kmetice povezujejo vso Zgornjo Savinjsko dolino Sobota, 2. april, je bil dan, ki so si ga članice Društva zgornjesavinjskih udeležile Jurjevega sejma, Lučke- kmetic izbrale, da naredijo obračun svojega dela za lani in si zadajo nove ga dne, Dneva turizma na naloge. Društvo sestavlja 18 aktivov, šteje pa okoli 550 članic. Tokrat- Solčavskem in drugih prireditev, nega srečanja v kulturnem domu v Mozirju se jih je udeležilo 110. Pripravile so več strokovnih ekskurzij. V društvu je tradicija, da Po uvodnih besedah svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji Bernarde Brezovnik, je poročilo o delu podala predsednica društva Jožica Strojanšek. Članice društva so imele pozimi v nekaterih aktivih tečaj aranžiranja cvetja, izdelavo šopkov iz krep papirja, na kuharskih tečajih so spoznavale pripravo konjskega mesa, štrukljev, pekle so torte, kvašene izdelke, slano pecivo. Potekalo pa je tudi certifikatno izobraževanje o predelavi mesa in peki kruha. Zgornjesavinjske kmetice so se udeležile državne razstave in ocenjevanja Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, kjer je Martina Poličnikza mladi sir z orehi dobila zlato priznanje in kipec kakovosti, zlata priznanja za svoje izdelke pa so dobile Martina Poličnik, Članice Društva zgornjesavinjskih kmetic so se zbrale na občnem zboru v mozirskem kulturnem domu (foto: Marija Lebar) Milena Marolt, Fanika Žunter, Alo- obiščejo bolne in ostarele član- jzija Goltnik in Zdenka Tisovnik. ice, pa tudi mlade mamice in jih Sodelujejo pa tudi na vseh večjih razveselijo s skromnimi darili. Po- prireditvah v dolini. Tako so se dobne aktivnosti so zapisale tudi v načrt dela za tekoče leto. Največ pozornosti bodo posvetile zimskemu izobraževanju članic, kar je ena glavnih nalog društva. Tudi tokrat bodo organizirale ekskurzijo, verjetno v Avstrijo, kjer je zanje še veliko zanimivega. Udeleženke je pozdravil podžupan mozirske občine Jože Grudnik. Malo za šalo in malo zares je rekel, da so kmetice in godba edini, ki povezujejo vso Zgornjo Savinjsko dolino. Ostale dejavnosti so se razdrobile. Dodal je, da društvo naredi za promocijo zgornjesavinjskega turizma veliko več, kot marsikatera institucija, ki je temu namenjena in za to plačana. Članicam je pri njihovem delu zaželel še veliko uspeha. Kmeticam Zgornje Savinjske doline so uvodoma zapele in zaigrale sestre Tostovršnik z Rečice, po občnem zboru pa so si ogledale igro Tolmun in kamen v izvedbi skupine Nagelj z Lepe Njive. Marija Lebar OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad Na podlagi 24. člena Odloka o grbu, zastavi, občinskem prazniku in priznanjih Občine Gornji Grad (Ur. glasilo občin št. 3/98), objavlja Odbor za priznanja Občine Gornji Grad RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE GORNJI GRAD za leto 2005 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Gornji Grad za leto 2005: -ZLATI GRB Občine Gornji Grad - GRB Občine Gornji Grad -ČASTNI OBČAN Občine Gornji Grad 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: -za ZLATI GRB Občine Gornii Grad se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije, skupnosti ter društva za izjemne uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj Občine Gornji Grad. -za GRB Občine Gornii Grad se predlagajo posamezniki in institucije za pomembne dosežke, ki so prispevali k ugledu in razvoju Občine Gornji Grad. - za naziv ČASTNEGA OBČANA Občine Gornii Grad se predlaga posameznik, kije z izredno pomembnim delovanjem ali sfvarilvami prispeval k ugledu in napredku občine, širše družbene skupnosti ali vsega človeštva. V enem letu se podelijo največ tri enaka priznanja. Enako priznanje se posamezniku lahko podeli samo enkrat. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Gornji Grad lahko podajo podjetja, zavodi, politične in druge organizacije, župan, občinski svetniki ter krajevne skupnosti. 4. Pisni predlog mora vsebovati: - osnovne podatke o predlagatelju - podatke o predlaganem kandidatu za priznanje -vrsto priznanja, ki se predlaga za kandidata - utemeljitev predloga in predlaganega priznanja -podpis predlagatelja 5. Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah komisiji za priznanja Občine Gornji Grad, najkasneje do 16.5.2005. Na kuverti označite »za razpis za priznanja - ne odpiraj«. Odbor bo proučil prispele predloge in obrazložene predloge posredoval v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Priznanja bodo podeljena ob praznovanju občinskega praznika vjuniju 2005. Predlogov, ki bodo prispeli po razpisanem roku, komisija ne bo obravnavala in upoštevala. ODBOR ZA PRIZNANJA - - Mladi bobenček, Ljudje in dogodki OŠ NAZARJE IN ŠMARTNO OB DRETI Planinski krst na Farban« Od 8. do 10. aprila so bili člani osnovnošolskega planinskega krožka OŠ Nazaije in Šmartno ob Dreti na koči Farba nei. 19 otrok sta spremljali učiteljici Člani osnovnošolskega planinskega krožka OŠ Nazarje in Šmartno ob Dreti na koči Farbanci (foto: Stanka Basti) Prvi dan jih je obiskal lovec, ki jim je pokazal nagačene živali in jih poučil o lovski opremi in kako postati lovec. Nato so se odpravili na nočni pohod na Gole Vrtače, ko pa so se vrnili, so imeli še družabni večer. V soboto so pridno poslušali in delali pri delavnicah, ki sojih vodili učiteljici in mentorji. Otroci so se razdelili na štiri skupine, delavnice pa so bile: orientacija, gorsko plezanje, pisanje v planinske knjižice in risanje na steklo. Naučili so se tudi delati vozle in spoznali nekatere zaščitene planinske rože. Istega dne so doživeli tudi planinski krst, ki so ga sestavljali eno vprašanje in štirje udarci čez zadnjo plats planinsko vrvjo. Potem je vsak dobil krstni list planinca. Naslednji dan je bii dan slovesa, saj so po kosilu šli spet vsak svojo pot. Čeprav je otroke in njihove mentorje skozi konec tedna spremljalo deževno vreme, so kljub temu preživeli lep, poučen in uslvarjalen izlet na Čreto. Nastasja Kotnik OŠ FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD Ekskurzija pri turistični vzgoji V gornjegrajski osnovni šoli imajo v sedmem razredu izbirni predmet turistična vzgoja. Letos ta predmet obiskuje 16 učencev. Poudarek je na spoznavanju domačega kraja in življenja v njem. V okviru terenskega dela so se odločili, da podrobneje spoznajo delo gostinskega lokala v domačem kraju. In ker je med njimi tudi Staš Filač, so se odločili, da obiščejo gostišče Trobej - Filač, kjer so se prijazno odzvali naši prošnji. Sprejela sta jih Rado in Sandra Filač, ki ta lokal vodita. Gospa Sandra jim je pripravila zanimivo razlago o delovanju njihovega gostišča, sin Staš pa o njegovi zgodovini. Na koncu ogleda so osnovnošolce pogostili s slastno pico. Videli in spoznali so veliko novega, učenci pa so vtise strnili takole: - ekskurzija je bila zelo poučna, - imeli smo se lepo in izvedeli smo veliko novega, - zaposleni v gostišču so zelo prijazni, - pri Trohejih velja pregovor: »Lepa beseda, lepo mesto najde.«, -spoznali smo »šankomat«, - izvedeli smo, da je to že zelo stara gostilna, - spoznali smo veliko Kocbekovo sobo, - prenočišča so lepo urejena, - na koncu smo se gostili s pico. Učenci predmeta turistična vzgoja LOKE PRI MOZIRJU Ekološka neosveščenost V času ko po zgornjesavinjskih občinah poteka akcija organiziranega odvoza kosovnih odpadkov, seje v Lokah pri Mozirju pojavilo novo divje odlagališče. Menda v posmeh vsem, ki se trudijo ustvariti človeku prijazno okolje, se je ob Savinji znašlo večje število vreč z apnom in ostale navlake. Celotno zadevo sije ogledal tudi rečni nadzornik Jože Verk, ki je o ekološki obremenitvi okolja obvestil občinskega komunalnega redarja Ferda Hrovata. Izvor odpadkov naj bi bil pred- vidljiv, kar naj bi po Hrovatovem mnenju pomenilo, da grešnega kozla ne bo težko odkriti. V kolikor so njegova predvidevanja točna, potem naj bi policisti v teh dneh že opravili razgovor z naravi neprijaznim lastnikom apna, strešne opeke in ostale navlake. Pravzaprav je težko razumeti, zaradi česa se človek odloči odpadke odpeljati po slabi kolovozni poti v gozdiček ob Savinji, čeprav komunalni delavci pobirajo kosovne odpadke za vsakim vogalom in ob vsaki hiši. Savinjčan POPRAVEK INFORMACIJE V14. številki Savinjskih novieje bil na strani 9 objavljen članekz naslovom Priprave na pohod po poteh generala Maistra, v katerem sem zapisal, da je Zgornjesavinjsko drušlvo generala Maistra lani na občinski stavbi na Ljubnem odkrilo spominsko ploščo. Omenjena informacija je napačna, saj je bila plošča odkrita že leta 1997, člani drušlva pa so lani k njej v sklopu občinskega praznika položili venec. Napačno sem zapisal tudi ime hiše, na katero naj bi ponovno namestili leta 1939 odkrito spominsko ploščo, kije med drugo svetovno vojno izginila. Omenjena hiša ni Budnova pač pa Brunetova. Za napaki se vljudno opravičujem. Franci Kotnik ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 10. KROG Derbi kroga Razborčanom, Solčavani se prebujajo Začetek spomladanskega dela prvenstva so najbolje izkoristile ekipe Razborja, Solčave, ASC-ja, Žekovca in Mozirja, ki so prepričljivo opravile s svojo konkurenco. Zanimivo je bilo predvsem srečanje neposrednih konkurentov za vrh, kjer tokrat Rečičani, kljub prednosti domačega igrišča, niso bili dorasli hitrim in uigranim Rad-mircem. Slednji po organiziranosti in igralskem kadru sodeč ponovno naskakujejo prvenstvo, na roko pa so jim šli tokrat še Solčavani, ki so gladko premagali trenutno vodeče Rančerje. To je sicer njihova prva zmaga, gotovo pa ne tudi zadnja, saj v spomladanskem delu ne smejo oddajati točk, če se želijo rešiti izpada. Franjo Pukart Rezultati 10. kroga: MC Lipa : ŠD Mozirje 0:5, Solčava : Ranč Burger 3:0, ASC 2000 : Černivšek s.p,-Pizzerija Planinka 1:0, Davidov Hram : Žekovec 1:3, ŠD Rečica : Razborje 0:5. Lestvica po 10. krogih: 1. Ranč Burger 22, 2. Razborje 22,3. ŠD Rečica 19,4. ASC 2000 17,5. Davidov Hram 15,6. Černivšek s.p.-Pizzerija Planinka 13,7. Žekovec 11,8. ŠD Mozirje 10,9. MC Lipa 7,10. Solčava 3. pikado Bonzo in Simi zmagovalca zaključnega turnirja Zmagovalne puščice sta v tarčo poslala Simč (levo) in Bonzo (foto: Franjo Pukart) Zaključni turnir občinskega pikado prvenstva na Ljubnem je kot po navadi gostila zmagovalna ekipa sezone in to je bila tokrat Okrepčevalnica »Na Placu«. Najboljši metalci čudežnih puščic so se tako še zadnjič pomerili med seboj, najbolj precizno roko pa je imel Mitja Poličnik- Bonzo, ki je zmagal tako posamezno kot v paru. Njegov partner v dvojicah Podmeninšek Simon - Simč je na koncu kar žarel od zadovoljstva in od zlate medalje okrog vratu se kar ni mogel ločiti. Rezultati posamezno: 1. Mitja Poličnik, 2. Janez Orešnik, 3. Jože Pustoslemšek. Rezultati dvojice: 1. Mitja Poličnik-Simon Podmeninšek, 2. Marjan Ošep - Franjo Vavdi, 3. Tatjana Burja - Danijela Kopušar. Franjo Pukart Portal Savinjsko dolino Odločitev, imeti otroka, je pomem^ bna. To pomeni odločiti se za vedno, da bo naše srce hodilo naokoli zunaj našega telesa. _______________________Elizabeth StoneJ 2. MEMORIAL DUŠANA PERHAČA Zmagu Perhačeve V soboto sta na Rečici ob Savinji mozirski lokostrelski klub in slovenska lokostrelska zveza v spomin na dolgoletnega člana in predsednika kluba organizirala drugi memorial Dušana Per-hača terturnir v Fita disciplini. Na turnirju je nastopilo 65 lokostrelcev iz 24 klubov iz Slovenije in Hrvaške. Organizatorja turnirja, mozirski lokostrelski klub in domačine iz Gornjega Grada, so zastopali le trije tekmovalci, saj so bili ostali obremenjeni z delom pri organizaciji tekem, ki so jih uspešno izpeljali. Po besedah predsednice kluba in vodje tekmovanja Bernarde Zemljak, je organizacija in izvedba tekmovanja uspela tudi zaradi izdatne pomoči Rečičanov, ki so postavili tarče in označili poligon. V disciplini olimpijski lokje Matej Zupanc v članski kategoriji z 611 krogi zasedel 5 mesto. Odlično pa sta se odrezala Janja in Primož Perhač. V kategoriji ukrivljeni lokje Janja pristreljala 525 krogov in prvo mesto, medtem ko je njen brat Primož v kategoriji sestavljeni lok uspel zadeti 583 krogov in osvojiti drugo mesto. Mlada Per-hača sta ponovno dokazala, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Medtem ko njuni mami Bernardi Zemljak obveznosti ne dopuščajo intenzivnih treningov, pa Janja in Primožvztrajno hodita po stopinjah svojega pokojnega očeta. Marija Sukalo V kategoriji ukrivljeni lok si je Janja Perhač pristreljala 525 krogov in prvo mesto (foto: Marija Šukalo) NOGOMETNI KLUB LJUBNO PODKRIŽNIK Poraz članov, remi kadetov Nogometna sobota na Ljubnem se ni izšla po načrtih domačinov. Članska ekipa Ljubencevje kljub dobri igri, premoči na igrišču in številnimi priložnostmi izgubila z borbeno ekipo Laščanov. Mali šampion z zmago v Vojniku ostaja na prvem mestu, Ljubenci pa v naslednjem krogu gostujejo prav tam. Kadeti so v igri z neugodno Oplotnico zamudili številne priložnosti in na koncu le remizirali. Končni rezultat 0:0 pomeni vsekakor razočaranje za favorizirane Ljubence. Zmaga v Brežicah proti ekipi Brežice Posavje je cilj naslednjega kroga. Jože Grčar Ljubno Podkrižnik : Laško 1:3 (1:1) Ljubno, gledalcev 150, sodnik: Dražen Jurič (Velenje). Strelci: 0:1 Edis Hadžič (21), 1:1 Uroš Vajngerl (43), 1:2 Edis Hadžič (54-1 lm), 1:3 Renato Matič (90). Ljubno Podkrižnik: Apšner, Preskar, Ribič (Pisanec), Atelšek, Retko, Zajšek, Naraločnik, Kugler, Plesnik (Vovk), Vajngerl, Kos. LJUBNO OB SAVINJI Debelakova rekreacija za najmlajše V ljubenski telovadnici v mesecu aprilu zaključujejo z redno telesno vadbo otrok, ki sta jo Matjaž in Vida Debelak začela izvajati lansko jesen. Nova oblika strokovnega dela z najmlajšo generacijo se je na Ljubnem ob Savinji zelo hitro prijela, vadbo dvakrat tedensko namreč obiskuje preko dvajset udeležencev, kar daje izvajalcema potrditev, da je bila njuna odločitev pravilna. Matjaž Debelak, za katerim je bleščeča kariera smučarskega skakalca, ne taji, da je bilo delo z mladimi že od nekdaj njegova skrita želja. Enako veselje s tovrstnimi aktivnostmi ima tudi žena Vida, kije Matjaž in Vida Debelak sta nadvse zadovoljna z rezultati vadbe v prvi sezoni (foto: Franjo Atelešek) profesorica telesne vzgoje, in jeseni sta začela kar z domačimi in okoliškimi otroci. Novica seje hitro razširila in vedno več starševje svo- SPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE Delo sloni le na pešači zanesenjakov Za člani varpoljskega športnega društva Gmajna je leto, v katerem so izgubili enega od svojih zagnanih in delovnih članov, Ljuba Žunterja, kije v društvu pustil neizbrisen pečat. Varpoljski športniki ga bodo z delom na področju športa ohranili v spominu. Kako so v tem času, še posebno pa v preteklem letu, delali, so spregovorili na letnem občnem zboru preteklo soboto na Rečici ob Savinji vtamkajšnjem kulturnem domu. Po besedah Franja Pukarta, vseh generacij tako na igriščih kot zbere tudi 25 otrok. Nekatere športne rekvizite za potrebe vadbe sta Debelaka nabavila sama. Po mnenju Matjaža in Vide je za najmlajše izjemnega pomena, da v tem starostnem obdobju dobijo kar najširšo osnovo iz športne dejavnosti. To jim omogoča, da se lahko kasneje odločijo za katerikoli šport, (pre)zgodnja opredelitev zgolj za eno športno panogo pa lahko že kmalu povzroči naveličanost. Strokovnost dela obeh vaditeljev se odraža v bistveno boljših motoričnih sposobnostih otrok, ki so redno obiskovali zimsko vadbo. Ob tem velja omeniti, da je bil Matjaž štiri leta trener skakalcev v Mislinji, sedaj pa pomaga trem nadarjenim skakalcem iz Ribnice na Pohorju. V smučarskih skokih sta nadvse spodbudne rezultate dosegla tudi Debelakova sinova Matej in Jaka. Matej se je po dvakrat osvojenem tretjem mestu v pokalu Cockta in predsednika društva, so lani nadaljevali s športnimi dejavnostmi in aktivnosti pri izgradnji parka po programu, ki so si ga zadali. Vendar je realizacija le-tega bila odvisna od finančnih sredstev, ki jih je praviloma vedno premalo. Bili so aktivni na športnem področju in pri organizaciji različnih prireditev. Z lastno ekipo so sodelovali v ligi malega nogometa, s Savinjskimi novicami pa so organizirali tudi odmeven turnir v odbojki na mivki. Njihova osrednja prireditev je bil Colnaričev memorial v malem nogometu, kjer so premagali vse nasprotnike in osvojili prehodni pokal. Družabno-športno srečanje krajanov Varpolj z okolico je doseglo svoj namen druženja zunaj njih. S tekmovanjem v odbojki na mivki med »firklci« pa so dosegli najpomembnejše -druženje in sodelovanje med krajani, ki jim ni vseeno, kako bodo odraščali njihovi otroci, saj so prepričani, da je najpomembnejša vzgoja v zdravem športnem duhu. Tudi v prihodnje bodo zastavljene cilje realizirali z dobrim sodelovanjem in skupnim delom, ki pa na žalost sloni le na peščici zanesenjakov. Kljub temu upajo, da bodo uspeli izvesti zemeljska dela za postavitev brunarice s sanitarijami in opraviti nekaj vzdrževalnih del v parku, ki ga obišče vse več rekreativnih športnikov. Marija Sukalo ŠPORT ČAPLJA Čdpljd d.O.O., Juvanje 2a, 3333 Ljubno ob Savinji Tel. & faks: 03/584-17-04 GSM: 041/740-229, 031/742-222 je otroke brez posebnega obveščanja pripeljalo k Debelakovima. Ravnatelj ljubenske osnovne šole Rajko Pintarje omogočil brezplačno uporabo telovadnice in danes se v njej ob torkih in četrtkih drugem mestu na državnem prvenstvu odločil, da se preizkusi še v nogometu, Jaka pa sedaj zastopa barve ljubenskega skakalnega kluba BTC. Franci Kotnik ZAHVALA Ob visokem jubileju naše ljube mame, babice, pra- in praprababice Angele Vratanar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in družinskim prijateljem. Zahvala velja tudi podžupanu občine Mozirje, predstavnikoma Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji in upokojenskemu društvu Rečica ob Savinji ter gostilni Čujež za postrežbo. Hvala vsem in vsakemu posebej! Vratanarjevi Hotelu Plesnik V akciji Savinjskih novic za naj občana sem bil ob zakjučku izžreban za nagrado, ki jo je prispeval hotel Plesnik. Z vnukom sva to izkoristila 28.3.2005. Kosilo je bilo povelikonočno-obilno in okusno. Kopanje v bazenu s pogledom na zasnežene vrhove čudovito. Osebje zelo prijazno. Savne, ki je bila všteta v nagrado nisem izkoristil, ker sem že »malo starejši mladinec«. Zahvaljujem se hotelu Plesnik. Franc Štiglic Bočna 141 Šmartno ob dreti AM.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.rniklavc@email.si BREZPLAČNO PRANJE Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate fotografijo svojega avtomobila, se do petka, 29. aprila, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 PREVENTIVNA AKCIJA POLICIJE Red je vedno pas pripet Slovenija se je v letu 2005vključila v velik mednarodni projekt za spodbujanje pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev in drugih zadrževalnih sistemov za zaščito otrok v osebnih avtomobilih. Projekt, ki poteka v desetih državah EU pod imenom Euchires (European Child Restrain System), jez vsebinsko podobnimi sporočili usmeijen predvsem k otrokom starosti od štirih do šestih let. V Sloveniji se akcija imenuje Red je vedno pas pripet. Osnovni lik akcijeje pasavec, ki naj V preventivno akcijo so v času med bi otroke spodbudil k večji uporabi avtosedežev in varnostnih pasov. Pasavec je otroška gumijasta igrača, oblikovana tako, dajo lahko otrok uporablja kot žogico ali pa jo pripne na varnostni pas, kar ga vsakič znova spomni, da se mora pripeti. Vse snovi v igrači so bile testirane, »crash« testi pa so dokazali, da igrača ne povečuje tveganja pri morebitni prometni nesreči 16. in 30. aprilom vključeni tudi policisti Policijske uprave Celje. V kolikor pri kontroli cestnega prometa ne bodo ugotovili kršitev, povezanih z uporabo otroških varnostnih sedežev in drugih zadrževalnih sistemov za zaščito otrok, bodo otrokom za nagrado izročili figuro pasavca, ki jo je pripravil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu R Slovenije. KF ČRNA KRONIKA • RAZISKOVALNI VLOMILEC Luče: V noči na 15. april je neznani storilec vlomil v več gradbenih kontejnerjev na gradbišču mostu preko Savinje v Lučah. Iz notranjosti ni odnesel ničesar, saj očitno ni našel nič zase uporabnega. Kljub temu je podjetju CM Celje povzročil za okoli 40.000 tolarjev škode. • NISTA SPALA Nazaije: 16. aprila zjutraj je prišlo pred gostinskim lokalom v Kokarjah do fizičnega obračuna. Dve osebi sta očitno na ta način reševali spor, ki pa ju zna še drago stati. • NOV ŠPORT ALI KAJ DRUGEGA? Ljubno ob Savinji, Luče: 16. aprila dopoldan je odgovorni delavec podjetja ZKZ Mozirje na Ljubnem opazil, daje neznani storilec na njihovem avtomobilu, parkiranem za njihovo poslovalnico, predrl vse štiri pnevmatike. Škoda znaša okoli 50.000 tolarjev. Enak dogodek se je pripetil naslednjega dne v Lučah. Tudi tam je osebni avtomobil ostal na mestu brez želje lastnika s štirimi predrtimi pnevmatikami. • UMRL ZARADI DELOVNE NESREČE Radegunda: 19. aprila so mozirske policiste obvestili o delovni nesreči, ki se je zgodila okoli 17.30 ure pri podiranju dreves v gozdu, v bližini Radegunde. Pri podiranju drevesa je ena od vej zadela 46-let-nega domačina, kije zaradi poškodb na kraju delovne nesreče umrl. POZIV LASTNIKOM PSOV Policisti opozarjajo vse lastnike psov, da ustrezno poskrbijo za njihovo varnost, V zadnjem času se vse več psov prosto sprehaja po naseljih, kjer ogrožajo ljudi. To dokazujejo tudi trije napadi, v katerih so psi ugriznili naključne sprehajalce, njihovi lastniki pa bodo v skladu z zakonom seveda kaznovani. Policisti bodo zato v prihodnosti izvedli več nenapovedanih akcij, v katerih bodo preverjali ustrezno skrb za pse. Denarna kazen v primeru neustreznih pogojev znaša tudi do 150.000 tolarjev. Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. OEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. POLICIJSKA UPRAVA CELJE Medvedek Jaka za boljše počutje otrok Vsako leto je v Sloveniji v prometnih nesrečah udeleženih približno tisoč otrok, starih do 14 let, za katere je to vsekakor neprijetna izkušnja. Starši in drugi udeleženci v prometu zaradi nenadnega soočenja s prometno nesrečo včasih za trenutek pozabijo celo na otroke. Da bi otrokom policisti vsaj malce pomagali v neprijetnih situacijah, so zanje pripravili projekt pod naslovom Medvedek Jaka. Policisti bodo otrokom od 3. do 7. leta starosti podarili medvedka ob prometnih nesrečah, ko otroci in nji- hovi starši ne bodo telesno poškodovani, otroci pa se bodo znašli v neprijetni situaciji, ob daljših zastojih med turistično sezono in v primeru okvar vozil na cestah. Pred podaritvijo medvedka otrokom bodo policisti pridobili dovoljenje staršev oziroma odraslih oseb, ki bodo v konkretni situaciji skrbeli za varnost otrok in zastopali njihove pravice. Na območju Policijske uprave Celje bodo pri izvedbi projekta Medvedek Jaka v času 11. aprila in 30. junija sodelovali policisti Postaje prometne policije Celje. KF Glej, tista daljna zvezda izmisli mi negre, kije čez dan ne vidim, a vendar vem, daje. (S. Makarovič) ZAHVALA ob izgubi dragega moža in ljubečega atija Franca FIRSTA univ. dipl. inž. gozd. iz Nazarij Hvala vsem, ki ste v najtežjih trenutkih žalosti z nami delili bolečino, nas tolažili z besedami sočutja, s toplim stiskom roke, s svojo prisotnostjo, z molitvijo... Globoko hvaležni smo za nesebično pomoč in dobro- to. Iskrena hvala vsem Vam, ki ste s svojim izjemnim sodelovanjem obogatili pogrebno slovesnost. Hvala za vsako svečko, za vsak dar, pesem zvonov ter lepo misel nanj. Vsi njegovi ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... Zacveteli so zvončki, trobentice, vijolice... Pomlad je potrkala na naša vrata. Moje srce pa je presunila ostra boleäna. Mojega Mladena ni več. Smrt je nenadomaprišlaponj in ga odpeljala tja, kamor pravijo, da ni več solza, bolečine in trpljenja... ZAHVALA Ob boleči izgubi življenjskega sopotnika, brata in strica Mladena OPALINA iz Nazarij (28.9.1951 - 11.4.2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala govornikoma za lepe besede slovesa in pevcem za zapete pesmi. Žalujoči vsinjegovi Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel. Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel. (Srečko Kosovel) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Francija POŽGANJE (19.2.1975 - 1.4.2005) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Žalujoči domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Za razvedrilo Kaj sta pa umolknila? Beseda iz ust "Zelo sem vesel, da na srečanjih upokojencev vedno jemo enolončnice," pravi Karl. "Zakaj?" ga vprašajo- , "Ce že kdaj izgubim svojo protezo, imam možnost, da najdem vsaj kakšno drugo." Hugo Mušnik Vsakdo si pomore, kakor more Janez na povratku z ribolova sreča prijatelja Robija v objemu dveh prelesnih plavolask. Robi hitro uvidi, da Janez z ribolovom ni imel sreče. "Predlagam," mu reče, "da zamenjaš hobi kot sem ga jaz. Takšne ribe, kot sta ti dve tu, me dosti manj ignorirajo kot one v vodi." Trudnemu je tahko postiljati Ljubenka je preživela vroč petek v objemih Lučana. "V soboto zvečer bova spet vse tole počela," ga zaobveže. "Pa boš lahko šla čiste vesti v nedeljo k maši?" se Lučan pošali. "Če boš dovolj dober, bom stiskala zobe, da bom v cerkvi sploh lahko sedela na "ta zadnji"!” Bolje dober beg od slabega boja Dober počitek je pol dela "Sramuj se samega sebe!" mama naveličana sinovega postopanja spet nerga. "Vzemi si za vzgled vrstnike. Vsi tvoji sošolci so že na zavodu za zaposlovanje, ti pa si še prve službe nisi umislil!" Kaplja čez rob Jure ženi kar tako navrže osupljivo novico glede skupnega znanca: "Ota so odpustili, ker je v pisarno vsak dan prinašal nove rože." "To je vendar nesmisel! Za kakšne rože pa je šlo?" "Mislim, da vrtgice. Vedno so bile iste rože. Je pa res, da so bile narisane na steklenico viskija four roses." "Moj šef nima pa nič proti, če pijemo med delovnim časom." "Ne morem verjeti!" "Kar vesel je, da vidimo dvojno. Še posebej, ko nam deli denar ob plači." Radmirčanka obvezuje glavo moža, kije prišel iz gostilne po pretepu s sodelavcem. Seveda jo zanima: "Zakaj sta se pa sploh stepla?" "Skregala sva se glede tega, kateri kandidat za papeža bi lahko naredil več za mir na svetu." Upam, da nama Pero ne bo spet opisoval svoje operacije žolča. Po novem bodo posledice poškodb zaradi tveganih športov tudi slabše plačane bolniške. Zatorej menjamo slogan Z žogo nad drogo z novim: S poležavanjem nad bolniško. Šlo je čez ramo "Slišal sem, da si na veselici zadel sto litrov terana," nagovori vedno žejni Fonza Ferda. "Verjetno ga boš znal dobro razdeliti?" se predlaga za glavnega pokuševalca. "Nimam teh skrbi. Nekaj ga bom shranil v klet, nekaj v hladilnik, velik preostanek pa sem že spil.” Blenda Tavrl r Cvetke in koprive GASILSKA PREVENTIVA Prostovoljec prostovoljnega GD Pobrežje Ivek Antinac: »Na tem mestu moram pohvaliti odločnost ministra za zdravje, saj je z akcijo proti kajenju In risanjem mrtvaških glav na cigaretne škatle bolj omejil požarno ogroženost kot vse gasilske brigade skupaj.« (ČLOVEK Z IZKUŠNJAMI PRESS) ČLOVEK ZA VSE VLOGE Mozirski amaterski gledališki igralec Anton Venek: »Saj po naravi nisem tak pacek, toda režiser mije zabičal, da v gledališču nisem zato, da bi ugajal, temveč nagajal.« Maskerka Ana Skornšek: »Bodi pri miru, da te namažem, kot se spodobi, sicer te bo še kdo zamenjal z ravnateljem mozirske osnovne šole.« (ZAKULISNA REŽISERKA PRESS) ŽENSKA PREUDARNOST Ravnateljica nazorske glasbene šole Olga Klemše (v sredini); »Bodita resni, sicer si bo tale s fotoaparatom domišljal, da smotukaj zaradi njega.« Profesorica glasbe Tadeja Cigale (na desni): »Prav hvaležna bom, če nas naredi za medijske zvezde.« Ravnateljica rečiške osnovne šole Vlasta Poličnik (na levi): »In to v Cicibanu, da nas bodo tudi otroci spoznali.« rMAl OKI SO PRIHODNOST Sl OVFNSKIH ŠOL PRESS'! Križanka, Oglasi SESTAVIL PEPS STROJ ZA TISKANJE STALNIH NASLOVOV JAVNO ZBIRANJE PODATKOV TRGOVINA Z ZNIŽANIMI CENAMI ITALIJANSKA RADIOTE- LEVIZIJA EGIPČANSKI BOG SONCA HRVAŠKI VIOUNIST- LADISLAV ENDRE CAPA RDEČI KRIŽ ČUDEŽ, NENARAVEN DOGODEK KANADSKI PEVEC- PAUL CLAUDIO ABBADO ŠPORTNA VETROVKA S KAPUCO TROLEJ- BUS (PPG.) RUSKA ZELJNATA JUHA SRBSKA JED IZ DUŠENEGA PARADIŽNIKA ANDREA GABRIELI LUKNJAČ (STAR.) STANJE PRI VISOKI VROČINI STRESUAJ (REDKO) PESEM, KI SESTAVLJA KNJIGO PSALMOV KDOR IMA ČRNE LASE (SLABS.) BARVNI ODTENKI, BARVE ELEMENT (OKRAJ.) ROŽENA PREV. NA PRSTIH KOPITARJEV SKRAJNI KONEC POLOTOKA SPODNJI DEL GOBE, ___m_____ OSVEŽILNA BREZALKOHOL. PIJAČA ZVIJAČA, NAMERA, SKRIVEN NAČRT TVOREC, PISATELJ SODOBNIK KELTOV DANIEL ORTEGA HRVAŠKI KAJAKAŠ- NEBOJŠA EDEN OD STARŠEV KU, TOLKAČ HRVAŠKI PETROL ARNE NAESS DVOKOLO (POG.) JANEŽ (LAT.) REPUBLIKA SLOVENIJA HRVAŠKI PEVEC (VITASOVIČ) PODOLGOVAT JEKLEN NOSILEC PRI ŽELEZN. PROGI TISOČ KILOGRA- MOV LIKOVNA UMETNOST (LAT.) MARIBORSKI TEDNIK Portal Savinjske doline MINI SLOVARČEK: NIACIN- drugo ime za nikotinsko kislino MIRANOV- Hrvaški violinist- Ladislav ILIČ- Hrvaški kajakaš- Nebojša TONIK- osvežilna brezalkoholna pijača ASPEN- Ameriški smučarski center v Koloradu KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 17. številki SN Slavica MARN, s.p. ime in priimek Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 NAROČ. ŠT. naslov IMI IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * HKjlj 37 Napovednik • Petek (22. april), ob 19.00. Galerija Mozirje Otvoritev razstave likovnih del krajanov Mozirja • Petek (22. april), ob 19.30. Kulturni dom Rečica ob Savinji Veseli večer s harmonikarji Darka Atelška in Suško bando • Sobota (23. april), ob 9.30. Ljubno, Foršt Nogometna tekma - Ljubno Podkrižnik : Vojnik (starejši cicibani) • Sobota (23. april), ob 11.00. Sejmišče v Mozirju Blagoslov konj • Soboto (23. april), ob 11.00. Ljubno, Foršt Nogometna tekma - Ljubno Podkrižnik : Vojnik (mlajši dečki) • Sobota (23. april), ob 15.00. Mozirski gaj Slavnostna prireditev Cvetje in glasba z razglednega stolpa Svea • Sobota (23. april), ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji 35. območna in medobčinska revija odraslih pevskih zborov in pevskih skupin • Nedelja (24. april), ob 9.00. Gasilski dom Grušovlje 2. srečanje izdelovalcev suhih mesnin • Nedelja (24. april), ob 10.00. OŠ Šmartno pod Šmarno goro Košarkarska tekma - Pingvini Šmartno : Nazarje (pionirji) • Nedelja (24. april), ob 15.00. Pri farni cerkvi v Mozirju 9. družinsko petje • Torek (26. april), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Častna sračja beseda • Torek (26. april), ob 18.00. Dom kulture Velenje Koncert Slovenskega okteta • Sreda (27. april), ob 12.00. Mozirski gaj Predstavitev mesta Novi Vinodolski z glasbo, turistično ponudbo in kulinariko Telici simentalki, pašni, težki 500 kg in teličko friziko, staro 10 dni, prodam; gsm 031 / 567-319. Kupim bikca mesnate pasme, starega 1 teden; tel. 583-52-73. Kupim bikce stare dva tedna; gsm 041/749-818 ali tel. 572-85-14 - Marjan. Kupim bika in kravo za zakol in bikce mesnate pasme za rejo; gsm 031/533-745 IŠČEM Iščemo pasjega mladička, srednje velikosti, lahko mešanček; tel. 03/584-18-85. DRUGO - PRODAM Prodam motor tomos avtomatik, cena po dogovoru; tel. 584-12-62. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in bika za zakol in bikce mesnate pasme za rejo; gsm 031/533-745. Prodam seno; tel. 584-18-24. Prodam gorsko kolo scott, hidravlične zavore, ... cena 110.000 sit; gsm 041 /793-094. Prodam macesnovo mizo in dve klopi za na vrt; gsm 041/944-179. Prodam kosilnico laverdo, minimalna cena; tel. 583-29-33. Prodam električno kosilnico in kabel 20 m; tel.584-30-91. Prodam video rekorder Silva, cena 10.000 sit; gsm 041/594-004. Prodam dekliški birmanski kostim, nebesno modre barve, št. 38; gsm 051/341-154. Prodam beli jedilni krompir; gsm 041/216 481. Prodam digitalni fotoaparat mustek 3,1 milijonov točk, cena 20.000 sit; gsm 041 /594-004. Prodam sušilnico za les; gsm 041/437-712. Trofeje jelenov, gamsov, srnjakov, divjih prašičev, itd, prodam; gsm 031/674-363. Ugodno prodam štiridelno okno z roleto, še ne uporabljeno; tel. 838-13-36. Prodam zelo malo rabljen orbitrek za 25.000 sit; gsm 041/388-165. ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca, težkega 115 kg; gsm 031/ 565-114 Prodam okrogle silažne bale; gsm 041/354-599. Prodam okrogle silažne bale; gsm 041 /525- 778._________________________________ Zvočniki vsi tipi vozil, gsm siemens, tiskalnik hp, nov opel avtoradijo orig.; gsm 031/451-948 Ugodno prodam šinkelne za kritje streh; gsm 041/990-734. DRUGO - KUPIM Kupim lepo ohranjen moped Apn 4 ali 6; gsm 041/684403 ali 031/510-242. OSEBNI STIKI Mlad moški z dobrimi in resnimi nameni išče pošteno življenjsko sopotnico; gsm 031/ 836-378. AVTOMOBILI - PRODAM Prodam renault 5 bye-bye, letnik 96; gsm 031/630447. Prodam renault elio, letnik 94,128.000 km, cena 300.000 sit, metalno modre barve; tel. 583-12-29. Prodam fiat punto sx, letnik 2000,96.000 km, servisna knjiga, prvi lastnik; gsm 041/ 753404. Suzuki alto 1,0 gl, 5 vrat, registriran do 09/ 05, prevoženih 25.000 km, ohranjen, pro- dam; tel. 03/83900-14 ali gsm 051/262-484. Prodam suzuki swift 1.1991, dobro ohranjen, cena po dogovoru; gsm 031/630476. Mitsubishi pajero TD prodam - Jože Žlebnik, Grušovlje, gsm 031/646-664. Suzuki marufi 1.93, odlično ohranjen, cena 140.000 sit, prodam; gsm 041/364-124. Prodam osebni avto rover 416, 1.94, prevoženo 258.000 km, po dogovoru; gsm 031/376-375. Prodam renault 5, letnik 95, dobro ohranjen in garažiran; gsm 040/324-672. NEPREMIČNINE Prodamo večje stanovanje na Rečici ob Savinji; gsm 031/663-571. V Mozirju oddam stanovanje v najem; tel. 583-1648. Dve in pol sobno stanovanje v Mozirju prodam; gsm 031/303-145. V najem vzamem travnike in pašnike; gsm 041/483-689. ODDAM V poletnih mesecih oddam hišo za 6 oseb na otoku Susku pri Malem Lošinju; gsm 041/684403. Oddamo psičko nemško ovčarko, staro 2 meseca; gsm 031/568-042. MORDA STE ISKALI PRAV TO DNEVNI KAVA BAR V MOZIRJU Iščemo simpatično in komunikativno dekle (študentko) za delo v strežbi. Gsm 031/231-597. ŽAKO d.o.o., Grabnar Boris, Dolenjska cesta 136, Ljubljana. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Pumat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. ŠIVILJSTVO MONROE Šivanje po meri - birme, obhajila, poroke... Preoblačenje gumbov. Gsm 041/720-571. Nataša Forštner s.p. Prešernova 7,3330 Mozirje. V LETOŠNJI SPOMLADANSKI SEZONI VAM JE V NAŠI VRTNARIJI NA VOLJO ~ veliko različnih rastlin za balkone, - velikft različnih .fasa8itevv\vis|Žih posodah • specialni ^vrtnarski subsMfite' xtL?*3im <¥|likf4zbira zilenjaa nijg^aikt^^^i jf ob ned Se želite sprostiti, odi™ probleme in bolečine, re\| in povrhu tega ozi VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO A Loke pri Mozirju 24 /tCei Loke pri Mozirju 24 Tel. 03/839-51-50 lase in lasisai? SO PURE: masaže lasišča iz 100% riaravnih rastlinskih izvlečkov. / Vzemite si vsaj pol ure vašega prostega casa pridite v aromatizirani frizerski studio MITJA. T_i. no/ca oi Aon Trgovski centei Tel.. 03/58 31 430 Na ^ Mozirje ^ MLJM & Spodnja Rečica mi §®IM m m-i %Ht m® ®%ms m Janez Krivec s.p. TIŠLERJEV KAMNOLOM Poljane 18, Rečica ob Savinji Tel.: 03/858 80 27, faks: 838 80 28 GSM: 041/634 514 Cene nižje do 20% - bela moka tipa 500 Že od 72,00 tolaijev za kilogram - polbela moka tipa 850 Že od 66,00 tolaijev za kilogram Nudimo Vam: pesek za zidavo, omet, podložni beton pesek za ostali beton gramoz za drenaže tamponi 1 in 2... Z DOSTAVO NA DOM Krompirjevi svaljki s skuto Pečjak, 500g ___ Tuna v oljčnem olju Rio Mare Bolton Trading, 2x160 g RRHk Mehčalec Silan Sensitive, Mandelj/med, Orchid&Lotus, Henkel, 11 Bacardi Breezer> -^11 ••• / - .. ■ v*s • :W..wmm> Pomaranča, Limeta,Grenivka, Ananas, Emona Obala, 0,275 I HranazapseChappil biketi, goyedina; zelenjava, Master FnnHM kntHÉgE. lelje - skladišče D-Per 7/2005 5000016195,16 COBISS gorenje moj. tvoj. dom dnevne sobe otroške sobe spalnice jedilnice • pisarne • predsobe • kosovno pohištvo • ostanki izvoznih programov Dnevi Ugodnih nakupov v aprilu in maju Gorenje Glin d.o.o. • Maloprodaja • Lesarska cesta 10 • 3331 Nazarje • Tel: (03) 839 31 38 • www.gorenje-glin.si OSREDNJO KNJ. CELJE