43. številka.
Ljubljana, v torek 23. febravarja
XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan atvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstri j sko-o^erske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 ffUU, za četrt lota 4 g-Id., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L ju bij ano brez pošiljanja ua dom za »se leto 13 gld., za ć-ntrt leta .'i gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nu dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po B kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat, iu po 4 kr. će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iavole t'rankirati. — Rokopisi so no vračajo. Uredništvo in u pr a v n i St v o je v Kudolfa Kirbisa hiši, ,Gledališka stolu-«-*. U pravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
0 deželnem zboru kranjskem.
Nenavadno dolgo zboroval je v zadnjem zasedanji deželni zbor kranjski, kajti gradiva bilo je v izobilji, poslanci imeli so pred seboj dolgo vrsto imenitnih za celo deželo in posamezne okraje važnih sklepov in zakonov, katere jo trebalo rešiti.
Ako začnemo s šolstvom, omenjati nam je pred vsem, da se je tudi učiteljem na jednorazred-nicah dovolila opravilna doklada in tako odpravila stara krivica, ki se jim je godila vsled prejšnjih šolskih zakonov z zloglasno Vestenekovo novelo vred. S tem se je vsaj za trohico zboljšalo kričeče nerazmerje moj učiteljskimi plačami na Kranjskem in v sosednih deželah. Za zgradbe ljudskih šol dajale se bodo občinam podpore do skupnega zneska 6000 gld. in ker jednaka svota daje tudi kranjska hranilnica, bode v to svrho na razpolaganje 12.000 gld.
, V pospeševanje vednosti in v podporo učencem nahajamo v proračunu deželnega zaklada: za obrtne šole in obrtni pouk 5000 gld., za dramatično društvo 10O0 gld., za izdavanje slovenskih učnih knjig za srednje šole 700 gld., »Glasbeni Matici" 500 gld., „Narodni šol i" 10O gld., v podporo revnih učencev na gimnazijah v Rudolfo-vem 250 gld., v Kranji 100 gld., v Kočevji 100 gld.. društvu slovanskih vseučiliščnikov v Gradci 200 gl., podpore za umetnike Al. Ganglja, Ferd. Vesela, Antona Ažbeta po 100 gld., za izdavanje' arhiva Šumijevega 100 gld. itd.
Za obrtni pouk dovoljenih je torej zopet, kakor za leto 188C, tudi za tekočo leto 5000 gld. V vseh drugih deželah, zlasti na sosednem Koroškem, imajo praktične obrtne šole, le na Kranjskem jih še dandanes pogrešamo. Samo v Kočevji se je ustanovila šola za lesno obrt, večinoma iz privatnih doneskov. Torej pričakujemo, da se omenjena svota ni v proračunu postavila samo na videz, temveč, da se še tekom tega leta odprejo obečane obrtne šole, kar bo tem lože mogoče, ker bodo do jeseni že na razpolaganje potrebne učne moči. Vlada menda tudi ne bode odrekla svoje podpore, samo da deželni odbor pravočasno stori svoje nasvete in se pravočasno začne pogajati z vlado. Sicer pa bo-demo še govorili o vprašanji praktičnega obrtnega
šolstva z ozirom na domačo obrt, kakeršna se je razvila sama ob sebi in iz sebe na raznih krajih. To obrt treba podpirati in jo povzdigniti na tako stopinjo, da hode mogla prenašati konkurencijo tujega blaga ali celo ž njim tekmovala preko deželnih inej.
Na Dolenjskem vzbujal je opravičeno radost sklep deželnega zbora, da se ima prestaviti vinarska in sadjarska šola s Slapa pri Vipavi na Dolenjsko in da se kupi za novo Šolo posestvo Grm eventuvalno Bršlin pri Rudolfovem, ki je povsem pripravno ne le za šolske namene, temveč sploh za vzgledno gospodarstvo, zdaj, ko se širi že tudi po dolenjskih vinogradih strašna uničevalka vinske trte, filoksera, bode- nova šola imela važno nalogo, uplivati na kmetovalce, da se požurijo z na-sajanjem požlahtnenih amerikanskih trt v krajih, kjer naj še zanaprej ostanejo vinogradi, tam pa, kjer po ieži in zemlji kaže jih opustiti, da se spodbuja ljudBtvo k sadjarstvu.
Za Gorenjsko stran skrbel je deželni zbor po doneskih, s katerimi se bodo izvrševala dela proti nevarnostim po povodnjih. Že je bila Kranjska gora vsled lanske povodnji v tako op as ne m položaji, da je skrajni čas zagraditi potoke in hudournike, da ne odneso zemlje in hiš. Z državno pomočjo zagradil se bode potok Trebiž in ob Savi se bodo pričela dela v obrambo zemljišč in vasij. Notranjska bode dobila obilneje podpore za ceste, zlasti za zgradbo nove ceste od Logatca do Žirov. Notranjcem bi priporočali, da bi se brigali za usta-no\itev tacih nadaljevalnih obrtnijskih šol, kakeršne so že v Kočevji, Rudolfovem, Kranji, Kamniku in Tržiči. Ako se oglasi Postoj ina ali Cerknica, gotovo ne bi se jim odrekla potrebna podpora.
Z železničnim vprašanjem se deželni zbor ni samo teoretično bavil, temveč glede železnice Ljubljana-Kamnik se zavezal, da bode pripomagala dežela s tistim zneskom, kateri se zahteva v držav nem zakonu ter prevzela za 50.000 gold. delnic. Za dolenjsko železnico izdelujejo se načrti v trgovinskem ministerstvu in pričakujemo, da vlada stopi na dan z načrtom, kako naj bi se pokrivali stroški. Ravno tako važna za Kranjsko bila bi že-leznična zveza mej Celovcem in Trstom preko Ljubelja, Škofjeloke, čez Razdrto do Divače.   Tudi za
to progo oglasil se je jednoglasno deželni zbor. Energično je zahteval znižanje tarifov pri južni železnici, katera že od nekdaj z najhujšo brezobzirnostjo pritiska na Kranjsko. (Konec prih.)
Deželni zbor kranjski.
(XVIII. s ej a dne 2;. januarja 188 6.)
(Konec)
Poročevalec, poslanec dr. Papež, pravi, da ker je že več govornikov izvrstno branilo stališče večine bode on le zgolj s postavnega stališ«'a odgovarjal. Kar se tiče ugovorov g. Dežmana, ki je predlagal, da bi se § 7. zakonskega načrta v poprejšnji, po deželnem odboru predloženi obliki vsprejel, se je upravni odsek iz postavnih razlogov temu protiviti moral, opiraje se na član IX državne postave iz dne 5. marca 1862 drž. zakon 21. decembra 1867 člen 4 št. 142, kateri se glasi: „Allen Staatsblir-gern, welche in einer Gemeinde wohuen und da-selbst von ihrem Realbesitze, Eiwerbe oder Einkommen Steuern entrichten, gebUhrt das aktive und passive Wahlrecht zur Gemeindevertrettuug unter denselben Bedingungen wie den Gemeinde-angehorigen". V tej postavni določbi je tedaj jasuo izrečeno, da morajo volilci v dotični občini stanovati in ondu davek plačevati. Ko je ta ustavna postava izšla, vsprejele so se v deželnem zboru kranjskem in po druzib deželnih zborih novele, v katerih je bilo kot dodatek dotičnim občinskim postavam izrečeno, da oui, ki so v občini, ki stanujejo v občini in tu davek plačujejo, tudi ako ueso domačini, imajo pravico voliti, kakor domačini. To se je bilo popolnem pravilno vsprejelo v novelo za Ljubljansko mesto od 1. 1868; za deželo Kranjsko pa v dotični noveli od istega dne se je to izpu-stilo, gotovo ne navlašč. Iz tega ne sledi, da se mora dotična bistvena določba v občinskem redu za deželo Kranjsko tudi izpustiti. To ni moglo biti povod, da bi se še jedna pomota vnovič naredila in zato vsprejel se je § 7. predloženega načrta. Razen tega pa, ko bi hotel imeti g. Dežinau pravo, da bi bil opravičen njegov ugovor glede § 7. načrta, bi to vsekako žalilo državno avstrijsko idejo, kajti po § 7. kakor ga g. Dežman predlaga, smeli bi voliti tudi taki, ki neso avstrijski državljani, ki tukaj prebivajo in davek plačujejo. Tega nazora pa se je
LISTEK.
0 pomenu tujk.
Govor dr. Matije Murka pri slavnostni promociji „sub auspiciis imperatoris"  v senatov! dvorani o. kr. vseučilišča na Dunaj i 8. febravarja 1.1.
(Dalje.)
Zmagovalci in premaganci prinašajo si besede in če kateri narod v drugem utone, ostanejo sledovi po njem. Germanski narodi Langobardov, vzhodnih in zahodnih Gotov, Burgundov in Frankov so po Diez-ovom računu prinesli romanskim jezikom blizu 930 germanskih elementov, katerih pripada blizu 450 Galiji. F. Atzler, ki je germanske elemente v francoskem jeziku posebe preiskal, navaja v svojem slovarji blizu 540 od različnih germanskih besed ko svojih debel izvirajočih, gotovo germanskih še živečih besed." (XXXIX.)
Teh besed so si potem Nemci mnogo zopet izposodili kakor: Arquebusier, Bivuak, Bordiire, Broderie, Bravur, Bresclie, Brunette, Boulevard (s prva trdnjavski napis od nemšk. Bollvverk) Bour-geosie, Etappe, Etikette, Erjuipage, equipieren, Fau-
teil, Gage, engagieren, Galopp, Garde, Garnieren, Herold, Marquis, Marschall, Seneschal, Staffete itd.
Slovani so po zasedanji Balkanu preplavili tudi Grško in cesar Konstantin Porphvrogeneta toži, da se je cela Hellada poslovanila. Vender v bolj omikanem grškem narodu so se tudi Slovani kakor imenovani germanski rodovi v romanskih zgubili, zapustili so pa Novogrkom precejšno število tujk, posebno pa mnogo krajevnih imen.
Tudi obširne ponemčene pokrajine kažejo slovanska imena še več ali manj dandanes. Zanimive studije o tem so v bližini, na Nižeavstrijskem mogoče, ki je bilo kakor vzhodno Gornjeavstrijsko za časa zasedanja teh dežel po Frankih s Slovani naseljeno. Ime Zvvettl, ki izhaja od stsl. svetla in tedaj pomenja rečino v gozdu, še se v starih listinah dobro tolmači „Clara vallis."
Vender to so le malenkostni sledovi. Veči pa je bil upliv Slovanov na Albance in res velikanski na Magjare, katerim so slovanski jeziki več elementov izposodili nego germanski vsem romanskim, in posebno na Rumunce, katerih jezikovni zaklad je poprečno v dveh petinah slovanskega izvira (pr. li-har-Dictionuaire  d'ćtvmologie dacoromane II. zv.)
tako da rumunščina le zaradi popolnem romanskega oblikoslovja prištevamo romanskim jezikom kakor angleščino iz istih uzrokov h germanskim.
Imenitnost tujk v čisto zgodovinskih vprašanjih naj tudi dokaže nekaj primerov. Omenil sem že, da ima Francija ime in izvor od nekega germanskega naroda. To je obče priznano. Ne veruje se pa prav verodostojnemu poročilu, da je tudi mogočno rusko državo ustanovilo neko germansko kne-ževsko pleme. V pravdi, ki se jo o tem unela, so bile in še so tujke jako važne. V prvi vrsti so imena ruske gospodarske rodbine v prvih dveh ali treh kolenih: Rjurikt., Truvorb, Olegfc, Ol^ga, Igorb, Malfrid*, Dirb in jednaka, ki še le proti sredi 10. stoletja izginjajo pred slovanskimi. Thomsen (Ur-sprung des Russischen Staates, ilbers. von Borne-mann) je pokazal, da spominjajo na Švedsko, iu je še celo tri pokrajine natančno določil (Upland, Sb-d^rmannland, Oestergotland, gl. str. 76, 77). — Razen lastnih imen nahajamo še nekatere — ne posebno mnogoštevilne — besede, mej temi obče znano „knut u (n. Knute).
Ker so se v starih časih besede le iz živega jezika izposojevale, sme so po pravici sklepati, da
i . braniti s stališča avstrijskega državljanstva. Kar se tiče ugovora g. Dežmana proti §§ 79 in 84 glede (avtonomije). Ljubljanskega mesta, je to najsi a b 5e stal i šč e ugovornikov trg. Dežmana in barona SchvvegU. Upravni odsek se je moral postaviti na zakonsko podlago, na podlago sedaj veljavnih zakt nov. Govornik opozarja o tej zadevi na člen XXIII državno postav«! 1. 1802, v katerem je določeno, da mesta, ki imajo svoj Statut, nadzoruje kot višja instanca deželni odbor Slove tako: Bie mit (dnem eigenen Statute versehenen Stadte stehen unmittel- j bar unter dem LandesauRsehusse". Pa tudi člen . XXIV temu pritrjuje določujoč: „Die Landesvertret- j tung entscbeidet Uber Berufuugen stegen Besehlilsse : der mit eigenen Statuten versehenen Stadte." Torej je popolnem postavno, da ^e določba teh člankov v predloženi načrt vsprejme in se tedaj priznajo. Da bi se pa ne vspr«\jela ta določba, bi vkljub temu vendar veljala, poleg novega statuta kakor že do-sedaj veljavo ima, poTe^g starega. Torej ni res, da bi Ljubljanski stari statut z dne 9. junija 1850 leta obsegal več avtonomije, nego sedanji predlo ženi. Govornik opozarja na razsodbo upravnega sodišča o tej zadevi z dne 9. marca 1881, v kateri je rečeno: »Die zur Zeit der Erlassung des Ileichs-geBetzes yom 5 Mftrz 186+2 Ni*. 18 11 G. 1». uber die ui undsatzliehen R'-stimuiumren zur Regelung des (iemeindevveseus bereits mit eigenen .Statuten verselien gevvescnon Stadte, wurdeu unmittelbar durcb <!ieses Gesetz den obersten autoiiomen Be hbrdeu nntergeordnet und Ittztere als Borumngsin-stau/. iji allon, den Gemeinden vom Staate nicht tibertrageneii Angolegenheiten hestellt, ohne dass es diesbeztiglich vveiterer legislativer /Vete der Landes-gesrt./gebung bediirfte". To je tedaj avtonomija po sedanji postavi. Gotovo je tedaj, ko bi se kdo ču til jio kakem sklepu Ljubljanskega občinskega zastoj m postavno razžaljenega, bi utegnil že sedaj, tudi dojder ni novi statut potrjen, pritožiti se po členiii XXIII in XXIV pri deželnem odboru. Seveda, ker ni tožnika tudi ni sodnika Da bi se dež. odbor iz-neb 1 te pravice, k kor s«° je naglašalo danes, to se ne more skleni i, to pravico ima le državni zbor
Gospod Dežnian je  tudi ugovarjal zakaj da se je di.li ženskam volilna pravica.  Ta sklep opira se jedino le na sedaj  obstoječe postu ve. Dotična postava  je   zopet   ta   iz   leta 1S62,  v  kateri ni razločka  glede   spolov  in  je   le   sploh izrečeno: „da   je   kdo   vplilec,  mora   biti   občan dotične občine". V ustavni postavi leta 1867  dne 21. decembra § 4 je brez raz'očka na spol rečeno : „ A i len Staatsbiirgern, vve che in einer Gemeinde vvohnen" Da   i-o  ženske  tudi državljani,   vendar nobeden zamku', al ne boile tudi od nasprotne strani ne. iti zator j se je podelila volilna pravica tudi ženskam. Saj tudi po družili kianjskib mestih volijo ženske, zakaj bi ne v Ljubljani? G. Dežman sicer trdi, da so ženske ne zanimajo za mestne zadeve,  da raje prodajajo na trgu maslo, roženkrance. Boji se tudi g. Dt žman. da bi bilo nevarno, ko bi se splazili k njim agitatorji. Govornik, popolnem zaupa značajnosti slovenskdi žensk in ie overjen, da bodo njim izločeno   volilno   pravico   rabile   le   mestu   v prid Da M se ž> rske  sploh  za  politično stvari ne brigale  to ni res. ker  ravno v zadnjih mesecih ustanovila se je v Ljubljani neka „Frauenortsgruppe des
deutschen Schulvereins", to je gotovo dokaz, da se ženske zanimajo za večje politične stvari,  nego so to volitve v občinski zastop. iŽiva pohvala in občna veselost.) tipati je tedaj, da bodo iste ženske, katere maslo prodajajo, imele toliko razuma, če ne več za občinski interes, kakor one, ki z istim svoje jedila zabelijo. (Občna veselost.) spomniti je pa, da je jako veliko žensk, katere bodo im< le volilno pravic«, in v I. in II. razredu: vil. njih bode nad 40. Glede volilne pravice vojaških penzijonistov je le še omeniti,   da  če so občani druzih  občin imajo tam volilno pravico, torej neso brez nje. Če bodo davek v Ljubljani plačevali, bodo isto i tu dobili. Će njim gre zato, naj skrbe, da se ne bode davek plačeval od njih mirovnin v Gradci, nego v Ljubljani.   Kar I se tiče §. 11. statuta v zvezi s §. 15. volilnega reda opozarja govornik g. Dežmana na to,  da ni njegova skrb opravičena, da bi se ne smel na višjo instanco pritoževati, na deželni zastop, kdor ni upi- I san v volilni imenik. §. 15. volilnega določuje: „l)ie j Entscheidungen des Gemeinderathes sind  ftir die I i m Zuge befindliche Wahl endgiltig".   Takrat se dotičnik pač ne more več udeležiti volitve, kajti volilni akt bi se predolgo vlekel,  pa razsodba je le zadnja, dokler se volitev vrši, potem pa, če izključeni volilec  misli,  dn mu gre pravica priziva, se sin«; on in v.-oik pritožnik na višjo instanco obrniti in konečno tudi na najvišje  upravno sodišče. Konečno so govornik protivi da bi, kakor Dežnian predlaga da bi tisti, ki       davka plačujejo uvršteni bili v I. volilni   razred,   tisti ki plačujejo 8/l0 .davka v II. volilni razred, isti ki plačujejo j)/10 davka v III. volilni razred. Vse krivice, katere so  dosedaj bile pri volilnem redu glede cenzusa, neso z novim volilnim  redom ie odpravljene. Želja je že več let in bilo bi pravično, ako bi volil II razred tako, da bi na jedni strani volili pravi davkoplačevalci, na drugi pa hiteli gencija, vsaka sekcija 5 odbornikov, kar se pozneje zgoditi utegne. Ravno tako je  morda katera napaka v bodočnosti še odpraviti  n. pr. bi se krivica odpravila, da bi se cen us znižal v III. razredu od 5 gld. nazaj, ker to znižanje ni dovolj. Će se predloženi cenzus v načrtu preudarja in preračuna svoto teh davkov, vidi se, da je ustreženo popolnem želji g. Dežmana, akoravni upravni odsek tega  namena ni imel.   V I. volilnem  razredu je 470 strank, ki plačujejo 141,854 gld. davka, v II. razredu 519 strank  plačuje 25.343 gld..  in v III. razredu 854 strank 87G2 gld. davka. In tako je po polnem  ustreženo  §.J 11 postave,  ki  pravi: „init gebuhrender   RUcksichtsuuhme  auf Sicheiung der Interessen der hober Bestcuerten."   Poročevalec potem omenja, da ima g. Dežman danes vse druge misli glede avtonomije, ko takrat,  ko je bil župan Ljubljanski. V spomenici z dne 20. jan. 1872, katero je sklenil tedanji mestni zbor in Dežman spisal in izročil ministerstvu se pritožuje : Die Stadtgeuieinde wird im selhststaudigeu Wirkungskreise dem Lan-desausschuse untergeordnet, vvahrend sie nach dem jetzigen nur (!) dem Lan d es p r a si d i u m un-te rs te lit, \velches Vorhaltniss der Genieinderath nacb §. 60 beibebalten wissen will. (!!) Vprašati je kako razume  Dežman avbmotnijo, če  hoče vlado oziroma deželnega predsednika kot instanco namesto deželnega odbora. To bi bilo pač kratenje avtonomije Ljubljanske občine.  Govornik konečno še
naudaša, da j«1 g. Luckman sam nanašal, da je predloženi načrt statuta za obe stranki jednak, ter da so Nemci sami priznali, da narodna stranka nema strankarskih manevrov v mislih. Konečno na-svetuje govornik, da se preide v specijalne debato, kar tudi obvelja. Seja se potem sklene.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 23. februvarja.
Kakor se govori, snide se v kratkem nova k o n IV r« uca .škofov na Dunaji. Škofje se bodo posvetovali, kaj je treba storiti proti razširjenju starokatoličanstva.
Ogcr.«ilci   ministerski  predsednik   Tisza je umaknil tj 54 in 57 novega municipijskega zakona, katera dajeta velikim županom nekak upliv na sodnike. Proti tema  odstuvkaina  prihajali so protesti z  vse dežele. Protestovale so vse odvetniške zbornice in celo več vladnib pristašev v zbornici bi bilo glasovalo proti vladni predlogi. Ko je to videl Tisza, je pa umaknil dotična paragrafa, ker sicer bi utegnil biti  zavržen še  ves zakon.  — V včerajšnjej seji zbornice poslancev se je  bil unel razgovor o orijentalnej politiki.  Pri budgetni debati je Gabriel Ugron,  vodja skrajne levice  izjavil,  da je zveza z Rusijo spravila Avstrijo na napačno politično pot. Avstrija ničesar ne stori za svoje prijatelje na Balkanu. Rusija pa svojim prijateljem pomaga in je varuje sovražnikov.   Zaradi  tega Avstrija zgublja svoj  upliv na Balkanu, Rusija ga pa pridobiva. Grot Albert Apponvi tudi misli,  da zveza z Rusijo I ovira avstrijsko orijentalsko politiko. Zveza, ki nema \ občnih političnih koristij za podlago, ne pospešuje ' ohranenja miru.   Morali bi  bili pred vsem gledati i na razvoj in o k rep 'anje posamičnih balkanskih državic in zavladal bi bil tam doli mir.   Avstrija bi : bila dobila upliv, kakeršnega ima Rusija.  Tisza je
■ zagovarjal avstrijsko vnanjo politiko. Protestoval je
■ proti temu. da bi Avstrija nameravala zapadni del \ Balkana si prisvojiti, vzbodui pa prepustiti Rusiji. ; Nikdar se še ni  mislilo, na Balkanu določiti kako
mejo, ki bi ločila ozemlje avstrijskih od ozemlja ruskih interesov. Avstrija si prizadeva ohraniti mir in on se nadeja, da se to posreči, ker vse evrop-; ske vlasti miru žele. — Potein se je vsprejel budgetni zakon z veliko večino
Ker jo za stanovanj;' vojakov v RoMiii in I Hercegovini jako slabo preskrbljeno, namera-I vajo graditi po bosenskih in hercegovskih mestih
■ mestih več vojašnic. Letos se bodeta zidali voja.š-i niči v Serajevem in Banjaluki. Vsaka vojašnica bode
stala 30 do 40.000 gld.
V ni a n j <» države.
Jeden sodelavcev „Noue Freie Presse" imel je pogovor s črnogorskim knezom. Povprašal ga je, kaj je bilo namen njegovemu potovanju in kake smotre ima črnogorska politika za bližnjo bodočnost. Knez mu je odgovoril, da jey sprva nameraval potovati samo na Francosko. Ćrnagora se je resno lotda kulturnega dela. Okoristiti se stroiev, para in novih izumljen), to je nekak vladni program v Črni gori. Proslavljala se je črnogorska hrabrost, a sedaj hočejo Črnogorci pokazati, da znajo ceniti pridnost in pošteno delo. Poslednja leta zgradili so nad 60 kilometrov cest, izseka li gozde in naredili nove njive. Za vse to je pa treba strojev. V Pariz je knez potoval, da pridobi Črnogorcem nnve trgovske zveze, nakupi novih ladij. Pogoji, katere stavi Lloyd, so pretežki in ČrnagOia mora si sama osnovati majhno parniško družbo, ke-tera bode ustrezala njenim potrebam. Njegovo potovanje v Pariz je v tem oziru popolnem doseglo svoj namen. Mej drugim si je kupil parni plug in stroj, ki je velike važnosti pri grajenji cest. Naravno je, da je knez potoval še dalje, ko je že bil
je vsak naiil. ki jo na drugega uplival, bil jeden-krat tudi njegov sosed. Tako se moramo vprašati, kje in kedaj so . se bili Got je in Slovani sosedje. Jednako so li Thomson, da je bil germanski narod, ali da so bili oni narodje germanskega oddelka, katmih jezik lahko zasledujemo pri čubonskem (lin • skem) plenumu, v srednji Rusiji ali sod-njih vzhod-nomorskih pokrajinah neposredni sosedje Čuhoncev.
Oe se ozremo posebe na kulturno lnejse-hojno uplivanje različnih narodov, treba uam je naj- j prej poudarjati, da je omika ali kultura relativen pojem; brez nekake kulture ne nobenega naroda, in zaradi tega lahko vsak nekaj od svoje k drugemu zanese. Da so bili n. pr. Turki in Mongoli pri navalu v Evropo na viši kulturni stopinji nego balkanski in ruski narodi, pač ne bo hotel nikdo trditi, in vender kar mrgoli turških in po turščini zatrošenih arabskih in perzijskih besed v jugovzhodnih evropskih jez'kih; pri tem pa še je treba opaziti, da so se Turki za vse drugo prej brigali nego za usiljevanje svojega jezika, kar najbolj dokazuje ohranenje materinega jezika do denašnjega dne pri pomohamedan jenih Slovanih.
Take reči obtožujejo kul! uuio-zgodovinske pre-
iskave na podlagi jezika samega. Dugačo bi se lahko znani izrek „Ignoti nulla cupido" spremenil v „Ignoti nullum nomen"; česar človek ne pozna, za to tud? nema imena in s tujo rečjo vsprejme te daj tudi njeno ime. Mislimo Ie na tako navadne reči kakor blago Parižke mode — primerov nam pač r; treba — ali pa češke izraze v Dunajski kuhinji: Buclitel, Kolatschen, Liwanzen, Povvidel, Talken itd., nekateri izmej njih so se tudi po drugih nemških pokrajinah razširili.
Vender jako bi se motili, ako bi mislili, da vsako tuje ime izdaja tudi tuj prihod dotične stvari. Stari Nemci imeli so za konja dve besedi „rosu in „ marali" — od zadnjega še zdaj poznamo „Miihreu — ko so vsprejeli danes občno „Pferd" iz srednje* latinskega nparaveredus", grškokeltske mešanice, s katero se je označeval ,,extrapoštni" konj. Vspreje-manje tujk ima tedaj lahko tudi druge različne uzroke. Včasi se je n. pr. spoznala kaka reč v novi do tistih dob neznani popolnosti; tako si moramo tolmačiti pri Nemcih tujke Arzt in schreiben, za katere je imel jezik vender dobre domačice (pr. \Vackernagel-Umdeutschung s. 56). *) Marsikatera *) Slovenska narodna imena za obleko in rokodelce
beseda se priporoča po svoji novosti, nenavadnem in lepem glasu. Mnogo tujk pa razširja res semo lenoba ali pa znana človeška slabost, da se hoče kdo ž njimi bahati. Taki slučaji so le primeri kulturne, večkrat tudi samo politične**) odvisnosti sploh; na to pa je treba pri kulturno-zgodovinskih preiskavah jako paziti.
Pojdimo k primerom!
Ozrimo se kratko na uplivanje tujih kultur na Neince. Marsikaj so seveda že na svojem potovanji pobrali; ali to se naj samo omeni kakor tudi uplivanje Keltov, ki so nam zapustili mnogo imen, kakor Rhein in Donau in tudi nekaj drugih besed kakor reich in Reich.
Od Rimljanov so vsprejeli hitro po prvi dotiki reči in izraze kakor MUnze, Pfund, Strasse, W ein.
bo so po takem potu z ntirodno noSo in domačo obrtnijo izgubila, pr. Kros III. 260, 261, 262.
**) Slovensko ljudstvo je seveda uradnistvo in vse kar jo ž njim v zvezi tako nazivalo, kakor je čulo od svojih gospodarjev.
(Konec prib.)
v Parizu. Samo 60 ur je treba potovati do Peter-burga, kjer se odgojujejo njegovi otroci. Vesel je bil, da vjdi svoje otroke. Peterburški dvor pokazal mu je toliko prijaznosti, da ne more biti dosti hvaležen. Vračajoč se, moral se je ustaviti na Dunaj i, ko se je že poprej malo mudil v Berolinu. O politiki Črnegore se razgovarjajoč, izrazil je knez nado, da bodo velevlasti priznavale njeno zmernost in miroljubne, katero je pokazala ob najnovejših zmešnjavah na Balkanu. Črnagora se je toliko brigala za balkanske dogodke, kakor bi se godili v Ameriki. Vse je ostalo mirno, tudi, ko njega ni bilo doma. Črnagora, ki se je leta in leta bojevala, da se je otresla tujega ižesa, hoče sedaj živeti v miru. Kakor so Crnogorci že svetu pokazali svojo hrabrost, tako hočejo tudi svojo modrost. Odnošaji Črnegore z velevlastmi, s Turčijo in z drugimi balkanskimi državicami so najboljši. Izvrstni so odnošaji z Avstrijo. Cesarjeva viteška blagohotnost je mnogo k tomu pripomogla. Za njegove petindvajsetletne vlade se nikoli ni mogel resno pritoževati proti Avstriji Knez pa tudi ve ceniti dobre razmere z Avstrijo, ki je Črnigori najbližja soseda. On se nadeja, da tudi Avstrija zna ceniti korektno postopanje njegovo in njegovega naroda. Prepoved, da se iz Bosne in Hercegovine ne smejo izvažati konji, ni naperjena proti Črnigori. Črnagora ima sama dovolj konj, da bi jih še lahko izvažala. Na vprašanje, kak upliv bi imelo na Črnogoro, ko bi se začela kaka vojna na Balkanu, odgovoril je, da on od vojne neče nič slišati. Predobro pozna njene strahote in posledice. On se nadeja, da se ohrani mir. Ko bi se pa stvari kako zamotale, bode se Črnagora že hitro odločila, kaj ji je storiti, sicer jO pa sedaj brzojavna žica veže z njenimi mogočnimi prijatelji. Kralju srbskemu in njegovemu narodu vse najbolje želi. Njegova odkritosrčna želja je, da se kmalu sklene mej Bolganjo in Srbijo mir. Goji pa on tudi simpatije do bolgarskega kneza, ki je pokazal toliko energije in osobne hrabrosti. Na to je sodelavec „N. Fr. Pr." vprašal kneza, če on misli, da Rusija ne bode pritrdila turško-bolgar-skemu dogovoru, kakor so da posneti iz neko njegove izjave v Berobuu. Odgovoril mu je, da Rusija res ne more lakko priznati določbe, da bi bolgarska vojska morala pomagati Turčiji. Ta točka ni slovanska in se bode morala premeniti. Sicer pa Črnagora nema nič proti osohni uniji v Bolgariji. O zahtevanji in postopanji Grkov on na potovanji ne more soditi. To se mora blizu videti, da se more prav soditi. Nadalje je sodelovec Dunajskega Usta vprašal, ali bode Črna gora ohranila svojo zmernost, ko bi vsi drugi dosegli kake koncesije. Knez mu je odgovoril, da je še vedno čas apelovati na velevlasti, ki bodo gotovo se ozirale tudi na Črnogoro. H koncu sta se pogovarjala o utisu, ka-keršnega sta napravila nanj Dunaj in Berolin, in da je knez Bismarck, kakor je on videl, še čvrst in zdrav. Na Dunaji morda ostane knez črnogorski dlje Časa, da stopi v zvezo z nekaterimi tvrdkaini, kar zahtevajo njegovi reformatorski nameni za črnogoro. Sici r je pa zavisno od tega, kakeršna poročila bode dobil od doma, kako dolgo ostane v avstrijskej prestolnici.
„Novoje Vremja" poroča, da se je v pribal-tijskih pokrajinah že uvel v ljudskih šolah ruski učni jezik. Sedaj nemška učiteljska pripravnišča neso več potrebna. V gimnazijah se bode za vse predmete uvela ruščina za poučni jezik, celo nemščina se bode poučevala z ruskim učnim jezikom. Na srednjih šolah se bodo nastavljali le taki učitelji, ki so se izobrazili na ruskih vseučiliščih. Posledica tega bode, da se bode opustilo aH pa popolnem porušilo Derpsko vseučilišče.
JPorlugitiJslto ministerstvo je dalo svojo ostavko. Vodji napredne stranke je kralj naročil sestaviti novo ministerstvo.
Dopisi.
Iz (Gorice :il. februvarja. (Veselice. — Pl. Sočebran. — Gledališče. — Deklica zmrznila.) Naša čitalnica priredila je v soboto 20 t m. v svojih prostorih ples, kateri se je z ozirom na število zbranih krasotic, na okusnost in čednost toalet, na živahnost v plesanji in pravo razmerje mej plesalkami in plesalci prav dobro ob-nesel. Tudi v družin ozirih ni našlo oko najstrogej-ših kritikov povoda opazkam in pomanjkljivostim. Želeti bi bilo torej, da bi se veselice tudi zanaprej v tem duhu nadaljevale.
Prihodnjo soboto priredi čitalnica domačo zabavo, v nedeljo 21. t. m. pa podporno društvo v istih prostorih veliko besedo, za kutero se že sedaj prav marljivo pripravlja. Običajni „veliki čitalnični ples", ki se je navadno vršil na pustno nedeljo in je bil tudi letos že za isti dan naznanjen, preložen je na soboto 6. marca, da ne bi bil na potu velikemu bazaru z maškerado, ki bode v dan 7. marca in sicer v dobrodejni namen. S tem bode kolo pustnih naših  veselic končano, v postu pričnd besede.
V slovenskih krogih je vzbudilo občno radost odlikovanje našega rojaka Andreja Ko mela pleni. Sočebrana o priliki njegovega upokojenja; kakor znano, imenovan je bil častnim majorjem. Nadejamo se, da se plemeniti naš rojak preseli v domovino, kjer bode nova in močna podpora našim državnim in narodnim težnjam.
Prepir mej Nemci in Italijani radi našega gledališča ni še ponehal. Odbor je sklenil, da bi nemško društvo imelo v njem igrati le do 15. t: m., a predsednik gledališča gosp. K. Ritter je znal stvar tako zasukati, da bodo igralci do 28. februvarja tukaj, vsled tega so vsi odborniki odstopili. Sicer preti konec nemškim predstavam od druge strani. Podjetniku manjka denarja, radi tega so se igralci uprli in neso hoteli igrati. Nekatere predstave so bile sicer tudi v zadnjem času dobro obiskovane, a večkrat se tudi pripeti, da je več osob na odru, nego v drugih prostorih. Gg. Ritterji hočejo po sili nemško gledališče, a prevelika sila ni nikjer na svojem mestu; ne vemo, kaj je manj nečastno, da ni predstav ali da se vršijo taki prizori, kakor na posied.
Minoli teden beračila je po Kamjah deklica iz Malih Žabelj v Vipavski dolini. Pod večer iskala si je prenočišča v zgornjih hišah, a najbrže je zašla in po noči dalje tav.-la, dokler ni prišla pod Čaven, kjer sta jo dva Kamenca iz gozda gredoča zmrzneno našla.
fx 1'tn.jn 22. febr. [Izv. dop.] Podpiralno društvo slovenskih vseučiliščnikov v Gradci. — Do poslalo se nam je peto poročilo o delovanji in stanji podpiralne zaloge slovanskih vseučiliščnikov v Gradci. Kratko je to poročilo, ali več nam pove, kakor nam je milo. Namen društva je, „uboge slovenske dijake na vsak način kolikor mogoče zdatno podpirati, dijake, ki so poklicani biti nekdaj čvrsti in značajni voditelj- našega naroda." Ucs blag namen, in koliko so slovenski narodnjaki v ta namen darovali?
H glavnici so doprinesli: Mariborska posojilnica  50  gld..  gg.  dr. Srebre 10 gld.,   dr. Krek,
prof. 5 gld., Leveč, prof. 5 gld., Pire prof, 5 gld. dr. SimoniČ, vseuč. uradnik 5 gUL, dr. Žižek v Gradci 5 gid., Urnik, kaplan 2 sld , Bradaška, ravnatelj 1 gld., vsi vkup 88 gld. — in za razdelitev so darovali: kranjski dež. zbor 200 gld., jštajerski dež. zbor 150 gld. jednajst kranjskih in štajerskih drž. poslancev, potem dr. Benjamin Ipavie., vsi vkup 60 gld, slednjič Val. Krisper v Ratečah pa pirja za 10 gld. — Na 68 prošenj se je dovolilo 329 gld., tedaj je prišlo na jedno prošnjo 4 gld 38 kr.
To je tedaj darovala cela Slovenija za učečo se slovensko raladiuo na vseučilišči v Gr a d ci! Ali to ni žalostno? Narodna inteligencija, to je steber, na kateri slovenski narod svojo sedanjost, in svojo boljšo bodočnost opira če še se ta omaje, smo zgubljeni in potujčeni. Kje so tedaj naši duhovniki, narodni pravniki, medicir.ci, kateri so v svojih študijah večinoma sami podpore dobivali, kje naši drugi dostojanstveniki, ip imoviti posestniki? Očital bi mi kdo: kje pa ostanete Vi v Ptuji, v Mariboru, v Celji, itd., da imate samo za druge svete, za se pa ne? To je kaj druzega. kjer je gimnazija, kakor v teh mestih, ondu je vsak narodnjak primoran slovenske dijake obilno podpirati, z denarjem osobito pa s hrano, in mnogo narodnjakov se tukaj nahaja, kateri na teden 6, 8, 10 in še več dijakom obed davajo. To gotovo več znaša, kakor, Če kdo podpiralnemu društvu v Gradec 10 gld. na leto podpore pošlje. Kjer pa teh razmer ni, tam naj bi se narodnjaki vzdramili ter darovali vsak po svoji moči. Qui cito dat, bis dat! Naj bi te vrstice ne ostale glas upijočega v puščavi!
Domače stvari.
— (Tiskovne pravde konec.) G. Anton Berce, oziroma njegov zastopnik dr. Suppan, umaknil je suh praes. 20. februvarja t. 1. št. 1747 svojo tožbo proti našemu uredniku g. Železnik arj u, kakor tudi proti <r. Ivanu Borštniku* Gosp. dr. Suppan nam. nasproti nema sreče. Trikrat nas je že tožil, a dvakrat je pred zadnjim dejanjem pred porotniki tožbo umaknil, jedonkrat, v pravdi Jon kovi, pa je , v Ljubljani in na Dunaji propal.
— (Imenovanje in p r e m e ščen j e.) Gosp. J. Šetina, državnega pravdnika namestnik v Ljubljani, imenovan je državnim pravdnikom v Rudolfo-vem. — Gosp. dr, Ferjančič, državnega pravdnika namestnik v Rudolfovem, premeščen je v istej lastnosti v Ljubljano.
— (P re m oŠ če nje.) C. kr. notar v Ajdovščini, Josip Koller, premeščen je v Poreč.
— (Trgovinska i u obrtniška zbornica) ima danes zvečer ob 6. uri zvečer v mestni dvorani redno sojo. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Volitev predsednika in podpredsednika. 3. Poročilo o volitvi poslanca v II. mej narodni bro-darstveni kongres. 4. Poročilo o dopisu zbornice v Gradci, zadevajočem razširjenje določila § 78. a) obrtnega reda na vse v trgovinskih obrtih name ščene ljudi. 5. Poročilo o tom, da bi se check- in clearing- promet razširil tako, da bi služil pri pla čevanji eolnine. 6. Poročilo o ulogi tabrikantov žganih opojnih pijač in  octa za odpravo mnogih za
Ivan Zbogar.
Z^oilm iusk roman. (Spisal Cbarlea Nodior,  poslovenil Joe. K rži 6 u i k.)
XIII.
(Didjc.)
— Grozno je misliti, da se jednakost, po ka-terej tako goreče hrepenimo in radi koje delamo prevrate, v istini nahaja samo v dveh stanjih človekovih: v robstvi in v smrti.
— Če vidiš, kako se tolčejo narodi okrog kake ideje, kakor mravlje za slamno bilko, malo da ne bi umrl, tako te zmeša. Slamna bilka je vsaj nekaj, a jedna ideja ni nič.
— Če siromak krade bogatinu, je to prav za prav, ako se ozremo v prvobitje stvarij, le nekako izravnanje, nekako povračilo novčića ali kosa ki aha iz tatovih rok v ukradenčeve roke.
— Najvišja stopinja svobode, do katere more piiti narod, priborivši si suverenstvo, je pravo, da voli sužnjost po svojem vkusi.
— Velika ovira te ovira pri osvobajanji mest, namreč mesta.
— Pokažite mi mesto, panj bučel a'i mravljišče in pokažem vam robstvo; lev in orel sama sta kralja, ker sta samotarja
— Zlobnost je socijalna bolezen. Naravni človek ni nič zlotvornejši nego kaka druga žival. NaobraŽenec huiti grozo ali usmiljenje. Preštejte nadstropja kake hiše in vspomnite se prilike o Babilonu.
— Da imam socijalno pogodbo v svojih rokah, promenil ne bi ničesar; raztrgal bi jo.
— Sad z drevesa izpoznanja dobrega in hudega je družba. Prvikrat, ko se je Človek ovil z listjem, odel se je v sužnjost in smrt.
— Dva povse protivna nagona ima preprost človek : nagon, da ohranjuje zase iu za svojo deco, in nagon, da ruši vse, česar si ga naučil ter mu velel. Družba je tedaj pokvarjena.
— Vse stvari božje so sovršene v svojem nameni in svojem cilji, če bi družba izpolnjevala namero stvarstva, škorjanec ne bi nikoli vodil mladičev v zrelo žito, pripravljeno za žetev.
— Malo ljudij je, da jim ne strese srca nevolja in bolest, zročim ponosnega leva, zaprtega v železnej kletki ter ponižno ližočega krvavečo roko redečemu ga gospodarju. Kaj mora misliti človek, gledajoč človeka?
— Da bi nejednakost inenj žalila, stavili so jo vsi narodi na podstavo moralnih koristij ali so navezali nje početek na blage spomine  ali posve-
čena sporočila. Ni se še našlo tako popačeno zakonodavstvo, da bi priznavalo v svojih uredbah novčno plenumitaštvo. Kedar pridemo do tega, živelo se bode prijetno, ker vse se bode končalo.
— Zelo poniževalno je za njih vrsto, da sužnji niso nikoli v manjšini v človeškej družbi. Kaj bi bilo treba tedaj storiti, da se zameni slabo mesto z dobrim, ko imajo moč in večino.
— Jako lehko je uveriti človeka, da zavisi od človeka vsled nekega skrivnostnega prava, osno-vanega na neznan naslov. A kako mu razbistriti, kar je istina, da je njegovo zavisnost rodila sama samcata nejednakost v prastaroj razdelitvi zemljišča, o kojem se more vsak čas razvneti zopet prepir ?
— Bučelni panj ne spada sršenom, a cvetice na polji spadajo vsem vzdušnim mrčesom. Jedina nežalna svojina posainičnikova je njegova pridnost.
— Je-li res, da večina evropskih vladarjev misli katnstrovati zemljo? Bodi si.
— Osnovljati dandanes monarhije, zelo je pomilovalno.
Nisein bil osupnen videč samotarjevo celico poluzakrito v pepeli ognjenikovega žrela; a da kak vladar misli vzgraditi svoj prestol v njega sredi, ne svetujem mu! (Dulje prih)
prek. 7. Poročilo o ulogi glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem, da bi bo podpirala prošnja za povekšanje uvoznine od loja in živalskih masti. 8. Poročilo o prošnji za dva somnja z blagom in živino v Černomlji. 9. Poročilo o prošnji za dva somnja s živino v Kovlerjih. 10. Poročila o prošnjah obrtnikov, da bi smeli obrti nastopiti, ako-ravno nimajo postavnih svedočb.
— (Gosp. Gjuro Nedelković,) rodom Črnogorec, operni pevec {1. bariton) priredil nam je včeraj zvečer glasbeno večerno zabavo, za katero smo mu prav hvaležni. VeČino sporeda, 5 točk namreč, izpolnil je gospod koncertant sam. Pel nam je arije iz oper „Trovatore", »Ernani«, „Car in tesar", Stankovićevo „Pesen brodara" in „Kje dom je moj?4- Gosp. Nedelković ima jako so-noren in krepek glas, peva pa z velikim občutkom, s finim nijanso vanj em in sploh z ono spretnostjo, ki jo daje izvrstna šola in mnogoletno pevanje. Ob sebi se umeje, da je vsaka pesen izzvala navdušeno priznanje, katera se je pri tolikrat Čuveni pesni „Kje dom je moj?" celo pomnožilo, ker jo je gosp. koncertant res izborno pel in nas iznenadil z novo kitico. Gospod Nedelković ni samo odličen pevec, ampak tudi iskren Slovan, ki je zaradi svojega slovanskega mišljenja že marsikaj prestal. Zatorej smo obžalovali, da včeraj ni imel toliko poslušalcev, kakor bi se bilo spodobilo. Ker čujemo, da bode g. Nedelković priredil še jeden koncert, opozarjamo narodnjake, da pri tej priliki zamudo popravijo. Slovanom v Trstu, kamor pojđe g. Nedelković čez par dnij. ga pa že naprej naj topleje priporočamo. Druge točke Bpoveda izvajal je čveterospev Čital-niškega pevskega zbora (gg. Pfihil, Pelan, Štamcar in Dečman). Dasi so ti gospodje prejšnji dan sodelovali pri veselici v Borovnici, bili so vender čilih glasov kakor sicer in peli so vse točke i z običajno preciznostjo ter stekli si veliko pohvale, j
— (Slov. delavsko pevsko društvo „Slavec") priredi prihodnjo nedeljo t. j. 28. t. m. v zimskem salonu pri Kozlerji »pevski večer" s plesom, z jako zanimivem sporedom, katerega priobčim! pozneje. — Pustni torek pa veliko maškarado v prostorih tukajšnje čitalnice.
— (V Bleski okolici) prikazala se je nretečeni teden pasja kuga. Brez razločka po dnevi in po noči davi smrtni angelj Izrael zveste štiro-noge varuhe človeškega imetja. Smrt nastopi tako nenadoma hitro, da se ae da dopovedati. Zdrav in vesel skače okolu, kar ga popade kakor krč, pa ne krč, in za nekaj trenutkov je po njem. Ne bilo bi napačno, ko hi kak zvedenec prišel gori, nemara bi se mu posrečilo znanost obogateti z rešitvijo tega najnovejšega problema v dosedaj znanih boleznih. I Vse trepeta, da bi se goved in konj ne prijelo. Kaj tacega nas varuj Bog in sv. Valentin.
— (Razstava konj ) V rotundi na Dunaji priredili bodo konjerejci od 8. pa do uštetega 16. maja t. 1. razstavo konj. Ob jednem razstavili bodo obrtniki razne vozove, kakor tudi razno konjsko opravo.
— (Vabilo) k podružničnemu zboru društva sv. Cirila in Metoda, ki se bo vršil v nedeljo, dne" 28. t. m. ob 4. uri popoludne v gostilni gospoda J. Hausenbichler ja v Žalci s sledečim dnevnim redom: 1. Vsprejem novih udov. 2. Prečkanje potrjenih pravil. 3. Volitev načelništva. 4. Nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno
začasni odbor.
— (Vabilo) k veselici, katero priredi bralno društvo „Sloga" v Šentvidu nad Vipavo dne 28. februvarja 1. 1886. s tem le sporedom: 1. Hrabroslav Volarič: „Slovenca dom", poje moški zbor; 2. Eisen huth: nNastraži", poje kvartet; 3. Igra „Garibalđi", gluma v jednem dejanji; 4. A. Hajdrich: „Stovo", poje kvartet; 5. Tombola; 6. Ples. Začetek ob 6l/a uri zvečer. Ustopnina za neude 30 kr., za ude 20 kr. Ustopnina k plesu 50 kr. K obilni udeležbi naj-uljudneje vabi odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Beligrad 2 3. februvar. Garašanin pooblastil je Mijatovića, naj predlaga, da bode mirovno pismo imelo samo jeden član, namreč: da se zopet napravi položaj, kakeršen jo bil pred napovedbo vojne v 14. df»n novembra.
ParJS 23. februarja. Princ Napoleon poslal je zbornicama pismo, v katerem pravi, da zakon o iztiranji prinčev pravosodstvo s policijo nadomestuje ter Napoleonovce meša z
njihovimi sovražniki, z Burboni. On da priznava republiko, kot posledico splošnega glasovanja, a sedanja republika ni druzega, nega oligarhija. Treba jo preosnovati. Narod naj si voli načelnika.
Dunaj 22. februvarja. Poljskim listom se z Dunaja piše, da bode trgovinski minister o Veliki noči odstopil in da bode najbrže sek-cijski načelnik Wittek njegov naslednik.
Peterburg 22. februvarja. „Sviet", glasilo Komorova, objavlja Petra Karadjordje-viča proglas, izdan v Genovi v 1. dan jann-varja, v katerem pretendent pozivlje Srbe, naj se osvobode sedanjega gospodarstva, katero Srbijo uničuje. Proglas končuje s ponudbo kneževo, da bode takoj deželi na razpolaganje kadar dojde pravi čas.
Olomuc 22. februvarja. Pri prepelja-vanji kaznencev zdrsnil je voz na visokem ledenem griči in se zatočil nizdolu. Kaznenci, ki so bili uklenjeni, in žandar, ki jih je spremljal, so težko ranjeni.
Ala 22. februvarja. V Avesi, vasi blizu Verone, zbolela je neka perica, kakor vse kaže, za kolero. Tudi v Veroni bilo je več jednakih slučajev s smrtnim izidom.
Poslano.
Velecenj enem u gospodu Danilu Majaron-u, doktorantu prava,
na Dunaji. VaŠej inicijativi in Vašemu zvestemu in požr-tovalnemu zastopanju naše dotične prošnje pristoji zasluga, da je slavno ravnateljstvo južne železnice uvedlo vlak št. 119 tudi za osobni promet. S tem je prebivalstvu mej postajo Št. Peter in Ljubljano dana neprecenljiva prometna olajšava in korist, in podpisani spolnjujemo le prijetno dolžnost, ko Vam, velecenjeni gospod, za Vaše prezaslužno delo po tem potu izrekamo v imenu zastopanih naše zahvalno priznanje.
Županstvo v Postojini, dne 8. febrnvarja 1886.
F. Vicic.
Županstvo v Planini, dne 10. februvarja 1886.
Anton Ko vse. Županstvu v Cerknici, dne 11. februvarja 1886.
Fr. Šerko.
Županstvo v Dolenjem Logatci, dne 12. februvarja 1886.
Mullov.
Županstvo v Gorenjem Logatci, dne 16. februvarja 1886.
Mat. Mi lave.
Županstvo na Vrhniki, dne 16. februvarja 1886.
P. Lenassi.
Županstvo v Borovnici, dne 18. februvnrja 1886.
Borštnik mostu župana.
Zahvala.
Vsem, kuteri so pripomogli, da se je plesna veselica 20. t. m., ki je bila na korist »Narodnemu Domu", v vBa-kem oziru izborno zvršila, posebno pa si. čitalnici Ljubljanski za brezplačno prepustitev dvorane, blag. gospodu F. X. Souvan u, ki je blagovoljno prepustil jedno svojih sob za restavracijo, dalje prodajalcama ustopnir, gg. H. Turk-u in M. Soss-u, zadnjemu tudi in pa gospodu A Jeločnik-u za izvrstno aranžiranje Cvetork izreka uajtoplejso zalivalo
(104) kegljačka saveza ,,Edinost".
17. februvarja: Josip Kavčič, mizar, 65 let, Kravja dolina h . 20, za vodenico.
18. februvarja: Mihajl Jenko, delavec, 41 let, Dunajska cesta št. 8, za j etiko.
19. februvarja: Hedvika Welzig, umirovljenega stotnika hči, 7 let, Karlovska cesta št. 15, za vnetico možgansko kožice. — Janez Jenko, delavec, 35 let, Poljanski nasip št. 50, za j etiko.
20. februvarja: Anton Bečan, krojač, 35 let, Ulice na grad št. 12, za krvavenjem pluč. — Helena Mlakar, gostija, 72 let, Karlovska cesta št 24, za prsno vodenico.
21. februvarja: Amalija Joraj, hišnega posestnika hči, 9 let, Karlovska cesta št. 11. — Matija Kalan, hišni posestnik, 64 let, je bil na železniški progi poleg Činkljevo tovarne povožen. — Marija Navinšek, krojačeva hći, 11 ines., Poljanska cesta št 18, za j etiko.
V deželnej bolnici:
18. februvarja: Jakob Škerl, delavec, 27 let, za jetiko.
19. februvarja: Andrej Leben, gostač, 79 let, za plućnim edemom.
^-a.i3.sijslsa* "borza*
ilne 23 februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo)
Papirna renta .   ......... *-6 gld. 20 kr.
Srebrna renta......                                  .   . 86 , 80
Zlata renta........... 113 „ 75
Dr/, marčna renta....... 102 „ 10
Akcije narodne banke....... 870 „ — ,
Kreditne akcije......... 299 „20
London  ... 126 „ 35 ,
Srebro....... — — ,
Napol.                            .    . 10 , 02'/, ,
C. kr. cekini 5 „ 96 „
Nemške murke 61 , 85
4%, državne srečke iz 1. 1854    980 gld. 128 P 25 „
Državne srečke iz 1. 1"64          10J ^Id. 172 „ hO ,
Ogrska zlata renta 4al0    .   . 104 , 20 ,
„    papirna renta 5°/„ . 95 , 3> ,
6*/,, štHJerske zemljišč, odvez, oblig. U>4 , — ,
Dunava r< g. srečke 5'V„             100 gld. 116 . 75
Zemlj. obč. a v str. 4'/,"/„ zlati zust. listi 126 | 60
Prior, oblig, Elizabetiue zapad, železnico 116 „ 50 ,
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice *07 „ —
Kreditne srečke                        100 gld. 177 - 50 ,
Rudolfove srečke                        10   „ 19 „ 50 ,
Akcije angto-avstr. banke         120   „ 115 „ 75
Trammway-<lrušt. velj. 170 gld. a. v. 207> . — ,
HOTEL „PRI IflAClĆl"«
Danes v torek 23. februvarja zvečer ob Va8. url
1(1. koncert z aeolskimi gosli
"brato-sr SZABĆ (los) iz koncertne dvorane BndopeŠtanske razstave.
Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo ■•
l ■
Tufci t
22. februvaija.
Pri NZctnu: Braun z Dunaja. — pl. Goldenstoin iz Gradca. — Perlgrund iz Budimpešte. — Schvvarz iz Trsta. — Praun iz Ljubljane. — Joalntn z Dunaju.
Pri "Mialiet* Nedelkovič, Marolj, LennaiB, Pollak z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	3. Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
.o	7. zjutraj	738'77aim.	06UG	si. svz.	obl.	1-30 mu
	2. pop.	739-44 mm.	3 0° C	si. sva.	obl.	
(N	9. zvečer	74040 mm.	1-4° C	si. jvz.	obl.	snega.
(M						
po znižani ceni.
1. zvezek: Deseti brat. Roman.
2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz
15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noć mej slovenskimi polharji. t.-rtiče iz življenja našega naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
povest, iz časov lutrovsko reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smakova ženitev.
Humuristična povest iz narodnega življenja. —
V. Ciolidu. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlovsku sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz staro zgodovine
4. zvezek: I. Tihotapec.   Povest  iz  domačega življenja
kranjskih Slovencev. —II. Urad Itojinje. Povest za slovenske* ljudstvo. — 111. Klošterski zolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dya brata. Resnična povest
5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
povest i/. 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskoga cesarju. Povest iz 1B, stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaku. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naroČilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani  10 kr.
D i j u k i dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov.
Prodajajo se v (83—7)
„NARODNI TISKARNI"
T7- Xjj-uL"toljan.i,
Kongresni trg, Gledališka stolba.
^ _ Kri čistilne boutjico
% so se vselej sijajno osvedočile pri ziibttMunji <i„-4* veAkegu   teletm,   glavobola,   navalu krvi*
a otrpnculh udih, skaieneiu xelo«lcl, p«-S  manjkanju  Klasli  do jetrnih iu obi-
sinili boleznih, in presegajo v svojem učinku /K vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva.
M Ker to zdravilo izdeluje lekarna sauui, velja jedna ^ škatlja samo 21 kr.; jeden zavoj s o škatljami 1 gld.
4 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto ne razpošilja. — Prodaja (650—17)
j »LEKARNA TRNKO CZ Y"
^ flV zraven rotovža v LJubljani.
^ ■■ Razpošilja se  vsak  dan po  pošti. IH
/▼vvvv^vv^vvwsrw
Izdatelj in odgovorni urednic: Ivan Železni kar.
Lustnma in tisk „Narodne Tiskarne".