PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 10 (12.948)
Trst, sreda, 13. januarja 1988
V poslanski zbornici zavrnilo odlok tudi sto prostostrelcev
Minister Formica doživel poraz Temni oblaki za Goriovo vlado
Socialistični minister se iz protesta ni udeležil vladne seje - Danes bo vodstvo PSI
analiziralo položaj in sprejelo protiukrepe
Predsednik vlade Goria in minister za delo Formica
RIM — Vladi Giovannija Gorie so dnevi šteti. Kako dolga bo agonija, se bo bržkone izvedelo že danes, ko bo moralo vodstvo PSI odločati o ukrepih po včerajšnjem porazu. Včeraj je namreč poslanska zbornica zavrnila odlok ministra za delo, socialista Formi-ce, s katerim je skušal izkoristiti sklade bivšega GESCAL. Odlok je predhodno že zavrnil senat, a ga je vlada kljub temu nespremenjenega predstavila v poslanski zbornici. Sklep je povzročil negodovanje v sami vladni večini poleg odločnega nasprotovanja opozicije, ki je sodila, da je taka ponovna predstavitev že zavrnjenega odloka protiustavna.
Poleg te negativne »tehnične sodbe« številnih parlamentarcev vladne večine (proti zakonu je namreč glasovalo kakih 100 prostih strelcev iz vrst večine), je lahko vsakomur jasno, da je glasovanje o osnutku kataliziralo vse napetosti in politične manevre, ki so v teh dneh pretresale stranke vladne večine. »Vse kaže, je včeraj dopolne dejal socialistični prvak Giusi Laganga, da je Goria prispel na končno postajo.« V vrstah KD pa ne skrivajo nezadovoljstva do sedanje vlade in odno-
sov v koaliciji. Reakcija ministra For-mice je bila zelo ostra! Še pred glasovanjem je napovedal, da bi lahko odstopil, če bi njegov odlok zavrnili. Socialistični minister se včeraj ni iz protesta udeležil kasnejše seje vlade. Napovedal je tudi, da bodo o njegovi usodi odločali na današnji seji vodstva PSI. Kasneje je v komunikeju obtožil »prostostrelce iz vrst KD«, da so glasovali proti svojemu predsedniku vlade,-Prav tako je napadel komuniste, ki so zavrnili odlok o ustanovitvi novih delovnih mest.
Glavna tarča socialističnih napadov pa je stranka relativne večine. Socialisti jo obtožujejo, da skuša vreči vlado, kljub temu da ji predseduje njen človek. Po mnenju socialističnega podtajnika pri zakladnem ministrstvu Sacconija je KD.z zavrnitvijo odloka potrdila svojo običajno nelojalnost do vlad. »Pred tolikšnim številom prostih strelcev mora imeti vsaka parlamentarna skupina toliko hrabrosti, da pride s svojo igro na dan,« je še poudaril podtajnik Sacconi.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zvezni sindikat izluščil smernice osnutka sporazuma o urejevanju stavk
RIM — Sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL je napravila pomemben korak k uresničitvi sporazuma o urejevanju stavk. Načelno je že osvojila temeljne smernice, ki so jih sestavili v sodelovanju z enajstimi pravnimi izvedenci. Rešiti mora še težavno vprašanje sankcij, a že sedaj je jasno, da bo osnutek o tako imenovanem samourejevanju stavk naletel na odpor avtonomnih sindikatov. Odbori železniških delavcev co-bas so tako samourejevanje že zavrnili, prav tako CISAL, medtem ko drugi avtonomni sindikati čakajo na končno besedilo osnutka.
Stranke so v glavnem pozdravile sedanje napore sindikalne zveze. Dobro se zavedajo, da bi bil položaj v državi nevzdržen, če bi prevladale v sindikatu centrifugalne sile, ki so jih posredno obudile prav politične sile, ko so okrnile ugled in moč sindikalne zveze med delovsko bazo.
Nedvomno se sindikat nahaja pred izzivom, ki bo pogojeval njegovo rast. Vskladiti neodtujljivo pravico delavcev do sindikalnega boja s prav tako neodtujljivo pravico državljanov, da jih stavke ne prizadenejo, je vse prej kot lahko.
Vsekakor pa bodo končno besedo o morebitnem sporazumu izrekli delavci. Tega se zaveda tudi sindikalna zveza, ki noče delavcem z vrha vsiliti rešitev, temveč zahteva široko razpravo.
V Palermu razsaja mafijsko nasilje
Ubit bivši palermski župan Giuseppe Insalaco
PALERMO — Sinoči nekaj po 20. Uri sta neznana storilca ubila bivšega palermskega župana in bivšega demokrščanskega poslanca v sicilskem parlamentu Giuseppeja Insalata. Do uboja je prišlo v bližini Insa-lacovega doma. Prvi rezultati preiskave kažejo, da je bil Insalaco verjetno na poti domov s svojim avtomobilom, ko sta ga na križišču dveh Palermskih ulic pričakala mlada morilca na ukradeni vespi in z re-yolverjem streljala nanj. Bivši župan jy bil na mestu mrtev, njegova možica pa sta med begom trčila v bližnji avtomobil in se nato peš oddaljita od mesta zločina. Nekaj sto met-fov naprej so preiskovalci tudi našli Pištolo, s katero je bil storjen zločin. Gfe za magnum 44.
Insalaco je bil palermski župan od j • aprila 1984 do 6. avgusta istega leta. Vodil je petstrankarsko koali-CIjo in vse je kazalo na bliskovito Pplitično kariero, ki pa jo je prekinila sodna preiskava, v kateri je bil insalaco obtožen poneverbe javnega denarja, sprejemanja podkupnine in Ponarejanja. Zaporni nalog je bil iz-npn februarja 1985, toda takrat že mvši župan se je uspešno skrival skoraj dva meseca in se nato sam Predal sodnim oblastem.
Zadeva, ki je bremenila Insalaca, Je bila iz leta 1970, ko je Insalaco opravljal dolžnost komisarja nekega Zavoda za gluhoneme. Takrat naj bi P° navedbah obtožnice Insalaco pro-al neko zemljišče, last tega zavoda, Precej pod tržno ceno dvema grad-enikoma, ki sta bila povezana z afijo. za to svojo uslugo naj bi ta-rat prejel podkupnino v višini 65 io K-°nov lir- Bivši palermski politik J oil leta 1985 tudi že obsojen na 8 esecev zapora zaradi nedovoljenega ranienja municije. Kazni ni od-be el' kef je bila pogojna. Na obtož-r . zaradi prodaje terena, pa bi mo-* odgovarjati v kratkem. t A1® mesto včerajšnjega zločina je K°j prispel tudi sedanji palermski j Pan Leoluca Orlando, ki je izjavil, ,morai° prav vsi dati svoj prispe-v . ^a se v Palermu končno prekine nga zločinov in vsakodnevnega Omfijskega nasilja.
Giuseppeja Insalaca so ubili v njegovem avtu
(Telefoto AP)
Po skrčenju zveznega proračuna za 109 milijard
Končno odobrena zvezna resolucija za leto 1988
BEOGRAD — Vse kaže, da se bi izvozniki dobili prednost pri pla-
skupščinska vrela juha, ki so jo konec lanskega leta zakuhali slovenski in hrvaški delegati, vendarle ohlaja. Po hudih političnih lekcijah, ki jih je prejelo zlasti slovensko vodstvo in delno popravljenih predlogih zvezne vlade so naposled uskladili stališča glede zveznega proračuna. Delegati vseh republik in pokrajin se strinjajo, naj bi le-ta znašal 5.659,9 milijarde, kar je za 109 milijard manj od prvotno predlagane vsote. Najmočnejše ugovore zoper prvi vladin predlog je imela hrvaška delegacija, zdaj pa so isti delegati zahtevali tudi, naj bi se natanko za 109 milijard zmanjšali tudi prispevki republik in pokrajin. Na koncu so se uskladili pri odbitku 50 milijard, kar pomeni, da bo drugo polovico »prihranila« zvezna uprava pri svojih virih.
Nekoliko več zapletov je pri deviznem zakonu. Delegati so se zelo približali v stališčih glede dopolnilnega vladinega predloga, ki naj bi veljal le tri mesece. V tem času naj
čevanju nujnega uvoza (v odvisnosti od deviznega priliva in plačilne bilance države). Ostalo pa je sporno, ali naj bi bili te ugodnosti deležni samo tisti izvozniki, ki več izvozijo kot uvozijo - ali vsi, ki izvažajo. Na večernem zasedanju odbora za gospodarske odnose s tujino naj bi poskusili odpraviti še to, zadnjo oviro, ki za zdaj še preprečuje sprejem gospodarske resolucije za letošnje leto.
Pozno ponoči je Tanjug sporočil, da je svet republik in pokrajin skupščine SFRJ odobril resolucijo o družbeno-gospodarskem razvoju Jugoslavije za letošnje leto, v kateri si je vlada zastavila kot glavni cilj zmanjšanje inflacije. To se lahko doseže z dinamizi-ranjem proizvodnje in izvoza, s krepitvijo materialnega položaja gospodarstva ter tržne samostojnosti delovnih organizacij ter z zmanjšanjem potrošnje, oziroma z njeno zajezitvijo v realne okvire.
Nogomet: žreb za letošnje EP
Težko za Italijo
Olimpiada: spet komplikacije
S. Koreja grozi
□ □ □
Smučanje: slalom za SP
A. Tomba drugi
□ □ □
Košarka: Koračev pokal
Zmaga Spličanov
NA 10. STRANI
V duhu glasnosti SZ objavlja Pasternakov roman
Doktor Živago končno doma
MOSKVA — Boris Leonidovič Pasternak že osemindvajset let počiva v miru, šele pred kratkim pa so se na njegovem nagrobnem spomeniku v Predelkinu pojavile rože, ki jih niso postavili sorodniki, pač pa kolegi društva pisateljev. Te rože spremljajo izredno pomemben dogodek, objavo Pasternakovega romana Doktor Ziva-go v originalu. Strani Pasternakovega romana bo zdaj obračal veter glasnosti, ki je omogočil tudi objavo literarnega dela, zaradi katerega je bil Pasternak pred tridesetimi leti izgnan iz države. Doktor Živago, vojaški zdravnik in intelektualec, ki se ne znajde v zgodovinskem viharju revolucije, in bo zaradi tega moralno prisiljen na brezciljno tavanje, ki se bo zaključilo šele s smrtjo, bo prvič na sovjetskih knjižnih policah v obliki podlistka. Literarno delo objavlja namreč literarni mesečnik Novi mir, ki
je v svoji januarski številki ponatisnil kar 107 strani originalnega Pasternakovega teksta.
Doktor Živago so objavili leta 1957 v Italiji. Pravice za objavo najbrž naj-pomebnejšega dela bodočega Nobelovega nagrajenca je odkupil založnik Feltrinelli, ki je v prvi izdaji prevoda sicer preciziral, da odkup avtorskih pravic ne zajema sovjetske zemlje oz. ponatisov v ruščini. Po tridesetih letih je Feltrinelli lahko vrnil original SZ, kjer sedaj objavljajo menda edino res avtorsko verzijo romana. Knjigo Doktor Živago so baje prikrojili zahodnim okusom - zagotavljajo v SZ - zato pa bo šele zdaj objavljena originalna verzija ene izmed najzanimivejših prenesenih avtobiografij tega stoletja. Zdravnik Jurij Živago prestavlja še danes desetletno duševno stisko pisatelja Borisa Pasternaka.
Pianist
Kemal Gečic
danes v KD
Na programu Beethoven Liszt in Chopin
Na slovesnem odprtju sodnega leta na kasacijskem sodišču
• Minister Formica
Zaskrbljenost nad sedanjim stanjem sodstva v besedah tožilca Sgroija
RIM — V vseh italijanskih mestih, ki so sedež prizivnih sodišč, so včeraj s tradicionalnimi prireditvami, na katerih so sodelovale giajvišje krajevne oblasti, otvorili sodno leto 1988. Predsedniki sodišč so na teh slavnostih posredovali običajne podatke o delu sodnih teles ter statistike o kriminalnih dejavnostih, ob tem pa so opozorili na kronične probleme, ki že cela desetletja dnevno pestijo italijanski sodni sistem. Beseda je tako tekla o aktualni problematiki civilne odgovornosti sodnikov (o kateri teče v teh dneh razprava v parlamentu), kot tudi o odnosih med sodniki in politično oblastjo, ki v tem trenutku res niso najboljši.
Italijanski sodniki so zelo zaskrbljeni nad vsebino zakonskega osnutka o civilni odgovornosti, ki ga je pred kratkim, na predlog pravosodnega ministra Vassallija, odobrila poslanska zbornica. Niso sicer proti načelu, da sodnik, ki namerno zagreši napako, za to dejanje tudi pravno odgovarja in po možnosti izplača nedolžnemu obtožencu del denarne odškodnine. Se pa upravičeno bojijo, da bi jih politiki in tudi javno mnenje, postavili na zatožno klop ter jim očitali, da so v prvi osebi odgovorni za vse slabosti in napake sodnega kolesja.
Glavni tožilec kasacijskega sodišča Sgroi je včeraj dopoldne v Rimu, ob navzočnosti držav-
nega poglavarja, postavil polemično v ospredje zmedo in vse nerešene probleme, ki obstajajo na sodiščih. Sodniki, od preiskovalnega sodnika do pretorja, imajo dejansko preveč dela in enostavno ne zmorejo slediti vsem procesom, postopkom in preiskavam, ki se kopičijo na njihovih delovnih mizah. Država bi morala takoj prirediti posebne natečaje za zaposlitev novega osebja, zakoni, ki urejujejo to problematiko, pa so zastareli in ne ustrezajo več potrebam. Sodišča torej tvegajo resnično paralizo, zato je nujno, da pristojna parlamentarna in vladna telesa nekaj stvarnega ukrenejo, da jutri morda ne bo vse skupaj prepozno.
Sgroi je v svojem osrednjem posegu tudi pokazal veliko zaskrbljenost nad naraščanjem navadnega in organiziranega kriminala. Mafija in kamora nevarno dvigujeta glavo ne samo v tradicionalnih oporiščih, kot sta Sicilija in neapeljska pokrajina, ampak v drugih deželah, posebno na severu, kjer so se v zadnjem času priselili nekateri vidni mafijski voditelji. Statistike kažejo tudi, da je v preteklem letu zaskrbljujoče naraslo število ugrabitev (posebno v srednji Italiji), slabe vesti prihajajo tudi s področja uživanja mamil in njihovega prekupčevanja, ki je pod strogim nadzorstvom navadnega kriminala.
SANDOR TENCE
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Demokrščanske ocene potrjujejo socialistične sume. »Vlada je zgrešila, ker je predstavila odlok, ne da bi po porazu v senatu predhodno dosegla trden sporazum med vladnimi strankami,« je pomenljivo navedel predsednik proračunske komisije poslanske zbornice Cirino Pomicino (KD). Demo-krščanski poslanec Viti pa je navedel, da je bila predstavitev že zavrnjenega odloka nesprejemljiva. Še bolj negativno oceno je dal podtajnik pri predsedstvu vlade Emilia Rubbija, ki je v bistvu podprl sklep poslanske zbornice.
»Kar se je zgodilo,« je včeraj poudaril načelnik socialistične skupine De Michelis, »ni samo osebni problem ministra Formice, temveč je nekaj hujšega, saj lahko zapečati usodo finančnega zakona.« S tako »okrnitvijo« ni mogoče po mnenju De Michelisa odobriti finančnega zakona. Vsekakor pa se bodo danes sestali načelniki strank vladne večine, ki bodo skušali poiskati kako rešitev.
Začetek razprave o finančnem zakonu pa ni za vlado »spodbudljivo«, kot je včeraj podčrtal zakladni minister Amato, saj je ta iz dneva v dan šibkejša. Za voditelja socialistične levice Signorileja bi bilo popolnoma zgrešeno držati vlado v šok sobi, ker to po-zroča samo zmedo. Marsikdo je to izjavo ocenil kot zahtevo po vladni krizi, ki bi lahko spremenila Craxijevo mnenje, da ne bi socialistom koristilo sprožiti vladne krize.	G. R.
Predsedstvo SZDL Slovenije razpravljalo o volitvah za vodilne funkcije v republiki
LJUBLJANA — Včeraj se je prvič sešlo novoizvoljeno predsedstvo SZDL Slovenije. Ker se v naslednjih mesecih iztečejo mandati predsednikov slovenskega predsedstva, parlamenta in še nekaj drugih organov, je predsedstvo sprejelo pravila igre novih volitev. Že zdaj pa je mogoče napovedati, da bo republika dobila novega predsednika (sedanji, France Popit, je že opravil dva dvoletna mandata in zato več ne more kandidirati), medtem ko na ostalih državnih funkcijah ne bo večjih sprememb (predsedniku parlamenta in ostalim poteče šele prvi dvoletni mandat in so zato lahko ponovno izvoljeni za naslednji dve leti). Ob tem je predsednik ljubljanske Socialistične zveze Jože Osterman opozoril na izredno kratek čas do volitev (ki bi se naj končale do aprila) in izrazil upanje, da gre za prvo in zadnjo tovrstno naglico pri tako pomembnih dejanjih. Viktor Žakelj pa je rekel, da bi morali razmišljati o profilu politika, kakršnega danes potrebujejo - ta se namreč pomembno razlikuje od karakterja politikov, kakršni so bili do sedaj. Obenem pa je potrebno posvetiti po-
zornost pripravi politične ekipe, ki jo čaka reševanje vsaj dveh kriz: prve, ki je posledica slabšanja gospodarskih razmer, in druge, ki bo politična in se bo zaostrila ob vrhuncu debat o spreminjanju ustave (najhuje naj bi bilo maja).
Predsedstvo je tudi izvolilo svoj izvršni odbor, ki ima 11 članov. To so: Željko Cigler, Barbara Goričar, Primož Heinz, Željko Jeglič, Jože Korinšek, Darja Lavtižar-Bebler, Slobodan Rakočevič, Niko Rihar, Jože Šteh, Borut Šuklje in Boštjan Zgonc.
Geza Bačič je predsedstvu Socialistične zveze predstavil poziv slovenski javnosti za javno razpravo o spremembah jugoslovanske in slovenske ustave. Včeraj popoldan je izvršni odbor še oblikoval dokončni tekst tega poziva, ki ga danes objavljajo vsi časopisi v Sloveniji. Danes bodo časopisi objavili tudi slovenski tekst ustavnih amandmajev, s čimer pa še niso dani vsi pogoji za javno razpravo - obrazložitve amandmajev bodo objavljene posebej v parlamentarnem »poročevalcu«. Javna razprava o novih us-
tavah bo trajala do aprila (tako je določilo predsedstvo Zvezne socialistične zveze), včeraj pa je bilo mogoče slišati tudi, naj bi trajala, dokler bo pač potrebno. Ciril Zlobec je omenil, da bo razprava potekala v vzdušju prestižne polarizacije in da nihče v Jugoslaviji več ne govori o tem, ali je kak predlog dober ali slab, ampak od kod prihaja.
Člani predsedstva so protestirali proti špekulacijam beograjskega tiska o slovenskem egoizmu, parcializmu, separatizmu, trditvi, da je za Kosovom na vrsti Slovenija, in podobnem.
Na naslednji seji pa bodo razpravljali 0 člankih Dimitrija Rupija in zadnji številki »Nove Revije«. Mile Šetinc je izrazil upanje, da ne bo šlo za nov obračun političnega vodstva z uredništvom revije (kot se je to zgodilo ob 57. številki »Nove revije«) in vprašal, kako to, da doslej nihče še ni javno odgovoril na trditev glavnega urednika »Mladine« Roberta Botterija, da slovenska policija prisluškuje telefonskim pogovorom uredništva in odpira njihova pisma.
DEJAN VERČIČ
Kam so izginili šef SDK in dokumenti o Agrokomercu
BEOGRAD — Kot piše beograjska revija Novosti 8, je neznano kam je izginil direktor zvezne^ službe družbenega knjigovodstva Dimitrije Tasič. Če so namigi glede morebitne ugrabitve zveznega knjigovodje še špekulacije, pa je že potrjeno dejstvo, da so iz trezorjev beograjske SDK izginili izredno pomembni dokumenti v zvezi z afero Agrokomerc. Policija že deset dni išče omenjene papirje, novinarji pa direktorja.
Zasedanje komisije o videmskem sporazumu
ZAGREB - Včeraj se je v Zagrebu začelo zasedanje stalne mešane jugoslovansko-italijanske komisije za spremljanje izvajanja določb videmskega sporazuma. Delegaciji vodita Tone Poljšak in Massimo Casilli DAragona.
Na dvodnevnem zasedanju (31. po vrsti) bodo prerešetali vrsto vprašanj, med drugim bodo govorili o dovolilnicah za prehod meje, izmenjavi statističnih podatkov, mejnih prehodih, carinskih in valutnih olajšavah, avtobusnih in pomorskih linijah, ter sodelovanju lokalnih organov.
■ PRIŠTINA — Osnovna organizacija zveze komunistov predsedstva pokrajine Kosovo je včeraj končala politično agonijo znanega funkcionarja Fadilja Hodže. Po večmesečni gonji po tisku, obtožbah in kilogramih obremenilnega gradiva, ki ga je zbrala posebna komisija CK ZKJ je Hodževa partijska organizacija bivšega voditelja izključila iz ZK. Sklep so sprejeli soglasno.
Kitajsko-sovjetski vrh zavisi od umika Vietnama
PEKING — Do kitajsko-sovjetskega srečanja na vrhu ne bo prišlo, dokler se vietnamska vojska ne bo umaknila iz Kambodže. To lahko sklepamo iz izjave glasnika kitajske vlade, ki je komentiral predlog sovjetskega partijskega voditelja Gorbačova v intervjuju za kitajski tednik Liàowang. S tem je kitajski predstavnik potrdil nedavne izjave kitajskega voditelja Deng Xiaopinga, ki je zahteval, da Sovjetska zveza od Vietnama doseže umik iz Kambodže, šele nato pa se je pripravljen sestati z Gorbačovom. Glasnik kitajske vlade je še dejal, da Kitajska in tudi celotna svetovna javnost upata, da bo do vietnamskega umika prišlo v kratkem.
Iz vietnamskih virov v Pekingu pa je včeraj prišla novica, da bo morda
Vietnam umaknil svoje čete iz Kambodže še pred letom 1990 in to ne glede, če bosta nasprotni kamboški strani do takrat uspeli uskladiti medsebojna nesoglasja ali ne. Kot poroča agencija Reuter, pa obstaja možnost, da Hanoi zapusti Kambodžo še pred koncem letošnjega leta.
Te vesti so povzročile precejšnje presenečenje v političnih krogih v Pekingu, saj doslej Vietnam ni nikoli izrazil pripravljenosti za umik iz Kambodže pred letom 1990. Po nekaterih ocenah, naj bi za nenadno spremembo vietnamskega stališča do kamboškega vprašanja iskali vzroke tudi na sovjetski strani, ki naj bi z gospodarskim in tudi drugim pritiskom dosegla vietnamski umik, sebi pa odprla pot do čim hitrejšega zbližanja s Kitajsko.
Uspeh afganskih mudžahedinov
ISLAMABAD — Medtem ko sovjetske in afganistanske sile utrjujejo svoje položaje pri mestu Host, so islamski uporniki zasedli novozgrajeno cesto, po kateri vladne čete oskrbujejo Host in Gardez. Od četrtka ni zapore na odseku Logar-Paktia prebil še noben sovjetsko-afganistanski vojaški konvoj. To so včeraj navedli zahodni diplomati v Islamabadu.
Zaradi zapore morajo vladne čete oskrbovati Gardez in Host po stari, dolgi in ovinkasti cesti, kjer mudža-hedini lažje postavljajo zasede. V diplomatskih krogih vlada prepričanje, da bodo sedaj sovjetske enote napele vse sile, da bi razbile zaporo še pred afganistansko-pakistanskim mirovnim sporazumom, ki bi omogočil sovjetski zvezi umik iz Afganistana.
Keljmendijevi somišljeniki na zatožni klopi
NIŠ - Pred senatom vojaškega sodišča v Nišu so včeraj nadaljevali sojenje osmim vojakom, ki so obtoženi soudeležbe v štirikratnem umoru vojakov v vojašnici v Paračinu, ko je bilo v noči na 3. september lani še pet vojakov hudo ranjenih.
Tanjug ocenjuje, da je tudi včerajšnje zaslišanje obtoženih potrdilo navedbe obtožnice, da je bil zločin v Paračinu načrtovan in organiziran in da so vsi udeleženci po poprejšnjem dogovoru imeli usodno noč jasne naloge.
Včerajšnja razprava pred velikim kazenskim senatom, ki ga vodi polkovnik Veljko Milič, je šla, kot poroča Tanjug, še korak naprej v razjasnjevanju drugih korenin zločina v paračinski vojašnici. Nedvomno je, da sta bila sovraštvo in nacionalistična zaslepljenost Aziza Keljmendija do vojakov drugih nacionalnosti odločilna dejavnika, ki sta tisto noč pritisnila na petelina avtomatske puške v rokah morilca.
Aziz Keljmendi ni sovražil le Safeta Dudakoviča in Milorada Vukoviča, s katerima se je bil sprl zaradi nekakšnega denarja, temveč je sovražil vse, ki niso bili Albanci - je dejal včeraj med obravnavo obtoženi Af-rim Memeti.
Bajazit Aljiju, prav tako obtoženi, je dodal, da je Keljmendi zahteval od vojakov albanske narodnosti, da se ne družijo z ostalimi vojaki in da ne izvršujejo ukazov starešin. Dodal je tudi, da je Keljmendi govoril češ, da Albanci niso enakopravni s Srbi in Črnogorci in da Kosovo mora postati republika.
Predsednik kazenskega senata je spomnil Afrima Memetija, da je tudi on po zločinu, za katerega je obtožen in ki ga danes obsoja, dejal preiskovalnemu sodniku (18. septembra), da meni, da Kosovo mora postati republika.
Obtoženi Isljam Mamuti pa je med včerajšnjo obravnavo pred vojaškim sodiščem v Nišu podrobno opisal dogovor na košarkarskem igrišču paračinske vojašnice, dogodke na hodniku poslopja, kjer so spalnice, kakor tudi, kaj se je z njim dogajalo.
»Zbudil me je najboljši tovariš, Raizah Džakli, ki mi je dejal, naj vstanem in se umaknem za poslopje nove obedovalnice, da me kakšen naboj ne bi zadel,« je dejal Mamuti. »Prišel bom pote po streljanju, mi je dejal Džakli,« ki je po moriji vojakov tudi res prišel po Ma-mutija in sta se nato skupaj pomešala med druge vojake. »On mi je rešil življenje,« je dejal Mamuti.
Med soočanjem z Mamutijem pa je Rizah Džakli ostal pri svoji izjavi, da ni zbudil Mamutija. Bajazit Aljiju, eden od obtoženih, ki so jih včeraj zaslišali, je dvakrat potrdil, da je 2. septembra zvečer slišal na hodniku, kjer so prostori enote, kako Keljmendi govori: »Pomoril bom vse vojake iz vojne pošte 5313.« Ko se je začelo streljanje, je bil Aljiju v spalnici, videl je, kako Keljmendi strelja in je zavpil: »Dovolj, pomoril nas boš vse.«
Aljiju je včeraj zatrjeval, da ni bil prisoten na dogovoru na košarkarskem igrišču, otali obtoženi pa so trdili nasprotno.
Kazenski senat je včeraj po nekaj javnih in pismenih opozorilih zaradi oviranja sodišča z 10.000 dinarji kaznoval Sava Kosareva, zagovornika obtoženega Ab-dilja Dežmilja, poroča Tanjug. Sojenje bodo nadaljevali jutri.
Kljub vsem prizadevanjem sirskih oblasti za rešitev zalivske vojne
Nov napad iraških letalskih enot v Zalivu
Ponovno žrtev med Palestinci
NIKOZIJA - Po desetdnevnem premirju, ko ni bilo nobenega iraškega ali iranskega napada na tankerje, ki plujejo po Arabskem zalivu, je v noči od ponedeljka na torek iraško letalstvo napadlo tanker, »United Venture«, ki je plul pod singapursko zastavo, ko se je ta pomikal proti Hormuškim vratom. Krov ladje so zajeli ognjeni zublji, v napadu sta umrla dva filipinska mornarja, šest pa jih pogrešajo.
Sirska država si že več časa prizadeva, da bi ji uspelo zbrati za pogajalno mizo vse predstavnike arabskih zalivskih držav ter iranske države. Včeraj je te sirske napore podprl tudi egiptovski predsednik Mubarak, ki se v teh dneh mudi v šestih arabskih zalivskih državah. Njegova izjava je toliko bolj
spodbudna, če upoštevamo dejstvo, da so diplomatski stiki med Egiptom in Sirijo že dalj časa močno okrnjeni. Mubarak je med drugim dejal, da gre v Zalivu za varnost in verodostojnost vsega arabskega sveta, dodal pa je, da ne namerava poslati svojih vojaških enot v pomoč zalivskim državam. Egiptovski predsednik bo v prihodnjih dneh odpotoval v Evropo ter v ZDA, kjer bo podrobneje poročal o sedanjih pogovorih.
Tudi predstavnik SZ Karen Brutens, ki se prav tako mudi v Zalivu, je dejal, da bo tudi SZ podprla predlog Združenih držav Amerike o embargu, če Iran ne bo upošteval premirja, ki so ga izglasovali v
Združenih narodih z resolucijo štev. 598. Sovjetski predstavnik pa ni sploh omenil naporov Sirije v zvezi z možnostjo skupnega mirovnega sestanka.
Sirski podpredsednik Abdel Halim Khaddam ter minister za zunanje zadeve Faruk Al Sharaa stalno potujeta iz Teherana v prestolnice zalivskih arabskih držav. Dobro obveščeni krogi menijo, da so ta njuna potovanja že obrodila določene sadove, ki so neobhodno potrebni za prepotrebna mirovna pogajanja.
Kar se pa tiče italijanskega brodovja, ki že od petnajstega septembra pluje po Arabskem zalivu, so sklenili, da se bosta protiminska ladja Vieste ter spremljevalna ladja Anteo v kratkem vrnili domov.
GAZA — Kot kaže, so smrtne žrtve postale del vsakdanjika na zasedenih arabskih ozemljih in tudi včerajšnji dan se v tem ni razlikoval od drugih. En mrtev in pet ranjenih Palestincev predstavljajo krvavo bilanco hudih incidentov, do katerih je prišlo tudi včeraj.
Izraelska vojska je včeraj tudi preprečila pomočniku generalnega sekretarja OZN Gouldingu, da bi obiskal dve begunski palestinski taborišči. Popoldne se je Goulding sestal z izraelskim ministrom Rabinom in izrazil zaskrbljenost nad položajem na zasedenih ozemljih.
Ker ogroža akcijsko enotnost glede dvojezičnega šolstva
Nadstrankarski komite hudo prizadet zaradi izjave predsednika NSKS Grilca
CELOVEC — Izjava predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Matevža Grilca, na Koroškem med slovensko in nemškogo-vorečimi še vedno razburja duhove. Kakor smo poročali, je Grilc izjavil, da se strinja z delitveno številko 10 po jezikovnih kriterijih. Zdaj se je k tej izjavi Grilca oglasil tudi nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem, ki poudarja, da je nad to izjavo prizadet. »To daje zagovornikom ločevanja možnost, da v tej zvezi po krivici govorijo o kompromisu, in nasprotuje tudi skupnim sklepom Narodnega sveta, Zveze slovenskih organizacij in Komiteja, ter ciljem vseh iniciativ in protestnih akcij Koroške in avstrijske demokratične javnosti. To ogroža akcijsko enotnost slovenskih narodnih organizacij z avstrijskim in mednarodnim solidarnostnim gibanjem ter prezira osebna prizadevanja tisočih slovensko in nemško govorečih Avstrijcev proti politiki ločevanja, spodkopava trud neposredno prizadetih — ki se zrcali tudi v najnovejši izjavi 203 dvojezičnih učiteljev in učiteljic — da bi odvrnili grozeči apartheid na dvojezičnih šolah Koroške.«
Predsednik NSKS Matevž Grilc
Ureditev dvojezičnega šolstva na Koroškem ni samo stvar slovenske narodne skupnosti, temveč je stvar obeh narodnosti v deželi. Tako se pojmuje tudi nadstrankar-
ski komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem, ki ga v veliki meri nosijo nemškogovoreči Korošci in Avstrijci, v tem konfliktu (ki sta ga sprožila koroški Hei-matdienst in svobodnjaška stranka) kot partner, ki deluje samostojno in sporazumno s slovenskimi organizacijami.
Ob koncu svoje izjave nadstrankarski komite pozdravlja sklep koordinacijskega odbora obeh slovenskih osrednjih organizacij, ki je potrdil odklonitev vsakršnega ločevanja po jezikovnih kriterijih in koroškega pedagoškega modela ter je ponovil zahtevo po nadaljevanju pogovorov na ravni zvezne strokovne komisije. V tem smislu je komite imenoval za razgovore z zastopniki parlamentarnih strank, ki bodo 15. januarja, tri svoje sodelavce.
Komite pa vabi tudi slovenski osrednji organizaciji, da skupaj s komitejem priredita 21. januarja v Celovcu zborovanje zaupnikov, na katerega naj povabi tudi sodelavce solidarnostnih skupin iz vse Avstrije. V dneh pred tem pa bo Komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem priredil na dvojezičnem ozemlju pripravljalne informacijske sestanke.
ANDREJ MOHAR
Sergio Zavoli na seminarju italijanske kulture v Kopru
TRST — Pisatelj in časnikar Sergio Zavoli, ki je bil tudi predsednik italijanske televizijske hiše RAI, bo častni gost 27. seminarja italijanskega jezika in kulture, ki ga bodo otvorili 25. januarja v Kopru.
Seminar, ki se bo zaključil 29. januarja, je namenjen študentom in učnemu osebju italijanske narodnostne skupnosti iz Istre in z Reke.
Italijanskim profesorjem in strokovnjakom bo nudil priložnost da bodo lahko spregovorili o literaturi, umetnosti in gledaliških dejavnostih v Italiji.
Na uradni otvoritvi bo tudi recital iz pripovedi Lalle Kezich, ki ga bosta uprizorila Monica Guerritore in Gabriele Lavia.
Dne 27. januarja bo generalni konzul Italije v Kopru Felice Scauso priredil sprejem udeležencem in gostom. Dan pozneje bodo nastopili - gojenci konservatorija Tartini iz Trsta in glasbene šole iz Kopra; nastop bo v občinskem gledališču.
Seminar se bo zaključil 29. januarja dopoldne s posegoma profesorjev Giuseppa Giacconeja iz Palerma in Raffaela Olivottija iz Trsta, ki bosta govorila o »italijanskih izkušnjah in perspektivah sodelovanja v ekosistemu severnega Jadrana«.
Ni treba posebej poudarjati, da je seminar važen dogodek za italijansko narodnostno skupnost, ki živi v Jugoslaviji.
V deželnem svetu F-JK
Začetek razprave o decentralizaciji
Pripeljala je 147.000 ton tovora
Največja ladja v koprski luki
TRST Deželni svet Furlanije-Ju-‘ijske krajine je na včerajšnji seji začel razpravo o zakonskem osnutku, ki Predvideva decentralizacijo funkcij krajevnim ustanovam; skupno s tem osnutkom, ki ga je pripravil deželni odbor sta v razpravi še dva druga osnutka, ki ju je predložila svetovalska skupina KPI, Poročevalec za večino je demokristjan Bruno Longo, za manjšino pa komunist Silvano Tarando in predstavnik Furlanskega gibanja Marco De Agostini.
, V razpravo so včeraj posegli le trije Poročevalci in pa svetovalec Štoka (SSk). Razprava se bo nadaljevala danes in jutri dopoldne ter nato v prihodnjem tednu, v torek, dopoldne in Popoldne. Predvideno je, da se bo razprava zaključila na četrtkovi seji (v sredo bo deželni svet razpravljal o državnih soudeležbah na osnovi poročila Predsednika deželne vlade Biasuttija).
Poročevalca manjšine sta bila na Werajšnji seji močno kritična do od-oorovega osnutka. Posebno svetovalec Parondo je ugotavljal, da odborov osnutek vsebuje vrsto protislovij in Pomanjkljivosti; največja pa je v,tem, da nima nobene povezave s funkcionalno in operativno upravno struktu-r°- Po njegovem je le mašilo, s kate-rim se nameravajo na določen način zapolniti vrzeli v institucionalnih odnosih med deželnim odborom in krajevnimi ustanovami.
Nasprotnega mnenja je bil poroče-alec večine Longo, ki je med drugim
Tedenska rubrika »Manjšinski mozaik«iz tehničnih razlogov danes odpade. Avtorju in bral-cem se opravičujemo.
poudaril, ta je ta ukrep eden najvažnejših sedanje, sicer iztekajoče se mandatne dobe.
Od svetovalcev je spregovoril le Štoka (SSk), ki se je sicer strinjal s svetovalcem Longom, obžaloval pa je, da ni v njegovem poročilu slišal ničesar o problemih slovenske manjšine v Italiji.
Seja deželnega sveta se je kot običajno začela z odgovori na vprašanja in interpelacije raznih svetovalskih skupin; na svetovalska vprašanja so odgovarjali predsednik odbora Adriano Biasutti, odbornik za finance Dario Rinaldi-, odbornik za kmetijstvo Silvano Antonini, odbornik za turizem in trgovino Carlo Vespasiano, odbornik za osebje Paolo Braida, odbornik za javna dela Adriano Bomben ter odbornik za delo Mario Brancati.
32 milijard lir za ceste v F-JK
RIM — Upravni svet družbe ANAS je na včerajšnji seji odobril vrsto načrtov za gradnjo cest v Furlaniji-Julijski krajini za skupni znesek, ki presega 32,5 milijarde lir. Seje se je udeležil tudi pristojni deželni odbornik Giovanni Di Benedetto.
Posebnega interesa so načrti glede državne cete 251, ki vodi v Valcel-lino in ki je potrebna številnih popravil; za te načrte je družba ANAS nakazala 12,5 milijarde lir.
Skoraj štirinajst milijard lir je družba ANAS nakazala za dela na državni cèsti štev. 13 »Pontebbani«, za dela na varianti četrtega dela velikih cestnih povezav v tržaški pokrajini (na odseku med Sesljanom in Opčinami) pa je nakazala štiri milijarde in petdeset milijonov lir.
S sprejetimi načrti in nakazanimi finančnimi sredstvi je bil deželni odbornik Di Benedetto zelo zadovoljen; med drugim je izjavil, da so ti ukrepi velikega pomena pri uresničevanju učinkovite cestne mreže v Furlaniji-Julijski krajini. V kratkem bo upravni svet družbe ANAS razpravljal še o drugih načrtih, ki jih predvideva deželni plan za prevoze.
KOPER — V koprsko luko Je v četrtek priplula doslej največja ladja: gre za »Garden green«, ki je pripeljala 147.000 ton železnine in železovega koncentrata. Tovor prihaja iz Kanade, uvaža pa ga avstrijska firma Voest Alpine iz Linza.
Ladja »Garden green« (v prevodu »zeleni vrt«) je dolga 294,85 metra, široka pa 47,50 metra.
Tovor razkladajo na terminalu za razsute tovore, dela pa je za približno deset dni; ladja bo odplula v nedeljo.
Naj še dodamo, da so v koprski luki v teku lanskega leta izpolnili plan, pa čeprav so še sredi decembra menili, da plana 4 milijone ton v letu 1987 ne bodo dosegli (močno je namreč upadel uvoz repromateria-lov.
Besedilo in slika ZORAN VLAJIČ
Še veliko neuresničenih pravic za Italijane iz Izole
IZOLA — Kot neizpeto pesem ponavljamo trditev, da bi samo dosledno uresničevanje vseh zarisanih in sprejetih določil omogočilo pripadnikom italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji njihovo enakopravno mesto v družbi. Vedno znova pa, kljub glasnemu načelnemu ZA, ugotavljamo, da tega nismo dosegli, da je še nerešenih vprašanj in razumljivega nezadovoljstva.
Da je temu res tako, potrjuje s svojim delom tudi komisija za italijansko narodnost pri izolski občinski skupščini, ki je zagotovo med najbolj rednimi in delovnimi v obalnem prostoru. Njeni člani, trije iz vrst narodnosti in trije predstavniki večinskega naroda, so obravnavali več vprašanj uresničevanja posebnih pravic narodnosti v Izoli, vendar je veliko teh ostalo še neurejenih.
To zagotovo velja za javne table in napise, ki vse prevečkrat še pozabljajo ali zanemarjajo dvojezičnost; dalje enakost napisa v slovenskem in italijanskem jeziku, vsebinsko pravilen prevod in podobno. Še tako dober odlok uveljavljeni praksi ne more do živega, če žal tudi tu ne bodo posegle vmes strožje kazni za kršitelje.
Veliko svojega časa so v izolski komisiji namenili poimenovanju ulic in trgov po zaslužnih krajanih tudi iz vrst narodnosti. Odločno so zahtevali, da častno mesto dobi vsaj pomembna zgodovinska osebnost Pietro Coppo. V šolstvu je izstopalo vprašanje večjega vpisa v izolsko osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom in s tem povezane težave primernih stanovanj. za učitelje. Prostorska stiska pa še naprej otežuje tudi delo Skupnosti Italijanov v Izoli, saj se obljubljena obnova Manziolijeve palače vse bolj odmika.
Našteta vprašanja iz vsakodnevnega življenja dvojezične občine, pa tudi dejstvo, da je bila pristojna komisija za italijansko narodnost do zamenjave enega delegata pogosto nesklepčna, opozarjajo na nedosledno spoštovanje narodnostne enakopravnosti v vsakdanjem življenju. Kaplja vode več na mlin javni tribuni ali tematski konferenci o uresničevanju posebnih pravic italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, do katere naj bi prišlo po podpisu znane peticije.
V uresničevanje pristojne zakonodaje v sosednji, to je koprski občini, je lani posegla tudi družbena pravobranilka samoupravljanja, Nevenka Kovačič. Na leto starejšo pobudo za zagotavljanje dvojezičnosti v 56 organizacijah združenega dela, jih je odgovorilo 44. 30 organizacij je v svojih statutih in pravilnikih o delovnih razmerjih zagotovilo dvojezičnost, v 14 pa so s sklepi delavskih svetov to začeli urejati. Družbena pravobranilka samoupravljanja v Kopru v svojem letnem delovnem poročilu tudi ugotavlja, da se je pri občinski in skupščini samoupravnih interesnih skupnosti izboljšalo dvojezično poslovanje.
MIRJAM MUŽENIČ
jj. K? ga je ogovorila, je bil njen glas prvič po do! ji^lh spet nežen. »Lionel misli, da je zasvojena z me '* v hipu jo je poqledal in se zaskrbljeno namrščil. »Kakšnimi?«
»Ne ve zagotovo. Marihuano. LSD-jem...
»Lahko bi bilo še hujše.«
2a »Saj,« je nadaljevala Faye. »Tudi noseča je.« War< Prt oči, jih čez nekaj časa odprl in jo spet pogledal. VSp ». kaj se je zgodilo z nami v zadnjih šestih mese;
haše prekleto življenje je razpadlo.« hjj0 IS,ežno se mu je nasmehnila. To, kar je pravkar reke izvl vr' ^0^a sčasoma ga bodo spet sestavili in se nek roko^' T0 so enkrat že storili. Pogledal jo je in jo prije
roke>>0lDa SVa šla skozi pekel.« Ni mu ugovarjala in 1 9a nm.ockegnila. Ta trenutek sta potrebovala drug dri: je v a ^?Prav samo za naslednjih nekaj ur, in nenadomi itinraSelil°' da ie odpotoval z njo. Četudi se po vsem a ne bosta nikoli več videla.
Taksi je pridrvel v mesto, medtem ko sta vsak zase zatopljeno premišljevala o njuni mali hčerki.
24. POGLAVJE
Malo po peti uri sta prispela v hotel San Marco. To je bil majhen, skromen hotel blizu Divisadero Streeta, ki je bil več kot štiri mesece Johnov in Lionelov dom. Faye je za hipec dvignila oči h gornjim nadstropjem, preden je z War-dom za petami odhitela noter. Od svojega zadnjega potovanja je vedela, da je njuna soba v tretjem nadstropju, zato je pohitela po stopnicah, še preden je hotelski uslužbenec za pultom odprl usta. V tem trenutku ni hotela govoriti z nikomer. Hotela je samo videti Anne. Pozabila je celo, da je Ward z njo. Tiho je potrkala po vratih in trenutek kasneje se je prikazal Lionel. Pogledal jo je skozi priškrnjena vrata, kot bi se obotavljal, in jih potem počasi odprl. Z mesta, kjer je stala, je Faye zagledala postavo, ki je s hrbtom proti njej mirno ležala na postelji. Na sebi je imela Lionelovo jutranjo haljo, imela je dolge lase in bose noge; Faye je najprej mislila, da spi, potem pa se je dekle počasi obrnilo, da bi videlo, kdo je prišel, in prikazal se je njen od solza umazani, nenadoma ozki obrazek s temno obrobljenimi, velikimi očmi. Faye se je zgrozila, vendar ni hotela, da bi se to videlo. V teh petih mesecih, kar je bila zdoma, se je Anne popolnoma spremenila. Bila je bolj suha, delovala je bolj odraslo in na njenem obrazu je bilo toliko spremenjenega, da Faye ni bila prepričana, da bi jo prepoznala. S fotografije je gotovo ne bi, zato je bila hvaležna Johnu, da jo je našel.
»Zdravo, srček.« Faye se je počasi približala postelji, kot bi se bala, da jo bo prepodila kot ranjeno ptičko, Anne pa je tiho zastokala, se zvila v klobčič in se znova obrnila stran. Počasi se je odvajala halucinogenov, ki jih je bila navajena jemati toliko časa, in Lionel in John sta jo hranila s čokoladami in pomarančnim sokom, da sta jo ohranjala pri moči. Malo pred Fayinim prihodom sta jo prisilila, da je pojedla hamburger, ki sta ji ga bila prinesla. Anne je takoj izbruhala, kar je pojedla, toda vsaj Johnu in Liju se je potem zdela malo boljša. Videla sta jo, ko jo je prijela policija, in takrat se je Lionel zgrozil ob misli, kaj bi bilo, če bi jo mati takrat videla. Od Anne je pogledal proti svojim staršem in pretreslo ga je, ko je videl pogled v materinih očeh. Ni si upal pogledati očeta. Tokrat ga je videl prvič po tistem groznem dnevu, ko je Ward prikorakal v njuno stanovanje in ga zalotil z Johnom. Toda vsaj prišel je, če že ne zaradi njiju, pa zaradi Anne.
»Ni ji posebno dobro, mama.« Govoril je tiho. John je ponudil Anne košček čokolade, ki ga je sprejela s tresočo roko, ne da bi se obrnila ob zvoku Lionelovega glasu. Čutila je lakoto in slabost hkrati in ni si želela biti tu. Hotela se je vrniti k njim... na Haight... k Mesecu... k obredu... bila je vendar njihova... Solze so jo dušile, ko je poskušala pogoltniti čokolado. Onemoglo je legla in zaprla oči.
»Ji je slabo?« O njej so govorili, kot je ne bi bilo zraven, in Linelu je bilo zoprno, da jima mora razlagati.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Tiskovna konferenca KPI po razveljavitvi sklepa
Nujno razčiščenje ob glasovanju za odstavitev župana Staffierija
Delovanje občinske uprave prešlo mejo zakonitosti
Tržaški občinski odbor, oziroma točneje starejši odbornik De Gioia, mora v roku 8 dni ponovno sklicati občinski svet, da bo razpravljal in glasoval o odstavitvi listarskega župana Staffierija. Delovanje občinske uprave je namreč v zadnjih časih že prestopilo meje zakonitosti, hkrati pa terja resno politično razčiščenje tudi že samo dejstvo, da je dejansko razbitje večinske koalicije povzročilo pravo upravno paralizo, ki hudo škoduje interesom vsega prebivalstva. Treba je torej presekati gordijski vozel nemogočih političnih odnosov, ki onemogočajo vsaj kolikor toliko učinkovito upravljanje Občine, saj ni mogoče trpeti, da bi se take razmere vlekle do naravnega konca mandatne dobe, to je do za junij napovedanih upravnih volitev, ker mesto in občani tega ne morejo prenašati.
Ravno razčiščenje nemogočega položaja, ki se je zaostril zlasti po'javnem umiku PSI in KD iz bivše koalicije, je bil glavni smoter pobude komunistične svetovalske skupine, ko je (potem ko župan ni hotel odstopiti po nezaupnici, ki mu jo je izrekel občinski svet — sicer ob vzdržanju večinskih strank) predložila, skupaj s Tržaškim gibanjem, Mestno listo, Slovensko skupnostjo in MSI, zahtevo po Staffieri-jevi odstavitvi, so obrazložili na včerajšnji tiskovni konferenci član pokrajinskega tajništva KPI Pessato in načelnik svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu Calabria ter njegov namestnik Monfalcon. Toda del občinskega odbora s Staffierijem na čelu se je hotel na vsak način izogniti pravemu obračunu, pri čemer je zabredel v vedno večje nepravilnosti in celo v prave nezakonitosti.
Da je to tako, je poudaril Calabria, potrjuje dejstvo, da je Pokrajinski nadzorni odbor razveljavil kar 3 sklepe tržaškega občinskega odbora s katerimi je ta skušal izničiti pobudo opozicije za odstavitev župana: najprej sklep z dne 30.
novembra, potem pa še sklepa z dne 21. in 23. decembra, ko je samo večina občinskega izvršnega organa odločila, da se je z glasovanjem na tajni seji skupščine pač končala razprava o odstavitvi. S tem se je položaj samo še zaostril, saj je po eni strani bil tak sklep protizakonit (kot je razsodil nadzorni organ), ker je treba po zakonu razpravo o odstavitvi nadaljevati s še dvema glasovanjema, po drugi strani pa je še bolj jasno prišla do izraza razbitost v prejšnji večini in v samem odboru.
Sedaj pa se odbor ne more več izmikati, je naglasil Monfalcon, ker je že predvčerajšnjim prejel brzojavno obvestilo Pokrajinskega nadzornega odbora, da je njegov sklep z dne 23. decembra o prekinitvi razprave o odstavitvi razveljavljen. Moral bo torej spet sklicati dve seji skupščine za zaprtimi vrati, da se postopek dopolni, in to v roku 8 dni od sporočila nadzornega organa. Da ne bo ponovno zapadel v nezakonitost, po mnenju komunistov ne bo smel sklicati in voditi obe tajni seji župan (saj je neposredno prizadet oziroma tako rekoč na zatožni klopi), pač pa starejši odbornik De Gioia, kot to točno predvideva zakon. Sile razkrojene večine bodo torej morale, je zaključil Pessato, jasno prevzeti svoje odgovornosti in omogočiti nujno razčiščenje, ki naj zagotavlja redno delovanje uprave, še zlasti upoštevajoč kratke roke, ki jih zakon postavlja za odobritev letošnjega proračuna.
Občinski odbor pa niti po sklepu Pokrajinskega nadzornega odbora še ni sprejel nobene odločitve glede ponovnega sklicanja skupščine. V uradih pod Mihcem in Jakcem trdijo, da še niso prejeli nobenega uradnega sporočila, in po vsej verjetnosti čakajo, da jim nadzorni organ pošlje svoj utemeljeni odlok, s katerim razveljavlja odborov sklep z dne 23. decembra lani.
Brez dogovora sestanek z oblastmi
Kdaj rešitev problema strelišča na Opčinah?
V ponedeljek so se v prostorih sodne palače v Trstu sestali predstavniki obrambnega ministrstva, UITS (Italijanska strelska zveza), Občine Trst in Odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja z Opčin. Sestanek je vodil komisar za likvidacijo jusarskega premoženja dr. Sebastiano Cossu, predmet razprave pa je bilo opensko strelišče, ki ga namerava odkupiti vojska.
Vprašanje openskega strelišča je v bistvu našim bralcem znano. Jusar-ski odbor je lastnik približno dveh tretjin zemljišča, kjer je strelišče, na katerem je tudi spominsko obeležje v čast Pinku Tomažiču in tovarišem, ki so jih tam ustrelili po drugem tržaškem procesu. Preostali del zemljišča je last vojske, ki namerava sedaj kupiti vso površino. Strelišče upravlja Italijanska strelska zveza.
Na ponedeljkovem sestanku je tekla beseda o prodaji zemljišča. Ju-sarski odbor je v bistvu pristal na to, da proda svoja zemljišča, kot pogoj pa je postavil zahtevo, da bi iz pogodbe odvzeli prostor, kjer sta sedaj spomenik in zidana lopa, namenjena streljanju. Odbor zahteva tudi dohod s ceste do spominskega obeležja. Omenjena površina naj bi postala last Odbora, ostalo zemljišče pa bi kupila vojska. To je seveda večji del površine, vendar je prav pogoj jusarskega odbora kamen spotike pri
pogajanjih. Člani jusarskega odbora tudi s ponedeljkovim sestankom niso bili zadovoljni, saj so predstavniki oblasti ponovno nasprotovali zahtevi, naj se prostor, kjer je spominsko obeležje, loči od ostalega objekta. Ponudili so v bistvu le delček zahtevanega, kar pa bi še zdaleč ne zadostovalo potrebam; konec koncev si Pinko Tomažič in tovariši zaslužijo dostojen spomenik in ravno tako dostojen prostor za komemoracije. Sestanek se je zaključil z obvezo, da bosta obe strani stvari natančneje proučili in se ponovno sestali.
Člani Odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja z Opčin so nam med drugim povedali, da se čutijo v tem trenutku osamljeni in da potrebujejo večjo zaslombo pri slovenskih in drugih organizacijah. Pritožili so se tudi nad zadržanjem Občine Trst, ki je pri vsej zadevi zavzela nevtralno stališče, namesto da bi se zavzela za upravičene zahteve občanov.
Povsem jasno je, da se morajo vsa naša skupnost in tudi italijanski antifašisti zavzeti za to, da se bo problem openskega strelišča dobro in pravično rešil. Oblasti pa se morajo globlje zavedati, da sta del našega spomina in zavesti zakoreninjena prav na openskem strelišču.
Izteka se čas za prijavo
Na Opčinah sredi priprav za letošnji Kraški pust
Odbor za organizacijo Kraškega pusta je s pripravami na ta najbolj nori in šegavi dan začel že v decembru lanskega leta, ko je k sodelovanju povabil kar 21 kraških vasi. Občnega zbora vaščanov so se udeležili predstavniki desetih vasi. Organizatorji upajo, da bo tudi letos v soboto, 13. februarja, na Opčinah veselo. Takrat bo namreč rajal letos že 22. tradicionalni Kraški pust. Še bolj pa upajo v udeležbo okrašenih vozov, maskiranih skupin in posameznikov od povsod, od Devina do Mačkoij in si želijo, da bi na Opčine prišli tudi vozovi iz Slovenije.
Kot nam je Ladi Kokošar, član odbora za organizacijo Kraškega pusta, dejal, se bodo te prireditve tudi letos udeležile maske iz Podgrada. Sicer pa morajo vozovi predstavljati določeno karakteristiko oziroma izsek iz vsakdanjega političnega, kulturnega ali pa gospodarskega življenja, bodisi da ga uprizorijo folkloristično, satirično, ironično ali kako drugače. Pustni sprevod se bo pričel ob 14. uri in bo krenil s Pikelca, po Narodni in Proseški ulici na Brdino. Poleg okrašenih vozov se pustnega sprevoda lahko udeležijo posamezne skupine in maske. Vstop bo prost, organizator pa je poskrbel za nagrade za najbolj izvirne maske. Zaradi finančnih težav (primanjkljaj v blagajni) ne morejo večati lanskih premij; tako bo najlepši voz prejel 1. nagrado v višini 600 tisoč lir, 2. nagrada znaša 500 tisoč lir, voz, ki bo zasedel tretje mesto, pa se bo moral zadovoljiti s 400 tisoč lirami. Vsi prijavljeni vozovi pa bodo dobili podporo v znesku 300 tisoč lir. Posebna žirija, ki jo bodo sestavljali predstavniki slovenskih kulturnih ustanov, bo spremljala potek prireditve in ocenjevala nastopajoče. Po ocenjevanju in podelitvi nagrad pripravljajo še srečolov, poskrbljeno pa bo tudi za zabavo s plesom.
Prijave za Kraški pust na Opčinah sprejema odbor za organizacijo Kraškega pusta, ki ima svoj sedež v Prosvetnem domu na Opčinah. Vsi zainteresirani naj prijave oddajo do 16. januarja.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Prvi letošnji večer v DSI
Predstavitev dveh novih zahtevnejših publikacij
Po dvotedenskem premoru je Društvo slovenskih izobražencev v ponedeljek spet odprlo vrata svojim obiskovalcem. Na sporedu je bila predstavitev drobne in na videz skromne, a pomembne knjižice, ki bo prav gotovo postala izhodišče za vsakršno literarno-zgodovinsko raziskavo. Knjigo z naslovom »Bibliografija slovenskega tiska v Argentini 1945-1987« je v šestih letih vztrajnega dela sestavil Marjan Pertot, ki obenem ureja knjižnico Dušana Černeta v prostorih Slovenske prosvete, na Ulici Donizetti 3.
Ko je Pertot zbiral in urejal knjige, publikacije in periodični tisk zdomskih Slovencev, se mu je utrnila misel, da bi bilo treba sestaviti knjigo, ki bi nudila popoln in natančen pregled vsega, kar je v slovenščini izšlo izven meja matične domovine. Tako je začel dan za dnem zbirati podatke o knjigah in polagoma je sestavil popolno sliko o slovenskem tisku v Argentini. Kot je na ponedeljkovem večeru povedal prof. Martin Jevnikar, ki so mu prireditelji večera poverili nalogo, da predstavi občinstvu raziskavo Marjana Pertota, navaja knjiga izredno visoko število enot. Avtor je s svojim vztrajnim delom »izsledil« kar 545 literarnih in znanstvenih del, ki so jih od povojnih let do lani izdali slovensko-argen-tinski ustvarjalci. Večino omenjenih knjig si je mogoče izposoditi tudi v Trstu, in sicer v knjižnici Dušana Černeta. Bibliografska raziskava je izšla v 400 izvodih.
Drugi del večera so prireditelji posvetili prof. Pavletu Merkuju, oziroma njegovi novi študiji, ki bo kmalu začela v obliki snopičev izhajati v mesečniku Mladika. Avtor bo natačno obdelal vsa najpomembnejša imena svetnikov na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji ter skušal razložiti iz njih izpeljana krajevna imena in priimke. Prof. Merku je povedal, da bo imena svetnikov obravnaval po abecednem vrstnem redu v latinskem originalu, nato pa je v sproščenem in duhovitem pogovoru nakazal na neštete probleme jezikoslovca, ki si upa »tvegati« podobno organsko študijo, (hj)
V domu ostarelih na Videmski ulici
Barkovljanski učenci počastili visok jubilej Valerije Ferluge
V petek spet stavka uslužbencev Občine Dolina
V petek, 15. januarja, bodo uslužbenci Občine Dolina spet prekrižali roke. Stavko je oklical pokrajinski sindikat javnih uslužbencev CGIL skupno s sindikalnim odborom dolinskih občinskih uslužbencev, in sicer iz istih razlogov, zaradi katerih so že stavkali 8. januarja letos.
Uslužbenci in njihov sindikat zahtevajo predvsem popoldansko odpiranje uradov za javnost, celovito izvajanje delovne pogodbe in najem novega osebja. Pokrajinsko vodstvo sindikata javnih uslužbencev CGIL v svojem komunikeju poudarja, da je bilo ponovno oklicanje stavke potrebno, ker dolinska občinska uprava ni dala nobenega odgovora na stavko z dne 8. januarja, ki se je je udeležilo kar 98 odstotkov vseh zaposlenih.
Vodstvo sindikata v svojem sporočilu nadalje poudarja, da dolinski občinski uslužbenci iz protesta še vedno ne delajo nadur, zato skupno z odborom uslužbencev poziva občane k razumevanju, upoštevajoč, da jih je k tej odločitvi prisililo »kratkovidno in togo stališče« dolinskega občinskega odbora.
Rajonski sveti
Rajonski svet za Škedenj-Čarbolo se bo ponovno sestal 14. t. m. ob 20. uri. Na dnevnem redu ima vrsto vprašanj in predlogov, med katerimi tudi predlog o ohranitvi rajonske Ljudske knjižnice.
Rajonski svet za Sv. Ivan se bo sestal 15. t. m. ob 19.30 z naslednjim dnevnim redom: sporočila predsednika, branje zapisnika zadnje seje in predlog o oprostitvi plačevanja prispevka za šolsko prehrano.
Ponavadi beležimo v kroniki težke trenutke naših ostarelih občanov, ki živijo v samoti, pa tudi ko pogosto umirajo sami.
S toliko večjim veseljem beležimo dogodek, ki smo mu bili priča v domu za ostarele »Casa di riposo Serenella« v Videmski ulici 13, kjer so učenci barkovljanske Osnovne šole F. S. Finžgar v spremstvu svojih učiteljic obiskali Valerijo Ferlugo, ki je pred dnevi slavila 90. rojstni dan.
Bil je to dogodek, ki se ga bodo prav gotovo še dolgo spomninjali ju-bilantka, njeni najbližji ter ostale gostje tega doma, ki so bile deležne lepe in prisrčne prireditve barkovljanskih šolarjev za svojo domačinko.
Najprej so ji zapeli Na mnoga leta, nato Kolikor kapljic pa še nekaj bar-
kovljanskih, pesem o miru v številnih jezikih, pa božično in na koncu še enkrat Kolikor kapljic, toliko let. Vmes je Luka zaigral še na harmoniko, učenci pa so jubilantki izročili cvetje in vsak posebej še svojo risbo, skupno pa pergament, na katerem so se podpisali vsi udeleženci srečanja.
Da bi v to slovesnost čim bolj vključili tudi ostale gostje doma, so učenci zapeli še nekaj pesmi v italijanščini, nato so pa vsem podarili eno svojih risb.
»Česa takega v našem domu še nismo doživeli,« nam je dejala upravnica doma, ki nam je tudi razkazala izredno lepo urejene sobe in bivalne prostore; istega mnenja so bile tudi ostale prebivalke doma, ki so z jubilan-tko sodoživljale to lepo prireditev v počastitev njenega življenjskega praznika.
Jubilantka, po rodu Barkovljanka (v družini je bilo pet sester iz družine Starc, ki so vse lepo pele, vsaka svoj glas) je bila obiska in čestitk izredno vesela. Kljub ganjenosti se je spomnila dveh recitacij, ki se jih je sama naučila v šoli in jih je tudi povedala. »Nisem si mislila, da bom kaj takega dočakala. Hvala otrokom, hvala naši šoli,« nam je dejala, ko smo se poslovili.
Res lepa pobuda barkovljanske šole, ki se rada spominja svojih ostarelih, jih obiskuje in jim, kot tokrat, priredi kako kratko, a prisrčno slovesnost. (N. L.)
Na sliki: jubilantka, strumna 90-letna Barkovljanka Valerija Ferluga.
Zanimiv seminar v miramarskem Centru za fiziko
V Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru se je včeraj začel seminar o fiziki tako imenovanega "spina" ali o krožnem gibanju elektrona. Kakih 60 znanstvenikov iz Evrope in Amerike je pozdravil direktor Centra, nobelovec Abdus Salam, ki je med drugim poudaril, da "spin” preučuje eno od temeljnih in še neznanih lastnosti elementarnih delcev. Na seminarju, ki se bo končal v petek, bo kakih 40 eksperimentalnih fizikov govorilo o lastnostih najmanjših delcev materije in o tem, kako so njihove interakcije močno odvisne od kroženja elektronov. Govor bo tudi o znanstvenih eksperimetih, ki so trenutno v teku in o načrtovanih raziskavah, s katerimi naj bi potrdili veljavnost teorije o,"spinu”.
| pismi uredništvu
Zakaj Olaf in ne Andrea?
Spoštovano uredništvo, v vašem časopisu pogostokrat berem članke in člančiče o vračanju priimkov in imen v izvirno slovensko obliko. Načelno se z vsem strinjam, vendar naj mi bo dovoljen vsaj kak droben pomislek.
Slovenci bi res morali poskrbeti, da spremenimo poitalijančene priimke v nekdanje slovenske. Veliko bolje bi seveda bilo, da bi sitnosti in stroške za to prevzela kar država. Ker pa ni tako, se moramo potruditi sami.
Zanimivejši je problem osebnih imen. Tudi v povojnih letih so oblasti prisilile državljane, da dajejo otrokom uradna imena v italijanski verziji. Tako so ostala v osebnih dokumentih imena, kot so Spiridione, Francesco, Andrea itd. Seveda so v vsakdanji praksi obveljala slovenska imena Dušan, France, Andrej itd. Danes je mogoče uradna imena spremeniti, za nas Slovence naj bi to bila celo narodna dolžnost; tudi s tem se deloma strinjam. Obrazložil bom, zakaj le delno.
V	Primorskem dnevniku objavljate številne čestitke ob rojstvu otrok. Vsako rojstvo je praznik, manj praznična pa so imena, ki jih številni zavedni slovenski starši dajejo svojim otrokom. Naštel bi nekatera: Samanta, Manuel, Katrin, Olaf, Monika, Betty, Alex s črko x itd. Gre seveda za svobodno izbiro. Vprašam pa se, zakaj je sramota, če je človek v uradnih dokumentih zapisan kot Andrea, povsem normalno pa je, če se imenuje Olaf ali Katrin. Morda bo za Olafa veljalo, da to ime nima slovenske inačice, Katrin pa je po naše Katarina.
Zavedam se, da je vprašanje, ki ga zastavljam, kompleksno. Želel sem le opozoriti, da s samimi načeli ni mogoče vsega urediti. Tudi obtoževati ljudi ni vedno najboljša pot, čeprav je res, da si moramo prizadevati za čimvečjo doslednost.
Glede priimkov je stvar jasnejša, vendar je sprememba priimka v izvirno obliko stvar doslednosti in ponosa, ki bi ju ne smeli zamenjati z občutki krivde. Priimkov si pač nismo poitalijančili sami.
Sledi podpis
Nepodpisanih pisem uredništvu ne objavljamo
V	uredništvo smo prejeli zanimivo pismo neke bralke v zvezi z nedavnim procesom zaradi mamil. Ker pa je pismo nepodpisano (oz. podpisano le s kratico), ga ne moremo objaviti-Zato naj naše bralce še enkrat opozorimo, naj se pod morebitne dopi*e podpišejo s polnim imenom, po možnosti tudi z naslovom in telefonsko številko. Na željo piscev seveda podpisa ne bomo objavili v časopisu.
Bralko, ki je napisala omenjeno pismo o procesu zaradi mamil, Pa prosimo, naj se zglasi v uredništvu, tako da bomo njeno pismo lahko objavili, pa čeprav brez podpisa.
Sporazum med vlado, krajevnimi upravami in Monteshellom
Zapečatena usoda žaveljske rafinerije Aquila: namesto nje skladišče in tekstilna industrija
Dogovor predvideva tudi »novo industrijsko pobudo« - Zaposlitev bodo zagotovili le dobri polovici delavcev Tot ala, za druge podaljšana dopolnilna blagajna
Usoda žaveljske rafinerije Aquila je torej zapečatena: ob zaključku dolgega in napetega sestanka na ministrstvu za industrijo v Rimu so v ponedeljek zvečer podpisali sporazum, ki dokončno potrjuje konec delovanja rafinerije, ohranitev obalnega skladišča, namestitev nove tekstilne industrije, ustvarjanje nove, a še ne definirane industrijske pobude ter podaljšano dopolnilno blagajno za tisti znatni del uslužbencev bivše Aquile, ki ne bo našel zaposlitve v okviru novih pobud.
Sporazum so podpisali minister za industrijo Battaglia, predsednik Dežele Biasutti in podpredsednik Carbone, predsednik Pokrajine Locchi, župana Trsta in Milj Staffieri in Mutton ter predstavnik Monteshella, ki je novi lastnik Aquile. Niso pa ga podpisali predstavniki CGIL, CISL in UIL, ki so, kot poročamo posebej, kritično ocenili sporazum predvsem zato, ker ne zagotavlja zaposlitve vsem delavcem rafinerije.
Zaposlitev, točneje število delovnih mest, ki jih sporazum jamči, je bila pravzaprav osrednja tema ponedeljkovega sestanka v Rimu. Sporazum glede te točke predvideva, da bo skladišče v Viscu zaposlilo 30 oseb, skladišče v Trstu 70, nova tekstilna industrija 250, dodatna industrijska pobuda pa 80. Kot rečeno, bodo tudi podaljšali dopolnilno blagajno z možnostjo rotacije, Monteshell pa se je obvezal, da bo izplačal predujme.
Za izvedbo sporazuma bo nosila glavno breme Dežela, ki bo namenila H milijard lir nevračljivih prispevkov novi tekstilni industriji in 6 milijard obalnemu skladišču, preko FRIE pa bo dala novi tekstilni industriji nadaljnjih 45 milijard lir v obliki posojila po znižani obrestni meri. Vlada pa bo prispevala 40 milijard lir za FRIE za investicije v obalnih skladiščih ter nadaljnjih 20 milijard (ali 9, odvisno pač od oblike olajšav) v breme ministrstva za industrijo.
Skratka, na ponedeljkovem sestanku so osvojili že znani predlog ministra Battaglie, vendar z nekaterimi popravki oziroma izboljšavami. In prav te izboljšave so privedle deželno upravo do "bolečega in premišljenega
sklepa" - tako ga je označil podpredsednik Carbone - da pristane na sporazum.
Kot je povedal sam Carbone na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu, se te izboljšave tičejo izključno števila zaposlenih, in sicer deset več (70 namesto 60, kot jih je predvideval prvotni načrt) za obalno skladišče v Trstu, ter 80 bivših delavcev Aquile za novo industrijsko pobudo, ki jo bo uresničil sam Monteshell, ki pa jo je treba, kot rečeno, še definirati. Če tem prištejemo še 30 delavcev, ki jih bo zaposlilo skladišče v Viscu, pridemo do skupne vsote 180, kar je nekaj več kot polovica sedanjih 353 uslužbencev rafinerije. Nadaljnjih dvajset delavcev rafinerije bi moralo najti zaposlitev pri električni centrali, za katero se je treba še dogovoriti, ali jo bo upravljal neposredno Monteshell ali pa bodo ustvarili novo mešano družbo z udeležbo krajevnih uprav.
Le malo delavcev rafinerije pa bo lahko našlo zaposlitev v novi tekstilni industriji industrijca Pozzolija, kot je na naše vprašanje potrdil podpredsednik Carbone: verjetno ne več kot dvaj-
set ali petindvajset, predvsem mlajših, ki pa bodo morali na prekvalifikacij -ske tečaje zaradi visoke tehnologije, ki jo bo nova industrija uporabljala. Ostalo delovno silo pa bo Pozzoli črpal na tržišču dela, predvsem med mlajšo delovno silo z visoko kvalifikacijo.
Carbone je včeraj tudi pojasnil, zakaj ni prodrla hipoteza, po kateri naj bi družba Sasea odkupila Aquilo in ohranila sedanjo dejavnost: to hipotezo, je dejal, so preverili na sestanku, ki je bil v začetku januarja v Milanu, vendar ni privedel do nobene oblike dogovora med predstavniki Sasee in Monteshellom. Po drugi strani, po besedah podpredsednika Dežele, je šlo samo za hipotezo, finančne plati katere ni nihče preveril.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je podpredsednik Carbone še posebno poudaril, da ni šlo za lahko izbiro. Mnogo laže, je dejal, bi se bilo postaviti na okope in "vihteti rdečo zastavo Aquile do smrti", vendar tako dema-goško stališče ne bi koristilo interesom delavcev Aquile in niti interesom mesta. Sedanji sklep je bil torej edini pošten in korekten, ker zagotavlja de-
lovno mesto več kot polovici sedanjih uslužbencev Aquile ter omogoča, da bi bilo "upravljanje mobilnosti" za ostale delavce neboleče, saj ne bo prišlo do množičnih odpustov, podaljšana dopolnilna blagajna pa bo nudila delavcem vsaj začasno finančno kritje. Pozitivna plat sporazuma pa je tudi ta, da je uprt v prihodnost, v ustvarjanje novih perspektiv, ne pa v nerazsodno obrambo obstoječega in nebranljive-ga. "Ohraniti pri življenju rafinerijo, ki je imela vsako leto 30 milijard izgube, bi bila prava gospodarska norost," je poudaril Carbone.
Z včerajšnje tiskovne konference gre zabeležiti tudi Carbonejev namig, da bi zapečatenje usode Aquile lahko pozitivno vplivalo na rešitev politične krize v Miljah. Podpredsednik Dežele je namreč dejal, da zelo ceni dejstvo, da je miljski župan Mutton podpisal sporazum na ministrstvu, s čimer da je dokazal, da se zaveda težavnosti upravljanja sprememb brez demagogije. Zato je napovedal, da bo svetoval svoji stranki (PSI), naj podpre Muttonovo občinsko upravo.
T. M.
Danes nova skupščina delavcev Aquile
Sindikat negativno
Pokrajinska sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je včeraj objavila tiskovno poročilo, v katerem potrjuje negativno oceno osnutka sporazuma o usodi Aquile. Negativna ocena, piše v poročilu, izhaja iz stališča ministrstva za industrijo, ki ni bilo pripravljeno preveriti načrta Sasea, niti podpreti ponovne zaposlitve delavcev Totala, pač pa je raje enostransko podprlo stališča Monteshella in v bistvu zavrnilo vsakršno dogovarjanje s sindikalnimi organizacijami.
Odločno in konstruktivno zadržanje sindikata -pravijo še CGIL, CISL in UIL - je omogočilo dosego sicer bolj splošne obveze za nadaljnjih osemdeset delovnih mest, medtem ko je bilo ministrstvo povsem gluho za to, da bi poiskalo rešitev še za ostalih več kot 200 delavcev. To je po mnenju sindikatov toliko
ocenjuje sporazum
bolj nesprejemljivo glede na obvezo ministrstva in Dežele, da nudita Montedisonu več kot 120 milijard lir iz javnih blagajn.
Sindikati izražajo tudi zaskrbljenost zaradi razbitja enotne fronte, ker so krajevne uprave pristale na izsiljevanje Monteshella in ministrstva. Pač pa sindikati pozitivno ocenjujejo namestitev nove tekstilne industrije, ki naj bi zaposlila okrog 250 oseb, s pripombo, da bo treba še preveriti načrt, ki je sindikalnim organizacijam doslej še neznan.
Danes zjutraj bo vsekakor nova skupščina delavcev Aquile, na kateri bodo proučili nastali položaj in se dogovorili za nove pobude z namenom, da bi našli ustrezno rešitev za vse uslužbence Totala.
Katero je mesto kinematografije v tržaškem kulturnem življenju?
Spadolini se udeleži odprtja akademskega leta na Univerzi
Kaj pomeni Trst s kinematografskega vidika? Kaj pa pomeni kino za Trst? Okrog teh in podobnih vprašanj se je sukala javna razprava, ki jo je sinoči Priredil v svoji dvorani v Ul. Madonnina 19 Krožek za družbena in politična vprašanja Che Guevara. Kot je uvodoma pojasnil njegov predsednik Mario Colli, se je večer uokvirjal v niz javnih srečanj o tržaški kulturi, ki jih je Krožek Priredil v zadnjem letu.
Sinočnjo razpravo sta uvedla prof. zgodovine kinematografije na Tržaški univerzi Alberto Farassino in filmski kritik ter radijski in televizijski progra-mist Sergij Grmek (režiserja Franca Giraldija zaradi bolezni ni bilo). Vsak po svoje sta poudarila, da je Trst kinematografsko zanimivo mesto. Pa ne toliko zaradi kinematografskih struktur, saj se naše mesto ne more ponašati ne kot Produkcijsko ne kot distribucijsko središče. Pač pa zato, ker je kino v Trstu že °d nekdaj v središču živega kulturnega zanimanja, kot je podčrtal predvsem Parassino, in tudi zato, ker je tržaška kultura že od nekdaj posebno dovzetna za razsežnost podob, kot je naglasil Grmek.
Te, za kinematografski Trst dokaj laskave (ali provokativne?) ugotovitve pa niso potolažile in pomirile večine tistih, ki se pri nas s kinom konkretno ukvarjajo in ki so se udeležili sinočnje razprave. Tako je upravitelj kinodvorane Vittorio Veneto (ki je baje tik pred zaprtjem) potožil, da s predvajanjem zahtevnejših filmov v Trstu lahko živi kvečjemu ena kinodvorana (trenutno Ariston). Predstavnika kinokluba Cappella Underground in drugi razpravljalci pa so Predvsem obžalovali, da krajevne javne uprave ne kažejo nobenega resničnega Zanimanja za kino, tako da v Trstu ne delujejo niti tiste redke strukture, v katere je bil vložen javni denar, kot je predvsem deželna kinoteka.
Predsednik senata Giovanni Spadolini bo v soboto, 30. t. m., prisostvoval uradnemu odprtju akademskega leta na Univerzi v Trstu. Slavnostni govor bo imel rektor Univerze prof. Paolo Fusaroli, slovesnosti pa se bodo kot običajno udeležili profesorji, predstavniki deželnih in krajevnih uprav in ustanov ter študenti.
Po slovesnosti v Trstu bo predsednik Spadolini šel v Palmanovo, kjer mu bodo podelili častno občanstvo. To najvišje občinsko priznanje bo Spadolini prejel za svoj odločilni prispevek k premostitvi težav pri obnovi zgodovinskega jedra tega lepega mesta.
Avtobusi in zrak
Prevozno podjetje ACT prireja v petek ob 18.30 v hotelu Savoia Excelsior srečanje z organizacijami za varstvo
Medtem ko se proces proti Vatti mora še dejansko začeti
Obramba De Riùja pred prvimi težavami
, Na tržaškem kazenskem sodišču sta se včeraj nadaljeva-a Procesa proti tržaškemu industrijcu Raffaelu De Riùju in n j. ^ugeniu Vatti, lastniku znanega izvozno-uvoznega Podjetja. Sodeč po dosedanjem poteku, bosta oba procesa raJala v nedogled ali vsaj tako dolgo, kot se bo zahotelo
oranilcem.
c T° velja predvsem za proces proti tržaškemu industrij-P’ finančnemu mogotcu in'predsedniku tržaškega nogo-h, » ega kluba Triestina Raffaelu De Riùju, ki je obtožen
davč
Riùju,
ne utaje in nalaganja kapitala v tujini. Včeraj se je
p. o ..	in naiayaiija tvapitum v Lujim. vcciuj oc jc
s Vliala že peta sodna obravnava. Kot prejšnje je tudi ta j P minjaia na nogometno tekmo. Opazovalcu se je vsiljeva-D .vPrašaje, kdo se bo prej utrudil, javni tožilec Oliviero 'gani ali De Riùjeva branilca D'Onofrio in Bricola, ki j.r-.ra^a za vsako ceno braniti podobo tržaškega veleindus-0J a- T>e Riù je med zasliševanjem na prvih bravnavah jv- svol položaj v okviru družbe Fissan, svoje odnose s Ve-.arskima družbama Augifin in Galapeter, ki sta lastnici Sa lr?e delnic tržaške Fissan (De Riùja dolžijo namreč, da je obl » švicarskih družb, kar naj bi mu dalo ogromno bje^1 j° ie v resnici tudi imel v družbi Fissan). Nazad-ku ?? ?^ušal dokazati, da je njegova rezidenca v Monache • *Nmu namreč uspelo dopovedati, da je središče Trs?°Vi? ^načnih in osebnih interesov v Monaku in ne v nai a’ ■ avtomatično odpadla vsakršna obtožba. Spomnimo J, da je De Riù postal leta 1979 monaški državljan.
Včeraj sta na procesu nastopili še zadnji izmed prič, ki jih je sodnik Origani zaslišal že med preiskavo, nakar je sodišče moralo odločati o zahtevi De Riùjevih branilcev, da bi zaslišali nekaj drugih ključnih prič. Posebej pomembno bi bilo pričevanje industrijca Luigija Frateschija iz Monaka. De Riù je med zaslišanjem namreč namignil, da je lastnik družb Augifin in Galapeter, in torej tudi tržaške. Fissan, sam Frateschi. Po dveh urah posvetovanja je sodišče sklenilo, da ne more zaslišati Frateschija. Slednji je namreč, kot je dokazal Drigani, postal monaški državljan šele pred enim letom. Če bi se torej izkazalo, da je Frateschi resničen lastnik omenjenih družb, bi se moral zagovarjati istih obtožb kot De Riù. Proces se nadaljuje 5. februarja.
Niti proces proti Vatti in njegovemu sodelavcu Robertu Cergolu ni doslej prinesel velikih novosti. Kljub temu da so včeraj prvič zaslišali Vatto, ni mogoče namreč dodati novih že znanim elementom. Vatta in Čergol sta skupaj s tremi francoskimi državljani obtožena združevanja v zločinske namene, goljufije in ponarejanja alkohola. Obtoženca naj bi namreč prodajala kot vinski sintetični alkohol in alkohol drugačnega naravnega izvora jugoslovanske proizvodnje. Prodajala sta ga predvsem v Francijo, od koder je potoval dalje v Španijo in na Portugalsko, kjer so ga uporabljali za proizvajanje ponarejenega vina. V Italijo pa naj bi ga prodajala industrijam likerjev, kar je sicer v Italiji dovoljeno. Skupno naj bi skozi njihovo tvrdko šlo 780 tisoč hektolitrov ponarejenga alkohola.
narave. Sodeloval bo tudi Luciano Mazzon, ki se znanstveno ukvarja z vprašanjem onesnaženjem zraka, ki ga povzročajo vozila, namenjena prevozu potnikov.
Inženir Mazzon bo govoril o novih tehničnih pripomočkih, ki »prečiščujejo« izpušne pline in o veljavnih zakonskih predpisih. Srečanje bo vsekakor zanimalo vse, ki jim je pri srcu zdravo in nezastrupljeno okolje.
Kri v telovadnici liceja Oberdan
Na letečem oddelku je v ponedeljek pozno zvečer zavladal pravi preplah. Anonimni telefonski klic je namreč sporočil, da so v telovadnici italijanskega znanstvenega liceja Oberdan v Ul. Veronese madeži krvi. Agenti so takoj prebrskali vso telovadnico in v nekem kotu našli kri, nož z zlomljenim rezilom in nekaj britvic. V okolici niso našli drugih sledov. Možje znanstvenega oddelka so vzeli vzorec krvi, da bi ga dali analizirati, policija pa je še včeraj nadaljevala preiskavo, da bi ugotovila, če se je kdo v telovadnici ranil ali ponesrečil, čeprav je najdenje noža in britvic kazalo na »nezgodo« drugačnega, nasilnega značaja. Sodni zdravnik Costantinides je včeraj ugotovil, da gre res za človeško kri, tako da so preiskave toliko bolj vročične, ker ni mogoče izključiti nobene možnosti.
Policija aretirala tatiča avtomobilov
Včeraj navsezgodaj zjutraj, ob 5.30, so agenti letečega oddelka aretirali dve osebi pod obtožbo, da sta sodelovali pri kraji avtomobila in se upirali javnemu funkcionarju, medtem ko jim je eden od tatov ušel. Agenti so bili na običajnem izvidniškem pohodu in so tatiče zagledali, ko so v Ul. Pascoli parkirali fiat 500, za katerega se je potem izkazalo, da je bil ukraden. Komaj so se jim agenti približali, je eden zbežal, ostala dva pa so identificirali za 23-letno Patrizio Bevilacqua iz Ul. Ghirlandaio 35 in za 27-letnega Marina Bolcicha iz Ul. Tonello 1.
Niti besede o Slovencih
v proračunu Pokrajine
Precej optimizma je bilo predsinoč-njo uradno predstavitvijo proračuna v tržaškem pokrajinskem svetu, in to kljub občutnemu znižanju razpoložljivih sredstev za tekoče delovanje in za naložbe v razne institucionalne pobude, ki jih nalagajo čedalje bolj skopi prilivi iz državnih blagajn. Kot smo včeraj poročali, je že v uvodu k programskemu poročilu predsednik Pokrajine Dario Locchi posebej naglasil, da je znal pokrajinski odbor ohraniti slogo kljub skrajno razrahljanim odnosom, ki označujejo politično življenje v Trstu, in ki imajo najzgovornejši izraz v razprtijah okrog tržaškega občinskega odbora in v njem samem. Prav to izjemno mirno vzdušje je omogočilo, da je pokrajinska uprava opravila v zadnjem letu relativno uspešno svoj posel, je naglasil Locchi, in daje upati, da bo velik del svojega programa uresničila v tej polovici leta, ki jo ločuje od zaključka mandatne dobe.
V svojem dolgem politično-pro-gramskem poročilu je nato predsednik Pokrajine najprej opravil podroben obračun lani opravljenega dela, pri čemer je posebej naglasil odobritev sklepov o preureditvi komprenzorija bivše umobolnice. Ti sklepi namreč predstavljajo uresničitev najpomembnejše programske obveze njegovega odbora, obnovil pa je tudi vse posege, ki jih je uprava izvedla na raznih področjih delovanja. Prešel je nato na obrazložitev posameznih programskih nalog za tekoče leto, ki so tudi vključene v računovodskih dokumentih. Med temi nalogami so študija za ovrednotenje Grljanskega zaliva, pobude za odprtje igralnice v naši pokrajini, vsedržavno srečanje o problemih mladine (priredili naj bi ga že marca), nadaljevanje politike podpore kmetijskim dejavnostim (razdelitev novih 200 milijonov lir iz Sklada za Trst, ponovitev tekmovanj med vinogradniki in prireditev manifestacije o vplivu človeka na kraško vegetacijo), novi posegi na področju javnih del in kulture (poleti naj bi uresničili v mira-marskih konjušnicah veliko razstavo o Maxu Fabianiju) ter ekološke zaščite in socialnega skrbstva.
Locchi je svoj poseg zaključil z željo, naj bi ostalih 6 mesecev mandata pokrajinskega sveta ne potekalo v znamenju predvolilnega merjenja sil med strankami, ki ga sestavljajo, ampak kljub vsemu v konstruktivnem delu za zadostitev potreb in pričakovanj občanov. Žal je treba ugotoviti, da na vseh 16 straneh svojega izčrpnega poročila predsednik Pokrajine ni našel mesta in priložnosti, da bi sploh omenil slovenski del prebivalstva, ki ga njegova ustanova upravlja. Niti takrat, ko je spregovoril o šolstvu, kulturi ali kmetijstvu, kjer predstavljajo prav Slovenci precejšnji delež tudi samih pristojnosti in dolžnosti pokrajinske uprave.
Programsko-politično poročilo predsednika je dopolnil z računovodskimi podatki odbornik za proračun Bonat, ki je povedal, da bodo dohodki in izdatki izenačeni na skupnih 116 milijard in 500 milijonov lir, pri čemer bodo tekoči izdatki znašali nekaj več kot 26 milijard, za naložbe bodo potrošili skoraj 82 milijard, milijarda in tri četrt bo šla za obresti na posojila, več kot 6,6 milijarde pa znašajo prehodne postavke.
Najdeni predmeti
V ekonomatu tržaške Občine, Trg Unità 4, 3. nadstropje, soba št. 110, so na voljo najdeni predmeti, ki so bili v javnih prostorih ali na ulicah izgubljeni v lanskem decembru. Gre za električni sveder, motorno kolo, torbico, poročni prstan, uro, listnico, dokument za motorno kolo in torbo. Lastniki lahko naštete predmete dvignejo vsak delavnik med 9. in 12. uro.
t
Zapustil nas je dragi mož, oče in stari oče
Jožef Benedetič
K večnemu počitku na tržiško pokopališče smo ga pospremili včeraj, 12. januarja 1988.
DRUŽINA
Trst, 13. januarja 1988
Ob hudi izgubi ljubega očeta izreka iskreno sožalje Filibertu Benede-tiču in družini
Zveza slovenskih kulturnih društev
Še dva božična koncerta
V stolnici sv. Justa...
Tradicija je že, da Zveza cerkvenih pevskih zborov drugo nedeljo novega leta v stolnici sv. Justa priredi koncert božičnih pesmi. Tako je bilo tudi v nedeljo popoldne, ko se je v stolnici zbralo veliko število ne samo vernikov, temveč tudi ljubiteljev glasbe tako slovenske kot italijanske narodnosti, živeče v našem mestu. Koncert je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu so mladi pevci pod mojstrsko roko Andreja Pegana zapeli nekaj latinskih in nekaj slovenskih pesmi. Sledila je priložnostna misel, ki jo je podal Robert Petaros. V drugem delu programa so pevci zapeli izključno slovenske božične pesmi. Na orgle jih je spremljal Štefan Bembi, solistka pa je bila Marta Fabris. Bogat spored je ob vsaki točki napovedovala Giorgina Pisani, (mm)
... in v Mladinskem domu
7»™' J .	r t >?
	
Kot vsako leto, so člani Mladinskega doma v Boljuncu tudi preteklo soboto zvečer priredili koncert božičnih pesmi. Pester spored sta ob vsaki točki napovedovali domačinki Samuela Bandi in Mateja Metlika, medtem ko je Denis Salvi prebral nekaj misli o božičnem prazniku ter zaželel vaščanom mnogo uspeha in miru v novem letu.
Najprej je nastopil domači cerkveni ženski zbor, ki je pod vodstvom sestre Imelde ubrano zapel nekaj pesmi Alberta Miklavca. Sledilo je
nagrajevanje zmagovalcev likovnega tekmovanja na božično temo, katerega se je letos udeležilo veliko število domačih osnovnošolcev in srednješolcev. Risbe so bile razstavljene v dvorani Mladinskega doma. V drugem delu sta nastopila ženski in mladinski zbor z Repentabra, ki sta pod vodstvom Toneta Bedenčiča zapela več pesmi ter tako lepo sklenila dobro uspelo tradicionalno kulturno prireditev boljunskega Mladinskega doma. (mm)
GLASBENA MATICA
TRST
Sezona 1987-88
5. abonmajski koncert
Danes, 13. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
KEMAL GEKIČ klavir
Na sporedu: Beethoven, Chopin in Lizst.
Predprodaja vstopnic pri pasaži Protti.
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro delle Arti predstavila delo Jamesa Joycea BEGUNCI. Nastopala bosta A. Tieri in G. Lojodice. Režija Marco Sciac -caluga. V abonmaju: odrezek št. 4. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88. Nocoj ob 20. uri (red E/E) bo nastopila baletna skupina ROLAND PETIT iz Marseilla z delom L'ANGELO AZZURRO. V soboto ob 17. uri ponovitev za red E.
LA CONTRADA -
TEATRO CRISTALLO
Danes, 13. t. m., ob 11. uri bo v gledališču Cristallo baletna predstava za šole, ki jo organizira gledališče Verdi. Vsaka predstava traja eno uro. Vstopnica stane
1.000	lir. Zainteresirani se lahko javijo pri blagajni gledališča Verdi. Predstave bodo trajale do 19. januarja.
razstave
V	galeriji Cartesius je do 21. t. m. odprta razstava DOMENICA BONI-ELLA.
V	galeriji Minerva je do 21. t. m. odprta fotografska razstava Tullia Stravisi-ja.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 II cielo sopra Berlino, dram., ZRN 1987, r. Wim Wenders; i. Bruno Ganz, Otto Sader.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Arrivederci ragazzi, Fr., 1986, dram., r. Louis Malie, i. G. Manesse, J. Biras.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 Ishtar, dram., ZDA 1987, r. Eiaine May; i. Dustin Hoffman, Isabelle Adjani.
LA CAPPELLA UNDERGROUND - EXCELSIOR II - 16.45, 19.15, 21.30 Va' e vedi (Idi i smotri), SZ 1985, 142/ r. Elem Klimov; i. Alksej Kravcenko, Olga Miranova.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Angel He-art, l’ascensore per l'inferno, ZDA, 1987, srh., r. Alan Parker, i. Mickey Ro-urke, Robert De Niro.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Balli proibiti, kom., ZDA 1987, r. E. Ardelino; i. C. Connelly, Lisa Lee Lyon.
FENICE - 17.00, 22.00 Da grande, kom., It. 1987; r./i. Renato Pozzetto; i. Giulia Boschi, Alessandro Haber.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Opera, srh., It. 1987, r. Dario Argento; i. Claudia Marsillach, Urbano Barberini.
MIGNON - 16.00, 22.00 Fievel sbarca in America, ris., ZDA, 1986, prod. Steven Spielberg.
EDEN - 15.30, 22.00 Messalina oggi, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 La donna contesa da uomini e bestie, porn.,
□ □ .
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 I miei primi 40 anni, kom., r. C. Vanzi-na, i. C. Alt, E. Gould, J. Rochefort.
CAPITOL - 16.00, 19.00, 22.00 L’ultimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Oči Cor-nie, kom., 1987, r. N. Michalkov, i. M. Mastroianni, N. Keller, E. Sofonova
RADIO - 15.30, 21.30 Super erotica di notte, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Komorni oder DOMINIK SMOLE
KRST PRI SAVICI
Režija: JOŽE BABIČ
Jutri v četrtek, 14. t. m., ob 20.30
Zaradi omejenega števila sedežev priporočamo, da vstopnice rezervirate
po tel. 734265
Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega MILAN JESIH
PTIČI
Režija: BARBARA HIENG
V petek, 15. januarja, ob 20.30 ABONMA RED A in D v soboto, 16. januarja, ob 20.30 ABONMA RED B, E in F v nedeljo, 17. januarja, ob 16.00 ABONMA RED C in G
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
V petek, 15. t. m., ob 20.30 se
bomo v Bazovici na redni seji med drugim pogovorili o izletu z ladjo po Dalmaciji.
Bodite navzoči vsi:
razna obvestila
SKD Barkovlje prireja nadaljevanje plesnega tečaja. Začetek v ponedeljek, 22. t. m. Za informacije tel. 415797.
SKD Barkovlje obvešča, da bo jutri, 14. t. m., ob 20.30 redna odborova seja.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 13. januarja
SREČKO
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.44 - Dolžina dneva 9.01 - Luna vzide ob 1.29 in zatone ob 11.34.
Jutri, ČETRTEK, 14. januarja
BOŽIDAR
PLIMOVANJE DANES: ob 3.41 najvišje 34 cm, ob 12.01 najnižje -27 cm, ob 18.56 najvišje -4 cm, ob 20.55 najnižje -5 cm.
razne prireditve
KD Lipa vabi na predavanje o knjigi Tiha asimilacija D. Sedmaka in E. Susiča. Srečanje bo danes, 13. t. m., ob 20.30 v Bazoviškem domu. Vabljeni!
Sklad M. Čuk vabi na koncert V PESMI NISMO SAMI- Nastopa mešani pevski zbor Stane Kosec iz Gameljn pri Ljubljani. V soboto, 16. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27 vabi vse ljubitelje glasbe na celovečerni nastop s pevskim zborom Primorsko iz Mačkolj. Vodi Anton Baloh. V soboto, 16. t. m., ob 20.15.
Slovenski kulturni klub (višješolska mladina) vabi v soboto, 16. t. m., na "anti feštin". Kaj je to? Boh?... Feštin gotovo ni! Morda pa ima kako zvezo z njim. Začetek ob 19. uri. Vstop samo s svečo in z vstopnico (dobite jo pri poverjenikih). Vabljeni!
VZPI-ANPI sekcija Opčine, Bani in Ferlugi priredi v petek, 15. t. m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah praznik včlanjevanja VZPI-ANPI Opčine, Bani in Ferlugi za leto 1988. Na to tovariško srečanje so vabljeni , vsi družinski člani in se tako včlanijo v to partizansko organizacijo. Večer bo obogatila predstava Beseda in Opereta v izvedbi senior-ske dramske skupine SKD Tabor v režiji D. Gorupa. Vabljeni!
koncerti
Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 18. t. m„ ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert pianista I. POGORELIČA.
_________mali oglasi_______________
KD VESNA in ŠD MLADINA - upravitelja Doma A. Sirk v Križu, nujno iščeta zanesljivo osebo za upravljanje društvenih prostorov-bara. Zainteresirani naj pismeno prošnjo pustijo pri hišniku Doma.
PRAŠIČE najboljše pasme, primerne za pršute, prodaja podjetje Gradina, So-vodnje, Stradalta, tel. 0481/882343. Dobava tudi na dom.
IŠČEM hišo v najem z malim vrtom, najmanj 220 kv. m. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Hiša".
TAKOJ zaposlimo sposobnega knjigovodjo. Zahteva se dobro znanje računalniške obdelave podatkov in aktivno znanje enega izmed svetovnih jezikov. Prednost imajo kandidati z večletno prakso. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Knjigovodja'.
TRGOVSKO PODJETJE zaposli tudi začetnika z diplomo trgovskega zavoda z znanjem tujih jezikov, ki se želi usposobiti kot uradnik ali trgovski potnik. Prednost imajo kandidati moškega spola, z opravljenim vojaškim rokom. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Trgovsko podjetje ".
UVOZNO-IZVOZNO podjetje s sedežem v Trstu išče diplomiranca trgovskega zavoda, dinamičnega in postavnega, pripravljenega potovati, komunikativnega, ki mu prija zunanje delo. Zahtevani pogoji: lasten avtomobil, opravljen vojaški rok ter znanje enega od svetovnih jezikov. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Potnik ",
UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče di-rektorja/co (administracija uvoz-izvoz, organizacija kadrov). Zahteva se: večletna izkušnja na vodilnem mestu ter znanje slovenščine, srbohrvaščine in angleščine. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Direktor ".
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča šolsko osebje, da lahko vloži prošnjo za premestitev ali prehod staleža v naslednjih rokih: osnovne šole do 25. t. m„ srednje šole do 20. t. m. in višje srednjo šole do 5. februarja. Obrazci za_ prošnje so na razpolago na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8/II, z naslednjim urnikom: torek, četrtek in petek od 16. do 17. ure in sreda od 11. do 12. ure.
Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan
sporoča, da poteka predvpis za prvi razred in otroški vrtec na ravnateljstvu do 25. t. m.
prispevki
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1026,4 mb narašča, brezvetrje, vlaga 48-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Stefania Rapa, Francesca Rapa, Matteo Cristiano, Federico De Stefani.
UMRLI SO: 50-letni Sergio Leone, 95-letna Carmela Terzon vd. Fogher, 59-let-ni Vito Lo Monaco, 49-letna Vanna Gel-leti, 65-letna Vita Fioria por. Di Natale, 76-letni Domenico Tamburiini, 74-letna Margherita Buffon vd. Liuni, 91-letna Giulia Vascotto, 65-letni Natale Spina, 47-letni Savio Vascotto, 75-letni Giovanni Poropat, 84-letna Maria Ivancich vd. Ivancich, 65-letna Maria Jamnik vd. Giu-rin, 67-letna Giovanna Obreza, 66-letni Guerrino Marciano, 66-letni Pellegrino Zacchigna.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11., do sobote,
16. januarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia'89 (Žavlje).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 ( Žavlje).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
" ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Namesto cvetja na grob Giovanne Rakar darujeta Elena in Stojan 20.000 lir za pevski zbor V. Vodnik iz Doline.
Namesto cvetja na grob Andreja Kureta darujeta družini Gombač in Kuret
10.000	lir za KD Lonjer-Katinara.
Ob obletnici smrti staršev in brata daruje družina Strajn (Zabrežec) 10.000 lir za PD Slovenec in '10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
Ob proslavi (10. 1. 1945) v spomin na bratranca Ivana Grzetiča-Žitomira daruje Vera Kralj (Domjo) 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
V	spomin na Piera Violo darujeta Brana in Marjan Spetič 20.000 lir za pevski zbor Jadran.
Namesto cvetja na grob Bernarde Stefančič darujejo Stana, Beta in Franka
30.000	lir za potrebe cerkve v Boljuncu.
V	spomin na Andreja Kureta darujejo Marica in Mirko Čok 10.000 lir, Radi Pečar z družino 10.000 lir ter Nevenka Pečar 10.000 lir za ŠD Adria.
Za novi sedež zborov Fantje izpod Grmade in Dekliškega zbora Devin so darovali: Irena Metlikovec 100.000 lir, Lidia Miniussi 100.000 lir ter Aldo Mura in Marija Soban 200.000 lir.
Namesto cvetja na grob Angele Košute daruje Mara Ukmar 20.000 lir za ŠD Vesna.
Ameriški dolar............ 1192.—
Nemška marka ............. 733.—
Francoski frank........... 215.—
Holandski florint ........ 652.—
Belgijski frank........... 34.—
Funt šterling............. 2180.—
Irski šterling............ 1930.—
Danska krona.............. 188.—
Grška drahma ............. 8.—
Kanadski dolar ........... 920.—
V	spomin na Lizeto Krečič vd. Albi daruje Andrej Starc (Kedajsčev) 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	počastitev spomina Ližete Krečič vd. Albi daruje Ivanka Gulič-Regent 10.000 lir za ŠD Kontovel.
V	drag spomin na Lizeto Krečič vd. Albi daruje Gigčka Fagin 10.000 lir za ZŽI-UDI Trst.
V	spomin na Andreja Kureta (Coretti) daruje Milka Čok 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Andreja Kureta (Coretti) darujejo družine Čok-Renko 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na dragega Andreja Coretti-ja darujeta Jelka in Milan Mijot 15.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Ernesta Godnik daruje 50.000 lir za ZVI NOV.
Ob 6. obletnici smrti drage mame in none Mile Sosič daruje Božica z družino
50.000	lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Angele Kodrič daruje Dana Možina 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	zahvalo za voščila daruje Vera Vid-mar-Turk 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob predvajanju diapozitivov Aljoše Žerjala je darovala Nidia Lavriha-Mah-nič 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Japonski jen		 Švicarski frank 		9,— 898.—
Avstrijski šiling		104,—
Norveška krona 		188,—
Švedska krona		200,—
Portugalski eskudo		8,—
Španska peseta		10,—
Avstralski dolar 		800,—
Debeli dinar		0,85
Drobni dinar		0,85
D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DV«ll\b TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131
11.1.1988
menjalnica
PREDNAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1988
Celoletna.............................. 100.000 lir
Mesečna ............................... 13.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 100.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31 januarja 1988. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Naročnino lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa, preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 in pri vseh slovenskih kreditnih zavodih.
ti in morje
jenska in njena stvarnost breda pahor
Motorni kajutni čoln lavsa 950 J za varno plovbo v vsakem vremenu
Navtična delavnica Kosanovič je pred kratkim razvila novo obliko trupa, na katerega lahko pritrdijo dvoje različnih nadgradenj. Lavsa 950 J, tako se imenuje prva različica, je mišljena kot motorna jahta za tri- do petčlansko družino. Glede na obliko trupa bi se na lavso gotovo dal vgraditi manjši jambor, vendar pa kakšnih posebno dobrih jadralnih lastnosti ne bi smeli pričakovati. Lahko pa tako pomožno jadrovje poskrbi za nekaj rekreacije in spoznavanje posadke z jadranjem nasploh. Poleg tega je lahko tistih nekaj kvadratnih metrov jader zelo koristnih pri stabiliziranju barke v nemirnem morju.
Na prvi pogled opazimo na lavsi dvoje značilnosti: oblo krmo in nenavadno nadgradnjo krmarjeve kabine, ki spominja na znane angleške jahte fisher. Majhen kokpit, za tako veliko barko, lahko ob lepem vremenu pove-
čamo tako, da odpremo vrata v krmar-nico. Krmarnica in kokpit se namreč medsebojno dopolnjujeta (npr. kot soba in veranda) in ustvarjata nekakšno bivalno celoto. V krmarnici je predviden približno 1,3 metra dolg prostor za kuhinjo s kuhalnikom in pomivalnim koritom, kuhanje samo pa je v takem svetlem prostoru z lepim razgledom gotovo posebno doživetje. Nasproti kuhinji je vgrajen stol za krmarja in krmilno kolo, med stolom in zunanjo steno pa je vgrajena še postelja za krmarja. Pod krmarnico je nameščen motor, ob njem pa dva velika (po želji) rezervoarja za nafto in vodo. Izdelovalec predvideva za pogon te jahte motor moči 35 kw'verjetno pa bi se dalo z lavso pluti tudi s pol šibkejšim motorjem. Krmilna os je vpeta v treh ležajih, njen spodnji konec pa je naslonjen na peto kobilice, kar na naši
skici ni razvidno. List krmila je opremljen s t. i. costa-bulbom, ki izboljša lastnosti krmila in hkrati zmanjšuje vibracije, nastale zaradi pogonskega vijaka.
Salon, toaletni prostor in sprednja kabina predstavljajo drugo bivalno celoto na tem plovilu. Iz krmarnice se v salon spustimo po dveh stopnicah. Če si pomagamo z zložljivo mizo, lahko v salonu prespijo tri osébe na zelo udobnih posteljah. Ob stenah so predvidene police in omarice, svetlobo pa ta prostor dobiva skozi okna v nadgradnji in skozi vrata v krmarnico. Med salonom in srednjo kabino je toaletni prostor s straniščem, umivalnikom in prho. V ta vmesni prostor lahko vgradimo še veliko omaro za spravilo obleke. V sprednji kabini, ki nima stojne višine, je samo dvojna »V« postelja in stranske police, zato pa je pod posteljo velikanski skladiščni prostor.
Ob dolžini devetih metrov in pol ponuja lavsa veliko bivalnega prostora. Če s šotorskim platnom zapremo še kokpit imamo na voljo kar štiri bivalne prostore in tri s stojno višino. Kljub relativno majhni širini je na barki zaradi oblosti in globoke kobilice dovolj prostora za spravilo vsega, kar potrebuje štiri- ali petčlanska posadka na večdnevnem križarjenju.
Lavsa 950 J je narejena v t. i. klin-ker izvedbi, ki imitira preklopno gradnjo lesenih bark. Integralna kobilica se vleče po celi dolžini podvodnega dela vendar nima balasta, saj. ga motorna izvedba lavse ne potrebuje. Sicer pa je prostor za balast predviden in ga lahko v primeru potrebe vložimo.
Lavso lahko naročimo v vseh stopnjah izdelave. Kit izvedba (spojena trup in paluba, vgrajeni notranji odlitki, krmilo, okna, obrobna guma) stane ca. 20.000 DM. Dokončana barka z opremljeno notranjostjo in motorjem pa ca 70.000 DM.
Tehnični podatki: dolžina 9,52 m, širina 2,95 m, grez 0,95 m, teža brez balasta 3,2 t, motor 35 kw.
ANDREJ TREFALT
Eva se poslavlja
Za informativni ženski tednik očitno časi še niso zreli. Do takšne grenke ugotovitve se je moral dokopati navdušeni ideator revije Eva, ki bo po borih štirih mesecih nelahkega življenja in po treh letošnjih številkah dokončno prenehala izhajati.
Osuplemu kolektivu, ki ga je sestavljalo 19 novinarjev in 10 uradnikov, je drastični ukrep založnika javil glavni pobudnik nastanka revije Flavio Lucchini. Ko je bila v prodaji letošnja druga številka, je povedal, da četrte sploh ne bodo pripravili. Prizadetosti zaradi spodletelega načrta o »prvem informativnem tedniku iz ženskega zornega kota«, kot je Evo z neprikritim ponosom roditelja imenoval Lucchini, se je seveda pri zaposlenih pridružila še bojazen za izgubo delovnega mesta. Sicer so direktorju za splošne službe in personal pri založbi Rusconi Antoniu Neriju takoj poverili ' nalogo, da članom bivšega kolektiva zagotovi nova delovna mesta ali v okviru založniške hiše Edimoda, ki je izdajala revijo, ali izven, se pravi pri drugih založbah, med katere sodi tudi Rusconi, ki ima 70% delnic družbe Edimoda.
Edini, ki je bil pripravljen govoriti o polomu, je bil prav Edilio Rusconi, posredni založnik Eve. Zelo odkritosrčno je priznal, da se ni strinjal z ustanovitvijo revije takšne zasnove, kot je bila Eva, oziroma, da ne bi mogla izhajati neposredno v okviru njegove založbe. Ni mu bilo všeč ime revije, prav tako pa je nasprotoval odločitvi, da ne izide četrta letošnja številka. Vso zaslugo in odločitve je pripisal Flaviu Luc-chiniju, ki je imel doslej izredno srečno roko pri zamisli in vodenju revij.
V zaključni fazi, je vedno slabotnejšo Evo urejal drugače izredno uspešni zakonski par Lucchini-Borioli. Prvega direktorja revije Francesca Cevasca je namreč založnik kmalu odslovil zaradi preresnobnega pečata, ki je vtisnil novonastali reviji. Čeprav se je Eva rada ponašala, da je prvenstveno informativni tednik, ni smela v duhu zakonitosti vsemogočne reklame omalovaževati obširnega ter dandanes zmagovitega področja mode.
Tja se je tudi Lucchini skušal zateči po pomoč, ko je prodaja revije Eva po prvih šestih številkah začela upadati z že itak nerazveseljive ravni 140 tisoč
izvodov. Vendar mu tokrat nosilci neizprosnega, dasiravno bogatega planeta mode, niso mogli ali hoteli pomagati. Nesporno je namreč dejstvo, da je ženskih revij oziroma tednikov in mesečnikov, ki širši javnosti prinašajo »sporočila iz sveta mode«, preveč. Pravila igre terjajo, da sta si reklama in revija v vzajemno pomoč; če zamisel v zadovoljivi meri podpre občinstvo, uspe, drugače je zapisana smrti ne glede na njeno kakovost.
Prodor na italijanski trg pa je sila zahtevna operacija tudi zaradi velike gneče nastopajočih. Zato so bile zelo upravičene pripombe nekaterih strokovnjakov septembra lani, ko so se na tržišču pojavile kar tri nove ženske revije, poleg umirajočega tednika še mesečnika M arie Claire in Elle, ki je tudi že doživela težke trenutke, kot je pokazala zamenjava odgovorne urednice.
Ponudbe je torej preveč, inteligentne in ne, čeprav je nekoliko presen-tljivo, da se je najprej znašla v težavah revija, ki se je oddaljevala od klišeja tradicionalnih italijanskih ženskih re-. vij. Daši ženske kupujejo veliko revij, kot pričajo statistični podatki, vsega pa le ne nameravajo pokupiti. Verjetno niso strokovnjaki dovolj upoštevali dveh dejstev: ženske v vedno večji meri segajo po splošnih informativnih revijah, hkrati pa zadnje, čase ponovno ustvarjajo lastna glasila.
1
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1
	# RAI 2	i 1 A «Al 3		RTV Ljubljana	^ TV Koper
'7.15 Aktualno: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Occhio al superoc-chio
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Izobr. oddaja: Odprta šole
16.00	Otroška oddaja: Big, vmes igre in risanke
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Zabavna oddaja: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Nanizanka: Sei delitti per Padre Brown
21.30	Variete: Biberon
22.15	Dnevnik
22.25	Šport: nogometna tekma Porto: Ajax
0.20 Dnevnik - zadnje vesti
0.35 Šport: EP v umetnostnem drsanju (prenos iz Prage)
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebtija
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dokumentarec: Monografije -Naravni park v Maremmi
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nanizanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik, nato športna rubrika
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfadè
17.05	Rubrika: Il piacere di abitare
17.45	Risanka: Tom e Jerry
18.05	Nan.: Il dottor Simon Locke
18.30	Dnevnik, nato nan. Miami Vice
19.30	Dnevnik, horoskop, vreme, šport
20.30	Film: Il ponte di Remagen (vojni, ZDA 1968, r. J. Guillerman, i. George Segal, Ben Gazzara)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik
24.00	Film: Sul Ponte dei Sospiri (kom., It. 1952, r. A. Leonviola, i. Maria Frau, Elvi Lissiak)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma, Orfeo e Euridice (r. Istvan Gaal)
13.30	Glasbena oddaja: Amadeus - Orkester dunajske Filharmonije dirigira Karl Btìhm (Mozart - Simfonija št. 36 v c-duru K 504)
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.00	Variete: Speciale Dadaumpa
15.30	Izobraž. oddaja: S.O.S.
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarec: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Dnevnik
19.35	Glasbena oddaja: Julie & Juli
20.00	Dokum,: Mednarodna panorama - Trenutki z Velasquezom
20.30	Film: 20.000 leghe sotto i mari (pust., ZDA 1954, r. Richard Fle-ischer, i. Kirk Douglas, James Magon, 1. del)
21.30	Dnevnik - večerne vesti
21.35	Film (2. del)
22.35	Dokumentarec: Samarcanda -Stičišče
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
10.00	Mozaik. TV drama: Nekakšna Aljaska (pon.)
11.00	Oddaja o kulturi
16.45	TV mozaik. Oddaja o kulturi
17.25	Otroška nadaljevanka: Oblaček pohajaček (S. Rozman, 2. del)
17.40	Otroška oddaja: Ostržek (Carlo Collodi, predstava SMG, 2. del)
18.15	Poljudnoznanstvena oddaja: Nadarjeni otroci - V srcu Istre
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.25	Zrno in vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Koncert slovenske Filharmonije ob 40-obletnici prvega povojnega koncerta (dir. Uroš Lajovic, s krstno izvedbo Strmčnikovega Koncerta za orgle in orkester in Božičeve Slavnostne uverture za igralca in orkester; v 2. delu Haydnova Missa in tempore)
22.05	Dnevnik
22.20	Film: Nebesa lahko počakajo (ZDA 1978, r. W. Beatty, B. Henry, i. W. Beatty
14.00	TVD Novice
14.05	Film: Oggi a Berlino
15.45	Otroški spored: risanke in dokumentarec
16.35	Nanizanka: One Day in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Šport: košarka za Pokal prvakov Saturn-Partizan Beograd (prenos iz Kòlna)
20.30	Šport: Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju (prenos iz Prage)
Zaradi športnih prenosov danes odpadeta Odprta meja in rubrika Mesto danes. Namesto Stičišča bo med prvim in drugim polčasom košarkarske tekme rubrika TVD Novice. Po prenosu umetnostnega drsanja, približno ob 22. uri, pa bo na sporedu rubrika TVD Vsedanes.
m
CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, Ì2.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Uffa papà quanto rompi! (kom., ZDA 1968, r. Jerry Paris, i. James Garner, Debbie Reynolds)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio Slalom
l°-15 Nanizanke: Il mio ami-
co Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45 Kviz: Tra moqlie e marito
20.30 Film: Agente 007 si vive solo due volte (krim., ZDA 1967, r. Lewis Gilbert, i. Sean
22.40 Variete: Maurizio Cos-
~ tanzo show - Night 23.55 Filmska rubrika: Première
0.05 Nanizanki: Gli intoccabili, 2.10 Bonanza
RETEQUATTRO
3.30	Nanizanka: La grande vallata
9.10 Film:	Amaramente
(dram., It. 1956, r. Luigi Capuano, i. Otello Toso, Lia Cancellieri)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Questi fantasmi (kom., It. 1967, r. Renato Castellani, i. Sophia Loren, Vittorio Gas-sman)
22.30	Film: Nosferatu, il principe della notte (srh., ZRN-Fr. 1979, r. Werner Herzog, i. Klaus Kinski, Isabelle Adjani)
0.20 Nanizanki: Switch, 1.10 II Santo
^|> ITALIA 1
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.40	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.05	Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Belle e Sebastien, Holly e Benji, Kiss me Licia
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola Bianca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Nanizanki: Supercar,
21.30	A-Team
22.30	Filmski tednik: Ciak... si gira
23.30	Film: Un tenero ringraziamento (dram., ZDA 1982, r. Bruce Be-resford, i. Robert Du-vall, Tess Harper)
1.15	Nan.: M.A.S.H., 1.45 Ai confini della realtà
gpjjgif TELEPAPOVA
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Il grande Santini (dram., ZDA 1979, r. Lewis John Carlino, i. Robert Duvall, Blythe Danner)
22.45	Kviz; Colpo grosso
23.45	Šport: tenis
1.15 Nan.: Mod Squad
[~^	TELEFRIULI
13.00	Rubrika: Lepa Italija
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Music box
18.15 Nadaljevanka: L'educazione sentimentale
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika: Zdravstvo danes
20.30	Variete: Al Paradise
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Nanizanka: La vita comincia a 40 anni
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.10 Rožice te Čaninaue (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj;10.15 Radijska igra: Pojoča kitara; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Ženska in naš danes (1. del), nato Zdravnik in pacient; 12.00 Zrcalce, zrcalce, povej!; 13.20 Ženski zbor Milko Škoberne z Jesenic;
13.40	Povejmo glasbo: živ-žav; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Od Milj do Devina; 14.40 Povejmo glasbo: Drugačen glas; 15.00 Roman: Nemeza (8. del);
15.20	Zbornik (2. del); 15.30 V svetu knjige; 16.00 Žrcalce, povej! (pon.);
16.30	Moda skozi čas; 17.00 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: Slovenska postna premišljevanja; 18.25 Skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00.	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Za knjižne molje;
8.30	Instrumenti; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Ansambel Štajerskih sedem;
18.15	Naš gost; ,18.30 Na ljudsko temo;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Koncert; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji in zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Naj zvoki zaigrajo; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.15 Srečanja; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Ne več mladi; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Aplavz za; 18.00 Ghetto Blaster; 18.33 Glasba; 19.00 Glasbena obzorja.
RADIO OPČINE
10.00	Za všakogar nekaj; 12.00 Glasbeni koktajl; 17.30 Prenos košarkarske tekme; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst; nato Nočna glasba.
Zmerno optimističen obračun delovanja sodstva na Goriškem
Tudi pri nas porast kriminalitete
Predlog pokrajinske uprave
Izdelava študije o ureditvi pobiranja in odvažanja odpadkov
Ob za danes napovedani slovesnosti ob začetku sodnega leta — slovesnost bo v Trstu, pri prizivnem sodišču — je javno tožilstvo pri goriškem okrožnem sodišču pripravilo letno poročilo o delu sodnih organov na Goriškem, o težavah, ki se sicer postopoma izboljšujejo, o številu sodnih obravnav, o premikih glede števila in vrste hudih kaznivih dejanj.
V poročilu urada javnega tožilstva prevladuje, lahko rečemo, zmerni optimizem. Tako recimo glede organizacije in dela sodnih organov in predvsem glede reševanja vprašanj v zvezi z osebjem. V lanskem letu so bila v Gorici vendarle dokončno zasedena vsa sodniška mesta. Opravljeno je bilo tako veliko zaostalega dela, zlasti glede kazenskih postopkov. Žal, tako izhaja iz poročila, ostajajo še zmeraj odprta vprašanja namestitve okrajnih sodnikov v Tržiču, Gradišču in Krminu. Stanje, ki traja že kar dobro desetletje, ne more trajati v nedogled. Rešitev bi bila že v tem, če bi omenjene sod-nijske urade priključili najbližjim sodiščem, kjer bi bilo seveda treba istočasno
poskrbeti za namestitev dodatnega osebja.
Glede kriminalne dejavnosti, poročilo navaja, da na Goriškem v lanskem letu niso ugotovili težkih kaznivih dejanj mafijskega tipa, ugrabitev oseb s ciljem izsiljevanja odkupnine. V porastu pa je število težkih kaznivih dejanj na drugih področjih. Tako so bili v obdobju od junija 1986 do julija 1987 zabeleženi kar štirje poskusi uboja, medtem ko leto poprej ni bilo nobenega takega primera. Od 15 na 17 je naraslo število nenamernih umorov (v glavnem prometne nesreče, nesreče na delu), od 15 na 18 pa število ropov. Nespremenjeno (osem) je ostalo število kaznivih dejanj zaradi izsiljevanja, medtem ko ostaja še zmeraj presenetljivo visoko število tatvin (okrog 400).
V porastu je število kaznivih dejanj, ki nastajajo v odnosih med občani in javnimi funkcionarji, oziroma javnimi osebami med opravljanjem službenih dolžnosti npr. primeri podkupovanja in korupcije,
kakor tudi primeri upiranja, žalitve in fizičnih napadov na uradne osebe. Število ugotovljenih kaznivih dejanj, zlasti kar zadeva žalitve, upiranje in napade na uradno osebo, se je povečalo za sedemkrat v primerjavi z letom poprej. Tolikšen je tudi porast števila hudih kaznivih dejanj s področja javne morale (posilstva, opolzka dejanja itd). Takih primerov je bilo kar sedem, v obdobju 1985-86 pa en sam.
Posebno pozornost zasluži področje širjenja in uživanja mamil. V zadnjem obdobju je bilo prijavljenih 47 deliktov, predvidenih po zakonu 685 — v obdobju 85-86 pa 22. Gre za občuten in obenem zaskrbljujoč porast, ki pa dokazuje, da so bili organi pregona v tem času dokaj uspešni pri razkrivanju tistih, ki mastno služijo na tak gnusen način.
In končno velja zabeležiti tudi pozitiven premik na področju stečajev in drugih kaznivih dejanj v gospodarstvu. Število namernih stečajev se je zmanjšalo skoraj za polovico, od osem na pet.
Goriška pokrajinska uprava namerava izdelati študijo o pobiranju in odvažanju odpadkov na celotnem območju pokrajine in to v smislu deželnega zakona, ki ureja to področje. Pravzaprav bi morale za izdelavo tega načrta poskrbeti posamezne občine, vsaka zase in to v zelo kratkem roku. Tako obveznost namreč nalaga člen št. 4 omenjenega zakona. Predstavnikom občin Doberdob, Moš, Romans, Zagraj, Števerjan, Sovodnje je bil dan v razpravo predlog, naj bi za izdelavo študije izdale pooblastilo Pokrajini. Isto so pred dnevi predlagali na sestanku občin tržiškega območja.
Tak postopek bi pomenil precejšen prihranek na času in seveda tudi v denarju. Predstavniki občin so se s predlogom načelno strinjali, vendar so naglasili, da ima izdelava študije smoter le, če se istočasno rešuje vprašanje lokacije osrednjega upepeljevalnika.
Sicer bi bila študija brezpredmetna. In prav glede lokacije upepeljevalnika, ki je po deželnem načrtu predviden v goriški industrijski coni, je bilo slišati, zlasti s strani predstavnikov so-vodenjske občine, zelo ostro nasprotovanje tej lokaciji.
Predstavnika sovodenjske občine sta posebej opozorila na pripravljenost deželnega odbornika Bombena, da upošteva drugačen predlog glede lokacije, ki bi ga pripravila Pokrajina. Ta ustanova bi med drugim morala do 15. februarja posredovati svoje pripombe in morebitne protipredloge glede izbrane lokacije. Tak je bil med drugim dogovor na ponedeljkovem srečanju v Vidmu med predsedniki štirih Pokrajin ter Predsednikom deželnega odbora Biasuttijem ter odbornikoma Bombenom in Manzonom.
Stališče predstavnikov sovodenjske občine sta odločno podprla doberdob-ski župan Lavrenčič in župan iz Zagraj a Zilli ter naglasila, da mora pri obravnavi biti v ospredju predvsem skrb za zdravje občanov in okolje.
Na sestanku, ki ga je vodil pokrajinski odbornik za načrtovanje in varstvo okolja Tomat, so končno osvojili predlog, da bodo občine posredovale pokrajini pooblastilo za izdelavo študije o pobiranju in odvažanju odpadkov, vendar s priporočilom, da je treba istočasno rešiti tudi vprašanje lokacije naprave za uničevanje odpadkov.
Srečanje upraviteljev Pokrajine in goriške Občine
Zgleda, da je težavno obdobje v odnosih med Pokrajino in goriško Občino dokončno premoščeno. V ponedeljek popoldne je namreč prišlo do plenarnega srečanja med predsednikom pokrajinske uprave Cumpeto ter go-riškim županom Scaranom in med člani obeh odborov. Pogovori o različnih vprašanjih so potekali v vzdušju najširšega sodelovanja, kakor izhaja iz tiskovnega poročila goriške občine. Posebej je bil govor o specifični vlogi goriške Pokrajine v deželni stvarnosti. Pokrajina, ki je zaradi kulturnih in etničnih značilnosti dežela v malem, predstavlja element utrjevanja deželne enotnosti.
Na srečanju, ki je potekalo na županstvu, so vzeli v pretres nekatera specifična vprašanja s področja prometnih infrastruktur in izobraževanja. Govor je bil tudi o deželnem načrtu za upepeljevalnike, to je o vprašanju, ki je te dni spet zelo aktualno.
Tako župan Scorano kakor predsednik Pokrajine Cumpeta sta poudarila koristnost tesnejšega sodelovanja med obema ustanovama in tudi napovedala že v kratkem nov sestanek, ki bo tokrat na sedežu pokrajinske uprave ih kjer bodo še poglobili na ponedeljkovem sedežu načeta vprašanja.
Manj dijakov v nižji srednji šoli
V prihodnjem šolskem letu bodo na območju goriške občine imeli največ dvajset prvih razredov italijanskih nižjih srednjih šol. Največ po štiri v vsaki od petih nižjih srednjih šol: Ascoli, Favetti, Locchi, Virgilio in Perco v Ločniku. To ugotavljajo na Šolskem skrbništvu, upoštevajoč podatke, ki so jih dobili od treh didaktičnih ravnateljstev.
Skupščina aktivistov včeraj v Tržiču
Sindikat CGIL se je lani utrdil vendar pa mora sodobno delati
Sindikat CGIL na Goriškem se je v prejšnjem letu utrdil. Število članov so, kot smo že poročali, povečali od predlanskih 12.280 na 13.010. Povečanje članstva je zelo pomembno. Vendar pa pri podrobnem branju v razpredelnici lahko ugotovimo, da je bilo največ, kar 600, med upokojenci, 87 več pa med kovinarji. Prvo številko se da razumeti tako, da je vedno več nekdanjih organiziranih delavcev že upokojenih, drugo pa zato, ker so se, po razpustu enotnega sindikata kovinarjev FLM mnogi od teh, ki so imeli skupno izkaznico, odločili za vpis v področni sindikat CGIL.
O lanskih rezultatih kot tudi o nalogah sindikata v komaj začetem letu so govorili včeraj v Tržiču na skupščini aktivistov. Povedali smo o lanskem organizacijskem uspehu sindikata. Žal na včerajšnji skupščini ni bilo toliko ljudi, kot so člani tajništva upravičeno pričakovali. V sicer ob takih priložnostih vedno polni dvorani smo opazili precej praznih prostorov. Kaj je bilo temu vzrok? Pomanjkanje dovoljenj na delovnem mestu ali kaj drugega. To se je vprašal star sindikalni funkcionar Renato Papais, ki je predsedoval sestanku. To so se vprašali tudi tajnik Luciano Pini ter drugi, ki so segli v razpravo. Pravega odgovora ni bilo.
Sicer pa je Pini v svojem uvodnem poročilu razgrnil vso problematiko sindikalnega gibanja, ki je pri nas na Goriškem podobna tisti v Italiji in v svetu nasploh. V Ameriki so sindikati v zadnjem času izgubili kar pet milijonov članov. Izgubljajo jih tudi v nekaterih evropskih državah. V Italiji prihaja do izraza avtonomistični sindikalizem, ki ima vse prvine anarhosindikalizma. To so cobasi, ki so na nekaterih področjih imeli kar precej uspeha. Vendar pa niso vse kategorije delavstva na takih pozicijah, je dejal Pini, ter navedel nekatere primere.
Povedal pa je, da imamo tudi pri nas, zaradi zmanjšanja števila zaposlenih v velikih tovarnah, veliko primerov odstopanja od sindikalne aktivnosti. Prav za-
radi tega je CGIL na Goriškem šla v organizacijo delavstva v terciarnih dejavnostih, v državnih in poldržavnih službah, v tistih malih podjetjih, kamor sindikat ni segal v preteklosti. To je seveda terjalo veliko prizadevnosti.
V teh področjih pa je bodočnost sindikata, je še dejal Pini, ki je tudi ugotovil, da je vedno manj solidarnosti med ljudmi, vedno več primerov, da močnejši požre šibkejšega, vedno več emarginacije in revščine. Težko je reči, da je en razred
Vpis v univerzitetni tečaj za preglednike računov je bil zelo odziven in je bilo zaprto število (30) tečajnikov že krepko preseženo. Do zdaj se je prijavilo nad sedemdeset slušateljev in v pristojnih krogih si prizadevajo, da bi namesto enega tečaja začeli z dvema in tako omogočili študij in specifično strokovno usposobitev vsaj šestdesetim študentom. Tečaj se bo predvidoma pričel 20. t. m., do takrat pa naj bi iz Rima še prišlo tudi potrebno soglasje o odprtju drugega tečaja.
Svetovalci KPI o taksi na izvoze iz hiš
Komunistični občinski svetovalci na goriški občini (prvi podpisnik je sen. Battello) so poslali goriškemu županu pismo o nujnosti spremembe pravilnika o plačilu takse za izvoze iz hiš. Kot
proti drugemu, kajti razlike so v današnji družbi že znotraj posamičnih razredov.
Na včerajšnji skupščini sindikalnih aktivistov je bilo veliko govora o teh vprašanjih. Delegati so se dotaknili tudi vprašanj o pravici do stavke v javnih službah, kot tudi o odnosih med sindikalno zvezo ter avtonomnimi sindikati. Na vsak način so se prisotni obvezali, da bodo, vsak na svojem področju, naredili vse, da bo CGIL čez leto dni še močnejša kot sedaj.
je znano morajo občinski upravi plačati posebno takso (tassa sui passi carrai) lastniki stavb, ki imajo iz dvorišča izvoz na ulico, po katerem lahko pelje katerokoli vozilo.
V	goriški občini so to takso uvedli že pred léti. Ker je stvar sprožila v vsej državi najbolj različne komentarje, je pristojno rimsko ministrstvo lani 21. julija poslalo vsem občinam pojasnjevalno okrožnico. Takso morajo plačati le lastniki tistih stavb, katerih izvoz na cesto je preko pločnika. Takso pa naj ne plačajo tisti, ki pred hišo nimajo pločnika.
V	goriški občini pa plačujejo takso vsi. Svetovalci KPI so mnenja, da bi morali tudi v Gorici do pike spoštovati zakon. Zaradi tega opozarjajo župana in odbor, da mora oprostiti takse tiste, ki je niso primorani plačati, istočasno pa mora Občina denar vrniti tistim, ki so ga doslej plačali, ne da bi bili za to zadolženi.
Univerzitetni tečaj v Gorici
Vpis dvakrat večji od razpoložljivih mest
Pihalni ansambel na koncertu Agimus
Ob pomembnejših koncertnih sezonah, ki se redno odvijajo na Goriškem, ponuja nekaj zanimivih glasbenih srečanj tudi mladinsko glasbeno združenje Agimus. Jutri, v četrtek, prirejajo svoj tretji koncert v letošnji sezoni. Nastopil bo pihalni ansambel, ki ga sestavljajo profesorji in absolventi italijanske glasbene šole v Gorici.
Občinstvu se bodo predstavili Oli-via Scarpa (fagot), Marino Ziani (oboa), Roberto Nonini in Fabio Co-mand (oba klarinet) ter Mauro Candela (flavta). V različnih sestavah bodo izvajali skladbe W. A. Mozarta, J. Iberta, G. S. Mayra in D. Milhauda. Koncert se bo pričel ob 17.30 v avditoriju.
Glasbena vzgoja v Štarancanu
V občinski knjižnici v Štarancanu bodo priredili niz predavanj o glasbi. Predavatelji bodo skušali nuditi poslušalcem osnovno znanje o glasbi, kako jo poslušati. Zaradi tega bodo predavanje popestrili s poslušanjem plošč.
Prvo tako predavanje bo drevi, ob 20.30. Sledilo bo še drugih pet predavanj, v glavnem ob torkih.
Z avtom zadel v parkirana vozila
Dvajset dni bo na zdravljenju 30-let-ni Paolo Merlo iz Gorice, Ul. Torriani 27/b. Ranil se je v prometni nesreči v ponedeljek nekaj pred polnočjo, ko je z avtom silovito trčil v dva ob cesti parkirana avtomobila. Nesreča se je zgodila v Ulici Paolo Diacono.
■ Na sedežu Vodovodnega konzorcija (CAFO) v Ulici Aquileia 9 v Gradišču bo danes od 18.30 seja skupščine. Na dnevnem redu je odobritev sklepov odbora in začasnega proračuna za leto 1988 ter sprejem posojila za razširitev vodovodnega omrežja in nakup posebnih vozil.
LA BANCARELLA
VELIKO SKLADIŠČE
RAZNE KONFEKCIJE IN JEANSERIA GORICA Ul. Garibaldi 6 Ul. Cascino 5 Tel. 0481/33150
OD ČETRTKA, 14. |ANUAR|A, DALJE
SEZONSKO ZNIŽANJE
s popusti od 30% do 80%
ŽENSKA, MOŠKA IN OTROŠKA KONFEKCIJA, JEANS VSEH ZNAMK (carrera, yuma, levi’s, Clark, wild, lee master, casucci, rifle, pop 84) NOGAVICE, OBLAČILA ZA PROSTI ČAS, OSEBNO PERILO SRAJCE, MAJICE, TRENIRKE RAZNIH MODELOV IN CEN
100.000 artiklov iz različnih	Pri nas ie vaš denar več vreden
w w
stečajev po neverjetno nizkih cenah! OBIŠČITE NAS in se boste prepričali!
Na Travniku avtomobilist podrl žensko in jo ubil
Priletno žensko je sinoči ob 20. uri doslej še neznani avtomobilist podrl na Travniku in ubil. Žensko, približno osemdeset let staro, je avtomobilist, brez dvoma prihajajoč s precejšno brzino iz Ulice Carducci, podrl na prehodu za pešce pred cerkvijo sv. Ignacija. Neznanec jo je porinil za dobrih trideset metrov skoro do konca cerkvenega pročelja. Na tleh je bila prava mlaka krvi, čevlji ženske so ostali na prehodu za pešce. Nesrečnica je zadobila poškodbe po celem telesu in pri priči umrla. Avtomobilist je zbežal. Karabinjerji in mestni redarji, ki so prišli na lice mesta že nekaj minut po nesreči, domnevajo, da je na vozilu moral biti prtljažnik. Najbrž je nepošten avtomobilist odnesel torbico ženske. Ne pri njenem truplu, ne drugje na Travniku, niso našli kake torbice. V plašču nesrečnica ni imela dokumentov. Karabinjerji so seveda alarmirali vse svoje patrulje, da bi skušale najti nepoštenega avtomobilista, ki je žensko podrl pod močnimi svetilkami na Travniku.
Izgubljeni predmeti v zadnjem mesecu
V uradu za izgubljene predmete na sedežu goriških občinskih redarjev v Ul. Mazzini 7 so v zadnjem času zbrali sledeče predmete: štiri motorna kolesa, šest ženskih in eno moško kolo,
dve zložljivi kolesi, otroško kolo tipa "cross" ter kolo "ameriškega" tipa, pe-resnico s pisarniškimi potrebščinami, dežnik, pet denarnic z denarnimi vsotami, denarno vsoto, pet parov očal za vid, prstan, poročni prstan, dve zapestnici, zapestno uro, uhan, žensko torbico, več snopov ključev. Predmete lahko- dvigna kdor lahko dokaže, da je njihov lastnik.
_______________kino__________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Io e mia sorella«. VERDI 18.00-22.00 »Opera«. Režija Dario Argento. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Antille, crema e cioccolato«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
»Tl V» V
Trzic
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Biancaneve e i sette nani«.
COMUNALE Gledališka predstava »Orfani«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Platoon - vod smrti«. DESKLE 19.30 »Zlati fant«.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30 Ciril Gomišček iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrež.
Koncert bančnih zavodov z razvedrilnimi melodijami
Novoletni koncert, ki so ga slovenski tržaški in goriški bančni zavodi letos že tretje leto zapovrstjo ponudili najprej tržaškemu in nato še goriške-mu občinstvu v obeh kulturnih domovih, je obakrat privabil številno občinstvo, kakršnega bi si vsaj približno želeli tudi na rednih abonmajskih koncertih Glasbene matice. Razlog za tako velik odziv je bil seveda predvsem v nastopu velikega simfoničnega orkestra RTV Ljubljana z našim mladim tržaškim dirigentom Stojanom Kuretom in solistom pianistom Aleksandrom Vodopivcem (Bevilacquo), nič manj pa tudi v najavljenem popularnem programu, primernem za novoletno glasbeno darilo. Spored je namreč obsegal v prvem delu Simfonijo iz Rossinijeve opere »Viljem Tell« in pa suito, uverturo in plesne motive iz baleta »Hrestač« (Lo schiaccianoci) Čajkovskega, v drugem delu pa Addinsellov »Varšavski koncert« in Gershwinovo »Rapsodijo v plavem« (Rhapsody in Blue) s solistom pianistom Vodopivcem ter še Straussov Valček op. 314. Izrazito popularen in za uho na moč mikaven izbor, ki je seveda zadovoljil občinstvo in mu ponudil dobri dve uri prijetnega glasbenega razvedrila.
V	dokaj neakustični dvorani in na odru, ki duši medsebojno slišnost posameznih instrumentalnih skupin, je Stojan Kuret vodil orkestralno maso s kar presenetljivo zanesljivostjo in vso potrebno lahkotnostjo. Orkester je pod njegovo taktirko muziciral sproščeno, tu in tam morda celo preveč, in poustvarjal tako ritmično kot barvno prijetne melodične odzive. Predvsem so v orkestru blestela godala, zlasti prve violine s čistostjo in spevnostjo zvoka, pa tudi violončela. Dinamično in ritmično so učinkovali tudi plesni motivi iz »Hrestača«.
V	drugem delu je breme koncerta v veliki meri slonelo na pianistu, ki se nam je še enkrat predstavil kot suveren ob vlado valeč klaviature. V soigri z orkestrom, ki ga je na nekaterih mestih v »Varšavskem koncertu« morda nekoliko preveč preglasil, je Aleksander Vodopivec (Bevilacqua) demonstriral veliko tehnično podkovanost, predvsem pa občutek za ritem in niansira-nje, kar je prišlo še zlasti lepo do veljave v Gershwinovi rapsodiji. Vsekakor velik napor za koncertanta, ki je obe skladbi izvajal brez notne predloge in se z orkestrom, tudi po dirigentovi zaslugi, v lepi meri ujemal v skupni igri.
Priljubljena melodija Straussovega valčka »Po lepi plavi Donavi« je primerno sklenila spored, ki pa ga je orkester po dolgotrajnih aplavzih dopolnil še z enim od Brahmsovih »Madžarskih plesov« in ... z Radetzki maršem, brez katerega v Trstu za take priložnosti očitno ne gre. No, sicer pa lahko v koncert, ki je imel, ob vsej odgovornosti za kvalitetno raven muziciranja, prvenstveno razvedrilni značaj, vskoči tudi Radetzki s svojo nostalgijo.
Hvalevredna pobuda naših bančnih zavodov z novoletnimi koncerti (za katere seveda še vedno ostaja prvi pogoj kakovost) pa bo še toliko bolj hvalevredna, če bo vsaj kakšno desetino med vsemi tistimi, ki so tako do kraja napolnili Kulturni dom v Trstu, pritegnila, da se bodo pridružili zadnje čase, žal, vedno manj številnim, a zvestim obiskovalcem visoko kvalitetnih abonmajskih koncertov Glasbene matice.
JOŽE KOREN
De Filippova » Velika magija« v ljubljanski Drami
Poigravanje iluzije z resničnostjo
Je iluzija življenje? Je življenje iluzija? Ali zmes obojega? To so vprašanja, ki jih tematizira De Filippova komedija »Velika magija« (1948). Komedija slavnega italijanskega gledališčnika in interpreta ni doživljala velikih uspehov pri občinstvu. Vemo pa, da je bil sam Eduardo De Filippo nanjo izredno navezan in da je doživljal prave travme zaradi neodzivnosti dela. Res pa je tudi, da gre za delo, ki je nekako odmaknjeno od celotnega opusa velikega Neapeljčana, saj odkriva izrazito filozofske komponente, skozi katere govori o življenju, utopiji in iluziji. No, »Velika magija« je zaživela prejšnjo sredo na odru ljubljanske Drame SNG in najbrž je bila uvrstitev komedije v repertoar osrednje slovenske gledališke ustanove opor-tuno dejanje, ki ga je oblikoval režiser Boris Kobal z vrhunskimi gledališkimi sodelavci (naj že tu podčrtamo, da v predstavi sodelujeta tudi kostumografinja Marija Vidau in Lučka Počkaj, ki je na tako zahtevnem odru opravila sploh svoj krstni nastop).
Calogero di Spelta je posesiven moški, zelo ljubosumen na svojo ženo, terorizira jo in ji ne pušča nikakršne svobode pa še pomisleke o njeni zvestobi ima, ne zaupa ji. Marta ima res ljubčka, s katerim zbeži v Benetke. Za pobeg si z ljubimcem zagotovita sodelovanje iluzionista Otta Mar-vuglie. Ta nastopa v nekem mediteranskem mestu in posreduje hotelskim gostom svoje čarovnije. Med spektaklom zapre Marto v sarkofag, ta pa seveda skozi odprtino zbeži in ne vrne se več. Soprog Calogero je zaprepaden, Otto pa ga prepriča, da je to samo iluzija, da je Marta sedaj v japonski škatli, ki jo lahko Calogero odpre vsak trenutek. Odpreti pa jo mora z vero o ženini zvestobi, če te vere nima, Marte ne bo nikoli več videl. Calogero škatle ne odpre. Od
Režiser Boris Kobal
tega hipa vodi on vso igro. Noče prekiniti iluzije, da mu je žena zvesta. In ko se Marta po štirih letih vrne, ko se najavlja trenutek, da se bo iluzija podrla, Calogero zanika realnost, noče prepoznati žene, zapodi jo, hoče še naprej živeti v iluziji in zato nažene tudi čarovnika. Sam ostane, s svojo imaginacijo, z življenjem, ki je meja med realnim in irealnim.
V intervjuju, ki ga je imel De Filippo leta 1950 (povzemamo po gledališkem listu), je komediograf povedal tudi to: »Tole sem hotel reči — življenje je igra in ta igra mora biti podprta z iluzijo, to pa je treba spet hraniti z vero, zaupanjem. In še to sem hotel reči, da je vsaka usoda zvezana z nitjo drugih usod v večni igri: v igri, v kateri nam ni dano ugledati drugega kot nepomembne drobce«. Tu je torej vsa srž predstave. Režiser Boris Kobal
(ob dramaturškem branju Alje Predan) jo je pojmoval nadvse eksaktno in zato ustvaril tudi tri točno definirane situacije: odprto hotelsko prizorišče (ustrezna in povedna scenografija Juka Kowarskega je eden izmed vrhuncev inscenacije) v prvem dejanju, ozko stanovanje Otta Marvuglia v drugem in zaprt prostor v tretjem. Sicer ne bi škodilo, da bi režiser marsikaj rezal in kondenziral, kljub temu pa lahko rečemo, da so prehodi iz komedijskega v turobno in s smrtjo označeno ozračje pa še v poantiranje iluzije, igre in življenja nadvse lahkotni in skladni. Zato predstava ob vsej svoji mozaičnosti deluje na koncu celovito, čeprav ne povsem precizno.
Res pa je, da nudi uprizoritev vrsto posrečenih kreacij in nadvse komičnih utrinkov, pri čemer izstopata Polde Bibič (Otto Marvuglia) in Jurij Souček (Calogero di Spelta). To je igra in protiigra na najvišjem nivoju, v popolni različnosti likov kohezijska, tako da se lika pravzaprav istovetita, stalno dopolnjujeta in uničujeta. Škoda, da ni mogoče o tem še kaj reči, saj se moramo zaustaviti še ob liku Amelie, ki ga je oblikovala Lučka Počkaj. To je bil lirični trenutek v predstavi, figura Počkajeve pa ponazarja tudi privid smrti oziroma konkretnost konca. Reči moramo, da nas igra debitantke ni povsem prepričala edinole v »dialogu« z ljubeznijo in mladostjo, ker se zdi, da je njen monolog preveč »naučen« in prihaja premalo iz srca. Sicer pa je bila vloga lep pokazatelj njenih igralskih razsežnosti.
Na koncu moramo omeniti že običajen kakovosten doprinos Marije Vidau, medtem ko se nam je zdel prevod Srečka Fišerja vse prej kot tekoč.
MARIJ ČUK
Dramski odsek PD Štandrež je v nedeljo v_ štandreški župnijski dvorani »Oton Župančič« uprizoril Goldonijevo komedijo v treh delih »Prebrisana vdova«. Z radovednostjo smo si ogledali predstavo te amaterske skupine, ki stopa že v triindvajseto leto delovanja in se je uveljavila kot ena najboljših tovrstnih grup v našem prostoru, tudi po zaslugi profesionalnega režiserja (opravlja poleg tega še mentorsko delo) Emila Aberška.
»Prebrisana vdova« je tipična Goldonijeva igra, ki sloni na situacijski komiki in dogajanju polnem preobratov. Gre pa za potegovanje štirih plemičev (angleškega, španskega, francoskega in italijanskega) za roko lepe in premožne vdove Rosaure. Tipizacija žargona in drže štirih aristokratov so pri Goldoniju dokaj posrečene. Vsi se potegujejo za naklonjenost lepe Benečanke: Francoz lahkoživo in neobremenjeno, avanturistično, Anglež 2 distanco in molkom, Španec viteško in Italijan ognjevito. Izkaže se, da je pravzaprav le Italijanova ljubezen »prava« in v razpletu, ki sledi »ljubezenskemu pojasnjevanju«, ga Rosaura brez pomislekov izbere za novega soproga.
Štandreški igralci so zvesto sledili napotkom režiserja Aberška, ki je vso stvar močno poenostavil, najbrž celo Preveč, saj je na mnogih mestih kaza-‘o, da gre za konverzacijsko komedijo. Nemara je bilo to neizogibno, da se je iahko izognil vsem pastem, ki so v Goldonijevem tekstu. Ta namreč kljub svoji prosojnosti in neproblematičnosti zahteva od nastopajočih izredno natančno igro, predvsem pa smisel za tipizacijo, pri čemer so se Pokazale vse slabosti, pa tudi odlike amaterske skupine. Slabosti v tem, da niso posamezni nastopi najbolj izenačeni (razlike med posameznimi igralci so očitne), prednosti pa v neobremenjenem in sproščenem oblikovanju Predstave.
Na vsak način je to kar se da zabavna uprizoritev z enostavno in urikcionalno sceno (delo Lucijana Pa-vm) ter z mnogimi učinkovitimi režijskimi rešitvami. Glede igralskega de-eza moramo reči, da je bil ta prime-ren (nekaj več pozornosti bo treba po-®vfč°ti jeziku in dikciji), z vrhovoma ..ukih Majde Paulin (Rosaura) in Božidarja Tabaja (Monsieur le Bleau). V ostalih vlogah so z večjo ali manjšo močjo nastopili Valentina Pavio, Damijan Paulin, Silvana Žnidarčič, Mar-
-Br.eščak' Vladimir Boštjani, Jordan Mucič, Daniela Puja, Marko Brajnik (Posrečen Arlehin), Silvan Zavadlav [n mlajša Mitja Breščak in Marko Ta-baj. (mč)
Sponsor bo vse bolj krojil usodo sodobne televizije
Adriano Celentano tudi po »triumfalnem« odhodu s TV scene (zadnji oddaji Fantastica je sledilo 16 milijonov gledalcev) še vedno razburja italijanske televizijske duhove. Prva italijanska televizijska mreža je v ponedeljek zvečer pripravila posebno oddajo s pomenljivim naslovom: Kako po Celentanu? Na to nelahko vprašanje je skušala odgovoriti kopica novinarjev, izvedencev za sredstva javnega obveščanja, pisateljev, TV konferansjejev, vodja oddaje pa je zaprosil za mnenje tudi predstavnika italijanske škofovske konference Ruinija in predsednika RAI Manco.
V dobrem ali slabem so si bili domala vsi edini, da je bil Celentano v zadnjih treh mesecih v središču italijanskega javnega mnenja. Z njim in drugimi »zvezdniki« je bila v veliki ofenzivi prav televizija. Njeno jesensko sezono (»sezono v transu«, je povedal Arbore) je pogojeval spopad dveh TV gigantov — RAI in Fininvest. Oba so zanimali le gledalci, »audience«. Kakovost oddaj je bila v senci tega modernega imperativa. Zato ni nič čudnega, da smo bili — po mnenju izvedenca za sredstva javnega obveščanja Omarja Calabreseja — priča oddajam, ki so postale že manira, takim, ki so v bistvu posnemale prejšnje TV špektakle (Celentano, Baudo in tudi Arbore so se držali že dobro preizkušenih in uveljavljenih shem).
Televizija tako vse bolj zasvaja in odtujuje gledalce. Odtujuje jih, ker jih prikrajša za druge oblike komuniciranja, v prvi vrsti za medosebno komunikacijo.
Kaj lahko torej pričakujemo od televizije v prihodnjih letih? Napoved, ki jo je navedel Arbore na podlagi izkušenj ameriške televizije, ni nič kaj rožnata. Vojna za »osvojitev« čimveč gledalcev se bo še nadaljevala. In bo vse hujša. Tako zahtevajo sponsorji, ki plačujejo težke denarce, da bi njihovi proizvodi prodrli med ljudi. Televizija bo skratka vse bolj komercialna, sponsor pa bo vse bolj krojil njeno usodo.
revije - revije - revije
Primorska srečanja odmerjajo veliko prostora zamejski problematiki
Ob izteku preteklega leta je izšla št. 76/77 Primorskih srečanj. Novogoriška revija obravnava v tej dvojni številki vrsto aktualnih družbenih in kulturnih vprašanj, obsežen del je namenjen leposlovju, sklenejo pa jo številne recenzije literarnih del; med temi so ocene mnogih najnovejših stvaritev zamejskih ustvarjalcev.
V uvodnem intervjuju sociolog Marjan Tavčar, ki je tudi odgovorni urednik revije, odgovarja na vprašanje, ali se bo socializmu uspelo preobraziti. Stane Čehovin podrobno piše o Kmeclovih Slovenskih postnih premišljevanjih. Med primorskimi strokovnjaki je tokrat predstavljen zdravnik, kirurg in primarij Zoran Poljšak.
Več prispevkov obravnava teme, ki so neposredno vezane na zamejstvo. Tako Franka Poropat piše o raziskovalnem projektu o dvojezičnosti na Tržaškem. Avtorica seznanja bralce z nekaterimi spoznanji raziskav, ki so
Dve stoletji od Scopolijeve smrti
V letu 1988 beležimo pomemben dogodek v zgodovini slovenske znanosti; minevata namreč dve stoletji od smrti Giovannija Antonia Scopolija, avtorja znamenite knjige Flora Carniolica (1750), ki jo uvrščamo v prvo znanstveno delo o naravi Slovenije.
Manjši in gospodarsko šibkejši narodi, ki so že od nekdaj prisiljeni uveljavljati svojo samobitnost in vitalno sposobnost predvsem s kulturnimi dosežki, se danes izjemno trudijo dokazati svojo ustvarjalnost tudi v znanosti, tehniki, medicini itn. Proučevanje dosedanje ustvarjalnosti na teh področjih pa ni zgolj historizirajoče početje, ki bi bilo samozadostno obrnjeno v preteklost, temveč je v prav tolikšni meri tudi dograjevanje vse trdnejšega temelja za prihodnji razvoj. Slovenske zgodovinarje čaka na tem polju še veliko zahtevnega dela. Sele v novejšem času je začela nastajati izpopolnjena zgodovina Slovencev, zato je razumljiva raziskovalna vnema v tej smeri, kakor tudi želja in potreba po vsaj grobem skiciranju teh, v našem zgodovinopisju doslej premalo upoštevanih področij slovenske kulture. Potrebno in koristno bi bilo bolje poznati vsaj najpomembnejše ustvarjalne osebnosti in njihovo delo, saj bi nam omogočilo prve značilne vpoglede v vrhunske dosežke posameznih strok, katerih celovitejši razvoj in skupni učinek lahko delno ocenimo v knjigi Sandija Sitarja - Sto slovenskih znanstvenikov, zdravnikov in tehnikov (Ljubljana, 1987). Pri tem velja upoštevati, da so razvoju slovenske znanosti velik delež prispevali poleg slovenskih znanstvenikov tudi neslovenci, predvsem v prejšnjih stoletjih. V 18. stol. zasledimo npr. štiri pomembne osebnosti, ki sicer niso slovenskega rodu oziroma, ki se niso rodile na Slovenskem, so pa nepogrešljivi akterji slovenske zgodovine (Scopoli, Hacquet, Gruber, Ressel).
Tirolec Giovanni Scopoli, zdravnik v Idriji (1754-1769), je z objavami svojih naravoslovnih študij proslavil širom po Evropi lastno znanstveno delo, še posebej pa slovenske znamenitosti. Scopoli je bil v Sloveniji za Žigo Popovičem prvi moderni raziskovalec narave. Na konju in peš je prepotoval Kranjsko, deloma Dolenjsko in Notranjsko, Primorsko pa vključno z obalnim pasom. Rezultat teh potovanj je
bila vrsta književnih del in krajših razprav, ki so ponesle glas o naravnih znamenitostih Slovenije prek narodnostnih meja. Tako je v znatni meri prav Scopolijeva zasluga, da je postalo v drugi polovici 18. stoletja naravoslovje pomembna spodbuda slovenskega narodnostnega osveščanja. Leta 1760 je izšla Scopolijeva knjiga Flora carniolica, prvo znanstveno delo o naravi Slovenije. Navdušila je številne evropske naravoslovce, med njimi pa tudi slovitega Carla Linnè-ja, najpomembnejšega tedanjega sistematika žive narave. Delo našteva 1012 vrst rastlin in za 127 vrst navaja slovenska imena. Leta 1772 je izšla izpopolnjena izdaja te knjige, ki je ostala še več sto let najpomembnejše znanstveno delo o rastlinstvu v Sloveniji. Obravnava 1635 vrst rastlin, izmed katerih jih je bilo 141 neznanih celo Linnèju, odkritje 77 vrst pa priznavajo Scopoliju. Iz ene od teh, poimenovane kasneje scopolia carniolica, so izolirali alkaloid, ki so ga odkritelju rastline v čast imenovali scopolamin. Leta 1763 je izšla Entomologia carniolica kot prvo specializirano znanstveno delo kakšne avstro-ogrske dežele. V tej knjigi je Scopoli opisal 1153 vrst členonožcev, večinoma žuželk. Scopoli je objavil o svojih raziskavah v Sloveniji še več pomembnih naravoslovnih del, pisal je o ptičih v tej deželi, o rdeči kraški prsti, o poljedelstvu in čebelarstvu na Kranjskem, pa tudi o človeški ribici, ki jo je prvi pravilno uvrstil med dvoživke. Med drugim je opisal tudi 187 v Sloveniji rastočih gob, izmed katerih jih 60 dotlej ni bilo znanih v literaturi. Prvi je pisal o rastlinstvu v slovenskem kraškem podzemlju. Leta 1761 pa je izšla njegova knjiga De Hydrar-gyra Idricusi, ki je v svetu še povečala ugled Idrije ter njenega rudnika živega srebra. Scopoli je nadaljeval s strokovnim publiciranjem tudi po odhodu iz Slovenije in je svojemu opusu, ki šteje poleg razprav kar 21 knjig, dodal še številna dela iz mineralogije, kristalografije, kemije, metalurgije in biologije. Postal je član petnajstih znanstvenih ustanov ter dosegel mednarodno priznanje in sloves. Svoja zadnja leta je preživel v Pavii, kjer je predaval kemijo in botaniko ter ustanovil botanični vrt. V Pavii je 8. maja 1788 sklenil svojo življenjsko pot.
SLAVKO GABERC
bile opravljene v zadnjih letih v diplomskih nalogah na Inštitutu za gloto-logijo tržaške Filozofske fakultete. Pri tem se opira na raziskave Marte Ivašič (Vidiki dvojezičnosti pri slovensko-italijansko govorečih otrocih v Trstu), Viviane Križmančič (Dvojezičnost pri otrocih iz mešanih družin v tržaškem zaledju), Patrizie Vascotto (Slovensko-italijanska dvojezičnost v občini De-vin-Nabrežina), Vande Zotti (Prispevek k preučevanju rabe slovenskega jezika v Gorici), Susanne Guštin (Percepcija družbenih vzorcev jezikovnega vedenja na Zavodu za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom), Neve Bizjak (Raziskava razumevanja italijanskega in slovenskega jezika pri dijakih slovenskih višjih srednjih šol v Trstu), Mire Starc (Test razumevanja italijanskega in slovenskega jezika na nižji srednji šoli na Proseku), Lie Legiše (Raziskava o dvojezičnosti dijakov srednje šole I. Gruden) in Irene Poropat (Razvoj skladenjskih zmožnosti dvojezičnih otrok med 3. in 7. letom starosti).
Aurelia Gruber Benco piše o zgodovinskih koreninah sožitja različnih narodnosti v Trstu, izpod peresa iste avtorice pa je med Zapiski članek o tržaški reviji Umana.
Osrednji del zadnje številke Primorskih srečanj zajema zapis o okrogli mizi o revialnem tisku na Primorskem, ki je bila junija lani v okviru prvega srečanja literatov Primorske na Premu. Na okrogli mizi, na kateri so s poročili sodelovali Aleksander Peršo-lja, Edelman Jurinčič, Boris Pahor, Jožek Štucin in Ivko Spetič, je bila poudarjena potreba po reviji, ki bi tukajšnjim literatom omogočala objavljanje.
Leposlovni del prinaša vrsto proznih, pesniških in dramskih sestavkov primorskih ustvarjalcev.
Med recenzijami France Bernik ocenjuje pesniško zbirko Pod obokom čarobnim Ljubke Šorli, Nadja Rebec piše o pesniškem prvencu Zlatke Obid Lokatos Ob vodi in kruhu, Marija Cenda Klinc pa o literarnem almanahu Burja in kamni Irene Žerjal, Nadje Švare in Marije Mislej in o ponatisu Pahorjevega avtobiografskega romana Zatemnitev. Zoltan Jan nadalje prispeva zapis o prevodu Tomizzovega romana Mladoporočenca iz Ulice Rossetti, v katerem se naslanja na nekatere ugotovitve Mitje Skubica. V članku K izvoru tržaške »enigme« prispeva Arnaldo Bressan »nekaj obrobnih pripomb o slovenski prisotnosti in njihovi kulturi v novejših predstavah Italijanov.«
Likovno prilogo zadnje številke Primorskih srečanj sestavljajo fotografije skulptur in spomenikov Marka Pogačnika, o novejših delih katerega piše Miško Šuvakovič. (mk)
Žreb skupin za evropsko nogometno prvenstvo
Košarka: v Kor ače vem pokalu
Ob Italiji še ZRN Španija in Danska
SPORED NOGOMETNEGA EP (od 10. do 25. 6.)
Na osnovi včerajšnjega žreba je spored tekem finalnega dela evropskega nogometnega prvenstva sledeč:
Petek, 10. 6.: v Diisseldorfu (20.15) ZRN - Italija.
Sobota, 11. 6.: v Stuttgardu (15.30) Danska - Španija.
Nedelja, 12. 6.: v Stuttgardu
(15.30)	Anglija - Irska; v Kolnu
(20.15)	Nizozemska - SZ. Ponedeljek, 13.6.: počitek. Torek, 14. 6.: v Gelsenkirchnu
(17.15)	ZRN - Danska; v Frankfurtu (20.15) Italija - Španija.
Sreda, 15. 6.: v Dusseldorfu
(17.15)	: Anglija - Nizozemska; v Hannovru (20.15) Irska - SZ.
Četrtek, 16. 6.: počitek.
Petek, 17. 6.: v Miinchnu (20.15) ZRN - Španija; v Kolnu (20.15) Italija - Danska.
Sobota, 18. 6.: v Frankfurtu
(15.30)	: Anglija - SZ; v Gelsenkirchnu (15.30): Irska - Nizozemska.
Nedelja, 19. 6.: počitek. Ponedeljek, 20. 6.: počitek. Torek, 21. 6.: v Hamburgu
(20.15)	polfinale 1. od skupine A -2. od skupine B.
Sreda, 22. 6.: v Stuttgardu (20.15) polfinale 2. od skupine A -1. od skupine B.
Četrtek, 23. 6.: počitek.
Petek, 24. 6.: počitek.
Sobota, 25. 6.: v Miinchnu
(15.30)	finale.
DUSSELDORF - Zahodna Nemčija, Španija in Danska so nasprotniki Italije v skupini A kvalifikacijskega kroga finalnega dela evropskega nogometnega prvenstva, ki bo v ZRN od 10. do 25. junija. V skupini B pa so Nizozemska, Sovjetska zveza, Irska in Anglija. To je rezultat žreba, ki je bil včeraj v Dusseldorfu, določil pa je še, da se bosta v uvodnem srečanju pomerili prav Italija in ZRN.
»Za mlado Italijo je to težka, zelo težka skupina,« je takoj po žrebu izjavil italijanski selektor Vicini. »Upamo na dober rezultat, vemo, da lahko računamo v Nemčiji na veliko število italijanskih navijačev. Mislim, da bo naša reprezentanca igrala dobro proti močnejšim nasprotnikom. Vseeno je, ali igramo proti gostiteljem prvo ali zadnjo tekmo. Tudi Španija je zelo močna, isto velja tudi za Dansko.«
Časnikarji so Vicinija »napadli« s
številnimi vprašanji. Takole je še nadaljeval: »Za Italijo ni nikakršna ovira, da bodo nekatere tekme popoldne, druge pa zvečer. V juniju ni namreč tu nikake vročine. Večja ovira je za nas to, da nekateri boljši posamezniki nasprotnih ekip igrajo v našem prvenstvu.«
Vicini je tudi izjavil, da sta Anglija in SZ najboljši moštvi skupine B.
Koordinator Bearzot je postregel z nekaterimi tehničnimi podrobnostmi. »Igralci ekip iz naše skupine se odlikujejo po značajnosti in fizični moči.«
Manj zgovorni, a nič manj zaskrbljeni niso bili trenerji ostalih moštev. Španski selektor Munoz je žreb barvito komentiral: »Hudiča, kakšna skupinica.« Nemški selektor Beckenbauer a je bil še bolj rezek: »Zabavali se odo samo gledalci.«.
Na sliki (AP): trenerji (z leve proti desni) reprezentanc skupine A Pion-tek (Danska), Vicini (Italija), Munoz (Španija) in Beckenbauer (ZRN).
Jugoplastika premagala Arexons
KORAČEV POKAL
SKUPINA A
DANAŠNJI SPORED: Dietor (It.) -Monaco (Fr.); Real Madrid (Šp.) - Elit-zur (Iz.).
SKUPINA B
DANAŠNJI SPORED: Snaidero (It.)
-	Mancester (VB); Racing (Fr.) - Cibo-na (Jug).
SKUPINA C
DANAŠNJI SPORED: Asvel (Fr.) -Todagres (Šp.); Crvena zvezda (Jug.) -Paok (Gr.).
SKUPINA D
Jugoplastika - Arexons 83:77 (51:38)
JUGOPLASTIKA: Sretenovič, Pera-zovič 21, Alanovič, Kukoč 10, Sobin 10, Poljak 6, Buric, Ivanovič 24, Radja 12, Vučiča.
AREXONS: Malcagni, Foschini, Mi-lesi 2, Bosa 8, Rossini 2, Gay 25, Turner 13, Riva 18, Marzorati 7, Sorzolo 2.
DANAŠNJI SPORED: Cai (Šp.) -Hapoel (Izr.).
POKAL PRVAKOV
DANAŠNJI SPORED: Partizan - Saturn (ZRN). JUTRIŠNJI SPORED: Or-thez ( Fr.) - Maccabi (Izr.); Nashua (Niz.) - Aris (Gr.).
POKAL POKALNIH PRVAKOV
SKUPINA A
IMT - Polycell	89:99 (46:50)
IMT: Zorkič 30, Krečkovič 7, Lj. Vukovič 6, Mladjan 22, Babič 4, Živano-vič, Dj. Vukovič, Koprivica 13, Dragu-tinovič 2, Milosavljevič 5.
DANAŠNJI SPORED: Bayer (ZRN) -Limoges (Fr.).
SKUPINA B
DANAŠNJI SPORED: Scavolini (It.)
-	Joventut (Šp.).
POKAL PRVAKOV - ŽENSKE
JUTRIŠNJI SPORED: Primigi (It.) -Dinamo (SZ); Sparta (ČSSR) - Tuzla (Jug.); Agon (ZRN) - Versailles (Fr.).
Košarka: mladinska reprezentanca
Tudi Devetti in Marko Lokar
Danes se bodo zaključile v Gorici tridnevne priprave italijanske mladinske državne reprezentance. Pod vodstvom priznanega videmskega trenerja Maria Blasoneja je skupina petnajstih obetavnih košarkarjev, v zastopstvu raznih prvoligaških klubov, imela nekaj skupnih treningov, včeraj pa so odigrali tudi prijateljsko tekmo s tržaškim Stefanelom.
Državni selektor je sklical na skupne priprave tudi slovenska košarkarja Jožkota Devettija (Segafredo) in Marka Lokarja (Stefanel). Za mlada košarkarja je udeležba na teh pripravah lepo priznanje za dobre nastope v A-2, oz. v B-l ligi, istočasno pa še spodbuda k uspešnemu igranju tudi v bodoče.
Bancoroma odslovil Guerrierija Se Čosiceva klop maje?
RIM — Po petih zaporednih prvenstvenih porazih je vodstvo Bancorome odslovilo trenerja Dida Guerrierija. Nadomestil ga bo bivši selektor državne reprezentance Giancarlo Primo. V Bologni pa so pri Dietoru zanikali, da se dogovarjajo z Danom Peterso-nom, da naj bi prevzel mesto Krešimi-ra Čosiča. Cosič ima z klubom dveletno pogodbo, a mnogi menijo, da prihodnje leto ne bo sedel več na klopi Dietora.
V zvezi z udeležbo na olimpijskih igrah
Ultimat Severne Koreje
Kljub temu da slaloma v Lienzu ni osvojil
Tomba povečal prednost
PARIZ — Severnokorejski olimpijski komite je postavil ultimat v zvezi s svojo udeležbo na letnih olimpijskih igrah, ki jih prireja sosednja Južna Koreja. V sporočilu iz Pyongyanga je rečeno, da »ni nikakršne možnosti, da bi se Severna Koreja odzvala vabilu za udeležbo na igrah, če se bodo te odvijale izključno na južnokorejskem ozemlju«.
Kot znano, je predsednik MOK Samaranch za Severno Korejo izjemoma podaljšal rok za vpis, ki bo zapadel v nedeljo, 17. januarja. Doslej se je prijavilo že 153 od 167 držav članic mednarodnega olimpijskega komiteja. Manjka torej le še 13 prijav, med temi kitajska, kubanska in češkoslovaška.
Vseh vrat pa Severna Koreja le še ni zaprla. V istem sporočilu, v katerem odklanja sodelovanje na OI, je namreč hkrati rečeno, da bi se lahko premislila, le če bi prišlo do konference med državama za skupno izvedbo iger, a to, pravijo v Pyongyangu, je nemogoče, »dokler bo v Južni Koreji prevladoval fašistični vojaški diktatorski režim«.
Skratka, vse kaže, da so poskusi, da bi prišlo do dogovora med Korejama dokončno propadli. Kamen spotike naj bi bilo vprašanje števila športnih panog, ki naj bi sodile v pristojnost Py-
ongyanga. Ta je zahteval izvedbo šestih panog, od teh pet popolnih, MOK pa je ponujal izvedbo petih panog, od teh dve popolni.
Mnogi menijo, da bi lahko le Sovjetska zveza ali Kitajska razrešili ta vozel. Toda reakcije v Moskvi in Pekingu so bile zaenkrat dokaj hladne. Glasnik kitajskega državnega odbora za tisk je izjavil, da se Peking ne vmešava v sklepe Severne Koreje, v Moskvi pa so izrazili blago solidarnost s Severno Korejo, a so hkrati potrdili, da SZ iger nikakor ne bo bojkotirala.
Za nogometni superpokal
Porto - Ajax po TV
OPORTO — Porto in Ajax bosta drevi odigrala povratno tekmo za nogometni superpokal. Favorit je Porto, ki je v prvi tekmi zmagal z 1:0 v Amsterdamu. Ajax je po odstopu Cruijffa že nekaj tednov brez trenerja, moštvo Tomislava Iliča pa je nasprotno nepremagano v svojem prvenstvu, čeprav sta asa Madjer in Futre odšla v Španijo. Tekma bo v neposrednem prenosu po Raiuno v okviru oddaje Mercoledì sport.
LIENZ — Alberto Tomba je prvič privozil na. cilj slaloma za SP, ne da bi zmagal. Po treh uspehih in enem padcu se je moral tokrat »zadovoljiti« z drugim mestom, a njegov nasprotnik v boju za kristalni globus Švicar Pirmin Zurbriggen je padel, tako je bolonjski as spet povečal prednost na skupni lestvici. Prvo zmago v tekmi za svetovni pokal je namreč slavil 24-letni avstrijski Tirolec Bernhard Gstrein, ki je najboljši čas dosegel že po prvem spustu z eno stotinko sekundo prednosti pred Tombo. V drugi preizkušnji
je bil najhitrejši Šved Nilsson, ki se je z osmega povzpel na končno tretje mesto, a presenetil je tudi Američan McGrath. Italijani so dosegli tudi ekipni uspeh: Toetsch je bil namreč osmi, Pramotton deseti, Moro 12. Ge-rosa pa 14. Jugoslovani so spet povsem odpovedali. Petrovič si je sicer z dobrim drugim spustom zagotovil 15. mesto in točko, a Benedik (10. po prvem spustu) in Križaj (17.) sta padla. Trener modrih Šparovec je priznal, da je moštvo v krizi, a hkrati pravi, da je do olimpijskih iger še dovolj časa.
V zvezi s Petrovičem se je razširila vest, da je treba njegove slabe rezultate v zadnjih dveh sezonah pripisati poslabšanju vida zaradi očesnega vnetja. Odslej naj bi Petrovič uporabljal leče.
VRSTNI RED SLALOMA
1. Gstrein (Av.) T35T4 (48"76 + 46' 38); 2. Tomba (It.) 1'35"41 (48"77 + 46"64); 3. Nilsson (Šve.) 1'35"48 (49"52 + 45"96); 4. Bittner (ZRN) 1'35”54 (49"42 + 46"12); 5. Girardelli (Luks.) 1'35"87 (49'19 + 46’ 48); 6. Kohlbichler (Av.) U3571 (49" 12 + 46 59); 7. NcGrath (ZDA) 1'35"81 (49'67 + 46 T4); 8. Toetsch (It.) 1'36"12 (50"06 + 46"06); 9. Mader (Av.) 1'36"29 (50"10 + 46 " 19); 10. Pramotton (It.) 1'36"36; 12, Moro (It.) T36'58 (50 '03 + 46' 55); 14. Gerosa (It.) 1'37"06 (50 17 + 46"89); 15. Petrovič (Jug.) 1'3711 (50"43 + 46 68); 16. Grigis (It.) 1'37"47 (50"33 + 47’T4).
LESTVICA ZA SP
_ 1. Tomba (It.) 156; 2. Zurbriggen (Švi.) 131; 3. Mader (Av.) 64; 4. Girardelli (Luks.) 52; 5. Mayer in Strolz (oba Av.) 46; 7. Pramotton (It.) 42; 8. Nier-lich (Av.) 40; 9. Gstrein (Av.) 38.
LESTVICA SLALOMA
1. Tomba 95; 2. Mader 37; 3. Nilsson 35; 4. Pramotton 33; 5. Gstrein 25.
Na sliki: zmagovalni oder v Lienzu.
Tenis: mednarodno prvenstvo Avstralije
V bistvu brez presenečenj
MELBOURNE Dvanajst od 16 nosilcev skupin je uspešno premostilo prvo kolo mednarodnega teniškega prvenstva Avstralije. Izpadli so le Annacone, Hlasek, Nans-dorf in Everden, a to nikogar ne presneča, saj so jih izločilo celo bolj kvotirani Dyke (Avstralija), Česnokov (SZ) in By-tes (VB). Preseneča, da je Francoz Leconte izgubil niz s skromnim Carterjem, težave ga je imel tudi lanski zmagovalec Edberg. Zmagal je tudi Zivojinovič.
Pomembnejši izidi: Canè (It.) - Maurer (ZRN) 6:3, 7:6, 6:1, Narducci (It.) - Bauer (ZDA) 7:5, 6:4, 3:6, 4:6, 7:5, Rive (ZDA) -Nargiso (It.) 2:6, 6:1, 6:1, 6:2, Edberg (Šve.) - Davis (ZDA) 4:6, 6:2, 6:2, 6:4, Zivojinovič (Jug.) - Schmidt (ZDA) 4:6, 7:6, 7:6, 6:1; Jartryd (Šve.) - Eagle (Avst.) 6:0, 6:2, 6:2; Kriek (ZDA) -Bailey (VB) 6:3, 6:3, 5:7, 6:2; Leconte (Fr.) - Carter (Avst.) 6:1, 3:6, 6:1, 6:4.
Med ženskami je Jugoslovanka Jaušovec s 6:4, 6:1 klonila pred Mandlikovo.
Namizni tenis: Evropa premagala Azijo
RIM — Evropa je v Rimu na madnarodnem namiznoteniškem mitingu presenetljivo premagala Azijo s tesnim 3:2. Vse tri evropske moške ekipe so bile boljše od Azijcev, medtem ko so bila azijska dekleta boljša od Evropejk.
Odbojka: Panini boljši od Hamburga
MODENA — V prvem polfinalnem srečanju za evropski odbojkarski pokal prvakov je sonoči v Modeni domači Panini gladko premagal ekipo iz Hamburga s 3:0 (16:14, 15:8, 15:6). Izid je bil predviden in povsem zaslužen. Paniniju je sedaj dovolj, da na tujem osvoji le set in se tako uvrsti v finale.
Rally Pariz - Dakar
Polemike in odstopi
t
NIAMEY (NIGER) — Dvanajsta etapa rallyja iz Pariza do Dakarja se je začela z zamudo zaradi peščenega viharja. Polemike pa se seveda nadaljujejo. Predsednik mednarodne avtomobilske federacije FIA Balestre je včeraj ostro obtožil organizatorje, da so pozabili na »prvotni humani duh te velike človeške avanture«. 51 motorjev in 169 avotmobilov oz. tovornjakov je zaključilo etapo v poznih večernih urah. V konkurenci motorjev je etapo zmagal Italijan Terruzzi pred Francozom Charbonnierjem. Na skupni lestvici vodi Italijan Franco Picco pred rojakom Oriolijem.
Na sliki: Francoz Raymond Loizeaux je v »peščenem peklu« pri padcu utrpel hud pretres možganov.
Odbojka: prva moška divizija na Goriškem
Prvi derbi je bil enosmeren
OLYMPIJA - NAŠ PRAPOR	0:3
(7:15, 11:15, 7:15)
OLYMPIJA: Koršič, Jarc, I. in P. Špacapan, Cotič, Sfiligoj, Lutman, Dornik, Corsi.
NAŠ PRAPOR: Mikluž, Černič, Gravner.^Mužič, F. in A. Sošol, Bevčar, Mervič, Štekar, Devetak.
Sinoči so igralci Našega prapora brez večjih preglavic nadigrali šester-ko Olympije in si tako zagotovili prvi par točk v letošnjem prvenstvu. V otvoritveni tekmi prve moške divizije sta se med seboj pomerila edina slovenska predstavnika v tem prvenstvu. Kakor je razvidno že iz samih posameznih nizov, je potekalo srečanje enosmerno, saj je bila premoč gostov več kot očitna.
»Če upoštevamo dejstvo, da je bila to prva tekma smo prikazali še kar zadovoljivo igro, nam je povedal po srečanju kapetan Našega Prapora Valter Mikluž. Začetek je torej za nas več kot vzpodbuden, čeprav je večkrat prišla na dan neuigranost, izkoristili pa smo večjo negotovost naših nasprotnikov.«
Vzdušje v taboru Olympije ni bilo seveda po pekočem porazu na višku.
Kapetan goriške šesterke Beni Koršič je tako ocenil njihov nastop. »Poznalo se nam je, da smo doslej premalo trenirali, še posebej pa je pešal sprejem in tudi podajači niso še dosegli prave uigranosti. Napake so se zato vrstile kakor na tekočem traku. Prepričan pa sem, da bomo že v naslednjih tekmah zaigrali mnogo bolje.« (mal)
UNDER 15 ŽENSKE
AZZURRA - SOČA CERIMPEX 0:2
(6:15, 9:15)
SOČA: A., E., M. in S. Černič, Flore-nin, Devetak, Princi, Tuniz.
V otvoritveni tekmi letošnjega prvenstva under 15 so sočanke dosegle zmago brez nobenih težav. Naše igralke so stopile na igrišče nekoliko prestrašene, kar so nasprotnice dobro izkoristile in takoj povedle na 4:0.
Tedaj pa so se igralke Soče zbrale in z bolj sigurno igro zlahka osvojile prvi set. V drugem setu so naše hitro povedle. Domačinkam je uspelo zmanjšati zaostanek na sami dve točki (11:9), a to je bilo tudi vse, kar so nasprotnice zmogle. (E.Č.)
Namizni tenis: na tekmovanju Grand Prix Italije
Nogomet: pregled po 1. delu 1. AL
Dvojna zmaga Krasa Globtrade
Za Kras Globtrade se je minuli vikend končal z dvojno zmago: Branka Batinič se je vrnila iz Coccaglia z nagrado Grand Prix Italije, mladinska ekipa Krasa A (Alenka Obad, Tanja Ravbar) se je klasificirala na državno prvenstvo z osvojitvijo prvega mesta na ekipnem deželnem tekmovanju v Gorici. Z obeh prizorišč pa beležimo še druge dobre rezultate in spodbudne uspehe. Sonja Milič je na tekmovanju Grand Prix prišla med osem in Damjana Sedmak med 16 najboljših drugo-kategornic v Italiji, s čimer sta si zagotovili tekmovanje v višji kategoriji. V prvem kolu je izkušena Miličeva odpravila tretjekategomico Crespije-vo in zatem še Crivellinijevo. V tretjem kolu pa se je borila z levičarko Cristino Semenza, ki zaseda 10. mesto na italijanski lestvici in tesno izgubila na 19 oba seta. Sedmakova je premagala Fontanierijevo z 2:1 in z istim rezultatom izgubila proti Barbari Semenza. V prvem kolu absolutne kategorije je Laura Negrisoli premagala Miličevo s 3:1, Cristina Semenza pa Sedmakovo s 3:2, ki se ji je zelo dobro upirala in zadnji set zgubila na razliko samo dveh točk.
Favoritinja vseh petih tekmovanj pa je bila igralka Krasa Globtrade Branka Batinič. Z osvojitvijo prvih mest v Veroni, Savoni in Parmi je zbrala 21 točk. Prva igralka Italije Giorgia Zampini, ki je trikrat osvojila drugo in v Latini v odsotnosti Batiničeve prvo mesto, se ni predstavila v Coccagliu in tako ostala pri 19 točkah. Pač pa je
Krasovka Branka Batinič
prišla Jan Kua Guan, s katero je Bati-ničeva igrala v finalu, potem ko je s 3:0 premagala Chizzolinijevo in prvokategornici same špice nacionalne lestvice Morettijevo in Vignolo. Kitajka je sicer premagala prvoligašico Krasa Globtrade, vendar je Branka Batinič izredno lepo igrala zlasti v prvih dveh setih in z vsemi elementi napada in obrambe pobirala točke nasprotnici (-18, -17, -10). Po seštevku točk je nagrada Grand prix pripadla igralki Krasa Globtrade.
Ekipno deželno prvenstvo v Gorici se je izteklo po predvidevanjih. Trener Matjaž Šercer je bil zelo zadovoljen z igro svojih varovancev, ki so pokazali boljšo igro kot v prvem delu tekmovanja v Zgoniku. Kras Globtra-
de se je predstavil v naslednjih kategorijah: mlajši pionirji (Aljoša Milič, Marko Zaccaria), starejše pionirke (Katy Kralj, Biserka Simoneta), mladinci (Franci Fabec, Igor Milič) in tremi ekipami mladink Kras A (Alenka Obad, Tanja Ravbar), Kras B (Katja Čok, Martina Ravbar) in Kras C (Elena Colja, Ksenija Marušič).
V tekmovanju, ki je potekalo po Davisovem sistemu (dvakrat posamezno, . dvojice, dvakrat posamezno), je ostala ekipa Kras A nepremagana in si tako zagotovila vstopnico za državno prvenstvo. Poleg srečanj z dvema ekipama svojih klubskih soigralk je igrala tudi proti ekipi Fincantieri iz Trsta, ki jo je odpravila s 3:0. V mladinski konkurenci je bila Azzurra druga, ekipa Kras B tretja, Kras C četrti, Fincantieri peti. Mladinca F. Fabec in I. Milič sta osvojila tretje mesto. Zlasti je lepo igral Milič, ki je osvojil pet točk v igrah posamezno, v dvojicah s Fabcem, ki žal ni nastopil v prvem delu tekmovanja, sta dobila dve točki, sicer bi lahko v Gorici segla po višjem mestu. Prvo mesto med mladinci je zasedel Fincantieri, drugo Lega nazionale, četrto Chiadino.
Ekipa starejših pionirk je zgubila primat na razliko točk v setih proti ekipnemu konkurentu Chiadinu, saj je doma zmagala, v Gorici pa zgubila s 3:1. Chiadino pošilja na državno prvenstvo tudi ekipo mlajših pionirjev, Krasova ekipa (A. Milič, M. Zaccaria) pa si deli drugo mesto z ekipo CMM iz Trsta. (J.'J.)
c
lili!
naša košarkarska moštva v mladinskih ligah
Ili
__________MLADINCI____________
kontovel kronos-
ARTE GORICA	103:89 (49:39)
KONTOVEL: Cingerla, Kocman 18 (5:7), Rupel, Pertot, Sterni 32 (0:5), Dolhar 5 (1:3), Škerk 12, Gruden 21 (5:12), Gregori, Stanissa 14 (2:4).
V	prvem kolu pokrajinskega prvenstva mladincev je Kontovelova ekipa zlahka odpravila Goričane. Naši so si že v prvem polčasu priborili solidno prednost, v nadaljevanju pa so takoj povedli za 21 točk (62:48) in čeprav so proti koncu tekme nekoliko popustili, je nasprotniku uspelo le znižati zaostanek. Tokrat sta pohvale vredna Sterni in Gruden, ki sta gospodarila pod košema. (M. R.)
ardita gorica -
KONTOVEL KRONOS 97:82 (54:40)
KONTOVEL: Cingerla, Kocman 29 (2:3), Rupel 8 (4:6), Golemac, Pertot 3 (°:1), Dolhar 8, Škerk 14 (2:2), Gruden 18 (0:5), Gregori (0:2), Stanissa 2.
TRI TOČKE: Kocman 5, Pertot 1.
V	prvem letošnjem gostovanju so naši doživeli pekoč poraz. Nasprotniki sploh niso bili tako močni, kot priča rezultat. Kontovelci so zelo nezbrano igrali tako v obrambi kot v napadu, hjer so zgrešili kar 28 metov izpod koša. V sredini drugega polčasa je kazalo na pravo katastrofo, saj so doma-cini stalno višali prednost, ki je v 32. »muti dosegla kar 22 točk (78:56). Nakar so naši po zaslugi Kocmanovih trojk le uspeli nekoliko omiliti poraz.
(M. R.)
____ DEŽELNI KADETI
RADIOGRAF - BOR 85:66 (47:24)
BOR: Perzan, Simonič 15 (3:7), Acer-1 2 (2:4), Glavina, Sestan 2, Doles 4,
Prešel 14, Furlan, Legiša 5 (1:2), Pertot 24 (4:9).
PON: Furlan (35), Acerbi (37).
Tudi proti skromnemu CGI so Borovi kadeti visoko izgubili. Tekmo so pričeli zelo slabo, saj so v 10. minuti izgubljali kar 25:3. Odtlej so se enakovredno borili, a žal niso uspeli nadoknaditi zaostanka. Glavna hiba ekipe je obramba. (V. Jogan)
NARAŠČAJNIKI
KONTOVEL KRONOS - BOR 89:88
(51:48)
KONTOVEL: Emili 2, Kralj 8, Rebula 36 (6:14), Gregori 18, Gulič 15 (1:2), Pečar 6, Budin 4.
BOR: Pavlica 21 (1:2), Debeljuh 26 (6:11), Simonič 6 (0:1), Martini 6, Rudeš 14 (0:2), Barini 8 (0:1), Starec 5, Spacal 2.
3 TOČKE: Rebula 4 , Starec 1.
V pravem košarkarskem derbiju sta ekipi Kontovela in Bora, ki krojita vrh lestvice, prikazali zelo dobro igro. Že na začetku srečanja so Kontovelovi košarkarji dali vedeti, da tokrat ne bodo pustili Borovi ekipi, da se razigra in zmaga kot na prejšnjih srečanjih. Ekipi sta se že od prve minute menjavali v vodstvu, proti koncu prvega polčasa pa je Kontovelu uspelo prehiteti borovce za deset točk, vendar pa so vztrajni borovci do konca prvega polčasa uspeli zmanjšati vodstvo domačih košarkarjev. V nadaljevanju so si borovci z boljšo igro v napadu priigrali kar 11 točk prednosti, vendar pa so domači košarkarji še zmogli toliko moči, da so jih z delnim izidom 15:0 prehiteli. V tem delu se je še zlasti odlikoval Kristjan Rebula, ki je bil nerešljiva uganka za borovce, saj jim je neusmiljeno polnil koš iz vseh položajev. Ob dramatičnem zaključku so nekoliko več sreče imeli
domači košarkarji. Pri ekipi Kontovela velja pohvaliti vse igralce, saj je bila to njihova najboljša tekma v letošnjem prvenstvu, v vrstah Bora pa sta bila boljša od ostalih Pavlica in Debeljuh.
(I. Meden)
BOR - FERROVIARIO	114:88
(50:43)
BOR: Schiulaz 2, Korošic 7 (1:2), Debeljuh 21 (3:6), Starec, Barini 5 (1:3), Paulica 32 (5:5), Martini 10 (0:4), Rudež 10, Spacal 13, Simonič 14.
TRI TOČKE: Paulica 1, Spacal 1.
Po porazu s Kontovelom so si borovci dobro opomogli, saj so z lahkoto premagali Fero viario, kjer izstopa Di Candia (55 točk). Borovci so v 10. minuti vodili kar s 34:11, tako da so lahko takoj stopili na igrišče tudi rezervni igralci, med katerimi je dobro igral Peter Korošic. Nasprotniki so to izkoristili in se približali na štiri točke, v drugem delu pa so plavi visoko povedli (104:70) in z lahkoto zmagali. V napadu se je izkazal Martin Spacal.
(V. Jogan)
______________DEČKI______________
GORIZIANA - DOM 64:84 (30:47)
DOM: Lisci 2, Silič 42 (7:15), Covi, Bednarik 6 (0:2), Skok, Sfiligoj 12, Pri-mosig, Pintar (0:2), Zavadlav 12 (0:3), Lo Grasso 10.
PON: Silič. Tri točke: Silič 1.
V petem kolu so domovci slavili prvo zmago. Proti nasprotniku, ki je bil pomanjkljiv predvsem v obrambi, so Dornikovi varovanci povedli že v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so prednost še povečali. Tekma sama je pokazala, da so se naši izboljšali v napadu, kar je tudi zadostovalo za osvo-jiteh dveh točk. V Domovih vrstah se je izkazal Silič. (Jan Bednarik)
Proseško Primorje osmo na lestvici
S prvenstvene tekme Primorje - Latisana
Nogometni prvenstvi 1. in 2. AL sta na pol poti. V nedeljo, 10. t. m., so namreč igrali tekme zadnjega kola zimskega dela in zato vam posredujemo nekaj statističnih podatkov o teh prvenstvih, kjer nastopajo naše enajsterice.
1. AMATERSKA LIGA
Prvenstvo 1. AL skupina B, kjer nastopa 16 ekip, se je začelo 20. 9. 87. Naslov zimskega prvaka sta si zagotovila Costalunga in Sevegliano, ki sta v 15 tekmah zbrali 19 točk (lani Lucini-co 21 točk). Vreme je bilo še kar naklonjeno ekipam, saj so v tem delu odložili le štiri tekme, katere so že igrali pred iztekom prvega dela. Skupno je v 120 tekmah padlo 245 golov, kar pomeni, da smo povprečno videli 2,04 gola na tekmo, od katerih jih je 27 padlo iz 11-metrovk in 7 iz avtogolov. Največ golov (27) je bilo v 4. kolu, najmanj (7) pa v 11. kolu. Kar 48 tekem se je končalo pri neodločenem izidu. Največ remijev (6) je bilo v 8. kolu, najmanj (1) pa v 4., oziroma 14. kolu.
Sedaj pa poglejmo nekaj (pozitivnih in negativnih) rekordov posameznih ekip. Najboljši napad je s 25 danimi goli imela Čostalunga, največ golov (22) pa je dobil Pro Fiumicello. Najmanj golov (7) je dobil Sevegliano, najmanj (10) pa jih je dal Fortitudo. Največ zmag (7) je dosegla Costalunga, največ piorazov (7) pa sta imela Pro Fiumicello in Pieris. Najmanj porazov (1) je doživel Sevegliano, najmanj zmag (2) sta dosegla Fortitudo in Pro Fiumicello, največ remijev (9) pa sta izsilili Sevegliano in Ponziana, najmanj neodločenih rezultatov (2) pa je dosegel Percoto.
Na lestvici najboljših strelcev z 10 zadetki vodi Bagattin (Costalunga), sledi mu Voljč (Ponziana) 7 golov, nato pa Scala (Čostalunga) in Pase (Primorje), ki sta bila po šestkrat uspešna.
Od naših ekip je v tem prvenstvu igralo letos le proseško Primorje.
PRIMORJE
S 15 osvojenimi točkami so Proseča-ni trenutno na osmem mestu lestvice (lani je Primorje igralo v 2. AL).
V osmih nastopih doma je Primorje premagalo Pro Fiumicello, Costalungo, Palmanovo, Pieris in Fortitudo, remiziralo z Latisano, ter zgubilo s Se-veglianom in S. Canzianom. Na Proseku je torej zbralo 11 točk, dalo 10 in prejelo 5 golov.
Na sedmih gostovanjih pa je premagalo le Gradese, ter remiziralo s Pon-ziano in Ronchijem, izgubilo pa s Per-cotom, Lignanom, Sangiorgino in S. Giovannijem. Zbralo je 4 točke, dalo 2 in prejelo 8 golov.
Skupni obračun »rdeče-rumenih« po prvem delu prvenstva je 15 točk (6 zmag, 3 remiji, 6 porazov), 12 danih in 13 prejetih golov.
Prosečani so ostali trikrat v desetih na igrišču. Dvakrat (Percoto in Ronchi) je bil izključen Husu, Livan pa je moral predčasno z igrišča proti Sangi-orgini. Na razpolago so imeli le eno 11-metrovko, katero je uspešno izvedel Zurini proti Percotu. Proti pa so imeli tri najstrožje kazni. Eno je ubranil vratar Calligaris proti Latisani, ostali dve (Percoto, Sangiorgina) pa sta končali v mreži. Branilec Favretto je zakrivil tudi edini avtogol proti Percotu.
Trener Milan Mikuš je doslej poslal na igrišče 20 nogometašev, od katerih je le Pase igral vse tekme (v oklepaju doseženi goli).
15 tekem: Pase (6); 14: Roiaz in Antoni; 13: Olivo (2), Husu in Prašnikar (1); 12: Milani; 11: Favretto; Zurini (2) in Nicoloro (1); 9: Pipan; 8: Negrini, Livan in Spazzapan; 7: Sciarrone in Calligaris; 6: Umek; 5: Coslovich in Dagri; 2: Manzin.
(Nadaljevanje sledi)
Lep uspeh Renate Oražem
V Mostarju se je včeraj končal mednarodni turnir v streljanju »Memorif 88«. Predstavništvo Slovenije sta zastopala Helena Lavrinc in Renata Oražem. Oraž-mova, ki je nastopala za Strelsko družino iz Portoroža, je s 377 in 384 cilji na 400 strelov dosegla 14. mesto v višjem razredu članic. Kot pionirka je zmagala na republiškem prvenstvu 1987 v dveh disciplinah, in sicer z zračno puško in z malokalibrsko ter se uvrstila na 2. mesto na jugoslovanskem prvenstvu. V mesecu dni je dosegla tri nove republiške rekorde s standardno zračno puško. Komaj 16-letna Renata trka torej na vrata državne reprezentance z nastopom na tekmovanju, ki bo v Zagrebu 23. in 24. t. m. veljalo kot selekcija za svetovni pokal.
-___ UNDER 18_____________________
vESNA - BREG	1:3 (1:1
STRELCI: v 44. min. Tavčer, v 5C *?ln- Giuressi (iz 11-metrovke), v 70 lrJ’ in 85. min. Prašelj.
VESNA: Saverino, Babič, Gregoretti S* bedmak, Vlah, Millo (od 79' Sterni) Vavčer, D. Sedmak, Kuzma (od 60 Stefančič), Kavalič.
BREG: Giorio, T. Tamaro, Sancin enik, Diminich, Kerstič, M. Tamaro Prašelj, Giuressi, Pitacco (oc 87 De Franceschi).
v V soboto se je v Križu odvijal slo enski derbi med Vesno in Bregom, k „ zasluženo končal v korist Breža vj^v' Tekma je bila zelo lepa in pri ši t?®' sai s° se nadebudni nogometa *rušali najbolje izkazati.
li n P.rYem.Polčasu sta ekipi predvaja mm- k^V° i9ro in se ta^° branili preč ebitnim zadetkom. V tem prveir Dii u s» °be moštvi izpeljali nekaj le £ni .CU- toda Križani so bili v kon
nejS]1 jn'V9* dela srečania le priseh So „ » Tavcerju je uspelo predložel Rralca preusmeriti v mrežo.
Žan - dru9em polčasu so predvsem Bre-
obleo^f ciU led in z lepim Igralen: Saverinova vrata. V 50. minu-rok6 kriški branilec zaustavil žogo 5 O V kazenskem prostoru, sodnik pe nemudoma pokazal na belo piko re«rnetrovko le usPešno izvedel Giu-t s* ln tekma je bila ponovno »odpr-s r °-Ste le zadetek prelevil in take Brežani nanizali vrsto lepih akcij
tako da je moral vratar Saverino večkrat poseči. Lepo izpeljano akcijo je M. Tamaro zaključil z močnim strelom. Žogo je vratar kratko odbil, prisebni Prašelj pa je žogo potisnil v mrežo. Križani so po zadetku nekoliko ostreje napadali, toda akcije so bile izpeljane brez prave učinkovitosti. Pet minut pred koncem srečanja je gostom uspelo povišati rezultat, in sicer na podoben način. Povsod prisotni M. Tamaro je spet poslal močan strel v vrata, odbito žogo pa je najbolje izkoristil Prašelj in tako zapečatil izid v svojo korist. (Andrej Kostnapfel)
LESTVICA: Vivai Busà 22; Edile Adriatica 21; Opicina 17; Muggesa-na, San Sergio 16; CGS, Chiarbola, Supercaffè, Costalunga 13; Breg 11; Montebello, S. Andrea, S. Vito ’9; Vesna, Fortitudo 8; S. Marco Sistia-na 6.
_________NARAŠČAJNIKI____________
PRIMORJE - VESNA	3:1 (3:1)
STRELCI: Škabar, Štolfa in Tomasetig za Primorje, Maksi Tence za Vesno.
PRIMORJE: Blason, Škabar, Tomaž Tence,_ Luksa^ Praselli (Peter Štoka), Mitja Štoka, Žagar (Riolino), Princival (Gherbassi), Štolfa, Trampuš, Tomasetig.
VESNA: Delise, Saba, Esposito, Mohorčič (Dussi), Madotto, Košuta, Varo-ne (Savi), Peter Sedmak, Zorzut, Maksi Tence, Erik Sedmak.
»Rdeče-rumeni« so igrali bolje od Križanov, predvsem v začetku tekme. Prvi zadetek so dosegli iz prostega strela s Škabarjem in takoj zatem podvojili s Štolfo, ki je preigral branilca, prodrl v kazenski prostor in premagal vratarja. Domačini so igrali dobro. Po drugem zadetku pa so gostje reagirali in jih postavili v težave. Blason je najprej posegel na udarec z glavo Petra Sedmaka, nato pa je Tence z močnim strelom v kazenskem prostoru realiziral. Proti koncu polčasa je Tomasetigu uspelo doseči še tretji zadetek. V drugem polčasu sta obe ekipi imeli nekaj priložnosti. Na kotu iz desne strani je bil Mitja Štoka v ugodnem položaju, a je streljal v vratnico. Tudi Tomaž Tence in Riolino nista uspela zaključiti v kazenskem prostoru. Gostje so imeli najboljšo priložnost z Zorzutom, ki pa je sam pred vratmi streljal visoko. (M. S.)
BREG BEST 7 GIARIZZOLE 1:4 (1:1)
STRELEC ŽA BREG: Ota iz 11-met-rovke
BREG: Giacobbe, Štefančič, Ota, Me-negon (Degrasi), Zupin, Crisani, Grilanc, Majevski, Inpelizzari (Guštin), Rocchetti, Buzzi.
Takoj naj povemo, da je rezultat prestrog za Brežane, ki so si zaslužili nekaj več. Kljub premoči ekipe Giarizzole se je Breg dobro branil. Po prejetem golu so Brežani večkrat ogrožali nasprotnike s hitrimi protinapadi in prav v enem od teh je prišlo do 11-metrovke, ki jo je hladnokrvno izvedel Ota. V drugem pol-
času se je začela še posebna tekma med Bregovim vratarjem Giacobbejem in nasprotnikovimi napadalci. Naš vratar je sprva ubranil 11-metrovko in večkrat rešil svojo ekipo, ni pa uspel ubraniti vsega. Tako so gostje še dvakrat zatresli mrežo. Prav v zadnji minuti so namreč dosegli še en gol in to iz »off-sidea«. Vsekakor je treba poudariti to, da so se Brežani borili skozi vso tekmo in tudi v drugem delu igre so bili nevarni s svojimi napadalci. (Buzzi).
LESTVICA: Zaule Rabuiese 22; Giarizzole, Montebello 20; Portuale 19; Olimpia 18; San Sergio 17; Muggesana, Primorje, Domio 15; CGS 14; Fortitudo 13; Vesna 11; Campi Elisi 9; Opicina 8; S. Vito 6; Breg 4; Campanelle 0.
___________NAJMLAJŠI_____________
PRIMORJE - TRIESTINA 0:1 (0:1)
PRIMORJE: Franza, Battigelli, Gherbassi (Husu), Štolfa, Puntar, Pahor, Regente, Vodopivec, Trampuš, Gruden, Sardoč, Emili.
Gostje so bili skozi vso tekmo v premoči. Vseeno pa so imeli Prosečani smolo. Tržačani so namreč dosegli zadetek iz avtogola po nesporazumu med branilcem in vratarjem. »Rdeče-rumeni« so se branili, napadi pa so bili neučinkoviti. Gostje so predvsem držali žogo na sredini igrišča. V drugem polčasu so imeli domačini najboljšo priložnost, saj je Sardoč preigral branilca in streljal, žoga pa je zadela
prečko. Tudi Franza je imel precej dela in Prosečanom ni več uspelo izenačiti. (M. Š.)
BREG BEST - GIARIZZOLE 5:0 (3:0)
STRELCI ZA BREG: Renčelj, Ferlu-ga 2, Verše in avtogol.
BREG BEST: Giglifanò, Kalc, Strain, Maver, Švab, Renčelj, Bandi, Laurica, Verše, Ferluga, Žagar (Mondo).
Brežani so z lahkoto _premagali skromno ekipo Giarizzole. Že v prvem polčasu so vodili s 3:0. Naši sicer niso igrali najbolje, so pa bili zelo učinkoviti. Gostje so le nekajkrat prekoračili polovico igrišča in še takrat so jih Bre-gbvi branilci ustavili.
V drugem polčasu so Brežani še napadali in dosegli še 2 zadetka. (L. Švab)
LESTVICA: Olimpia, Triestina 24; Portuale 21; CGS 19; S. Giovanni 16; Breg Best 13; Don Bosco, Montebello, Campanelle, S. Andrea 12; Primorje, Giarizzole, Fortitudo 8; Zaule Rabuiese 5; Esperia 0.
obvestili
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo seja glavnega odbora jutri, 14. t. m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 14. t. m., ob 20 uri na sedežu SPDT v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 seja smučarske komisije. Dnevni red: datum tekmovanj in pravilo zamejskega prvenstva trofeje ZSŠDI.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
13. januarja 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
lzd«i«
in liska W~ ^
ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Kljub nasprotovanju vojaških krogov, a ob podpori politikov
V nizozemski armadi se veča število pripadnic nežnega spola
DEN HAAG Ko je nizozemska vojaška policija nedavno razpisala nabor za prostovoljce v kraljevi straži, so s presenečenjem ugotovili, da se je prijavilo več ženskih kot moških rekrutov. To je nedvomno zgovoren znak, da je pred petimi leti sprejeta politična smernica o povečanju števila žensk v nizozemski armadi obrodila prve sadove. Že res, da je trenutno v armadi le 3,1 odstotka žensk, njihovo število pa stalno narašča.
Obrambno ministrstvo je namreč sprejelo vrsto ukrepov, ki naj bi povečali zanimanje žensk za vojaško službo. Kot prvo su uvedli dvoletno prostovoljno službo namesto šestletne, ki je zaradi predolgega roka odvračala ženske. Da bi omilili težave z vojaškimi čevlji, izročijo prostovoljkam obutev mesec dni pred prihodom v vojašnice, tako da se dekleta privadijo na težke vojaške čevlje. Prav tako je bila uspešna integracija, saj so pred njo ženske getizirali v ločenih enotah, sedaj pa so z ramo ob rami s svojimi moškimi vrstniki. Ta promiskviteta je v začetku povzročila marsikatero težavo predvsem v mornarici. Žene mornarjev in častnikov so protestirale, ker so morali njihovi možje mesece živeti v tesnem stiku z damami v uniformi. Marsikateri
zakon se je razdrl, zaradi promiskvitete je prihajalo tudi do nezaželenih nosečnosti. Vse to pa so po vsem sodeč premostili. Še vedno pa se s težavo borijo proti odporu, ki ga imajo moški uniformiranci do svojih kolegic. Zlobni jeziki ob tem navajajo, da se za vojaško kariero razen redkih izjem (družinska tradicija) javljajo tisti moški, ki ne uspejo v normalnem življenju in ki jim vojaška suknja zagotavlja kljub nižjim dohodkom brezskrbno življenje. Za ženske so baje razlogi in nagibi drugačni. Isti zlobni jeziki navajajo, da so uniformirane ženske inteligentnejše, kar naj bi že pozitivno vplivalo na storilnost. V nizozemski armadi so nesporno ugotovili, da so ženske uspešnejše v letalskih varnostnih sistemih, saj opazijo najmanjšo spremembo, in v sramoto svojih moških kolegov hitreje ukrepajo.
Podpolkovnik Emma Staf, ki je v nizozemsko vojsko stopila že leta 1954, je s ponosom izjavila, da so politiki zadovoljni, ker se v vojsko mesečno prijavi 23 deklet, kar bo omogočilo, da bo leta 1989 v armadi 5 odstotkov žensk, leta 1993 pa že 8 odstotkov. Stafova pa je priznala, da se vojaki še vedno upirajo ženski prisotnosti, vzrokov pa ni navedla...
Eksplozija v Berlinu
Okvara na plinski pečici je povzročila v zahodnem Berlinu močno eksplozijo, v kateri je ena ženska izgubila življenje, drugo osebo pa pogrešajo (Telefoto AP)
Kam s temi petelini?
Newyorški policist je očitno presenečen nad svojim petelinjim plenom, ki ga je našel kar pred vhodom policijskega urada	(Telefoto AP)
Pest dolarjev za poroko s Filipinko ki bo morala služiti bodočemu možu
MANILA — Zakonska zveza med moškim in žensko ni vedno rojena pod srečno zvezdo. Kar rado se dogaja, da se zakon razsuje, pa čeprav sta se dve osebi vzeli iz ljubezni. Običajno se stvari znatno zakomplicirajo, ko se zakonca snubita po pošti, oz. s pomočjo zakonskih agencij, še posebno v primeru, ko se agencije ukvarjajo prej s trgovino kot pa z vprašanjem strtih src.
V zadnjih letih se je žal izkazalo, da se lahko Filipini ponašajo z nezavidljivim rekordom prekupčevanja s porokami. Filipini izvažajo svoja dekleta, ki bodo postala bodoče soproge Nemcev in Avstralcev. V veliki večini primerov ne gre za bogate ljudi, ki na oddaljenih otokih iščejo eksotično ljubezen, pač pa gre za starejše moža-
karje, ki bi si radi priskrbeli ženo, ljubico in služkinjo kar na en mah.
Taki podvigi so možni predvsem s plačano pomočjo poročnih agencij (na Filipinih se jih je v zadnjih letih nabralo kot gob po dežju), ki za pičlih tisoč dolarjev prirejajo pošiljke filipinskih soprog.
V nekaterih primerih so se poroke menda tudi obnesle, socialne delavke in posebne organizacije, ki se na Filipinih ukvarjajo s tem zapletenim vprašanjem, pa so že zabeležile nekaj res presenetljivih primerov. Neka Filipinka je tik pred poroko odkrila, da bi se morala poročiti s slepcem, druga pa s pohabljenim starcem. Eno dekle je mož držal na verigi, ki pa je bila dovolj dolga, da je lahko reva pospravljala po hiši in kuhala neotesa-
nemu človeku, s katerim se je poročila.
Kako se ima večina teh deklet (lani se jih je poročilo kar 12 tisoč) je seveda popolna skrivnost, saj se kljub polomiji poroke ne vračajo rade domov. Le v redkih primerih si upajo priznati napako, ki so jo naredile, ko so nasedle laskavim obljubam tujcev.
Filipinske oblasti so vsekakor določile, da bodo v bodoče sledile z večjo pozornostjo porokam med Filipinkami in tujimi državljani. V primeru, da bodo posebne komisije zaslutile, da ne gre za poroko »iz ljubezni«, bodo lahko preventivno posegle in preprečile zakonsko zvezo, osebe, ali ustanove, ki so sodelovale pri sklepanju poročne pogodbe pa bodo kaznovali s šestmesečno ječo.
Protimafijska akcija na področju Catanie
CATANIA — Karabinjerji iz Mesine in Catanie so v noči s ponedeljka na torek opravili obsežno akcijo proti mafiji na področju tako imenovanega »trikotnika smrti« (med kraji Paterno, Biancavilla in Adrano). V akciji je sodelovalo nad 500 karabinjerjev, sodstvo pa je izdalo 66 zapornih nalogov.
Med tistimi, ki so jih karabinjerji skušali aretirati, jih je bilo 19 že v zaporu, šestnajst pa so jih aretirali med akcijo. Vsi so obtoženi umorov in združevanja v zločinske namene mafijskega kova. Vsi aretirani naj bi od leta 1979 do danes na področju »trikotnika smrti« zakrivili 57 umorov.
Karabinjerji so tudi ugotovili, kdo so ukazali umorov. Med njimi sta tudi dva »šela« catanijske mafije, in sicer Benedetto »Nitto« Santapaola in Giuseppe Pulvi-rente, ki pa sta še vedno na begu. V zaporu pa je že Francesco Barcellona, ki naj bi naročnik nekaj deset umorov. Barcellono so aretirali prejšnji teden v hiši nekega občinskega svetovalca v Acirealeju.
Celotna akcija pa je stekla tudi po zaslugi sodelovanja mafijskega »šefa« Giuseppeja Alleruzza, ki je bil še pred letom vodja klana iz Paterna. V krvavem obračunu med klani pa so mu ubili ženo in sina in Barcellona se je nato odločil za sodelovanje s preiskovalci.
V Srednji Ameriki nove mirovne pobude
RIM — V petek se bodo sestali v glavnem mestu Kostarike San Joseju predsedniki petih srednjeameriških držav, ki so v avgustu lanskega leta podpisali mirovno pogodbo. Petkov sestanek bo najverjetneje le formalnega značaja, saj se ni položaj v srednjeameriških državah od mirovnega sporazuma do danes bistveno spremenil. Dobro obveščeni diplomatski krogi menijo, da bodo predsedniki na bližnjem sestanku ponovno potrdili trden namen, da je nujno odpraviti vsa politična trenja, orožne spopade ter dokončno utrditi demokracijo.
Predsedniki Kostarike, Nikaragve, Gvatemale, Sal-vadora in Hondurasa bodo tudi posredno odločali o usodi 270 milijonske podpore, ki jo ZDA nameravajo izročiti nikaragovskim contrasom. Predsednik ZDA Reagan namreč trdi, da je'v Nikaragvi trenutno na vladi marksistična diktatura, tako da bo ameriški Kongres v kratkem odobril to podporo. Če bodo predsedniki srednjeameriških držav na petkovem sestanku menili, da postaja demokracija v Managui iz dneva v dan izrazitejša, bi morda Kongres le ne odobril te sporne podpore.
Originalen recept za izhod iz jugoslovanske krize
LJUBLJANA — »Jugoslovani ne potrebujemo več kot leto dni, da bi prišli iz krize«. To je na srečanju ekonomistov, članov republiških vlad, gospodarskih zbornic in akademikov dejal dr. Branko Horvat in pravzaprav ponovil svojo trditev, ki jo je bilo že nekajkrat slišati in je vsakič vzbudila plaz reakcij.
Državljani so doslej zaman pričakovali enega izmed logičnih odgovorov na Horvatov izziv. Prvič, ali bodo s kakega pristojnega mesta priznanemu ekonomistu, ki je bil pred leti v najožjem krogu kandidatov .za Nobelovo nagrado, z argumenti ne pa z ideološkimi floskulami dokazali, da strelja mimo. In drugič: če ni tako, zakaj Horvatovega »recepta« ne uporabijo v praksi, saj si vsi Jugoslovani in menda z njim tudi zvezna vlada gotovo želijo sneti z vratu ta krizni jarem.
Ni pa tokrat profesor zagrebške ekonomske fakultete svoje trditve ponovil kar tako. Pravi namreč: »Predlog iz Slovenije, da bi jugoslovansko krizo reševali strokovnjaki iz tujine, je globoka žalitev za jugoslovanske ekonomiste. Našo krizo so sposobni premagati domači strokovnjaki.« Zato je predlagal, da bi oblikovali ekipo desetih jugoslovanskih najuglednje-ših ekonomistov, ki bi 'že v dveh mesecih izdelali konkreten program. Edini Horvatov pogoj je, da te »reševalne skupine« ne bi smeli sestavljati po nobenem ključu. Temveč le po pameti in sposobnosti. Horvat še predlaga kot stalno telo svet ekonomskih
svetovalcev pri predsedstvu SFRJ, katerega člani bi imeli pravico, da se distancirajo od določenih ukrepov zvezne vlade ali drugih organov.
V tem trenutku ni toliko pomembno, ali je omenjena pobuda o pomoči tujih strokovnjakov res prišla iz Slovenije oziroma s kakšno »stopnjo uradnosti.« Treba se je le spomniti, da slovenski predlogi o razvojnih poteh Jugoslavije vse bolj pogosto v drugih delih naletijo na nasprotovanja in očitke, da nastajajo zgolj iz gledanja na lastne koristi. Po drugi strani pa se ves napredni svet razvija prav na receptih, ki jih ponuja Slovenija. (Pridružuje se ji zadnje čase Hrvaška in naprednješi del jugoslovanskega gospodarstva) prav sodobno, odprto, konkurenčno gospodarstvo brez omejitev in državnih regulativ pa postaja osnova, na kateri so se pripravljeni o finančnih aranžmajih z Jugoslavijo pogovarjati tudi finančni partnerji. Ob vsem tem morebitno razmišljanje o tujih strokovnjakih, ki bi pomagali reševati jugoslovansko gospodarsko krizo, ni tako nelogično, saj bi tujci zagotovo svetovali recept, ki se ne bi dosti razlikoval od razvojnih smeri slovenskih ekonomistov.
A vrnimo se k Horvatovi enoletni terapiji: najpomembnejše je odpraviti zmedo v gospodarstvu in na trgu v celoti, rešitve pa so po njegovem v oživljanju proizvodnje, v boljšem izkoriščanju neobdelane kmetijske zemlje (spremenitev sedanjega zemljiškega
maksimuma z 10 na 50 ha), turizmu, obrtništvu, stanovanjski gradnji. V glavnem gre torej za poudarek na majhnem gospodarstvu, ki bi spodbudilo tudi tako imenovano veliko gospodarstvo. Slednje pa bi. lahko krenilo v pravo smer le ob močni birokratski sprostitvi, pri čemer bi morali odpraviti vrsto predpisov, zakonov in celo dele zakona o združenem delu. Mimogrede: druga dva eminentna zagrebška ekonomista Goldstein in Korošic sta s svojim rešitvenim ekonomskim programom v desetih točkah še mnogo bolj radikalna: za slabo stanje v Jugoslaviji sta kriva ustava iz leta 1974 in zakon o združenem delu. In še naprej: uničevanje imovine v veliki Kladuši (Agroko-merc) ni v nasprotju, marveč v skladu z zakonom o združenem delu! Bistvo pa je, da se v načelnih črtah vsi trije Zagrebčani, pa ljubljanski Bajtov institut, mariborska ekonomska šola in še marsikak jugoslovanski strokovnjak strinjajo.
Trezno razmišljajoči državljani, ki še enega letnika ekonomske fakultete nimajo, se zdaj sprašujejo: poti iz krize so jasne, iz zgodovine, sodobne prakse, ekonomske teorije. Zakaj Jugoslavija ne stopi po tej poti? Kdo ji to preprečuje? Prav zato je bilo tovrstno delegatsko vprašanje Zdravka Zabukovca zveznemu izvršnemu svetu kot naročeno. Sam predsednik Mi-kulič je bil hvaležen, da so ga postavili. A odgovora še ni... (B. L.)
Trije ranjeni v napadu na sedež ANC
HARARE — Trije predstavniki južnoafriškega gibanja Afriški nacionalni kongres (ANC) so bili včeraj ranjeni v eksploziji avtomobila, ki je bil napolnjen z eksplozivom. Do eksplozije je prišlo v predmestju Bulawaya na jugu Zimbabveja. Napadalci so se približali hiši, v kateri je bil sedež gibanja ANC, z dvema avtomobiloma. Z enim od njih so se takoj oddaljili, drugi pa je eksplodiral. Med trojico ranjencev je eden v zelo težkem stanju.
Včerajšnji napad je bil že tretji te vrste proti sedežem Afriškega nacionalnega kongresa v Zimbabveju, vendar pa prvi v Bulawayu. Maja 1986 so južnoafriški agenti pognali v zrak sedež ANC v centru Harareja, jeseni lani pa je avtomobil z eksplozivom eksplodiral v trgovskem centru rezi-denčnega dela Avondale v predmestju glavnega mesta Zimbabveja. Pri tem sta bila ranjena dva belca, simpatizerja tega protirasističnega južnoafriškega gibanja.