Leto VI, šl. 37.
PoStnina plačana u gcievlai.
¥ Mubtfani, v četrtek 16, fabroarja 1922. Posam, šS„ 50 par.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravnlštvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankivajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
E m®
Glasilo l©c.:alisSlc^@ sirite Jugoslavije.
Letnik V., Ste-.:. 7. Četrtkov Steviilca n&APRE
izlnja kot tednik
UUDSKB GLAS =
8|
Stane letno 18 din., mesečno 150 din.
Kmetsko ljudstvo In naša stranka.
Težke preizkušnje so privedle kmetsko ljudstvo do spoznanja, da v meščanskih kakor tudi v izrazito kmetskih strankah zanj ni rešitve.
Meščanska kakor tudi kmetska stranka potrebuje le njihovih glasov pri volitvah, sicer na nima niti volje niti možnosti rešiti kmetsko vprašanje tako. da bi bilo za vse pravično.
Današnji red ie tak. da oni. ki ima veliko moči. ima veliko pravic, oni. ki ima le malo moči, ;ma malo pravic in oni rev-ček, ki kljub pridnemu delu ne ve. kaj bo jutri jedel, pa sploh nima nobene pravice — ker nima nič moči.
Zakaj ie tako?
' Ljudje, ki imajo vse gospodarstvo in z njim tudi vso politično moč v rokah, žive udobno brez dela le takrat, če na kakršenkoli način prisilno druge, da zanje delajo.
Mali kmetič, ki nima dovolj ali nič svoje zemlje, da bi ga preživela, je pač prisiljen delati za druge, da se preživi.
Ker mu namreč niegov gospodar za njegovo delo manj plača, kakor je njegovo delo vredno, ostane ta preostanek gospodarju, s katerim si kupi za sebe dobrega življenja, poleg tega si pa nad njim pridobi še novih moči, da ga za nadalje še lažje izkorišča.
Verigo, ki se čezdalje bolj ovija okrog naših rok, si sami kujemo!
Kmetsko ljudstvo ne bo prej rešeno, dokler ne spozna svojega zatiralca, ker le če ga spozna, bo zmožno boriti se proti njemu in ga premagati.
Naša stranka je pripravljena, pomagati kmetskemu ljudstvu v boju proti izkoriščevalcem.
Po drugi strani mora pa to ljudstvo tudi samo imeti voljo,
delati za svojo rešitev.
Večkrat slišimo zaupnike naših organizacij, Id nam nasevtujejo. naj se stranka zavzame za to ali ono stvar.
Posebno mnogokrat žele. da naj naš list polaga več paznosti na to ali ono kmetsko vprašanje.
Tu je treba povedati tisto, kar smo delavcem že neštetokrat povedali:
Kmetskega liudstva ne more rešiti ni-liče drugi kakor ono samo.
Čim več bo kmetov v stranki, tem močnejša bo. čim mogočnejša bo, tem večji bodo uspehi.
Kdo Dozna kmetove težave bolje nego on sam?
Treba bo. da pričnete o svoji usodi razmišljevati, da premišljujete o tem, kako odpraviti krivice, ki se vam gode.
Posamezniki, ki več razumejo o tej stvari, naj pouče še svoje tovariše, pišejo naj v naš list in moč vaša bo vedno večja.
Imeti morate dvoie:
1. Vedeti morate, od kod zlo prihaja, ter si izdelati načrt, kako ga boste odpravili.
2. če hočete izvesti svoje načrte, mpraie imeti za to moč, katere posameznik nima, v skupnosti — v organizacijah — jo boste pa imeli.
III, Umetniški večer.
Po končani svetovni vojni se je prav posebno jasno pokazalo, da je pustila svetovna morija neizbrisne sledove v duši marsikaterega mladega človeka, četudj ni nosil vojaške suknje. Kakor je mesarsko klanje na vseh straneh neba s silo odstranjevalo zastore, ki so zapirali pogled v notranjost nekakšnih gledaliških odrov, tako je tudi življenje v zaledju z nezmanjšano silo rezalo s svojim plugom temna, zmedena duševna obzorja in izvoljeni poedinci so hote ali nehote pričeli občutiti in misliti v tako širokem zaletu ne samo pri nas Slovencih, temveč pri vseh narodih, da so podelili svoii dobi posebno vročično barvo. To barvo so krstili poklicani in nepoklicani kritiki za bolno, čeprav je večinoma tako zdrava, kakor še ni bila zlepa v kulturni zgodovini poljubnega naroda.
Tudi pri nas Slovencih je nastopil mladi umetniški rod z veliko resnostjo in v zavesti, da je občinstvo zrelo za njegove zahteve, čeprav so hoteli prepričati
občinstvo tako dolgolasi kritiki kakor tudi starinski takozvani »umetniki«, ki še danes komaj vedo, da se premikajo po dveh nogah, da so pričeli nastopati mladiči, ki nimajo o umetnosti niti najmanjšega pojma. Toda vse te klevete niso veliko zalegle, čeprav so bile redke prilike, ob katerih so mogli stopiti mladi osebno v stik z občinstvom in mu pripovedovati o svojih nalogah, ciljili in uspehih. Zgodilo se je celo, da so si ustanovili v Ljubljani svoje umetniško glasilo »Trije labodje«, v katerem so že nastopili reprezentativno s svojimi proizvodi.
Toda dvomesečnik »Trije labodje« ne ustreza povsem mladi generaciji, v kateri kipi življenje kakor v velikem kotlu. 2e zgodaj so si izmislili, da bi bilo dobro nastopati osebno s svojimi proizvodi po vzgledu umetniških prekucuhov pri drugih narodih. Tako so že nastopili poedini na literarnih večerih, katere je občinstvo redno počastilo z obilnim pose-toni. Ob takih prilikah se je zgodilo celo nezaslišano čudo, da so poročali umetniški kritiki nenavadno prijazno o mladin-
To d voli e naj si vsakdo zapomni in naj se po tem tudi ravna.
Tistim pa, ki prihajajo med vas in vam obljubljajo, da vas bodo oni rešili, pa povejte, da se oči ne zdravijo s tem, če namečeš peska vanje.
Misli in delaj — pa bo kmalu bolje!
Taina diplomacija.
Posameznik, stranka ali država se za dosego svojih ciljev poslužujejo raznih sredstev.
Ta sredstva so mnogokrat poštena, še večkrat pa so nepoštena.
Če se kaka država polakomni zemlje in zakladov sosednih držav, skuša te z raznimi sredstvi doseči. Če bi kar planila po sosedni državi, jo vojaško premagala ter ji odvzela zaželjem kos zemlje, bi vsa »javnost obsojala tak očiviuni roparski korak. Zato skuša svoje prave namene za-* kriti z navajanjem drugih vzrokov svoje** ga pohoda.
V zgodovini vidimo, na kako zvit na-; čin so skušali razni diplomati zakriti svo* je lopovščine.
Pred šestimi desetletji so še imele južne države severne Amerike tam nase-, ljene zamorce za sužnje. Bili so brez vsa-: kih državljanskih pravic izročeni svojim gospodarjem, ki so odločali o njihovem življenju in smrti.
Gospodar, kateremu tak siromak ni več ugajal, ga je svobodno spravil na trg, ga prodal ter si kupil druzega, ali kakor, je pač hotel. Tudi plačati ni bilo treba suz^ nja za njegovo delo. Gospodar ni imel z njim drugih stroškov, kakor da mu je dal
skem gibanju. Ta preobrat so nekateri poznavalci razmer razložili z enostavnim odgovorom, da so prišli starini do spoznanja, da so mladini vendar njihovi otroci in bi zato ne bilo umestno ovirati jih v.njihovem zdravem gibanju, j Tako nastopita v soboto 18. t. m. ob ' 8. zvečer v ljubljanskem Mestnem domu zopet dva zastopnika mlade generacije in sicer pesnik Tone Seliškar iz Trbovelj, ki bo recitiral okoli . 13 svojih izbranih pesmi in pisateljica Štefanija R a v -.nikar, ki bo recitirala pet črtic. Oba j zastopnika sta izmed mladih poleg pesnice Vide Taufer najzrelejša in najbolj iz* j kristalizirana, tako da bo III. umetniški večer nudil občinstvu prav zanimivo sliko. Večer bo otvoril pesnik Anton Pod-i bevšek s svojini govorom »Raketa iz svetovne norišnice«, v katerem bo govoril o duhovni revoluciji. Vstopnina znaša t 2 dinarja, sedeži 3 dinarje. Vstopnice sc bodo dobivale pol ure pred pričetkom pri večerni blagajni. Dvorana bo toplo za-‘ kurjena.	i/ *
m«t
J H
M
Hrano, suženj je ua moral delati za gospodarja. kolikor in kadar mu je ta ukazal. Skratka, ti delavci so bili zelo poučni.
Severne države v Ameriki na suženjstva niso več imele. Te države so spadale pred tem pod angleško oblast, katere so se šele po dolgi in veliki revoluciji osvobodile.
Pri borbi za svobodo pa seveda niso 'imele časa. napravljati si sužnjev, zato jih pač niso imele.
Ker so kapitalisti južnih držav imeli sužnje, oni iz severnih držav na ne, zato je bilo razumljivo, da so oni iz južnih delali večje dobičke, kakor ti iz severnih. Postali so drugi na druge ljubosumni, seveda le radi pohlepa po denarju.
Ta spor je postajal vedno ostrejši in vsakomur je bilo jasno, da bo to vprašanje rešil meč.
Vojno je pa treba opravičiti pred zunanjim svetom ter navdušiti državljane, da bodo sploh hoteli žrtvovati — blago m kri.
Tu so morali diplomati storiti svojo dolžnost. Začela se je po časopisju gonja, v kateri so kazali svoja »zlata« srca za uboge in zatirane sužnje. Izbruhnila je vojna. Južne države so bile premagane in so morale odpraviti suženjstvo.
Res je, da so severne države pomagale odpraviti suženjstvo, ali ne iz onih idealnih razlogov, ki so jih navajali njihovi diplomatje.
Države Severne Amerike so se borile za »svobodo sužnjev«, a obenem so zasužnjile 40 milijonov industrijskih delavcev, ki so ravno tako izročeni na milost in nemilost kapitalizma, razlika je le v tem, da so bili prejšnji sužnji črne, sedanji so pa bele polti.
Vkljub temu ie pa marsikateri Ame-rikanec od peska, ki so mu ga diplomatje nametali v oči, še vedno prepričan, da se je Amerika v resnici borila le za svobodo sužnjev.
Varati ljudstvo, to je naloga tajne diplomacije.
Laž.
Laž ima kratke noge. pravi star pregovor. Resni ljudje se laži ne poslužujejo, vendar je vojna tudi tu opravila svoje delo ter zelo zmanjšala število poštenjakov.
Tako ie v zasebnem življenju. V politiki so razmere še vse bolj obupne. Že
TONE SELIŠKAR:
Mrliči.
Premišljujem včasih uro, ki mi je pokazala našo dolino:
Kdo mi je zapisal v srce tvoje ime, kdo mi je pokazal cesto, ki pelje v njo?
— premišljujem in se mi zdi, da je bilo to zapisano že takrat, ko sem bil še nerojena senca v srcu materinem. Kako bi bilo drugače mogoče, da bi se brez zapovedi podal v to žalost, v to trpljenje, v to zaznamovano revo, umirajočo pod dušečimi sajami..
Šepajoč je bil moj korak, ko sem prvikrat stopil v to dolino, plašen je bil pogled, ko sem prvikrat videl te razbičane hrib§, te krevljaste bajte in to izmozgano ljudstvo, ki kleše iz črne zemlje sebi kruh
— mogotcem palače in njihovim ženam zlate zapestnice za bele roke. Žalostno je bilo srce, ko sem prvikrat slišal v vinu namočeno pesem,priklenjenih duš. ko sem slišal kletve otrok in razuzdane besede zapeljanih deklet. Zajokal sem, ko sem zagledal vse to obsijano s solnčevino, za-
pred vojno politika ni bila glede poštenosti na višini, sedaj po vani je pa poštenost že prava redkost.
Ljudje, ki so v teh zastrupljenih razmerah vzgojeni, pa sploh mislijo^ da politika brez laži sploh ni mogoča. Ce mi trdimo, da je mogoča in da ie celo nujno treba, da je poštena, marsikateri zmaje z glavo ter misli, kako naivni in otročji da smo.
Sovražimo laž, ker je podla in krivična.
Kdor se bojuje za pravičnejši svet, tega z lažjo ne bo dosegel.
Pa ne samo iz teh razlogov se je tudi v politiki treba izogibati vsakih laži, temveč že iz praktičnih razlogov se jih moramo izogibati.
JCdor se' danes laže o tej ali oni stvari, mora jutri zopet lagati, da zakrije današnjo laž. Prihodnje dni mora lagati, da zakrije zopet laž in to gre tako vedno višje in višje, dokler se vsa ta smrdljiva gora ne zruši.
Pomislite, koliko časa in sile porabi tak človek, oa še vse zastonj, kajti prej ali slej bo razkrinkan.
Če bi ta čas in to silo porabil za dobro stvar, koliko hitreje in gotoveje bi napredoval!
Iz tega razvidimo. da se moramo izogibati laži ne le radi nravnih, temveč tudi iz čisto praktičnih razlogov.
Tedenski ©regresi.
Ljubljana, 14, februarja 1922.
Dne 7. t. m. je bila rajzorožitvena konferenca v Washingtonu na slovesen način zaključena. Podpisanih je bilo skupno pet pogodb, ki se tičeio pomorske razorožitve in utrdb na Tihem oceanu, uporabljanja podmornic in strupenih plinov, odnošajev do Kitajske, njenih carinarnic in dopolnilnih določb četverozveze glede Tihega oceana. Koncem komedije je nastopil duhovnik, ki je blagoslovil delo mož, ki so odločevali o usodi človeštva.
Kar se tiče genovske gospodarske konference, so sklenile Zedinjene države, da se je ne morejo udeležiti, ker se v zmislu programa predsednika Hardinga nočejo vmešavati v evropske razmere. Pač pa so pripravljene podpirati Evropo pri njenih obnovitvah. Bogati stric v Ameriki ne mara sezati več v žep, da bi obdarjal svojega lahkomiselnega nečaka preko morja.
Zedinjene države in Japonska so se končno sporazumele, glede otoka Japa. ki gspniii m m.	BBgHBmHmm
tikajočo se v goste saje. da je bila dolina mračna in zaduhla kakor razbojnikova duša.
Kadar so šli ljudje na delo, strgani, umazani, proklinjajoč. sem se strahotno umaknil kraj ceste. Bal sem se iih — in ta bojazen je prihajala iz lažnjivih poročil, ki so mi jih pravili nevedni ljudje, katere sem bral v lažnjivih časopisih, ki potvarjajo resnico v ostudne laži in obrekovanja.
Ko je prišlo v mene spoznanje, sem sc strahotno obrnil do teh ljudi in do cele doline. Takrat sem videl dolino in ljudstvo — ne iz nevednih ljudi, ne iz lažnjivih časopisov — videl sem jih iz svoje duše, v kateri so prečudne oči. ki vidijo dobro in slabo, ki vidijo resnico, čisto resnico brez laži in potvorb. Takrat sem začutil nepopisen gnus do vseh obrekovalcev naše doline — in sem začutil trepet svojega srca, ki jc vzljubilo vse to trpljenje z iskreno ljubeznijo.
In v tej svoji ljubezni gledam to našo sajasto dolino. Drugačna s§ mi zdi, ko ob prvem pogledu:
je tvoril eno poglavitnih' spornih točk" razorožitvene konference in ie trajno ogrožal mirno stanje med imenovanima državama.
V Egiptu in Indiji vre dalje. Britanski militarizem ie na pohodu, a zadel je na krepkega nasprotnika: na nrobujajoče se ljudstvo. Egiptovski podkralj je odpotoval v London, da bo angl. ministrskemu predsedniku osebno poročal, kako vroča so tla v Egiptu.
An.glija in Francija sta si zopet v laseh: topot radi genovske konference. Anglija meni. naj se konferenca nepreklicno vrši ob napovedanem času, dočim zahteva Francija, naj se za par tnesecsv odgodi, da se vs_e zastopane države dobro pripravijo, zlasti da se ustvari enoten načrt glede upostave Rusije.
Rusija se je oglasila z odločno besedo. da se zaveznikom ne bo dala izkoriščati in da tudi z Nemčijo ne stopi v stike, če se bo ta ravnala po znanem kapitalističnem mogotcu Stinnesu, za katerim se skriva tudi angleški kapital.
Ker hoče tudi mala antanta odločno nastopiti, ie sklicana v Belgrad predkoi-ferenca male antante. Češkoslovaški min. predsednik pa odpotuje v London, kjer bo posredoval v angleško-francoskem sporu.
Ta teden ie bil zelo bogat na vladnih krizah. V It&Iiji so se menjavali državniki ori sestavi nove vlade kakor v kinematografu. Nitti, Giolitti, Orlando de Na/e. Bonomi. pa spet od kraja. Sedaj, ko to pišemo, ima zopet naiveč izgleda, levica z ljudsko stranko.
V Nemčiji ie bila vladna kriza odgo-dena s tem. da se ie zavlekla debata v parlamentu. Večina v zbornici želi. da z ozirom na zunanji položaj ostane sedanja vlada dr. Wirtha.
Težavno stališče ima tudi avstrijska vlada, ki ne ve, kako bi dvignila državo iz finančnega prepada. Govorio, da je dobila Avstrija posojilo v Angliji.
Stavka v Nemčiji ie končana. Nemški min. predsednik ie zagrozil, da bodo glavni povzročitelji stavke kaznovani.
Tudi rudarska stavka na češkoslovaškem je končana s popolnim uspehom za delavstvo.
V Trstu ie orišlo takoi pri prvem zasedanju občinskega sveta do izgredov. Spopadli so se komunisti in fašisti. Večne nemire imajo tudi na Peki.
Med Rusijo in Itailjo se je upostavila brzoiavna zveza, ker pomenja nov korak Rusije h konsolidaciji.
O, še je sajasta, še so razbičani hribi, še so polomljene bajte, še je v vinu namočena pesem — še vedno je dolina bolna, težko bolna!
Sedaj pa vas vprašam, ljudje, kdo je bolj potreben ljubezni, ko težko bolni bolnik?
In vaša dolina je težko bolna, hudo bolezen prenašajo duše in srca v izmozganih telesih. Pomislite, cela dolina ena sama ostudna bolnica!
Večkrat se vprašujemo: Ali ni zdravnikov. ali ni usmiljenk, da bi zdravili, da bi blažili to zlo? Ali ni zdravil, da bi okreval bolnik po dolgi, nalezljivi bolezni?
Toda odgovor ie težak in čim bolj te vprašujem težje ie.
Tako tavam s svojimi vprašanji, od enega konca doline do drugega. Na teh pohodih srečavam prečudne ljudi. Dostojanstveno hodijo (nekateri se vozijo) po sredi ceste, modro se drže in se močno ločijo od ljudstva. Po obleki in po hinavstvu. ki vrši na niihovih očeh sem Jih spoznal da so to naši dfčni izobraženci, naši narodovi zdravniki, ki jim je dana sveta
in gospodom Komisarjem Čučkom. Porabil sem to priložnost, da sem vprašal gospoda komisarja, če je v Velenjah že vse potrebno ukrenil., da se izvede povišanje plač, kakor je bilo to sklenjeno, za trboveljske rudarje, nakar mi je gospod Guček odgovoril, da ie vse urejeno in da dobe rudarji isto kakor od Trboveljske družbe. Poprašal pa me ie tudi, ec sem čital Martinškov članek. Odgovoril sem. da ne, nakar je izvlekel »Naprej« iz žepa. Ko sem članek prečital, sem rekel: »Sai to ni niče:ar hudega, naj pride komisija in preišče; če ni res, lahko izvajate konsekvence.« Nato pa mi odgovori; »Zato sva danes tu. Bila sva pri Montani-stičnem uradu in gospodu pokraj.nskern namestniku Hribarju.« Vprašal sem ju, kaj pravita ta dva gospoda. Pa dobim odgovor, da sta tima rekla: »Ven ž njim!«
Gospod minister in gospod dvorni svetnik Pirnat bi po tei izjavi obeh gospodov bila sokriva. Raditega si dovoljujem omenjena dva gospoda iavno vprašati, s čini in kako zagovarjata dejstvo, da sta rekla brez preiskave: ven ž njim! Opravičeno »ven ž njim« bi bilo le takrat, če bi preiskovalna komisija dognala, da Martinškove trditve niso resnične. Izjavljam na tem mestu, msem človek, ki ima korist od tega. da vznemirja ljudi; nisem bil nikoli ekstremen in tudi nikoli ne bom: ali nasproti takemu postopanju smatram za svojo dolžnost, iavno nastopiti ne samo kot načelnik rudarske organizacije in predsednik Delavske zbornice, ampak tudi kot človek, ki čutim dolžnosti do sočloveka. Raditega izjavljam, da ne bom miroval, če ne prekličete takoj tega odpusta ter odredite preiskovalno komisijo, ki naj preišče in potem na temelju komisijskega izreka ukrenite to, kar bo pokazal deianski položaj. Kdor ie kaj zakrivil nai gre. ali to mora veliati tudi za gospoda Špička in Čučeka. Tako se bo napravil red v državi, po katerem vsi hrepenimo.
Zagorje. 14. februarja 1922,
Melhijor Čohal,
načelnik Unije slov. rudarjev 111 predsednik Delavske zbornice.
PRODUKTIVNA ZADRUGA KLEPARJEV, INŠTALATERJEV, KOTLARJEV IN KROVCEV.
Na iniciativo kovinarske organizacije so ustanovili ljubljanski delavci zgoraj omenjenih strok svojo produktivno za-
drugo. Zadruga ima svoje prostore v prejšnji Švindsliakelnovi delavnici v Kolodvorski ulici št. 28.
Zadruga bo prevzemala vsakovrstna kleparska, inštalaterska, kotlarska iu krovska dela.
Ker so se združile v zadrugi najboljše delovne moči, bo zmožna vzdržati vsako konkurenco.
Namen ustanoviteljev je, koristiti interesom nameščencev in odjemalcev s tem. da se izlečiio čezmerni podjetniški dobički.
Ta misel je zelo razburila tukajšnje mojstre iz prizadetih strok. Ugibljejo baje, kako bi mlado zadrugo uničili. Vsi ti napori so seveda popolnoma brezuspešni in bodo škodovali le tistim, ki se bodo v take boje spuščali. Če bodo hoteli z nami konkurirati, bodo morali manj računati — vendar pa bodo morali delavce boljše plačevati ko dozdaj. Verjamemo, da je to za marsikoga bridko. A ne za nas in ne za naše odjemalce.
Nekai mojstrov je bilo tako pametmh. da so takoj k nam pristopili. S tem so dokazaii, da so tudi oni za čiste račune in da hočejo imeti svele delo plačano — od tiliega dela oa nočeio živeti. Storite vsi tako. pa bo mir med nami. Tako pa velika večina mojstrov ne misli. Govori se, da. nameravajo začeti moistri proti zadrugi najhujši boj, in da mislijo delavce celo iz Nemčije vabiti. Če jim moremo kaj svetovati. jim svetujemo: Pustite to! Temu treba se privadit, čeprav sprva težko gre. _____________
PoliSilne vesti.
-f Socialisti za prikrajšane dijake v, narodni skupščini. Na včerajšnji plenarni seji finančnega odbora je sodrug poslanec dr. Korun odločno zahteval, da se takoj izenačijo podpore za dijake, ki študirajo v domovini, za one pa, ki so v inozem-stvu, temeljito povišajo. Beda dijakov v, inozemstvu je naravnost obupna. Ker dobivajo zadostne podpore samo srbski in nekateri slovenski dijaki, se ustvarja med dijaštvom velik orepad, ki govori razburi jeno o orotekciji in korupciji. Obupna poročila so došla iz različnih vseučiliškib mest.
+ Poslauiške, ministrske In poslanl-ške plrče pred ministrskim svetom. Včerajšnji ministrski svet se je bavil s predlogom poslanca Milivoja Jovanoviča o
'Javno mnenje v Jugoslaviji je silno f razburila spomenica, ki io namerava poslati Hrvatski blok genovske konferenci. Ker še ne * vemo končane redakcije, ne moremo še govoriti o njej. Pribijemo pa lahko. da io je rodila nezadovoljnost, ki Srna zopet svoj vir v skrajno neurejenem notranjem položaju države. Ker vlada ve, kie io čevelj žuli, ne namerava zaenkrat ničesar ukreniti zoper to spomenico.
Vlada si ie pridobila muslimane, ki zopet stopijo v njene vrste. Kako se bo stvar dalje pletla, ne moremo sklepati, ker se demokraške kakor tudi radikalne frakcije cepijo.
Finančni odsek sklepa še vedno o ministrskih plačah. Spreiel je dvanajstine za marec in april. Videti je. da do rednega proračuna menda sploh ne pridemo. Mnogo govore o tem. da tako zanimivega spisa ni na svetu, kakor je naš proračun.
Javno vprašanje na gospoda ministra Ivana Hribarja in gospoda rudarskega svetnika Pirnata, na prvega kot vodjo Pokrajinske uprave, na drugega kot vodjo Mon-tanističnega urada v Ljubljani
Andrej Martinšek, rudar v državnem rudniku v Velenjah. je 8. februarja 1921. v 30. Naprejevi št. objavil članek s svo- j jim lastnim podpisom, v katerem obdol- j žuje gospoda oskrbnika Špička in obra-tovodjo komisarja Čučka v Velenjah, da sta se pregrešila s tem. da so jima rudaiji delali in sta imela le onadva od tega ko- ■ rist; pisal je še o raznih drugih stvareh, j Martinšek zahteva, naj se sestavi komisi- ' ja. ki naj imenovano zadevo preišče. Kaj se je zgodilo!? Nekaj, kar mora napraviti na človeka utis, da ni vse v redu. Ni moja naloga, preiskovati, jeli so Martinškove obdolžitve utemeljene ali ne; da pa človeka brez preiskave odpustijo iz službe, v državi, kjer so državljani enakopravni, kaj takega ni mogoče. Ne bi zagovarjal Martinška ne z eno besedico, če bi Montanistični urad in Pokraj nska upra va odredila preiskovalno komisijo in če bi po preiskavi dokazali, da so Martinškove obdolžitve neresnične. Ali proti nepravnemu postopanju moram javno vložiti najodločnejši protest, z zahtevo, da se odpustitev takoj prekliče.
Imam pa za to še druge tehtne razloge. Bil sem 9. februarja 1922. po opravkih v Ljubljani. Sešel sem se okolu poldne tudi z gosp. oskrbnikom Špičkom, katerega do takrat nisem osebno poznal.
naloga, voditi ljudstvo z lepimi nauki in vzgledi k popolnosti.
Povabili so me k sebi — in šel sem.
*
V zakajeni gostilniški sobi smo se zbrali in smo pričakovali. Na mizi je pomenljivo crkaval »Štefan«, dame so se smejale gospodom, ki so pravili svinjske dovtipe — vsem pa ie sijalo iz napol pijanih oči motna otopelost.
Potrpežljivo sem čakal slovesnega začetka.
Pričelo se ie. — Vzdignil se ie mož in nam ie govoril o vzroku in pomenu tega sestanka.
»Gospoda! Težki so časi. v katerih živimo, težko ie breme, ki smo ga naložili, da pomoremo z njim bednemu ljudstvu. Ali prepričan sem. da ga z veseljem prenašamo, prenašamo s tisto veliko ljubeznijo. ki jo gojimo do našega ljubega naroda.
(»Živio« je telebnil pod strop in kozarci so žalostno zastokali ob mizi.)
Danes, gospoda, se obračamo do vaših usmiljenih src z visoko prošnjo, ker trdno verujem v vašo usmiljenost in. veli-
ko požrtvovalnost. Glejte, bliža se praznik našega narodnega svetnika. Proslavimo spomin tega velikega moža s primerno svečanostjo, da počastimo ime velikana. ki je nepopisno koristil narodu. 3b tei priliki se bomo spomnili revežev, ki jih ie po_sebno v teh časih neizmerno veliko, da jim pomoremo do koščka kruha. S tem bomo na poseben način proslavljali moža. in na globok način pokazali ljubezen do naroda.«
(»Živio! govornik, živio svetnik!...«)
Sedaj oa vas prosim nasvetov — kako, kje in kdaj izvršimo to proslavo.«
Po kratkem pomenku so sklenili, da priredijo veselico v čast svetniku in v korist ubogim.
Tajnik ie pisal in je komajilovil besede. ki so govorile o večjem dobičku: 10 liektov vina. 50 sodčkov piva. 20 litrov slivovke. 20 litrov brinovca. 200 buteljk, 200 steklenic likerja... Vse to da velito denarja in dobička. In ljudje bodo zopet enkrat veseli, da ne umro dolgočasja in zaspanosti.
Narodni možje in dame so se oddahnile in se posvetile mjrnemu uživanju svo-
jega dela. Razposajena pesem je planila okoli mize, pijane napitnice so meketale z nerodnih jezikov in pohabljene govorance so se podile po sobi. Odličen narodnjak ie zaplesal z natakarico in jo pri* srčno stisnil k sebi.
Razočaran sem sedel na koncu mize, začuden sem gledal to prosvetno delo. Tedaj ie planil v mene nepopisen gnev do vseh^teh ljudi in do njihovega početja.
Žalostno je zajokalo srce. Vzel sem klobuk in sem se poslovil.
»Kam?«
»Domov!«
Ko sems tal na cesti, je stopii odličen gospod na prag in mi dejal;
»Mrlič!«
*
Čudna beseda je to... Zaprl sem se v svojo sobo in sem v žalosti in gnevu zapisal v svoj dnevnik:
O, vi čedni voditelji, kdo bolj je podoben mrliču nego vi!
V vaše roke je dano zdravilo, vi pa ga zapravljate in mečete v zrak — ker ne veste, da ste ga sami bolj potrebni kakor oni, ki jih zdravite.
znižanju poslanskih dnevnic, ki znašajo dnevno 120 dinarjev. Ministrski svet je ta predlog odklonil kakor tudi predlog poslanca Voje Laziča o zmanjšanju dravinjskih doklad ministrom, ker je bil mnenja, da so draginjske doklade še premajhne. Ministrski svet.se je nadalje ba-vil tudi z vprašanjem povišanja plač poslanikom v Londonu, Parizu in Washing-tonu in je bil mnenja, da je treba te plače temeljito povišati, ker imajo poslaniki drugih držav veliko večje prejemke, navadno poldrug do dva milijona kron mesečno. Državo je treba namreč dostojno reprezentirati.
+ Spored za svečanosti ob kraljevi poroki. Kraljeva zaroka se bo vršila junija meseca. Odbor za izvedbo svečanosti ob priliki kraljeve zaroke je že izdelal definitivni program. Ob tej priliki bodo razne kulturne in umetniške manifestacije, kakor veliki simfonični koncert, slavnostna predstava v gledališču »beneški večer na Donavi«, umetniške razstave, parade vojaštva, tako da bodo trajale svečanosti celih sedem dni. Ministrski svet se je že bavil z vprašanjem opreme kraljevega dvora in je naklonil kralju Aleksandra svoto v znesku 400 milijonov kron. V belgrajskih krogih, ki se odlikujejo po svojih bistrih političnih pojmovanjih, pripisujejo kraljevi poroki dalekosežen političen pomen.
-f- Zanimiva razprava proti atentatorjem na Njeg. Veličanstvo kralja Aleksandra. V včerajšnji razpravi proti atentatorjem na Njeg. Veličanstvo kralja Aleksandra, je govoril bivši komunistični poslanec Triša Kaclerovič, ki je v svojem govora razpravljal o marksizmu in delovanju komunistične stranke ter poudarjal, da ni stranka pripravljala revolucije, ker so bili člani načelstva mnenja, da sc morajo smrdljive razmere same zadušiti v lastnem blatu. V svojem ognjevitem govoru je pričel proslavljati sovjetsko Rusijo, kjer so ljudje s kapitalističnimi m nacionalističnimi pojmovanji nemogoči. Svoj zagovor je končal z vzklikom, da mora priti tudi v najbolj zaspani državi srednje Evrope do skorajšnjega preobrata. Govor poslanca Kacleroviča je napravil na vse navzoče mogočen vtis. Predsednik je zato moral pozvati govornika ponovno k redu.
-f Ministrstvo ie zopet prepovedalo nekaj protidržavnih listov. Ministrstvo za
Zakaj zelo ste domišljavi. Tako domišljavi ste, da se vam na obrazu pozna puhlost in nevednost. V tej svoji nevednosti upijete in govorite o delu, ki ga vrš te na tako klavern način, da je mene sram, kadar vas vidim ob takem delu. Vaše delo se vrši v smradljivih oštarijah, kjer sejete kvante in si pripovedujete svinjske dovtipe, kjer proslavljate narodne praznike s popivanjem in plesom, kjer prirejate pijančevanja v dobrodelne namene.
Tako je vaše narodno delo. Tisti, ki ne vpije z vami, je mrlič — in sovražite ga!
Jaz vam pa pravim še enkrat: Vi ste mrliči — zakaj vaše delo ni delo, temveč je trohnenje vašega telesa v vinu in neumnosti.
O, vi vsi, zakaj tako? Ali vas ni sram nred ljudstvom, ki nima vere v vas — ker ste še slabši ko ljudstvo^ Ali se vam ne smili ljudstvo — ki ga tlačite v blato, uamesto, da bi ga dvigali?
Žalostno je to, ljudje božji, tako žalostno, da se bojim, da bodo stale nad našo dolino večno saje. da ne bodo v nas nikoli posijali solnčni žarki.
V Trbovljah, v dolini bede in zaslepljenosti, zapisano dne 20. jan. 1922.
notranje zadeve prihaja vsak dan do novih nezaslišanih spoznanj in tako je med številnimi listi prepovedalo vstop v nebesa naše države sledečim listom: »Sokolu« in »Republiki« v Ameriki, »Zoni Zija« v Solunu in »Wochenschrifti« na Dunaju. Vsi ti listi so v nesramnem tonu blatili našo državno upravo in tako je ministrstvo sklenilo, odpraviti nespodobnosti na ta, baje edino zveličavni način.
4- Nacionalistični šovinizem na Reki. Na Reki so že zopet izbruhnili fašistov-ski nemiri, tako da ie zaprosil predsednik reške vlade Zanella rimsko in belgrajsko vlado, naj razorožijo fašiste in vpostavijo v mestu red. Po mestu se je že razvil srdit boj med oolicisti in fašisti, ki patru-lirajo po mestu, oboroženi s puškami in bombami in pretepajo mirne pasante.
-1- Mala antanta se bo pridružila militaristični Franciji, Zastopniki male antante se bodo zbrali k posvetovanjem /a genovsko konferenco v Belgradu v soboto, IS. t. m. V diplomatičnih krogih zatrjujejo zgotovost io, da bo korakala mala antanta z reakcionarno, militaristično Francijo. Kaj drugega seveda nismo pričakovali, ker bi naši meščanski državniki samo takrat ukrenili kaj pametnega, če bi jim s krampi odpirali glave.
-f- Statistični gospodarski biro trefje internacionale. Pri izvrševalnem odboru tretje internacionale obstoja urad, ki zbira statistične podatke o delavskih organizacijah in o političnih ter gospodarskih razmerah vseh dežel, kjer obstojajo komunistične organizacije. Na ta urad pošiljajo vse stranke mesečna poročila.
+ Kako močna je rdeča armada? Po poročilu, ki ga je podal Trocki na 9. vseruskem kongresu sovjetov, je štela rdeča armada za časa mobilizacije 5,300.000 mož, po demobilizaciji pa šteje 1,595.000 mož.
Dnevne vesti.
Papir je boljši kot srebro. To je spoznal te dni neki delavec v Ljubljani. Nekdo mu je ponudil v nakup srebru dolar za tristo kron, ki mu jih je on tudi dal, ker je bil kurz dolarja tisti dan res tako visok. Pri banki pa je nesrečni kupec izvedel, da je napravil narobe špekulacijo, ker je vreden toliko samo papirnati do: lar, srebrni pa samo toliko, kolikor je srebra v njem, to je komaj desetino od tega. Nauk: Ne špekuliraj z valutami, če nisi goljuf po poklicu!
Opozorilo našemu občinstvu. Strokovno Udruženje J ugoslovenskih oblikujočih umetnikov nas obvešča, da se nahaja v Ljubljani neki slikar M a 1 o t a , kateri si ie znal Dridobiti veliko naklonjenost ljubljanskega občinstva in kateri računa za svoje »portrete« razmeroma zelo velike vsote, čeprav ti portreti nimajo nobene umetniške vrednosti. S. U. .1. O. U. si šteje v dolžnost v svrho zaščite domačih umetnikov portretistov in v svrho čuvanja ugleda našega občinstva en<”--gičuo protestirati proti zlorabi umetnosti od strani pretkanega tujca. Naglaša pa, da podčrtuje Malotino manjvrednost in da bi ne imelo povoda nastopiti proti njemu, da je umetnik — čeprav je tui državljan. (O tem Maloti smo mi že pisali pred kakimi štirinajstimi dnevi, ko smo povedali, da ie večkratni posestnik v tujini in da mu v resnici ne bi bilo treba odjedati io-mačim umetnikom že itak bornega zaslužka, zlasti če pomislimo, da so njegovi izdelki res izdelki in nič drugega. Kolikor smo poučeni, ta gospod še sploh ne bi smel med nami prebivati, ker mu je že potekel rok za vrnitev v domovino. Kako
to., da je še vseeno nied nami? Ali ni za tem zopet kaka protekcija? Ured.).
Pojasnilo. V dnevnikih »Jutru« in »Slovenec« se je zadnje dni hotela naprtiti političnim uradnikom neka akcija proti dvem oblastem. Z ozirom na to si usoja društveni odbor ugotoviti, da se pač ba^i z oblastno razdelitvijo države, toda kot stanovska in strokovna organizacija samo glede stanovskih in strokovno upravnih vprašanj, ki so s tem v zvezi, to pa seveda v okvirju ustave kot veljavnega zakona. V tem smislu so bili pozvani tudi društveni člani, da pošljejo svoja mnenja. Vse drugo so neosnovana ugibanja in društveni odbor obžaluje take poskuse, s katerimi se skuša zaplesti oziroma izrabiti društvo ali njega člani v dnevno politično strankarsko borbo.
Včerajšnja seja ljubljanskega občinskega sveta ie Dotekla mirno in brez incidentov. Občinski svet je rešil več nujnih predlogov. V debatha je bilo razvidno, da se liberalci trudijo na vse kriplje, da bi razbili koalicijo, ker nikakor ne morejo pozabiti prejšnjih zlatih časov, ko so nemoteno paševali na ljubljanskem magistratu.
Francosko predavanje gospoda An-dre Lichtenberger-ja. ki ga priredi Francoski Institut v Ljubljani, se bo vršilo v nedeljo dne 19. t. m. ob pol 11. dopoldne v veliki dvorani vseučilišča. Predavatelj, ugleden francoski pisatelj, bo govoril o »francoski rodbini«. Vabimo prijatelje francoskega jezika.______________
Bž $$raw§««?.
Ponikva ob sužni železnici. Na občnem zboru tukajšnic krajevne organizacije so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Fr. Fidler za predsednika, Martin Derbov-šek za namestnika, Martin Lah za tajnika, Martin Derbovšek za namestnika, Martin Derbovšek za blagajnika, Ivan Obdic za namestnika. V odbor pa: Ivan Drobnak, Jožef Korže. Jakob Trboc in Jožef Potočnik. Kot preglednika pa: Ivan Drobnak. krojač v Boletini in Anton Novak. — Tukajšnja krajevna organizacija vabi tem potom na članski sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 19. t. m. po prvi maši v gostilni pri »Župniku«. Točna udeležba dolžnost.
Hajdoše pri Ptuht. Krajevna organizacija v Hajdošah pri Ptuju poživlja svoje člane, da čimorei poravnajo zaostalo članarino pri sodrugu Jožefu Žitniku ali Blažu Šijancu. Sicer je odbor Dri obračunavanju s pokrajinskim tajništvom zadržan. Red je notreben. Sodrugi, le v organizaciji je naša moč. Pridobivajte novih članov, da bomo čimprej tudi mi ponosen del armade zavednih mož. — Odbor.
Sv. Peter ood Sv. gorami. Krajevna organizacija KDZ vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedelja, dne 26. t. m. ob 9. v gostilni g. Ivana Ger-šaka s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo dosedanjega odbora. 2. Razno. 3. Volitev novega odbora. — Naznanjamo tudi vsem članorn, da imamo žepne koledarje in strankine znake v zalogi. Kdor ga še nima. ga dobi lahko pri sodrugu J. Geleriu. — Odbor.
Podsreda. Krajevna organizacija KDZ v Podsredi vabi na redni občni zbor. ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. t. m. ob 9. v gostilni g. Ivana Preskaria s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Razno. 3. Volitev novega odbora in zaupnikov. 4. Načrt na-daljnega delovanja. — Dolžnost vsakega člana je točna udeležba. Vsak član naj prinese izkaznico s seboj. — Odbor.
Boj proti draginji.
Posameznik proti draginji ne more ničesar napraviti. Ce manj ješ in se sia-hejše oblačiš, trpiš in ne moreš delati, obenem pa tudi drugi nimajo zaslužka, ker se ne more v denar spraviti njih delo. Draginja se vrti v krogu kakor mačka, kadar se lovi za lastni rep. Država bi pa lahko odp avila draginjo, če bi hotela. Država smo ca mi. Zakaj nočemo? Ker mislimo, d' je država ministrski svet! Ker čakamo vso pomoč le od tega, Ministrski svet ima Da druge skrbi, on ne čuti draginje, kakor mi, kolikor pa sliši o njej, kolikor vidi. da ie državno gospodarstvo podobno raztrgani obleki, io popravlja s krpanjem in mašenjem posameznih lukenj. namesto da bi napravil novo močno obleko.
Država potrebuje denarja. Toda vzame naj ga tam. kjer ie. ne pa da ga trga od ust največjim revežem. Razpiše naj čimprej davek od imetja, da bodo za dr-
žavo vsaj nekaj žrtvovali tisti, ki so ii med vojno nagromadili bogastva.
Davek od imetja je tisto, po čemer kriči že 3 leta vse delavno ljudstvo, vsi državljani. Zakai (?a vlada in parlament, kot odbor, ki je izvoljen od državljanov. ne izvede? Zato. ker se ljudstvo samo ne briga dovolj, ker se pusti od posameznih strank voditi za nos, ker le kriči, ne mara pa misliti in delati ter tako prisiliti svoj odbor, da dela tisto, kar je najpotrebnejše. Davek od imetja zahtevamo, ker vemo. da bo takoj za veliko zmanjšal draginjo in pripravil pot k ureditvi sedanjih obupnih razmer.
Ne ustraši se razpredelnice, ki jo prinašamo. Ni tako težko razumljiva, kakor izgleda! Sprav 'o, pogovori se s prijatelji, spoznal boš. da je to poštena in prava pot iz blata!
Za nadalje ie pa treba tudi vsako leto pobirati davke b no doliookih davkoplačevalca. Kdor si zasluži komaj za bedno
Odkod naj dobi država denar?
življenje, naj bo prost vsakega davka. Čim več kdo zasluži, tem več davka naj plačuje, kdor ima pa velikanske dohodke, se mu ne bo veliko poznalo, če bo plačeval tudi velik davek. Tudi ta razpredel* nica je lahko razumljiva, če io dobro pre-* misliš. Potrudi se, če pa ne razumeš, vprašaj! Naj te ne bo sram vprašati, odkod si imel dobiti pouk, saj so te dozdaj učili samo tega, da moraš dati in rad dajati »vse za vero, dom, cesarja«!
Ker se vrednost krone zmeraj izpre-minja, bi bilo treba razpredelnice vsako leto najmanj dvakrat izpreminjati. Zato jih nismo napravili v kronah, temveč v blagu, ki obdrži vedno isto vrednost: v pšenici. Zneski so v obeh razpredelnicah vpisani v pk, to ie v pšeničnih kilogramih. To imej pred očmi, čeprav je nenavadno.
Obe razpredelnici si pa spravi. Taka stvar se ne da dobro razumeti, če jo samo enkrat malo pogledaš. Treba je, da se malo razleži v glavi!
Enkratni davek od imetla.
Letni davd* od dohodkov.
o, c m	Celotno imetje: pk	Že v prejšnji stopnji obdavčeno imetje: pk	Obdavčiti je Se treba pk	Odst tek, s katerim se obdavči presežek v tej stopnji: °/o	Davek od tega presežka znaša: pk	Celotni davek znaSa: pk
1	75 000	. .				-
2	10)000	75 000	25.000	1-0	250	250
3	125.000	100 0U0	25.000	11	275	525
4	150 000	125.000	25.000	1-2	3o0	825
5	175.000	150 000	25 000	1-3	325	1.150
6	20 ».000	175.000	25.000	1-4	3i0	1.500
7	225 0 i0	200 000	25 000	1 5	375	1.875
8	250.000	2'5.000	25 000	i-6	400	2 275
9	275000	250 000	25 000	1-7	425	2.70"
10	300.000	275.000	25.010	1-8	450	3 150
11	325 000	300 000	25 000	1-9	475	3.625 •
12	350 000	325.000	25.000	?.■'	500	4.' ih
13	400 000	350 000	50.C0U	22	1.10)	5.2.5
14	450 0C0	400.000	50.000	2-4	1.200	6 425
15	500 000	450 000	50.000	2-6	1.300	7 725
16	550 000	500.000	50.000	2-8	1.40O	9.125
17	GOO.OOO	550 000	50 000	30	1.500	10.625
18	650 000	600 000	50.000	3-2	1.600	12 225
19	700 000	65') 000	50 0C0	34	1.700	13 925
20	800.000	7U0.000	10> .000	3-8	3.8 n)	17.725
21	900.000	800.000	100 000	4-2	4 200	21 925
22	1,000 000	900.000	100.000	46	46 0	26.5:5
23	l,100.0u0	1,000 000	100.000	5-0	500	31.525
24	1,200.000	1,100 000	100.000	5-4	5 400	36 925
25	1,300.000	t .200 000	100 0 0	5-8	5.800	42.7 '5
26	1,400 000	1.300 000	10(1.(00	6-2	6.200	48.9 >5
27	1,600.000	1,4 0 000	200.000	70	14.000	6'925
28	1,800 000	1,600.000	200.000	7-8	15 600	78.525
29	2,000.000	1,800.000	200.000	86	17.200	95 725
30	2,200.0t-0	2,000 000	200 000	94	18.800	114 525
31	2,400.000	2,2< 0 000	200,000	102	20.400	134.925
32	2,600.000	2,400.000	200.000	liO	22.000	156 925
33	2,800.(00	2,61)0.000 1	200 000	11 8	23 6d0	180.525
34	3,200.000	2,8 0.000	400.000	13-4 |	53.600	234.125
35	3,600 000	3,200.000	400 000	15-0 I	60.000	294.125
36	4,000.000	3,600 000	400.000	16-6	66400	360525
37	4 400.000	4,000.000	400.000	18-2	72.800	433.325
38	4,800.000	4,4 iO.OOO	400.000	198 j	79.200	512 525
39	5,200.000 ;	4,800.000	400 000	214	85 600	598 125
40	5,600.000 1	5,200 000	400.000	23 0	92.000	690 125
41	6.400 000 |	5,600.000	800.000	26 2 J	209.600	899.725
42	7,200.000	6,400 000	800.000	294 i	235 200	1,134925
43	8,000.000	7,200.000	800.000	32-6	260 800	1,395.725
44	8,800.000	8,000.000	SOO.OOO	35-8 !	286 400	',682.125
45	9,600 000	8 800.000	800 000	390	312.000	1,994 125
. 46	10,400 000	9,600.000	800.000	42 2	337.6H0	2,331.725
47	11,200.000	10,400 0)0	800 000	45-4	363 200	2,694 925
48	12,000.000	11,200.000	800 000	48-6	38 S. 800	3,' 83 725 S
StopDja	Letni dohodek: pk	Že v pr*-j-Snji »lopnti obdavčeni	Obdavčiti je Se treba: pk	v tej stopnji sej obdavči presežek;		Celotni davek znaSa torej: pk
		dohodek: pk		Z °/o	tore] zna&a: j pk	
1	8.000	-		mmm	,	
2	10 000	8 000	2000	1-—	20	20
3	12.000	10.000	2.000	1-5	30	50
4	14.000	12 000	2.000	2 —	40	90
5	16.000	14.000	2.00J	25	50	140
6	18 000	16.000	2.000	3'—	60	200
7	20 000	18 000	2.000	35	70	270
8	22.000	20.000	2 000	4 —	80	350
9	24.000	22.000	2.000	45	90	440
10	26 000	24.000	2.000	5 —	100	540
11	28.000	26 000	2.000	5-5	110	650
12	30.000	28 000	2 00!)	1 6-	120	I 770
13	34.000	30 000	4.000	7-—	280	j 1.050
14	čs8.000	34 000	4 000	S'-	320	1.370
15	42 000	38.000	4.000	9-	360	1.730
16	46 000	42.000	4.000	10-	4 0	2.130
17	50.000	46.000	4 000	11 —	440	2.570
IS	54 000	50 000	4.000	12 —	480	1 3.050
19	58 000	54 000	4.000	13-	520	3.570
20	62.0(0	58 000	4.000	14 —	. 563	j 4 130
21	/0.000	62 000	8.0u0	16 —	1 1.280	5 410
22	78.000	70.000	8 000	18--	1.440	6.850
23	86 000	• 78.000	8 000	20--	1.600	! 8.450
24	94.000	86.t 00	8.000	2i-—	1.760	10.210
25	102.000	94.000	8.000	24--	1.920	12.130
26	110 000	102.000	8 000	26--	2.080	14210
27	118 000	11 .000	8.000	28-	2.240	16450
28	126.1)00	118.000	8.000	30'—	240 )	18 850
29 |	142.000	126.000	16 000	34-—	5.440	24.290
30	58.000	142.000	16.000	38-—	6.080	30.370
31 |	174.000	158.000	16.000	42-—	6.720	37.090
32	190.000	174 000	16.000	46-—	7.360	44.450
83 1	206 000	190.f'00	16.000	50 —	8.000	52.450
34 (	222.000	206.000	16.000	54-— |	8.640	61.090
35	238 000	22 '.000	16.000	58 — i	9.280	70.370
36 |	254 000	238 0)0	16000	62-- j	99jo	80.290
37 I	286.000	254 000 |	32.000	70-- i	22.400	102 690
38	326.000	286 000	40.000	80-- j	32.0 0	134.690
Imetja nad 12,000.000 pk se obdavčijo s 50°/o.
Vsak naj si vse svoje imetje oceni, koliko je vredno. Vrednost naj izrazi v pk (v pšeničnih kilogramih). Vsoto vsega svojega imetja naj poišče v razpredeln'ei pod »celotno imetje«. N. pr. če je njegovega imetja za 80.000 pk. najde tam v prvi vrstici 75.000 Dk. kar je še davka prosto, v drugi vrstici pa ie 100.000 pk. v tej vrstici najde, s katerim odstotkom se obdavči presežek: 1.0%. Ker ima za 5000
*• »MVituuau v uuu UAV/tVVV M a. ov vuuuvuiu
z 85°/0.
Davkoplačevalci prvih 10 stopenj, ki imajo nepreskrbljene otroke in za te otroke ludi res skrbe, se pomaknejo pri odmeri dohodninskega davka za vsakega otroka za 1 stopnjo nazaj. Otroci, ki hodijo v šolo, veljajo za nepreskrbljene: v ljudski šoli do
14.	leta, v meščanski do 16. leta. v sredmi šoli ter kot obrtni vajenci do 21. leta, na vseučilišču do 25. leta.
več. nego je že v prejšnji stopnji obdavčeno, si izračuna 1% od teh 5000 pk, to ie 50_pk. Toliko znaša njegov davek, kajti od 75.000 ne plača nič davka.
Kdor ima 200.000 pk, najde ravno ta znesek že v 6. stopnji, torej mu je treba pogledati samo v zadnjo rubriko: »celot-ni^davek znaša«, tam najde v 6. stopnji 1.500 pk. Srednje rubrike so predvsem zato. da vidi vsak. kako ta davek raste.
Isto je tudi pri drugi razpredelnici, pri letnem dohodninskem davku. Do dohodka 8000 pk na leto se ne plača nič davka, pri 10.000 je treba že plačati 1% od presežka nad 8000 pk, torej od 2000 pk, torei 20 pk. Itd. Z majhnim trudom se da to razumeti. Razumeti pa morajo delavni liudfe. ki stradajo, samo ti bodo za take davke — bogatim lenuhom bodo ti davki smrdeli!!
Do 14 dni imajo vsi prebivalci (pogl. opombo!) vložiti pri pristojnih davkarijah natančne popise vsega svojega imetka. ocenjenega v Dk po stanju z dne 31. decembra 1921 in po stanju z dne 31. decembra 1912. Pri imetkih v skupni vrednosti nad 1,000.000 pk je treba take popise predložiti tudi po stanju 31. decejnbra vseh let od 1913. do 1920.
Država si pridržuje pravico do prihodnjega popisa (31. decembra 1922) odkupiti vse vrste imetka za popisno ceno brez ozira na to. če so prešle med tem že v druge roke. To velja za premičnine in nepremičnine, pridobljene pravice in prednosti, vrednostne papirje itd.
Nepopisane posamezne predmete ali njih skupine ima država pravico prevzeti za ceno 100 pk. Možni prirastek na ceni v 1 letu je treba všteti, ker ga država pri eventuelnem prevzetju nikakor ne bo-upoštevala niti pri predmetih, niti pri papirjih, niti se ne bo ozirala na kako posebno vrednost za ljubtelie, n. pr. starinah, umetninah, draguljih itd.
Za tuja podjetja, ki se posebe obdavčijo, veljajo tudi vse tiste delniške družbe, za katere se pri tem popisovanju ni ugotovilo, da se nahaja vsa delniška glavnica v rokah tukajšnjih davkoplačevalcev.
Do konca januarja 1922 imajo vsi prebivalci (poglej opombo!) vložiti pri davkariji točen popis svojih dohodkov vseh vrst v letu 1921. Ta in prej določeni popis bosta služila ne le za temelj obdavčenja, temveč tudi za statistiko. Napačne navedbe ne bodo torej kaznovane samo z zvišano odmero davka, temveč tudi sod-nijsko.
Ti oboji popisi se vpisujejo v javne krfjlge, ki so pri občini in davkariji vsakemu na ogled.
* Poglavarji rodbine, če imajo rodbinski člani tudi lastno imetje, ca morajo tudi popisati in popis vložiti kot prilogo. Za nedoletne njih zakoniti varuhi. Za pravne osebe zakoniti pooblaščenci.
Trbovlje. Vabijo se vsi zaupniki krajevne politične organizacije SSJ na sejo, ki se bo vršila v četrtek, dne 16. februarja ob 17. v društveni pisarni. — Predsednik.
Vestnik Svobode.
Cankarjeve spise kupi centralna knjižnica »Svobode«. Vse. ki jih morejo pogrešati, prosimo, da tih odstopijo. Naslov in ceno knjige naj naznanijo centralnemu tajništvu Spl. del. izobraževalne zveze »Svobode« v Ljubljani, Zidovska ul. 1, I. nadstropje, pismeno ali ustmeno od 8. do 12. in 15. do 21.
Naročnikom »Kresa«. Uprava družinskega lista »Kres« naznanja vsem svojim cenj. naročnikom, da izide 7. štev. »Kresa« začetkom prihodnjega tedna. Zamuda je nastala radi tehničnih zaprek.
Zabukovca. Podružnica del. izobr. društva »Svoboda« naznanja vsem članom, da se bo vršil v nedeljo 19. februarja t. 1. ob 10 dopoldne izredni občni zbor v društveni sobi g. Gomilška. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži. Vabimo še tudi druge, ki jih je veselje, društvo podpirati, ali ki želijo pristopiti. Glasovalne pravice zasedaj nimajo. — Odbor.
Dopisi.
Amerika v Velenju. Ker našemu g. oskrbniku ne zadostuje članek 30. Napre-jeve številke, moramo še omeniti, kako je ponosen na svoje življenje v Velenju. V preteklem poletju se je enkrat ves vi-
njen vračal ob dveh popolnoci iz gostilne ' iu Kričat na vse gno sleueče ueseue: »nekateri greuo v £>ruijo, nekateri v Slavonijo, nea.aieri v iNemšKo Avsuijo, urugi zopet v i\emčijo in arugi pa v Ameriko. Jaz pa ne grem nikamor, jaz imam Ameriko tukaj in ostanem tukaj, ker sem Jugo-Siovou.« i\e ooiiio uvomiu, ua ima naš oskrbnik res tukaj Ameriko, ker ze itak vsukuo ve, kako piaco ima in poteg tega še lepo posestvo, katero pa mora revno delavstvo vse poletje ouuelovati na državne stroške. i\er uopisnik v o D. številki ni bil zadosti poučen, koliko ima ta g~-spou živine, popravpam sledeče:	nima
samo 6 glav goveje živine, temveč 8 gmv, 4 ovce, iz svinj in par konj, kar nima tukaj v oiizini vsakdo. Opazovaiec.
Sveti Peter v Savinjski dolini Tudi mi se moramo spomniti našega gospoda dr. jančica, ki mu se vedno kaj pametnega zaigra v giavi, kar potem marsikje izrazi z oesedami: »Jaz sem Kristusov namestnik nase lepe župnije.« venuar tudi mi smo preorisane glave in tako ga ne moremo spoznati za tistega, za katerega se sam izaaja. bo ljudje pri nas, ki veuno pravijo: »O. gospod pa imajo res prav, ne 2« Tudi mi bi tako rekli, če bi g. dr. delal res samo za spravo med soseai ne pa za prepir in tožno. Pa ne bo nikuar drugače, ker so gospod že preveč bogati in se mu dobro zdi, če plačujejo kmetje po lastni neumnosti odvetnike, in ni upanja, da bi postalo drugače že raditega ne, -se ljudje ne bodo tako kmalu navadni misliti s svojimi možgani namesto z gospodovimi. Z možgani tistega gospoda, ki uči otroke naj molijo v cerkvi tudi za reveže, ki k maši ne morejo, ker nimajo obleke. Pa da sem jaz tako bogat, kakor so gospod, in bi bil na njegovem mestu, bi rajši kot lepe nauke otrokom dal revežem obleke, pa bi prihajali prav gotovo k maši, če jim je kaj zanjo. Pozdrav vsem bralcem naše organizacije KDZ od nekega — braica.
Šmartno ob Dreti. Primoran sem pisati o tukajšnjih klerikalcih, dasi nisem vajen oglašati se po listih. Psujejo nas z barabami in z drugimi podobnimi krščanskimi priimki. Toda gospodom moramo povedati, da v naši vasi ni žetve zanje 'n naj nas le na miru puste, kakor smo jih mi socialisti, kadar so se sprehajali po cesti z zastavo Marijine družbe. Šmarten-ske tercijalke si pa boste lahko še jezike odbrusile proti naši KDZ, ugonobile pa je evndar ne boste, ker gre le vedno naprej. Le ne brigajte se za nas, ker, kur nam bo ljubo, to bomo vseeno storili, kar pa ne, bomo pustili. — Zadretski bare-bovec.
Buče. Posledice, katere presegajo vse meje, so se doigrale te dni v družini Mihaela Polanca, rodom Hrvata, ki se je nekako pred 30. leti naselil semkaj na Buče. Po poklicu je čevljar, priden in vztrajen pri delu ter je v kratkem času prigospodaril toliko, da je za silo živel s svojo ženo in tremi otroci. A vojna tudi tu ni šla brez zlih posledic mimo: sin Anton je moral k vojakom, doma ostali oče in mati z dvema hčerkama pa so se trudili tembolj za borni košček kruha. Ena med hčerkami je kmalu zašla med mnogoštevilne, kar ie še hujše poostrilo družinske razmere. Končala je svetovna vojna in sin Anton ie prišel zopet domov, toda nikakor se ni mogel sporazumeti s sestrama, aterima bo prevzel posestvo. To je povzročalo medsebojne prepire in pretepe, v katere sta se vmešavala tudi oče in mati. Pred nekaj tedni je nenadoma umrla mati, sedaj pa še oče. Sum je padel takoj na sina. zato ker se ie on z očetom večkrat pretepal. Dognali so, da je
udarec z utež e m učinkoval tako močno, da je črepinja na glavi strta, kar je povzročilo pri očetu nasilno smrt. Sin, ubijalec svoiega očeta! Ni čuda, saj ie oil prej najpoštenejši in najmarljivejši, a med vojno ie postal trd in gluh za vsak dober nasvet. Poleg tega pa še čez mero kozarček žgane pijače, pa postane iz že itak pokvarjenega človeka, kmalu zverina.
l€tLslfurwi vesftnik.
Repertoar nar. gledališča v Ljubljani.
Drama:	'
15. febr., sreda »Vražja ženska«, ab. A.
16. febr., četrtek »Prekrasne Sabin-ke«. Izven.
17. febr., petek »Vražja ženska«, ab. A.
18. febr., sobota »Svet«, ab. B.
19. febr., nedelja popoldne »Vražja ženska«. Izven. — Zvečer »Hamlet«. Izven.
20. febr.. pondeljek »Svet«- ab. D.
21. febr., torek zaprto.
Opera:
15. febr., sreda »Faust«, ab. D.
16. febr.. četrtek »Werther«, ab. B.
17. febr., petek zaprto.
18. febr. sobota »Butterfly«. ab. E.
19. febr., nedelja »11 Trovatore«, izven.
20. febr.. pondeljek zaprto.
21. febr.. torek »Butterfly«. ab. A.
*
Veselo novico smo doživeli včeraj, ko smo zvedeli, da je g. Hubad, vodja tukajšnje Glasbene Matice, imenovan intendantom našega gledališča. Veselimo se tega, ne toliko zato, ker je propadel g. Govekar, o katerem smo svoje mnenje že zadnjič nekoč povedali, temveč ker vemo, da je prodrla struia. ki obsega naše poštene umetnike in ki gre za tem, da napravi iz našega gledališča v resnici hram slovenske Talije, ne pa preddvor ja jeruzalemskega templa, kjer kupčujejo kramarji in farizeji z najvišjimi narodovimi vrednotami. Novemu režimu želimo največjega uspeha, mnogo brezobzirnosti in trde železne metle, s katero naj pomete vse, kar je še ostalo gnilobe in tiste ljudi, ki so s svojimi šarlatanskimi kvalitetami zastrupili tri četrtine našega umetniškega ozračja in naše občinstvo. Predvsem naj poskrbi, da ne bodo več v javnost prihajale gnusne zakulisnosti, ki so doslej dnevno napajale senzaciiske nagone slovenske javnosti. Ne zato, ker bi znal novi režim te zakulisnosti bolje prikriti kot dosedanji, temveč ker se sploh ne bodo več dogajale. Boj bo še težak, ampak mi in kar je med nami še nepokvarjenih, bomo stali vsakemu resnemu delu zvesto ob strani.
Glavna skupščina kolesarskega sa veza v Zagrebu se radi zimskošportnih tekem v Bohinju in na Bledu odgodi na po-znejši čas.
Po svetu.
Kolonialno in narodnostno vprašanje v programu tretje internacionale.
S tem vprašanjem se je bavil 1. 1920. drugi kongres tretje internacionale. Refe-riral je o tem vprašanju sam Ljenin. ki je v svojem referatu ugotovil, da se delijo narodi na svetu v vladajoče in izkoriščane narode. Med zadnje spada 70 odstotkov vsega prebivalstva na zemlji. Sem spadajo vse kolonialne in pol kolonialne, to je le na videz samostojne dežele ter v vojni premagane države. Naloga sovjet-1 ske Rusije je, da se postavi na čelo vseh
zatiranih narodov. Če pa podpira Rusija ’ revolucionarno gibanje v kolonijah in v drugih napol kolonijalnih in zatiranih zemljah, se mora čuvati, da bi podpirala zgolj nacionalistična gibanja, kakor je panazia-tizem in panislamitizem, ampak mora zanesti v vsa ta gibanja revolucionarne komunistične celice.
S temi tezami je prelomljeno načelo, da se ne sme vmešavati nobena država v notranje razmere tujih držav. Komunistična stranka je tista, katere zveze s sovjetsko Rusijo so tako ozke, da lahko mirno rečemo: sovjetska Rusija kot država posega dejansko v notranjo politiko sosednjih držav. Za proletariat prizadetih dežel pomenja to na eni strani pridobitev, na drugi pa ogromno nevarnost, ker daje taka politika buržoaznim strankam v roke dobrodošlo pretvezo, da morejo razbijati pod pretvezo nacionalne samoobrambe delavske organizacije. Nevarna pa je tudi za Rusijo samo, ki jo postavlja pred dve možnosti: ali premagati na vsem svetu kapitalistične države, ali pa ostati ž njimi trajno v boju na življenje in 6mrt.
Genovska konferenca more prinesti Rusiji trajni mir le pod pogojem, da sprejme načelo nevmešavanja v notranje razmere tujih držav.
— Nemiri na Rek!. Na Reki je došlo do demonstracij in pretepov med fašisti in Zannellovimi pristaši. Fašisti hočejo z demonstracijami zabraniti, da bi se organizirala na Reki avtonomna policija, in doseči, da bi vladali na Reki še dalje italijanski karabinerji. Kolikor poznamo fašiste in reško vlado, mislimo, da se jim bo to tudi posrečilo.
V Nemčiji so pustne veselice prepovedali. V Nemčiji so letos predpustno pijančevanje prepovedali, ker so mnenja, da ni dobro, če se zliva pod mize šampanjec, ko leži nad tisočerimi družinami kot mora težka skrb za golo življenje. V Jugoslaviji pa bomo rajali in pili šampanjec. 1 Celo delavci bomo posnemali iz navade in obupa buržoazijo in ko pride pepelnična sreda, se bo vlegla žalostna resnica s trikratno težo v naše misli.
— Brezposelnost v inostranstvu. Meseca novembra 1. 1. je bilo v Angliji 15 odstotkov, v Belgiji 17. na Holandskem 7, na Danskem 17, na Švedskem pa celo 27 odstotkov v strokovnih organizacijah organiziranega delavstva brez posla.
— Mesto Vilna se je odločilo za Poljsko. Meseca januarja t. 1. so se vršile volitve v mestno zastopstvo v Vilni, ki ima odločati o bodoči državni pripadnosti tega mesta. Čeprav tvori nepoljsko prebivalstvo v mestu veliko večino, so bili izvoljeni z veliko večino zastopniki, ki so za priključitev k Poljski.
UTRINKI.
Brezposelnost mora izginiti. Pomanjkanje je posledica sedanjega ekonomskega ustroja, slonečega na privatni lastnini;
daslravno je blaga dovolj, vlada pomanj- T
kanje le med delavskim slojem, ker nuna sredstev, da si nabavi potrebščin. Pomanjkanja ne bo več, kadar se odpravi privatna lastnina in s tem proiitarski sistem. Živil se producira na svetu več, kakor pa jih more porabiti današnje človeštvo. Kljub temu milijoni leto za letom stradajo, ker špekulanti, ki kontrolirajo živila, ista prodajajo le, če imajo pri takih kupčijah profit, lak sjstem, ki dopušča, da umre vsako leto na stotisoče delavskih otrok, žen in mož vsled pomanjkanja zdrave hrane, medtem, ko je gnije ogromne zaloge, bodisi v skladiščih, ali pa na poljih, se. mora umakniti pravičnejšemu sištemu. Ali ne bo se umaknil brez bojev. Zato je naloga socialističnega delavstva, da organizira svoje sile, da se pripravlja in izobražuje, kajti družba bodočnosti bo potrebovala inteligentno, socialno vzgojeno ljudstvo.
Vprašanje valute beli glave mednarodnim finančnikom in ekonomom. Na dan prihajajo z različnimi načrti. Izmed teh eden je. naj bi se ustanovila mednarodna banka z mednarodnim kapitalom, ki bi izdajala bankovce za cirkulacijo v splošnem prometu. Drug načrt ie, naj bi se vodila mednarodna trgovina na podlagi kreditov, ki bi sloneli na vrednosti blaga, ki ga imajo razne dežele. Ta vrednost bi imela izmenjevalen značaj. Toliko in toliko blaga te in te vrste v Jugoslaviji ima to in to vrednost. To blago vzame Amerika. ki v zameno pošlje za enako vrednost svojega blaga v izmenjavo. Do reform v mednarodnem finančnem poslovanju bo gotovo prišlo. Ampak vzroki za ekonomski kaos' so drugje, ne pa v denarju kot takem. Angleži, katerim pomagajo ameriški finančniki, vedo to, pa sklicujejo ekonomsko konierenco, ki naj bi odpravila nekaj teh vzrokov. Če bi hotela odpraviti vse, bi morala odpraviti kapitalistični sistem, kar pa ne misli. Ta naloga je dana delavstvu, ki jo bo izvršilo, kadar bo zanjo sposobno.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
S. C. v Framu: Vaš dopis smo preči-tali z velikim zanimanjem. Prav nič se >ie čudimo, da gledate nezaupno na vse politično delovanje vseh strank. Kdo bi oil pred poldrugim letom mislil, da bo tako, kakor je?! Toda kdo ie kriv? Noben posameznik ni mogel zakriviti vsega tega gorja! Kapitalizem in njegove stranke, ves njegov družabni red je kriv. Proti temu s§. pa tudi posamezni izkoriščanec zastonj bori — vsak je preslaboten, da bi vse to gorje odpravil. Prečitaite še enkrat tisti članek! Vsi ljudje dandanes prehitro č i t a i_° • oprostite, tudi Vi ste čitali prehitro. Pri Vaši razsodnosti se prav nič ne bojimo, da nam boste dali prav. ker ne spadate v razred lenuhov. Čitaite tudi današnji »Ljudski Glas«, pa nam zopet povejte, kaj se Vam zdi napačno. Na ta način sodelujte pri dobri
stvari, ki bo zmagala takrat, ko bo mnogo zatiranih iskalo prave poti iz sedanjega blata s premišljevanjem kakor Vi. ne pa samo z lenim pričakovanjem kakega tujega odrešenika. »Kmet in delavec« ie dober članek, ničesar nimamo popravljati na njem. Seveda, v s e pa tam ni povedano. ker ne more biti tako v kratkem.
Poslano.
_ Ves čas, odkar sem podpisani prišel v Šoštanj, blatijo gg. Špes Alfred, Zavadlav Ignacij in Cizelj Janko mojo čast z raznimi govoricami, ki so neutemeljene in neresnične. Poizvedel sem iz zanesljivega vira, da nameravajo imenovani name osebni napad. Vem, da je njih početje ljubosumnost in zavist z ozirom na mojo družabno obnašanje, zato ne vlečem zadeve v strankarski boj. Svarim jih pa predno napravijo kako nepremišljeno dejanje, naj se zavedajo, če se mislijo poprijeti moje osebe, da imajo računati s precejšnjim številom šoštanjskih proletarcev, in potem bo joj!
Šoštanj.
_____________________Tekavc Josip.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb, SSJ). Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-^ev „Elsžsf*uid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptio. in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo za drgnrnje hrbta, rok. nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z ia-motom in poštnino za vsakoga: 3 dvoj nate ali 1 ipecljalna steklenica...................................48	K
Za prodajalce:
13 dvojn. ali 4 spec. steklenice ..... 168 K 24	.	,	8	,	„	  280	K
36
12
e * e
394 K
POŠTNINE PROSTO na VaSo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi. PRIMOTi Elsa obliž za kurja očesa 5 K in 7*50 K; Elsa mentolni klinčič 12 K; Elsa posipalni prašek 11 K; Pravo Elsa ribje olje 35 K; Elsa voda za nsta 36 K; Elsa kolonska voda 41 K; Elsa šumakimirst 41 K; Gljrcerin 6K in 30K; Lysol, Lysofonn 30 K; Kineski čaj 3 K; Elsa mrčesni prašek 15K; Strup za podgane in miši po 8 K in 12 K.
EVGEN V.FELLER, ie&m, STUBICA donja Elsa trg st. 358 Hrvaško.
prti« Mariborska eskomptna banka
ustanovljena Seta 1872
BepS Soriia Hadosis Kranj litiju jMH-fenb MA lilira.
== Akcijski kapitai == K 30,000.000 Rezerve K 16,000.600.
Izvršuje vse bančne
posSe najkulantneje.
Ivan Jax Im slo
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.
efornj Izborna konstrukcija in lijsutii' imuji elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. - Ustanovljena leti 1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni strop »Adler*.
Ceniki zastonj iu Iranko.
Kolesa iz prvih tovaren.
Diirkopp, Styria, Waffenrad. Zucasao znižane cene!
Samostojen
za stavbeno delo se takoj sprejme. Delo trajno. Ponudbe na J. Govedič, Vransko pri Celju.
Velika zaloga! Cenik zastonj! Trgovina z pohištvom
Karl Preis, Maribor,
Stolu! trg (Dotnplaiz)
Najboljša in najcenejša pri* ložnost za nakup
5 pohištva
za delavce in železničarje. Solidna postrežba! Nizke cene!
KAJODEIJC,
zlatar m drasguDjjar
LiubSiasta IMeleLI
priporoča svojo
zlatA ia &
?o»srn8
Barva
vsakovrstno
**!
blago.
SS1T1I Uflilll
Kenrčno čisti obieke. Prva pili. Bi!m Krolače
Ruika cesia 3
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Svellolika
stnice in srajce.
Podružnica: Še enburgova ul. 3.
Maribor
Gosposka ul.SS
Podreišniee:
Novom »sto
Glavni trg
Kočevje
št. 39.
priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah iu dobre kakovosti.
Prva Hsas^fcisrs&a «■
•mm psaama 1! Hil
TržaSka casia St. 33, tel 324,
priporoča dobar kruh En žemlje.
Gostilna
za boljša dela (šivano) sprejme tako. SLeg r &a$©S, čevljarski mojster, Ljubljana, Dalmatinova ulica št 7.
Iščejo se:
2 železostrugarja, dobre moči
? J i
2 strojna ključavničarja
^ Marica r ™
SasSts cesta št. 7
priporoča izborno (kuhinjo in pijažo.
I™ K SRUN© MRJS.H5Š «■
tovarna kandltov ic slaščičarna n^jnižje cene iu vsak cas sveže blago, izurjena v svoji stroki. Neoženjeni ponudniki imajo prednost.	Marlbor» Tkalska uU“ *•
Ponudbe je poslati pod šifro .preifi0g0>nik‘na upravništvo .Napreja*. P	j	TJ
za nova dela in popravila vsako vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh miorcih iu merah, uhane i. L d. K & P u j e tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
Prometni zavod za prfm g d.d. v Lubl ani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
ve!enski, šentjanški in trbovei ski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la eehoS'©vaski in angleški, koks za livarne In domaeo vporabo, kovaški premog m črni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19.
KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA.
Poštni predal št. 13. — Poštni ček. rač. št. 10.532. — Telefon inter. št. 178. — Brzojavni naslov „Kodes Ljubljana".
-----------------------  . -----innn.i> 1--------1-gT -T i rrarsiTi gtMmi1 iii i^-j imrun-r -iigT-tm,--iiiiiiirELir;-  ^
tjd A TVTTI ATT rMVmPT T?!/" sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge Orl /\iM 1-LiiN I UUUIjuJjIV do dne dviga po 4^2°i!©, večje vloge proti polletni odpovedi po 5 le- Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa
ras» vPMŽSiSs©: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Koroška Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Roiijitec. Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohor.u, Fala, St. Lovrcnc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Orna I., Crna II.
Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes
3^—^=^=	  nad	3	mlijoite krora. ==	"
Pristopnina K 10’—.	Clan	društva	postane	lahko vsak!	Delež	K 200.—.
Pristopati so zamore v V3eh gori imenovanih podružnicah.