49. štev. poMntna platana V Ljubljani, sobota 11. decembra 1926. uvoa vin iso Leto VI. k Uredništvo in uprava v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstr. Telefon 77. Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina 6 dinarjev, za inozemstvo pa 8 dinarjev. ■* Hujše še pride? V narodni skupščini poslanci govore o obupnih razmerah v našem državnem življenju. Uprava ni kos svojirfi nalogam, propada gospodarsko življenje, socialne potrebe skoraj njSo več na dnevnem redu in ako se kaj črta iz državnega proračuna, je vedno najteže udarjena socialna politika. Gospodarske stanovske organizacije s podvojeno energijo iri v stalni nestrpnosti poudarjajo in opozarjajo, da se bliža polom na vseh koncih. Švare in opominjajo1. Na vsakem zboru, na vsaki konferenci, v vseh svojih strokovnih glasilih govore lc o bližajoči se katastrofi. Življenje, da postaja neznosno, tišina, ki vlada, da je samo Se tišina pred viharjem. Tudi zunaj v svetu je živo. Vsa oficijelna in neoficijelna zastopstva v revnih in bogatili državah sc bavijo samo z vprašanjem krize in premišljujejo o sredstvih, s katerimi bi to napeto ozračje razstrelili. Za maj 1927. je določena svetovna gospodarska konferenca, angleški in nemški ministri brezuspešno iščejo obliko, ki naj rešijo gospodarstvo teh dveh industrijsko najmočnejših držav. Po končani rudarski stavki na Angleškem se zdi, kakor da se pričakuje velika konkurenčna bitka med Nemčijo in Anglijo. Zmage si ni nobena držav sigurna. Na ponovne konference se mrzlično pripravljajo nemške in angleške zveze industrijcev. Rusija išče izhoda iz svoje gospodarske letargije in sam Čičerin je v Berlinu priznal, da Rusija nima več interesa vtikati se v notranje razmere posameznih držav, t. j. da ji ni več na tem, da v drugih državah zaneti komunistični požar. Gre ji samo za dobro prijateljstvo z vsemi državami, za gospodarske stike in obnovo propadajočega gospodarstva. Češki ministrski predsednik g. Švclila v proračunskih debatah s prstom kaže smer, katero mora iti vsa državna politika, to je smer dosledne gospodarske politike. 'Pako ozračje delavstvu ne more prinesti ničesar dobrega. Ne more in ne bo1 — ako Iv> delavstvo stalo ob strani in le z negativno kritiko spremljalo razvoj dogodkov, ali se morda pripravljalo le na stavke. Te so vedno zadnje orožje in že čin obupa, čin, ki je z ozirom na posledice zelo negotov. Angleška industrija je bogata. Obvlada pol m se več sycta. Ona je zadnja, ki bi bila upravičena dotikati se delavskih pravic ali pustiti delavske potrebe z vidika. Pa kaj vidimo! Komaj je ponovno zapelo kladivo v angleških rudnikih, že je prišla industrija, da pove. da boj sc ni končan in da sc bo isti z vso silo nadaljeval. Stopamo v predvojne stopinje kolo-salnega gospodarskega boja med Anglijo in Nemčijo. Rod to pretvezo hoče angleška industrija vreči raz sebe tudi vsa ona socialno1-Politična bremena, katerih sanici ne smatra, da so neobhodno potrebna. V oficijelnem pro-glasu je angleška industrija že napovedala to demontažo. In to v deželi, kjer je domovina delavskih strokovnih organizacij in kjer je baš zadnja rudarska stavka, ki je trajala nad pol leta, dokazala da je delavstvo močno. Kaj bo pri tej sliki pri nas? Ali najhujše še pride? To so vprašanja, ki bi morala dan in noč brneti po glavah vseh onih, ki so ofici-jelno in neoficijelno poklicani, da bde nad usodo delavca. Naša industrija peša. Vzrokov ne bomo poudarjali, ker so splošno znani. Vsa podjetja reducirajo. Za spomlad se obetajo še hujše redukcije. Dela ne bo in brezposelnost bo zadivjala v nezasluteni ostrini. Kdo bo za to odgovarjal? Ne v zadnji meri delavec sam! Že pregovor pravi, da je vsakdo sam svoje sreče kovač. Delavec je brez dvoma poklican, da svojo srečo najprcjc sam kuje in da se po-služi prav vseh sredstev, ki so mu ob dani priliki na razpolago. Prvo tako sredstvo je iztreznjenje. Treba je, da pride v delavstvo zavest pozitivnega ustvarjanja in sodelovanja. Ven mora iz meglenega kraljestva komunizma na solnce realnega življenja. Opustiti mora borbo za nemogoče stvari, s tem se mora sprijazniti. Še celo dr. Korošec je rekel, da zvoni plat zvona in da ni več važna avtonomija, da so važna samo še nujna gospodarska vprašanja. Razredna borba — dobro, brez-narodnost — dobro, komunizem — dobro, vse dobro in prav, toda najbolj dobro in prav pa mora biti gospodarski kruli — vsak dan. Ne stati na pragu in preko plota kričati na sosedovo dvorišče. Ako povodenj hiše ruši, je potrebno samo eno: vodo usmeriti stran od hiš. Danes je važno samo eno: sodelovati na ozdravitvi gospodarskega življenja in mislim, da je boljše to življenje ozdraviti na podlagi sedanjega družabnega reda, kakor pa pustiti življenje umirati, ne da bi bili zmožni ustvariti že danes boljši družabni red. Ko bo dosti kruha, ali vsaj toliko, da ne bo lakote, pridejo druga vprašanja na vrsto. Ali mislite, da so Angleži svojim kolonijam dali svobodo — iz same ljubezni in navdušenja. To so storili zato, ker so to po stoletnem delu mogli storiti, ker so iz vsega stvorili močno gospodarsko enoto, kateri je mogoče dati veliko političnih svobod. Tudi mi jih bomo dosegli, ko borno gospodarsko močni. V teh težkih dneh se nam zdi potrebno, da mislimo na delovno skupnost med delavcem in industrijcem. To misel je delavec v Nemčiji sprejel. Zato so skupne seje med Delavsko zbornico in Zbornico za trgovino, obrt in industrijo — nujna gospodarska in socialna potreba. Drugače bo še hujše res prišlo. Izzivanje centrale delavskih zbornic. Že v eni zadnjih številk smo omenili in ožigosali dejstvo, da Del. zbornice, zlasti centralni sekreta-rijat — zanemarjajo svoje prave dolžnosti in naloge, zato pa tem bolj skrbe za propagando inter-nacijonalnih organizacij. To se pravi, da delavske zbornice hočejo iz delavskih gospodarskih ustanov postati politična hrbtenica internacijonale. Iz te moke pa kruha ne bo, ker ga ne sme biti. Delo je v delavskih zbornicah že itak otežkočeno in bo še dolgo časa treba, da one postanejo vsesplošno uva-ževan faktor; zato je zelo kratkovidno iri prav zelo netaktno, ako si zbornice same, z lastnimi dejanji in nehanji kvarijo ugled in značaj zakonitih, popolnoma objektivnih institucij. Danes moramo zabeležiti novo dejstvo neobjektivnega delovanja centrale zbornic. Centrala je ab priliki kongresa vseh delavskih zbornic izdala tiskano poročilo o svojem delovanju. V tem poročilu, ki je službe n o poročilo in ima torej nuditi popolnoma objektivno in nepristransko sliko o delu centrale, vidimo, da je centrala prepričana, da je ona le institucija za propagando in reklamo internacijo-nalnih organizacij. Poročilo med drugim navaja razne delavske strokovne organizacije, njih moč in sedež. Kako je podana ta slika? Zanima nas predvsem Slovenija. DoČim poročilo našteva do največjih podrobnosti vse bivše, sedanje in — bodoče iuternacijonalne strokovne organizacije in jim daje skoro več članstva, kakor je v Sloveniji delavstva, ne ve o narodnih delavskih strokovnih organizacijah ničesar. «Pozablja» na organizacije zasebnih nameščencev, ne ve ničesar o strokovni organizaciji narodnih železničarjev, ki je brez dvoma najmočnejša organizacija v državi. Ne pozna ne delavske «Unije», ne Narodno socijalne in Narodno strokovne zveze itd. Ne potrebujemo zase prav nobene reklame, toda od Delavske zbornice, ki je za k o n i t a ustanova, v enaki meri namenjena vsem, zahtevamo, da je v svojih poročilih povsem objektivna, kajti drugače bomo našli sredstva, da se naš denar ne bo na ta način razmetaval. Za Slovenijo je v polnem obsegu odgovorna ljubljanska zbornica, ki nai v bodoče taka nepotrebna izzivanja prepreči. Razveselite otroke na Sveti večer z najboljšo „Doko“ obutvijo, ki je ne bodo uničili preko zime. V zalogi vsakovrstna obutev za male in velike. «DOKO“ v Ljubljani, Prešernova ul. 9 (dvorišče). Naročajte in razširjajte „Novo Pravdo**! Priprave za volitve v oblastne skupščine. Zakon o oblastni samoupravi je v veljavi od 22. aprila 1922. Že pred štirimi leti bi se morale vršiti volitve v oblastne skupščine. Beogradske vlade so pa vedno odlašale z volitvami. Šele letos se je odločila vlada razpisati volitve, ki se vrše 23. januarja. Skupščine se sestanejo nato 23. februarja. Za volitve v oblastne skupščine se je vlada odločila izključno le iz političnih motivov. Četudi je bilo več kot dovolj časa na razpolago od objave zakona do danes, se vendar še dosedaj ni ničesar ukrenilo glede poslovanja oblastnih samouprav. Zakon o oblastni samoupravi se je že veliko mrcvaril v naši politični javnosti. Končno-veljavno sodbo o zakonu se bo lahko izreklo šele potem, ko bodo postale oblastne samouprave dejstvo. Pokazalo se bo, ali so v sedanji zakoniti obliki življenja sposobne, ali ne. Nedvomno bi se dalo za oblast veliko koristnega napraviti, če bodo krajevni faktorji v resnici prevzeli del državne uprave. Po težkih izkušnjah zadnjih let ni v državi še tako navdušenega centralista, ki bi ne zagovarjal upravne decentralizacije. Oblastna samouprava postaja vedno glasnejša zahteva vseh, katerim je pri srcu napredek države. Že v okvirit obstoječega zakona imajo oblastne skupščine precejšnjo možnost udejstvovati se v najrazličnejših problemih gospodarskega, socijalnega, zdravstvenega in kulturnega značaja. Seveda se bo pa morala skupščina zavedati, da je predvsem strokovna institucija in prav na koncu šele politična arena za izbruhe strankarskih razpoloženj. Ne smejo se povrniti nazaj časi deželnih zborov, ko so klerikalci z nasiljem ubijali čut pravičnosti in pri vsaki priliki udarili one, ki niso bili z njimi strankarsko v eni vrsti. Za utemeljitev naše trditve o politični maščevalnosti klerikalcev naj spomnimo samot na dejstvo, kaj je n. pr. počenjal kranjski deželni odbor z mestno občino ljubljansko'. Na leta ni Ljubljani odobril proračuna, sklepe je razveljavljal iz samega političnega sovraštva in onemogočal izvedbo najskromnejšega komunalnega programa. Upoštevajoč rezultate zadnjih volitev v narodnoi skupščino je gotovo, da dobe v ljubljanski in mariborski oblasti klerikalci trdno večino. S tem kar računajmo, da ne bo po volitvah začudenih obrazov. Kar ostale stranke lahkot pri volitvah dosežejo1, je samo izvolitev primerno močne delegacije, ki bo vodila kontrolo nad klerikalno večino. Poleg tega bo pa morala opozicija nastopiti z inicijativo, da ne bo nikdar deležna očitka, da je njen glavni posel negativna kritika. Kdor misli, da je vseeno, kako močna bo protiklerikalna opozicija v oblastnih skupščinah, mu zaenkrat ni pomagati. Prepričal se bo po enoletnem delovanju oblastnih skupščin, da je od vseh nadvlad klerikalna še najreak-cijonarnejša. Takrat bo sigurno z nami vred zaklical, kar je protiklerikalnega se mora združiti, da se onemogoči absolutno nadvlado SLS v Sloveniji. Položaj v posameznih srezih je tak, da bi na skupni listi protiklerikalne stranke veliko pridobile. V nasprotnem primeru pa bo marsikateri mandat odletel v naročje SLS samo zato, ker hoče vsako omizje strankarjev svojo lastno politiko in je podpihovanje sovraštva med posameznimi protiklerikalnimi strankami hujše, kot pa energija, ki se porabi v boju s skupnim sovražnikom: političnim klerikalizmom. Delavstvo in nižji natncščertci po večin' gotovo niso klerikalno orijentirani. Čimveč bo izvoljenih klerikalcev v skupščino, tem manj bodo zastopani interesi protiklerikalnih delavcev in nameščencev. Ker pa ima ravno delavno ljudstvo poseben interes na delovanju oblastnih skupščin, je samo ob sebi umljivo, tla mora delavstvo in nameščertstvo najti izhod, da v koaliciji z vsemi protiklerikalnimi strujami izvojuje tudi sebi zastopstvo. Marksistično delavstvo je sklenilo (vsaj na papirju) enotne liste. Kakšni so izgledi na uspeh. Kvečjemu dobe v vsaki oblasti po en mandat in sreča jim bi morala z volilnimi preostanki biti izredno naklonjena, da dobe še drugega. Vsi drugi glasovi bodo pa šli v nič za delavstvo in seveda v korist klerikalcem. Najbolj žalostno vlogo igrajo v Sloveniji radikali. Komaj jih je toliko, da imajo dovolj pristašev za kandidate, pa se šopirijo, kot bi imeli ne vemo kaj za seboj. Slišimo, da so v nekaterih krajih že postavili svoje liste. Komu v korist? Sebi gotovo ne. Mandata ne dobe prav nobenega. Samostojni kmetje, oziroma radičevci se smatrajo vsemogočne in v svoji bolni ambiciji ne vidijo nikogar razven sebe. Nastopajo tako, kot da bodo imeli večino v bodočih oblastnih skupščinah in postavljajo kandidate v raznih okrajih samo zato, da razbijajo napredno fronto. Navzlic vsem neugodnim perspektivam je vendarle gotovo, da se pri volitvah v oblastne skupščine pokažejo že prve osnove za enotno protiklerikalno fronto, ki bo združila največje število naprednih in socialističnih volilcev. Ameriška invazija v Evropi in njeni cilji. Zedinjene države ameriške so spadale pred j pomenijo za Standard Oil največje investicije vojno k onim tako zvanim «novim zemljam«,1 pri blaženi zavesti, da bo eden največjih peki so se pričele industrijsko razvijati skoro trolejskih producentov bodočnosti dejanstveno izključno s pomočjo evropskega, predvsem pod njeno kontrolo? Saj ta družba še niti ni angleškega kapitala. Amerika je bila dolžnica Evrope. Njene obveznosti so se cenile 1. 1914. na 6 do 8 milijard mark. Po vojni se je radi znanih vzrokov razmerje zaobrnilo tako, da dolguje Evropa Ameriki več ko 60 milijonov mark. Če je Evropa nameravala pomagati obsežni novi državi, v resnici ni našla bedastega in brezbrižnega učenca. Dvajset let že streme Zedinjene države za napenjanjem pravljične energije in občudovanja vredno trdno voljo za edinim visokim ciljem: da postanejo največja tovarna sveta, katera bi mogla pre-skrbljevati ves svet s svojimi proizvodi, do-bavljanih v prvovrstnih kakovostih, pod najugodnejšimi pogoji in za najnižjo ceno. Toda taka ekspanzija produkcije je nujno predpostavljala neskončno razširjevanje trga. Vprašanje svobodnih tržišč pri tem velikopoteznem in po1 načrtu izvajanem hotenju gotovo ne igra prve vloge. Če preiščemo natančnejše karakteristične znake tega pohoda v Evropo, lahko opazimo, da je cilj drugje: v stremljenju popolnoma obvladati vse sirovine stare celine. Uspeh tega stremljenja je že do danes za Evropejce naravnost obupen. Ame-rikanci so dobili v svoje roke največje rudnike manganove rude, produkcija cinka je do štirih petin v njihovih rokah, nedavno osnovani nemški železni kartel je do dveh tretjin pod ameriškim vplivom in kontrolo in s pomočjo borznih manevrov si je vsemogočna Standard Oil Co. of New Jersey pridobila nadvlado v novoustanovljeni I. G. Farben-industrie A. G. Ameriška invazija se posebno rada obrača proti vzhodni Evropi, kot mestu največjih trenutnih potreb in najmanjšega odpora. Omenjena Standard Oil Co. se pogaja za podpis dalekosežne pogodbe z Naftatrustom v Baku, medtem ko eksponent Rockefellerjevega doma potuje po petrolejskih poljih v okolici Kaspi-škega morja, opolnomočcn k podpisu pogodbe z rusko vlado in s pravico razpolagati s čedno vsoto 25 milijonov dolarjev, katere dobi ruska vlada za kritje prvih potreb. Močan konzorcij, ki bo nosil ime «Russian-Amcrican Petroleum Company», čaka samo še na dva podpisa, da stopi v življenje. Ne omejuje se samo na petrolejske vrelce v okolici Baku, temveč zavzema tudi ogromna polja v pokrajini Groznij. Vrtalne naprave in druge priprave seveda zahtevajo izdatne investicije, toda kij podpisala pogodbe, pa se že pripravlja na graditev nove cevne črte od Baku do Batufna in to pripravlja na amerikanski način. Poleg tega se zanima tudi za sever Rusije in okolico železnice, ki veže Petrograd z Murmanom, to je za 1500 kvadratnih milj na petrolejskih poljih bogatega ozemlja. V Katovicah bo investirala Harimanova skupina 10 'milijonov dolarjev v cinkove rudnike, da jih spravi na amcviSko višino. V ClU- turi v Kavkazu se bo vložilo 3 milijone dolarjev za obnovo manganovih rudnikov. Od Rena do Kavkaza — povsod najdemo stopinje, ki jih pušča za seboj ameriški kapital na poti po Evropi, pri kateri sc niti ne trudi prikriti ciljev svojega stremljenja. Nemčija, Rusija in Poljska so tako rekoč že podlegle. Razumemo cilje tega kapitala in razumemo tudi ljubeznivo pripravljenost, s katero sprejemajo zadnji čas v Wall-Streetu (Newyorška bančna četrt) prošnje za posojila. In tudi razumemo, zakaj da sc Amerika tako dolgo ni mogla pomiriti z mislijo, da se -ji umika Francija, ki si hoče pomagati in rešiti z lastnimi silami. Ameriki je bilo treba razširjenja trgovine. Po vojni se vsled gospodarskega ncuravno-vešenja in vsled splošno oslabljene nakupne moči prebivalstva krčijo trgi po vsem svetu, medtem ko dosega ameriška industrija postopno svojo kulminacijsko točko. Postalo je nujno, da se Zedinjene države odločijo za drugačno politiko, računajočo z žalostno'resnico, ki sc da izraziti s pojmom: zlata inflacija v Ameriki, papirnata inflacija v Evropi. — Ameriška trgovina je bila eminentno interesirana na tem, da bi evropska trgovina oživela — toda dolgo je trajalo, predno so za oceanom zapopadli staro resnico angleških freotrade-istov (zagovornikov svobodne trgovine), da korist enega ni treba da je nujno škoda drugega. Na drugi strani pa so se v Wall-Strcetu zavedli, da so investicije v kredita vrednih evropskih podjetjih dobičkanosnejše, kot kjerkoli drugje. Od leta 1923. datirajo prva izdatnejša ame-rikanska posojila in prve velike investicije v evropskem podjetništvu. Tekom zadnjih dveh let pa je Amerika investirala v evropska podjetja preko ene milijarde dolarjev. In svoje stremljenje po dosežbi nadvladujočega stališča vedno bolj stopnjuje — vsaj je samo v treh dneh meseca junija vložila v Evropi 90 milijonov dolarjev, če ne vštejemo' ogrbmnih zneskov, ki so se porabili v takratni zmedi na njemu stremljenju ainerikanskega kapitala ni samo v interesu evropskega kapitala, temveč tudi v interesu evropskega delavstva. Ker danes služi gospodarju, jutri morda pa bo že nemških borzah, ko je eden znanih ameriških j služilo namezdniku gospodarjevemu. Ker če trustov kupoval vse akcije enostavno po ceni, | bo šlo v tem tempu naprej, bo evropski kapo kateri so sc nudile. | pital samo 'šc mezdni pomočnik amerikan- Zapopasti in po možnosti upreti se zgor- skemu. Po drugih državah. Sovjetska zunanja politika. Ruski ljudski komisar za zunanje zadeve, čičerin, je inozemskim časnikarjem podal obsežne izjave o ruski zunanji poli-tiki in poudaril med rugim tudi to-le: V Angliji se Siri propaganda, da se ustvari enotna fronta vseh evropskih držav proti sovjetski Rusiji. Če bi se angleška agitacija obistinila, bi bila podana nova nevarnost za miren političen razvoj v Evropi. Anglija vedno kaže svoje sovražno razpoloženje proti Rusiji, či ji tudi vedno znova prožimo roko za mir. s Poljsko ne soglaša Sovjetska Rusija le vsled tega, ker se še vedno ni odpovedala načrtu Zveze baltiških držav pod njenim protektoratom. Z Nemčijo je Rusija v dobrih odnošajih in bi bila tudi s Francijo, če bi odnošaje ne motilo rusko razmerje do Romunije. članstvo v Društvu narodov pomeni za vse države le še večjo odvisnost od Anglije. Sovjetska Rusija se ne bo dala zvabiti v past Zveze narodov. Vclikopoljski tabor, ki ima značaj fašistovskega gibanja, se je ustanovil pod vodstvom Romana Durowskega na Poljskem. Veliko-poljski tabor je pritegnil v svoje vrste večje število poslancev in že sedaj razpolaga z močno organizacijo ter je zmožen povzročiti padec vlade in maršala Pilsudskega. Ameriški kongres so je sestal k zadnjemu zasedanju v sedanji funkcijski dobi. Zasedanje bo trajalo do 4. marca 1927. Nova grška vlada. Spretnim posredovalcem se je posrečilo, da so vstopili v vlado republikanci nitve francoskih zasedbenih čet iz Porurja. — Nemci so mnenja, da je njihova razorožitev končana, vsled česar nima medzavezniška vojaška nadzorstvena komisija ničesar več iskati v Nemčiji. Francija bi bila pod gotovimi okoliščinami pripravljena odpoklicati medzavezniško vojaško kontrolo iz Nemčije, vendar bi morala na njeno mesto stopiti nova investigacijska komisija Društva narodov, ki pa bi morala imeti značaj stalnosti. Med francoskimi, nemškimi in angleškimi zastopniki v Ženevi se je vršilo že več sestankov, kjer so se obravnavale zahteve Nemčije in Francije. Do sedaj še ni bilo doseženo soglasje. Politični položaj na Češkoslovaškem. Praški listi pišejo, da vstopijo v Švehlovo vlado narodni demokrati in poslanci Hlinkove slovaške stranke. S tem bi se seveda položaj vlade znatno utrdil. V zvezi s temi kombinacijami se vedno bolj vzdržuje vest, da bo zunanji minister dr. Beneš prav kmalu podal demisijo na svoj položaj. Dr. Beneš se sedaj nahaja na zasedanju Društva narodov. V češkoslovaškem zunanjem ministrstvu so se zadnje dni izvršile velike izpremembe. Odpoklicani so med dru- rodne koncentracije, ki naj privede državo do miru in plodonosnega dela Zasedanje Društva narodov v Ženevi. V ponde-ljek dne 6. decembra je bilo otvorjeno 43. zasedanje Sveta Društva narodov. Predsedstvo zasedanja bi moralo biti poverjeno nemškemu zunanjemu ministru dr. Stresemannu, a se je za čast zahvalil. Zasedanju predseduje sedaj belgijski zunanji minister Vanderveld. Začasni dnevni red tega zasedanja. ki je precej obširen, obsega med dragim priprave za razorožitveno konferenco in v zvezi s tem poročilo odbora o nalogah Sveta glede porav- j gimi poslaniki v Kodanju, Stockholmu in Beogradu, na ve mednarodnih sporov, potem priporočilo med- j Jan Šeba, beogradski poslanik je premeščen k mi-narodnega posojila Gdanski in vprašanje umak- , nistrstvu v Prago. Mladinski vestnik. JESENICE. Prva seja novoizvoljenega odbora \ leposlovne in strokovno-študijske knjižnice. Istotako »Bratstva*, ki se je vršila 25. novembra t. 1., se je pečala predvsem z razdelitvijo funkcij med posamezne odbornike. Konstituiral se je odbor in sicer tako, da bo z resno voljo posameznika lahko delovala celota. Na drugi seji 1. decembra se je pa v glavnem stvorilo načrt našega delovanja za bodočnost, ki mora biti usmerjeno v brezhibnem notranjem poslovanju in pa predvsem v idejni poglo- bitvi. V to svrho se je tudi sklenilo prirediti obširen in monarhisti, torej dve do sedaj najbolj nasprotu- funkcijonarski tečaj, odnosno politično šolo in sicer ioči si skupini, šef novega kabineta je 751etni skupno s NSSZ in NSS na Jesenicah. Poleg tega Zaimis, ki velja za nevtralca. Finance je prevzel se bodo pa vršila predavanja bratov samih na Venizelosov zaupnik Kafandaris, zunanji resor je , članskih sestankih v podvojeni meri. prevzel republikanec Mihalakopulos in notranje j JESENICE. V nedeljo 5. t. m. se je vršila ple-ministrstvo monarhist Zaldaris. Vojno ministrstvo nama seja »Bratstva«, NSSZ, NSS, na kateri se je je v rokah republikanca Mazarakisa. Vse sporne končnoveljavno uredilo vprašanje društvenega lo-točke, ki so ločile duhove, so se pustile ob strani, kala. Temeljito se je pretresalo vprašanje funkcijo-Kadar gre zn načelno vprašanje vladavine, lahko glasuje vsaka stranka po svoji uvidevnosti. Na tej podlagi je bilo mogoče ustvariti v Grčiji vlado na- se vzpostavi čitalnica na najboljšo stopnjo. Poleg tega se je razpravljalo tudi o drugih aktuelnih zadevah. Seji, ki jo je vodil predsednik «Bratstva» tovariš Lojze Božič, je prisostvoval tudi tov. Ivan Tavčar iz Ljubljane in podal obširno poročilo o političnem in specijelno delavskem stanju v državi. Za «Bratstvo» na Jesenicah na) se vsi dopisi itd. pošiljajo le na naslov tajnika br. P. Č., Sava 12, Jesenice-Fužine, Gorenjsko. ZAGORJE OB SAVI. V nedeljo, dne 5. t. m. se je vršil v kavarni Miiller «MikIavžev večer» Bratstva v Zagorju. Vsi prostori so bili do zadnjega kotička nabito polni in to navzlic temu, da so se podobne prireditve vršile še na treh drugih krajih. Po nastopu Miklavža se je razvila prav prisrčna in bratska zabava. Vse priznanje in zahvalo za trud in pridnost je izreči vsem sodelujočim bratom in sestram, kakor tudi vsem onim, ki so se s ka- narskega tečaja, ki sc v tej sezoni priredi, in sicer pod vodstvom prosvetnega odseka naših organi-! terimkoli darom spomnili prireditve, zacij, ki izvrši tudi vse priprave za ustanovitev I «»o svetu poidemo! (Iz življenja treh mladih prijateljev.) Spisal Anton Stražar. (Nadaljevanje.) -^-„.Iaku je padlo pismo iz rok, katerega je pobral lanezi ne l'i7e'1UI'’ •*allez’ v^el, da Tinče tudi vedno '7r' 0snico je govoril v nedeljo!« p e t o poglavje. Ko brez miru okrog divjam, ')r'jat’Iji vprašajo me, kam? vprašajte raj’ oblak neba, vprašajte raje val morja. !3opfthioina s Dr. Fr. Prešeren. — se je spremenil Goričanov Jaka, odkar je dobil poslovilno pismo od Francke. Vsa dobi a v° ja ga je minula in presedel je večkrat na svoji postelj, molče Po celc ure A„ jc po okolic, blodil, ne vedoč kam Kre njegova pot. Vsi tovariši so «a pomilovali in prigovarjali: «Kaj bi se žalostil! Na nezvestega dekleta se ni vredno niti spomniti!« Ko je Jaka znova neki dan tako zamišljeno sedel in sc s komolci podpiral, ga jc ogovoril Florijan: «Jaka, saj si vendar fant in ne stara baba! Pokaži se fanta in ne drži se tako kislo. Te dni grem domov in ne bom pozabil, da natanko poizvem, zakaj te je zapustilo dekle. Kar zdi se mi, da sta imela vmes svoje prste tudi Drenulka in Tinče.* Ravno tako dobro se je zdelo Jaku, ko je poslušal Florijanove besede, kakor žejnemu človeku, ko pije dobro studenčnico. Dva dni pozneje je Jaka spremljal Florijana na kolodvor. Po poti grede sta se fanta marsikaj pomenila. Na kolodvoru sta se fanta ldčila. Florijana je odpeljal vlak, Jaka pa se je počasi vračal nazaj proti stanovanju. * Ravno večerilo se je, ko se je Florijan bližal Moravčam. Ko je dospel v moravški trg, je krenil v znano Francetovo gostilno, da dobi malo okrepčila. Ker je bila tudi v gostilniški veži luč, se je kar tamkaj vsedel. Domača hči mu je stregla. Ko se je fant krepčal, je čul iz hiše govorjenje. Kar se je najmanj nadejal, je po glasovih spoznal znanega Lisjakovega Tinčeta in vdovca Piskernika. Prav glasno sta govorila, že precej vinjena. Florijan ju ,ie prav pazljivo poslušal: «Ti Matevž, ko bi jaz ne imel svojih prstov vmes, bi ti nikdar nc dobil Francke.» «Ja, saj nič ne rečem, Tinče, nekaj sem ti že dal; a drugo pa dobiš, ko bo enkrat Francka že v naši hiši.» Florijan je sedaj dovolj vedel. V svojih domnevali se torej ni motil. Fant jc sedaj samo ugibal, kako bi mogel v tej reči priti do kraja in če bo le mogoče preprečiti ženitev; kajti prijatelj Jaka se mu je v srce smilil. Ko je Florijan slišal, da sta vesela pivca klicala natakarico k računu, je tudi on hitro plačal in neopaženo odšel iz veže. Zunaj jc Florijan v temi nekoliko počakal, potem je pa sledil Tinčetu in vdovcu Piskerniku. V Prikernici sta se ustavila pri zidanem znamenju in precej časa govorila. Niti najmanje nista slutila, da jih kdo posluša. Iz pogovora je Florijan dodobra spoznal vse spletke, ki so prizadejale toliko Korja Jaku. Ravno ko je mislil neopaženo oditi dalje po stranski stezi, sta se tudi Tinče in Piskernik poslovila: «Tor e j Tinče, ti praviš, da nc greš z menoj.« «Ne! Imam še druge opravke v Kosezah. Torej lahko noč, Matevž! Pa glej, da ne pozabiš tega, kar si mi obljubil!« Po teli besedah sta se ločila in šla vsak po svoji poti. V razdalji kakih petdesetih korakov je vedno sledil Florijan Lisjakovemu Tinčetu. Po polurni hoji Politični Italija proti naši državi. Dne 27. novembra je sklenila Italija z Albanijo pogodbo prijateljstva in varnosti. Pogodba poudarja, da hočeta obe državi voditi politiko prijateljstva in miru. Pogodba ima pet točk, ki se glase: 1.) Italija in Albanija priznavata, da nasprotuje njunim političnim interesom vsako motenje, naperjeno proti političnemu, juri-dičnemu in teritorijalnemu stausu quo Albanije. 2.) V zaščito teh interesov se obvezujeta obe pogodbenici, da se bosta vzajemno podpirali in prisrčno sodelovali. Zavezujeta se tudi, da ne bosta sklenili z drugimi državami političnih ali vojaških dogovorov, ki bi utegnili škodovati interesom druge pogodbenice. 3.) Obe stranki se obvezujeta, da rešuje morebitne spore, ki se ne dajo popraviti rednim diplomatskim potom, posebno razsodišče. Način tega postopanja se določi s posebnim dogovorom. 4.) Pogodba se sklene za pet let in se mora eno leto pred potekom odpovedati ali pa obnoviti. 5.) Pogodba se po obojestranski ratifikaciji registrira pri Društvu narodov. — Albansko-italijan-ska pogodba je upravičeno vzbudila pozornost vse evropske javnosti in vznemirila politične kroge v naši državi. .Italijani sicer hinavsko zatrjujejo, da ni nobenega povoda za vznemirjanje. Pogodba je po italijanski razlagi formelnega značaja in slična pogodbam, ki jih je Italija sklenila že z drugimi državami. Seveda je pa še stvar popolnoma druga, če pomislimo, da je Jugoslavija sklenila z Italijo prijateljsko pogodbo, v kateri se posebej upošteva razmere v Albaniji in kjer obe državi solidarno izrekata voljo, braniti teritorijalno in politično svobodo Albanije. Sedaj je pa Italija še zase sklenila z Albanijo pogodbo, kjer izreka Albaniji zaščito za primer opasnosti za njeno državno samostojnost. S prijateljskim paktom je Italija neposredno označila Jugoslavijo in Grčijo, da sta nevarni samo, stojnosti Albanije. Če je že hotela Italija posebej upoštevati Albanijo v prijateljskih paktih, potem bi mogla sklepati pogodbo le sporazumno z Jugoslavijo. Preočividno je,, da zasleduje Italija z Albanijo svoje posebne namene. Poroča se, da je na podlagi prijateljskega pakta sklenila Italija z Albanijo še tajno vojaško konvencijo, ki nudi tiranski vladi celo svoje čete za zaščito režima Ahmeda Zogi paše. Albanija je prešla popolnoma pod okrilje italijanske politike. Italija hoče imeti na Albanskem teritoriju za svojo politiko proti naši državi sta prišla na znano samoto Brbovnik. Tamkaj je fant pospešil korake in dohitel Tinčeta ravno pole« lesenega Štupčevega znamenja. Tinče se je zelo ustrašil Florijana, najmanje je bil pripravljen na sestanek ob tem nočnem času! «0, dober večer, Tinče! Počakaj malo! Pogovorila se bova nekaj!* «Pnsti me v miru in nikar me ne zadržuj. Pot jc vsakomur prosta!* «Je, to je res, toda, ako želi kdo govoriti, lahko to tudi opravi na cesti. Ali ne?» «No, kaj bi rad povedal?* «To ti sam bolje veš, kot jaz! Pazi se, da te tvoje hudobije ne spravijo v zapor...!» «Kaj veš o meni?» «Veliko, veliko, Tinče!* «Govori!» «Govorim! Tukaj na tej samoti mi obljubi, da se ne boš nič več vmešaval med Goričanovega Jako in Krivčevo Francko in uganjal tako grde in podle sleparije. Kaj ne, Tinče, da se še spominjaš dogodka, ko si mešetaril s ponarejenim denarjem — ali si že pozabil na vse to? Obljubi mi, da opustiš spletkarije, ali boš šel pa v ječo!* V takih škripcih pa že dolgo ni bil linče. Poznal je dobro Florijana in tudi to jc dobro vedel, da se ni z njim šaliti. Par minut sta molčala. Tišino je prekinil Florijan, trdo je položil roko na Tin-četovo ramo: pregled. svoje oporišče in izhodišče. Neiskrenost italijanske zunanje politke se je pokazala v vsej nagoti. Prav so imeli oni naši politiki, ki so opozarjali zunanjega ministra dr. Ninčiča, da naj ne veruje Italiji in naj ne bo prepopustljiv v konvencijah napram Rimu. Demisija dr. Ninčiča in nato celokupne vlade, j Ko je bil znan sovražni akt Italije proti naši državi, povzročen s paktom z Albanijo, je obmolknil 1 dr. Ninčič na vso kritiko javnosti. Očividno se je hotel preje uradno prepričati o vseh zakulisnih motivih,, ki so vodili Italijo, da je tako jasno izpričala svojo nelojalnost napram Jugoslaviji. Ko je dr. Ninčič uredil svoje račune, ni niti trenutek več pomišljal, da je podal kralju ostavko kot zunanji miniser. Ministrskemu predsedniku Uzunoviču je pa poslal pismo te-le vsebine: «G. predsednik! Vodil sem politiko, ki sem jo smatral, da je najugodnejša za mojo državo in na medsebojno določenih osnovah, katerih sem se ves čas svoje uprave v poverjenem ministrstvu lojahio držal. Zadnje dni pa se je medtem pripetilo nekaj, kar je omajalo moje prepričanje, na katerem sem zasnoval svojo politiko. Radi tega imam, g. predsednik, čast, obvestiti Vas, da podajam s tem ostavko na položaj ministra zunanjih del.» — l)r. Ninčičevi demisiji je sledila demisija celokupne vlade. Ninčičeva demisija naj znači pred vso evropsko javnosljo, da je do sedaj vodila Jugoslavija napačno politiko napram Italiji in da je bila plačana njena lojalnost neiskrenostjo in s strelom v hrbet. Uzunovičeva vlada se je morala samoobsebi solidarizirati z dr. Ninčičem in napraviti isti odločilni korak kot on. Škof prepoveduje kandidature. Bivša ožja somišljenika dr. Šušteršiča kranjski dekan Kobler in šenčurski župnik Josip Piber sta nameravala pri oblastnih volitvah kandidirati na radičevski listi. Ljubljanski škof je pa odredil, da njemu podrejena duhovščina ne sme kandidirati na nobeni drugi listi kot pri SLS. & to odločitvijo seveda odpade kandidatura Koblerja in Pibra. SLS se dosledno brani očitka, da ni verska stranka. Res je pa, da edinole pri SLS s škofovim odobrenjem nastopajo duhovniki in vodijo tudi poglavitni del strankinega organizatornega aparata. Poleg tega je še ves politični tisk SLS izključno le v rokah duhovščine. Cerkev se je na ta način postavila popolnoma v službo politike. Še več, politikujoča cerkev celo vedno zahteva od države sredstva za . «Ali obljubiš?* «Obljubim!» «Glej, da ostaneš mož-beseda, kajti drugače — veš, kaj te čaka! Lahko noč!* Florijan je hitro odšel dalje in krenil iz moravske okrajne cestc na desno po gozdni kolovozni poti proti Preserju. 0 Tinče je stopal počasi dalje po moravški cesti. Ko je slišal fantovsko petje že čisto blizu sebe, se je umaknil za gosto grmovje ob cesti. Ko so odšli fantje mimo njega dalje, je zlezel iz svojega skrivališča in slabe volje nadaljeval svojo pot. Posebno nerodna se mu jc zdela reč s ponarejenim denarjem. Ni si mislil, da ve za to tudi Florijan. Kje neki je vse to izsledil? Pred ječo pa je imel Tinče precej strahu. Ko je tako premišljeval in premišljeval, se je naposled odločil, da gre k materi Dre-nulki prenočevat in jo vprašat za svet, da se reši iz zadreg... Šesto poglavje. Skovir na gori je zapel, nekdo slovo od sveta vzel. Jenko. Odkar je odšel Jaka ^ doma, je prej vedno krepki Goričan začel vidno hirati. Nihče ga ni videl več veselega. Njegovi ženi je bilo prav hudo pri srcu. Večkrat ga jc najprijazneje nagovarjala, pa .zdrževanje svojih agitačnih postojank. Država bi 'n so člani zagrebškega 1)1' v i,idj;:.en,CI.ji’ 0 orKani“‘ciji osem- Saveza in delegati iz Splita zapustili zborovanje, m n * . i ( podjetjih. Ne vidimo Po debati o referatih je bila izvoljena zopet stara nobenega ■ ’ v“ ta mednarodna uprava, ki v preteklem letu ni ničesar napravila ion\oncija, v< . ^ £onu ° zaščiti de- za javne nameščence. Delegati, ki so demonstrativ- osvojen p urnega delavnika v no zapustili zborovanje, so otvorili svoje zborovanje industrijskih podjetjih. e avci v naši državi in ob udeležbi 100 delegatov. Sprejeli so sledečo reso- lucijo, ki se glasi: Delegati organizacij državnih uradnikov in uslužbencev iz Dalmacije in Zagreba z nezadovoljstvom ugotavljajo, da na kongresu O lavnega Saveza v Zagrebu, ki se je vršil v dneh 5. in 6. f. m., ni prišlo do skupnega nastopa vseli državnih nameščencev, akoravno so vse organizacije pri svečani otvoritvi kongresa jasno izrazile svojo željo, da uradništvo cele države nastopi složno in skupno. Konferenca je pretresala celokupni položaj državnih uradnikov in nameščencev ter je ponovno ugotovila, da je splošni položaj državnih nameščencev '.elo težaven, zlasti ker jim še vedno ni zagotovljen eksistenčni minimum. Konferenca naglaša, da se samo z nujno in pravilno rešitvijo uradniškega vprašanja more popraviti državna administracija po potrebi naroda in države. Konferenca torej zahteva od vlade in narodne skupščine: 1.) da se sestavi glavni status vsega uradništva po ministrstvih in ostalih uradih v državi po faktični potrebi in brez kakih strankarskih obzirov. Potem pa naj se izvrši revizija in redukcija državnih nameščencev v smislu člena 100. ustave, t. j. po posebnem zakonu in s sodelovanjem uradniških organizacij; 11. da se v zmislu uradniškega zakona vse pokojnine izenačijo po obveznostih,, prevzetih s Saint Uermainsko in Trianonsko pogodbo; III. da se takoj izplača razlika prejemkov med starim in novim zakonom, ki je z zakonom zajamčena in na katero imajo državni uradniki pravico že od 1. oktobra 1923.; IV. da se takoj ustavi delno odtegovanje draginjske doklade, ki se odbija pod pretvezo pomoči poplavljencem, ter da se že odtegnjeni zneski povrnejo; V. da se upokojencem aktivni prejemki v zmislu člena 105. in 106. uradniškega zakona izplačujejo tako dolgo, dokler se jim ne nakaže in izplača njihova pokojnina; VI. da se ustanovi pokojninski fond za državne uslužbence cele kraljevine; Vil. da se tudi upokojencem dajo železniški certifikati, kakor jih imajo aktivni uradniki; VIII. da se upokojencem ne ustavi draginjska doklada v primeru postranskega zaslužka; IX. da se stanarina aktivnim državnim uslužbencem v zmislu člena 35. in 37. uradniškega zakona zviša po Faktični potrebi z ozirom na zvišanje najemnine; X. da se takoj izplačajo obveznosti iz prejšnjih let, ker je v ta namen zasigurana dotacija v proračunu za lelo 1926. in 1927.; XI. da se izvrši obligatorno zavarovanje vseh državnih nameščencev za primer bolezni in da se tozadevni pravilnik prometnega osobja razširi na vse ostale državne nameščence; XII. da se mesta Zagreb, Split, Ljubljana, Maribor, Skoplje in Sarajevo uvrstijo v 1. draginjski razred. — Z zagrebškim kongresom je tudi organizacija javnih nameščencev razdeljena na dva tabora. V korist ne bo to nikomur. — Gospodarske zbornice. Ministrstvo trgovine in industrije je izdelalo zakonski načrti o gospodarskih komorah. Zbornice bodo nanovo organizirane in so razdeljene na tri oddelke: industrijski, obrtni in trgovski. Število že obstoječih trgovskih in obrtniških zbornic se skrči. — Sestanek hišnih posestnikov. Društvo hišnih posestnikov sklicuje neprestano sestanke in sklepa o tem, kako se bodo posestniki poslužili vseh pravic stanovanskega zakona. Priznati se mora, hišni posestniki so organizatorno agilni in dosezajo uspehe. Stanovanski najemniki pa molče. Pa bi bili sta-novanski najemniki prvi poklicani, da prično javno nastopati, da pritisnejo na korporacije in oblasti v zadevi graditve stanovanskih hiš. A nihče se ne zgane, kot bi 1. november 1927 sploh ne mogel priti. Zatvoritev odvisnih oddelkov na osnovnih šolali. Prosvetno ministrstvo namerava v svrho šte-denja zatvoriti na vseh osnovnih šolah oddelke posameznih razredov, ki so z ozirom na potrebno število učencev odvišni. Ministrstvo bo zahtevalo radi tega od vseh šol točne podatke o številu učencev v posameznih razredih. — Zaposlovanje inozemskih delavcev. V ministrstvu za socijalno politiko se je sestala komisija, ki bo revidirala predpise za izvajanje določb o zaposlitvi inozemskih delavcev v Jugoslaviji. Namen je, da se zaposlitev inozemskih delavcev kolikor mogoče omeji. — Češkoslovaške sladkorne tovarne so sklenile, da ne zvišajo cene sladkorju v mesecu decembru, ampak v mesecu januarju. Domnevajo, da se cene sladkorju zvišajo od 480 do 516 čeških kron za 100 kilogramov. — Uniformirani davčni organi. Finančni minister je odredil, da morajo izven pisarne nositi davčni organi uniforme. — Trbovlje — trg; Tržič — mesto. Povodom državnega praznika je podpisal kralj ukaz o imenovanju Tržiča za mesto in Trbovelj za trg. — Kako sc zamenjajo pretiskane znamke. Od 1. decembra-se za frankiranje poštnih pošiljk uporabljajo zopet stare znamke, ki so bile veljavne do 1. novembra. Ako bi pošte po 1. decembru našle v nabiralnikih pošiljke, na katerih bi bile nalepljene pretiskane znamke, morajo take pošiljke smatrali za pravilno frankirane. Pretiskane znamke se lahko zamenjajo za njih prodajno vrednost do 31. decembra, a samo za znamke in druge vrednotnice, ne pa za denar. — Strokovne šole preidejo v kompetenco ministra trgovine. Po odredbi finančnega zakona za prihodnje budžetno leto pridejo vse trgovske akademije, trgovske šole, obrtne in druge strokovne šole v vsej naši državi v kompetenco ministra za trgovino in industrijo. — Otvoritev uradniškega doma v Zagrebli. V Zagrebu bo danes v prisotnosti delegatov kongresa Glavne zveze naših državnih uslužbencev svečano otvorjen '-Dom udruge javnih činovnika Hrvatske i Slavonije*, zgrajen na Sajmištu, v katerem bodo med drugim nastanjeni konvikt za uradniško deco. penzijonat za osamljene uradnike in uradniške vdove ter prenočišča za uradnike, ki z dežele pridejo za par dni v Zagreb. — Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Kakor doznavajo zagrebške Novosti*, so glede novega poslopja, zgrajenega za urade Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, nastale težkoče. Vsled tega je ministrstvo socijalne politike poslalo te dni v Zagreb posebno komisijo, da preišče zadevo in reši vprašanje premeščenja tega urada iz Zagreba v Beograd. Za nameščenje Osrednjega urada v Beogradu bi'prišlo v poštev poslopje Prometne banke v Bosanski ulici v Beogradu. Komisija je sklenila, da Osrednji urad za zavarovanje delavcev začasno ostane še v Zagrebu. — Delovni čas v državnih uradih. Z novim finančnim zakonom za prihodnje proračunsko leto se znova ureja delovni čas v državnih uradih. V pisarnah administrativnih uradov bo trajal najmanj sedem ur na dan, v primeru nepretrganega poslovanja pa šest in pol ure. Ob sobotah se bo delalo šest ur, ob nedeljah pa bo delalo potrebno število dežurnih uradnikov. Minister pa bo vsako leto lahko za največ 60 dni podaljšal delovni čas za eno ali dve uri dnevno brez posebne nagrade. — Smrt slovenske umetnic«. V Ijjubtjnni je umrla 4. t. m. slovita slovenska slikarica Ivana Kobilčeva. — Zapostavljanje slovenske univerze. V ministrstvu prosvete je bi! definitivno odobren proračun za naše univerze in so določeni stroški za beogradsko univerzo 15 milijonov dinarjev, za zagrebško 5 milijonov dinarjev in za ljubljansko le 900.000 dinarjev. Beogradski univerzi je dovoljeno, da nabavi samo en aparat za 800.000 dinarjev, to je toliko, kolikor dobi slovenska univerza v celem i/. državne blagajne. — Odprava vizumov. Z Dunaja poročajo, da je avstrijska vlada prevzela inicijativo za odprvo vizumov. — Pomoč uslužbencem bivših .lužnih železnic. Prometni minister je odredil, naj se uslužbencem bivših Južnih železnic, ki niso bili člani penzij-slcega fonda, §e nadalje izplačuje podpora, ki so jo uživali za časa obstoja Južnih železnic, ki pa jim Je bila ustavljena že leta 1923., ko ie l<' železnice prevzela naša država v eksploatacijo. S tem se želi olajšati bedno stanje teh ljudi, ki že cela tri leta nimajo nikake pomoči. — Davek na samce. Italijanski ministrski svet je sklenil uvesti progresivni davek na samce od 25. do 60. let. Samski davek bo izročen državnemu inštitutu za varstvo materinstva in za zaščito sirot. — Brezposelnost v Angliji. Koncem preteklega meseca je bilo v Angliji en milijon in pol biez-poselnih, to je za 300 tisoč več kot lansko leto ob istem času. — Kdaj se morajo prošnje za dopust kolkovati. Ker so se pojavili dvomi glede kolkovanja prošenj, ki jih vlagajo državni uslužbenci za dopust, razglaša delegacija ministrstva za finance v Ljubljani tole pojasnilo: Kadar prosijo državni uslužbenci za dopust, ki jim gre po določilih zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda in zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, niso njih prošnje podvržene nobeni pristojbini v zmislu določila člena 128. zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda. Za vse prošnje, s katerimi prosijo državni uslužbenci za bolniški dopust, se mora plačati pristojbina iz tarifne postavke 1. pristojbinske tarife, ker te prošnje niso oproščene kolkovine po členu 128. zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda. Za prošnje pa, s katerimi prosijo državni uslužbenci, da se jim popravi kaka storjena krivica v položaju ali činu, ki jim po zakonu pritiče, se ne plača naprej nobena kolkovina; ako pa odločba izreče, da prošnja ni bila utemeljena, se plača kolko, vina naknadno. — Srebrni denar v Italiji. V promet je bil v Italiji oddan desetlirski srebrni denar, ki ima velikost dosedanjega trilirskega novca. — Samomor slovenskega orožnika. V Užicah v Srbiji se je iz neznanih vzrokov ustrelil orožnik Vincenc Verhunc iz Selc pri Škofji Loki. — Rudnik srebra in svinca. V Opsenici pri Ohridu je izsledil neki ruski polkovnik-emigrant rudnik svinca in srebra. Ruda vsebuje 80 odstotkov čistega svinca. Na eno tono rude pride en in pol odstotka čistega srebra. Za rudnik se interesirajo že rasni inozemski kapitalisti. — Srečna šivilja. V Novem Sadu je zadela ši-vilja-pomočnica Mariška v razredni loteriji znesek 250.000 Din. — Ljubavna tragedija. V Skoplju je orožniški kaplar Blagoje Stankovič ustirelil svojo nevesto in troje njenih znancev iz ljubosumnosti. Po izvršenem zločinu se je sam javil policiji. — Rudarska stavka na Poljskem. Na Poljskem prete rudarji s splošno stavko, ker odklanjajo lastniki premogovnikov njihove zahteve po povišanju mezd. Prav tako se tudi delavstvo v petrolejskih rafinerijah pripravlja na stavko. Oopisi. MKŽICA. Pri nas na oddajal IS Cit Helena iinanin v/oren red. Tam se pošta oddaja komurkoli že. samo, če jo zahteva. Zato pa dobimo nekateri «Novo Pravdo« samo vsak drug teden. Pri nas imamo dokaj Čudne razmere. Ostanki bernotarjev se zbirajo. Sedaj besa njihova zadnja nada tu po dolini v volnenem jumperju, ker ga rdeča kravata ne greje več zadostno. V volilnem boju smo. Voliti imamo zaupnike v II. rudarsko skupino. Mi nastopamo samostojno s parolo «proč z dokladami*. Pozivamo vse člane in treznonnisleče rudarje, da volijo le zaupnike Narodno-strokovne zveze. Na dan volitev, v nedeljo 12. t. m. se naj še vsak, preden gre na volišče, zglasi pri podružničnem odboru v Mežici v svrho informacije. Naš lokal je pri g. Štoparju, v posebni sobi. Tovariši, vsi na delo za čim lepšo zmago. Pozdrav. Vaš J. L. MARIBOR. V samostanu šolskih sester je izbruhnil tifus. Ena sestra je umrla. Mestni fizikat je odredil kontumac nad samostanom. 350 ljudi sedaj ne sme iz samostana. Poroča se, da je tudi semenišče okuženo od logarja in da je prav za prav od tam izbruhnila nevarna bolezen. TRBOVLJE. Na proračunski seji občinskega odbora se je ugotovilo, da znašajo redni dohodki 200.000 Din, 150% doklada na trošarino 446.207 dinarjev, samostojna doklada a) na pivo (12'50 Din od hektolitra) 20.000 Din, h) na žganje (15 Din od hektolitrske stopnje) 280.000 Din, skupno torej 94(i.267 Din. Davčna odmera znaša 2,672.393 Din. Od te vsote se računa 89 % doklada od direktnih davkov 2,378.429, tako da znašajo vsi dohodki 3,324.696 Din. Ker znašajo skupni izdatki 3.323.005 dinarjev, izkazuje proračun 1691 Din prebitka. CELJE. Radikali, Nemci in klerikalci vodijo v celjskem občinskem svetu politiko, ki zasleduje namen, da razpusti vlada občinski svet, imenuje KC-renta iz radlkalskih vrst in s tem omogoči županovanje oblastižcljni manjšini. Več sej občinskega sveta je bilo že nesklepčnih, ker se opozicijonalni obč. svetovalci ne udeležujejo sej. Med prizadetimi strankami v Celju je posredoval mariborski veliki župan. V koliko je pa bila njegova misija uspešna, su prav kmalu pokaže. Sicer pa — če se že ravno skladanju starega železa delavec Klinar Janez, ka-zdi radikalom, da razbijejo občinski svet: dobro, teremu je odtrgalo nekaj prstov ter ga po telesu Naj kar napravijo, kar mislijo. Volilca za razdiral-. močno potolklo. no delo v Celju ne bodo pridobili nobenega^. Ostali ORNA. v soboto 4. t. m. smo imeli pri nas redek bodo zopet v brezpomembni manjšini. | užitek. Z ozirom na volitve v II. rudarsko skupino .TESHNICE. Med prebivalstvom, ki stanuje na , je priredila Zveza rudarjev Jugoslavije shod v go-Koroški Beli-Senožeta se je pokrenilo vprašanje, ! stilni g. Krnica. Kot govornik je prišel iz Maribora da bi se del te vasi priključil občini Jesenice. Za priključitev so zelo važni tehtni vzroki, kakor n. pr. vodovod, šola, tovarniška bolnica itd. Kolikor nam je znano, se je tozadevna akcija že započela ter so se za to izrekli predvsem hišni posestniki. Pozdravljamo akcijo ter jo bodemo tudi podpirali. — V nedeljo 5. t. m. je priredila podružnica sv. Cirila in Metoda Sava-Javornik Miklavževo obdaritev dece, ki posečuje otroški vrtec na Savi. Obdarovanih je bilo 90 otrok, kar je predvsem zasluga odbora, posebno pa blagajnika, ki je bil predvsem požrtvovalen. Podružničen odbor je skoro iz samih delavcev. — V tovarniški bolnici je 3. t. m. umrl delavec Sebad Fran. V tovarni se je poškodoval pri Prenašanje živih slik potom radia. Z običajno sprejemno radiopostajo morejo ljudje v Zedinjenih državah ali Kanadi slediti Bairdovim poizkusom s televizijo, ali kot bi se dejalo po naše, z gledanjem na daljavo. Telovizija, veda o takojšnjem prenašanju živih slik na daljavo s pomočjo navadnega ali brezžičnega brzojava,, ta najvišja želja iznajditelje od pričetka radijeve dobe, je zelo blizu svojemu uresničenju. Ali bolje: uresničenje je že tukaj, gre samo še za izpopolnitev. Tako vsaj trdi J. Baird, angleški eksperimentator. Pa iznajditelj upa, da bo v kratkem spravil na trg uriročen aparat, s katerim bo mogoče ne samo slišati, temveč tudi gledati v daljavo. «Naši zvoki, ki se prenašajo z valovno dolžino 200 metrov, se morajo slišati v Ameriki. In ti zvoki to je obličje, živo človeško obličje, ki potuje skozi eter in če bi tam v Ameriki bila sprejemna postaja opremljena s «televizorjem«, bi se ti zvoki zopet spremenili v živo sliko človeškega obličja. Naš silni signal se mora slišati preko oceana in radoveden sem, kdo bo tam prvi «poslušal obličje». I elcvizija se pravilno oddaja, toda sprejema jo samo Harrow, druga poskusna postaja, ker »televizorji* še niso pristopni širši publiki. Pričenja pa se, da pridejo v kratkem v promet prvi sprejemni aparati za sprejemanje živih slik in to približno za ceno 30 liber šterlingov. Poceni torej za enkrat li aparati ne bodo. Oddajni aparat laboratorija J. Bairda obsega baterijo močnih svetiljk, ki obsevajo osebo ali stvar, ki naj se prenese v daljavo. Spredaj je leča, ki združuje žarke v svetlobni snop, katerega usmerja v občutljivo kamero. Med lečo in kamero se nahajata dva hitro vrteča se kolesa. ie otJdajna postaja v obratu,« pojasnjuje iznajdi c j, «se nahaja na postaji oseba, katere slika naj se odposije Na njo pada svetloba svetlobne baterije. Njena slika pada v občutljivo kamero, katere odpor se menja po svetlobi ali senci ‘n ki povzroča tako električni tok menjajoče se Jakosti. Ta tok pa se v radiovein aparatu sliši 0 zvok, ki se izpreminja z vsakim gibom obsvet-jcne osebe ali stvari in te zvoke se oddaja v eter kot vse 6ev- m n 11 n Ji Ji tol H En Br^ *jarje in za vsak dom. Preden nabavite J WW li >\ »troj, si oglejte to izrednost pri tvrdki Šelenburgova ul. 6/1. LJUBLJANA Telefon štev. 980. Pogovor o lem in onem. Talinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) «Kako — kaj naj pomeni to?» vzklikne oče razburjeno. «Ali imaš res denar za take-----------■.» «Moja prijateljica je plačala zame,» miri Ema očeta, «Liza, saj jo poznaš. Ta ima vedno denar.» Stari mož spravi s težavo nekaj žlic krompirjeve jnlie v želodec. «Seveda jo poznam,* pravi potem zaničljivo. «2e pogosto sem ti rekel, Ema, da to ni družba zate. Ali tudi veš, kaj se govori o Lizi? Bojda se večkrat veseljači z nekim mladim lahkoživceml* «No, kaj pa je na tem slabega! Ce se Liza zabava, potem vendar ne more nihče proti temu kaj imeti. In njena mati bi brez dvoma proti njej nastopila, če bi se ji to ne zdelo primerno.* Oče se razkačeno zasmeji. «Tako, to je torej tvoja morala! Kam te vodi, Etna, preje niso nikdar prišle take besede iz tvojih ust! Kako misli Lizina mati, me ne briga, morda se bo še kmalu kesala, da je dovolila, da hodi njena hči po lastnih potih.* Ema odgovori le z gesto, ki naj bi ovrgla očetove besede. Oče se je sedaj dvignil s stola. Stopi k peči ter si greje svoje premražene ude pri prijetni toploti, pri tem pa neprestano gleda v lepi obraz svoje hčere. «Ema,» reče sedaj zelo resno, «že vidim, da moram drugače govoriti s teboj. Ti nisi več otrok, marveč mlada deklica, ki je pred kratkim dopolnila sedemnajsto leto, sedaj je že prišel čas, da te z vso resnostjo opozorim na vabe in zanke brezčastnih ljudi. Z Lizo nimaš več občevati, to ti najstrožje prepovedujem.* Ema prične sedaj na glas jokati, toda bolj iz kljubovalnosti in jeze kot kesanja. « Ampak zakaj neki le, oče?» vzklikne Ema ihte. «Liza je vendar vedno tako dobra in prijazna napram meni, tako rada jo imam že zaradi njene dobrosrčnosti.* «Toda ona ni družba zate,* odvrne oče z neomajno mirnostjo. «Pred kratkim sem jo videl, ko je šla v nedeljo na sprehod z mladim gospodom. Imela je na sebi obleko, katere brez dvoma ni sama plačala, ker ne zasluži več kot ti. In njena mati, no, saj jo poznaš, raje drži roke navskrižetn in klepeta kot pa dela.* Ema kljubovalno dvigne glavo. «Ampak, oče, kaj pa je vendar na tem, če pokloni Lizi njen ženin kako- darilo, saj stori to vendar toliko mladih gospodov, in nikdo jim zaradi tega ne bo očital slabih namenov.* Oče se znova na kratko in nejevoljno zasmeji. «2cnin? Lep zaročenec, povej vendar odkrito, dete, ali res verjameš, da bo elegantni mladenič res poročil Lizo?* «Zakaj pa ne, oče? Ravno včeraj sem čitala knjigo, v kateri je tako lepo popisano, kako je bogat baron poročil revno deklico.* «Nezmisel!» odvrne oče jezno, «seveda je kaj takega lepo čitati v knjigah, toda poglej vendar resnici v oči, če se to tudi res zgodi. Take primere moreš prešteti na prstih.* I «In vendar se pripete. Seveda, vsekakor mora biti deklica lepa, sicer —---------» «Seduj pa že enkrat prenehaj s svojimi beda-stočami,* jo prekine oče razkačeno. «Lepa? Povej mi, deklica, ali si morda domišljuješ, da si taka lepotica, da bo kak baron zaradi tebe zavrgel predsodke, ki jih ima z ozirom na svoj stan?* «Saj ni treba, da bi bil ravno baron,* odvrne deklica ter se skrivaj'ogleduje v majhnem, na steni visečem ogledalu. «No, sedaj pa res vidim, da te je sama ničemur-nost. In kdo ti je te budalosti vtepel v glavo? Pač le Liza, no, naj le enkrat pridem z njo skupaj, tedaj ji bom povedal take, da bo pomnila.* Ema nič ne odvrne, toda iz njenega pogleda odseva precej zakrknjenosti, zdi se, da jo dobro-hoteče očetove besede naravnost dolgočasijo. «Dekle, bodi vendar pametna!* nadaljuje stari oče z bolj milim glasom, «veruj mi, da to, kar počenja Liza, ne bo dobro končalo. Njen domišljavi napuh bo imel še svoje posledice, boš videla, nekega dne bo obsedela osramočena.* «0h ne, oče, Liza je dovolj pametna in previdna.* «Da, da, pametna, dokler ne bo prepozno. Seveda se vse, ki se shajajo s takimi mladimi lahko-živci, domišljujejo, da so dovolj pretkane, da si nimajo nič očitati in da se jim nič ne more pripetiti. Toda ti mladi gospodiči so v svojem poslu že dovolj izvežbani, in čim se jim nudi prilika, je že tudi nesreča tukaj. Pazi, kaj takega bo zadelo tudi Lizo!* Besede izkušenega očeta ne napravijo na mlado deklico prav nobenega vtisa. «Liza si nima nič očitati, in ima vendarle vsaj nekaj od svojega življenja. Vsak trenutek je v, gledališču ali cirkusu, in lepa darila tudi dobiva. Rekla mi je, da jo njen ženin prav zagotovo poroči.* «Da, da, o sv. Nikoli* se roga oče, «rečem ti le, da bo Še dolgo, dolgo čakala — zaman. Lc čakaj še nekaj časa, potem tjpš videla, da sem imel prav kot vedno doslej. Ti pač še ne poznaš sveta, in v poznejših letih mi boš še pogosto hvaležna, da sem te pravočasno posvaril.* Ema se o resničnosti teh besed dozdevno nikakor ne da prepričati. «Liza občuje vendar že tako dolgo z gospodom ter si nima doslej še prav ničesar očitati. Gospod pride ponjo v stanovanje njene matere ter je tako vljuden iti blag, Liza ga nikakor ne more dovolj pohvaliti.* «Lisica bo že nekega dne pokazala svoje zobe, Ema.* «0h, oče, ti misliš vedno le najslabše. Liza je zelo dostojna deklica, ki se gotovo nikdar ne bo spozabila. Ona se pač zabava, in to je tudi vse.» «In ravno to je zanjo nevarno,* odvrne oče s svarilnim glasom. «Veruj mi, njen častilec je mož, |ti prav dobro ve, kako naj se obnaša napram njej in njeni materi. On mirno čaka, da klasje dozori, in potem boš s strahom gledala, kako bo zadeva končala.* «Tega ne verjamem, oče, ne morem verjeti.* «Hčerka,» reče oče sedaj mehko, «misli na svojo mrtvo mater, ona te je ravno tako učila kot sedaj jaz. Saj nama je bila vedno pred očmi le skrb za tebe. Jaz sem že v letih, in če me Bog nekega dne pokliče iz te solzne doline, boš prepuščena sama sebi brez pomoči, opore in dobrega sveta. Pomni, da kot revna deklica nimaš drugega premoženja kot pridne roke in pa neomadeževano čast.* Ema štrli v tla, zdi se, da je ta opomin vendarle napravil nanjo precejšen vtis. «Nekaj si se naučila,* nadaljuje oče, «ter si moreš svoj vsakdanji kruh sama zaslužiti. Ie nekoč bo tudi prišel mlad, pošteno misleč mož, ki te popelje kot ženo pod svoj skromen krov. Sicer ne ravno bogat, odličen mož, ne, najbrže bo to kak delavec, toda če bo imel srce na pravem mestu, boš z njim pri skromnem življenju in medsebojnem spoštovanju desetkrat bolj srečna, kot pa če bi se bogato omožila ter pri tem svojo čast omadeževala. Misli na besede, ki sem ti jih ravnokar povedal, otrok moj, vzemi si jih k srcu, hočem ti le dobro, saj sem tvoj oče.» Emo oblijejo solze. «Da, da, oče, hočem se spremeniti,* vzdihne jokaje. «Vem, zanemarila sem gospodinjstvo, toda odslej naj bo vse drugače.* Postarni oče stopi sedaj k hčeri ter jo nežno gladi s svojo okorno roko po krasnih, temnih laseh. «Tako je prav, Ema, vidim, da si še vedno moj dober otrok. Ne daj se zavesti po bleščečih mamilih zapeljivega sveta. Uboštvo in poštenost sta več vredni kot bogastvo in nepoštenost.* Ema si obriše solze. Besede starega očeta so jo močno ganile. Toda iskra vabe tli še vedno v njenem srcu. Zakaj ne bi tudi ona ravnotako uživala dobrote veselega življenja kot njena prijateljica? Ali je res sramota imeti ženina, ki v svoji darežljivosti nudi vse, s čimer je mogoče razveseliti srce mlade deklice? Oh ne, to gotovo ne more biti pregrešno, oče je pač nekoliko preveč ozkosrčen po njenem mišljenju, ter ji ne privošči nobene zabave, nobenega veselja. Kal pa ima prav za prav od življenja? Nič drugega kot težko in naporno delo, zvečer mora pa vrhtega še dama vse pospraviti in pripraviti večerjo. To je vendar kaj žalostna usoda, pravo suženjstvo! Oh, tako zavida Ema svojo prijateljico! Da, ona ima kaj od življenja, ona more storiti, kar hoče. Ema pa mora ubogati svojega očeta, dobro se zavedajoč, da je stari oče kljub nežni ljubezni, ki jo sicer goji do nje, v stanu se hudovati nad njo. Ako ne posluša njegovih odločnih, a strogih nasvetov, potem jo čakajo težki očitki, — ne preostaja ji drugega kot — ubogati očeta. Pri tem lo tolaži misel, da morda le nekoč še napoči čas, ko bo mogla v skromni meri uživati sladkosti življenja. Ema se spomni besed, ki jih je oče malo prej izrekel. Govoril o njeni možitvi, — seveda, Ema se zaveda da bo do tedaj poteklo še precej časa. Saj je še tako mlada, komaj sedemnajsto leto je šele dopolnila. (Dalje prih.) Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan v Ljubljani. Urednik Ivan Tavčar v Ljubljani, Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (odgovoren Miroslav Ambrožič). to edino PETELINCEVI znamke ... . . Od dobrega naj- Oritzner, Adler, Phonix boljSe je Švicar- ui dom, obrt in industrijo. Brezplač. pouk, skl Pletllni stroj ngodni plačilni pogoji, večletna garancija. f,DublB(l" JOSIP PETELINC. LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika za vodo. Naroiajte in zahtevajte Novo Pravdo! KRAVATE, ovratnike, naramnice, irajc«, nogavice, nahrbtnike in paUce, modno blago, toaletne potreb-Ičine, Jedilno Orodje ima v bogati Izberi in po najniljih cenah edino Josip Peteline Ljubljana blizu Pre&ernoveg* ■pomenit* 0b vodi.