SffcAškL ŠTORS ZELEZAR Leto X. Št. 4 25. aprila 1971 K delavskemu prazniku 1. MAJU čestitajo ORGANI UPRAVLJANJA UPRAVA PODJETJA DRUŽBENO-POLITlCNE ORGANIZACIJE UREDNIŠTVO ZK PODPIRA PROGRAM STABILIZACIJE Osnovna organizacija ZK Železarne Store je imela 6. IV. 1971 prvo letošnjo konferenco, na kateri so obravnavali realizacijo sklepov II. in III. konference osnovne organizacije ter sanacijski program in v zvezi s tem naloge organizacije. Neposredno po prekinitvi dela v nekaterih metalurških obratih je bila dne 18. avgusta 1970 sklicana konferenca osnovne organizacije ZK, na kateri so analizirali vzroke za prekinitev dela, sprejeli stališča in sklepe, ki so bili nato posredovani v obravnavo delavskemu svetu tovarne, v celoti pa je konferenca obsodila tako sam akt prekinitve dela, kot tudi način, katerega so se poslužili delavci. Delavskemu svetu je bilo predlagano, naj na zahtevo delavcev razpravlja o: — vprašanju plačila nadomestila za praznike; — minimalnih osebnih dohodkih za poln delovni čas; — toplem obroku ter oskrbi z industrijskim pivom; — predlagana je bila ponovna proučitev prikazovanja delitve osebnega dohodka, odprava anomalij ter obravnava trajnega izplačila osebnih dohodkov; — predlagano je bilo tudi, da se kompleksno proučijo vsi dodatki na osebne dohodke, njihova upravičenost, povezanost s produktivnostjo in organizacijo dela ter vsklajenost z ostalima dvema tovarnama. Delavski svet tovarne je zasedal 19. avgusta 1970, o navedenih zaključkih razpravljal ter sprejel naslednje sklepe: 1. Da bi zaščitili zaposlene z ozirom na podražitev življenjskih stroškov, je bil s prvim avgustom 1970 uveljavljen najnižji osebni dohodek 700.— din. 2. Glede dodatkov na osebne dohodke pa je DS sklenil, da se morajo vskladiti z ostalima železarnama v združenem podjetju. Nočni dodatek je bil povišan od 12,5 na 20'%; dodatek na delovno dobo pa se poviša za 100 %. Zahteve po drugih posebnih dodatkih pa je odklonil kot neupravičene, ker tudi v drugih podjetjih niso v praksi, obenem pa je podčrtal, da že sedaj veljavni dodatki predstavljajo precejšnjo obremenitev (2,400.000 letno). 3. Za zagotovitev pravočasnega informiranja delovnih enot o rezultatih dela, je potrebno obvezno delovne enote seznanjati vsak mesec posebej. Upravi podjetja je predlagano, naj spremeni način obveščanja o gibanju osebnih dohodkov v Informatorju. Sekretariat osnovne organizacije meni, da sklep ni bil v celoti realiziran, ter da je potrebno ponovno opozoriti na nujnost neposrednega obveščanja zaposlenih. 4. Odgovarjajoče službe v podjetju naj proučijo možnost kul-turnejšega in boljšega načina preskrbe s toplim obrokom. Sekretariat osnovne organizacije smatra, da na tem področju ni bilo storjeno nič bistvenega ter da je nujno opozoriti organe upravljanja, da o tem ponovno razpravljajo. Tretja konferenca osnovne organizacije ZK Železarne Store je bila dne 29. oktobra sklicana z namenom, da prouči idejno politična izhodišča pri formiranju srednjeročnega razvojnega programa Združenega podjetja slovenske železarne. Po obširnih poročilih in razpravi je bila formirana komisija, ki je formulirala sklepe konference, nakar je sekretariat osnovne organizacije določil nosilce nalog posameznih sklepov. Sklepi teh konferenc so bili v celoti objavljeni v novem-berski številki Storskega Zelezar-ja. Sekretariat osnovne organizacije je ves čas od konference naprej analiziral in spreminjal izvajanje sklepov ter po tem vprašanju sklical drugega marca 1971 sejo političnega aktiva, kjer je bilo analizirano izvajanje navedenih sklepov. Ob tem je prišel sekretariat do naslednjih stališč, katere posreduje v presojo konferenci : (Nadaljevanje na 3. strani) NA S PRAZNIK Neizprosno hitro se odmika čas, hitro in neizprosno se pomika v atomskem stoletju, komaj beležimo dogodke, komaj jim sledimo. In slediti jim moramo, moramo s časom v korak! Ne smemo si dovoliti zastoja, saj to bi pomenilo zaostajanje in — propadanje. V letu dni, od lanskega maja do letošnjega smo tudi mi doživljali v našem kolektivu težke ure in dneve, premagovati smo morali izredno teške ovire, vlagati izredne napore, da smo se pretolkli skozi tesni, ki so pretile z zaviranjem našega razvoja, z zastojem in nazadovanjem. Zavedali smo se, da je rešitev iz krize v poglobitvi smoupravnih prizadevanj in družbeno politične aktivnosti v naši delovni skupnosti, v zavesti, da je treba okrepiti organizacijo poslovanja, jo posodobiti in iskati nosilce naprednega delovanja v združenem strokovnem delu. Bojevali smo težko bitko, da bi izplavali, iz deficitarnega poslovanja, zavedamo se, da še vedno visi v zraku nevarnost zastoja, če ne bomo izpolnjevali sprejetih zadolžitev, ki nam jih nalagajo srednjeročni program razvoja, stabilizacijski program in z njima povezane naloge operativnih planov iz meseca v mesec, iz dneva v dan. Nič popuščanja na fronti tehnološkega razvoja in napredka, prilagajanje razmeram, da lahko sledimo razvijajočim se novim tehnološkim procesom, ki jih spremljajo nove socialne spremembe. Stalna budnost in nenehni napori za odstranjevanje zastarelega in vključevanje novega, sodobnega, ustreznejšega, koristnejšega, kar olajšuje človekove napore, zlasti zamudno in drago fizično delo. Tako se iz leta v leto, iz meseca v mesec prebijamo obogateni z večjimi izkušnjami in programsko pripravljeni, z močno voljo, da se oklenemo vsega, kar zagotavlja boljše in hitrejše rešitve zamotanih problemov, večjo stabilnost. Zavedati se moramo v celoti, kaj pomenijo nove delitvene pravice za neposredne proizvajalce, kakšne nove dolžnosti nam prinaša izvajanje gospodarske reforme zaradi zahtevnejših meril v gospodarjenju, zavedati se moramo naše vloge v združenem delu, v združenem podjetju. Danes že vse bolj uresničujemo Marxovo misel, da vsak korak, ki odpravlja izkoriščanje posameznika po posamezniku, odpravlja tudi izkoriščanje naroda po narodu. Opravičujemo zaupanje v delovnega človeka, v samoupravljanje in socialistične odnose, kar predstavlja edino lepšo perspektivo človeštva in edino pravo izbiro proti atomskemu uničenju in katastrofi sveta. V takih mislih bomo najprimerneje proslavili PRAZNIK DELA. DVOJNI JUBILEJ !» Te dni je naš glavni direktor tov. Tugomer Voga i1 slavil svoj 50. življenjski jubilej in 10. obletnico odkar je '[ na položaju glavnega direktorja podjetja. Skoraj polo ji vico svoje življenjske poti je posvetil kolektivu štorskih železarjev. (i V železarno je prišel že prvo leto po osvoboditvi. Svoje prvo delovno mesto je imel v konstrukcijskem biroju. Za tem se je začela pot, ki je vodila samo navzgor. Sposobnost mladega strokovnjaka je prihajala i vse bolj do veljave in izraza, železarna je postala njegov r drugi dom. V vseh teh letih je imel dovolj priložnosti, t da se je do podrobnosti spoznal s tovarno, ljudmi in Ì problemi. Bil je obratovodja mehanične delavnice, šef planskega oddelka, glavni mehanik, vodja investicijske skupine, pomočnik direktorja, tehnični direktor in od leta 1961 glavni direktor podjetja. Vedno je ob strokovnem delu in nenehnem izpopolnjevanju našel dovolj časa za družbeno politično udejstvovanje. Kot predsednik prvega delavskega sveta v železarni je bil eden glavnih ustvarjalcev in utrjevalcev samoupravnega sistema v železarni. Bil je tudi prvi predsednik mladinskega aktiva v železarni. Pozneje velikokrat odbornik mestnega oziroma okrajnega odbora, ? občinske skupščine ter v vodstvih različnih političnih i organizacij. S svojimi konstruktivnimi prispevki ter ši-) rokogrudno politično razgledanostjo stalno aktivno so-\ deluje v celotnem ekonomskem in družbeno-političnem i dogajanju železarne in železarstva. i Tudi zadnji dogodki v železarni, izgradnja novih ob- f jektov, nedavna združitev slovenskih železarn so pove- i zani z njegovim imenom. Čeprav pot ni bila lahka je ) uspel v proizvodni usmeritvi podjetja. Naša železarna je \ prav po njegovi zaslugi dobila v okviru Združenega pod-4 jetja svoje pravo mesto in perspektivo. Zaradi svojega f izrednega delovnega elana si je pridobil velik ugled in 1 spoštovanje ne samo v kolektivu, temveč tudi na širšem ) področju. t Ob obeh jubilejih mu zaželimo še mnogo let sreče, J zdravja in uspehov z železarskim »Srečno«. Poslovanje Leto 1970 smo uspešno zaključili tako v primerjavi s predhodnim letom, kot tudi v primerjavi s planskimi obveznostmi za leto 1970. v letu 19/0 Fizični obseg proizvodnje je skoraj enak planiranemu obsegu in je za 4,2% višji kot leto poprej. Pregled po enotah: t % plana Indeks 1970 :1969 Elektroplavž 47.824 103,9 108,6 Jeklarna 37.518 104,2 94,7 Valjarna 32.668 91,2 107,6 Livarna I 16.956 98,6 110,2 Livarna II 4.009 80,2 104,9 Samotna 5.855 117,1 102,9 Skupaj 144.830 99,8 104,2 Po planu je bila predvidena proizvodnja 145.000 ton s tem, da naj bi nova valjarna pričela z obratovanjem že 1. oktobra in proizvedla 5.000 ton. Začetek obratovanja se je zakasnil do 24. novembra. Elektroplavž je plan presegel kljub temu, da je imel 289 ur rednih zastojev. Koriščenje kapacitet se je v primerjavi s preteklim letom povečalo za 2,9 %. Jeklarna ima nižjo proizvodnjo kot v letu 1969, vendar je plan presegla za 4,2 %. Izmeček se je zmanjšal do minimalnih 1,88 % od bruto vložka. S tem je povečan izplen na 91,5 %. V valjarni je izpolnitev plana 104,8 %:, če ne upoštevamo novega obrata. Povečan je delež specialnih profilov. Obrat je v tem letu osvojil proizvodnjo novih profilov, pomembnih za domače in tuje tržišče. Livarna I ni dosegla plana zaradi pomanjkanja naročil za ko-kile in valje. Delno je ta izpad pokrit s povečano proizvodnjo metalurške litine. Skozi vse leto je primanjkovalo kokilne zlom-nine, kar je vplivalo na zvišanje lastne cene. Livarna II ni imela možnosti, da doseže plan. V zadnjem četrtletju je presegla osnovni plan, vendar ni bilo mogoče nadoknaditi nizke proizvodnje prejšnjih mesecev. Manjkala so naročila za večje serije in za kontinuirano vlivanje. Samotna izpolnjuje in presega planske obveznosti in ima tudi višjo proizvodnjo kot v preteklem letu. Eksterna naročila so zahtevala kvalitetnejši asortiman, kar je omogočilo boljše koriščenje kapacitet in dokaj ugoden finančni rezultat. Realizacija proizvodov in storitev je znašala 172.013 tisoč din. Je za 10,5 % nad planom in za 18,6 % višja kot v prejšnjem letu. Od navedenega zneska odpade 95,5 % na eksterne naročnike, ostalih 4,5 % je realizacija finalnih proizvodov za lastno potrošnjo in storitve za investicijsko dejavnost v podjetju. Struktura eksterne realizacije je: 13,3% surovo železo, 48,2 % valjani proizvodi, 34,9 % livarski izdelki ter 3,6% šamotna in storitve. V teh postavkah je zajet tudi izvoz, ki se je nasproti prejšnjemu letu povečal za 181 %. Zavzema 10,6 % eksterne realizacije in znaša 1,466.038 dolarjev. Reklamacije so se v tem letu znižale. Po vrednosti je priznanih reklamacij za 1.685 tisoč din ali 1 % od realizacije. Število zaposlenih se je v enem letu povečalo povprečno za 0,4 %, stanje ob koncu leta, t. j. 2.284 delavcev in uslužbencev pa je za 123 zaposlenih višje kot leta 1969. Povprečje 2.200 zaposlenih je nižje od plana in od predvidene zasedbe po pravilniku. Tekom leta smo imeli visoko fluktuacijo, odšlo je 371 zaposlenih, na novo se jih je zaposlilo 523. Produktivnost dela je v porastu. Količina proizvodnje na efektivno uro je višja za 4,9 %, na zaposlenega za 3,8%, po vrednosti pa za 3,3 % višja kot v preteklem letu. Vrednost eksterne realizacije na zaposlenega se je povečala za 20,7 %, vendar to ne more biti merilo za produktivnost, ker so vključene spremembe cen za nekatere proizvode. Osebni dohodki so formirani na osnovi dosežene realizacije s 75 % delom, ostali del se nanaša na več ali manj fiksna izplačila kot so: dodatek za staž, draginjski dodatek, nadomestila za letni dopust ter na izplačilo gibljivega dela, ki je vezan na doseganje finančnega rezultata podjetja. V letu 1971 smo izplačali za neto osebne dohodke 35.512 tisoč din, kar je za 23,5%. več od leta 1969. Povprečni osebni dohodki na zaposlenega znašajo z vsemi izplačili 1,305,39 din mesečno. To povprečje se poveča za 39,77 din, če dodamo še stroške za topli obrok. Izplačana bruto sredstva za osebne dohodke predstavljajo 30 % od eksterne realizacije. (Nadaljevanje na 3. strani) Struktura v %. Vrsta stroškov Leto 1969 Plan 1970 Izvrš. 1970 Materialni stroški 61,0 60,3 58,5 Amortizacija 5,0 4,5 4,4 Pogodbene obveznosti 2,0 2,3 2,1 Zakonske obveznosti 3,0 4,1 4,1 Osebni dohodki 29,0 28,8 30,9 Skupaj 100,0 100,0 100,0 ZK PODPIRA PROGRAM STABILIZACIJE (Nadaljevanje s 1. strani) 1. Podjetje ima izdelan srednjeročni program, ki zajema nadaljevanje rekonstrukcij in investicij po srednjeročnem programu, ki naj bi se finansiral po 47. natečaju. Srednjeročni program je vsklajen znotraj združenega podjetja slovenske železarne. V njem je nakazan koncept razvoja tako posameznega podjetja, kot združenega podjetja. Ob vsem tem pa ni rešeno vprašanje finansiranja. Posebno ob zadnjih restrikcij-skih ukrepih je vprašljivo, če se lahko v celoti zanašamo na pomoč družbe pri izvajanju našega razvojnega koncepta. Ker imamo odprto zelo široko fronto investicij, je nujno, da uprava podjetja s svojimi štabnimi službami ponovno revidira program in nakaže jasen koncept izgradnje in aktiviranje posameznih objektov ter prioriteto izgradnje, oziroma ko-, riščenje sredstev. Kar zadeva obstoječe stare kapacitete lahko trdimo, da so maksimalno izkoriščene in je rezerva le še v novih obratih, kar pa zahteva maksimalno angažiranje tehničnega kadra. 2. Skrb za moderno organizacijo in delitev dela je zajeta v organizacijskem projektu in se postopoma že izvaja. Pripomniti pa je, da imamo za izpeljavo najbolj učinkovite organizacije in za uvajanje sodobnih metod dela pomanjkanje kvalitetnega strokovnega kadra. Sekretariat osnovne organizacije smatra, da je nujno kadrovsko okrepiti štabno službo, ki dela na teh vprašanjih, saj le dobra organizacija dela in jasna razmejitev odgovornosti in dolžnosti vodi k dobrim poslovnim rezultatom, ki so osnovni cilj združenega dela. 3. Izdelani so osnovni koncepti prestruktuiranja naše proizvodnje na višjo stopnjo predelave. Vendar se to zaradi splošne nejasnosti v gospodarskem razvoju družbe, kot celote, jasno reflektira tudi na naš razvoj, kar ima za logično posledico nesigurnost v usmeritvi posameznih proizvodnih dejavnosti. Naloga je dolgoročnejša, kljub temu pa je potrebno osnovne koncepte razčistiti in uzakoniti ter potem vztrajno delati na njihovi realizaciji. 4. Sekretariat osnovne organizacije ugotavlja, da je informiranost članov organov upravljanja, vsaj z osnovnimi informacijami zadovoljiva, vendar smatra, da je širše članstvo delovnega kolektiva premalo informirano. S tem ne mislimo, da ni zadosti formalnih informacij preko glasila Štor-ski Železar ali Informator, teh obvestil je zadosti, so pa včasih preveč strokovne in nerazumljive povprečnemu delavcu. Zato smatramo, da je nujno, da se uzakoni obvezno neposredno obveščanje na rednih Sestankih z ustnim tolmačenjem organizatorjev dela določenih gibanj in dogajanj znotraj podjetja posameznim delovnim grupam. 5. Skladno s postavljenimi cilji našega razvoja je že v izdelavi plan delovne sile predvsem za kader s strokovno izobrazbo, srednjo, višjo in visoko šolo. V teku so priprave za izdelavo študije o sistematizaciji delovnih mest. Kratkoročni plan pa je izdelan na osnpvi sedanjih potreb in podatkov iz pravilnika, oziroma kataloga delovnih mest. Izdelana je analiza kadra glede na odnose med potrebno in dejansko strukturo. Odstopanja so predvsem v stopnjah šolske izobrazbe glede na zahteve delovnih mest. Odstopanja nastopajo zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, predvsem ekonomske, strojno — tehnične in pravne smeri. Pri izvajanju in uveljavljanja začrtane kadrovske politike se često srečujemo z novimi dostikrat nepremagljivimi težavami, ki so posledica nedoseganja planirane dinamike izgradnje. S tem pa nastajajo težave s preskrbo s kadri, ko se pojavi potreba. V zadnjih dveh letih pa je krepko občutiti emigracijo kvalificiranega kadra v države Zahodne Evrope. Za TITOVA ŠTAFETA SKOZI ŠTORE Mladina železarne, učenci osnovne šole, mladi športniki in mladi gasilci so tudi letos ponesli pozdrave in najboljše želje predsedniku republike Titu za njegov rojstni dan ublažitev tega stanja, je kadrovski sektor pristopil k sistemu izobraževanja in usposabljanja kadrov v okviru podjetja za določena delovna mesta deficitarnih poklicev. Funkcionalno izobraževanje zaposlenih se postopno povečuje, močno pa se je povečal tudi interes, ki ga podpiramo za izredno izobraževanje zaposlenih izven podjetja. 6. Ekonomsko poslovni odbor je na predlog glavnega direktorja imenoval komisijo, ki ima nalogo, da izvrši revizijo obstoječega pravilnika o osebnih dohodkih, poleg tega pa da prouči vse oblike posebnih stimulacij. V okviru kadrovskega sektorja pa se bo formirala posebna služba, ki bo imela skrb za stalno spremljanje celotnega sistema nagrajevanja in vodila strokovno delo na izpopolnjevanju sistema nagrajevanja. 7. Glede na pripombe, ki so bile dane na predlog razvojnega programa Združenega podjetja slovenske železarne v zvezi z družbenim standardom, je bilo k le-temu izdelano dopolnilo tudi za našo tovarno. Osnovni principi so: Za stanovanjsko izgradnjo je določenih 4 % od OD s tem, da so izključno namenski. Poleg tega je planirano iz tekočih sredstev za stanovanjsko izgradnjo in družbeni standard še 1.000.— din na zaposlenega. Iz teh sredstev, to je 4 % od OD in 40 % od 1.000.— din na zaposlenega bi se finansirala izgradnja druge stolpnice na Lipi — zgrajena naj bi bila do konca leta. POSLOVANJE (Nadaljevanje z 2. strani) Poslovni stroški so bili po planu predvideni v višini 157.707 ti-tisoč din. Prekoračili smo jih za 4 % in sicer največ pri vkalkuli-ranih osebnih dohodkih, ki so za 10 % nad planiranim zneskom. Struktura poslovnih stroškov se Drugi del sredstev je namenjen poravnavi obveznosti iz prejšnjih let. Del sredstev bi bil namenjen individualni izgradnji. Takšna naj bi bila tudi dinamika koriščenja tako zbranih sredstev tudi v prihodnjih petih letih. Prav tako je v planu za letošnje leto, kakor tudi v srednjeročnem programu nakazan program za družbeno prehrano, rekreacijo in oddih. Del zbranih sredstev po omenjenem ključu, bi sé letos porabil za adaptacijo jedilnice v Štorah I., modernizacijo kuhinje in ureditev jedilnice v valjarni II., ostanek sredstev pa bi bil porabljen za rekreacijo in oddih. 8. V preteklem letu so bile za uspešnejše uveljavljanje samoupravljanja opravljene naslednje naloge: Sprejet je bil Statut in Poslovnik tovarne, ki sta bila pogojena s sprejetjem XV. ustavnega amandmana. Statut je bil v načelu prilagojen zahtevam XV. amandmana. Izkušnje tega kratkega časa kažejo, da se vsi novoizvoljeni organi upravljanja zavedajo teh vsebinskih in organizacijskih sprememb, kar velja od vseh svetov enot, centralnega delavskega sveta, kot posameznih odborov. Potrebno pa bo brez dvoma samoupravno strukturo in mehanizem izpopolnjevati in poglabljati. Zato bo potrebna skupna politična akcija vseh zavestnih družbeno političnih faktorjev, tako ZK, sindikata in samih organov (Nadaljevanje na 4. strani) V LETU 1970 je v primerjavi s preteklim letom nekoliko spremenila, upada delež materialnih stroškov, medtem ko vse ostale postavke naraščajo. Celotni dohodek in razdelitev dohodka nam daje pozitivni finančni rezultat. 6961 1970 v 000 din Indeks 70 :69 Celotni dohodek 173.841 176.066 101,3 Porablj. sredstva 113.240 109.463 96,7 Dohodek 60.602 66.604 109,9 Pogodbene obveznosti 3.829 3.558 92,9 Zakonske obveznosti 6.995 6.717 96,0 Realiz. oseb. dokodki 45.483 49.371 108,5 Dohodek za razdelitev Delitev dohodka: 4.295 6.957 162,0 V rezervni sklad V poslovni sklad 1.804 1.500 1.660 83,1 V sklad skupne porabe Za družbene službe 2.491 3.264 533 131,0 . je razvidno, je finančni re- ki in Občinskem rezervnem skla- zultat v primerjavi s preteklim letom ugodnejši, vendar je potrebno omeniti, da smo imeli ob koncu III. četrtletja boljši rezultat kot ob zaključku leta. Zvišane cene za reprodukcijski material v zadnjem četrtletju so v večji meri vplivale na porast poslovnih stroškov, kot se je povečala realizacija z odobrenim zvišanjem cen za naše proizvode. Skozi vse leto nas je spremljalo pomanjkanje obratnih sredstev. Za izplačilo osebnih dohodkov in poravnavanje nujnih obveznosti smo bili prisiljeni najemati kratkoročne kredite pri Kreditni ban- du. Narasle so obveznosti do dobaviteljev in s tem tudi zamudne obresti. Od celotne plačane realizacije je bilo čistega priliva na žiro račun samo 33 %, ostalo je poravnano s kompenzacijami in asignacijami. Zaloge so se v tem letu povečale za 24 %, deloma se tu odraža povečanje cen, precej pa so zaloge narasle v zvezi s pripravami za obratovanje nove valjarne. Ocenjujemo, da se stanje likvidnosti tudi v letu 1971 ne bo bistveno izboljšalo, ker je to splošen pojav v vseh panogah gospodarstva. ZK PODPIRA PROGRAM STABILIZACIJE (Nadaljevanje s 3. strani) upravljanja. Tu je predvsem mišljena boljša delitev dela, večje kompetence ter oživitev samoupravnega udejstvovanja delovnih skupin, kot organa neposrednega upravljanja. Najti je treba njih pravo vsebino dela, kar bi pripomoglo k večji aktivnosti* vseh neposrednih proizvajalcev in upravljalcev. 9. Razvojna dejavnost ima v srednjeročnem programu ZP izdelan plan, tako za celotno podjetje, kot za posamezne tovarne in je med seboj vsklajen. Pri tem združeno podjetje tesno sodeluje z Metalurškim institutom, ki je naša osrednja razvojna institucija. V zadnjem času se programirajo raziskovalne naloge Metalurškega instituta v skladu z interesi vseh treh tovarn in so predvsem aplikativnega značaja. Razvojna dejavnost v železarni pa- je usmerjena na vso našo osnovno dejavnost. V tem letu so najvažnejše naloge na formanju s cementnimi peski v livarni I., na novih valjanih in vlečenih profilih, na konti litini, na osvajanju nodularnih avtomobilskih in motornih elementov, na pocenjevanju vložka za plavž in pripravljalnih študijah za elektro jeklarno. V srednjeročnem programu je predvideno še več nalog, katerih najvažnejša je večja finalizacija naših proizvodov. Kot je iz prikazanega razvidno, so osnovne naloge zadane, vendar moramo še vztrajno delati na raz- mejitvi dela med štabno službo in operativo. 10. V zvezi z zadnjim sklepom je tako na seji političnega aktiva, kot na sejah sekretariata bilo ugotovljeno, da je najmanj narejenega. Ker so bili vsi v razpravi enotnega mnenja, da je predhodno potrebno izvesti dokončno organizacijo podjetja, velja še nadalje, da moramo vztrajati na tem, da se le-ta izvrši in uzakoni ter vzporedno izdelajo vsi potrebni akti, ki bodo precizirali delovna področja, odgovornosti in kompetence. Na poziv sekretarja osnovne organizacije tovariša Lončariča k razpravi, se je prvi oglasil tovariš Potrata in sicer po vprašanju potrebe o delovnih mestih ter o osebni odgovornosti. Odgovoril mu je ing. Barborič, ki je ponovno prečital točko 5 stališč sekretariata ter nato dejal, da je kratkoročni plan kadrov izdelan na osnovi sedanjih potreb, ki so nakazane v pravilniku. Ta pravilnik mogoče ni več v skladu s stopnjo razvoja podjetja, bil pa je sprejet po samoupravni poti in potrjen po vseh organih upravljanja. Analiza kadrov je pokazala odstopanja, predvsem v šolski izobrazbi. S tem. v zvezi je dejal, da plan proizvodnje ne gre vzporedno z večanjem mehanizacije dela, večanje fizičnega obsega proizvodnje ne gre vzporedno z večanjem mehanizacije in zahteva več živega dela. Tovariš Potrata ugotavlja, da poleti, ko so dopusti, ni manjša proizvodnja, čeprav je ca. 20 % članov kolektiva na dopustu, kar pomeni, da je le preveč delovne sile, saj je tudi število nadur mhnjše. Glavni direktor tovariš Tugomer Voga je govoril o urejevanju tega vprašanja s sistematizacije delovnih mest ter o potrebnem deležu živega dela za določen obseg proizvodnje. Po organih samoupravljanja so bili sprejeti ukrepi glede planiranja novih potreb po kadrih ter po zahtevah po Na konfereci osnovne organizacije ZK je bil podan izvleček iz stabilizacijskega programa: »Verjetno bi bilo odveč, če bi poskušali definirati pojem stabilizacije, ker se s tem seznanjamo preko javnih komunikacijskih sredstev dan za dnem. Morda bi še najbolje zadeli, če bi rekli, da je to vrsta ukrepov na vseh področjih gospodarstva in negospodarskih dejavnosti, ki naj uravnovesijo pridobivanje in trošenje sredstev, pri tem pa zagotove socialistični družbeni ureditvi primeren standard delovnih ljudi. Jasno je, da ne more biti dovolj samo spoštovanje sistemskih rešitev in splošnih usmerjanj, ampak so za dosego ciljev stabilizacije potrebni povsem konkretizirani programi akcij v samih organizacijah, določena odgovornost za izvedbo s programi predvidenih akcij in kontrola uspešnosti in učinkovitosti stabilizacijskih ukrepov in prizadevanj. V našem podjetju so koncept stabilizacijskega programa pripravile strokovne službe ter ga opremile tudi z raznimi analizami in v nekaterih primerih z variantnimi predlogi o možnostih za dosego postavljenega cilja, Ker je program1 v tej obliki preobširen, bomo poskušali njegovo vsebino posredovati članom družbenopolitičnih organizacij v skrajšani bolj strnjeni obliki. I. Program Program posega na vsa področja poslovanja in obvezuje vse člane delovne skupnosti, da dajo svoj prispevek k uspešni izvedbi programa. Po funkcijah , opravljanja nalog bi le-te razvrstili: 1. najvažnejša naloga komerciale je uravnovestiti izvozno-uvoz-no bilanco. To bo vsekakor zahtevalo uporno iskanje zunanjih tržišč in utrjevanje starih, pri čemer bi igrala veliko vlogo solidnost v kvaliteti in izpolnjevanju dobavnih rokov. Kot protiutež pa je potrebna stroga disciplina pri uvažanju res le tistega materiala, ki ga doma ni ali pa so na razpolago premale količine. 2. Uprava osnovnih sredstev je obvezna, da zoži program izvajanj investicij in spoštuje okvir razpoložljivih sredstev. Strogo mora izvajati finančno disciplino glede nabave osnovnih sredstev in poslovnega inventarja. O tej nabavi odloča posebna komisija, ki jo je imenoval UOS. 3. Proizvodni sektor mora osredotočiti svoje napore: — na znižanje materialnih .stroškov vsaj za 2 %. Pri konkretiza- delovni sili, tako, da so te stvari sedaj razmeroma regulirane. Predvsem je zahtevana po tem vprašanju ekonomska upravičenost novih zaposlitev. Tovariš sekretar je v svojem izvajanju govoril o stališču člana ZK do sklepov konferenc ter ugotovil, da so navedeni sklepi dolgoročnega značaja, ter je potrebno na njihovem izvajanju stalno delovati. ciji ukrepov sodelujejo planska, nabavna in finančna služba, — na čimbolj ši izkoristek kapacitet, povečanje izplena in zmanjšanje izmečka. Vse to je vezano na dobro organizacijo, pravilno delitev dela in stalen nadzor, zato naj bi bilo izvajanje tega. ukrepa tudi eno izmed .meril za premije organizatorjem proizvodnje, — na adaptacijo proizvodnega programa, ki naj bi povečal stopnjo akumulacije tako, da bo vsaj 5 % glede na skiade. V stabilizacijskem programu so nakazane 4 variante, kakšni bi bili predvideni rezultati kretenj na relaciji finančni rezultat — rebalans plana za 1971. Izbira variante je smernica za ukrepanje, vendar odvisno od dosedaj še neznanih dejstev glede na sproščenost cen. — na normativ izmečka pri sfe-rolitini, ki ga je treba znižati od dosedanjih 20 °/o na 10 %. Tu prihaja do izraza selekcija proizvod nega programa, dobra organizacija in nadzor nad delom, — na znižanje nadurnega dela ter zvišanje produktivnosti z zmanjšanjem deleža živega dela z ozirom na povečano mehanizacijo. Iz analiz je razvidno, da ni posebne, razlike v številu nadur med meseci, večjega ali manjšega števila dopustov, niti na. to ne vpliva stalno naraščanje števila zaposlenih. Da bi zajezili to — skoraj bi smeli reči anarhijo — je obvezno tehnično vodstvo za doslednejšo sistematično kontrolo upravičenosti nadur. Z izvedbo sistematizacije, za katero že potekajo priprave, pa bodo dane osnove za določanje potrebnega števila ljudi, smotrno kadrovsko politiko in usmerjanje rednega in dopolnilnega izobraževanja ter določitev individualne odgovornosti na delovnih mestih, — na zaostritev tehnološke in delovne discipline. 4. Razne specializirane službe pa so obvezne, da v okviru stabilizacijskega programa izdelajo: — interni plan cen za vse uslu- ge, — možnosti substitucije materiala, to je možnosti zamenjave cenejšega reprodukcijskega materiala za dražjega brez škode za kvaliteto, — predračun stroškov, odnosno lahko bi temu rekli budžet za posamezne strokovne in administrativne službe. 5. Ne najnepomembnejša pa naj bi bila obveza sindikalne organizacije in društev, ki črpajo svoja sredstva iz subvencij podjetja, da svoje zahteve in želje kroje v odvisnosti od gibanja akumulacije ali z drugimi besedami, da se subvencija ne določa z absolutnimi (Nadaljevanje na 5. strani) V livarni specialne litine SIABILIZACIISKI PROGRAM ZK PODPIKA PROGRAM STABILIZACIJE (Nadaljevanje s 4. strani) dinarskimi zneski, temveč se v to svrho predvidi procentualni delež od čistega dohodka. Predhodno naštete naloge stabilizacijskih prizadevanj seveda niso odvisne izključno od funkcij kot smo to opredelili, temveč se prepletajo in zahtevajo sodelovanje raznih kreativnih in operativnih vodstev, služb in posameznikov. To je v programu tudi našteto, toda v tem izvlečku, ki zajema le okvir najpomembnejših nalog, tega ne bi ponavljali. II. Odgovornost Oblike odgovornosti so razlike kot na primer: pravne, moralne, politične itd., vendar je vsem skupno to, da »biti odgovoren-« pomeni, biti podrejen nekim sankcijam. Pri izvajanju stabilizacijskega programa stopajo v ospredje moralna in politična odgovornost. Čeprav so za izvedbo odgovorni vsi člani delovne skupnosti, so v programu posebje navedeni nosilci posameznih nalog, torej tisti, ki nosijo največji delež odgovornosti. Poleg tega so navedeni tudi tisti, ki so kot organizatorji ukrepov v posameznih službah in nadzorovalci izvajanja, dolžni z nosilci nalog najtesneje sodelovati. Omenimo naj samo nekaj nosilcev naloge: vsi sektorski direktorji, glavni inženirji sklopov, vodja UOS in vodje specializiranih strokovnih služb. III. Kontrola Še tako dobro zamišljena akcija zvodeni, če ni stalno nadzorovana in dopolnjena z ad hoc ukrepi v primerih odstopanj od začrtane poti objektivnih in subjektivnih ovir in mlačnosti pri izvajanju nalog. Zato je tudi v stabilizacijskem programu predvidena kontrola posameznih nalog. Ekonomski biro zasleduje in analizira realiziranje izvrševanja nalog in jih s potrebno interpretacijo posreduje vodstvu podjetja in glavnim nosilcem nalog kot osnovo za pravočasno ukrepanje. Vsaj trome-sečno morajo biti izvršeni pregledi napredovanja izvajanja nalog po programu in podvzeti eventualno potrebni dopolnilni ukrepi. In za konec: uspešna izvedba programa prav gotovo ni odvisna samo od sposobnosti in prizadevnosti nosilcev nalog, čeprav so po zadolžitvah za izvrševanje osebno odgovorni, ampak v veliki meri tudi od sodelovanja, prizadevnosti in pomoči družbenopolitičnih organizacij, ki naj bi bile tako idejni propagatorji, kot aktivni akterji v sami izvedbi. Predsednik komisije za družbenoekonomske odnose pri sekretariatu osnovne organizacije tovariš dipl. inž. Černak je podal poročilo, ki ga je komisija pripravila v zvezi s stabilizacijskim programom. Uvodoma je govoril o proizvodnji, kakor tudi finančnem uspehu oziroma o izpolnitvi plana ter dejal, da je bila produktivnost dela v lanskem .letu za 5 % večja kot v letu 1969. Podal je 'tudi pregled razdelitve dohodka. Zaradi vpliva cen se je finančni rezultat ob koncu poslovnega leta močno poslabšal. Zato stopamo v letošnje poslovno leto z malimi finančnimi sredstvi. Če bomo v letu 1971 hoteli zagotoviti dobre poslovne rezultate in planirane osebne dohodke, bomo morali vložiti maksimalne napore. Če upoštevamo, da imamo velika sredstva (približno 17 milijard) vložena v neaktivne investicije in če računamo na nove gospodarske pogoje, ki so nastali zaradi splošnih stabilizacijskih u-krepov, lahko zaključimo, da je naše izhodišče za uspešno poslovanje v tem letu precej razrahljano. Lastna materialna baza zelo slabi in upada spričo večno višjih cen surovin in ostalemu materialu. Za lansko poslovno leto lahko trdimo, da je bil poslovni uspeh preteklega leta uspešen. Uspešnost poslovnega leta in pomemben napredek v odnosu na predhodno leto je posledica velikih prizadevanj direktnih proizvajalcev, vodstva podjetja, strokovnih služb in organizatorjev proizvodnje. Še posebej pomembna v preteklem letü so bila naslednja dejstva: — stekla je nova valjarna, čeprav samo z eno progo in nekoliko kasneje, kot je bilo predvideno. Zakasnitev 2 mesecev je delno nastala zaradi .tega, ker je podjetje imelo zelo pogosto blokiran svoj žiro račun, nerednih kreditov, bančnih tranš in podobno in ni moglo redno plačevati izvajalcem in dobaviteljem; — proizvodnja livarne II se je približala planskim zadolžitvam, čeprav asortiman proizvodnje ni bil ugoden; — poprečni osebni dohodki so v odnosu na leto 1969 porastli za 23 % tako, da so znašali 130.000 , S-din. Razveseljivo je, da so lanskoletna sredstva za osebne dohodke predstavljala 30 % delež od eksterne realizacije, medtem ko je bilo v letu 1969 porabljeno za osebne dohodke 34 % realizacije, čeprav so bili osebni dohodki takrat za 23 % manjši kot v letu 1970. Na osnovi rezultatov in izkušenj iz preteklega leta določamo smer ekonomskih gibanj in planskih zadolžitev za tekoče poslovno leto. To zahtevo in tudi en del vpliva splošnih stabilizacijskih ukrepov vsebuje gospodarski načrt podjetja za leto 1971, ki je tudi usklajen s srednjeročnim programom razvoja združenega podjetja slovenskih železarn. Zato je trenutno glavna naloga popolna realizacija predvidenega letnega plana. Posebno vlogo in odgovornost pri tej nalogi določata za ZK in za posamezne člane še vedno prej omenjena dokumenta naše OO ZK. V letošnjem letu torej čakajo kolektiv, posebno pa še komuniste, obsežne in odgovorne naloge v smislu ekonomske stabilizacije. Pomembno je, da poleg splošnih sistemskih ukrepov, ki so že bili sprejeti in tistih, ki jih še pričakujemo, sprejmemo še interni stabilizacijski program, ter da se po njèrii ravnamo. Vodstvo podjetja, ki je že predložilo konkretni program, je v njem obravnavalo predvsem naslednje mere: — zagotoviti popolno izkoriščanje razpoložljivih proizvodnih kapacitet, da se doseže planirani fizični obseg proizvodnje. Za dosego tega cilja vzpodbujati tudi zanimanje za racionalizacije in tehnične izboljšave; — v smislu stabilizacijskih u-krepov in v lanskem interesu večati izvoz proizvodov zlasti na konvertibilno področje. — vpeljati osebno odgovornost za trošenje materiala in finančnih sredstev in proti tistim, ki zaupanja ne opravičijo, izvajati sankcije, če je potrebno, sklepati tudi o nadaljnji zaupnici. — iskati možnosti, da se uvožene surovine nadomestijo s cenejšimi domačimi in s tem boljšati interne? devizno bilanco; — zaostriti splošno in tehnološko disciplino na vseh nivojih; — doseči znižanje poslovnih in drugih stroškov,, prekoračitve in tudi znižanja mesečno analizirati in sproti ukrepati; — iskati možnosti za dosego optimalne akumulacije; — izvesti temeljite tržne raziskave. Stremeti za nadaljnjo o-plemenitev proizvodnje, raziskati in vpeljati sodobne metode intenzifikacije proizvodnje. — voditi dosledno dolgoročno in kratkoročno kadrovsko politiko, ki bo zasigurala o pravem času prave ljudi na pravem mestu. S tem v zvezi je potrebno tudi razširiti in izpopolniti interno izobraževanje za novo tehnologijo in moderno organizacijo dela; — preanalizirati investicijski program in z ozirom na nizke sklade podjetja ter zaradi precejšnjih podražitev del in tudi velike iztrošenosti osnovnih sredstev v nekaterih obratih, določiti novo prioriteto del. Ekonomski izračun bo pokazal, katera investicijska dela je potrebno zaključiti čim-prej in katera nekoliko kasneje. — izpopolniti obstoječi sistem nagrajevanja tako, da bo osebni dohodek posameznika resnično odvisen od rezultatov vloženega dela ; — dokončati je organizacijo služb in sektorjev ter dati jasne zadolžitve za posamezna delovna mesta ter poostriti osebno odgovornost. Predvsem je vzpostaviti dobro mikroorganizacijo, ki lahko odigra zelo veliko vlogo za uspešno delo; — razvojna pot podjetja mora že v tem letu voditi k oplemenitenju oziroma višji stopnji finalizacije delno že obstoječega in novega proizvodnega programa. Kratka analiza ekonomskih gibanj v preteklem letu, rezultati poslovanja v prvem kvartalu tega leta in stabilizacijski program, ki je obravnavan, odpirajo vrsto, zaključkov, ki jih bo današnja konferenca morala prinesti na osnovi podanih materialov in razprave. Uspešna izvedba stabilizacijskega programa pa ni odvisna samo od nosilcev ali vodilnih, ampak od celotnega kolektiva. Važno je, da preide ta program v kri vsakega posameznika, posebno pa še člane ZK. Samo na ta način lahko pričakujemo uspešno izvedbo in občutimo pozitivne posledice zastavljenega programa.« V razpravi je sodeloval glavni direktor tovariš Tugomer Voga, ki je v zvezi s programom dejal, da se uvozno izvozna bilanca izravnava ter da se spričo določene akcije in razumevanja strokovnega kadra izvozna dejavnost znatno povečuje. V pogledu finančne discipline je opozoril na to, da je potrebno želo zaostriti. V ta na- men je imenovana posebna tehnična komisija, ki analizira predloge, določi prioriteto tako, da ne bi prišlo do neupravičenih oziroma negospodarskega trošenja sredstev. Veliko pozornost je potrebno posvetiti produktivnosti dela. Organizatorji proizvodnje bodo morali biti konsekventni ter zahtevati več reda in discipline, posebno ob aktiviranju novih investicij sta red in disciplina prvi predpogoj za uspeh. Lagali bi drug drugemu, če bi propagirali lažno demokracijo, ki nima ničesar skupnega s samoupravljanjem, niti s kakršnimikoli demokratičnimi načeli. Tovarna je mehanizacija, kjer morata vladati red in disciplina. V zvezi s srednjeročnim programom razvoja pa je dejal, da vsebuje določeno višjo stopnjo finalizacije, ki nam mora nositi večjo akumulacijo. V investicijski dejavnosti se bomo skoncentrirali na področje nove valjarne, nadalje v livarni I, tako da bo prišel do polnega izraza vloženi denar ter v dokončanje obdelovalnega sklopa. Glede osebnih dohodkov je dejal, da smo v lanskem letu načrtovali določen tren porasta, vendar je letos mogoče koristiti samo zgornjo mejo lanskega poprečja povečano za 11 %. Glede sprostitve pa je mnenja, da bomo takšno sprostitev lahko zahtevali, če bomo lahko dokazali z rezultati dela, kar imamo predvideno v sanacijskem programu. Glede pravilnika pa je dejal, da komisija že dela na reviziji ter da je pri tem njena glavna naloga, da uskladi nagrajevanje s produktivnostjo in intenzivnostjo dela. Glede potrošnje ustvarjenih sredstev je bil dosežen sporazum, da so dotacije za kulturno in športno dejavnost v neposredni odvisnosti od skladov podjetja. Več sredstev je ustvarjenih, temveč se jih lahko odlije v to sfero potrošnje. Ta akcija je naletela na razumevanje in jasno je, da je potrebno ustvariti tak odnos tudi pri ostalih oblikah potrošnje. Načrtujemo, da bi se pri tej proizvodnji moral volumen materialnih stroškov znižati za približno 2 .%, če hočemo doseči poprečje osebnih dohodkov 160.000 S-din in 5.000 S-din iz sklada skupne porabe, katere dajemo v obliki dotacij za regres itd. Stabilizacijski program ima realna izhodišča, odvisno je od nas vseh, da ga realiziramo. 'Glede osebne odgovornosti pa je dejal, da imamo začrtano odgovornost za organizatorje proizvodnje, za šefe sektorja in bi ta kriterij naj veljal tudi za naše politične organizacije. V kolikor bomo na teh postavkah stabilizacijskega programa uspešni, naj bo to merilo naših prizadevanj in zavestnega vključevanja, za kar^ moramo sami sebe zadolžiti. Tehnični direktor inženir Starc Milko je govoril o nalogah, ki jih nalaga stabilizacijski program ter poudaril, da je potrebno s programom seznaniti celoten kolektiv. Nadalje je nanizal glavne točke iz stabilizacijskega programa predvsem o nalogah tehničnega sektorja. Vremena železarstvu se jasnijo Lansko leto 1970 je bilo prvo leto skupnega življenja črne metalurgije v Združenem podjetju slovenske železarne. Ob sklenitvi takega časovnega obdobja je običajno, da pogledamo nazaj in ugotovimo rezultate svojega dela. Ti so razvidni v sklepnih računih vsake gospodarske dejavnosti. Četudi je za nami že 1. četrtletje novega 1971. leta in je poslovanje preteklega leta že postalo zgodovina, zaposlene v slovenskih železarnah predvsem zaradi vizije naprej še vedno zanimajo rezultati, doseženi leta 1970. V prvem letu obstoja še niso mogli biti doseženi plodovi koncentracije slovenske jeklarske proizvodnje. Koordinirano delo znotraj združenega podjetja in enoten nastop navzven pa sta dala ugodne rezultate in olajšave pri premagovanju podjetniških ovir z doseganje boljšega poslovnega uspeha vsem trem železarnam na Jesenicah, na Ravnah in v Štorah. Leto 1970 je bilo, v katerem so po petih letih odstopanja od pozicij gospodarske reforme dobila že taka razmerja, da so restrikcijski ukrepi za zavarovanje potrošnikov ostali še edini izhod. Zaradi visoke inflacije so bila v celoti ob vstopu v gospodarsko reformo vpeljana razmerja prodajnih cen porušena, najbolj pa prizadet? proizvajalci s predpisanimi cenami, med katerimi je tudi jeklo. S skupnim nastopom smo postopoma in uspešno reševali problem prodajnih cen naših izdelkov in končno septembra lani dosegli mehanizem za avtomatsko prilagoje-vanje prodajnih cen jekla s prodajnimi cenami na zahodnonemškem tržišču. To je eden največjih uspehov celotne jugoslovanske črne metalurgije, ki je dal svoje plodove tudi ob spremembi paritete dinarja v letošnjem letu. Pomanjkanje obratnega kapitala je bil drugi problem, ki smo ga v dobro vseh treh organizacij združene'ga dela z dodatnimi kratkoročnimi in predvsem dolgoročnimi krediti uspešno reševali. Plod koordiniranega dela celotne slovenske proizvodnje jekla pa je najboljše izražen v prvem petletnem razvojnem programu, ki nakazuje mesto in vlogo ter perspektivo slovenskega železarstva do leta 1975. Ustanovitev združenega podjetja je znatno pospešil proces specializacije proizvodnje, ki je pogoj obstanka, konkurenčnosti in rentabilnosti vsake proizvodne dejavnosti. Predvsem zaradi ukinitve nerentabilne proizvodnje pali-častega jekla in sive litine na Jesenicah smo dosegli skoraj popolno delitev dela znotraj podjetja, in specializaciji odprli prostor, ki mora v prihodnje prinesti še znatno višje rezultate. Programski premik proizvodnje, vključevanje novih proizvodnih zmogljivosti v delovni proces na eni strani ter ukinjanje nerentabilnih obratov na drugi strani so imeli svoje učinke v obsegu, a predvsem v asortimanu dosežene proizvodnje leta 1970. Pri tem so imele svoje posledice tudi težave pri rednem oskrbovanju s surovinami, tehnološkimi in drugimi gorivi ter energjo. Zaradi strukturalnih sprememb kljub določenim premikom na področju prodajnih cen obseg podjetniške dejavnosti še najboljše izraža dosežena realizacija od prodanega blaga na domača in inozemska tržišča, ki je znašala 1.515,3 milijonov din, kar je v primerjavi z letom 1969 skoraj 19 % več. Kakor je iz priložene tabele 1. razvidno, je združeno podjetje lansko leto izdelalo 169.476 ton surovega železa, kar je 7,9 % manj od predhodnega. leta. Vzroki nižje proizvodnje so znani, so pa predvsem posledica težav pri oskrbovanju s koksom. Surovega železa smo izdelali 630.309 t ali 0,6 % več od predhodnega leta. Tudi za proizvodnjo te najvažnejše substance naše dejavnosti so imele vpliv težave s koksom, dodatno pa tudi finančne težave pri oskrbovanju z uvoženim starim železom. Celotne skupne proizvodnje je podjetje doseglo 2,011.519 ton, kar je skoraj popolna izravnava s predhodnim letom. Tudi rezultati blagovne proizvodnje so podobni. Izdelali smo je 527.450 t ali 2 % več od predhodnega leta. Doseganje proizvodnje pa ni niti v primerjavi z načrtom niti v primerjavi s predhodnim obdobjem ni bilo v vseh železarnah enako. Iz povedanih razlogov je bil fizični obseg proizvodnje najbolj zadrževan na Jesenicah. Ta železarna je v skupno proizvodnjo podjetja prispevala 1,461.342 ton, kar je v primerjavi z letom 1969 le 95 %, v primerjavi s predvideno proizvodnjo pa so Jesenice zaostale za celih 9 %. Tudi v blagovni proizvodnji so Jesenice v fizičnem obsegu nazadovale. Prispevale so je 345.661 1 ali 96,7 % dosežka iz leta 1969, v primerjavi z načrtom pa so pri tem zaostale le za 0,5 %. Železarna Ravne je zaradi novih proizvodnih zmogljivosti napredovala v vseh postavkah od proizvodnje surovega jekla, skupne proizvodnje do blagovne proizvodnje. V tej tovarni je bilo skupne proizvodnje izdelane 367.899 t, kar je v primerjavi z letom 1969 25 % in z gospodarskim načrtom 5 % več. SKUPNA PROIZVODNJA ZDRUŽENEGA PODJETJA — Tabela 1 ton 1969 1970 Indeks izvršitev načrt izvršitev 4:3 4:2 1. Surovo železo 184 105 180 000 169 476 94,2 92,1 2. Surovo jeklo 626 438 666 000 630 309 95,0 100,6 3. Toplo valjani izdelki a) polizdelki 505 747 560 960 517 089 92,2 102,2 b) valjano pai. jeklo 125 121 128 250 140 979 109,9 112,7 c) valjana žica 76 423 95 000 82 629 87,0 108,1 d) debela pločevina 140 568 118 000 121 746 103,2 86,6 e) srednja-tanka ploč. 92 888 108 000 91 488 84,7 98,5 f) toplo valjani trakovi 31 801 33 600 25 148 74,8 79,1 4. Kovano jeklo - odkovki 18 465 19 000 19 061 100,3 103,2 5. Vleč.-lušč.-bruš. jeklo 20 924 24 600 20 757 84,4 99,2 6. Vlečena žica 51 211 65 250 57 678 88,4 112,6 7. Hladno valjani trakovi 29 349 29 500 28 047 95,1 95,6 8. Jeklena litina 10 841 12 500 12 146 97,2 112.0 9. Siva litina a) valji — neobdelani 3 252 3 227 3 557 110,2 109,4 b) valji — obdelani 2 032 2 000 1 869 93,5 92,0 c) kokile 12 515 14 000 13 211 94,4 105,6 d) strojna litina 10 238 6 000 6 273 104,6 61,3 e) nodulama litina 2 740 3 200 2 496 78,0 91,1 10. Litina barvnih kovin 125 120 99 82,5 79,2 11. Vzmeti — vzmet, listi 6 808 7 000 5 663 80,9 83,2 12. Hladno oblik, profili 2 568 4 000 7 359 184,0 286,6 13. Žični izdelki 21 553 23 600 21 753 92,2 100,9 14. Meh. obdel. izdelki a) obdelani ulitki 1 336 1 650 1 569 95,1 117,4 b) obdelani odkovki 4 400 4 600 4 004 87,0 91,0 c) stroji in naprave 1 250 1 125 1 239 110,1 99.1 d) rezilno orodje 511 475 524 110,3 102,5 e) pnevmatsko orodje 175 300 174 58,0 99,4 f) vrtalno orodje 214 250 162 64,8 75,7 15. Samotni izdelki 27 037 25 000 25 014 100,1 92,5 Skupaj 2 010 635 2 137 252 2 011 519 94,1 100,0 Železarna Jesenice 1 540 839 1 605 420 1 461 342 91 95 Železarna Ravne 294 803 350 400 367 899 105 125 Železarna Štore 174 993 181 432 182 278 100 104 ZDRUŽ. PODJETJE 2 010 635 2 137 252 2 011 519 94 100 (Nadaljevanje s 5. strani) STABIIIZACIJSKI PROGRAM (Nadaljevanje na 7. strani) V zaključku besedi je sekretar osnovne organizacije tovariš Lončarič Jože nakazal ukrepe, ki bodo podvzeti v državnem merilu ter to povezal z našim programom stabilizacije. Poudaril je tudi pomembnost političnega angažiranja članov ZK pri tolmačenju in mobiliziranju za izvajanje programa ter na osnovi materialov in razprave predlagal, da konferenca sprejme naslednje zaključke: Konferenca ZK podpira izhodišča za stabilizacijski program: 1. uravnovešenje izvozno uvozne bilance 2. zožitev programa investicij in spoštovanje okvira razpoložljivih sredstev 3. strogo izvajanje finančne discipline glede nabave osnovnih sredstev in poslovanja inventarja 4. znižanje materialnih stroškov vsaj za 2 %, čimboljši izkoristek kapacitet, povečanje izplena in zmanjšanje izmečka, kar je vse vezano na dobro organizacijo, pravilno delitev dela ter stalen nadzor 5. adaptacija proizvodnega programa s katerim se poveča stop- nja akumulacije tako, da bo vsaj 5 °/o sredstev za sklade. 6. normativ izmečka pri sfero-litini znižati od dosedanjih 20 % na 10 % 7. znižanje nadurnega dela ter zvišanje produktivnosti z zmanjšanjem deleža živega dela z ozirom na povečano mehanizacijo 8. zaostritev tehnološke in delovne discipline 9. izdelati interni plan za vse usluge 10. še dalje iskati možnosti zamenjave cenejšega reprodukcijskega materiala za dražjega brez škode za kvaliteto 11. izdelati predračun stroškov za posamezne strokovne in administrativne službe 12. za dejavnost društev in organizacij predvideti procentualni delež od čistega dohodka 13. stalno nadzorovati izvajanje sanacijskih ukrepov 14. vedno poudarjati moralno in politično odgovornost 15. Zveza komunistov in ostale družbenopolitične organizacije naj postanejo idejni propagatorji ter aktivni dejavniki pri izvedbi sanacijskega programa. Vremena železarstvu se jasnijo (Nadaljevanje s 6. strani) Blagovne proizvodnje je ta železarna dosegla 105.8341, kar je na višini gospodarskega načrta in 15,9 % več kot leta 1969. Tudi železarna Store je v fizičnem obsegu proizvodnje napredovala. Skupne proizvodnje je prispevala 182.278 t ter s tem dosegla svoj načrt in za 4 % prekoračila obseg iz leta 1969. Blagovne proizvodnje je dala 75.955 ton ali 11 % več od predhodnega leta, proti načrtu pa pri tem zaostala za 1,9 %. Največji napredek so železarne dosegle v izdelavi in prodaji svojih izdelkov. Odprema je skoraj enaka.kot blagovna proizvodnja ter s tem za 2,4 % višja od dosežka leta 1969. Realizacije pa so dosegle vse tri organizacije združenega dela znatno več kot leta 1969. Železarna Jesenice je združenemu podjetju prispevala 914,234.116 din vrednosti prodanega blaga ali 15,8 % več kot leta 1969 in 8,1 % nad načrtom. Železarna Ravne je prispevala 436,787.091 din vrednosti prodanega blaga, kar je 24,3 % več kot leta 1969 in 10,3 % več kot je predvideval gospodarski načrt. Tudi Store so napredovale — prispevale so 164,273.330 din ali 22,3 % več kot predhodno leto in 8,8% nad načrtom. Strukturalni premiki v proizvodnji in prodaji so delno razvidni iz objavljene tabele, kažejo se pa tudi v strukturi proizvedenega surovega jekla. Premik je bil naslednji: v %■ Kvalitetna grupa Jesenice 1969 1970 Ravne 1969 1970 Store Združ. podjetje 1969 1970 1969 1970 Navadna 5,5 6,2 0,5 0,6 4,8 3,4 4,4 4,7 Kvalitetna 69,7 66,9 45,0 53,1 87,4 81,7 65,4 64,4 Plemenita 24,8 26,9 54,5 46,3 7,8 14,9 30,2 30,9 Na Jesenicah in v Štorah se struktura izdelanega surovega jekla ni bistveno menjala, na Ravnah pa je bil občuten padec na deležu plemenitega jekla v prid kvalitetni grupi. Ta premik je bil posledica vključitve novih metalurških — topilniških ter valjarskh agregatov v proizvodnjo in neugodne strukture za izvoz sklenjenih pogodb. Delitev na nelegirana in legirana jekla kaže, da so imele legiranih kvalitet razmeroma največ Štore, in sicer 64,5 %, Ravne 48 % in Jesenice 23,1 %. Zanimiv je tudi prikaz strukture izdelkov po panogah, ki odkriva predelavo znotraj podjetja in v posameznih tovarnah. v % Panoga Jesenice Ravne Štore Združ. podjetje 1969 1970 1969 1970 1969 1970 1969 1970 114. črna metal. 92,6 92,3 75,2 79,5 71,3 69,8 86,8 86,5 117. kovinsko pred. 6,1 6,5 24,8 20,5 24,9 25,6 11,8 12 116. nemetali 1,3 1,2 3,8 4,6 1,4 1,5 V celem podjetju je premik v večjo predelavo malenkosten; opažen je na Jesenicah in v Štorah, na Ravnah pa je kót posledica pove^ čanih metalurških zmogljivosti v relativnem znižanju. Drugačno sliko strukture nam pokaže vrednost proizvodnje, ki je pri končnih izdelkih znatno višja: Panoga Jesenice % Ravne % Štore % Združ. podjetje % 114. 91 58,5 62,5 78,5 ' 117. 8,6 41,5 35,3 20,9 116. 0,4 — 2,2 0,6 v Slovenijo v Srbijo na Hrvatsko v Bosno in H. v Makedonijo v Črno goro in izvoz 57,1 % 16,4 % 11,7 % 3,2 % 0,2 % 0,1 % 11,3 % količina v strukturi prodaje predstavljajo na Jesenicah 5,6 %, v Štorah 9,7 % in na Ravnah 29,8 %. V oči pade visok izvoz na Ravnah, saj zajema skoraj 7s prodanega blaga. Upoštevati je treba, da so pri tem zajeti v glavnem izdelki 114. panoge z nizko poprečno ceno. Ravne so tudi po vrednosti največji izvoznik podjetja. Od celotne realizirane sume 10,015.872 $, kar je 49,1 % več kot leta 1969, so Ravne prispevale 57,8 %, Jesenice z izmenjavo vred 27,6 % in Štore 14,6%. Realizacija ali izkupiček od premije 1.515,3 milij. din je bila ob -2,4 % povečanem fizičnem obsegu odpreme dosežena delno kot učinek strukturalnega premika proizvodnje, kar velja predvsem za Jesenice, največ pa s pomočjo povišanih cen. Te so se v primerjavi z letom 1969 dvignile: — na Jesenicah na 2.671 din/t ali za 19,9 %, — na Ravnah na 4.030 din/t ali za 4,1 %, — v Štorah na 2.141 din/t ali za 8,7 %. Relativni skromni premik v poprečnih cenah na Ravnah je učinek: prikazane spremembe strukture proizvodnje surovega jekla in relativnega povečanja prodaje polizdelkov in ingotov. Upoštevati pa je tudi treba izvoz. V celotni realizaciji izukpiček od prodaje na zunanja tržišča zajame: — na Ravnah 19,1 %, — v Štorah 11,2 %, — na Jesenicah 4,2 %. Izkupiček 140.284.592 din celega podjetja od izvoza predstavlja 9,3% celotne realizacije, kar je v primerjavi z letom 1969, ko je ta delež znašal le 7,3 %, napredek. V izvozu sta napredovali železarni Ravne in Štore, Jesenice pa so padle. Razveseljivo je, da sta obseg proizvodnje in poslovnosti bila do-seežna ob znižanem staležu zaposlenih, kar priča povečana produktivnost dela. Poprečno število zaposlenih je padlo od 11.818 na 11.568 ali za 2,2 %, kar je izključno zasluga Jesenic. Poprečni stalež je v primerjavi s predhodnim letom znašal: — na Jesenicah 5788 ali 93 %, — na Ravnah 3580 ali 105,2 %* — v Štorah 2200 ali 100,4 %. Produktivnost se je, izračunana na vrednost prodaje na zaposlenega mesečno, povišala na 10.916 din ali za 21 %, in to: — na Jesenicah na 13.163 din ali za 24,5 %, — na Ravnah na 10.176 din ali za 18,1 %, — v Štorah na 6.222 din ali za 21,8 %.. To je uspeh, ki ga moramo gledati skozi očala spremenjenih cen. Vremena so se slovenskemu železarstvu lani začela jasniti tudi v poslovnem rezultatu. Sklepni računi nam pričajo, da so vse tri organizacije združenega dela poslovno leto 1970 sklenile z dobičkom in da je zato dobiček ugotovljen tudi v zbirnem sklepnem računu. V podjetju so realizirali 1.775,524.406 din, 1.356,160.668 din, 98,202.508 din, 419,363.738 din ali 8 % več kot 1969, 276,094.018 din ali 17 % več kot 1969, celotnega dohodka stroškov amortizacije dohodka osebnih dohodkov (izplačali) v poslovne sklade je bilo odvedeno v sklade skupne porabe 25,147.938 din (ni primerljivo), 32,480.945 din ali 27 % več kot 1969. Po daljšem zastoju so železarne iz dohodka končno zopet odvedle del sredstev v poslovni sklad, kar je dober znak konsolidacije ekonomskega položaja. Na žalost je v primerjavi s skladom skupne porabe to še skromno. Posamezne železarne so iz dohodka odvedle za: Kot zanimivost je tudi analiza prodaje naših izdelkov. Od celotne prodane količine 517.842 ton samo plasirali: Jesenice Ravne Štore — osebne dohodke 137,920.909 88,681.416 49,371.475 din — poslovni sklad 10,556.746 12,911.366 1,659.825 din — sklad Skupne porabe 13,259.902 9,902.085 9,176.050 din — namenski stanovanjski sklad 5,323.406 2,965.131 1,971.109 din Pretežna prodaja je torej bila izvršena na Slovenskem, kar pa ne pomeni, da je vse to blago ostalo v tej republiki, saj smo velik del realizacije imeli pri veletrgovci,h, ki imajo svoje kupce po celi državi. Največ gotovega blaga je v Sloveniji plasirala železarna Štore, in sicer 62,3 %, nato Jesenice 59,3 %, najmanj pa Ravne 46,8 %. Izvozna V lasten poslovni sklad so največ odvedle Ravne, Štore pa nesorazmerno visoko v sklad skupne porabe, kar se bo neugodno odrazilo na poslovnost, saj je treba vedeti, da jim tako seštevek amortizacije in povečanega poslovnega sklada znaša le 8,9 milijona din. V železarni Jesenice ta seštevek znaša 72 milijonov din, a na Ravnah 42,4 milij. din. Od razsodnosti delitve je odvisen razvoj tovarne. Leto 1970 pomeni preobrat. Vse tovarne so zopet dosegle akumula-tivnost in povečale poslovni sklad. To je simptom približevanja k boljšim časom, ki so se začeli jasniti zlasti v letošnjem letu. Že smo sklenili prvo četrtletje leta 1971. Težave, ki so bile prisotne predvsem januarja in normalne posledice vstopa v novo letno kampanijo, nam niso dovolile v gospodarskem načrtu predvidene dinamike proizvodnje. PRED KONGRESOM SAMOI PRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE Organi samoupravljanja in družbenopolitične organizacije Železarne Štore so v sredini lanskega leta izvolili za delegata na Kongresu samo-upravljalcev Jugoslavije tovariša Lončarič Jožeta, sekretarja osnovne organizacije ZK naše železarne. Tovariš Lončarič na področju naše občine aktivno sodeluje v pripravah in razpravah o kongresnih materialih ter nam je z namenom, da bi s tako pomembnim dogodkom seznanili celoten kolektiv, napisal naslednji prispevek: V pripravah za II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije, ki bo od 5. do 8. maja 1971 v Sarajevu, je zelo pomembno vprašanje, do kod smo prišli in kateri so problemi razvoja samoupravljanja. Če upoštevamo, da je poleg Zveze sindikatov Jugoslavije, Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, Zveze komunistov Jugoslavije, Zvezne skupščine, kot sklicateljev kongresa tu še velik življenjski interes delavskega razreda za dosedanji in bodoči razvoj samoupravljanja, smatramo da je ta kongres nujen in opravičen. Izkušnje pri izvajanju načela o ustvarjanju in delitvi dohodka, integracijski procesi, ustavne spremembe, modernizacija gospodarstva, izkušnje delovnih organizacij v samoupravnem procesu so izhodiščne točke za oceno teh priprav. V pripravah za II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije je potrebno poudariti dejavnost delovnih organizacij in družbeno-poli-tičnih skupnosti, ki so več kot v 140 poročilih prikazale uspehe, izkušnje in težave pri razvoju samoupravljanja, prav tako pa tudi izvirne rešitve ekonomskih, družbeno-političnih in organizacijskih problemov v podjetjih in komunah. Poleg tega ta poročila niso le predmet predkongresne dejavnosti, temveč tudi potrjujejo prepričanje, da mora biti II. kongres širok dogovor samoupravljavcev, dogovor predstavnikov vseh družbenih področij in struktur o temeljnih smereh nadaljnjega razvoja samoupravljanja. Pri izdelavi poročil je sodelovalo okrog 60 odstotkov delovnih organizacij iz gospodarstva, kakih 30 odstotkov družbeno-političnih organizacij in komun ter okrog 10 odstotkov s področja izobraževanja, kulture in telesne kulture. Poročila in dejavnost delegatov (okrogle mize) posvetovanja z vsemi družbenimi dejavniki o uspehih in možnih smereh nadaljnjega razvoja samoupravljanja potrjujejo enotno misel, kako ustvariti čim ugodnejše možnosti za usklajevanje in iskanje novih poti za razvoj neposrednega samoupravljanja, družbenega dogovarjanja in smotrnega delovanja demokratičnega sistema. Da bi člani kolektiva dobili pred II. kongresom osnovno predstavo smo o nekaterih od številnih idej, predlogov in priporočil, podajamo v naslednjem, v strnjenih vrstah in skrajšani obliki vsebino nekaterih od teh: POLOŽAJ DELOVNIH ORGANIZACIJ V GOSPODARSKEM SISTEMU. Delovne organizacije poudarjajo predvsem, da bi moral biti njihov položaj V gospodarskem sistemu približno enak. Samoupravni organi in organi družbeno-političnih skupnosti bi morali stalno skrbeti za izenačevanje delovnih pogojev in ustvarjanje dohodka. Poleg tega je izenačevanje pogojev sestavni del družbenega usmerjanja, ustvarjanja in delitve dohodka. Zaradi tega bi se morale o tem za celotno gospodarstvo pomembnem vprašanju samoupravno dogovarjati delovne organizacije, sodelovati pa bi morale tudi družbeno-poli-tične skupnosti in organizacije. Pri obravnavanju posameznih problemov gospodarske organizacije opravičeno poudarjajo, da je politika oblikovanja cen še vedno precej pod vplivom družbe. Intervencija družbene skupnosti na področju cen naj bi bila objektivna nujnost za povečanje družbene reprodukcije v predvidenem obsegu in določeni smeri. Napake na področju cen so zahtevale ponovne intervencije družbene skupnosti s popravki v sekundarni delitvi, davek pa so morali plačati tisti, ki so v tem trenutku imeli sredstva. Pri tem niso upoštevali, da so sredstva delovne organizacije največkrat ustvarile s produktivnostjo, ekonomičnostjo in poslovnostjo. Z uveljavitvijo ukrepov gospodarske reforme so se bistveno spremenili pogoji za gospodarjenje in ustvarjanje dohodka v posameznih vejah in panogah. Namen novih ukrepov je bil bistveno izboljšati položaj gospodarstva, s tem da bi delovnim organizacijam prepustili več sredstev za samostojno razpolaganje. Poleg tega so bila sprejeta stališča, naj bi s primarno delitvijo dohodka bazični industriji omogočili večji vpliv na financiranje razvoja. Vendar poročila poudarjajo, da so se prav na tem področju razmere poslabšale, ker je zunaj delovnih organizacij vrsta dejavnikov, ki močno vplivajo na končne finančne učinke. Poleg poslabšanja razmer je treba navesti dejstva, da sedanja kre-ditno-monetarna politika ter splošni problem likvidnosti, ki se vedno bolj zaostruje, odločno vplivata na . materialni položaj podjetij. Zaradi tega prevladuje mnenje, da bodo pri iskanju u-streznih rešitev potrebni poleg naporov podjetij tudi večji napori širših družbeno-političnih skupnosti. Pri proučevanju materialnega položaja delovnih organizacij lahko ugotovimo, da se delovne organizacije zavzemajo za večjo samostojnost, stabilnost možnosti za gospodarjenje, za enake pogoje pri ustvarjanju dohodka in podobno, kar si lahko razlagamo kot zakonit pojav v sistemu blagovne proizvodnje v socialistični samoupravni družbi. Številne delovne organizacije so se znašle v precej neugodnih razmerah. Vendar povečini menijo, da bi morali iskati izhod v načrtnem usmerjanju proizvodnje ter koncentraciji sredstev, in. dela na tistih krajih, kjer bi lahko dosegli največjo produktivnost dela in najrenta-bilnejš.o proizvodnjo; . Vsekakor je vredno pozornosti spoznanje deiovnih organizacij, da njiho-v materialni položaj ni zgolj izključno odvisen od zunanjih dejavnikov, federacije in republike, temveč od njihove možnosti in pripravljenosti, da prispevajo lastne moči pri uresničevanju ciljev in nalog reforme, s tem pa tudi socialističnega razvoja. DRUŽBENO-EKON OMSKI ODNOSI V GOSPODARSTVU V poročilih je posvečena posebna pozornost družbeno-ekonom-skim odnosom v gospodarskih organizacijah. Temeljna načela, na katerih temeljijo ekonomski odnosi med deli združenega dela v podjetju, so predvsem ta, da je vsak delovni človek organiziran, samoupravno in proizvodno v eni od delovnih enot, da ima vsaka delovna enota določene delovne pogoje, določene naloge in sredstva za njihovo uresničitev, da vsaka delovna enota ustvarja svoj dohodek, odvisno od izpolnjevanja delovnih nalog, da samostojno deli dohodek na sredstva za kritje obveznosti do skupnosti in skupnih potreb na ravni podjetja, kot tudi, da so ekonomski odnosi med delovnimi enotami pravno urejeni z normativnimi akti. Skupni dohodek delovnih orga-zacij v glavnem temelji, na skupnem dohodku vseh delovnih enot; skupni dohodek posamezne delovne enote pa se oblikuje na podlagi bodisi tržnih, bodisi notranjih cen. Seveda je delitev skupnega dohodka precej odvisna od razvitosti sistema dohodka v delovni organizaciji, prav tako pa tudi od posameznih pogojev, v katerih poslujejo delovne organizacije in njihove delovne enote. Glede dohodka poročila opozarjajo, da se dohodek ugotavlja in razporeja bodisi na ravni delovne organizacije ali na ravni obrata oziroma enote, kot tudi, da se pri odločanju o dohodku uporabljajo kombinacije teh ravni. Kljub različnim rešitvam pri delitvi dohodka lahko iz poročil izoblikujemo enotno ugotovitev, da podjetja razporejajo svoj dohodek na del za osebne dohodke delavcem, na del za kritje skupnih potreb in na del za razširjeno reprodukcijo. Tudi na področju delitve osebnih dohodkov je Veliko rešitev. Vsem pa je skupno, da delovne organizacije prepisujejo velik pomen sistemu delitve po delovnih u-spehih. Delovne organizacije se zavzemajo za večjo družbeno stimu-cijo gospodarskih organizacij, ki so na čelu tehniškega napredka, kot tudi za večje napore pri spodbujanju posameznikov in skupin, ki odločilno vplivajo na uspeh raziskovalnih in iznajditelj skih načrtov. V zvezi z razširjeno reprodukcijo so delovne organizacije opozorile, da se samoupravni odnosi ne morejo razvijati brez ustrezne materialne osnove, to je, če neposredni proizvajalci ne razpolagajo s presežkom svojega dela, torej tudi z razširjeno reprodukcijo. Zato se je v razvoju našega samoupravnega sistema, kadar gre za družbeni proizvod, ki je namenjen razširjeni reprodukciji, za ' razvoj samoupravljanja ‘zavzemala celotna družba, kot tudi vsaka delovna organizacija. Tako se je na primer v podjetjih, kjer so dohodek decentralizirali — decentralizirali tudi del za razširjeno reprodukcijo — zaradi tega se je povečalo zanimanje za nove, smotrnejše naložbe in za ugodnejše investicijske načrte. Gospodarstvo meni, da bi morali uveljaviti te nove odnose. Pri kreditiranju razširjene reprodukcije delovni kolektivi ne bi smeli ravnati po enakih načelih, ki jih uporablja kreditni kapital. Rešitve bi morali iskati tudi v stabilizaciji gospodarstva in v bolj celotnem delovanju trga na , celotno gospodarsko dejavnost. Stvarnejše odnose med bankami in podjetji bi imeli samo takrat, kadar bi občasna obratna sredstva spreminjali v trajne vire. Posebno pozornost bi morali posvetiti sistemskim rešitvam, da bi kreditno razmerje pri financiranju tako enostavne, kot tudi razširjene reprodukcije imelo značaj dopolnilnega vira financiranja. S spremembami moramo doseči, da se bo krepila reprodukcijska sposobnost gospodarstva, ter preprečiti, da bi odtekala akumulacija iz delovnih organizcij, spodbujati pa bi morali tudi sa-mofinanciranje razširjene reprodukcije. SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE GOSPODARSTVA Vzporedno s problemi družbe-no-ekonomskih odnosov v gospodarskih organizacijah so posebno pozornost posvetili tudi samoupravnemu organiziranju in problemom uveljavljanja samoupravljanja v delovnih organizacijah. Spremembe na tem področju so bile v marsičem odvisne od sprememb v splošnem položaju podjetij v družbeno-ekonomskem sistemu, kot posledica integracije ali povečanja podjetij, uveljavitve nove tehnologije ali rekonstrukcije in modernizacije lastnih zmogljivosti, poslovne in proizvodne preusmeritve, kot tudi sprememb družbeno-ekonomskih odnosov v sami gospodarski organizaciji. Poročila opozarjajo na zapletenost in razčlenjenost samoupravnega organizma v gospodarskih organizacijah, raznovrstnost samoupravnih oblik, oziroma organov, kot tudi na težnje, da bi se okrepil samoupravni položaj organizacij združenega dela, ker bi s tem samoupravljanje približali vsem delavcem. Spremembe v samoupravnih oblikah so pogosto tudi posledica neusklajenosti organizacije dela in organizacije upravljanja. Delovne organizacije povečini poudarjajo, da je izhodišče za organizacijo samoupravljanja delovni človek. Zagotoviti mora njegov vpliv na določanje poslovne in razvojne politike, kot tudi na izvajanje te politike. V organizacijski samoupravni strukturi podjetja najdemo organizacijo združenega dela vseh kategorij, začenši od samoupravne organizacije združenega dela, kot pravne osebe, do organizacije združenega dela, ki ima samo določene samoupravne' pravice. Ze-(Nadaljevanje na 9. strani) PRED KONGRESOM SAMOIJPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje z 8. strani) lo razširjen je pojav ustanavljanja in samoupravnega konstituiranja delovnih enot. Največkrat izvira iz spoznanja, da se na ta način lahko rešijo slabosti v organizaciji dela, ter težave in problemi pri poslovanju. V njih se vedno glasneje zahteva, da je treba vse samoupravne pravice prenesti na delovne enote ter da bi moralo ustvarjanje celotnega dohodka, delitev dohodka in osebnega dohodka preiti v njihovo pristojnost. Vzporedno s samoupravnim konstituiranjem delovnih enot se je pojavilo tudi mnenje, da je sistem ekonomskih enot pogosto povzročil probleme v odnosih med posameznimi deli podjetja, ter da je poslovanje po načelu dohodka in avtonomne delitve na ravni delovnih enot začelo sproščati elemente dezintegracije. Zaradi tega delovne organizacije pojmujejo delovno, oziroma ekonomsko enoto kot organizacijo združenega dela, ki je stalne ali začasne narave, odvisno od oblik dejavnosti, lokacije objekta itd., kot tudi organizacije, ki ima zaokroženo tehnologijo', ki ustvarja skupni dohodek in v kateri delovni ljudje neposredno uveljavljajo svoje samoupravne pravice. V zvezi s potrebo, da je nujno čim bolj razviti neposredno samoupravljanje, je v posameznih poročilih poudarjeno, da samoupravljanje ni samo odločanje in izvajanje, oziroma vodstvo izvajanja, temveč se pomemben vpliv na odločanje in izvajanje oblikuje v dogovoru pred odločitvijo, kot tudi, da bi morali v procesu odločanja uporabiti vse oblike, ki omogočajo sprejetje odločitev na demokratičen samoupravni način. To-pomeni, da bi morala biti odločitev posledica celotnih interesov skupnosti s stališčem njenih dolgoročnih ciljev in nalog. Menda ne bo odveč, če poudarimo, da je bilo glede kolegijskih izvršilnih organov v podjetjih v poročilih poudarjeno, da na ta način dosežemo smotrno odločanje, kot tudi večjo samostojnost pri odločanju. Glede posamičnih izvršilnih organov, kot so direktor, vodje organizacij združenega dela in drugih podobnih izvršilnih organov, je bilo poudarjeno, da bi morala biti njihova vloga in njihov položaj čimbolj stabilna, da bi lahko izvajali svoja pooblastila. Poudarjeno je tudi, da so za uspešnost svojega dela odgovorni samoupravnim organom. Vodenja torej ne bi smeli pojmovati kot funkcijo mehaničnega operativnega vodenja procesov poslovanja, temveč odsev družbenih odnosov. Njegova vsebina je določena z načrtovanjem in programiranjem, z metodologijo organizacije dela, razvojem samoupravnih odnosov itd. Zaradi tega je eden bistvenih pogojev za krepitev in nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov v delovni organizaciji ločitev funkcije u-pravljanja od funkcije vodenja. Glede normativne dejavnosti so pripombe, da je precej osredotočena v rokah delavskega sveta in da v posameznih primerih poteka brez zadostnega posvetovanja, ter vpliva delovnih ljudi in neposrednih proizvajalcev. Delovne organizacije so spo- znale, da je ena od pomanjkljivosti v razvoju samoupravljanja tudi nezadostna izobrazba članov delovne skupnosti. Zaradi tega opozarjajo, da bi morali izoblikovati sistem družbeno-ekonomske-ga izobraževanja ne le za člane organov upravljanja, temveč vseh članov kolektiva. Bolj bi se morali zavzemati za večjo intenzivnost in sistematičnost izobraževanja, zlasti, kadar gre za njegov ekonomsko-psihološki vidik. Gre namreč za temeljni pogoj, ki naj poveča interes samoupravljavcev za upravljanje in odločanje. INTEGRACIJSKA GIBANJA Delovne organizacije so poudarile, da so v pogojih sodobne organizacije gospodarskega in družbenega življenja integracijska gibanja in medsebojno povezovanje subjektiv v procesu družbene reprodukcije svojevrsten izraz teh-nično-tehnološke in ekonomske nujnosti. Po drugi strani je za integracijo, kot širši družbeni proces značilno vedno bolj zavestno povezovanje delovnih ljudi in skupnosti v funkcionalno enotne družbene celote. Eden od številnih družbenih dejavnikov z najizrazitejšim in najširšim obsegom vplivanja v smislu povezovanja delovnih ljudi v globalno družbo je proizvodnja materialnih dobrin, ki temelji na podružbljenem delu in samoupravljanju. Zaradi močne razdrobljenosti proizvodnih zmogljivosti in vedno večjega vpliva svetovnega tržišča na tokove domače reprodukcije, so se določene sorodne delovne organizacije začele intenzivneje medsebojno povezovati. Na to so vplivali tudi zaostreni pogoji za gospodarjenje po uveljavitvi u-krepov gospodarske in družbene reforme, ki so zahtevali nove organizacijske oblike in sodelovanje na vseh področjih družbene proizvodnje. Poudariti je treba, da je integracija, ki je bila zlasti intenzivna v zadnji dekadi družbeno-eko-nomskega razvoja, potrdila pravilnost ustvarjanja tako imenovanih ekonomsko-tehnoloških in samoupravnih sistemov. To potrjujejo tudi primeri združenih delovnih organizacij, ki po obsegu in strukturi preraščajo običajne razsežnosti klasičnih kombinatov. Pri nas so se razvile tudi druge vrste integracij, predvsem bi morali omeniti združena podjetja. Izkušnje iz dela združenih podjetij navajajo k sklepu, da je pri pomanjkanju shem in pogojev za trdnejše povezovanje 'subjektov združevanje samostojnih organizacij združenega dela v enotno organizacijo zadovoljiva oblika integracije. Združena podjetja u-stvarjajo z integracijo močnejše ekonomske temelje, ki jih praviloma zagotavlja matična organizacija. To ji omogoča smotrnejše izkoriščanje lastnih proizvodnih, prodajnih in skladiščnih zmogljivosti ter učinkovitejše delovanje celotnega ustroja organizacije dela in samoupravljanja. Zelo razvita oblika medsebojnega povezovanja in sodelovanja delovnih organizacij je bila v praksi uresničena s poslovnim združenjem. To je najširša združitev delovnih organizacij v gospodarstvu, ustanavljajo pa se praviloma po gospodarskih pano- gah in vejah. Ni pa tako redek primer, da je v nekaterih med njimi združen tudi širši krog različnih dejavnosti, katerih interesi so bolj ali manj skupni. Na proslavi 39-letnice Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki bo dne 26. aprila, prejme naše industrijsko gasilsko društvo Priznanje OF, ki obsega diplomo in srebrno značko. V obrazložitvi predlagatelja je navedeno, da je bilo gasilsko društvo Železarne Štore ustanovljeno leta 1945. Ves povojni čas se je društvo s svojim članstvom vključevalo v akcije, ki jih je organizirala OF, še zlasti pri odstranjevanju posledic vojne, komunalnem urejanju, urejanju hudournikov, gradnjo vodovoda in ceste Store—Svetina ter izgradnji gasilskega doma. Društvo ima zasluge za sodelovanje z O rezultatih kongresa, stališčih in resolucijah bo podana izčrpna informacija v eni od naslednjih številk našega glasila. —JL— vsemi krajevnimi organizacijami, še posebej z organizacijo Rdečega križa. Zaslužno je za vzgojo mladih gasilcev. V tekmovanjih dosega društvo vidne uspehe, pionirji so bili republiški in zvezni prvaki, mladinska ekipa pa je na mednarodnem tekmovanju osvojila tretje mesto. Gasilsko društvo »Železarna« Štore je najmočnejše in uspešno društvo v občinski gasilski zvezi, tako na področju izpolnjevanja nalog požarnega varstva kot tudi na političnem. Vsem članom društva ob tem visokem priznanju naše iskrene čestitke. VREMENA ŽELEZARSTVU SE JASNIJO (Nadaljevanje s 7. strani) Dosegli smo: — surovega železa 43.800 t, kar je proti poprečju 1969 103 %, — surovega jekla 175.000 t, kar je proti poprečju 1969 11 %, — blagovne proizvodnje 134.00 t, kar je proti poprečju 1969 102 %, — realizacije 443 milijone din, 118 %. Proti poprečju lanskoletne realizacije so napredovale vse železarne, in to: — Jesenice na 264,3 mili j. din ali za 15,5 %, — Ravne na 125,6 milij. din ali za 14 %, — Štore na 53,7 milij. din ali za 31 %. Izvrištev obsega realizacije, predvidene v gospodarskem načrtu, ne bo problematična, saj smo jo že na startu po prvem četrtletju presegli za 2 %, težji pa bo problem v fizičnem obsegu proizvodnje, ki je glavna zadolžitev podjetja in organizacij zdruežnega dela. V primerjavi z načrtom smo po treh mesecih dosegli le 91 % letnega proporca blagovne proizvodnje. Zaostanek blizu 13.000 ton bo zelo težko nadoknaditi. Posamezne železarne so izdelale: — Jesenice 86.270 ton ali 94 % načrtovane proizvodnje, — Ravne 26.300 ton ali 90 % načrtovane proizvodnje, — Štore 21.100 ton ali 84 % načrtovane proizvodnje. Najbolj kritično je torej v Štorah. Zavedati se moramo, da je na našem tržišču nastala prava kriza na področju jekla. Vsaka tona zaostanka v železarnah neprijetno deluje na razpoloežnje potrošnikov in preko njih na vse tiste predstavniške in druge organe, od katerih dobre volje je odvisno razsodno odločanje pri reševanju železarstva. Zadovolnji smo lahko na spremenjeni miselnosti v Sloveniji, ki je že neposredno prisotna pri kreiranju predloga, kateri naj trajnejše rešijo ekonomski položaj in samostojnost razširjene reprodukcije železarn združenega podjetja. V izdelavi je poleg dodatnega znižanja interkalarnih obresti, prolonglranje anuitet, odobritve novih kreditov in železarnam odgovarjajoče konvencije kratkoročnih kreditov. To nam poleg uporabe mehanizma za cene, ki nam je omogočil regulacijo cen po devalvaciji, da je prepričanje, da bomo letos dosegli pogoje za realizacijo srednjeročnega razvojnega programa. Nič pa ne bo doseženega brez našega sodelovanja in požrtvovalnega prizadevanja. Stabilizacija gospodarstva je naloga vseh, zlasti pa proizvodnih delovnih skupnosti. Ce tudi še nismo dobili prave oblastne vzpodbude, moramo samoiniciativno pristopiti k stabilizacijskemu programu, ki naj bi pomenil večjo aktivnost pri koriščenju naših proizvodnih sredstev. Postavke proizvodnje, predvidene v gospodarskem načrtu^ so pri tem naše osnovne obveze. Smo v teku razprav na amandmaje, ki naj dajo zvezno ustavo, vredno sedanjega časa. Enotnost jugoslovanskega tržišča in večja samoupravna suverenost republik in pokrajin bo glavno načelo naših novih odnosov. Nova ustava bo pomenila odpiranje nove dobe koncentracije sredstev. Združevanje pomeni delitev dela, specializacijo proizvodnje, skupne raziskave in usklajen razvoj, zato bo v prihodnje to važna sestavina poslovnega usmerjanja. Dohodek tistemu, ki ga je ustvaril, bo tudi v tej eri naše načelo, zato bo tudi v velikih poslovnih grupacijah ustvarjena vrednost merilo delitve dohodka. Mi s prednostjo že oblikovane skupne proizvodne poslovne tvorbe vstopamo v novo obdobje. Tudi to je veter, ki jasni nebo nad nami. Gregor Klančnik, gen. direktor ZP Slovenske železarne Priznanje OF našemu gasilskemu društvu Javna razprava o ustavnih spremembah Bližnje ustavne spremembe niso v sedanjem razvoju nekaj povsem novega. To je dozorel čas, da v ustavo napišemo politične dogovore, ki so se gradili postopoma, bili so že razčlenjeni na IX. kongresu in I. konferenci ZKJ in ostalih političnih in samoupravnih telesih. Prihajamo v politični trenutek razprav, ko lahko vsak zainteresiran občan spozna in reče svojo besedo o svoji nadaljnji samoupravni usodi. Rezultat teh prizadevanj bo seveda odvisen od današnjih možnosti, od stopnje današnjih odnosov, od stopnje današnje zavesti in ocen o današnji samoupravni delovni realnosti. Predložene ustavne spremembe pravzaprav zelo široko zajemajo najpomembnejša razmerja v naši samoupravni družbi in federativni državi. Hočejo postaviti temelje in možnosti za uspešno razreševanje nasprotij, ki obremenjujejo gospodarski, družbeni in politični razvoj v sedanjem zgodovinskem trenutku. Ta nasprotja se morajo razrešiti v korist enakopravnosti narodov, samoupravljanja, demokracije in socializma. Glavno vsebino predloženih ustavnih sprememb lahko najhitreje spoznamo po naslednjem pregledu takole: Prvič, globoka reforma federacije, bistvena sprememba vloge in funkcije federacije, bistvena povečana vloga in samostojnost republik in pokrajin, postavitev temeljev za razvoj novih odnosov v federaciji — in to v duhu še doslednejše enakopravnosti narodov n narodnosti. V bistvu je to velik napredek pri reševanju perečih problemov v nacionalnih vprašanjih, ki se porajajo na današnji stopnji razvoja jugoslovanske, samoupravne, socialistične družbe in federativne državne skupnosti. Drugič, ustavne spremembe pomenijo nov, velik korak v osvobajanju dela. Odpravljajo in omejujejo državne posege in ustvarjajo možnosti ter dajejo še širša pooblastila samoupravljanju nad celotno družbeno reprodukcijo. To je velik korak pri krepitvi položaja delavskega razreda in pravic delovnega človeka pri upravljanju in razpolaganju z družbenim proizvodom, z družbenimi sredstvi za proizvodnjo na področju družbene proizvodnje, ter na vseh drugih družbenih področjih. Prvo in drugo ustvarja podlago za razširitev nacionalnih, političnih n socialnih svoboščin in pravic delovnega človeka, narodov in narodnosti. To pa vodi samo k temu, da se bistveno poveča vloga delovnega človeka pri političnem odločanju na vseh ravneh in v vseh okoljih. Za delovnega človeka in za narode in narodnosti kot celoto, predvsem pa za delavski razred vseh narodov in narodnosti daje nove možnosti za večje in širše svoboščine in pravice. Pravice pa hkrati pomenijo večjo odgovornost, ne samo za usodo vsakega posebej in ne samo za njegov razvoj, ampak tudi za usodo, napredek in razvoj vseh. Svoboščine in odgovornosti so povezane in jih v nobeni resnični demokraciji ni mogoče ločiti, kot ni mogoče ločiti odgovornosti in družbene zavesti. V luči ustavnih sprememb se kaže tudi vprašanje, kakšna naj bo vloga organiziranih socialističnih sil, predvsem družbeno političnih organizacij, ter kako naj delujejo v vrstah delavskega razreda in se borijo za razvoj socialistične zavesti. Predložene ustavne spremembe izražajo razmerja, ki so se že izoblikovala in se bodo nadalje razvijala. Na kratko: spremembe, dosežki, razmerja, pravice in svoboščine delovnih ljudi, narodov in narodnosti določajo kot naš skupni dogovor, o urejanju medsebojnih razmerjih, o tem, kako se morajo v prihodnje v medsebojnih odnosih obnašati, ter kako naj uresničujejo svoje lastne in skupne interese, samostojno in skupno v samoupravni državi. Izhajajoč iz povedanih, zgodovinskih, vsebinskih definicij ustavnih sprememb je dobro postavljena obramba pred državnim poseganjem federacije, republike ali občine v samoupravne pravice. To ekonomsko zaporo predstavljata nastala amandmaja XXI. in XXII. — to sta nekakšna DELAVSKA AMANDMAJA, ker onemogočata administrativno osredotočenje sredstev za razširjeno reprodukcijo in določata, da obstajajo samoupravne pravice, ki jih delavci, celo po svoji volji, ne morejo prenesti na koga drugega. V zvezi s tem je kot njegova neodtujljiva pravica zajamčeno, da na podlagi svojega dela neposredno upravlja s posli in sredstvi družbene reprodukcije in odloča o dohodku, ki ga ustvarja osnovna organizacija združenega dela, v kateri dela. Z odločanjem, da dohodek ustvarjen s skupnim delom, v različnih oblikah povezovanja in združevanja osnovnih organizacij združenega dela, vedno pripada tem organizacijam, sorazmerno njihovemu prispevku k skupnemu ustvarjenemu dohodku, je dana osnova, da se rezultat dela ne odtuji od delovnega človeka in da človek ostane v vseh oblikah združenja dela in sredstev vedno neposredni nosilec pravic, da na podlagi svojega dela odloča o njem. V amandmaju o družbeno-eko-nomskem položaju človeka (XXI. amandma) so popolneje določeni tudi odnosi pri delitvi ustvarjenega dohodka, podane so bolj določene osnove in merila za pridobivanje osebnih dohodkov in določena so načela o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o teh osnovah in merilih. Hkrati je ljudem v združenem delu z združenimi sredstvi zajamčen osebni dohodek in druge pravice na podlagi dela, ki zagotavlja njihovo specialno sigurnost in stabilnost, odvisno od splošne stopnje produktivnosti skupnega dela in od splošnih pogojev v okolju, kjer živijo in delajo, kar se določa z družbenimi dogovori, ki jih sklepajo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, sindikalne organizacije in organi družbenopolitičnih skupnosti. S tem se osebni dohodki delovnih ljudi v združenem delu neposredno vežejo na delo, ozi- roma rezultate njihovega tekočega, kakor tudi preteklega dela, delu samemu pa daje neposred-nejši družbeni značaj, s čimer se osnove in merila za pridobivanje osebnih dohodkov ločujejo od slučajnosti. V zvezi s tem se razrešujejo vprašanja, kako se izogniti neopravičenim razlikam v osebnih dohodkih, ki niso rezultat dela, ampak monopolnega položaja in podobno. Določena so tudi osnovna načela pomoči organizacijam združenega dela, ki zapadajo v ekonomske težave, kot tudi obveznosti do delovnih ljudi, kadar zaradi tehnoloških ali ekonomskih razlogov preneha potreba po njihovem delu v organizaciji, v kateri so delali. V okviru odnosov, ki določajo družbeno-ekonomski položaj delovnega človeka je končno opredeljen tudi odnos delovnih ljudi v organizacijah združenega dela do finansiranja splošnih družbenih potreb, ki jih uresničujejo družbeno-politične skupnosti ter plačevanja dajatev za te potrebe, pogojeno z možnostmi gospodarstva. V celoti rečeno, je v XXI. AMANDMAJU dana odločilna vloga delovnim ljudem v združenem delu, njihovemu samoupravnemu odločanju in sporazumevanju; vloga družbeno-političnih skupnosti pa je omejena na objektivno nujne okvire, v katerih ne posegajo v odnose, ki so lahko na dani stopnji materialnega in družbenega razvoja v neposredni funkciji združenega dela. V XXII. amandmaju so določeni osnovni odnosi med različnimi organizacijami združenega dela, ki nastajajo z združevanjem dela in sredstev, kjer so posebej določeni odnosi, ki nastajajo z združevanjem sredstev v obliki Na 14. seji EKONOMSKO POSLOVNEGA ODBORA dne 2. aprila 1971 so bili sprejeti naslednji važnejši sklepi : Pregledal je sklepe sprejete na 12. in 13. seji Ekonomsko poslovnega odbora dne 24. II. oziroma 2. 3. 1971 in njih izvršitev dodal naslednje spremembe oziroma dopolnitve sklepov: 1. Spremenil je svoječasen sklep glede sestava komisije za revizijo obstoječega pravilnika o osebnih dohodkih v tem smislu, da je predsednik komisije VALDMAN Štefka, člani pa Mastnak Olga, Suhar Anton, dipl. ing. Peter Knez in dipl. ing. Vuk Mihael. 2. Za nadurno delo je določil gornjo mejo 1,5 %, ki se lahko izravnava kumulativno. V ta procent pa niso vštete nadure opravljene zaradi posebnih anomalij v tovarni, ali če je manjko zaposlenih, ali pa če to zahteva proizvodni proces, da so stroji in naprave boljše izkoriščeni. 3. Z ozirom na tolmačenje Zveznega sekretariata za delo je menjal sklep glede praznovanja 4. julija DNEVA BORCA tako, da se praznovanje z ozirom na to, da pade na nedeljo, prenese kreditov ali tako imenovanim skupnim vlaganjem s pravico, da na tej podlagi organizacije sodelujejo pri dohodku drugih in podobno. Vsi ti osnovni odnosi sc določeni v skladu družbeno-eko-nomskim položajem delovnega človeka, ki se nanaša na ta položaj, tako da so pri tem podane tudi bolj določene omejitve glede pravic, da se ne bi spremenili v obliko odtujevanja funkcij in sredstev družbene reprodukcije od delovnih ljudi. Delovni ljudje morajo biti osnovni nosilci teh funkcij in sredstev na podlagi svojega dela. Takšno izhodišče v XXI. in XXII. amandmaju, seveda le na grobo obdelano, je v svoji notranji nuji pogojeno in povezano z večjo veljavo, ali z vsestranska afirmacijo delovnega človeka v celotnem združenem delu, z njegovimi nedotakljivimi pravicami v združenem delu in v vseh integracijah. Delavski razred je torej pred veliko priložnostjo, da uresniči mnogo svojh, že z visokim, odločnim glasom povedanih teženj. Zato jih ni možno več u-resničiti zgolj samo z govoricami, vsebino ustavnih sprememb od XX. do XL. amandmaja. To je vsakodnevna revolucionarna obveznost do nakazane idejno -ooli-tično samoupravne platforme. Zdaj, ko smo v pravem delovnem vzdušju v družbi, v primerjavi s starim in novim, lahko tu zvemo, koliko je v nas še primesi starega, ostankov družbene zavesti ter starih idej in predsodkov. Globina in daljnosežnost sedanjh družbenih sprememb sta velik samoupravni izpit, s katerim je treba potrditi tudi dejansko privrženost vsakega posameznika okolju in novim pogojem. Pogoje pa vsak posameznik pomaga ustvarjati s svojim napornim udejstvovanjem. na naslednji dan. S tem je v juliju 22 in ne 23 delovnih dni. 4. Dopolnil je svojčasno sprejet načelen sklep glede izgradnje skladišč v podjetju tako, da je sklenil, da se čimprej prouči problem skladišč, predvideti njihovo velikost, določiti lokacijo in izdelati projekt, da bi lahko takoj, čim bi imeli ustrezna sredstva, pričeli z gradnjo. 5. Obravnaval in sprejel je na znanje ostvaritev proizvodnje v februarju 1971 in kumulativno za januar in februar, kakor tudi orientacijski finančni rezultat. 6. Obravnaval je predlog operativnega plana za april 1971 in sklenil, a) potrdil je fizični obseg proizvodnje, program nove proizvodnje in osvajanja, fakturirano in plačano realizacijo ter povprečno prodajno ceno za april 1971; b) odobril je nadure za mesec april ter naknadno odobril še neodobrene nadure za februar in marec 1971. 7. Naknadno je odobril službeno potovanje tov. Marjana Belej in dipl. ing. Jožeta Urbančiča v DDR ter s tem v zvezi obravnaval za predloženo poročilo o potovanju. Sklepi samoupravnih organov OSNOVE EKONOMIKE (3. nadaljevanje) OBRATNA SREDSTVA Med obratna sredstva načeloma spadajo: — surovine, — material, — nabavljeni . polproizvodi in deli, — drobni inventar na zalogi in v uporabi, — nedokončana proizvodnja, — polproizvodi, •— gotovi proizvodi, — denarna sredstva obratnih sredstev, — terjatve iz obratnih sredstev in — aktivne časovne razmejitve. Zaloga materiala Med obratna sredstva štejemo le neporabljene količine materiala (surovine, material, polproizvodi in deli). Zaloga materiala vstopa v obratna sredstva v načelu po nabavni vrednosti. Pri tem je poleg nabavne cene upoštevan tudi morebitni prometni davek, carina pri uvozu, stroški prevoza. Splošni stroški nabave niso zajeti v nabavni ceni materiala. Za vrednotenje zalog materiala je več možnosti in sicer: — po zadnjih drsečih povprečnih cenah, — po stalnih cenah s sorazmernim odmikom, — po zadnjih cenah, — po prvih cenah. Brez ozira na način vrednotenja končnih zalog ne bi smeli mimo zahteve, da cene materiala v zalogi ne smejo prekoračevati novih tržnih cen. Če je npr. zaloga previsoko ovrednotena, skriva izgubo, če je nasprotno zaloga prenizko ovrednotena, skriva dobiček. Razlika je v tem, da ne škoduje če ima podjetje skrite dobičke, je pa nevarno, če ima v zalogah skrite izgube. Drobni inventar: Drobni inventar so vsa tista delovna sredstva, ki niso uvrščena med osnovna sredstva. Razlog za to delitev je v tem, da imajo sredstva, ki jih označujemo kot drobni inventar, krajšo življenjsko dobo od leta dni ali ali pa nabavno ceno posameznega kosa nižjo od 1.000 din. Pri tem je SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV (Nadaljevanje z 10. strani) 8. Razpravljal je o poročilu o potovanju, ki sta ga predložila Jevšnik Peter n Korošec Ignac o praksi v Zah. Nemčiji in ugotovil, da je bila praksa koristna. 9. Glede dodelitve sredstev društvom in organizacijam za 1971 je sklenil, da se za ta namen predvidi 2,5 % sredstev, ki ostanejo za neto sklade po III. varianti sanacijskega programa. . V vsakem primeru pa se daje društvom in organizacijam za njihovo dejavnost pomoč v višini 10.000 din mesečno, da se tako zagotovi eksistenčni minimum. Z nakazovanjem tega zneska je pričeti takoj. Tajništvo organov upravljanja nekaj izjem npr. računski, pisalni in drugi pisarniški stroji, blagajne, omare in drugo pohištvo — kot POSLOVNI INVENTAR ne spada med obratna, temveč vedno med osnovna sredstva. Droben inventar v širšem smislu je: — droben inventar (v ožjem smislu) (orodja, naprave, pisarniški, laboratorijski, obratni, Skladiščni in drugi droben inventar), — embalaža (ločljiva in vračljiva), — avtomobilske gume. Za vrednostni odpis drobnega inventarja v uporabi so naslednje možnosti : — da ga ob prenosu v uporabo takoj v celoti odpišemo, — da ga ob prenosu v uporabo odpišemo 50 %, ostalih 50 % P» tedaj ko ni več sposoben za u-porabo in — da ga odpisujemo časovno ali funkcionalno tj. podobno kot osnovna sredstva, le da v krajšem času. .i Nedokončana proizvodnja Nedokončana proizvodnja se razlikuje od dokončanih proizvodov v tem, da še ni namenjena prodaji. Ovrednotena je po stroških, ki jih je povzročila do te stopnje predelave. Tudi pri nedokončani proizvodnji bi podjetje prikrivalo izgubo, če bi bili stroški višji od tržnih cen. Obstoja več možnosti vrednotenja nedokončane proizvodnje kot: — z vsemi stroški, ki sestavljajo njeno lastno ceno, — samo s proizvodnimi stroški ali — samo z variabilnimi stroški — samo z materialnimi stroški in amortizacijo. Zaloga proizvodov Dokončni proizvodi so namenjeni prodaji. Ovrednotenje je lahko prav tako različno, kot pri nedokončanih proizvodih. Različne metode vrednotenja zaloge gotovih izdelkov pri nespremenjenem obsegu, vodijo do različne potrebe po obratnih sredstvih. Po uvedbi Direct Costing metode bomo v našem podjetju vrednotili zaloge predvidoma le po variabilnih stroških. Denarna sredstva obratnih sredstev Ločimo: — denarna sredstva v blagajni, — denarna sredstva v banki, — hitro vnovčljive vrednostne papirje. Podjetje se v glavnem poslužuje pri plačevanju žiro računa, zato nima potrebe, da bi imelo v blagajni večje vsote denarja. Žiro račun je osrednji račun denarnih sredstev, ki jih ima podjetje v banki. Po potrebi ima podjetje v banki tudi devizni račun. Vnovč-ljivi vrednostni papirji so zlasti Čeki in menice. CEK je vrednostni papir, katerim daje izdajatelj (trasant) nalog svoji banki (trasatu), da izplača določen znesek denarja na določenem mestu označenemu uporabniku ali osebi, ki jo ta odredi (tj. remitentu). MENICA je vrednostni papir, ki vsebuje obveznost do plačila določene vsote denarja v določenem času in na določenem kraju. Menica je po svoji gospodarski vsebini kreditni vrednostni papir, ker jo izdaja tisti, ki v danem trenutku nima denarja in išče kredit. Poznamo več vrst menic, nas pa zanima predvsem tako imenovana blagovna menica (ri-mesa), ki jo izdajatelj daje prodajalcu blaga kot jamstvo za plačilo v določenem času in na določenem kraju. Terjatve iz obratnih sredstev Terjatev je premoženjsko pravno razmerje, ki se sestoji iz pravice do zahtevka, da določena oseba poravna svojo obveznost. Poznamo: — terjatve od kupcev, — terjatve od dobaviteljev, — terjatve zaradi preplačanih pogodbenih in zakonskih obveznosti iz dohodka in — druge terjatve. Terjatve do kupcev se pojavljajo toliko časa, dakler kupci ne poravnajo dolžnih zneskov. V primeru, da nastane spor (sporna terjatev) ga rešuje pristojno redno ali gospodarsko sodišče. V praksi pride tudi do prisilne izterjatve. Dvomljive in sporne terjatve vstopajo med sredstva podjetja le z višino, ki bo predvidoma izterljiva. Do dobaviteljev ima podjetje navadno obveznosti, terjatve do njih pa se pojavljajo v dveh primerih in sicer: — zaradi predujemov, ko podjetje prej plača dobaviteljem kot od njih prejme naročeno blago ali — ko podjetje plača dobaviteljem- več kot bi bilo potrebno. Aktivne časovne razmejitve To so v bistvu nevračunani stroški. Nekateri stroški v podjetju ne nastajajo enakomerno zato takih stroškov ob nastanku še ne vračunamo temveč jih razmejimo tako, .da enakomerneje bremenijo stroškovne nosilce (proizvode). Nekaterih razmejenih stroškov med letom ne pokrijemo, zato jih prenesemo v naslednje leto. Presežek stroškov nad vračunanimi med letom je na koncu leta na aktivnih razmejitvah. Pri nas npr.: kalupni okvirji v livarnah, velika popravila osnovnih sredstev, osvajanja nove proizvodnje in drugo. OBRAČANJE OBRATNIH SREDSTEV Osnovna in obratna sredstva se lahko stalno preoblikujejo, to pomeni, da spreminjajo svoje pojavne oblike od začetka denarne oblike preko drugih oblik v končno denarno obliko. Enkratni obrat obratnih sredstev je opredeljen s časovnim razdobjem, izraženim v dnevih v katerem se obratna sredstva preoblikujejo iz denarne oblike preko drugih oblik spet v denarno obliko. Če število dni v letu primerjamo s trajanjem enega obrata, dobimo koeficient obračanja obratnih sredstev. KOEFICIENT OBRAČANJA JE ŠTEVILO, KI POVE, KOLIKOKRAT SE OBRATNA SREDSTVA OBRNEJO V RAZDOBJU ENEGA LETA. Če podjetje poveča koeficient obračanja obratnih sredstev, lahko ustvari celotni dohodek z manjšimi sredstvi, torej je višina potrebnih obratnih sredstev obratno sorazmerna s koeficientom obračanja. Koeficient obračanja naj bi bil čim večji, to pomeni, da vsak vložen dinar pri vsakokratnem obratu poveča celotni dohodek. Zelo poenostavljeno si lahko predstavimo obračanje obratnih sredstev npr.: vložen dinar prinese z vsakim obratom 0,20 din, v enem letu je vložen dinar imel 5 obratov torej 5 X 0,2 = 1 dinar oziroma skupno 2 dinarja. Dobra organizacija dela lahko veliko pripomore k skrajšanju proizvodnega ciklusa, to pa neposredno vpliva tudi na hitrejše obračanje obratnih sredstev in rezultat je, večji celokupni dohodek. Če npr. traja ciklus proizvodnje 73 dni je koeficient obračanja materiala Podjetja, ki počasi obračajo obratna sredstva največkrat ugotavljajo, da imajo izredno dolge cikluse proizvodnje, velike zaloge surovin, polizdelkov in izdelkov, stalno pomanjkanje obratnih sredstev, najemajo kredite za obratna sredstva, poslovanje pa zaključujejo z razmeroma majhnim dobičkom. Krediti za obratna sredstva Ločimo: — dolgoročni in — kratkoročni kredit. Dolgoročni kredit lahko dobi podjetje pri bankah ali tudi pri delovnih in drugih organizacijah. Dolgoročni kredit za obratna sredstva prenese banka na žiro račun podjetja in so to takoj sredstva, ki jih podjetje uporablja tako kot vsa druga sredstva na žiro računu. Za izrabo dolgoročnega kredita za obratna sredstva podjetje ni dolžno predložiti banki nobenih posebnih listin, medtem ko jih za osnovna sredstva mora predložiti. Kratkoročne kredite dajejo banke za začasno povečanje zalog, za izvedbo izrednih del, ki zahtevajo večja obratna sredstva. Postopek je podoben kot pri dolgoročnem kreditu, namreč banka prenese kredit na žiro račun, podjetje pa kredit spet povrne z denarnimi sredstvi iz žiro računa. Kartkoročne kredite dajejo lahko tudi dobavitelji. V takem primeru v bistvu kredit tako rekoč pogodbeno ureja odložitev plačila. Tudi menice lahko smatramo kot kratkoročni kredit. Ko menica zapade, moramo imeti denar. Enaka je zadeva pri čeku, ki pa ga podjetje_ne sme izdati, če zanj nima kritja. TOPLI OBROK Kadrovsko-socialnemu odboru in odboru za splošne zadeve, normativne akte in informacije je bila na skupni seji o problematiki prehrane Gostinska v podjetju posredovana naslednja informacija: ______________________ enota ŽŠ Samopostrežba Gaber j e Materialni stroški OD + režija 3,51 din/obrok 1,33 din/obrok 3,80 din/obrok 1,13 din/obrok Skupaj Količina Kruh Kalorična vrednost 4,84 din/obrok 0,5 litra 20 dkg 1.776 kcal 4,93 din/obrok 0,5 litra 20 dkg 1.350 kcal Analiza, ki je bila izvršena in ki jo posredujemo, ima namen prikazati dejansko stanje tako glede organiziranosti dostavljanja toplega obroka, kot materialnih stroškov in režije v drugem polletju 1970. V tem času je bilo izdanih skupno 228.652 obrokov in je bila povprečna cena obroka 3,51 din, ostala režija skupno z osebnimi dohodki pa 1,33 din. Taka cena materialnih stroškov povzroča, da ima topel obrok od 1.747 do 1.770 kalorij, da je količina toplega obroka 0,5 1 tekočine ter da vsebuje od 10 do 15 dkg mesa in 20 dkg kruha, dočim je mrzel obrok od 470 do 1.121 kalorij, 10 do 15 dkg mesnih izdelkov in 20 dkg kruha. Pri izbiri toplega obroka moramo poudariti, da se je občutno zmanjšala uporaba drobovine, ker je bilo na njen račun veliko kritike, jasno pa je, da je meso in razni mesni izdelki znatno dražje kakor pa drobovina. Cene prehrambenih artiklov pa so se povišale od 3,5 do 35 %. Kakor je bilo že omenjeno, na materialne stroške vpliva tudi kalorična vrednost vsakega posameznega obroka. Za primerjavo lahko navedemo, da smo se zanimali v več drugih delovnih organizacijah in nismo v nobeni ugotovili niti večjo kalorično vrednost toplega obroka, niti ne tako visoko, kakor je pri nas, temveč v večini ostalih podjetij kalorična vrednost dosega maksimalno do 1.100 kalorij. V večini primerov pa je višina kalorij od 700 do 1.000. Na tako visoko režijo vpliva predvsem to, da nimamo urejenih jedilnic, razen v livarni II., saj je treba obrok dostavljati za vsako izmeno dnevno na 32 postajališč in kot primer lahko navedemo, da prevozi dostavni avto na dan povprečno 50 km. Imamo celo take primere, ko moramo dostaviti topel obrok za enega ali dva zaposlena. OSNOVE (Nadaljevanje z 11. strani) Poslovna sredstva Sredstva, ki jih podjetje uporablja pri uresničevanju gospodarskega načrta, imenujemo POSLOVNA SREDSTVA. Ta sredstva se stalno preoblikujejo v skladu z opravljanjem nalog po znanem Marxovem obrazcu: D — B ... P ... B’ — D’ Denarna oblika sredstev preide v materialno obliko nastajajočih proizvodov z večjo vrednostjo, (B’), s prodajo proizvodov po dosežemo več denarja (D’). Sama poslovna sredstva v ožjem smislu so sestavljena iz OSNOVNIH in OBRATNIH sredstev, ki imajo skupno lastnost, da se pri poslovnem procesu preoblikujejo in vračajo v prvotno obliko. Kaj si bomo zapomnili? Izredno težek problem pa je, ki tudi vpliva na režijo, ravnanje in uporaba porcij. S porcijami se izredno slabo ravna. V nobenem obratu ni zadolženega človeka, ki bi odgovarjal za porcije, tako da jih moramo letno povprečno nabaviti od 600 do 800 komadov, cena porcije pa je 8,60 din. V zadnjem času se je poleg tega pojavil še problem, ker nam EMO ni mogel izdelati novih porcij, zaradi pomanjkanja pločevine, tako da smo bili prisiljeni pri delitvi toplega obroka v dopoldanskem času iste porcije uporabljati dvakrat. Sedanji način dostavljanja tople malice v porcijah povzroča tako visoko režijo tudi zaradi večjega števila zaposlenih v kuhinji s pripravo in za pomivanje posode. Z nabavo novih parnih kotlov (montirani bodo ta mesec), se bodo znatno znižali stroški porabe premoga in pa stalnih popravil do kraja zastarelega štedilnika. Premoga porabimo mesečno ca. 8 ton. Smatramo, da je dovolj jasno prikazana in utemeljena cena toplega obroka. Posebno vprašanje je kvaliteta, za katero nimamo namena dajati opravičila, vendar pa bi radi poudarili, da ob takih primitivnih pogojih je težko izboljšati kvaliteto. Bistveni razlog pri vsem tem pa je dosedanji način dostave v porcijah, kar kvaliteto hrane v veliki meri zmanjšuje. Opozoriti želimo tudi, da smo v preteklem času iskali rešitev ali da bi kupovali hrano drugje, ali pa da smo poskusili tudi s hrano v zmrznjeni obliki od podjetja SLJEME, vendar je ta poskus naletel na negativen odziv in smo morali s tem prekiniti. V zadnjem času smo zahtevali ponudbo od samopostrežne restavracije iz Celja, ki jo v skrajšani obliki posredujemo. Primerjava cene našega toplega obroka in njihovega predloga kaže, oziroma je razvidna iz naslednje tabele: Obratna sredstva: — ZALOGE MATERIALA IN VREDNOTENJE. — DROBNI INVENTAR (v ožjem in širšem smislu). — NEDOKONČANA PROIZVODNJA IN VREDNOTENJE. — ZALOGA PROIZVODOV. — DENARNA SREDSTVA OBRATNIH SREDSTEV. — CEK (kot vrednostni papir). — MENICA (kreditno-vred-nostni papir). — BLAGOVNA MENICA (kot jamstvo za plačilo). — TERJATVE IZ OBRATNIH SREDSTEV. — KOEFICIENT OBRAČANJA OBRATNIH SREDSTEV. — KREDIT ZA OBRATNA SREDSTVA (dolgo in kratko ročni). — POSLOVNA SREDSTVA. V naslednjem prispevku bomo obdelali STROŠKE. Ekonomski biro Poudariti pa moramo, da je cena višja od naše dosedanje, poleg tega pa zahteva še posebne stroške za prevoz, kalorična vrednost pa je znatno nižja, saj je najvišja kalorična vrednost 1.350 kalorij. Omeniti je namreč potrebno, da se z dostavo že gotovega toplega obroka režija zniža od sedanjih 1,33 na 1,13, saj bi praktično lahko znižali število samo treh izmenskih kuharic. Tretji načelni pogoj, ki ga v ponudbi daje to podjetje je, da dostavlja topel obrok samo za dopoldan in popoldan, ne pa tudi za nočno izmeno, ampak bi ta imela samo hladno malico. Po našem mnenju je ponudba nesprejemljiva trenutno, saj bi z nižjimi kalorijami bila cena obroku višja, vprašanje pa je tudi za nočno izmeno samo mrzle malice. Za izboljšanje tako kvalitete, higienske in kulturnejše postrežbe in zmanjšanje režije toplega in mrzlega obroka, predlagamo naslednje: 1. Da se takoj pristopi k preureditvi prostorov v Štorah I. — centralne jedilnice za vse obrate. Načrti so gotovi, potrebno je samo izprazniti prostore in pričeti z gradbenimi deli. S tem bi ukinili vse porcije in bi ukinili tudi bife, ker bi se ta postavil v centralno jedilnico. 2. Z zgraditvijo aneksa v valjarni II., bi se morala zgraditi tudi nova jedilnica, ki je tudi v načrtu. Tako bi imeli v celotnem podjetju samo tri mesta, kjer bi se razdeljeval topel obrok. 3. Da bi se lahko to realiziralo, predlagamo, da odbora sprejmeta sklep, da se večji del sredstev iz sklada skupne porabe nameni izključno za izboljšanje družbene prehrane. S tem bi tudi odpravili pomanjkljivosti in izboljšali tudi kvaliteto toplega obroka predvsem pa higiensko in kulturnejše uživanje toplega obroka. Direktor splošnega sektorja Stane Sotlar Talilni agregati v livarni II Normalno življenje diabetiku! primeren je poklic šoferja na dolgih progah, zidarji ne smejo delati na višinah, delovna mesta s posebno težkimi delovnimi pogoji tudi niso primerna. Predstojniki in sodelavci morajo biti poučeni o bolezni diabetika, zlasti tistega, ki prejema insulin in tablete. Bolniku ni treba izkazovati kake posebne pozornosti, ali mu dajati kakih prednosti, razen tistih, ki mu omogočajo vzdrževati predpisane obroke hrane, torej redno prebavo. Prav tako ne smemo sladkorno bolnih zapostavljati, saj je njihova delovna storilnost v razmerah, kakršne so omenjene, skoraj enaka PIŠEJO DRUŽABNI VEČER V ŠTORAH Prepričan sem, da je mnogo prebivalcev Štor istega mišljenja kot jaz: pogrešamo več kulturnih prireditev in družabnih zabav v Štorah. Ljudje v Štorah smo se nekako zaprli vase in nismo imeli priložnosti, da bi se večkrat srečali na kakih družabnih prireditvah, da skupaj pokramljamo in se poveselimo. Zato'nam je Prostovoljno gasilsko društvo naredilo veliko uslugo, ko je poskrbelo za organizacijo silvestrovanja in za pustno veselico, odtlej pa zopet pogrešamo takih prireditev, oziroma družabnih večerov. Morda bo tov. Krumpak Stefan, ki je nosil breme obeh navedenih družabnih Mijo Tenšek storilnost drugih delavcev. Omogočiti jim je treba redne ambulantne preglede, kontrole, čeprav gre za nekaj ur delovnega časa; zavedati se je treba, da bo teh ur manj, če bo imel delavec redno presnovo. Ce bomo vse te okolnosti upoštevali, bo ostal tudi diabetik polnovreden član družbe in kolektiva, preživljal se bo sam s svojim delom, odpadli bodo tako tudi številni stroški na račun raznih družbenih skladov in socialnega zavarovanja. Omogočimo torej tudi diabetikom normalno življenje! R. U. NAM... srečanj, še poskrbel za organizacijo kakega družabnega večera. Kar on zamisli in s pomočjo članov industrijskega gasilskega društva organizira, vedno dobro uspe, za kar mu gre vsa pohvala, v prihodnje pa naj bo deležen pri takih prireditvah vse podpore tistih, ki so mu doslej priskočili v pomoč in še ostalih, ki mu lahko pomagajo. Ne zapirajmo ‘se v ozek krog, sestajamo in razvedrimo se, bodimo bolj družabni! To ni samo moja želja, to je želja številnih prebivalcev industrijskega naselja Štor. Letošnji Svetovni dan zdravja — 7. april, je bil posvečen zelo razširjeni bolezni diabetesu, to je sladkorni bolezni. Vsa predavanja in druge prireditve so potekale pod geslom: »Normalno življenje tudi diabetiku!« Dandanes je domala vsakemu količkaj razgledanemu človeku znano, da je sladkorna bolezen nevšečna in nevarna bolezen. To je v glavnem dedna bolezen, prirojena motnja v presnovi ogljikovih hidratov, posredno pa je prizadeta tudi presnova beljakovin in maščob ter drugi presnovni procesi, kot so izmenjava vode, mineralov in tako naprej, zaradi popolnega ali delnega pomanjkanja insulina. V človeški hrani so namreč poleg beljakovin in maščob ena izmed glavnih sestavin ogljikovi hidrati, ki se v prebavnem traktu razgradijo in se v obliki grozdnega sladkorja — glukoze — resorbirajo (vpijejo) iz črevesja v kri, po prehodu skozi jetra pa pride glukoza s krvjo po. vsem telesu. Prestop glukoze iz krvi v telesne celice omogoča insulin, to je hormon trebušne slinavke (pankreasa), ki ureja presnavljanje sladkorja v organizmu. Ob izgorevanju glukoze (sladkorja) v celicah, se razvija energija, ki je nujno potrebna za razne življenjske procese, kot so toplota, gibanje, dihanje, prebava* delo srca in drugih organov. Normalno delovanje trebušne slinavke z zadostno proizvodnjo insulina, omogoča normalno raven glukoze (grozdnega sladkorja) v krvi. Pri sladkornih bolnikih ugotovijo zdravniki spremembe na trebušni slinavki, od jakosti teh sprememb pa je odvisno, ali bo pomanjkanje insulina popolno ali delno. Glede na to imamo opraviti z milejšo ali hujšo obliko sladkorne bolezni. Trebušna slinavka se lahko izčrpa zaradi pretiranega uživanja sladkarij. Pri ljudeh, ki so dedno obremenjeni, se lahko pojavi sladkorna bolezen zaradi stalnih psihičnih pretresov in stalne živčne razdražljivosti. Včasih poteka sladkorna bolezen brez najbolj tipičnih znakov (pogosto izločanje seča, povečana žeja, hujšanje in dr.), odkrije jo šele očesni zdravnik, h kateremu se je bolnik zatekel zaradi peša-nja vida. Včasih išče bolnik pomoč pri zdravniku za kožne bolezni, ali pri ginekologu zaradi srbenja spolovila in kože ter raznih tvorb na koži. V težkih primerih nastopi tudi zastrupitev s ketonskimi kislinami. Tak bolnik mora nemudoma v bolnišnico, na zdravljenje pod kontrolo. Zdravniki računajo, da bo nova statistika v kratkem potrdila domnevo, da je zdaj približno že 1 % Slovencev registriranih diabetikov. Statistike razvitejših evropskih dhžel in ZĐ Amerike beležijo l-o/o do 2% diabetikov. V ljubljanskem dispanzerju za diabetike so zadnja tri leta registrirali po 800 do 1.000 novo odkritih primerov diabetesa, medtem, ko so jih pred 10 leti odkrili na leto po 400 na istem teritorialnem območju. Danes se zgodi, da pridejo ljudje sami prosit, naj ugotovijo, ali nimajo morda sladkorne bolezni, ker je hudo žejen in t, n. Zdravstvene organizacije posvečajo vse večjo pozornost od- krivanju sladkorne bolezni pri sistematičnih pregledih prebivalstva. Tako je vedno manj neregistriranih diabetikov. Danes diabetike uspešno zdravijo ne samo z insulinom (injekcije in tablete), temveč tudi z antibiotiki, tako da diabetiki ne umirajo več kakor nekoč ob infektih in operacijah, temveč vse te neprilike preživijo. Na porast števila diabetikov pa vpliva danes nezdrava prehrana s preveč maščobami in preveč močnatimi jedrni, debelost, premalo fizičnega udejstvovanja, premalo športa in rekreacije, ponekod še nehigienski način življenja, kar vse pospešuje razvoj sladkorne bolezni pri podedovani nagnjenosti k tej presnovni motnji. Vnetje sečil (sečnega mehurja, ledvičnih čašic in ledvic) je skoraj obvezen spremljevalec sladkorne bolezni pri starejših ljudeh, zlasti pri ženskah, za njimi pa še drugi infekti, kot npr. gripa, pljučnica, vnetje žolčnika, trebušne slinavke, gnojenje kože in druga vnetja in poškodbe. Tudi pri bolnikih, ki se jim hitreje razvije siva mrena na očeh (katarakta), večkrat odkrijejo prikrit diabetes. Absolutna večina starostnih diabetikov se lahko zdravi samo z dietno hrano, ali z dieto in antidiabetičnimi tabletami, medtem ko je z diabetesom v otroški in mladostni dobi povsem drugače, ker gre pogosto za popolno pomanjkanje insulina. Zato morajo ti bolniki dobivati injekcije živalskega insulina. Mlad diabetik se izpostavlja smrtni nevarnosti, če morda le za en dan ali dva opusti injekcijo insulina. Pri diabetikih je važna tudi nega zob in ustne votline ter redna kontrola pri zobozdravniku. Varovati se morajo prehlada, ki že v nekaj dneh poslabša sladkorno bolezen. Diabetiki si sladijo jedi s saharinom, ali pa jih uživajo grenke. Danes so na razpolago sladila Assugrin, Kandi-sin in pod., ki v manjših količinah niso zdravju škodljiva. Za kuho najprimernejši je sladkorni nadomestek sionon (sorbit, sorbitol), vendar je treba biti previden pri njegovi uporabi. Diabetikom svetujejo'vsaj pet obrokov hrane dnevno, da presnova (prebava) ni naenkrat preveč obremenjena. Vsi, ki jim je prepovedan sladkor, se morajo omejevati tudi pri maščobah in močnatih jedeh, morebitno pomanjkanje kalorij pa naj nadomestijo z drugimi živili. Večina diabetikov je preveč rejenih, zato morajo shujšati, po eno do dve kili na mesec, dokler nè dosežejo idealne telesne teže. Ukvarjajo naj se s športom, fizično naj delajo. Idealno telesno težo izračunamo grobo tako, da od višine človeka odštejemo 100 cm. natančno ravnati po zdravnikovih navodilih. Nobenega dvoma pà ni, dà je hrana, kakršno predpisujejo diabetikom (sladkorno bolnim), priporočljiva tudi za nediabetike, ki naj se čuvajo, ogibajo hrane s preveč škrobnimi živili, kakor so krompir, kruh, testenine, veliko pa "paj bo v pašem jedilniku sadja in zelenjave. Diabetiki naj bodo po možnosti tudi primerno zaposleni; delovno mesto' naj hobli-zu stanovanja, zaradi rednih obrokov hrane in injiciranja. Ne- Ali je res, tla bomo dobili novo jedilnico že čez eno leto? Malo bom prepihal naše raciona-lizatorje, novatorje in izumitelje. Kaj se dereš, saj sem privezan. NEZGODE PRI DELU V mesecu marcu 1971 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: Elektroplavž 1, Jeklarna 2, Valjarna I 2, Valjarna II 2, Livarna I 5, Livarna II 2, Obdelovalni-ca valjev 2, Mehanična delavnica 2, Promet 1, Ekspedit 2. Skupaj 21. Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki: Modelna mizama, Elektroobrat, OTK, Ostalo, Energetski obrat, Razvojni oddelek, Komunalni oddelek, Stanovanjsko-gostinska enota. Na poti na delo in z dela sta bili prijavljeni dve nezgodi in sicer: 1 iz šamotarne in 1 iz ob-delovalnice valjev. Pri delu so se poškodovali: ELEKTROPLAVŽ: SLOMSEK Jože — pri prižiganju surovega plina mu je spodrsnilo na stopnicah in se je udaril na koleno leve noge. (Do nesreče verjetno ne bi prišlo, če bi delovala avtomatska naprava za vžig plina.) JEKLARNA: RAJTMAJER Mirko - se je urezal na mezinec desne roke, ko je prelagal gredice. OPRESNIK Zvonko — ni pravočasno odmaknil roke pri nakladanju starega železa in mu je poškodovalo tretji prst leve roke. VALJARNA I: ULAGA Ludvik - sodelavec je vtaknil valjanec v napačno kali-bro zaradi zloma Vodila. Palica je zato izšla krivo in ga opekla pod kolenom leve noge. HORVAT Anton je nakladal odrezke valjanca pri Škarjah. Pri tem je nerodno zamahnil s kleščami in se udaril pod koleno desne noge. VALJARNA II: ŽAGAR Franc — pri nastavljanju palice za krčilni vtik je pultist s prečnim vlačilcem palico nenadoma prestavil. Palica je padla poškodovancu na levo nogo in mu poškodovala nart. MARKOVIČ Stanku — je pri zapiranju vhodnih vrat v valjarni II stisnilo tretji in četrti prst leve roke. (Nezgodi je botrovala neprevidnost!) vroč pesek padel za čevelj in mu povzročil opeklino na gležnju desne noge. KOPRIVC Jože se je peljal s skipom iz peskovne jame in pri tem prijel za vrv vitlja tako, da mu je stisnilo četrti in peti prst leve roke. (Kršitev varnostnih predpisov.) KRIŽNIK Vinko si je nevedo-ma postavil konico pnevmatskega kladiva na čevelj. Kladivo se je sprožilo in mu poškodovalo tretji prst desne noge. MIKULJAN Ivan je z žerjavom dvignil kokilo in jo hotel obrniti. Prijel je za odlivek, ki se je v tem trenutku odlomil in ga poškodoval po hrbtu in levi roki. LIVARNA II: MOŠKOTEVC Ivan. Pri obračanju ulitka je ulitek zdrsnil s kavlja žerjava in ga udaril po zapestju desne roke. FRECE Vinko — Sodelavcu Arzenšek Vladu se je zaradi nediscipline pri montaži brusne plošče ta razletela. Pri tem je težko poškodovala Frece Vinka na golenici leve noge. (Malomarnost sodelavca !) OBDELOVALNICA VALJEV: CENE Vladimarju je pri brušenju priletel tujek v desno oko. LESKOVŠEK Miloš je iz delavnice rinil voziček. Voziček je na stopnicah zaneslo in mu stisnilo mezinec med podboje. MEHANIČNA DELAVNICA: GOJTAN Jože. Pri transportu jeklenk mu je stisnilo palec desne roke. PECIGUS Franc. Z odrezane pločevine je čistil škajo, pri čemer se mu je drobec škaje zapičil v srednji prst leve roke. PROMET: DOBRŠEN Ivan. Pri razpenjanju ladij je prijel z roko za ladjo, na kateri je bila naložena poškodovana ladja. Pri tem mu je gornja ladja zdrsnila in mu poškodovala mezinec desne roke. EKSPEDIT: KRAJNC Karlu je pri ravnanju ingotov stisnilo dlan desne roke. MUŠKOTEVC Silvestru je pri nakladanju paličastega železa na kamion spodrsnilo. Pri tem mu je padel sveženj železa po prstih desne roke. Izgubljeni dnevi v februarju: Nezgode pri delu 174 dni kumulativa 398 Nezgode na poti 70 dni kumulativa 119 Ostala obolenja 2.462 dni kumulativa 5.107 Skupaj : 2.706 dni kumulativa 5.624 LIVARNA I: SINKAR Ivan. Z žerjavom je hotel dvigniti valj, na katerega je bil naslonjen drugi valj. Naslonjeni valj je povzročil premaknitev spodnjega valja tako, da je poškodovancu stisnilo desno nogo ob delovno mizo. ZEME Jože je zapenjal kokilo z namenom, da jo z žerjavom prenese na voz Pri tem mu je V premislek: 77. člen Temeljnega zakona o varstvu pri delu : Oseba na delu mora upoštevati predpisane varstvene ukrepe in skrbeti za izvajanje in pospeševanje varstva pri delu. SLUŽBA * VARSTVA PRI DELU Mlajši upoštevajte nasvete izkušenih Dne 27. III. 1971 je prišlo ob 18.25 v livarni specialne litine do hujše obratne nezgode, pri kateri je bil težje poškodovan brusilec Frece Vinko. Brusilec Arzenšek Vlado si je omenjenega dne hotel poenostaviti delo pri brušenju ulitkov. Ročni brusilni stroj na pnevmatični pogon je vstavil v večji ulitek ter ga z lesenimi zagozdami pritrdil. S tem je hotel doseči, da ročni brusilni stroj prevzame vlogo stabilnega brusilnega stroja. Navedeni brusilni stroj ima ca. 6.000 obr./min. Normalno so na njem montirane rezilne plošče 0 178 mm z dovoljenim številom obratov 8.600. Brusilec Arzenšek je poleg navedene brusilne plošče montiral še ploščo premera 450 X 4 X 40 mm, z maksimalnim številom obratov 4.250. Montirana plošča je že bila izrabljena in je znašal njen premer le še 310 mm. Os brusilnega stroja ima premer 20 mm, montirana plošča pa ima 40 mm. Pri montaži ni uporabil nobenih vložkov, kot prirobnice pa je na eni strani uporabil rezilno ploščo 178 mm, na drugi strani pa ploščo 50 mm. Tako »strokovno montiran« brusilni stroj ni bil opremljen niti s ščitnikom. Starejši sodelavec je opozoril Arzenška, da »tako ne bo šlo«, vendar Arzenšek opozorila ni jemal resno. Po dvajsetih minutak dela s tako montirano brusilno ploščo je prišlo do tega, da se je brusilna plošča razletela. Del brusilne plošče je priletel Frecetu v nogo in mu povzročil preréz meče pod levim kolenom in kompliciran zlom podgolenice. Drugi del plošče pa je švignil Arzenšku mimo levega ušesa in mu prerezal rob čelade. Vzroki razletitve brusilne plošče so lahko naslednji: 1. Nepravilno pritrjena plošča na os brusilnega stroja. Razlika med premerom osi stroja in premerom odprtine plošče je znašala 20 m. Zaradi tega je prišlo do za-maknitve plošče ter do ekscentričnega vrtenja, kar je lahko imelo- za posledico razletitev plošče. 2. Brusilni stroj ima 6.000 obr./ min., dovoljeno število obratov brusilne plošče pa je bilo 4.250. 3. Plošča je bila že zavržena — izrabljena in je lahko bila tudi že poškodovana. Iz celotnega popisa nezgode lahko povzamemo, da do nezgode najverjetneje ne bi prišlo, če bi Arzenšek upošteval opozorilo starejšega in izkušenega delavca. — r. f. — NESTROKOVNO MONTIRAN BRUSILNI STROJ. 1. Razletena brusilna. plošča. 2. Pravilna brusilna plošča zaomenjeni brusilni stroj. 3. Neustrezna — prevelika bru-silna plošča. Pravice in dolžnosti iz varstva pri delu Republiške prvakinje Z uresničevanjem pravic samoupravljanja v organizaciji imajo osebe na delu pravico n dolžnost, da organizirajo varstvo pri delu in da skrbijo za napredek tega varstva v delovni skupnosti. V zvezi z izvajanjem varstvenih ukrepov pri delu ima vsaka oseba na delu v organizaciji predvsem naslednje dolžnosti: — delo mora opravljati z vso pazljivostjo, stem prispeva k varovanju svojega življenja in zdravja kot tudi življenja in zdravja drugih članov delovne skupnosti, zlasti pa tistih, s katerimi skupaj dela; — uporabljati mora vse varstvene naprave in sredstva za osebno varstvo v skladu z njihovim namenom, z njimi pazljivo ravnati in jih vzdrževati v brezhibnem stanju; — upoštevati, mora predpisane varstvene ukrepe in skrbeti za izvajanje in pospeševanje varstva pri delu; — neposrednemu vodji mora takoj naznaniti vsako opaženo pomanjkljivost, okvaro ali drug pojav, ki__lahko ogroža varnost na delu; ~ — pred razporeditvijo na delo se mora seznaniti s predpisi in varstvenimi ukrepi v zvezi z delom, ki naj ga opravlja, kakor tudi z organizacijo in izvajanjem varstva pri delu v delovni organizaciji; — oseba na vodilnem delovnem mestu se mora med zaposlitvijo nenehno izpopolnjevati in do 1 polnjevati svoje znanje iz tvarine varstva pri delu; — oseba, ki ima kakšno zdravstveno hibo ali boleha za kakšno boleznijo, ki se z zdravniškim pregledom težko ali sploh ne more ugotoviti, mora to naznaniti, ko nastopi delo oziroma ko se pojavi. Poleg navedenih dolžnosti, ki obenem predstavljajo tudi pravico delavca do varnih delovnih pogojev, ima oseba na delu tudi nekatere zelo pomembne pravice: — če preti neposredna nevarnost za življenje zato, ker ni zagotovljeno varstvo, ima pravico odkloniti delo, dokler se ne izvedejo ustrezni varstveni ukrepi; — če preti neposredna nevarnost za zdravje zato, ker niso izvedeni varstveni ukrepi, ima pravico zahtevati, da se nevarnost v čim krajšem času odpravi. Ce organizacija ne ugodi zahtevi, lahko odkloni delo, dokler se u-strezni varstveni ukrepi ne izvedejo; — od odgovorne osebe ima pravico zahtevati, da jo čimbolj izčrpno seznani z nevarnostmi dela in s pravicami in obveznostmi v zvezi z varstvom pri delu ter delovnimi pogoji; — če neposredni vodja ne u-krepa po naznanilu in tudi v drugih primerih lahko oseba na delu pismeno ali ustmeno na zapisnik zahteva od odgovorne osebe v organizaciji, da se izvedejo predpisani varstveni ukrepi. (Iz Temeljnega in republiškega zakona o varstu pri delu) Kaj moramo vedeti o težkih nezgodah 1. Delovodja (skupinovodja) mora najprej vedeti, da je nezgoda rezultat kombinacije nezanesljivih pogojev dela in nezanesljivih postopkov zaposlenega delavca tako, da bi ob priliki raziskave hujše oziroma težje nezgode lahko našli nekaj oprijemljivih ali vidnih vzrokov. 2. Delovodja mora biti Čimprej na mestu, kjer se je zgodila nezgoda. Velikokrat se zgodi, da s«? operacije či.ščen j o že končajo, uređen se je pričelo z raziskovanjem vzrokov nezgode. Zabeležiti si mora vse potankosti, katere so značilne oziroma so povzročile nezgodo. 3. Ponesrečencu je potrebno nuditi takoj ustrezno prvo pomoč, oziroma poskrbeti za takojšen prevoz v bolnišnico. V slučajih, če je dežurni šofer odsoten (na vožnji!) pa je potrebno poklicati direktno reševalno postajo Celje. 4. Podatke in vzroke o nezgodi j? treba poiskati med delavci, ki so delali v neposredni bližini. Očividci bodo lahko na osnovi lastne prakse pri delu lažje definirali vzroke za nezgodo. Delavcem je potrebno vzbuditi ob nezgodi zainteresiranost za varno delo in preprečevanje ponavljajočih se nezgod. 5. Čimveč mora vedeti o posameznih karakteristikah strojev in naprav. Analizirati bi moral vse nezgode pri delu na svoji izmeni ter tako ugotoviti vse nezanesljive pogoje dela in vse ne- zanesljive postopke v procesu dela, kateri se pojavljajo in ustvarjajo neizbežne pogoje za nezgodo. 6. Poročilo o nezgodi mora biti napisano tako, da je iz njega lahko razbrati vrsto in vzrok poškodbe. Ti podatki so važni predvsem zato, da je na osnovi le-teh možno izdelati analizo v syrho preprečevanja nezgod pri delu. O vsaki težki nezgodi je potrebno obvestiti službo varstva pri delu. V popoldanskem in nočnem času pa dežurnega tovarne in tovariša Ocvirka na domu. 2e v drugič zapored so se igralke Partizan Kovinar Štore vrnile z naslovom, republiške prvakinje za leto 1971. K tem uuspehu jim najiskreneje čestitamo in z željo da bi nas z istim uspehom zastopale na. državnem prvenstvu. V Mariboru je bilo odigrano II. kolo in v Ljubljani III. kolo republiške lige. V Mariboru so bile prve članice Kovinarja Štore s 4.502 keglji, druge Ljubljana-Center 4.461 kegljev in tretje Slovenj Gradec s 4.411 keglji. Pri Kovinarju so bile najboljše: Urh Magda 415 — 421, Ludvig Eva 382 — 385 in Kranjc Dragica 376 — 361. V Ljubljani so bile prve igralke Ljubljana center s 4.883 keglji, druge Kovinar Štore s 4.812 in tretja Slovenj Gradec s 4.701 kegljev. Najuspešnejše za ekipo Kovinarja so bile: Urh Magda 442 — 397, Perper Milica 427 — 394 in Veber Hilda 392 — 401 kegljev. V končni razvrstitvi in s tem naslov republiških prvakinj so osvojile igralke Kovinarja iz Štor s 14.276 keglji, druge so bile Ljubljana Center 14.276 kegljev in tretje Slovenj Gradec 13.885 kegljev. Sodelovalo je sedem ekip. KEGLJANJE Moška kegljaška vrsta je odigrala niz prvenstvenih tekem v občinskem merilu. V drugem kolu, v borbenih igrah, v Štorah, je bila prva ekipa Aera z 821 keglji, drugo Celje z 812 keglji, tretji Kovinar Štore s 798 keglji. V občinski ligi 8 X 200 sta bili odigrani dve tekmi v Štorah, proti ekipama Aera, Celja II in na kegljišču Ingrada proti ekipi Kovinotehne. Rezultati : Kovinar 6.577 kegljev, Aero 6.311 kegljev; Kovinar 6.575 kegljev, Celje II 6.379 kegljev; Kovinotehna 6.473 kegljev, Kovinar 6.554 kegljev. Najuspešnejši pri Kovinarju proti Aeru so bili: Gračner Anza 840, Sivka Jože 836 in Kavka Marjan 833 kegljev; proti Celju II: Gračner Anza 854, Kavka Marjan 840 in Sivka Jože 849 kegljev; proti ekipi Kovinotehne: Kranjc Emil 863, Kavka Marjan 851 in Rukavina Dane 837 kegljev. V Štorah je bilo prijateljsko srečanje z ekipo Železničarja iz Ptuja v borbenih igrah. Zmagali so igralci Kovinarja s 742 keglji, kajti gostje so podrli le 718 kegljev. — f — k — Razpored kegljanja '\l)ra M 15-16 16-IT H-18 T9-ZÜ £0-2.1 21-22. n-ib Pora.atkl)