E>opisi. Iz fiiutoinora.*) Naša čitalnica je iaieaovala za svoje častBe ude aoglasao gg. dr. Vošnjaka, Ivaaa Žuža, B. Rajča iB dr. Lavriča zarad ajib obče Barodaoati, posebao pa zarad ajib eBergičaega delovaaja privzbujeaju ia vodenju slovea9kit taborov. G. Hermaa je že od 21. marca čaatai ud ljutomerske čitalaice, ravao tako prevzvišeai škof J. Stoasmeyer, kteri je daroval čitalaici sto gold. — Naši rodoljabi ai zdaj aaj bolj prizadevajo aarod aa to pregovoriti, da bi se 29. občia eaega okraja v tri velike zediailo aamreč pri sv. Križu, pri Maliaedelji ia v Ljutomeru, če se to zgodi, kar je res želeti, se bodo aapravile občiaake uradaije, v kterih se bode izključivao aamo v aloveasfeeai jeziku uradovalo. Od sv. Toinaza, 20. decerabra 1868. Obhajali amo daaas aašega faraega patroaa sv. Tomaža prav lepo iu slovesao, ia popevali pri av. meši zaaao lepo mešo. g. Miklošiča. — Viaca imamo doati, hvala Bogu! pa tudi letos prav sladkega. Prodaja se z večiao po 70 gold. štartiajak s posodo vred. Pa tadi sami ga pijemo. Najdeš izaied petaajst hia v okolici, — še ae ea četrt ure eaa od drage, devet oštirskih! Zakaj bi se bi tako izvrstaa kapljica aa pribodaa leta piihraaila? — Vaak si pomaga, kakor si zaaiore ia boče. — Ali k čema si je daea aeki ovib oštirjev kakor Ba kvaterBO aedeljo v adveatu godce v hišo vzel ? Zaabiti je botel zaati, kako letošaje viao po klariaetu cvili? Še le pred kratkim je v tisti hiai aeki močea ia zdrav meaarski hlapec eao aedeljo prav veselo plesal, drugo aedeljo pa aa parab ležal!, Politicni ogled. Zboraica poslaacev je 18. t. m. imela zadajo aejo t. 1., ker po teai je 8eje odložila do 15. jaaaarja prib. leta. Pred, ko ae je zboraica odložila, še je volila komisijo za pretreseaje aačrtov, ki zadavajo preaaredbo davkovskih razmer ia poatav. V zadaji aeji je dosla aa vrsto tudi obravaava Greuter-jeve zadeve, ali bi se aamreč g. Greuter ko obtožeaec izročil aodaiji ali ne? Odsek, ki je to stvar prevdarjal, je nasvetoval, naj se ižroči (tadi je oa aaai to Po naključju zakasnjeno. V. Velika večiaa zbornice pa je glasovala soper odse- »du je praznični mir naših politikarjev nekoliko ie priaesel čbflek, v kterem določao izreka, da ,a Avstrija ne amete začeti vojske zarad tega, da bi ... .' • \t xi_..i... u»sn;» posebflo sledeci kar se tiče pra- želel). kov nasv skalif, je pfiaesel čtoBeU, v Ogers' ;n Avstrija n< se obii uil praški mir. - V claaku stavki pravo maeje ogerske vlade . škega miru. nPest. Lloyd« piše: ,,Ogerski delegat ae m kažejo o tem, j ;eu, ki bi kakema miaistru bodi ai kdor koli, le aamo ; 'jen groš ali jednega samega moža dovolil, da bi se aaila Meaova rueja proti aapadu Prasije, ali da bi ae zaraailo, da bi se južaa Bemška zveza ne zdražila s severao 4.vstrija se ae more vojskovati, če flima bogatib pomočkov Ogerske. G. Afldraasi pa ji teh dati ae more, če bi šlo za Meaovo Biejo za jažao nemško zvezo, ali poprek zakaj dru- gcga, kakor za celoto avstrijsko-ogerske moaarhije. "Grof,Reaat ie uainetcn colitikar ia hoče gotovo aaaio t oKorSonBimomore, kar°hoče Ogeraka«. -Zadaji stavek, da g. Beust samo aiore, kar Ogeraka hoče, je __ _ y. _ , : ~l " a . i_.rv X,.f,«I!f r. vilj fjlrt i*o7rii*1 naše cislajtaaake časaikarje zlo razdražil ia zatoraj mislijo, daje prijateljstvo med Beustom ia Andraasijem raeada pri kraju. ,,Wien. Ztg." je priaeala, da se ame do koaca prvega četrtletja 1869 davek pobirati ia deaar izdajati, kakor leta 1868, in dalje, da ata mifliatra dr. Giskra ia Berger dobila rede železae kroae prvega reda ia da je dr. Felder za m. v Belemgradu duaaiskega župaaa od cesarja potrjea. Srbska začasaa vlada je odprla 20. t. ustavai odbor 8 prestolBim, govorom, v kterem se posebao povdarja potreba astavae vlade, sisteaia dveh zboraic (gospoake ia poalaaske) odgovoraost mifliatrov ia svoboda tiaka. 0 T urško-grške m razdvoju še celo ai aič gotovega. Glasi iz Carigrada ao prav vojai: Dve turški arraadi 30.000 mož močai se bližate pod zapovelJ8tvoBi Omer Paše grškiai mejam. Naj Bovejše pa je to, da je Turčija izrekla, da ae bo flikdar privolila, da bi se Kreta odločila ali pa, da bi zadobila saaiostojao upravo. Pravi sc tadi, da je koafereacija gotova zastraa pomirjenje Turške ia Grške. Iz Atea ae piše, da je tamo vse Bavdašeao za vojako \v flf. JP ateafiki orlhnr i7.rop.iJ parlnrriAntn rirošajo, aaj 8e grška vlada opira aa ljadsko maeBJe ia aapove Turčiji boj. Iz Bnkaresta se piae, da je rumaBska vlada, orožje, ktero jedobila skoz Ruaijo, razdelila iaed sosedaje Jagoslo- vaae. — Iz R i m a se piše, da je Trauttaiaasdorf od ;sv. Očeta tirial, naj bi se aekteri koakordatovi člaaki aaBireč oai o šoli in"zakonu popravili ia aaj bi sv. oče opoaiiajal škofe, da naj ('inijo, k.ir aiorejo, da bi aove verske postave zadobile v.eljavo; to se muveadar celo ai obljabilo, aaopak reklo, da bo se akofom velelo, aaj protivijo Bovim poatavam