fc
Slovenec
k . i y	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.	
ŠTEVILKA 100	JOLIET. ILLINOIS, 9. N0YEMBBA 1917.	LETNIK XXT1
Avstro-Nemci prekoračili reko Tagliamento in vihrajo dalje.
Italijanska armada se umeknila do reke Livenze. Berlin
poroča
'na tisoče dodatnih" ujetnikov, ie upa na otetbo Italije.
London
Britanci zavzeli mesto Gaza v Palestini. V Petrogradu nov upor.
\
I
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 8, as required by the act of October 6, 1917.
Laška fronta.
Rim, 5. nov. — Sovražniku se je posrečilo, izsiliti pot prek reke Tagliamento severno od Pinzana, kjer predaja vznožje planin v ravnino severovzhodne Italije, štirideset milj severno Jadranskega morja.
Avstrijci in Nemci si zdaj strašno Prizadevajo, predreti ali skriviti nazaj •evo krilo italijanske linije in izvesti ogromno kretanje ob strani.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 8, as required by the act of October 6. 1917.
6,000 Lahov ujetih.
j Berlin, prek Londona, 5. nov. — ^esttisoč nadaljnjih italijanskih voja-,0v je bilo ujetih, ko se je nemškim m avstrijskim četam posrečil prehod Crez srednjo reko Tagliamento, kakor Pravi današnje naznanilo#vojnega ura-številni topovi so bili uplenjeni.
True ranslation fited with the postmaster at Joliet. Ill, on November 8, as required by the act of October 6. 1917.
Na furlansko ravan prodirajo.
< V. Italijanski glavni stan v severni Ita-S. nov. — Poročila o streljanju s e*kimi topovi ob Tagliamentu, z j>avnim pritiskom na italijansko levo r"°> kažejo, da so avstro-nemške pa-°}e prekoračile reko, kakor je bilo ^■čakovati, in da sovražnik poskuša, Podreti s svojim glavnim vojaškim . e|orn na planjavo zapadnega fur-anskega okrožja.
„a ražni napad v Giudicariji, dolini 8v .trent'ns^* fronti, tudi jasno kaže i namen, podjeti mnoštven napad

od
severa.
Italijanska oblastva zelo cenijo delo "eriškega Rdečega križa, ki dopol-
njuje
,zvrstno službo britanskega Rde-
križa med nedavnim umikanjem
Največja vojna preizkušnja.
|rj0.ložaj je še resen. Pozornost je aj 0sredinjena na obrambe zapadno r<:|ce Tagliamento in na sposob-?4j, ' I2vršiti ogromno reorganizacijo ita|..''0stav'ti vso bojno moč zbranih nih	čet in zavcžniških pomož-
o,| rc'e' Proti strašanskemu pritisku
ytrani sovražnika. da ,S| a'iiranci bi si morali predočiti, d0 e,la največjih vojnih preizkušenj C] 3 ,lcončno Stopnjo. ,lv"i pritisk sovražnikov je naper-
jen proti nanovo stvorjenemu levemu krilu italijanske armade v poskusu, spraviti glavni del sovražnih čet črez reko Tagliamento in se potem zateči k zajemanju ob strani, kar, sovražnik najrajši dela.
Naglost glavna reč.
Čas je glavni činitelj 'za Italijo v obnavljanju njenih linij in naglost je glavna reč za sovražnika, akoravno je reka Marne stvorila svarilo pred nevarnostjo prenaglega prodiranja.
Tagliamento je nekoliko več nego vojaška ovira, ker nudi tudi čas za reorganizacijo. K tej spada ne le bojevanje, marveč tudi prehrana, in velikanska naloga je, obnoviti razvlečeno hranitbo ogromne armade tako, da se vojaštvo zalaga z živilskimi deleži s tisto nezmotljivo rednostjo, ki vzdržuje moralo čet.
Prirodni braniki zapadno od reke so močni, ker je krajina znana kot italijanska Holandija, obstoječa iz o-mrežja prekopov in rek, ki ponajveč teko naravnost prek linije prednjega sovražnega vala.
Divji pozdrav za Francoze.
Francoske čete so bile navdušeno pozdravljene in navzočnost Francozov in Angležev navdihuje v#e italijanske vrste.
Te čutijo, da so aliiranci sedaj z duhom in telom na italijanski fronti in da je konec legendi, da je samo ena fronta, na flandrski liniji.
Sodelovanje aliirancev opazujejo in z navdušenjem pozdravljajo po vsej Italiji. Delavci v veliki Ansaldovi tovarni za topove in strelivo so se zedi-nili v brzojavki na vlado, proseč dovoljenja, da smejo zapustiti svoje delo in oditi na bojno polje.
Konjiški polki iz Novare in Genove, ki jih je gen. Cadofria posebno zahvalil za izvrstno službo kot zadnja straža, so povsod junaki dneva.
dnevno naznanilo in pristavlja, da se Italijani umikajo od Feila-doline do Colbricona, severno od Suganske doline. To okrožje obsega tudi fronto ob Dolomitih in Karnskih planinah.
Nemško poročilo.
Naznanilo se glasi:
"Linijo ob Tagliamentu smo pridobili. Italijani se zopet umikajo med gorovjem in morjem. Požari naznanjajo njih smer umikanja prek gornje italijanske planjave.
"Vojaška podjetja, ki so zagotovila prehod pri pogorskem robu po nemški in avstro-ogrski diviziji, ki je bila željna prodirati, je pognala zagozdo v pri-rodno močno obrambno postojanko sovražnikovo na zapadnem bregu reke. Naglo razširjenje predmostja, tako pridobljenega po uspešnem bojevanju, je prisililo sovražnika k zapustitvi cele linije ob reki do jadranske brežinc. Narvzg<*r ob reki do Fella-doline so se italijanske brigade še obdržale včeraj. Pritisk našega prodiranja je tudi prisilil Italijane k opustitvi svoje pogorske fronte. Od Fella-doline do Colbricona, severno od Suganske doline, na širini več nego 150 kilometrov (93 milj) so morali Italijani opusfiti o-brambne pase, katere so utrjevali mnogo preteklih let, in se umikajo.
"Nadaljnja podjetja zavezniških armad so se začela.''
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 8, 1917, as required by the act of October 6, 1917,
Makedonska fronta.
Berlin, 5. nov. — Po, močni topniški pripravi v zadnjih dneh, ki se je nadaljevala včeraj med Vardarjem in Doj-ranskim jezerom, so britanski bataljoni napadli južno od Stojakova. Njihov napad se je zlomil, s težkimi izgubami in brez uspehov, pred Jbo^garskimi postojankami.
Amsterdam, S. nov. — Sledeče bolgarsko uradno naznanilo, datirano v nedeljo, je bilo prejeto tukaj:
Zapadno od Ohridskega jezera in o-vinka Črne reke je bilo krepko topniško streljanje.
Vzhodno od Vardarja je soVražnik po daljem bobnečem streljanju napadel, a je bil odbit s težkimi izgubami.
Pariz, 6. nov. — Britansko topništvo, je močno bombardovalo sovražno fronto med Dojranskim jezerom in Vardarjem včeraj. Sovražno topništvo je zdajpazdaj odgovarjalo proti našim linijam vzhodno od Vardarja. Sovražne patrole so bile razkropljene v soseščini Moglene in ovinka Črne reke.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 8, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Laška linija se umika.
Berlin, prek Londona, 6. nov. — Dopolnilno naznanilo, izdano iz vojnega glavnega stana nocoj, pravi, da so tevtonske čete prekoračile reko Tagliamento ob celi fronti. Naznanilo pristavlja, da se vrši zasledovanje umikajočih se Italijanov.
Nemški geheralni štab je naznanil ranejc podnevi, da so italijansko linijo ob reki Tagliamento pridobili Avstro-Nemci. Italijani so zapustili vso linijo ob reki do jadranske brežine, pravi
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 8, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Opustili pogorske postojanke.
Rim, 6. rtov. -^'Italijani so bili pri-^Ijeni,. zapustiti ozemlje v pogorju severno od planjav severne Italije v švr-ho, da ustanovijo svojo novo linijo, poroča^ojni urad. Sovražnik je zasedel to ozemlje po umeknitvi Italijanov Naznanilo se glasi: "Poleg vztrajanja v ojačenem pritisku od pasa severnega Tagliamenta proti našemu levemu krilu je sovražnik pOgnal razne oddelke proti srednjemu in dolnjemu teku reke. Nekatere sovražne prednje straže, ki'so pri šle v stik z oddelki grenadirske briga de jugovzhodno od St. Vito-al-Taglia-mento, so bile odbite.
"Da ustanovimo našo novo linijo, smo bili prisiljeni, zapustiti dele ozemlja v pogorju, l$i jih je zasedel nasprotnik po umeknitvi naših čet.
Davi je bil sovražen zrakoplov zbit pri Nervesi."
True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on November 8, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Lahi se še umikajo
London, 7. nov. — Italijanska armada se je umeknila za reko Livenzo, ko je bila njena linija ob Tagliamentu zlomljena. Avstro-nemške armade so v zasledovanju že dospele do Livenze Berlinsko naznanilo pravi, da je bilo "na tisoče dodatnih^' Italijanov ujetih ali števila ne navaja natanko.
rUc
ation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 8, 1917, as require^ by the act of October 6, 1917 * NOVODOŠLECI V SPARTANBURGU CEPLJENI PROTI BOLEZNI.
1 V°jaški
' 8e jod 10V.'.nci naro,l"e armade v taborišču pri Spartanburgu, S. C., stoječi in sedeči razgaljenih lakti v svrho, P<»snši po cepljenju s serumom. Po cepljenju se laket očisti z jodom, da se prepreči okuženje
Stric Sam sklenil pogodbo i Japonijo.
Združene Države zagotovile "odprta vrata" za Kitaj in dobile pomoč v vojni proti kajzerju.
K VOJNEMU POSVETU V PARIZ.
Odšli E. M. House in tovariši. Vojne priprave in vprašanje o miru.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 8, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Trije Američani usmrčeni.
Washington, D. C., 5. nov. — Oborožena krdela pod ameriško zastavo so imela svoj prvi spopad z nemškirfii vojaki, ko so Nemci napadli prvo linijo zakopov, kjer so bile Združenih Držav čete v svrho vežbanja, in trije Američani so bili usmrčeni, pet je bilo ranjenih in dvanajst ujetih ali pogreše-nih.	t
Vojni department je naznanil to nocoj po prejemu brzojavke od generala Pershinga.
Washington, D. C., 5. nov. — Dasi vojni tajnik Baker ni hotel govoriti nocoj o nemškem zakopnem napadu, vsled katerega je bilo troje Američanov usmrčenih, pet ranjenih in dva-pajst ujetih ali pogrešenih, vendar mislijo vojaški veščaki tukaj, da so Nemci nalašč premagali vojake v prizadevi, da oslabijo moralo ameriških čet v inozemstvu.
True "translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 8, 1917, as; required by the act of October 6, 1917.
Rusko-rumunska fronta.
Petrograd, 5. nov. — Na severni fronti je bilo streljanje s puškami dokaj silno v okrožju Dvinska. V odseku zapadno od Sventenskega jezera je začel sovražnik silno streljati s topovi.
Na zapadni, jugozapadni in rumun-ski fronti je bilo streljanje s puškami in razgledovanje po skautih.
V	črnomorskem nabrežnem okrožju, odseku Kalkit-Čiftlik, je eden na?ih
oddelkov prepodil Turke iz njih zako pov prve linije in ponekod prodrl do njih tretje linije. Uplenili smo velike množine orožja in streliva.
V	okr.vu Kemah, ju^^apadno od True translation filed with the post-erz,n£?,>.. <naH i!5 . ..... A:d po-. rr. ister at Joliet, 111., on November 8,
skušali začeti ofenzivo, a so bili odbiti. 1917, as required by the act of October V okraju Belimur so naši skauti raz-j 6, 1917.
kropili več skupin Kurdov.	Ameriška armada raste.
Položaj na Baltiškem morju je neiz-
Washington, D. C., 6. nov. — Urad-Nobenih važnih'ne številke, dobljene od armadnih in
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 8, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Nova pogodba z Japonijo.
Washington, D. C., 6. nov. — Znamenit diplomatski dogovor, sklenjen med Japonijo iri Združenimi Država-vami ter javno razglašen po obeh vladah danes, odstranjuje dolgo izzivajo-čo pretnjo o "Japonski grožnji" proti Ameriki, zopet potrjuje politiko "odprtih vrat" na Kitajskem, jamči neodvisnost in ozemsko nedotakljivost Kitajske in oživotvarja ogromen vpliv za bodoči svetovni mir.
Dogovor, potrjen po izmeni not med državnim tajnikom Lansingom in grofom Išii od japonskega poslanstva dne 3. novembra, je splošno smatran za eno največjih diplomatskih pridobitev svetovne vojne in za očitno naznanilo vsem narodom, da je bila premagana nemška spletka, ki je hotela raztrgati vezi prijateljstva med Japonijo in ZdVuženimi Državami.
Dočim se dogovor tiče predvsem stališča obojih narodov z ozirom na Kitaj, je prišlo vsled pogajanja tudi do zagotovil o japonski resni želji, sodelovati z Združenimi Državami v vojni proti Nemčiji.
premenjen.
Berlin, 5. nov. razvojev ni bilo.
Berlin, 6. nov. -menjen.
Položaj je neizpre-
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 8, 1917, as required by the act of October 6. 1917.
Francoska fronta.
Berlin, 5. nov. — V Flandriji je bila vidnost slaba, zato je bilo samo živahno topniško streljanje zvečer, zlasti po Yserski nižavi. Močno in pogubno streljanje je bilo namerjeno tekom noči na zadnje ozemlje in na bojno o-krožje med Houtoiškim gozdom in prekopom Comines-Ypres.
Britanski pozvedovalni oddelki so večkrat udarili naprej. Bili so povsod odbiti.
Z drugimi armadami na zapadni fronti je bilo malo delavnosti vobče vsled megle.
pomorskih načelnikov, k.ažejo, da ima-■}o Združene Države danes več nego 2,000,000 mož pod orožjem. Močno zglaševanje v armado, mornarico in pomorski vojni zbor med zadnjimi dnevi je povečalo slAipno število nad 2,000,000.
Drugi oklic vojaškega nabora, ki u-tegne priti, predno nastopi novo leto bo povečal skupno število na 3,500,000, izvzemši tisoče, ki se zglase v prihodnjih dveh mesecih.
Te številke so bile objavljene kot odgovor na porogljive opazke od strani nemških visokih uradnikov in časopisov o Stric-Samovi "nedosledni armadi".
I
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 8, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Kanadci zavzeli Passchendaele.
Britanska fronta v Belgiji, 6. nov.— Kanadci so v današnjem pogonu proti nemškim linijam napredovali kakih 800 jardov onkraj središča Passchen-daelskega in si izbojevali pot do svojih končnih ciljev. Znatno število u-jetnikov je že dospelo v kletke.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 8, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Turška fronta.
Petrograd, 6. nov. — Prepodili smo Turke iz njih zakopov in jih potisnili nazaj v smeri Komaha. Blizu Tohov-. lina v odseku Ognott so naši skaliti premagali turške prednje straže.
Drugod je bilo samo streljanje s puškami in pozvedovanje po skautih.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 8, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Palestinska fronta.
London, S. nov. — Vojaška podjetja proti Gazi se nadaljujejo in v stiku smo s sovražnikom severna od Bir-šebe..	*
Skupno število ujetnikov, ki so pri-
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 8, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Col. House potuje v Pariz.
Washington, D. C., 7. nov. — Ameriška vojna komisija, ki ji načeluje col. E. M. House, predsednika Wilsona glavni neuradni svetovavec, je dospela v neko britansko luko danes med potjo v Pariz, da se udeleži vojaškega posvetovanja aliirancev.
Pooblaščeni, pridružiti Združene Države vsakemu dogovoru, ki se ima skleniti, bodo col. House in njegovi tovariši priporočali sprejetje politike večje edinosti v nadaljevanju vojne. Utegnejo govoriti o mirovnih pogojih.
Akoravno ima to biti izključno vojno posvetovanje o sedanjem in prihodnjem vojaškem položaju, je mogoče, da bo vprašanje o miru zahtevalo pozornost vseh vojskujočih se. Tukaj pričakujejo, da napravi Nernčija nov okret v smeri miru po zaključku kampanje v Italiji.
Če Nemčija pokaže, da je voljna o-pustiti svoje namere p<5 prisvojitvah, utegnejo aliiranci privoliti v premirje med razpravljanjem mirovnih pogojev. Eno poročil, ki so dospela v Washington, pravi, da se v(se evropske vojskujoče se dežele pripravljajo za mirovno konferenco v Švici v februarju.
šli v naše roke izza pričetka teh podjetij, je sedaj 207 častnikov in 2,429 mož.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 8, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Britanci zavzeli Gazo.
London, 7. nov. — General Allenbv poroča, da so naše čete zavzele Khu-weifeh, 11 milj severno od Biršebe.
Poznejša brzojavka naznanja, da je bila Gaza zavzeta davi. Nadaljnjih podrobnosti še ni.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 8, 1916, as required by the act of October 6, 1917.
Nov upor v Petrogradu.
Petrograd, 7. nov. — Oborožen pomorski oddelek, pod povelji revoluci-jonarnega odbora miksimalistov, je zasedel urade uradne petrograjske telegrafske agencije.
Maksimalisti so tudi zasedli centralni telegrafski urad in državno banko v Marijini palači, kjer je predhodni parlament ustavil svoje zborovanje z ozirom na položaj.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on November 8, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Vsenemci pritiskajo Avstrijo.
Kodanj, S. nov. — Vsenemške (pan-germanske) sile poskušajo uporabiti zmago v Italiji kot vzdigalo na pritisk, da preobrnejo prejšnje odloke o mirovnih pogojih in zlasti, da pregovorijo izlepa ali zgrda grofa Czernina, av-
stro-ogrskega ministra zunanjih stvari, in kancelarja von Hertlinga v popre-gled stališča, zavzetega v odgovorih na papeža Benedikta mirovno noto.
Pokazalo se je, da je bila soška ofenziva celo bolj politična nego vojaška po svojstvu, določena ne le za obuditev javnega mišljenja, ki morda prisili Italijo k opustitvi vojne, marveč tudi poživi zelo omajanega vojnega duha v Avstriji in olajša neprestani pritisk od strani grofa Czernina na nemško vlado v svrho, skleniti mir za vsako ceno.
Poskušajo omamiti Avstrijo.
Nepopustljiva vrsta nemških časopisov, zlasti "Lokal Anzeiger", podpira igro z javno kampanjo, v kateri se na-migava, da je zaželeni popregled že odločeno dejstvo, in "Lokal Anzeiger" pravi, da so celo radikalci odpadli od mirovnega programa.
,''Tagesi-Zeitung" poskuša omamiti avstrijsko domišljijo z nado na prek-alpinsko kraljestvo, ki bi stvorilo Hapsburžane gospodarje na,d Jadranskim rriorjem, če le Avstrija hoče podpirati sličen program za Nemčijo na zapadu.
Cesar Karel jih noče poslušati.
Avstrijci ne kažejo nqbenih znamenj, da bi se dali omamiti, in cesar Karel, ki pozna težavo notranjega položaja, se je v svojih raznih brzojavkah glede avstro-nemških zmag ogibal, podbujati težnje za avstrijskimi razte-gi v omenjeni smeri.
Splošno mislijo v diplomatskih krogih tukaj, da utegne poset v Berlinu danes grofa Otokarja Czernina, av-stro-ogrskega ministra zunanjih stvari, biti predhoden korak k novi mirovni ponudbi od strani centralnih vlasti.
Joliet, 111., 7. nov. — Fair slovenske cerkve sv. Jožefa je pred nami, kakor smo na kratko že poročali. Vršil se bo v okrašenih prostorih naše stare šole v dneh od 25. do 29. ngvembra. Priprave so že v polnem teku. Da pa se zagotovi kar največji uspeh našega cerkvenega faira, je potrebno goreče sodelovanje vseh faranov, starih in mladih. Naše zgledno ženstvo bo gotovo na svojem mestu, kakor je bilo še pri vsaki cerkveni prireditvi. Želeti je pa zlasti tudi, da naša nadepol-na mladež izpolni svojo polno dolžnost in pripomore po vseh svojih krepkih močeh k uspehu našega cerkvenega faira. Od naše pridne mladine je odvisna bodočnost naše slavne slovenske fare, naše cerkve in naše šole: zatorej mladenke in mladeniči, na delo za naš cerkveni fair! Pomagajte po svoje, da bo uspeh našega faira najpopolnejši!.
—	Gg. Matthew Golobič in Joseph Slapničar, ki sta drage volje prevzela kontest za naš cerkveni fair, sta že marljivo na delu. Kateri bo zmagal? Priljubljena sta oba, in oba imata vse polno prijateljev, ki jima gotovo pripomorejo k zmagi. Obema želimo kar največ sreče.
—	Žene in dekleta, ali ste se registrirale? Vsaka ženska v Združenih Državah, mlada ali stara, bogata ali revna, ima povedati svojemu Stricu Samu, kaj hoče storiti, da mu' pomaga dobiti vojno. Zglasite se v šoli svoje fare takoj: čas je le do konca tega tedna.
—	Pevsko društvo sv. Cecilije se pridno pripravlja pod vodstvom gospe Anton Nemanicheve za svoj koncertni nastop v La Sallu, 111., dne 25. nov. t. 1. Kakor znano, bo naše jolietsko društvo sodelovalo pri veliki pevski in igralski prireditvi lasallskega Pevskega in dramatičnega društva "Slovenija" v veliki irski dvorani sv. Patricka v La Sallu omenjenega dne. Joliet-čanje mislijo nastopiti na lasallskem odru predvsem s petjem odlomkov iz opere "Cornevillski zvonovi", in sicer v mešanem zboru. Več naznanimo pozneje.
—Iz bolnišnice sv. Jožefa: Rojak Frank Kržič iz Rockdala, ki je bil dne 30. okt. operiran, je že zadnjo soboto zapustil bolnišnico in se vrnil domov — Za vročinsko boleznijo leži v bolnišnici rojak Steve Klobučar in ne Steve Kočevar, kakor smo zadnjič poročali po pomoti. — V bolnišnici je nadalje eden izmed sinov rojaka Michaela Juričič. Dečko se je nekaj pbškodoval in bo te dni operiran. Tako nam poroča Rev. J. Plaznik.
—	Doma se zdravi rojak John Golobič, ki ga so vrgli v postelj hudi krči.
—	Hudo zbolela je rojakinja Mary Uršič, 509 Summit street, ki je bila danes previdena.
—	Na obisku v Jolietu je bil te dni g. A. Smrekar s svojim sinom iz Mon tane. Pred leti je stalno bival tukaj. Sedaj živi v Montani, kjer ima veliko farmo, obsegajočo nad 600 akrov, oddaljeno kakih 24 ur hoda od Great Falls. Bavi se predvsem z živinorejo. Ondan je pripeljal cel železniški voz svoje živine v Chicago, kjer jo je prodal po visoki ceni. Tem povodom je obiskal Joliet, kjer je bil gost g. Antona Golobitsha, znanega trgovca s premogom.
—	G. Steve G. Vertin, eden naših "ta lepih, ta luštnih, ta zavberskih" fantov, ki nosijo "sabljico pripasano in puškico nabasano" v Stric Samovi službi že skoro dva meseca, pošilja v svojem in vseh svojih tovarišev imenu vsem'prijateljem, ki so ostali doma v Jolietu, najlepše pozdrave iz Canipa Dodge. In mi jim pošiljamo prisrčen odzdrav: Bog živi jolietske junake — do svidenja!
—	V Texas. Mnogi vojaški novinci iz Jolieta in okraja Will, ki so prebili prvotno vežbanje v novi narodni armadi v Campu Dodge med zadnjimi šestimi tedni, so zdaj v Campu Logan, Texas, kjer izpopolnijo svoje vežbanje, preden odrinejo "nekam na Francosko". Naznanjajo, da je bilo 500 članov 359. pešpolka poslanih v južno taborišče. Drugih 500 odpošljejo na jug kmalu, da izpolnijo polke, ki so zdaj v Campu Logan. Vsled tega bo illinoiški regiment v Campu Dodge za 1,500 mož "prekratek" in zato se kmalu skličejo v službo tisti, ki so bili zdravniško preiskani in potrjeni, a še ne pozvani pod zastavo.
._ Neki 7-letni Frankie B. dela jo-lietski mestni policiji yeliko preglavico, ker krade kakor sraka. O tem več o priliki.
—	Ruby street bo razširjen od Cora streeta do neke točke 117 črevljev vzhodno od vzhodne črte Elizabeth streeta. Razširjena bo cesta 17 črev-
ljev. Tako je sklenil mestni odbor \ svoji ponedeljkovi seji.
— Mošt. Kakor čujemo, so si mno gi naši rojaki nabavili letos izvrstnega grozdja, ki je bilo sicer drago, a bo dalo tem slajšo kapljico. Da znajo naši starejši rojaki pravilno ravnati z novim vinom, nam je znano vsem, saj so prišli večinoma iz krajev, kjer je trta doma po vinorodnih goricah na Dolenjskem, Goriškem in Štajerskem Vsi so takorekoč rojeni vinorejci, ki vedo, kako se iz grozdja napravlja vince dobrega okusa. Vendar opo zarjamo vse naše "viničarje" na članek "Pravilno ravnanje z novim vinom na 4. strani te št. A. S., kjer je ponatisnjen iz Dol. Novic. Citajte in se okoristite z dobrimi nasveti!
— Indijansko poletje. Krasno vreme nam je prinesel mesec november, in želeti je le, da ostane tako vsaj še nekaj tednov.
—	Gospodinje, varčujte!
—	Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebu jete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet.	Adv.
Gilbert, Minn., 4. nov. — Cenjeno uredništvo A. S.! Ti naznanjam redko slovesnost, katero smo obhajali tukajšnji Slovenci, namreč sv. misijon, ki smo ga doživeli v dneh od 21. do 28. oktobra. Misijon se je vršil v dvojnem jeziku, to pa vselej prej v slovenščini, potem v angleščini. Vsaki dan so bile tri sv. maše, in popoldne ob treh sv. križev pot in zvečer ob pol osmi uri pa misijonske pridige.
Sv. misijon je vodil častiti g. Fr. X. Bajec, župnik cerkve sv. Frančiška Šaleškega v St. Paulu, Minn. Drugi misijonar je bil č. g. Valentin Schiffrer iz Madisona, Minn.
Vse misijonske pridige je vodil č. g. Fr. X. I^ajec, ter se slovensko ljudstvo lepo zahvaljuje častitima misi ionarjema za ves trud, katerega sta imela z nami Slovenci. Mi ne moremo poplačati na tem svetu, Bog naj bo plačnik za ta ves trud.
Kar se pa tiče, da bi popisal ves nauk sv. misijona, mi ni mogoče na tem mestu. Ob kratkem povedano naj bode, da vsak, ki je sv. misijon ob iskaval in se bode po njem ravnal, ne bode nesrečen v večnosti.
Sv. obhajil je bilo nekaj čez 800 Kaj ne, Slovenci, da je lepo število za našo župnijo.
Tukaj gre pa vsa čast našemu č. g. župniku, ki se tako trudi za blagor vseh faranov in za izveličanje naših neumrjočih duš. Bog naj mu plača.
Sv. misijon se je jako mirno izvrševal ves teden, ni bilo nikakih neprilik med časom sv. misijona. Tukaj gre vsa pohvala na vse tiste rojake in rojakinje, kateri so se udeležili sv. misijona, tako lepo kakor gre. A na drugi strani je pa sramota za vse tiste rojake in rojakinje, ki se sv. misijona udeležiti niso hoteli. Izgovor je bil tak: "Grdo vreme, slaba pot." Za na veselice in gledališča in plesišča pa ni grda pot; ako je pa treba kaj za dušo •storiti, je pa pretežko; žalostno, a vendar resnično.
Sklep sv. misijona je bil v nedeljo 28. oktobra. Zjutraj ob 6. uri je bilo skupno sv. obhajilo cele župnije za Slovence, ob 8. uri pa za druge narode. Ob 10. uri velika sv. maša. Zvečer ob 7. uri sklep za Slovence, sv. rožni venec, pridiga in pete lavretanske litanije v slovenskem jeziku in sv. blagoslov z Najsvetejšim. Ob 8. uri za Angleže sklep.
K sklepu je prihitel chisholmski žup nik, Rev. J. E. Schuffrer na pomoč.
Tako smo skončali čas sv. misijona. Bog nam naj da blagoslov z večnega trona.
Pa še eno pesemco: Glej jaz sem blizu, sam Jezus nas kliče — danes kdor išče me, našel me bo — Kdor se pa danes od mene po-miče — bode me iskal, pa našel težko Torej Gospoda zdaj zvesto iščimo — svet'ga mis'jona kar ne zamudimo!
Kar pa obetamo, zvesto držimo — gola obljuba saj nič ne velja — Usmi Ijen'ga Boga goreče prosimo — da stanovitnosti milost nam da — Ol naj spominja in vselej nas viža — po-sihdob znam'nje mis'jonskega križa Frank Ulčar.
zeni v srebrovino, in noseča šopek be lih nageljnov.
Miss Mamie Sustarich, sestra nevestina, je bila tovarišica in g. Peter Sustarich, brat nevestin, je bil tovariš. Dve deklici, Lillian Stefanich i it Evelyn Kotchevar, v belo oblečeni, sta nosili košek cvetic. Cerkev je bila krasno ozaljšana v žolto in belo.
Ko je miss Maggie Sustarich igrala poročno koračnico, je svatovska družba korakala k oltarju, kjer je srečno dvojico poročil Rev. Fr. Ternes, župnik katoliške cerkve sv. Ane v Porter-villu. Med slovesno mašo je miss Maggie Sustarich pela "Ave Maria". Rev. Fr. Ternes je imel krasno pridigo o poroki in zakonskem stanu. Ko so jima čestitali njuni mnogi prijatelji in prijateljice, sta se novoporočenca s svati vred odpeljala v dom g. Antona Sustaricha, kjer je bilo imenitno gostovanje.
Navzoči so bili: Mr. in mrs. Anton Wais, mr. in mrs. Anton Sustarich, mr. in mrs. Frank Stefanich iz Fresna, mr. in mrs. James Niles, mr. in mr§. Jack Woods, mrs. L. Hayes, mr. in mrs. John Simonich, mrs. Martin Simonich in mrs. John Janoiko. Nadalje: Misses Mamie in Maggie Sustarich, Katie in Annie Simonich, Lillian Stefanich, Antonia in Kathryn Sustarich, Theresa Muller, Helena Lubking in Lillie Janoiko. Potem: Messrs. Joe Konda, Lewis in Lawrence Muller, Pete Sustarich, Herman Muller, Peter Janoiko, Lewis in Rudolph Sustarich in Mark Dragovan. •
Nevesta, ki je jako zala mladenka, je prebivala v tej občini skoro vse svoje žive dni in je dobro znana. Učila se je lepotinarstva (millinery) v San Franciscu pred svojo možitvijo.
Mr. in mrs. Parapat sta se odpeljala ob štirih pop. v avtu v San Francisco, kjer bosta domovala, kajti mr. Parapat ima tam odgovorno službo pri Pacific Coast Steel Co.
Mr. in mrs. Parapat sta prejela mnogo krasnih in koristnih daril. S pozdravom
Ena navzočih.
ne sile, ki so doslej najbolj delovale v Ameriki za jugoslovansko idejo. Sodelovati hočejo pri bodočem konstruktivnem delu ob mirovnih pogajanjih in pri ustanavljanju nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev, za katero se v stari domovini zlasti trudita dr. Krek in dr. Korošec, oba duhovnika, držav-nozborska poslanca in najboljša zastopnika slovenskega naroda v sedanjem usodepolnem času.
V uredniškem odboru novega jugoslovanskega dnevnika bodo med drugimi sledeči prvoboritelji jugoslovanske misli: Don N. Grškovič, Rev. Jo-van Krajnovič, Ivan Jager, M. Mar-janovič in dr. A. Biankini.
Bog i sreča junačka!
do hitrejšega razvoja. Tri ure ponoči se gibljejo ogromne obločnice v določeni smeri preko paradižnikov., fuhsij, geranij, hrizantemov. Zanimivo je, da se paradižniki razvijajo pod žarki električnih svetilk tako ugodno, da rode mnogo raneje in obilneje plodove, kakor navadni paradižniki, ki jih obseva solnce.
Zakaj se starati prerano?
V zmoti ste, če mislite, da je nepopustljiv prirodni zakon, ki določa, kdaj se naj človek postara. Starost je predvsem odvisna od načina življenja. Človek se stara, ker so njegove telesne celice zastrupljene. Če hočete te razmere izboljšati in preprečiti vse zbiranje puste tvarine in strupovine v prebavilih, uživajte Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo vedno pomaga v slučajih zapeke, ne-prebavnosti, glavoboli, razdražljivosti in vseh drugih neprilik v zvezi zr želodčnimi neredi. Dobite ga v vseh lekarnah, — cena je nekoliko povišana, ali v teh dneh pripravkov po nizki ceni mora biti slabo blago še slabše nego kdaj prej. Zavrnite ga in zahtevajte Triner's American Elixir! Če potrebujete res koristnega zdravila za revma-tizem, nevralgijo, bol v ledju, izvine, izpahe, otekline itd., zahtevajte Triner's Liniment. V lekarnah. Jos. Tri-ner, Mfg. Chemist, 1333-1343 S. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv.
Drobiž iz slovenskih listov.
Calumet, Mich. — Calumetske gospodinje brez razlike narodnosti pridno pletejo in "štrikajo" za naše vojake. Calumetski odsek Rdečega križa vsaki teden odpošlje večjo množino izgo-tovljenih predmetov na glavni odbor v Washington. Tudi slovenske žene in dekleta so se na poziv domačega g. župnika sestale predzadnjo nedeljo v cerkveni dvorani in se zdi>..^..ile za skupno delo za Rdeči križ. Za svojo predsednico ali nadzornico so si izbrale mrs. Agnes B. Wertin iz Pine ceste. Predzadnji torek popoldne so se zopet zbrale v dvorani, kjer so dobile od okrajnega odseka preje. Sklenile so, da se bodo zanaprej sestale enkrat na teden in sicer vsaki četrtek zvečer v cerkveni dvorani, kjer bodo oddale že izgotovljene predmete, ki bodo potem odposlani »v Armory in odtod v Washington.
— Slovencem se obeta nov list. Mr Zvonko Novak, bivši urednik "Sloven skega Naroda", ki je pred kratkim prenehal izhajati, bo začel izdajati dne 15,. decembra velik mesečnik "Slovenska Družina". Ta list bode posvečen izključno leposlovju in znanstvu. Pri našal bo izvirne povesti, lepe pesmi poučne spise in zabavne sestavke. Ob enem bo prinašal tudi lepe slike. Me-sečnina bo znašala za celo leto $3.00, za pol leta $1.60 in za četrt leta 85c. Naslov: "Slovenska Družina", 211— 7th'St., Calumet, Mich.
Aurora, Minn. — Dne 27. oktobra je ubilo rojaka Franka Tome v jami Bil je član dr. sv. Barbare št. 2 na Ely Minn., kjer je bil pokopan. Pokojnik zapušča v starem kraju starše, tukaj enega brata ter na Ely enega brata in eno sestro. Bil je mirnega značaja in priljubljen.
Buhl, Minn. — George Savich je bil ubit in Sam Savich, njegov brat, je komaj ušel smrti dne 27. okt., ko se je sesula zemlja v Deacon rovu.
West Allis, Wis. — Slovenski pevski klub "Planinski Raj" je priredil dne 28. okt. v Harmonie dvorani svoj prvi koncert in veselico. Nastopila sta tudi zbora "Naprej" in "Danica".
epo -ta igrala pianist Rudolf Ber-gant in violinist Louis Brenkuš* Zvečer se je vršila veseloigra "Županova Micika".
Koliko vode porabi človek na leto?
To vprašanje je skušal rešiti profesor Bache s pariške Sorbone.. Bache je odgovoril: 6 miljonov litrov. Seveda ne popije človek vseh teh 6 milijonov litrov vode. Človeško telo dobiva največjo množino vode posredno. Povprečno poje vsak človek na leto 100 kilogramov kruha in približno toliko mesa. Da pa se pridobi 100 kg kruha in 100 kg mesa, je treba 4 milijonov (litrov vode. Človeško telo vtsebuje samo zelo veliko vode. Človek, ki tehta 75 kilogramov ima 48 kilogramov vode, kosti imajo 25 procenta^, živci neltaj več kakor 50 procentov in koža ima 75 procentov vode. Kri ima 80 delov vode.
Porterville, Cal., 30. okt. 1917. Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. Naznanjam, da smo imeli eno najlepših cerkvenih porok v Portervillu v pone deljek, dne' 29. oktobra, dopoldne ob 10. uri.
Miss Anna Agnes, hči g. in ge. Anton Sustarich, pionirskih prebivalcev v Portervillu, je postala nevesta in žena g. Paul Parapata iz San Francisca, Cal.
Nevesta je bila videti krasna v svoji beli satinasti ali atlasasti obleki, ve
RAZNOTEROSTI
Prvoboriteljica ženskih zdravnikov
je Rusinja Nadežda Prokofjevna Su-slova-Golubeva, ki je bila ne samo v Rusiji, ampak v celi Evropi prva do-
ktorica medicine. Sedaj je ravno 50 let, ko je imela ta zdravnica svoje prvo predavanje, čegar tema je bila: "Poklic doktorja medicine za ženske." A->^ ko' prezremo par takih pojavov v starem veku, je bila prva znamenita doktorica v srednjem veku Trotula, ki je spisala knjigo o strasteh žensk, ki je bila izdana v sredi 11. ctoletja. Njena slava je bila razširjena po vsem tedanjem kulturnem svetu. Ta ženski doktor je bil iz znamenite šole v Salerno, kjer so do 15. stoletja podeljevali zdravniško odlikovanje tudi ženskam.
□DD □mm BB BB
nmmjf aiacri
»□mcnommf«
jmmm
zrnom
Zdravilo zoper kašelj.
Kedar potrebujete zdravilo zoper kašelj, tedaj potrebujete dobrega. Nikoli se neboste zmotili, če zahtevate dobro preiskušeno in učinkovito zdravilo, znano kot
Severa's Balsam for Lungs
Mr. W. Kolodziej, Chester, W. Va., nam je pisal: "Jaz priporočam vsakemu, da kupi Seve-rova zdravila, ker so dobra, posebno Severov Balzam za pljuča. BoljSih ni. Moji otroci so imeli hud kašelj in poskusili smo razna zdravila, toda vse je bilo zastonj. Ko smo pa kupili Severov Balzam za pljuča je kašelj zginil po par po-pitkih."
nno samo BB BB
(Severov Balzam za pljuča). Ne rečite samo: "Želim nekaj za moj kašelj." Navadite se zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da se izognete nadomestitev. Zadnjih 37 let je Severov Balzam za pljuča uspešno zdravil kašelj in prehlade in take bolezni, katerih prvi pojavi so kašelj, kot na pr. kašelj pri influenci, vnetju sapnika, oslovskem kašlju, hripavosti in vnetju grla. Isti je izvrsten za odrasle in otroke.
Cena 25 in 60 centov. — V lekarnah vsepovsod.
Severa's Cold and Grip Tablets
(Severove Tablete zoper prehlade in hripo) so znane, da^reženejo prehlad v naikrajšem času.
Severova družinska zdravila so naprodaj v lekarnah vsepovsod. Zahtevajte "Severova" ponji-hovem polnem imenu. Če jih ne morete dobiti v domači lekarni, naročite jih naravnost od
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
ono? nam!
aftrnmcanmoftli

Železniški voz za prevažanje zlata.
Za prevažanje zlata iz johannesbur-ških zlatih rudnikov v Južni Afriki so vpeljali nov voz, ki so ga nalašč.-v to svrho zgradili v železniških delavnicah v Pretoriji. Voz je 12.1 m dolg;
notranjosti stoji oklopna skrinja, in sicer čisto svobodno tako, da se nikjer ne dotika sten voza in tutdi ne tal, ker stoji na precej visokih nogah. Prostor pod njo je vedno električno razsvetljen. Zgodilo se je namreč ob številnih napadih na vozove z zlatom tudi to, da se je tat vtihotapil pod voz, prevrtal dno in kradel zlato. V skrinji je prostora za 22,500 kg zlata, kar znaša po povprečni ceni 2800 mark za 1 kg 63 mil. mark. (V johannesbur-ških zlatih rudnikih se vsak mesec pridobi 18,000 kg zlata v vrednosti nad 50 milijonov mark.) V voz zapro oboroženega stražnika, ki ne more ven prav do Kapstadta, kjer mu zopet od-pro. Pri kaki železniški nesreči bi si mož ne mogel nikamor pomagati. Sije pa za njegovo udobno-t preskrbljeno z mehkim ležišJcm, pripravo za kuhanje itd.
A. Nemanich, St.
A. Nemanich, Jr.
Chicago Phone 2575
A. Nemanich & Son
b-a-istk:
Real Estate Insurance Loans Renting
V lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
=3%=
in jamčimo absolutno varnest.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drogi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stock*. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše.
Izvršuje. ~>o terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, koa-zervatorji ter v vseh enakih zadevah.
Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za popravo zob, toda naše geslo je:
zobovje za manje stroške.
Zobe Vam pregledamo zastonj..
r
t i;
it;
k,
>!
Pl
'S
S
ri ol li,
V( d. ni v(
je
%
i
"JUGOSLOVENSKI SVIJET".
Dosedanji listi "Hrvatski Svijet" v New Yorku, "Hrvatska Zastava" v Chicagu in "Slovenski Svet" v Cleve-landu so zedinjeni v en velik vseobči jugoslovanski list, ki začne izhajati pod imenom "Jugoslovenski Svijet" kakor dnevnik, a pod imenom "Jugo-slovenska Zastava" kakor nedeljsko izdanje za vse Jugoslovane: Hrvate Srbe in Slovence.
Jugoslovanski dnevnik za celo Ame riko bo tiskan v New Yorku, a nedelj sko izdanje v Chicagu.
Tako je bilo enoglasno sklenjeno na zadnji seji Jugoslovanskega Narodnega Soveta \ Washington!!.
V novem jugoslovanskem dnevniku bodo osredotočene vse duševne in ura-
Znal si je pomagati.
M. H. Lacy, reporter pri londonskih "Daily News", je nekoč kot poročevalec prisostoval shodu ministra Glad-stona. Poročilo je bilo treba oddati, toda I.acy se nikakor ni mogel preriti i■(. silne gnečne na prosto. Ta je uporabil popolnoma novo sredstvo. Ko je minister v svojem govoru za hip umolknil, zadonelo je po dvorani glasno in zaničljivo vprašanje Lacyjevo: In kaj je Gladstone storil kta 1866?" "Mir! Tiho; ven ž njim", so začeli klicati besno ministrovi pristaši. Sto rok se je iztegnilo po časnikarju, množici se je takoj naredil špalir, po katerem je Lacy neprostovoljno frčal na zrak. "Toda povejte mi, Lacy, kaj pa je vendar storil Gladstone I" reke mu je nekdo mirno. "Tudi jaz ne vem, e je Gladstone sploh kaj storil 1866." je odgovoril zviti poročevalec. "Ker sam nisem mogel priti iz gneče, sem se poslužil tega sredstva, da so me odstranili drugi in tako pomagali, da se mi je izpolnila volja kajti članek je moral na vsak način pravočasno v list.
22 Karat zlate krona in d» H AA ridgework v»ak zob
___
Plato najboljie vrtta( iz gumija in kovina , in Tiija
Električna razsvetljava.
Iz Londona poročajo, da delajo v botaničnem vrtu zanimive poizkuse, da bi z električno lučjo pripravili cvetlice
Zobe izderemo brez boleiin z "Vitalized Air". Zeuska strežnica vedno prisotna. Vse delo jamčeno
ni TDDAWQ ZO BOZDRAVNI? D U I\IVVJ VV O D'Arcy Bldg. 2 nadstropij
| Vogel Chicago in VanBuren ceste.	Joliet, W
Odprto »kaki dan zve£«r in ob nadaljab do poldne.
A /X	- STRANI OBSEGA-
4 JU Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih taol slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ U^ TEL/A. Vsebina knjige je: Slov.-Angl Slovnica. Vsakdanji ra« vori, Angleika piaava, Spisovanje pisem, Kako se postane drlavU poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokaz J jo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naselj«n Cena knjige y platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:	;
V. J. KUBELKA, 533 W. i45 St., New York, N. T'
6(1 fc
4
Vil fe
9Č
<1* ai: i« SI;
če
In
i>e
k
ki |
"a
»I
Pr,
it. ni It t*
-to itj
'it
fc
<
® a @ s ® ® a @ @ ® s s ® 11 s s ® s s si s ® 111111 a h s s 11 s® s s s e ajs s a
®
m a
Zadnja kmečka vojska.
B ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1573. Q
Spisal Avgust Šenoo. — Iz hrvaščine poslovenil L. J.
ffl
aBaaaeasiaaaasiaBBsaBBaaaaaBffleaaBBsaaBas
(Dalje.)


"Torej vidiš, Jurij, da ti hcfiem dobro. Zato mi pa zaupaj. Vedno skrbiva zate jaz in tvoja stara mati, moja mati. Bil bi te tudi vzel v svojo hišo, a ti si svoboden kmet, a jaz sem tla-čan. Lahko bi te bili tudi potlačanili. Bolje je, da si na svoji zemlji, saj sem ti rekel, da so tvoji zadrugarji lakomni tvoje dedščine. Nekaj ti je šinilo v glavo,— tvojega srca se je polastila Jurkova Jana. Siromašna je, toda kaj zato, poštena je in vredna. Zadrugarji ti vsiljujejo bogato, a jaz pravim: Idi svobodno za Jano, ker nekatere deklice hranijo bogastvo v mošnji, druge v srcu. Ali vse o pravem času, sinko moj! Veruj mi, da mi ni zaman zra-stla brada. Roditeljica se najde kmalu, a za gospodarstvo je treba krepkih rok, ki tri ogle podpirajo. Premlada sta, otroka sta še, ona petnajst, ti o-semnajst, ona bi še pila mleko, a ne, da ga drugi pijo od nje. Počakajta še nekaj časa!"
Eh, dragi ujec," se popraska mladenič za ušesom, "vem, da govorite modro, ker Vas celi kraj rajši sluša, kakor duhovnika in sodnika. Ali — hm — jaz se nekoliko bojim, da bo pre-kasno, kar se Vam zdi prerano. Nisem prišel, da Vam govorim na pamet. Stari .gospod Tahi pojde za glavarja v Veliko Kanižo; zato nabira iz vseh krajev sveta četo konjenikov, nekaj z ^denarjem, nekaj pa z 'moraš'. Ni davno tega, kar me je srečal ta stari volk na poti pri Jakovlju. Jahal sem v Zagreb. Tahi me ustavi in vpraša, kdo sem in kaj sem, in jaz sem mu rekel: Jurij Mogajič, svoboden kmet iz Stu-bice'. Nato reče svojemu tovarišu Petru Petroviču: 'Ta deček je kakor ro-}en za konjenika, zapomni si njegovo 'me, Peter!' In odide dalje. Pomisli-te> kako mi je bilo pri srcu. Nisem strahopetnik, pri Bogu, spoprijel bi se, ako treba tudi o svečnici z volkom, a sedi j — ko mi Jana roji po glavi — da 2ajaham konja in da nesem svojo glavo Turčinu pod nož? To boli človeka, fe^ite sami."
'Ne boj se, sinko," odvrne Gubec, si svoboden kmet na svoji zemlji.
r>
> postavi te Tahi ne sme vzeti v svo-P četo."
H "Vem to," odvrne nevoljno Jurij, "a *akon ima pred Tahom malo veljave, kakor da za njega ni pisan. Pred nekoliko dnevi je pozval gospod Tahi Vsc vaške starešilie v grad in jim zajedal, da povedo njegovemu pisarju lmena vseh neoženjenih kmečkih in Obodnih mladeničev, ki bi bili dobri 14 konjenike, in ko mu reče brdovski rihtar, da svobodni ne spadajo sem, se
I
j! r"e proti njemu stari Tahi in mu ve-,' da so kmečki svobodnjaki psi, ka-•0r kmetje, in da bo delal sam posta-a 'stari bedak', t. j. starešina, naj jezik za zobmi. Vidite, ujec, da ttlScm prišel k Vam kar tako za zaba-' ker se bojim, da me čaka nesreča, ! r' je tudi moje ime dal zapisati naš
)
0
K lil
Starešina in pripovedoval mi je pozne-Q,vse, kar se je prigodilo na Susjedu. < Zenite me, ujec, in tega strahu bo . neci akoravno sem mlad, nisem ne-"^n, a Vi ste pametni in boste blizu Ne bi i-ad prodal tam na Ma-rskem Turčinu svoje glave." °ženi ga, oženi, našega Jurčka," se . *°ve i2 hiše slaboten glas. ,Na pra-Se Pojavi kmečka starka, nagubane-ž ' v'-'lega lica in sivih las. Držeč se st°bcma rokama za ograjo, je stopala ra Gubčevka počasi proti sinu in •J'ku ;n setlla njed njiju na klop. Pri-mlade
. 'D,
sniča za roko, reče sinu: aj. Matija, oženi ga! Tudi tvoj tcj 1,1 kil stareji, ko me je privedel k iel?.V°j' hiši iz Pušče. Jana je dobra siromašna sicer, a saj tudi jaz i« pr'l1esla ničesar k hiši. Tako
ku'il^' 110 se naideta ne Kre vse
5 0 l>o računu in navadi. Kaj ho-
ceš,
ko
' nas je pa Bog naredil takšne.
5,t].rav«o sedaj, ko ga hoče siromaka
Vil/!' nai' Turke. Ne daj tega Bogi ^akor!"
K*,
"Di naj
'Cc naježi obrvi, se pogladi po 111 se nekam zamisli.
mati," reče naposled, "pa Po Vašem, ker je taka turška
&ob
ro vem, da gospod Tahi ne
ai
oji>
ici-m*
;Uj*" O«*
')0 Postavi Jurija v vojake,
k*'
nic0
Oil?
Je govoril deček, kaj je danes t>rt(j"' sablja in vešala. Pojdem Taha. Rad izgubim naj-|>ijtlir. 'avo, ker sem prisegel Jurijevi it-lj t'' ''asiravno ne veni pravzaprav, i)i "tari silovitež tu gospodar ali S Prosil ga bom, a klanjal se ^r ^ ',0n», povedal mu bom samo, ki i ^rav- Jutri hočem vgrizniti v ^iin °kjabo|ko.
,r' vV smo ukre"'l'. 111
Prid 0Vec in Poveš jfoj t'f 0,la k vam in naj <, .b dobro, mati?" ' "loj
Ti Jurij, povej do ahko greš Jurku in Jani, e pripravi,
sin," odvrne starka, "de-
laj kakor veš; vem, da boš ravnal pametno."
"Eh, hvala Vam, dragi ujec, hvala," poskoči na noge mladenič. "Sedaj je žalosti konec. Juh, Jana, Janica dušica! Ako Bog da, bova trgala še letos skupaj grozdje." Od veselja vrže mladenič kvišku svoj klobuk, a v tem tre-notku se začuje od vasi Golubovca sem topot konjskih kopit. Matija pogleda na ono stran in se nekoliko zdrzne, zatem pa reče mladeniču:
"Evo, mrači se že. Vrni se v vas, Jurij, in stori, kakor sem ti rekel, a vi, draga mati, pojdite, prosim Vas, v hišo, kmalu pridem za Vami."
"Dobro," reče Jurko vesel, "z Bogom, ujec, z Bogom, mati, in lahko noč!" Nato krene skakajoč proti vasi, a starka se vrne počasi v hišo.
Gubec stopi po holmu navzdol do ograje. Čez nekaj časa se ustavi pred vrati na vrancu jezdec, ogrnjen z dolgim črnim plaščem, pod črnim, baržu-nastim klobukom, ki si ga je bil potisnil na uho. Bil je to krepak, črnook mladenič, ki si mu bral iz plamena v očeh in iz trdega, debelega lica, da je to vražji človek.
"Dober večer, Matija!" vzklikne pri-šlec, skočivši s konja.
"Ali ste Vi, milostljivi gospod?" vpraša začudeno Gubec.
"Da, jaz," odvrne na kratko mladenič; "čudiš se, kako da prihaja k tebi Stepko Gregorijanec, jeli? Odpri vrata, da zavedeni konja notri. Govoriti moram s Teboj par besedi, toda na samem. Sva li sama?"
"Razun moje matere ni nikogar blizu," odgovori Gubec, gledajoč od strani gospoda, pa odpre ograjna vrata. Konjik in konj stopita na dvorišče. Stepko priveže konja za drevo in se vsede na klop pod oreh.
"Sedi, Matija," reče razgrnivši široki plašč, pod katerim se je videla široka sablja in za pasom dva samokresa. Matija se vsede.
"Ne bi rad videl," prične Stepko, "da me vidijo tu Tahovi ljudje. Zato tudi nisem prišel semkaj mimo Susjeda, ampak prihajam od druge strani."
"Kaj zapoveduje vaša milost?" vpraša Gubec.
"Prišel sem te vprašat, če vam je všeč novi gospodar?"
"A kdo je naš gospodar?"
"Ali morebiti še niste čutili njegovega biča?" reče ujedljivo Stepko.
"Za Taha vprašate," odvrne Gubec, "da, čutimo njegov bič; do krvi nas je ranil."
"I11 vi ga boste tudi nadalje slušali?"
"Koga lip.i slušamo, kdo je po postavi naš gospodar?"
"Ti ne veš, čigava je pravica?"
"Kaj naj mi vemo! Kmetje smo. Vaše so postave, vaše sodišče. Bomo videli, kaj poreče sodišče."
"Ne delaj se neumnega, Matija," izpregovori nestrpljivo mladi gospod, naslonivši se s komolcem na koleno in gledajoč v zemljo. "Ti nisi kmet, kakor drugi, ti si pameten človek. Sodišče! Vrag vzemi sodišče, ki je krivično."
"Pa storite, da bo pravično."
"To tudi hočemo. Ti si tukajšnji človek, a to ve tukaj vsako dete, da je Stubica last moje tašče."
"Vem, da je bila."
"In je tudi pred Bogom in svetom Tudi to veš, da je Tahi razbojnik, ki je ugrabil Stubico."
"Vem, da ni bil to pravičen opravek, ker je prišel ponoči in ne pri belem dnevu."
"Dobro. Ali vas je moja tašča mučila, smo vas mi, njeni zetje, zatirali?" "Ne."
"Torej vidiš, Matija, a kaj^ se godi •sedaj, reci sam. Tahi vas guli in dere, jemlje vam blago, zemljo in sedaj ho če gnati vaše sinoVe v vojake nad Tur ke. Vse sem čul. Ali vam je to prav?" "Ne," odvrne mirno Gubec. "In vi molčite?"
"Kaj hočemo? Povejte vi," vpraša Gubec in pogleda mirno velikaša. "Terjajte pravico!" "Kdo nam jo bo dal? Čemu vsega tega ne poveste banu, sodišču?"
"Naredili smo že to. A to'je slabo zdravilo."
"Kakšen je ta ban, ki ne mara za pravico? Kar ne zmorete vi, gospoda, kako hočemo doseči to mi, kmetje?"
"Lahko. Vas je mnogo. Imate pesti, kose, puške. Udrite!"
"A vi se boste poravnali s Tahom in nas obešali."
"Prilegam ti pri živem Bogu, da tega ne storimo. Ne prihajam radi samega sebe, ampak za svojo taščo. Tudi moj oče, podban, je istega mnenja."
"Tudi Vaš oče? Čast in poštenje mu, Pravičen gospod je, naš mož."
"Vidiš torej, da prihajam s pošteno mislijo."
"A povejte mi, milostljivi gospod, kako je to: ban reče tako, podban drugače, kdo ima prav?"
"Ban je Tahov zet."
"Istina, prav ste rekli," se nasmehne
Gubec iz srca. "Tudi gospoda je včasih na krivih potih. To ve dobro naš hrbet in mnogokrat mi je že vzkipela kri, ker mi kmetje nismo nema živina. A čemu prihajate ravno k meni, k Matiju Gubcu, milostljivi gospod?"
"Pa še vprašaš? Ti to bolje veš. Kmet si, ali po vsem kraju so ti kmetje bolj poslušni, kakor županu in kakor samemu gospodarju posestva. Kar ti rečeš, to je kakor pribito. Kadar se spro kmetje, pridejo k tebi po razsodbo, ker si razumen, ker veš več, kakor pa ostali svet. In, ali se niso že tebi v tej stvari pritoževali?"
"So se."
"Pomni, da ti je bila prejšnja gospoda naklonjena, da te je ljubila kakor človeka."
Kaj naj storim?" vpraša kmet, dvi-gnivši se.
"Dogovori se s svojim botrom Elijo in z ljudmi po drugih vaseh. Tahi pojde za nekaj dni s svojo četo v Kanižo. Grad bo ostal prazen, ker Tahove žene ni treba upoštevati. Ne dajte se, Bog vam je dal mišice in vse bo dobro."
"Vse bo, kakor je bilo prej. Čujte me, milostljivi gospod, imel sem sorodnika. Pri njem sem služil v svoji mladosti. Umrl je prerano; da ni u-mrl, nosil bi morda tudi jaz črno haljo. Te malenkosti, kar vem, sem se naučil od tega poštenega starčka. 'Imej pamet, imej srce,' tako mi je često rekel starček, in Bog te ne bo zapustil. Jed-no brez drugega ne prinaša sreče, in delo se ti ne bo posrečilo, ako imaš preveč pameti ali preveč srca. Vsakega enako mero, to je najbolje? Ta mož me je naučil čitati. Pisati žalibog ne znam. Ko je umrl starček — bil je siromak — mi ni ostalo po njem dru-zega, kakor edina stara knjiga — sveto pismo. To knjigo sem velikrat — ve-likrat čital v dolgih zimskih večerih, in lahko mi je bilo pri srcu. In še vedno jo berem. Kar stoji v tej knjigi, je nekaj povsem drugačnega, kakor pa to, kar se godi na svetu."
A čemu mi pripoveduješ to pridigo?" reče nevoljno Stepko in gleda s čudom v kmeta.
Počakajte, vaša milost, in zvedeli boste, čemu. Knjiga pravi, da vsi ljudje izhajajo od Adama in Eve, torej plemiči in kmetje da smo vsi ljudje bratje, mi in vi, in ene krvi. In ko je ubil Adamov sin svojega brata, ga je Bog proklel; ni-li rekel naš Odrešenik, naj človek ljubi človeka, kakor samega sebe; ni-li rekel, da bodo tisti, ki se ponižujejo, povišani? Ko sem postal
in stric Jurijev, ter šel še tisto noč grad pred gospodarja.
pozneje razumen, sem se prepričal, da sem tudi jaz Adamov otrok, in da je moj rod toliko star, kakor rod vsakega kneza, samo da ima knez napisano na koži, kako so-se zvali njegovi pradedje, kar mi kmetje nimamo. Opazoval sem pozneje svet in opazil, kako ubija plemenit brat svojega kmečkega brata in ga muči do krvi in sem si mislil: To ni prav, Bog govori drugače; svet hodi po krivih potih. A prišla bo božja sodba in bo poravnala vse."
"Čemu mi govoriš to?" upre Stepko srepo oči v Gubca in skoči na noge.
"Povedal sem Vam to," reče kmet mirno, "da izpoznate, kako misli Matija Gubec. Kaj hočete vi, gospoda, od nas, kaj pričakujete od nas? Zakaj nam ne daste, da bomo vsaj na polovico ljudje? Ker pravijo vaša pisma, da ste vi boljši, a mi slabši. Samo kadar je treba pomoči, takrat je dober — drugače je kmet, drugače je smet. Prihajate, da nas prosite zopet pomoči, velikaš ščuva kmeta proti velikašu — za vaše pravice. Tudi jaz mrzim Taha," nadaljuje Gubec z zamolklim glasom in oči se mu zaiskre, "mrzim ga, ker ima sebe za boga, nas pa za pse. No, ako bomo prelivali za vaše prepire kri, kakšnih pravic si pridobimo s tem, mi ubogi torbarji?"
"Evo ti, pri moji veri," povzame Stepko, z nekakim spoštovanjem zroč na kmeta, ki je bil ponosno dvignil glavo, "ko pride gospa tašča na Susjed, postaneš svoboden, postaneš svoboden kmet!"
"Hvala, gospod," se nasmehne kmet, "mislite morda, da iščem za svojo pomoč plače? Varate se. Kaj sem jaz? Sam sem in hočem ostati sam, a ko vidim, kako plaka in vzdihuje sirota me zaboli srce."
"Čuj, Gubec, prisegam ti, da vas bomo ljubili, da vas ne bomo nikdar zapustili, ako dobimo nazaj naše posestvo." ">
"Vi prisegate?" vpraša kmet ostro velikaša.
"Pri živem Bogu in pri odrešenju!" odvrne mladenič.
"Dajte mi tri ali štiri dni odloga, da premislim stvar, in tedaj pošljem po katerega izmed vaših ljudi, da mu sporočim, kaj da se zgodi."
"Dobro! Pošlji po župana Štefana ali po Ivana Sabovega, ki bivata v Br-dovcu, odkar ju je Tahi izgnal iz grada. Čez tri dni torej?"
"Čez tri dni," odvrne kmet, "a sedaj lahko noč, vaša milost!
"Lahko noč," odvrne Stepko, poda kmetu roko in odide. Nekaj časa se je čulo v nočni tišini, kako dirja konj proti Golubovcu, kako se topot vedno bolj izgublja med bregovi. Ali Gubec je še dolgo sedel pod orehom, podpira joč glavo z dlanjo, in premišljeval src di temne noči o prihodnjih dnevih Medtem ko je Matija tako premišljeval je stopal od Stubice proti Susjedu po staran mož Andrej Mogajič, gospodar J
Ko je prišel drugo jutro okoli devete ure Matija Gubec do Ivanca ob cesti, pove mu znanec, da je prišel Jurij Mogajič pred več ko pol ure tod mimo in krenil na krapinski most, a ko je prišel v vas pod Susjedom, je imel kaj gledati. Bilo je veliko vpitja in hrupa. Okoli lesenih kolov je stalo privezanih dosti konj, po poti in v hišah je vpila čudna druhal — Mažari, Štajerci, Slavonci, Posavci s klobukom v modrih suknjah, čudnih, vražjih o-brazov, kakor bi to četo znosile vrane z vsega sveta v to pohlevno vas. Jela Filipičeva, ki se je ravno odpravljala od hiše, je pripovedovala Gubcu, da so to kanišfei konjeniki gospoda Taha, prava nesreča, in da v celi vasi ni več nobene goske in nobene kokoši, in da se dekleta in mlade žene ne smejo prikazati na hišnem pragu; ona da je, hvala Bogu, stara in da se ji ni treba bati teh pesoglavcev. Sreča, mu reče, da pojde ta tolpa z gospodarjem čez tri ali štiri dni na Ogrsko, a da bo preje še dosti joka, ker bo Tahi s silo iz vseh vasi vtaknil neoženjene moške med konjenike, in da naj se Bog usmili siromašnih mater. Gubca je pri tem nekaj zazeblo, a ne meneč se dalje za glasne konjenike, reče stari Jeli "z Bogom" in krene navkreber proti gradu. Zunanja vrata so bila odprta na stežaj; kmetje, sluge, častniki in vojaki so se mešali tu z vikom in krikom; Gubec je torej lahko prišel brez zapreke na prvo dvorišče. Nedaleč od vrat se je naslanjal s hrbtom na zid majhen, debel človek v temni halji, napetega obraza z navihanimi črnimi brka-mi in majhnim šiljastim nosom in je gledal neprestano, kaj se godi po dvorišču.
"Čujete, dragi človeče," izpregovori Gubec, približavši se slugi.
"Kaj?" zavpije ta, motreč kmeta od nog do glave.
"Kje je milostljivi gospod Tahi?" vpraša Gubec.
"Evo ga!" zavpije zopet sluga in pokaže s prstom na starca sredi dvorišča, potem pa prične zopet dalje gledati v svet.
Sredi prvega grajskega dvorišča je stal postaren človek srednje postave, kratkih nog in kratkih rok, a neobičajno krepak. Med visokima ramama mu je čepela debela, šiljasta glava, nad ozkim čelom je imel dolge, sive in vol-nate lase. Lice je imel rdeče, surovo, nos koničast, nosnice širpke, ustnice debele, !?rado in brke dolge in sive. Izpod močnih, ščetinastih, sivih obrvi je škililo dvoje majhnih, sivih oči, ki jih je imel vedno nekoliko zaprte. Preko čela mu je šla rdeča brazgotina, a od nosnic se je vleklo do ust dvoje potez, vsled česar se je držal obraz vedno zloben nasmeh. No, lice je imel divje, kakor da hoče zadaviti vraga. To je bil Tahi Ferenc baron Stettenberški. Desno roko je bil vtaknil za odpeto zeleno surko, z levo je držal za hrb tom bič, a noge, oblečene v usnjate hlače in obute v visoke škornje, je imel široko razkoračene in je gledal, kako kroti črnolas, vražji mladenič, oblečen v modro suknjo, s psovkami in kletvicami besnega konja. Mladeniča je gledala iz notranjega grajskega okna še druga oseba — postarna gospa, bele polti, črnih oči in črnih las, ki si c bral na finem nosu in debelih ustnicah sled Zrinjskega rodu in oholost Gospa v svetlem zelenem plašču in 7. belo čepico je bila, sodeč po obrazu, sekakor mladeničeva mati. Da, to je bila gospa Helena Zrinjska, omožena Tahova, a njen mladi sin Gabriel je bil bolj deček, kakor mladenič, bolj vrag, nego gospodič. Daleč proč od gospodarja je stalo več kmetov, gologlavi, stala je zraven tudi kmetica, držeč šibko dete in bridko jokajoč.
"No, Gabriel, Gabriel! Pritisni ga, brzdaj ga!" zakriči s hripovim glasom Tahi, ne meneč se za kmete. Belec je bil besen, turške pasme. Kakor vrag se je vzpenjal, stopil na zadnje noge in potresal z grivo, a mladenič ga stiska z nogami, privije se mu na vrat in se prilepi nanj kakor kuščar, kako kača.
"Dobro," zakriči oče in ošvrke konja in sina z bičem.
"Dobro," zakliče tudi £ospa Helena z okna, "le drži ga, drži, ne daj se!
dvorišču," zakriči Tahi, kakor da ne sliši žene.
Mladenič zdirja kakor besen, a žena izpregovori iznova:
"Vaša milost..."
"Kaj je? Kdo si?" vpraša Tahi.
"Marušičeva sem iz Zaprešiča."
"No, in?"
"Vaši slugi so mi odvzeli vse moje borno imetje."
Imaš pa manj skrbi," se nasmeje Tahi. "Udri, Gabriel!"
"Ali jaz sem gladna, gola in bosa in vse je bilo moje."
'Tvoje? Kaj je tvoje! A, sedaj vem. Terjaj pitanega vola od gospe Uršule."
V tem trenutku pridirja Gabriel proti mestu, kjer je stala žena, in kmalu bi bil podrl ženo z otrokom, a nenadoma priskoči Gubec ter prime konja za uzde, žena pa odide jokaje. Konj se ustavi, stari Tahi osupne in pogleda kmeta.
(Dalje prih.)
Iz šole.
Katehet: Zakaj naredimo na čelu, ustih in na prsih? -Ker trikrat na dan jemo.
Andrej Stirn
SLOVENSKI ČREVLJAR.
Popravljam moške, ženske in otroške _	ČEVLJE.
1011 N. Chicago Str., Joliet, Illinois.
HSfilSHilSBillHill a@!fil BiSHiBffiS
ffi
IS
Hi
gj
X
II
s
II
a
11
a Sfi
11
Si
BKBSBK a m b Hi s SRB šamani s
"Ta konj je tvoj?" se obrne Tahi h kmetu, ki je stal v bližini in plaho gledal, kaj se godi.
"Da, milost," odgovori kmet.
"A kje si dobil tega konja?"
"Turški je, vzel sem ga bil Turčinu v zadnji vojski."
"Čemu je tebi tako plemenit konj? vpraša Tahi, "to ni za kmetavza. A milosten sem. Na tem konju bom ja hal v Kanižo. Ta je boljši nego mr kač Nikolaja, mojega svaka. Ta konj je moj, me razumeš?"
"Ali, vaša milost," odvrne žalostno bivši konjenik banovec
"Poberi se!" zavpije Tahi. "Hvali Boga, da si živ. Pa le tiho!"
Revni kmet pobesi oči, pogleda še enkrat lepega konjiča in odide sklo njene glave. Sedaj se približa žena otrokom.
"Vaša milost," izpregovori med jo kom.
"Daj, Gabriel, poženi ie enkrat po
JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace)
Kadar imate kaj posla na sodišču ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker z mano lahko govorite v materinem jeziku.
Uradne ure: jutro od 8.—12. Popol-od 1:30—S. Zvečer po dogovoru. Urad imam na:
321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), Joliet. Ill«,
Valentin Fajnik, Jr.
Billiard Parlor
Tržim fine smodke in vse vrste d uhan.
DOBRODOŠLI! 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL
tri križe - Otrok:
Frank Bambich
TRGOVEC Z ZLATNINO 1107^2 N. Hickory St., Joliet.
Se priporoča rojakom, če potrebujejo kak kos zlatnine, bodisi uro, verižico, prstane ali sploh kar spada v zlatnin-sko trgovino.
S
11 s
II
s
ffl
5fi
00 s 11 s
I®
s
II
Kdor je žejen ali lačen se lahko pri meni okrepča.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejem« raznovrstne ter poii/ja denar na vse dela sveta.
Kapital in preostanek I300.00MC.
rodajem vse vrste URE in ZLATNINO,
Primeni dobite vsako reč 20 od«to ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam vse vrste amerikanske in starokraj-ske ure in zlatnino za vsako delo
SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki,
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite meni kaj bi radi pa vam poiljem ce-Vsaka reč vas kolta 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
901 N. Hickory St	JOLIET, ILL
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredtefeK HENRY WEBER. kaUr.
Mi hočemo tvoj denar
■■ *
ti hočeš naš les
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, Af NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOQ.
Chicago telefon 50 N. W. telefon 215
Če boš kupoval od nas, ti bomo ' lej postregli z najnižjimi tržnimi Minami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki Ik trdi les, lath, cederne stebre, desk l| šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines «0«f; blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi W pri nas in oglej si našo zalogo! Mi H bomo zadovoljili in ti prihranili
Naš office in Lumber Yard na va DES PLAINES IN CLINTON STS,
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI * "BELLADONNA" OBLlZl
Mnn
BEVMATtZtV HROHOSn BOLESTI . KOLKIJ EKXETTH « &0MH NEVMLOA PR0TWU OTRPLOSTI IBSC SLABOnai KRIŽU
SLABOSTIH T &B«B< PLJUČNH M FR9W BOEZMfi HRAZENjU . ŽIVOTU VNETJU OFRSM PREHLAJENJU BOLESTIH t UBOJU BOLESTIH • KRIŽU
HUMS KASJU
503 CASS STREET, JOLIET, ILLS,
Barve
STENSKI PAPIR
Richardson S let garantirana barva galon $1.85.
Calcimine vseh barv, 40 in 45c zavoj
Varniži, stains, olje, trepetin, ščetke, tudi steklo in drugo blago ceneje kot drugje v Jolietu.
Blago pripeljemo na val dom.
W. J. LYONS
Qarn&ey, Wood & Leu hob
ADVOKATI, Joliet National Bank Bldg. Oba tel 891.	JOLIET, ILL.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino fornijsko vino, dobro žganje is najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premo«
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET. ILL,
Chicago tel. 3399. N. W. tel. I2S7.
Louis Wise
200 Jackson Street
gostilničar
tino, žganje in smodke.
JOLIET, ILL.
Sobe v najem in Lunch Room.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol teta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3 00
Za Evropo za pol leta...........$150
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
Tbe first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian* Workingmen in America, and tbe Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
11. 12.
13.
14.
15.
16. 17.
Nedelja	Martin, škof.
Pondeljek	Varstvo D. M.
Torek	Stanis. Kostka.
Sreda	Serapion, muč.
Četrtek	Leopold, vojvoda.
Petek	Edmund, škof.
Sobota	Gregorij, škof.
XXIV. NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Pustite oboje rasti do žetve.
Bog urejuje in vodi vse, vendar pa je toliko zla na svetu. Koliko ljudi se je že izpraševalo po odgovoru. Bog noče greha. To moramo verovati. Bog je greh pogosto "in slovesno prepovedal. Bog greh kaznjuje. Ker je Bog neskončno svet, mora sovražiti greh.	. _
Brez dvoma bi Bog lahko ustavil greh, če bi hotel. Bog ima moč, da lahko človeka preje s sveta pokliče, predno greši, l^og lahko človeku odvzame v.-e lastnosti, katere ga vodijo
v greh. Lahko varuje človeka pred skušnjavami, lahko bi dal človeku toliko miloati, da bi mu nobena skušnjava ne mogla škodovati. Na tisoče načinov bi lahko človeka obvaroval greha.
^Vidimo pa, da so ljudje grešili in še vedno greše, četudi Bog sovraži greh in bi ga lahko ustavil. Vse to je res, kakor je tudi res, da Bog vodi in vlada svet. Kako je torej mogoče da Bog greli pripusti? Ali moremo reči, da kak kralj popolnoma vlada svoje pod-ložnike, če se ti dvignejo zoper njega in vedno prclamljajo njegovo postavo. To bi kazalo, da se tak kralj ne briga veliko za svoje kraljestvo. Kako torej Bog vlada svet, če pusti, da ljudje vedno prelamljajo Njegove postave?
Na to vprašanje ni težko odgovoriti. Bog noče greha, ampak ga pripusti, ker je dal človeku prosto voljo in ker napravijo iz hudega dobro.
Bog ni vstvaril greha. Greh je zoper njegovo voljo. Bog greh prepoveduje in kaznjuje, ker pa greh pripusti, to ne nasprotuje ne Njegovi svetosti in ne urev'dnosti. Greh mora pripustiti, ker je dal človeku prosto voljo, da se Vahko sam odloči za dobro ali slabo. Človek, kateri greši, si nakoplje Božjo jezo. Kar stori naša deli zaslužna je to, da se borimo s skušnjavami, da se človek ogiblje hudega in dela dobro. Prosta volja napravi človeka, da je gospodar svoje sreče. V svetem pismu beremo: Nebo in zemljo kličem danes za^pričo, da sem postavil pred tebe življčnje in smrt, blagoslov in prokletstvo, da živiš ti in tvoji potomci. Tako je govoril Mojzes Izraelcem in tako lahko reče Bog tudi sedaj vsaktereinu izmed nas. Bog bi bil lahko dal človeku večno življenje, brez
da bi ga bil človek zaslužil. Lahko bi bil dal vsakemu toliko milosti, da bi premagal vsako težavo, vendar tega ni storil. Bog da milost vsakemur, da lahko premaga z njo vse skušnjave, če le hoče. Bog ni ustvaril angelje tako, kakor človeka, toda mi ne razumemo Božjih načrtov. Kipar lahko rabi železo, kamen ali mavec. Če napravi kip jz mavca, se bo lahko preje zdrobil, kakor če bi bil iz železa, vendar ne naredi nikakega kipa, zato, da bi se zdrobil. Če se zdrobi, ne moremo reči, da je kipar to storil, ampak tisti, ki je bil nepreviden. Ko je Bog dal prosto voljo človeku, je vedel, da bo človek prosto voljo zlorabil, ni pa hotel greha.
Bog ve zakaj pripusti greh. On ve, kako narediti dobro iz slabega. Glavni namen stvarjenja je pač slava Božja. Ali Bog ne doseže svojega namena, če pripusti greh. Nikoli ne kaže Bog večjega usmiljenja, kakor tačas, ko odpusti grešniku grehe, četudi bi ga bil lahko takoj kaznoval. Nikoli ne skaže več milosti, kakor tedaj, ko vlije milost v zakrnjena srca. Če pa grešnik zavrže Njegov dar, pokaže se samo Božja pravica, če Bog grešnika zato pahne v pekel. Greh služi Božjemu namenu, Njegovi slavi, zakaj bi ga to-raj odpravil.
Greh pa ne pomaga samo k povišanju slave božje, ampak tudi k človeškemu zveličanju. Nobena stvar ne spodbuja človeka tako k ponižnosti, gorečnosti in usmiljenju, kakor spo min na nekdanje grehe. Marija Magdalena bi ne bila nikoli tako ljubila Boga, sveti Pavel bi ne bil nikoli tako goreč za oznanjevanje svete vere, če bi ne bila preje grešila. Pa tudi hudobnost nespokornežev Bog -lahko pbrne v dobro. Kdo ve, koliko src moli za druge. Res je, da se nekateri ne marajo poboljšati, toda ali niso ta brezuspešna dela in razlaganje Božjih naukov sveta dela. Nekateri grešniki nalašč škodujejo življenju, časti, zdravju in blagu drugih; pohujšujejo mladino in so vir vsega zla, kamorkoli gredo. Zato pa najdemo drugod, potrpežljivost, ljubezen, zvestobo, vztrajnost in trdno ljubezen do Boga. Iz najgren-kejših korenin Bog napravi najslajše sadje — Svojo čast in zveličanje svojih stvari.
Nikoli toraj ne dvomimo o Božji previdnosti zaradi zla na zemlji. Iz svetih namenov Bog pripusti tudi hudo, toda On še vedno vlada svet. Kaj pa je storil dober hišni gospodar, ko je zvedel, da mu je sovražnik posejal polje z ljuliko. Najprej je rekel o ljti-liki: Sovražnik je to storil. Lahko bi bil izruval ljuliko, kar so mu služabniki svetovali; toda gospodar je rekel: Pustite oboje rasti. Zakaj? Ker se ne more izruvati ljulike, brez da bi se škodovalo dobremu semenu. Ne obdolžimo Boga, ker pripušča greh. Kaj bi bilo z nami, če bi Bog takoj kaznoval greh. Porabimo svoje lastne napake, da bomo delali pokoro zanje, napake drugih naj nam pa služijo k potrpežljivosti in bratski ljubezni. Molimo za spreobrnjenje grešnikov in varujmo se, da ne bomo dajali pohujšanja. Tako bomo porabili naše grehe In grehe drugih za večjo čast Božjo in svoje zveličanje.
REV. J. PLAZNIK.
KAJ NAS UČI NARAVA.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
lje je^ Bog okrasil obnebje z brezštevilnimi svetovi. Kaj si pač moramo misliti o svojem nebeškem očetu, ko opazujemo naš, z dijamanti pokrit strop. Kak red, lepoto in složnost o-pazujemo na nebu ob jasnih, zvezdnatih nočeh! Vse jeedinost, složnost. Kako lep, velik, mogočen mora biti njihov Stvarnik. Če bi ne vedeli, da je vstvarjena ta veličastna, plavajoča palača, bi mislili, da je vstvarjena za angeljske duhove in ne za ljudi.
Z nadnaravno vero, združeno z dobrimi deli doseže človek—krona in slava stvarstva—cilj, za katerega je bil vstvarjen. Eden spoznava v samem sebi mešanico raznih prvin, drugi občuduje čudovit mehanizem v človeku, a pozabi me njegov razum, tretji računi, koliko stane človeka, da se preživi, a pozabi vrednost duše. So pa tudi nekateri, kateri računajo celo, koliko so stvari vredne, iz katerih sestoji človeško telo. Neki kemist je preračunil, da je človek s kemičnega stališča vreden $18,000.00. Pravi, da sestoji človeško telo iz treh funtov in trinajst unč kalcija. Kalcij pa stane $300.00 funt.
Navaden človek, kateri tehta 150 funtov, ima toliko snovi v sebi, kakor 1,200 kurjih jajc. V njem je dovolj plinov, da napolnijo mero za plin, katera drži 3,649 kubičnih čevljev. Železa ima toliko, da bi lahko naredil iz njega štiri žeblje po deset centov. Iz njegove masti bi se naredilo petinsedemdeset sveč in še eno milo. Njegov fosfat bi zadostoval za 8,064 škatljic žveplenk. Vodika je toliko v njem, da bi lahko nesel človeka nad oblake. Iz drugih snovi, katere so v njem, bi se dalo napraviti šest žlic soli, posodo sladkorja in deset galonov vode.
Človek ima 500 mišic, 1,000,000 celic, 200 različnih kosti, 4 galone krvi, več sto čevljev žil, nad 25 čevIjeV črev in na piilijone luknic. Njegovo srce tehta od 8 do 10 unč in njegov obseg, računjen na palce je 5x3j^x2p2. Vsako minuto brizgne 22^ funta krvi, v 24 urah iztisne 16 ton; udari 72 krat na minuto. Pri navadnem človeku srce požene 11,680,000 funtov krvi po telesu vsako leto.
Naravnost čudovito je, kako složno delujejo človekovi deli. Na godbeni-ški seji v Dublinu, leta 1903, so trdili, da, oni ki igra na piano, mora navaditi oči, da vidijo 1,5000 znamenj na minuto, prsti se morajo preganiti 2,000 krat; razum pa mora obenem razumeti 1,500 znamenj in dati ob istem času 2,000 povelj.
Človeško telo je tako čudovito sestavljeno in popolno, da se sploh ne more primer jati z drugimi stvarmi An stoji samo za se kot čudež sveta. (Nadaljevanje sledi.)
PRAVILNO RAVNANJE Z NOVIM * VINOM.
(Nadaljevanje.) ČETRTO POGLAVJE.
Človek, najvišji gospodar te narave,
je edini, kateri vživa in se zaveda Stvarnikove dobrote in veliko-' dušnosti.
Vsemogočni je naredil celo vidno stvarstvo, da človeku, predvsem, naravnost skaže Svojo dobroto. Gotovo, Bog bi ne bil mogel biti bolj dober, dobrohoten in ljubezni poln v naravnem redu, kakor je bil. Bog ni samo vstvaril vsega vidnega sveta. On ga tudi ohranjuje in ponuja človeku veselje na tisoče različnih načinov. Človek je krona vesoljstva. Ko je biponski škof, sv. Avguštin, opazoval to jasno in tolažečo resnico, je zapisal: "Gospod, Ti skrbiš za vsakega posameznika, kakor bi imel varstvo samo nad enim."
Če se dvignemo v duhu nad našo zemeljsko oblo z njenimi številnimi vrstami rudnin, cveticami, rastlinami in drevesi, kako velik se nam zdi Bog. Skušajmo dobiti nekak pojem o tem kraljestvu, katerega je Bog pripravil za nas. Ko je vstvaril svet, je hotel, poleg Svoje časti, vstvariti vesoljstvo, okrasiti našo oblo z obnebjem, posutim z brezštevilnimi zvezdami, nam v veselje.
Kar je en pesek na brezmejni morski brežini, proti celi obali, to je naša zemlja v primeri z vesoljstvom. Da cela kroglja, na kateri živimo, s svojimi premnogimi griči in gorami, dolinami in kanjoni, z ravninami in pre rijami, potoki, rekami, jezeri in morji, vsa zemlja je le kakor en atom, kateri plava po neizmernem prostoru. Ne znatna ničevost, katera zavzema ne znaten prostor v svetovnem prostoru. Vendar pa je ta neznaten del, zemlja imenovan, najvažnejši nit d svetovi ker služi kot začasno bivališče otrokom Božjim. Za našo korist in vese-
preveč hiteti. Nikakor ne smemo prej pretakati, predno ni vino popolnoma pokipelo.
Znano pa je tudi, da se v drožeh nahajajo glivice, ki zamorejo pri zadostni toploti v kleti, razkrajati kislino y vinu. Tako vino bo tem milejše, čem dlje bo na drožeh ležalo. Da to pospešimo, se celo priporoča, da vino po kipenju večkrat z drožmi premešamo.
V splošnem tedaj velja. Zelo kislo vino in ne popolnoma pokipelo vino ne prezgodaj pretakati, ga hraniti v topli kleti in ga večkrat z drožmi dobro premešati.
Nasprotno pa velja vino, ki ima malo kislino in dobro pokipelo, zlasti pa vino iz gnilega grozdja ali pa vino, ki kaže katero si bodi napako, kmalo po kipenju pretočiti.
Navadno pretakamo novo vino v prvič od meseca decembra, do meseca svečana, na vsak način ga pa moramo pretočiti prej, predno post/ne v kleti gorko, tedaj še pred mesccem sušceni.
Predno vino prvič pretakamo, gi moramo preskusiti, kako nanj vpliva zrak. V to svrho ga natočimo v kozarec in ga pustimo nekaj dni v klet' stati. Če opazimo, da se vino v kozarcu na zraku od zgoraj doli lepo čisti, mu bo zelo koristilo, da ga prezračimo.
Pri pretakanju vina gledamo namreč, da vino čim bofj močno v škaf prši. To dosežemo, ako postavimo pod pipo snažno brezovo metlico, ali pa, ako pritrdimo na pipo pocinjen škro-pilnik.
Tako vino kaže pri pretakanju le prav zmerno zažveplati (1 azbestni trak žvepla na 8 do 10 veter vina).
Ako pa je postalo vino v kozarcu na zraku hudo kalno ali pa celo gosto in rjavo, potem ga nikakor ne smemo zračiti, temveč pretočiti ga moramo tako, da pride čim manj mogoče z zrakom v dotiko in sod, v katerega vino pretočimo, moramo dobro zažveplati (1 azbesten trak žvepla na 3 do ^ vedra vina).
Vino, ki diši po "žvepelnem vodiku ali vino, ki se vleče (volno postaja), najprvo zračimo in potem zažveplamo, vzamemo pa lahko malo manj žvepla (1 trak na 4 do 6 veder).
Če je mogoče, pretakamo vino ob lepem^vremenu, ker to najn ugodno upliva.
Po vsakem pretakanju se vino nekoliko skali in ubije (utrudi). V kakih dveh do treh tednih se pa vino zopet umiri in sčisti in tedaj se šele pozna blagodaren učinek pretakanja.
Ko smo vino v prvič pretakali, ni
bilo še prav čisto. Zato se bo iz njega izločilo zopet nekaj blata. Na.tem blatu (kaležu) ne sme vino čez gorko poletje ležati, sicer bi se skoraj gotovo, pokvarilo (zavrelo).
Zato moramo, predno nastane trajno gorko vreme, tedaj na vsak način predno se prične vino prašiti, pretočiti ga v drugič.
Drugič pretakamo približno tri mesece po prvem pretakanju, tedaj meseca sušca do majnika. Zračiti vina pri njem ni treba, žveplati ga je treba, zlasti če ni še prav čisto ali pa če ima nagnjenje h kaki napaki in še tu žveplamo le prav žmerno (en azbestni trak žvepla za 6—8 veder vina).
V poletnem času vina ni treba pretakati, pač pa sode po možnosti vedno do vrha zalivati.
Le s takim umnim ravnanjem je mogoče doseči čisto in stanovitno vino dobrega okusa.—B. Skalicky.
NAŠE STANOVANJE.
Podlaga družinski sreči je udobno in zdravo stanovanje. Prijetnega čustva zadovoljnosti nam ne morejo vzbuditi ozki, temni, umazani in nemirni prostori. Nezadovoljnost podi moža od doma, da išče pozabe in utehe po "krčmah in druzih zabavnih lokalih, ker je doma ne najde.
Stanovanje spada torej k stvari, pri kateri je štedljivost najmanj na mestu. Žalibog je, posebno v mestih, veliko revnih ljudi, ki jim sredstva ne dopuščajo človeka vrednih prostorov in ki morajo biti hvaležni, da so pod streho, če je ista še tako pomanjkljiva.
Prostori morajo biti suhi in svetli. V sobi, kjer se dela in prebiva čez dan, ni zdravo spati. Žalibog se v najboljših hišah dostikrat zgodi, da se odločijo najlepši in najsvetlejši prostori za salone in sprejemne sobe, ki se razkazujejo tujim ljucfem, med tem pa se stiskajo domači v najslabših in najmanj zračnih spalnicah. Tudi poslom naj se privošči po napornem dnevnem delu prijazen in zračen kotiček za nočni počitek, ne pa najgrše in najtemnejše luknje, kar je žalibog dandanes v navadi pri marsikateri gospodinji. Temna in vlažna stanovanja so zdravju neizmerno škodljiva, osobito pa otrokom, ki si v tacih prostorih v svoji nežni mladosti nakopljejo škrofelne in druge težke bolezni, katere so jim o-sodne za celo življenje.
Podstrešna stanovanja v visokih mestnih hišah so radi tankih sten poleti zelo vroča, pozimi pa silno mrzla. V tacih prostorih je umrljivost največja, posebno pri otrocih. Tla po sobah
morajo biti gladka, odprtine med deskami postanejo lahko nevarne, v njih se nabira prah in druge nečednosti, ki provzročajo nezdrav in neprijeten dull in so prava gnezda raznih bakterij in bacilov.
Novo zidane hiše so navadno vlažne, akoravno se vlaga na prvi pogled ne vidi. Taka stanovanja je treba pozimi dobro kuriti in zračiti, najbolje je, ako se naredi za nekaj minut prepih, potem pa zopet zapre okna in^rata in to večkrat ponavlja. Stenska vlaga se združi s sobnim zrakom in izgubi pri prepihu. Vlažne so tudi sobe poleg kuhinje, ker uhaja sopara vanje, rav-^ notako majhni prostori, kjer prebivi« in govori veliko ljudi.
Jedilna shramba ne sme manjkati v hiši. Zanjo'mora biti odločen zračen in hladen prostor. Poleg nje je zelo pripravno imeti kuhinjo, ki naj istotako leži na severni strani in bodi ponos vsake gospodinje.
Stanovanje se mora razkužiti, ako kdo v njem oboli za^nalezljivo boleznijo, da se uničijo kali bolezJli in ne provzročajo nevarnost. Opreznost v tem slučaju se ne more "nikdar dovelj priporočati.
Najnevarnejša so stanovanja, kjer so prebivale jetične stranke in brezvestno je od hišnega gospodarja, ako jih oddaja drugi stranki v najem ne da bi jih poprej razkužil (desinficiral). Vsak najemnik, posebno če ima otroke, naj se dobro informira in pregleda .stanovanje in ako poslednje ne odgovarja zdravstvenim ozirom, naj ga nikar ne najame.
§3
Pomoč proti mrazu.
Blagajnika neke zelo zadolžene občine — pa ne mislimo ljubljanske vprašala je neka stranka, ko je prišla po opravkih v urad, kako to, da ga nič ne zebe, ko je tako slabo zakurjeno "Eh, mene v uradu nikdar ne zebe in ko bi me tudi zeblo, pogledal bi v blagajno, pa bi mi postalo vroče."
i
Marko Belaicb,
DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke.
205 Indiana St. :: Joliet, Illinois.
Bratje Slovenci in Hrvati! Posetit« brate Dalmatince v moji poslovnih kjer najdete mnogo zdrave zabave, razvedrila in okrepčila.
VSI DOBRODOŠLI!
Kadar poneha glavno ali burno kipe-nje mošta, se poleže večina vinskih drož na dno soda, kjer se vrši na to še bolj počasno, mirno kipenje ali dokipe-vanje vina.
Oglikova kislina, to je plin, ki se razvija med kipenjem, ne uhaja več s silo skozi kipelno veho, ker se razvija le počasi, ga vino večinoma posrka. Odtod dobi mlado vino svoj rezek okus.
Po končanem glavnem ali bjirnem kipenju storimo najbolje! ako sode z enakim ali podobnim vinom c^o vrha zalijemo. S tem preprečijo, da bi se v praznem prostoru soda razvile razne škodljive glivice, ki bi vino ali pokvarile, ali mu pa vsaj dale neprijeten okus.
Med glavnim kipenjem mošt v sodu naraste in razvija pene, ki omoce doge soda. Ko potem po kipenju vino zopet upade, se na penah, ki sestoje večinoma iz beljakovin, prav lahko zare-de škodljive glivice (na pr. cika itd.).
S tem, da sod do vrha zalijemo, preprečimo tudi, da se na površju vina ne more razvijali kan, ki razkraja vinski alkohol in jemlje s tem vinu moč.
Kdor nima dosti vina, da bi sod lahko žalil, ta naj vino vsaj od vrha nekoliko zažvepla in kmalu pretoči.
Soda, v katerem mlado vino še na dtožeh leži, nc smemo. pretesno zapreti. Najbolje je, da ga le na lahko zamašimo, ali pa, da ga zamašimo s prevrtano pflko, v katero smo vtaknili zamašek čiste vate.
Kadar drože tudi zadnje ostanke sladkorja v vinu spremene v alkohol, se prične v vinu polagoma' razkrajati in ga, če pustimo vino zlasti v poletnem, gorkem času na drožeh, lahko popolnoma pokvarijo. Da to preprečimo, moramo koj, ko vidimo, da so drože svojo nalogo v vinu dovršile, mlado vino pretočiti, da ga ločimo od gnijočih drož.
Temu delu pravimo prvo pretakanje. Brez pretakanja sploh ni mogoče o-hfaniti vino za dlje časa stanovitno, najmanj pa brez prvega pretakanja, ki je najpoglavitnejše.
Ta tudi drugače prvo pretakanje mlademu vinu zelo koristi. Vinu se pri njem navzame zračnega kisika, ki pripomore k hitrejšemu čiščenju in zorenju vina. Pri pretakanju izgine iz vina del oglikove kisline in vinskega kamna in vino dobi milejši okus.
Dasi je prvo pretakanje neobhodno potrebno, ne smemo ž njim vendar
M ORE FOR YOUR MONEY AT THE
BOSTON STORE
Founded By M. A. Felman in 1889 4 219-221-223 Jefferson Streel. Joliet III. Phone,Private Exchange 766
Moške jesenske obleke, posebna tena $14.95
Ročno delane v najnovejši modi iz modernega volnenega blaga, ^o sive in rujave ter drttgobarvne in Fancy Mixtures Suitings, I'inchback, Belted and Conservative Styles. To so obleke, ki se vsakemu prikupijo. Imamo jih vseh velikosti od 33 do 44. Navadno so prodane po $20 vsepovsod, a zdaj tu le po to soboto vsaka ne glede na velikost po $14.95.
DEŠKE OBLEKE PO $5.95
Delane iz Wool Cassimeres in Fancy Cheviots Suitings, posebno trpežno blago in krasno prikupljivo izdelane. Nove Norfolk mode s pasom, ki se lahko vzame proč. Hlače so popolnoma na Knickerbocker Style. Vsa obleka je narejena, da zamore trajati delj časa, dasi se z njo nemilostno postopa. Ohranijo svojo navadno zunajnost dok se nosijo. Druge prodajalne cenijo take obleke po $8.00, ker so res vredne te cene. Tu pa jih zdaj dobite po posebni ceni $5.95 in še par hlač j)o vrhu, da imate dva para hlač z obleko, velikosti od 7 do 18 let.
DEŠKE OBLEKE PO $3.95
Deške obleke za šolo, ki so dobro in močno sešite iz Wool Cassimeres zimske težkoče, new Norfolk models, posebno fina obleka za vašega fantka, ki hodi v šolo za vsakdanjo nošo. Vredne so povsod $5.00, velikost 7 do 17 let. Posebna cena $3.95
DEŠKI SWEATERJI 98c. Deški težki yarn knit sweaterji s velikimi ovratnik1' temne rumene barve, jako vredni so $1.50 koš, velikost od 9 do 15 let, posebna cena za te dni tedna;; samo po 98c. /

DEŠKE MAKINAWS $4.98.
Deške Mackinaws suknje, delane iz čistega volnenega blaga Plaid fabrics, posebno težke, lepi in prikupljivi patterns, vseh barv, vredne so po $6.50, od 5 do 12 let, a zdaj jih dobite tu po posebni ceni $4.98.
MOŠKE HLAČE PO $2.48 PAR
Delane so iz zimskega Cassimere? in Fancy Worsteds, lepo blago za praznik, res vredne povsod po $3.25 a pri naši posebni razprodaji jih damo par po $2.48.
DEŠKE HLAČE PO 75c PAR
Deške Knicker hlače iz težkega sivega in rujavega blaga, Cheviots, full cut Knicker style, vredne $1.25, velikost od 8 do 16 let, zdaj jih dobite tu za samo 75c.
FLANNEL SRAJCE PO $1.69
Sample line finih sivih, rujavih, pl®' vih in rumenih Flannel srajc, velikost 14 do 17, vredne so po $2-", kos, a pri tej prodaji jih dobite Prl nas, če se požurite, po $1.69 ko«'
- ' ' 1 -
S. & H. Trading Stamps zastonj wgt_
• vsakim nakupom za 10c ali več v BOSTON STORE
Double Stamps vsak torek in petek.
■■■■■■HHKi-J-

Družba
sv. Družine
T ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1814
Iukorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. T drž. Pa., 5. apr. 1916
ORU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
m
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
t*
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St.. Ottawa. I1L
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: •
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois,
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC. JOLIET. ILL.
OtAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji zadovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe ■e naj pošljejo na 1. porotnika.
8 b s s giessissi
IZ STARE DOMOVINE.
m
1111111111111®®®®
i

Staatssprache na Primorskem.
Nemški listi navajajo sedaj odlok tržaškega namestnika barona Friesa z dne 31. januarja 1916, ki opozarja vse deželne politične in policijske oblasti na Primorskem, da je notranji uradni jezik teh uradov izključno le nemški. Ljubljanski "Slovenski Narod" piše o tem: Mi smo o celi zadevf že svoje-časno obširno poročali, ko je poslanec Spinčič vložil proti nemško-nacijonal-nemu delovanju barona Friesa ostro interpelacijo. Baron Friesa se je takrat — bilo je v času Clam-Martinico-vega padca in zdelo se mu je, da mar-sikaj_poka — precej hudo prestrašil. "Prišel je na Dunaj, kjer je našim poslancem zaupno marsikaj zanimivega Povedal. S«veda, da bi sebe razbremenil. Obnašal se je prav spokorno ter se mnogo trudil, dobiti odvezo za svoje grehe — skratka: bilo je prav Spodbudno. Toda drug veter, ki ga je takrat baron Fries že vohal, ni zapihal in tržaški namestnik se je vrnil ' na svojo mesto — nep^boljšan. Pa bo tudi zanj prišel čas — pokore.
Nemškonacijonalna podlost.
Ljubljanski "Slovenski Narod'' piše: "Grazer Tagblatt" kar ne more preboleti, da je dr. vitez Zolger imenovan ministra. Ker je dr. vitez Žolger tako vzorno korekten uradnik, da mu v nobenem oziru ne more niti graška ^obuost do živega, pa se je spravil na njegovo krstno ime, češ, da v nemški gimnaziji v Mariboru so ga pisali še Johann, tako tudi pri namestništvu v Gradcu, sedaj pa da je Ivan. "Grazer ^a8blattu" je najbrže znano, kako najino zdaj pačijo pri raznih cesarskih A Uradih slovenska krstna imena. Člo-\ veku, ki se je 30 let imenoval Janko, s° v Ljubljani uradoma ukazali, da se m°ra pisati Johann. Tudi pri vojakih 80 Ponemčili krstna imena na vse mo-^ee načine, tudi ne glede na krstni "ft, in celo v državnem izkazu o jav-"ih uradih so letos vsa slovenska kritna imena po nemški popačena. Spri-c° tega je seveda velik greh, da se dr. Vl,ez Zolger imenuje Ivan in da ga je Ce,o ce-ar sam v imenovalnem lastno-ročnem pismu Ivanom imenoval. Prav to lastnoročno pismo je priča, kako tališče zavzema sam cesar glede po-Cetja fanatičnih nemških uradnikov s s'°v«nskiini krstnimi imeni. Sicer pa Kraškim Jak6binccni ni še dovolj, da Sc »Potikajo ob krstnem imenu dr. vi-l-'Za Zolgerja. Pravijo namreč, da je j'°Vensko imenovanje za Johanna le ra,,cz ali Janko, Ivan pa da je rusko "nenovanje, ki je rabijo samo taki ju-J<oslovanski politiki, ki so orijentirani .a Kotovo politično smer... Na tako ,n'amijo ni vredno odgovoriti, ker se j^nia obsoja, ker je res preneumna, da k' se kdo zaradi nje razburjal, zlasti 'r so zaničljivc lastnosti imenovane-a Kraškega lista itak obče znane.
-JUbljansk! "Slovcncc" piše o tem 'tleče:
od naslovom "Drugo ime ministra" . e 'Marburger Zeitung": "Iznenada ePričakovano za slovenskega kra-s«ega ministra imenovani sekcijski . cclnik I, pl, Zolgar je sin viničarja c, 0,Hine Devina pri Slovenski Bistri,
je svojčas hodil v mariborsko
, "1Mai!ijo, se je še poštene zvesto in iki'Slt° pisa' Joliann Zolgar; v plemi-^ stan je bil povišan iele pred krat-m' Tudi potem, ko je po dovršitvi
visoke šole stopil v službo na c. kr. štajerskem namestništvu, je še vedno ostalo pri Johannu Zolgar in celo njegovo potovanje v Pariz ni moglo na Johannu ničesar izpremeniti. Kasneje
—	morali so biti na delu pač gotovi vplivi — je opustil Johanna in se poslej imenoval Ivan. Ta imenska iz-prememba kaže njegovo odpoved obdajajoči ga nemški okolici tem jasnejše, ker se glasi slovenski izraz za. Johann Janez ali Janko in rabijo rusko ime Ivan le taki jugoslovanski politiki, ki se obračajo v gotovo politično smer..." Taka pobalinska traparija je mogla zrasti pač le na zeljniku juž-noštajerskega nemškega nacionalizma, čegar omejenost je znana vsemu svetu.
Južnoavstrijski volksrati proti slovenskim zahtevam.
Graški listi poročajo: Minulo nedeljo (2. sept.) so zhorovali v Mariboru volksrati s Spod. Štajerskega, Koroškega, Kranjskega in Primorskega. Zbor je odklonil ne le državnopravne zahteve Jugoslovanov, marveč tudi narodno avtonomijo v mejah kronovin.
—	Dotični sklep se glasi: Tudi narodno avtonomijo (samoupravo) v mejah južnih kronovin morajo nemški narodni sveti v južni Avstriji brezpogojno odkloniti, ker bi pomenjala korak do uresničenja samostojne jugoslovanske države. Obračamo se tedaj na naše parlamentarno zastopstvo z nujno zahtevo, da pobija izpeljavo narodne avtonomije v mejah južnih kronovin. Poslance pozivamo k najstrožji čuječ-nosti in nasprotstvu proti novi vladi, in to toliko bolj, ker se je z imenovanjem jugoslovanskega krajanskega ministra dala načrtom jugoslovanskim voditeljem potulia.
Nemška narodna zveza in nova vlada.
"Deutschnational Korrespondenz" poroča iz nemških poslaniških krogov, da Nationalverband nasproti novemu kabinetu še ni zavzel svojega stališča; toliko pa da je gotovo, da so zastopni ki iz Kranjske, Štajerske in Koroške vse preje nego prijazno razpoloženi nasproti novi vladi in da se ta njihova čustva popolnoma krijejo z mišljenjem njih volilcev.
Mažari in Jugoslovani.
"Slovenski Narod" in "Slovenec" pišeta:
Opetovano smo že poročali, s kako strastjo zasledujejo madžarski politični krogi in listi vsak korak jugoslovanskih politikov, vsak nov pojav v stremljenju po zedinjenju našega naroda. Ko sta se zastopnika Jugoslovanskega kluba naša rojaka dr. Korošec in dr. Krek podala te dni v Sarajevo in sta na potu konferirala tudi v Zagrebu, je zagnal^ madžarsko časopisje znova divji krik in vik.
List "Nap" (Dan) s paznim očesom opazuje dogodke na Hrvatskem. Vsaka najluanjša stvar mu pride prav, da poskuša dokazati, kako je Hrvatska gnezdo veleizdajalskih gibanj. Ječa vešala, nasilja vsake vrste, to so sredstva, s katerimi misli "Nap" in sploli Madžari "napraviti red" na Hrvatskem
Sedaj ga pa je obiskal dr. Korošca strašno razburil ter se s sledečimi vrsticami obrača na ogrsko vlado:
"Kje je hrvatski ban, kje zagrebšk državni pravdnik, da še ni aretiran ju goslovanski poslanec dr. Korošec, ki na madžarski zemlji (II!), v Zagrebu organizira upor in napravlja veleizda-jalske poskuse proti politični in teri-torijalni integriteti ogrske države? Ali, akovti ne znajo izpolnjevati svojih (lolžnosti, kje je ogrska vlada, katera
ne da aretirati in v verige ukovati gospoda dr. Korošca, tujega (!) državljana? Ako uide veleizdajalec dr. Korošec nazaj^ v Avstrijo, ga je madžarska vlada izpustila iz svojih rok. Koloman Tisza (ministrski predsednik) je dal leta 1876. aretirati Miletiča (srbskega rodoljuba) in ga okovanega v železju pripeljati v Vacov (v državno ječo), a gospod dr. Korošec ni vreden niti za las manje kakor pa Miletič. Končno: Kaj dela Korošec v Zagrebu? Nič drugega, kakor da hujska Hrvate, da se odtrgajo od krone sv. Štefana in da kot samostojna dežela — vstopijo v avstrijsko federalistično državno zvezo. Severni Slovani so se vrgli na severozahodni del Ogrske (na Slovaško), a avstrijski Jugoslovani na Hrvatsko in tako trgajo ogrsko državo na severu in na jugu. Da jo ti lumpje trgajo, to še ne bi bilo nič hudega, ali da proti tem veleizdajalcem nima nobene besede niti avstrijska, niti ogrska vlada, ampak se obnašajo tako, kakor da se gre za Tunguzijo: to je vendar neznosno! Nihče naj nikar ne reče, da Koroščevo delovanje v Zagrebu ni ztočin veleizdaje proti teritorijalni integriteti ogrske države. Tudi madžar-ki in hrvatski kazenski zakon bi ga kvalificiral za zločin. Dobro je, ako namerava poslanec Korošec preustro-jiti teritorij in ustavo Avstrije na federalističnem temelju v državno zvezo tamošnjih narodov, potem imamo samo en odgovor: ako se odpravi duali-stična državna oblika, potem se bo postavila Ogrska na stališče čiste personalne unije. Ali utemeljiti avstrijsko državno zvezo in v ta namen odtrgati dele Ogrske, tako se nismo pogodili! Zato imamo prokleto dolžnost, da obesimo na prvo drevo vsakega, ki prihaja k nam iz Avstrije, da pri nas na tem temelju hujska. Torej — kaj dela ogrska vlada? Ali spi?"
Slovenci in pangermanL
"Slovenec" piše:
"Ostdeutsche Rundschau" z dne 31. avgusta prinaša članek z naslovom 'Slovenci v preteklosti in bodočnosti". Ker so izvajanja pisatelja "Ostd. R." zanimiva in njegovo zgodovinsko znanje zelo globoko, priobčujemo nekaj odlomkov. Torej kako smo izgledali mi Slovenci v preteklosti? "Slovenci so," tako piše "Ostd. R.", "večinoma od nekdaj znani kot Vendi ali Vindiši. Ime Slovenec je še mlado, staro ni niti sto let. Stoletja so živeli Vendi z Nemci v največji slogi, prisvojili so si nemško kulturo, a njihov jezik ni bil nič drugega kot nemško narečje (!!!). To lepo slogo in ljubezen (pod katero razumemo suženjstvo) so pričeli razdirati voditelji, patrioti, ki so prišli iz Rusije (s panslavskimi idejami);, ti patrioti so na najbolj brezvesten način skalili tisočletni mir naroda... To je nedavna preteklost. A kaj naj bodo Slovenci v bodočnosti? Bodočnost Slovencev obstoji v tem, da bodo tvorili most, ki bo vezal srednjo Evropo n z Balkanom." — "Ostd. R." laže, ko pravi, da je napisal ta članek "Kmečki prijatelj". Tu se vidijo čisto očitno
pangermanski kremlji, ki bi nas tako radi objeli. Pangermani se upirajo naši syobodi in našemu narodnemu edinstvu, vedo pa naj, da je ves njihov trud — zaman!
Iz ljudskošolske službe.
Okrajni šolski svet v Logatcu je imenoval suplentinjo Pavlo Drexler za provizorično učiteljico na ljudski šoli v Rovtah in učit. suplentinji Rafaeli Pavlica poveril vodstvo imenovane šole.
Okrajni šolski svet v Kočevju je imenoval abs. učit. kandidatinjo Gabrijelo Hoegler za suplentinjo in voditeljico enorazredne ljudske šole v Zdi-hovem.
Okrajni šolski svet v Radovljici je imenoval suplentinjo Emo Janežič za provizorno učiteljico na ljudski šoli na Bledu.
Okrajni šolski svet v Logatcu je imenoval abs. učit. kandidatinjo Marijo Lachainer za provizorično učiteljico v Blokah.
Okrajni šolski svet v Kamniku ie imenorval namesto upokojenega nad-učitelja Josipa Reich učiteljsko suplentinjo Marto Reich za provizorično učiteljico na dvorazredni ljudski šoli v Dolu in ji poveril začasno vodstvo te šole.	'
Smrtna kosa.
V	Ljubljani so umrli:
Dne 29. avgusta: Peter Matkovič, užitkar, 67 let, v deželni bolnišnici.
Dne 30. avgusta: Ivana Flere, delavka, 67 let, povožena na Cesti na Rožnik. — Ivan Petel, pešec, v rez. voj. bolnišnici v Marijanišču. — Josip Herman in Matija Hybrant, pešca,voba v rez. voj. bolnišnici na obrtni šoli.
Dne 31. avgusta: Ladislav Bajcan, narednik, Ivan Erznožnik, pešec, Raj-ko Katatonig, črnovojniški delavec, Ivan Skripkar, pešec, vsi štirje v rez. voj. bolnišnici na obrtni šoli. — Elizabeta Košir, postrežnica, 73 let, Pred Škofijo 14. — Robert Gvardjančič, re-jenec, poltretji mesec, Poljanska cesta 52. — Ana Bizjak, bol. devica, 39 let. Radeckega cesta 9. — Marija Strmec, absolventinja trgov, tečaja, __ 18 let, Knezova ulica 251. — Fran Puc, poštni oficijant, 29 let, Gradišče 12.
Dne 1. septembra: Martin Tominc, hiralec, 55 let, Radeckega cesta 9. — Martin Ribič, sodni sluga v pokoju, 77 let, Grajska planota 1. — Žiga Stern-schuss, enoletni prostovoljec, desetnik, Trandafir Koszta, častniški sluga, oba v rez. voj. bolnišnici na obrtni šoli. — Marija Selan, delavčeva hči, 3 mesece, H radeckega vas št. 7.
Dne 2. septembra: Lan Spesz, top-ničar, v rez. voj. bolnišnici na obrtni šoli. — Danica Režun, rfejenka, 6 tednov, Streliška ulica 15. — Ivan Sarsch, bivši pekovski pomočnik, 74 let, Stara pot 3. — Danica Trtnik, hči voznega mojstra, pol leta, Vodovodna cesta 28.
Dne 3. septembra: Serafina Ulča!r-Maurer, hči zasebnice, 2 meseca, Metelkova ulica 1.
V	Spodnji Šiški je dne 2. septembra nenadoma preminul Oskar Adamič, na
rednik v rez. Pokopali so ga 4. sept. v Postojni.
V Postojni sta umrli: Dne 26. avgusta gospa Neža Zakotnik v visoki starosti in dne 4. septembra gospodična Majda Baraga v cvetoči mladosti 20 let.
Velikost kitajske republike.
Po najnovejšem ljudskem štetju prebiva na Kitajskem 439,214,000 duš. V glavnem mestu Pekinu samem našteli so jih 1,017,208, s predmestji in okolico vred pa 4,654.219. V še tedanjem cesarstvu bilo je 59,824.918 družin, s povprečno 5.5 osebami na družino. Velikost Kitajske meri približno 4,277.170 štirjaških milj, na štirjaško rrtiljo pride torej 110 stanovnikov.
Mokre dežnike
postaviti vedno tako, da je ročaj na spodaj obrnjen, in jih pusti tako pusušiti. Voda se hitro odteče na vseh konceh dežnika in blago se posuši enakomerno in hitro. Če pa postaviš dežnik tako, da je roč obrnjen na zgoraj, kar se navadno zgodi, odteka voda proti vrhu dežnika, a tu je zadržuje okrogla in žičasta nastavina; dežnik se na vrhu dolgo ne posuši, blago ostane na tem še dolgo mokro in se vsled tega hitro raztrga. Mokrih svilnatih dežnikov ne suši nikdar razpete, svila se preveč napne, postane trda in se rada seka.
Nemci na Ogrskem.
Leta 1764 je Marija Terezija naselila po Banatu in Bački 30,000 nemških kmetov; k tem se je priselilo čez ne-
koliko let še 10,000 Nemcev. Danes pa je v tamešvarskem okraju 600,000 Nemcev, v južni Ogrski okolu 900,000, okoli Budimpešte 250,000, v severni Ogrski 150,000 in v zahodni Ogrski 600,000 Nemcev. V bližini nemških naselbin prebivajoči Srbi in Hrvati so vsi ponemčeni.
Rjaste lise v perilu
namakaj v vročem limonovem soku in izperi potem perilo v čisti mehki vodi. Prav dobro sredstvo je tudi sledeče: Zavri limonovovega soka in finega namiznega olja, vsakega polovico, pomoči suh rjast madež v tO vrelo tekočino in takoj izgine rja. Ali pomoči rjaste lise s ščavno soljo (Kleesalz), ki jo raztopi v malo vode in izperi potem hitro perilo, ker ščavna sol razjeda niti.
Pravi sneg v sobi.
V Petrogradu so priredili zabavo. Ker je bila dvorana natlačena z gosti, je nastala v njej tolika vročina, da je neka gospa padla v nezavest. Ker so bile okenske šipe zamrznjene, da se niso dale odpreti, je neki častnik dvignil buteljko in z njo razbil šipo, da bi prodrlo nekoliko zraka v dvorano. In glej čudež. Naenkrat je začel v sobi izza stropa naletavati sneg. Leden« zrak, ki je namreč skozi razbito šipo nagloma prodrl v pretoplo dvorano, je zgostil paro tako, da je v obliki snežink padala na goste.
saaa®as®H®@®asasaaaas®bbbhh®h@hs®s®®eb®®
H
[B
NOVA MESNICA
e
šraj in Sega
209 Ruby Street ? ? 9 Joliet, Illinois
Posebne cene za petek in soboto
Pot Roast________16c
Veal Roast_______18c
Plate Boiling Beef _ 14c Veal Stew__15 & 16c
Leg of Lamb_____18c
Pork Loins_______25c
Sirloin Steak_____18c
11
Round Steak_____20c
Porterhouse Steak 18c
Cal. Hams_______24c
Regular Hams___27c
Sm. Spare Ribs___22c
Sm. Pork Butts . _32c Domača mast____28c
ID 11 S3 a is
K
a
n ii
n
11 11 11 II 11 11 n
D D 1] II H II 11 D 11
Poleg vse vrste suhega mesa imamo tudi polno zalogo grocerije in naš namen je služiti našim odjemalcem v popolno zadovoljnost in po vedno zmernih cenah. Pridite k nam da prihranite y denar.
1! ■	I	_
B®SBBHB®®aB®B®a®aBBBaBB®BBBBS®BSBBB®®SBl
1®
n 11 II 11 11 11 11
Ista cena vsakemu. Zadovoljnost jamčena.
Ženske, dekliške in otroške obleke
Posebno velika zaloga v drugem nadstropju. Ženske fine jesenske obleke najnovejše mode od
$20 do $50
Suknje pa
$15 do $50
Imamo tudi žametaste suknje prav lepo narejene od $60 do $75.
Istotako imamo druge skoro tako lepd in so garantirane, da se lepo in trpežno nosijo, po $25 pa do $35.
DEKLIŠKE OBLEKE raznih fancy patterns v Serges, prav lepe po $4 do $8.
OTROŠKE OBLEKE in klobuke dobite pri nas najboljše vrste in tudi po najnižji ceni.
Novi dekliški klobuki po 75c do $2.
Ženski fini čevlji.
Diaet-Nachbour & Co.
Courthouse Square KUPITE BOŽIČNA DARILA VOJAKOM ZDAJ!
Moške fine obleke.
Izplačalo se vam bo dobro, če kupite svojo obleko pri nas. Naša prodajalna je znana povsod, da ima najboljše moške obleke. Zakaj bi drugje kupili obleko če pri nas za isto ceno dobite boljše. Naše vrhffe suknje so najboljše in najceneje. Hart, Schafner & Marx obleke in suknje debite pri nas. Imamo tudi druge obleke $15 do $35.00. Moške srajce, fino blago, posebna cena ta teden $1.15. Moške hlače posebno težke volnene, tudi srednje težine, posebne cene od $2.25 do $8.00
Dinet-Nachbour & Co.
Courthouse Square Blago jamčimo. 9 Ena cena Tsakemu.
MALI VITEZ
(PAN VOLODIJEVSKI.)
Zgodovinski roman, ^	Spisal H. Sienkiewicz.
Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski.
(Dalje.)
V sobi se potem seznanijo z gospo dom Zaglobo. Ko je videl obe gospo dični, ga je takoj obšla kaj dobra volja. Brez odloga povabi vse k večerj Res se je že kadilo iz skled na mizi, in bilo je, kakor je bil napovedal Volodi jevski, vsega toliko, da bi bilo zado ščalo še za dvakrat več ljudi.
Torej sedejo. Gospa stolnikova se de na prvo mesto, na desno poleg nje Zagloba in za njima gospodična Je zerkovska. Volodijevski sede na levo poleg Dragojevske.
Šele sedaj je utegnil mali vitez bolje ogledati gospodični.
Obe sta bili lepi, toda njiju lepota je bila zelo različna. Dragojevska je ime la kakor vranje peruti črne lase in o brvi, velike modrikaste oči, zatemnelo in bledo polt, toda tako nežno, da si razločno videl skozi njo modre žilice na senceh. Komaj viden temen mah je pokrival njeno gorenjo ustnico, kar je dajalo zlasti mičnost njenim slad kim rdečim ustnicam, ki so bile pripravljene na poljub. Nosila je črno obleko, ker je bila šele nedavno izgu bila očeta, in ta obleka jo je delala nekako tožno in strogo. Na prvi pogled je bila videti starejša od, tovarišice; šele, ko jo je Mihael pozorneje ogledal, je videl, da se pod to prozorno poltjo preliva kri prve mladosti. Čim dalje jo je gledal, tem bolj se je divil nje za li rasti, nje labodjemu vratu in gibč nim udom.
*To je velika gospa," si je mislil, "ki mora biti plemenite duše. Zato pa je nje tovarišica pravi fantin."
In dobro je pogodil s to svojo obsodbo.
Jezerkovska je bila dokaj manjša od Dragojevske, sploh drobna, dasi ne medla, rdeča in jasnolasa. Lase pa je imela pristrižene ter zavite v zlato mrežo. Toda lasje, tičoči na nemirni glavici, niso hoteli biti mirni, nego so se usipali skozi mrežo ter delali nad čelom nekak čop, ki ji je visel dol na obrvi. Ker je imela poleg tega bistre, nemirne oči in ustnice, zaokrožene na smeh, je bila jako podobna dijaku, ki mu je samo do tega, kako bi kaj učinil brez kazni.
Vsekakor pa je bila zala in sveža, da si težko odvrnil oči od nje. Imela je tenak, nekoliko vpognjen nosek, čigar premične nosnice so se neprestano gibale, pa jamice na licu in bradi — kot znamenje vesele narave.
Toda sedaj je sedela resno ter 'slastno jedla. Pri tem je vsak hip obrnila oči na Zaglobo in na Volodijev-skega ter ju gledala nekamo' otroško radovedno kot nekaka posebneža.
Volodijevski je molčal. Dasi je čutil, da bi bilo primerno začeti razgovor z gospodično Dragojevsko, vendar ni vedel, kakor naj se ga loti. Sploh pa mali vitez, kar se tiče žensk, ni bil preveč izurjen, in sedaj mu je bila duša tem bolj žalostna, ker sta ga deklici spominjali nedavno umrle ljubice.
Zato pa je Zagloba dobro zabaval gospo stolnikovo. Pripovedoval ji je o Mihaelovih in o svojih činih, pozneje pa, kako so s kneginjo Kurčevičevo in Redzijanom bežali pred tatarskim čambulom in kako sta z Volodijevskim sama napadla ves čambul, da bi otela kneginjico.
Gospodična Jezerkovska je od čudenja nehala jesti, si podprla brado z rokami, ga pazno poslušala, vsak hip stre .•sla drobno glavico, mežikala z očmi ter ponavljala vsak hip: "Aha! Aha! No in kaj? No in—kaj?" Ko je pripovedoval, kako jima je dospel Kušla nenadoma na pomoč, kako je s svpjimi ljudmi zgrabil Tatarje za vrat ter jih podil pred seboj pol milje daleč, se Jezerkovska ni mogla dalje premagati. Plosknila je z rokapii ter zaklicala:
"Tudi jaz bi bila hotela biti ondi, gospod!"
"Barbka!" zakliče debela gospa Ma-koveška z rusinskim priglasom, "prišla si med izobražene ljudi in ni ti treba tako kričati. Morda še porečeš: Naj me krogle ubijejo!"
Gospodična se srebrnozvonko nasmeje ter zdajci z rokami udari po kolenih.
"No, naj me krogle ubijejo, teta!" "O Bog, v .ušesih mi je zašumelo. Prosi oprostila vso družbo!" zakliče go.-pa stolnikova.
Da bi pričela s to prošnjo, vstane Barbka izza mize, toda obenem vrže pod mizo nož in žlico. Zato se skloni da bi ju pobrala.
Debela gospa stolnikova se ni mor gla dalje zdržati smeha. Smejala se je kaj čudno. Začela se je tresti, in šele nato ji je prihrtil iz ust zveneč smeli. Vse je obšla židana voljaf Zagloba je bil ves navdušen.
"Glejte, gospodje, kakšne kozle prevrača ta gospodična!" je ponovila stolnikova ter 'se tresla po vsem životu.
"Pravo razkošje, kakor gotovo Boga ljtabim!" zakliče Zagloba.
V tem prileže Barbka izpod mize Našla je nož in žlico, pač pa je izgu bila z glave mrežo, da so se ji lasje po polnoma usipali na čelo. Zravnavši se je dejala:
"Aha! Gospodje se smejete moji zadregi; no, dobro!"
"Nihče se ne smeje," reče Zagloba s prepričevalnim glasom; "nihče se ne smeje! Veselimo se samo, da nam je Bog v vaši osebi poslal veselje."
Po večerji so odšli v sosednjo sobo. Ondi ugleda gospodična Dragojevska plunko, visečo na steni, jo sname ter začne ubirati strune. Volodijevski jo naprosi, naj kaj zapoje, in ona mu reče preprosto:
"Pripravljena sem, ako utegnem tem pregnati žalost iz vaše duše."
"Hvala!" odgovori mali vitez ter jo hvaležno pogleda.
Trenutek pozneje se je po sobani razlegalo petje:
Oj, le pustite, vitezi, ščite, z njimi oklepe težke! Jeklo ne brani, lahko vas rani Amor s pušico v srce!
"Res ne vem, kako naj vas zahvalim," reče Zagloba, sedeč nedaleč od gospe stolnikove, ter ji poljubi roko, "da ste prišli sami in vzeli te dve zali deklici s seboj. Zlasti se mi je prikupil onile. 'hajduček', zakaj takšna ose-bica prežene žalost tako, da niti podlasica miške ne more pregnati bolje Kaj je tudi žalost drugega nego miš, ki grize zrno veselja, vsajeno v naše srce! Znajte, dobrotna gospa, tudi bivši naš kralj je imel te moje 'compa-rationes' tako rad, da niti en dan ni mogel prebiti brez njih. Moral sem sestavljati zanj pripovedke in modre maksime, katere si je ukazal ponavljati pred nočjo, in potem je tudi svojo politiko uravnaval po njih. — Upam, da ob teh slaščicah tudi Mihael popolnoma pozabi svojo nesrečo. Niti ne veste, da sem ga šele pred tednom dni izpupil iz kamedulskega samostana, kjer je že namerjal napraviti obljubo. Toda preskrbe! sem si pismo samega nuncija, ki je bil zagrozil predniku, da mu pošlje na samostan dragonce, ako ne izpusti Mihaela takoj... Mihael ni imel kaj iskati tam!... Hvala Bogu!
Hvala Bogu!... Poznam ga. Ako ne danes, pa jutri ena izmed teh dveh ukreše iskre v njem, da se mu od njih name srce kakor kresilna goba." Gospodična Dragojevska pa je pela dalje:
Če skoz jeklene ščite zadene in skoz oklepe moža — pa brez opore dekle ne more strelom oteti srca. Teh pušic se tako boje ženske kakor pes slanine," šepne Zagloba gospe tolnikovi. "Priznajte mi, gospa, da niste teh siničic vzeli s s«boj brez po-ebnih namenom. Vrli deklici, zlasti onile 'hajduček'! Ko bi le bil zdrav! Gospod Mihael ima kaj bistroumno sestrico."
Gospa Makoveška se je res zvito namuznila, kar se je dobro podalo njenemu preprostemu, poštenemu licu. ter je odgovorila:
'Mislila sem res na to in ono, in-ka-kor je znano, nam ženskam ni nikoli premalo zvijač. Moj mož ima priti semkaj k volitvi, jaz pa sem deklici nalašč vzela s seboj, zakaj pri nas se idijo zgolj Tatarji. Ako pa bi imelo iz tega nastati kaj ugodnega za Mihaela, bi hotela peš na kako slovečo božjo pot."
"Na-tane, oj, nastane!" reče Zagloba.
"Obe deklici sta potomki odličnih rodbin in inioviti; to pa v sedanjih časih ni brez pomena..."
'Meni takih reči ni treba ponavljati. Mihaelovo imetje je večinoma požrla ojna, toda znano mi je, da ima spravljenega nekaj denarja pri veliki gospo-Časih smo, vrla gospa, zajeli kaj
"Iz tako visokega gnezda Jezerkovska sicer ni, toda, gospod, ako želite ter hočete poslušati.. . pa mi tam v našem kraju pri vsakem rodu lahko naštejemo na prste nekoliko pokolenj.— Evo, ona je sorodnica Potočkih, Jaz-loveckih in Laščev. Glejte, gospod, to je bilo takole."
Pri tem je gospa stolnikova popravila gube na svoji obleki, da je sedela zložneje in da bi je nič ne oviralo v priljubljenem pripovedovanju. Nato je razstavila prste ene roke, z drugo pa se je pripravljala sešteti vse svoje dede in babice.
'"Hči gospoda Jakoba Potockefea, Elizabeta, od druge njegove žene Jaz-loveške, se je omožila z gospodom Ja-nom Smetanko, podolskim praporšča kom."
"Dobro!" reče Zagloba.
"Iz tega zakona se je rodil gospod Mikolaj Smetanko, takisto podolski praporščak."
"Hm! Lepa čast!"
"Ta je bil oženjen prvič z Dorogo-stojo... ne, z Rožinsko... ne, z Voro-ničevno... Presneta reč... skoro bi bila pozabila!"
"Bog ji daj večni mir, naj se ime nuje, kakor se hoče!" reče resno Za globa.
"A drugič je bil oženjen z Laščev-no.
"To sem pričakoval. A kakšen je bil effectus tega zakona?"
"Sinovi so pomrli."
"Vsako veselje je le krhko na tem svetu..."
"Izmed štirih hčera je najmlajša, Ana, vzela nekega Jezerkovskega, grba Raviča, komisarja ob delitvi podol-ske krajine, ki je bil pozneje, ako se ne motim, tudi podolski mečnik."
Bil je, spominjam se!" reče Zagloba odločno.
Iz tega zakona, glejte, se je rodila Barbka."
"Vidim pri tem tudi to, da se v tem hipu igra s Ketlingovo puško."
Dragojevska in mali vitez sta bila zatopljena v razgovor, gospodična Barbka pa je za zabavo merila s puško proti oknu.
Gospa Makoveška je jela ob tem pogledu trepetati in cviliti.
"Niti si ne domišljate, koliko imam opravka s to deklico. Pravi kazak!"
'Ko bi bili vsi kazaki takšni, bi takoj odšel k njim!"
"Na nič drugega ne misli nego na orožje, na konje in na vojno. Nekoč je zdirjala iz hiše lovit divje race. Zaide nekam med trsičje, kar vidi, da se trsičje razgrne in pred njo se prikaže — glava Tatarja, ki se je bil po trsičju priplazil k vasi Vsaka druga bi se bila zelo ustrasila, ta pa je sprožila vanj svojo puško, in Tatar je izginil v vodi. Pri tej priči, pomislite, ga je ubila. ..As čim?... S svincem za ra-
Zdaj se je gospa Makoveška jela no-vič tresti in se smejati Tatarjevi nezgodi; nato pa je dodala:
n kar je resnica, otela nas je vse, zakaj bližal se nam je ves čambul. Ker pa je ob vrnitvi provzročila krik, smo utegnili zbežati z družino v gozd!"
Zaglobovo lice se je kar zalesketalo od navdušenosti; ves razveseljen je pomežiknil z očmi. Zdajci se dvigne, skoči k deklici in jo, preden se zave, poljubi na čelo.
"To imaš od starega vojaka za Ta-r"
n a a a a a a a a a d a a n @ s @ s @ @ ®	s
H Abstracts of Title to all Real H Estate in Will County.
J
oliet Title and Gaurantee Co.
Kapital $50,000.00.
S Kadar kupite HIŠO ali ZEM-	®
| LJIŠČE, pridite, da Vam ure-	|
BI dimo abstract.	11
H	d
Phones: 421 and 422.	SI
a	a
II CHAS. N. HOSSACK, Mgr.	II
a	a
® 114 "N. Chicago St., Joliet, Ills.	®
a	a aaaaaaafflaafflaaaaaaaas
TR0ST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so nase "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5«
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
Stenski Paper |
vseh vrst, barv in cen = obešam ceneje in bolje I Dela garanttram.
Tony Alberico |
608 N. Chicago Street | Chicago Tel. 4034
Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj | moške ali ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. I Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo.
THE CAPITOL BAR
G. Svetlicicli, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna > osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst.
DOBRODOŠLI !
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL
C. W. Robson, Jr.
Real Estate
LOANN and RENTING
INSURANCE OF ALL KINDS.
Phone 297. Prodajam tudi lote v Rockdalu. 204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL.
li
znamenit plen, in dasi se je to vse izročalo hetmanu v roke, smo si vendar ostanek razdelili, kakor se pravi po vojaško, 'na sablje'. Na Mihaelovo sabljo je prišlo časih toliko, da bi imel že lepo premoženje, ako bi si bil vse prihranil. Toda vojak, ako je prilika, se ne meni dosti za to, kaj mu prinese jutrišnji dan. Tudi Mihael bi bil zapravil vse, da ga nisem jaz zmerom oviral. Pravite, gospa, da sta te! že šaljivo imenujemo vdovo za tremi
tarja v trsicju! ji rece.
Barbka krepko strelne glavo s kratkimi lasmi.
"Kaj? Dala sem mu boba!" zakliče 9 svežini, otroškim glasom, ki je zvenel kaj čudno spričo pomena njenih besed.
"Ti moj najljubši kazaček!" reče Zagloba ves ginjen.
"Toda kaj bi en Tatar! Vidva, gospoda, sta jis posekala na tisoče, koliko pa še Švedov, Nemcev in Ogrov! Kaj naj bi jaz ob takšnih vitezih, ki nimajo enakih v vsej ljudovladi? Izborilo vem! Oho!"
"Pa se bova učila, kako je treba sukati sabljico, ker imate takšno veselje do tega! Jaz sem za to že nekoliko pretežak, toda Mihael je tudi mojster."
Gospodična na ta predlog kar poskoči, nato pa poljubi Zaglobi roko in se prikloni malemu vitezu, rekoč:
"Hvala za obljubo. Jaz že nekoliko znam!"
Toda Volodijovski, ves zatopljen v razgovor s Kristino Dragojevsko, ie prikloni in reče:
"Karkoli zapoveste, gospodična!"
Zagloba iskrečega lica novič sede h gospe stolnikovi.
"Vrla moja prijateljica," ji reče. "Dobro mi je znano, kako izvrstne so turške slaščice, ker sem dolga leta presedel v Carigradu, pa tudi to vem, kako se nekateri lakomni nanje. Kako neki to, da se ni doslej nihče polastil tega dekleta?"
"Za Boga! Ni bilo pogrešati takšnih, ki so se uslužili obema. Barbko
deklki odlične krvi?"
"V Dragojevski se pretaka senator-ska kri. Resnica je, da naše obmejno kastelanstvo ni krakovsko in da je o marsikaterem le malokdo slišal v ljudovladi, toda kdor enkrat -edi na tem sedežu, izroči to svojo čast potomstvu. Kar pa se tiče staršev, Jezerkovska še preseza Dragojevsko."
"Prosim, prosim! Sam se imam za potomca nekega masagetskega kralja, torej rad čujem o takšnih sorodnikih."
možmi — zakaj trije vrli plemiči so jo snubili obenem: gospod Svirski, gospod Kondracki in gospod Cvilihovski. Zgolj plemiči iz našega kraja, katerih rodove bi vam tudi lahko naštela."
Po teh besedah je gospa stolnikova že razstavila prste na levici ter imela pripravljen kazalec desne roke. Kar jo vpraša Zagloba: "A kaj se je zgodilo z njimi?"
(Nadaljevanje na 7. strani.)
John Pubentz
prodaja najceneje v mestu
kokošjo krmo, zrnje, seno, slamo in drugo tako krmo.
Če imate kaj voziti, se oglasite pri nas, ki Vam pripeljemo vsako stvar, kakor naročite.
Pokličite nas po telefonu: Phone 2736.
Nov. naslov:
516 N. BROADWAY, JOLIET, ILL.
Alpentinktura za moške in ženske lase od katere tako] prenehajo lasje odpadati in v šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli, t flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke iu brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2,— Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma natumi.kakorSneste v mladosti imeli; 1 flaša $1.75,—\Valičič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh: flaša 2 dol.BOc. — Kurje oci ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 cer%'ov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, -ije pot, odstrani slabi duh in ozebline, baksa 75c.
lisa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, tu-rove, grinte, kraste, lišaje v najkrajšem časa, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega
Eomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe i mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiši. Če želite imeti čisto belo in mlado lice so umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu. 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismu pošlje. Zavsedrugo pišite po cenik, katerega, pošljem zastonj.
JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
JollBt Stn Dye House
Profesional Cleaners and Dyera
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Case
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
»»»»»KSHKfiMfXHiifiiliSi
Oscar J. Stephen
Sobe SOT in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JATNI NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna t notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemiko in angleiko.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.	JOLIET, ILL. ^
m
JOHN
N. W. Phon. 34«
Stefanich
J m
:.:Sloveiiska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, 111.
Zaupno zdravilo dela čudeže
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar. več' plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino ■
torej ima tako zaupanje in vspeli med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trincrjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobo!a, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum-— bago, olrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenjc živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno' rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož-
NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER,
-==Matiufacturitig Chemists—
1333-1343 South Ashland A\e.	CHICAGO, ILL.
Jacob Mejak KHOJAČ
205 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
J
0S1P
Javni Notar
z 10 let. skuinjo
izdeluje vse pravno in postavnoveljavne listine za vse slučaje. Ce jam kdo plačogarm&ira; Ako imate odkopa v drugem meslu plačo za tir-jati; če hočete svojo plačo prepustiti; če potre-otrok certifikat za delo; če itnate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 1910
Slovenian Liquor Co.
1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL.
MALI VITEZ.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom s? priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik.
Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul
Ulirija Gretičica v steklenicah in Bar*ga Zdravilno Grenko Vino
"Aha, z nobenim!" zakriči Barbka ter zapoje, posnemajoč Kristino:
"Vsi trije so padli v vojni, raditega tudi Barbko imenujemo vdovo."
"Hm, a kako je to prebila?"
"Znajte, gospod, to je pri nas nekaj vsakdanjega. Le malokdo umrje naravne smrti, kdor doseže visoko starost. Pri nas celo pravijo, da plemiču ni spodobno umreti, drugače nego na bojišču. Kako je to Barbka prebila? Pojokala se je nekoliko ter prebila največ časa v hlevu. Kadar jo kaj muči — takoj odide v hlev! Šla sem nekoč za njo ter jo vprašala: 'Za katerim pa se jočeš tako?' Ali rekla mi je: 'Za vsemi tremi!' Iz tega odgovora sem spoznala, da si pravzaprav še ni bila izbrala nobenega... Torej si mislim, da ji še druge misli rojijo po glavi in da niti še ne čuti volje božje. Kristi-j
Oj, le pustite, vitezi, ščite, z njimi oklepe težke! Jeklo ne brani, lahko vas rani Amor s pušico v srce!
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
v
-
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovnic Bottling Co.
913 N. Scott SU	J111
Telefoni Chl. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA I
Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 41,500,000.—
Rezervnega zaklada..................................K 1,330,000.-
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
brez odbitka. Hranilnica je PUPILARN0 TARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti S % odstotkov, izven Kranjske pa proti 5yi odstotkov obrestim in proti najmanj tri-ietrt odstotkov odplačevanju na dolg.
na jo utegne čutiti bolj, toda Barbka bržkone še nič!..." N
"Začutila jo bo," reče Zagloba. "Vrla prijateljica! Mi to umejemo najbolje. Začuti jo še, začuti!"
"Tako nam je namenjeno!" reče gospa stolnikova.
Daljši razgovor jima ustavi mlada družba, ki se jima približa.
Mali vitez se je glede gospodične Kristine že precej ohrabril, ona pa, dobrosrčna, kakršna je bila, se je u-kvarjala z njim in z njegovo žalostjo kakor zdravnik z bolnikom. In morda mu je prav raditega izkazovala več naklonjenosti, nego je dopuščalo to njiju kratko znanje. Ker pa je bil Mihael brat gospe stolnikove in gospodična sorodnica njenega moža, se temu ni nihče čudil. Barbka pa je ostala na strani, in samo Zagloba je obračal neprestano pozornost nanjo. Toda njej ni bilo očito nič do tega, ali se je kdo že ukvarjal z njo ali ne. Izpočetka je začudena ogledovala oba viteza, toda sedaj je takisto začudena ogledovala krasno Ketlingovo orožje, razobešeno po stenah. Nato 'se ji je jelo nekoliko zdehati, oči so se ji zapirale čimdalje bolj, in naposled je rekla:
"Ko ležem, se morda prebudim šele pojutrišnjem..."
Po teh besedah so se razšli vsi, zakaj gospa stolnikova in obe gospodični so bile zelo trudne in so samo še čakale, da jim pripravijo posteljo. Ko je ostal končno Zagloba sam z Volo-dijevskim, je najprej pomenljivo po mežikaval z očmi, naposled pa je ob sul malega viteza s pravo točo roganj: "Mihael! Kaj? Mihael! Kako? Kakor repi! Kaj? Ali boš menih? Kaj? Ali ti ta borovnica Dragojevska ne ugaja? Kaj? A ta rdeči kazaček? Kaj praviš na to, Mihael?
"Kaj naj rečem, nič!" odgovori mali vitez
'Dragojevska je ogrska sliva, prava ogrska sliva, toda ta je pravi oreh Bog ve, ako bi imel zobe! Hotel sem reči, ako bi imel takšno hči, tebi edinemu bi jo dal. Mandelji, pravim, man deljil'
Volodijevski se je hipoma užalostil, ker se je zdajci spomnil priimka, ki ga je bil Zagloba dajal Anici Borzobogati. Zdajci mu je stopila pred oči kakor živa; videl je pred seboj njene črne lase, nje veselo, živahno ščebetanje in njen povešeni pogled. Obe* sta bili mlajši, toda ona mu je bila stokrat dražja nego vse mlajše
Mali vitez si je pokril lice z rokami in žalost se ga je polastila tem huje, ker je bila nepričakovana
Zagloba se začudi. Nekaj časa molči ter se nemirno ozira; naposled reče: Mihael, kaj ti je? Izpregovori, za Boga!" Volodijevski izpregovori "Toliko jih živi, toliko jih hodi po svetu, samo mojega jagnjeta ni več, samo njega ne vidim več!"
Bolest mu zapre glas; podpre si čelo z roko ter jame šepetati s stisnjenimi ustnicami:
"Bog! Bog! Bog!"
VII.
"S tem orožjem se bori ona!" doda, obrnivši se k Volodijevskemu in k Za-globi. "Pa tudi bori se izvrstno."
"Pojdite, gospodična!" reče Mihael, da bi zakril njeno rahlo zbeganost.
"Ej Bog, ko bi se pokazalo to, kar si mislim!" zakliče Barbka, vsa zardela od veselja.
Nato se postavi, držeč v roki lahko poljsko sabljico, z levo roko na hrbtu. Z napetimi prsmi, z dvignjeno glavo in z odprtimi nosnicami je bil atako zala in rdeča, da je Zagloba šepnil go spe stolnikovi:
"Nobena steklenica, bodisi tudi pol na stoletnega ogrskega vina, ne bi me razveseJila tako kakor ona!"
"Zapomnite si, gospodična," reče Volodijevski, "samo branil se bom; sam ne zamahnem niti enkrat. Vi, gospodična, pa napadajte, kolikor se vam ljubi."
"Dobro. Kadar boste hoteli, naj preneham; pa mi recite."
"Lahko bi končal borbo tadi brez tega, ako bi hotel!"
"A kako?"
"Ker bi takšnemu borilcu lahko iz-bil vsak hip sabljico iz rok."
"Bomo videli!"
"Ne bomo videli, ker tega ne storim iz prizanašanja."
"Tu ni treba nič prizanašanja. Pa
iz teh tankih prstov v njegove kosti, torej jo je držal čimdalje močneje
Kristini se lice pokrije z lahno rdečico.
"Držite me kakor v plenu!" reče. "Kdor bi zaplenil takšno, ne bi zavidal sultana, zakaj tudi sultan bi mu rad dal zanj polovico svoje države."
Toda vi bi me ne prodali paga-nom?"
Pri tem Mihael zapazi, da ga zanaša njegova vnema predaleč, in zato se takoj popravi:
To bi bilo tako, kakor bi prodal zlodeju dušo! Kako naj bi prodal pa-ganu svojo sestro?"
Dragojevska pa reče resno: "Dobro ste povedali, gospod. Gospo stolnikovo imam rada kakor sestro pa bom sestra tudi vam."
"Zahvaljam vas iz srca," reče Mihael in ji poljubi roko, "zakaj tolažbe sem res potreben."
"Vem, vem!" ponovi gospodična, "tudi jaz sem sirota!"
Pri tem ji drobna solzica priteče izpod trepalnic ter obstane na onem mahu nad ustnicami.
Volodijevski je zrl na to solzo, na usta, lahno zasenčena, in konečno de jal:
Tako dobri ste, gospodična, kakor angel. Že mi je odleglo."
Kristina se lahno nasmehne.
"Bog vam daj!"
"Kakor Boga ljubim..."
Mali vitez je čutil, da bi mu še bolj odleglo, ako bi to ročico poljubil še enkrat. Ali v tem hipu vstopi gospa stolnikova.
"Barbka je vzela jopico," reče, "toda v takšni zadregi je, da nikakor neče
Zakaj bi drago plačali novo orodje?
Sta Ivo Semi-laid
orodje, posodje, pohištvo in razno blago dobite v dveh velikih prodajalnah Second-hand blaga.
Wetherell & Reid.
118 Jefefrson St., Chicago Phone 3472. 412-414 Cass St., Chicago Phone 3494.
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni. fino pivo, najboljša Tina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
ANTON ZABUKOVEC
,iti semkaj. Zagloba dirja po vsem mi jo izbijte, ako jo morete. Vem, da kjevu za nj0 »
j	^ Zagloba res ni ščedil s jpohvalo in
je ni le lovil po hlevu, ampak jo je spodil na dvorišče, češ, da jo tako prej
................i spravi v toplo sobo. Toda ona je le
"Daj mu mir, hajduček," reče Za- bežala pred njim> ponavljajoč: "Ne
" '	pojdeml Ne pojde! Naj se prehladim!
znam manj nego vi, gospod, toda tega si vendar ne dam storiti! "Torej dovolite?" "Dovolim!
BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ilia.
Chicago telefon 3406.
Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače.
globa. "Tako je storil že z največjimi mojstri."
"Da vidimo!" ponovi Barbka
"Začniva!" reče Volodijevski že ne koliko razdražen zaradi dekličje hvale.
Začneta.
Barbka jame okrutno sekati ter skaka pri tem kakor kobilica na polju. Volodijevski je stal na mestu ter po svojem običaju le neznatno gibal s sabljo, ne da bi se menil za napad.
"Odganjate me kakor nadležno muho, gospod!" zakliče Barbka razdra žena.
"Ne kosam se z vami, ampak vas samo učim!" reče mali vitez. "Prav je tako. Za žensko povsem prav! Le mirneje z roko!"
"Za žensko! Tu imate, gospod, žensko! Tu imate! Tu imate!'
Ne pojdem! Ne pojdem!..." Naposled ugleda senčnico in k njej prislonjeno lestvo ter skoči nanjo kakor veverica; ustavi se šele na vrhu strehe. Ondi sede, se obrne k Zaglobi ter mu zakliče smehoma:
"Dobro, pojdem, ako splezate gor za menoj.
'Ali selti maček, hajduček, da bi la zil za teboj po strehi? Tako mi plaču-ješ to, da te ljubim!
'Jaz vas tudi ljubim, toda s strehe!" "Ded svoje, baba svoje! Takoj mi splezaj s strehe!" "Ne splezam!"
"Smešno je, kakor Boga ljubim, da bi si kdo takšno zadrego gnal k srcu! Ne le tebi, izmučena podlasica, nego I tudi Kmitica, ki so ga imeli za mojstra Toda Volodijevski, dasi je Barbka | d mojstri; je izpiačal Volodijevski uporabljala najznamenitejše svoje H tako> ne pa morda v šali, ampak v pri darce, ni imel ničesar od tega; nalašč | ^^ H„nhnin Niemu se naizname
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A. SCHOENSTEDT & CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.

LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko \ v Jolietu
Hranilnica
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Nad 12,000 myboljftih ljudi v Jolietu Ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank
VRKM0/KNJK NAD »4,600,000.00



Gospodična Barbka je silila Volodi-jevskega, naj jo uči borenja, in tega ji ni odrekel. Dasi mu je neprestano prijala bolj Dragojevska, se mu je črez nekaj dni tudi Barbka zelo prikupila, zakaj težko je bilo, da bi je človek ne imel rad.
Nekega jutra se je pričela prva vaja, ker je Barbka Volodijevskemu trdila in se ponašala, da je že precej vešča tej umetnosti in da se mora celo mar-ikateri moški skriti pred njo. "Stari vojaki so me učili," je dejala; kakor je znano, teh ne pogrešamo pri nas, pa tudi boljših ni dobiti, nego so naši borilci... Da, vprašanje je, ali ne bi dobili vi med njimi sebi enakih."
"Kaj pravite, gospodična!" zakliče Zagloba. "Midva na vsem svetu ne dobiva sebi enakih."
"Rada bi imela, ako bi se kosala z vama. Ne pričakujem tega, toda hotela bil"
"V streljanju iz samokresa bi se tudi jaz ne dala osramotiti," reče smehoma gospa Makoveška.
Za Boga! Torej morda bivajo zgolj amazonke na Latičevskem!" reče Zagloba ter se obrne k Dragojevski:
"S kakšnim orožjem pa sc odlikujete vi, gospodična?"
'Z nobenim," reče Kristina.
se je začel razgovarjati z Zaglobo, da bi pokazal, kako malo mu je do njenih napadov.
"Stopite, gospod, od okna, ker sto jite gospodični v luči. Sablja je sicer večja od igle, zato pa je gospodična manj seznanjena s sabljo nego z iglo."
Barbki se nosnice še bolj razširijo in lasje se ji usujejo na svet oči.
"Vi, gospod, me prezirate?" vpraša vsa zasopla.
"Osebe nikakor! Bog ne daj!"
"Ne morem trpeti Volodijevskega."
"To imaš, učitelj, za učenje!" reče mali vitez.
Nato reče Zaglobi:
"Resnica, že začenja snežiti!"
"Glej sneg, sneg, sneg!" ponovi Barbka sekajoč.
"Barbka, dovolj! Saj že komaj di haš!" poseže vmes gospa stolnikova
"No, gospodična, držite sabljo, sicer vam jo izbijem!"
"Da vidimo!"
"Evo, tako!"
In sabljica švigne kakor ptič in zleti Barbki iz rok ter pade rožljaje pri peči na tla.
"To sem storila sama, nehote! Tega niste storili vi!" zakliče deklica skoro jokaje, pograbi sabljico in jame novič juahati z njo.
"Poizkusite, gospod, sedaj..." | "Evo!" ponovi Mihael.
In sabljica novič zleti pod peč. Mihael pa reče ".Za danes bodi dovolj!"
stnem dvoboju. Njemu se najzname nitejši laški, nemški in švedski borilci niso mogli upirati dalje, nego bi izmo-lil očenaš, pa naj bi se takšna plazka tako žalostila zaradi tega poraza! Fej sramuj se! Splezaj dol, splezaj! Saj se šele učiš!
"Toda Volodijevskega ne morem videti!
"Kajpada! Morda zato ne, ker je exquisitissimus' v tem, kar hočeš znati sama? Morala bi ga imeti še tem rajša!
Zagloba se ni motil. Barbka je čim dalje bolj občudovala malega viteza, toda sedaj je dejala zbegana: Naj ga ima rada Kristina! "Splezaj s strehe, splezaj!" "Ne splezam!
"Dobro, pa sedi; povem ti samo to da ni spodobno za mlado gospodično, sedeti na lestvi, zakaj svet utegne ime ti ob tem mikaven prizor."
"Ni res!" odgovori Barbka in opleta z jopico.
"Jaz sem že star ter si ne izpulim
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT ————
V So. Chicago, lila.: Soba 218—9206 Commercial At*.
Telefon: South Chicago 579.
msmssmsimm w s x ® K®«®«® Fine Obleke, 1
= m
vrhne suknje in moško Hj opravo najnovejše mo- ^ de, najceneje.
Bi
i® Bi
IS
s
91
Bi
[*]
Bi
S! Bi
IS
Hi
John J. McCarthy
"Outfitter to Men" 119 N. Chicago St., Joliet, 111. PHONE 2762
®
Bi
11 ffi H Bi
11 Bi
Hffisffiaffi sffisffi ®!fi® saw ® Bi®
FRANK GRUM & COMPANY stavbeniki in kontraktorjL
oči' toda takoj" pokličem semkaj dVuge, 11100 N. Broadway Joliet, Illinois.
naj se čudijo." "Že grem!" zakliče Barbka. V tem se Zagloba obrne proti hiši. "Res je, nekdo gre!" reče. Za hišnim oglom se prikaže mladi gospod Novoveški, ki je bil prijahal na konju, ga privezal za stranska vrata ter odšel okrog hiše, da bi vstopil skozi velika vrata.
Ko ga Barbka ugleda, je že z dvema
aanes bodl dovo'jr-	I skokoma na tleh, toda prepozno. Go-
Gospa stolnikova se je jela trest. mj^ Noyoveški jo je videl> kako je
skočila z lestve, ter je stal zmeden, o supel in rdeč kakor gospodična. Barb ka je tudi vsa zardela stala pred njim. Zdajci pa zakliče: "Druga zadrega!
"Zagloba, zelo vesel, za trenutek po mežikne z zdravim očesom, nato pa reče:
'Gospod Novoveški, našega gospoda Mihaela prijatelj in dostojnik — to pa je gospodična Lestvička — fej, hotel sem reči Jezerkovska!"
smejati še glasneje nego navadno. Barbka je stala sredi sobe, zbegana, o-supla, vsa zasopla, si grizla ustnice ter se branila solzam, ki so ji nehote silile v oči. Vedela je, da bo smeh še večji, ako se spusti v glasen jok, zato sc je vsekakor hotela premagati. Videč, da se ne more, zbeži iz sobe.
"Za Boga!" zakliče gospa stolnikova. "Gotovo je zbežala v hlev, a tako razgreta... Še prehladi se nam. Mo ram nemudoma za njo! Kristina, ne od|iajaj!"
Po teh besedah odide, pograbi toplo jopico v veži in zdirja v hlev. Za njo pa steče Zagloba, boječ se za svojega "hajdučka".
I Tudi Dragojevska je hotela za njimi, toda Volodijevski jo prime za roko.
"Ali si čula, gospodična, prepoved? Ne izpustim te roke, dokler se ne vrnejo."
In res je ni izpustil. Bila pa je ta roka mehka kakor žamet. Mihaelu se je zdelo, da izvira nekakov topel tok
Chicago Phone 1706-R.
Sprejemamo vse vrste stavbinske posle, bodisi pri manjših ali večjih podjetjih ali posameznikih.
Podpisani sem tehnično izučen stavbenik. Izdelal sem šole na Dunaju in Gradcu ter izdelal državni izpit v Ljubljani, kjer sem sedem let posloval kot stavbinski mojster mesta Ljubljane.
Na željo izdelam načrte, kakoršne kdo želi.	F?ANK GRUM.
SBiBBiBBiBBiB Bi I! Hi® Bi®Bi®BiS
Bi D Bi
Novoveški se urno zave. Ker je bil bistroumen človek, dasi še mlad, se prikloni, upre oči v mični prikaz in reče:
"Za Boga! Rože cveto v snegu na Ketlingovem dvoru."
A Barbka se prikloni in reče sama v sebi:
"Toda za drug nos, ne za tvoj!" Nato pa de zelo prijazno: "Prosim, izvolite stopiti v sobo.
Dalje prih.)
Bi
a Bi 11 Bi E Bi ffi Bi m Bi II Bi 11 Bi
Homewood Coal # Yard #
M. MIKAN, MANAGER
W in Metal Premog.
ter drva in kurivo
1624 Nicholson St., Joliet, III. PHONE 1797W
Bi
U Bi H Bi
11 Bi
H
Bi
11 Bi
®Bi®BiffiBi ® Bi S Bi ®Bi®Bi®Bi®Bi®
W. ID. MOONE>
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate -taj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
AMKKUVrtisaivi SLOVENEC. 9. NOVEMBRA 1917.
ZA DNI HREPENENJA...
(Črtica. — Spisal A. B.)
iSIlil B 11 11 B B B B E B | dam nekoliko gozd, popoldne odrinem
dalje...
"Veste kaj, cel dan ostnite pri nas popoldne greva nakoliko v gozd. Puški dve imam prav dobri, pa pomenila se bova kaj. Jaz se tako rad spominjam preteklih dijaških let... "Bom
Jutro sredi julija je bilo jasno In I „	, , t ^ ,.	, ,
, „ , ,	* ...m seveda bote tudi povedal
hladno. Bele, skoro prozorne meg- , ,	. ,.
,.**',.	kako se vam kaj godi.
lice so plule nad poljem.
J
1H1I111
Počasi je vstalo veliko solnce za goro, počasi se je dvigalo na obzorje.
In kakor da bi krasna deva vzela pajčolan raz obraz in bi se pokazalo dvoje blestečih, jasnih oči in žareča lica, se je zalesketala poljana v bleste-čem ognju jutranje rose, ko so se raz-plinili nežni, razcefrani soparčki in so pali zlati trepetajoči prameni v morje solz odbegle noči.
Sam sem stopal po cesti, katera se vije na obronku gore. Korak mi je
Molčal sem nekoliko. V srcu sem bil tako vesel tega vabila — že radi nje, da bodem mogel zreti ali celo go voriti s tem neoskrunjenim otrokom gozdov.. .
"No, pa ostanem —" Prinesla je jed na mizo. Zardela v lice, s sklonjeno glavico je pokladala pred mene, roka se ji je nalahno, ko maj vidno, tresla.
In takrat je zatrmelo vame izpod
dolgih temnih trepalnic dvoje modrih, bil čil in lahek, srce je bilo v polnem Jotroških oči, oči, vdanih in vlažnih, udarcu veselja, prsa so se širila in srkala sveži jutranji zrak.
Duša mi je vztrepetala, in povesil sem oči v preveliki sladkosti njenega po
Vsemirje je trepetalo, kakor da bi I «leda' tako sladkonežnega, kakor po
gled deteta, ko se zbudi iz angelskih sanj.
"Lidija, pripravi postelj v stranski sobi."
"Da ata, takoj bodem..." Komaj slišno ji je trepetal glas. Razburjen sem jedel. Stara dva sta
plulo skozi zlato jutro skrivnosti odhitele noči.
Brez cilja in namena sem stopal dalje.
Kmalu za ovinkom ceste, kjer pada svet hitro v dolino, se je temnel gozd. V vitkih vrheh bukev so šepetale jutranje sapice, v vejah jelk je šuštelo I govorila o gozdu, o svetu in o "srečnih skrivnostno.	starih časih".
V začetku gozda priskaklja potoček,	* * *
peneč in razigran hiti pod cesto med Popoldne sta šla z gozdarjem zelenim mahom v dolino.	gozd.
Kakor osamljen klic, zgubljajoč se Trudil se mi je razkazati vse kftte v mrak votline, so votlo odmevali in prepade
moji koraki nad od dežja izprani "Glejte, lani sem tam, pod tisto gozdni poti.	bukvo, ki ima odčesnjen vrh, našel
Nekoliko s poti v stran stoji gozdar- mlado žensko mrtvo." ska koča, malo leseno poslopje z zele- "Mrtvo?"'
nimi okni, mizico spredaj in dolgo "Dež jo je bil zalotil, huda nevihta klopjo. Zadaj je kos vrta, nasajen,s je razsajala vso noč. Dobil sem jo cvetjem in zelenjado.	raztrgano in razkuštrano. Iz doline
Ko se v tihih večerah spomnim one je bila." kočice sredi gozda, mi vstane med V fcukvo je vrezal gozdar križ. spomini zardel obrazek pred moje oči, Proti večeru sva se vrnila domov, mi je duša vesela in mehka, kakor da Gozd je postajal temen, skozi trepe bi me oklenila njena .ročica in bi še tajoče liste so prodirali žarki zaha potopilo moje oko v njene črne ze- jajočega solnca in se v bajni zlatnini nice, globoko in rosno.	igrali na zelenem mahu
Kakor izumrlo je bilo v koči; niko- Jaz sem šel prazen domov, gozdar gar ni bilo doma.	(	je pa nesel zajca.
Mimo po cesti je pripeljal ogljar Lidija je stala na pragu in naju že oglje in se vstavil pred kočo.	oddaleč pozdravljala. Lica so ji rdeia
"Hvaljen! Ali ni nikogar doma?" v temnordeči barvi, ki je odsevala od "Menim, da nikogar —"	bluze, oči so ji žarele skrivnostno.
Stopil je k vratom in pritisnil kiju- Nekaj nerazrešenega je ležalo ko. Bilo je zaklenjeno.	njenih globokih zenicah, nekaj rosnate-
"Pa so na jasi," je menil poglasno ga in mehkega in obenem tako slad-oglar in me pogledal postrani.	kega. ■»
Stopil je potem za kočo in zategnje- "Obrni se Lidija, ker sva lačna." no zaklical v gozd: "Hooo, Jaaanez.." "In vi niste nič ustrelili," se je obrni-Čakala sva še nekoliko. Kmalu la k meni in se nasmejala. Dve vrsti nato je prišel gozdar, krepek mož, vi- belih srebrnih zobkov je pokazala med soke postave, širokopleč. Obraz mu rdečimi ustnicami, je obkrožala polna rjava brada, med "Nič..."
katero so se že vplele sive niti. Oči, Stari je odnesel puški v kočo, jaz male in žive, so ležale pod čelom v sem mu sledil
globokih jamicah.	Ker je pa začel čistiti puški, sem
Prijazno naju je pozdravil in povabil črez nekolilko časa odšel ven. Vstavil v kočo.	'	sem se med vrati. Lidija je zamišljeno
Soba, v kateri sm6 sedeli, je bila sedela ob mizi, pred njo'je ležal zajec majhna, a prilična. Po tleh so ležale nedotaknjen. Oči, napol zastrte, so kože srn in po stenah so viseli krasni se ji zamislile nekam v gozd, nekam rogovi. Majhna javorova mizica je daleč, daleč v deželo misli in čustev, stala bolj proti oknu.	prikipevajočih v trenotkih sreče in
"Greš v dolino, kaj? Lep dan je in ljubezni, koprnenje in hrepenenja za hladen."	nečem sladkim..
Oglar mu je odgovoril nekaj ne- Nekaj se je zganilo v dnu in vpla-razumljivega, in zatlačil v usta kos menelo.
črnega kruha.	Stopil sem tiho k njej in ji položil
"In vi," se je obrnil proti meni, roko na ramo. "ste dijak, kaj ne?"	"Lidija..."
—	Stresla se je in pogledala začudno.
"JCoj sem poznal. — No, se bomo Nenadoma je zardela in sklonila gla-kaj pogovorili, jaz sem tudi enkrat bil vico. Temen kodrček je pal na čelo dijak. Ali boste kaj' prigriznili? Se- in vztrepetal
veda. Takoj pokličem Lidijo."	".. ali vam je dolgčas?" sem vprašal
Nasmehnil se je in šel ven.	pol tiho in prisedel. Nehote se mi je
Kmalu nato sta se vrnila iOČe in hči. umaknila; lahno je trepetala... Stopila sta v sobo. ~t	Hitro je potem vzdignila glavico;
Deklica Jje bila sedemnajstih letu vzela zajca v roko, pogledala mene in nenavadno vitka in lepa. Bela, gladka se nasmejala.
lica so ji rdečila v temni rdečici, oči, "Dolg čas? Nič mi ni, nič. Tako one velike in rosne oči, so se ji svetile I sem srečna tukaj." skrivnostno, v oni bajnosti, ki ji ni Zopet je sklonila glavo, mogoče izraziti v mrtvi cerkvi, ne "Saj ni res, Lidija —" besedice, a bajnosti, ki jo rodi neznano Počasi je vzdignila temne trepalnice; hrepenenje v čisti duši devini.	v očeh, velikih in globokih, kakor
Lahka poletna obleka, rdeča bluza, voda gorskega jezera, je trepetajo jo je delala posebno mipno. črni nekaj mokrega. — Morda je bila solza, kodri so ji božali čelo, po hrbtu ji je I potočena v osamljenosti duše ali solza, padala polna debela kita.	porojena v čustvih in hrepenenju sr-
"Pojdi in pripravi gospodu kak pri- ca...	^
grizek."	"Skoro da bi ne bila, a privadila sem
Zardela v deviški sramežljivosti se se..." je hitro obrnila in odhitela v kuhinjo. "In hrepenenje v vaših očeh —"
Z vidnim dopadajenjem je zrl oče zal "Kakšno hrepenenje?" hčerjo, zadovoljen nasmešek mu je "Hrepenenje po nečem neznanem zaigral okoli uste.	, po nečem sladkem, za kar ne ve vaša
"Glej, prance," je del oglarju, "ko I duša, a sluti..." j?) pogledam, tako vitko in v bujno j "Ne razumem vas." mladosti razcvetelo, se moram nehote "...hrepenenje ljubezni." spomniti rajne..."	Uprla je vame začudeno oči, da me
"Res, ravno taka je," je pritrdil je polila rdečica, oglar.	Nenadoma je pa povesila glavo in
Možaka sta govorila dalje.	zaprla napol oči. Sklonil sem se k
Z menoj pa — še sedaj mi ni jasno I nji, globoko k nji, da sem videl oči in popolnoma — kako se je godilo. Nekaj v njih hrepenenje in v hrepenenju se mi je zganilo v duši, pred oči »o panje...
"Ljubezen? Ali ni to ljubezen tu, v gozdu je ljubezen, tiha in neoskrunjena. V tej ljubezni sem ra-tla in v lju-
beli zobki so škepetali v komaj slišnem trepetu... Vstala in odšla v hišo.
Iz kota je stopil gozdar in prisedel k meni.
Mrak je vstajal iz gozda v dolgih sencah in ovijal kočo s poltemo. Jelke in bukve so zašumele v večerni sapi. Tiha melanholija noči je plula skozi naravo, zaihtela med listjem in vtih-nila v šumenju gozdnega potočka.
Gozdar mi je pripovedal dogodke iz življenja. Beseda je bila pri njem, a misli so se potapljale v roso njenih velikih oči.
* * *
Temno je bilo že drugi dan, ko sem vstal. Stari gozdar je kuhal zajutrk — Lidija je spala. Stal sem med vrati. Vstal je spomin na včeranjšnji dan, spomin isladak in poln hrepenenja. Kakor nerazrešena uganka je stal pred menoj, v dolgih belih haljah z venci rdečimi.
Bledi žarek jutranje svetlobe je šinil nad gozdom skozi šumeče vrhove visokih bukev in jelk. Kmalu nato so se vsuli pred kočo dolgi, svetli trakovi mladega dneva. Noč je vztrepetala in odhitela.
Solnce je vstajalo nad goro, polno in zareče. Žarki so vztrepetali iznad gore, črez valujoče* vrhove dreves-/ in zdelo se mi je, kakor da bi pal zali devi kodri v sladkem snu na polna ramena in vrat.
S hrepenenjem v očeh \sem. stopal v mladem jutru po beli cesti, s spominom v srcu, za njeno podobo, vedno mlado in lepo, brez gub na visokem čelu in brez britkosti v njenih očeh rosnih in globokih, s sanjami v črnih zenicah, porojenimi v hrepenenju deviškem---------*
ste mu rastli na nosu dve višnjevi murki. Ta pa se razkorači in ves zelen začne kričati: "Kaj, Vi naju hočete žaliti? Neverjetno! Impertinentno! Policija, kje si, aretirati!'- In Celovčan jo je pobrisal, kakor hitro je mogel. Mož je imel^res smolo!
Iz šole.
Katehet: Iz česa je Bog Adama ustvaril? — Otrok: Iz prsti. — Katehet: Dobro. Iz česa je pa Evo naredil? — Otrok: Iz pleha.
Pri predavanju.
Govornik :....In svet tišina je vladala krog in krog. — Stara ženica: Kaj pa je to ena svetnica, sveta tišina?
Kdo je zmagal v Ohiu?
Cincinnati, O., 7. nov. — Usoda pro-hibicijskega popravka (amendmenta) v državi Ohio je ostala dvomna zgodaj nocoj, in celo najbolj vešči politični opazovatelji niso hoteli prorokovati, tako blizu so si bili glasi: za prohibi-cijo, 504,874; proti, 507,151. Suhači in mokraši upajo na končno zmago, ko bo znan izid glasovanja v vseh pre-cinktih.
ni a a a aaaaai
B ! ZA KRATEK ČAS.
a 1--
iiiiiiiiniii
Gornik: "Po dolgi suši je zdaj spet dež namočil. Zdaj bo zemlja vse iz sebe dala, kar i« notri."
Dolnik: "Bog obvari. jaz iman} hudo ženo v zemlji!"
Čudno modrovanje.
A: "Moj hlapec je moral biti prej kedaj pisar."
B: "Iz česa sklepaš to?" A: "Ker vedno skuša vtekniti za uho gnojne vile."
Pri kofetu.
Sosedinja (tiho): "Spufana družina to! Poglejte, kakšne slabe servijete imajo."
Gospa! "Res je! In pomislite, šp te sem jim morala posoditi jaz!" '
Moderno.
"Vaša sestra je že zopet z drugim napravila zaroko?" — "Kaj še! S tem je zaročena že osem dni. Tako hitro
res ne menjava!
Vojaška.
Sodnik: "Ali ste sprejeli stjiotko, ko vam je bila ponujena na straži?"
Vojak: "Nisem je prejel, gospod sodnik." Sodnik: "Kaj ste pa rekli?" Vojak: " 'Vi osel vi', gospod sodnik.''
priplule meglice in iznjed njih je zrl nje obrazek, zardel in krasen.
"Kam ste namenjeni?"
Obrnil se je in primaknil bliže k mehi. ,
"Do Idrije mislim in nazaj," sem mu odgovoril. "Ta potuje težaven, truden sem že..."
"Ali greste dalje?"
"Dopoldne ostanem tu, da si ogle-
bezni očetovi pod trdo skorjo zunaj-nosti. Te kraje sem vzljubila, v katerih sem zra.stla; težko, težko bi se kedaj ločila od njih..."
Oči, polne skrivnosti, so ji žarele, roka ji je trepetala. Nemirno so ji plale grudi, ustnice so ji trepetale in
O sinčevaškem "fikeju".
Potnik: "Zakaj je začel vlak naenkrat tako počasi voziti?"
Sprevodnik: "E, ta siten veter je začel proti vlaku pihati!"
Iz šole.
Oče svoje 91etnemu sinkotu: "Gaš-perček,'čemu si se pa danes tako vesel vrnil iz šole?"
Sinko: "Bil sem javno pohvaljen.', Oče: "Na kak način?" Sinko: "Gospod učitelj se je danes izrazil, ne ravno napram meni, ampak sosedovem Matičku je dejal, da je on še bolj neumen kakor jaz."___
Ta, ali nobena.
Poročnik pl. Kobilar vrnivši se z ženitovanjskega potovanja je predstavil svojo nevesto svojemu novemu stre žaju rekoč: "No, Zane, kako se ti kaj moja ženka dopade?"
Zane pomišlja nekoliko in odgovori: "Gspud lajtnant — ta ali nobena."
Phone 4857. MAT. OMOTTA, slovenski krojač.
Izdelujem obleke, vrhne suknje, popravljam, čistim in gladim moške in ženske obleke. 201 Jackson St,	Joliet, Illinois,
POSOJILA.
Kupite premog in zimske potrebščine zdaj. Sposodite si denar od nas in ne tarnajte.
POIZVEJTE!
"The Twenty-Payment Plan."
Izplačalb se vam bo! Naš način vam dovoli posojilo denarja po postavnih obrestih, da plačate celo vsoto v dvajsetih mesečnih obrokih. Lahko vrnete nekaj ali celo posojilo koncem vsa-cega meseca. Obresti računamo le za oni čas, ko je denar pri vas.
$2.00 se plača mesečno od $40.
$2.50 se plača mesečno od $50.
$5.00 se plača mesečno od $100.
Pridite, da vam pojasnimo "The Twenty-Payment Plan." Mi imamo postavno dovoljenje od države Illinois in smo pod nadzorstvom države, da se lahko jamči pošteno poslovanje vsakemu.
0 _
Posojujemo na pohištvo, klavirje, viktrole, živino in razno drugo blago, katerega ne premaknemo.
Pridite, pišite ali tefonajte nam.
STATE LOAN COMPANY,
(Not Inc.) 403 Joliet National Bank Bldg. 4th Floor :: Chicago Phone 154.
ATLAS — ZASTONJ.
Še imamo nekoliko ročnih atlasov celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo.
Posebno v sedanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimivosti po celem svetu.
Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas zastonj predno zaloga poide.
UPRAVA AMER. SLOVENCA.
KJE JE MOJ BRAT TEFAN BRE-zovar? Pred 3. leti je bil v Pittsburg, Kansas. Prosim rojake, da mi naznanijo njegov naslov ali se mi naj sam javi. Frank Brezovar, 706 N. Ottawa St., Joliet, III. 100t3
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) itev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
DENAR V STARO DOMOVINO
to je: v Avstrijo in Nemčijo, se zdaj ne more pošiljati.
Pošljemo pa denar vojnim ujetnikom in drugim v
ITALIJO, RUSIJO IN FRANCIJO
istotako v one kraje na Primorskem, ki so zasedeni od Italije.
Kadar pošljete denar, priložite_ tudi naslov, ki ga je prejemnik sam napisal, da se preprečijo morebitne pomote. AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St	Joliet, 111.
Odbor za leto 1917.
Predsednik........... George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik...............John- Petric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $2,900.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 3088.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso vse druge pedmete, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem
John U. Pasdertz
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, III
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander [\ms&
Chi Phone 37« §J N. W. 919.
120 Jefferson St JOLIET, ILL.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je
naše geslo.
♦le pozabite torej obiskafti nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Jquct.ua*
PIVO .V STEKLENICAH.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 Cor. Scott and Clay Sta. Both Telephones 26.....JOLIET. ILLXHOI*
Celovčan v Gradcu.
Celovčan, ki kozarcem rad gleda v dno, je prišel v Gradec. Slišal je prej, da je tudi v Gradcu sloveča "radgonska vinska klet". Možu se je zljubilo dobrega Štajerca. Na ulici vidi dVa stara penzijonista, ki sta bila, če se sme soditi po nosovih, prava vinska bratca. "Ta bosta že vedela, kje j* tista klet," si misli vpraša prvega, ki
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
EAGLE EXPORT
j i

ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
m telefon 405	S. Bluff St.. Joliet, 111.