VESTNIK
='nmnmnmmmnm))m)nmmmmmHmnt)Httmm)mmi
Poštni urad 9020 Ceiovcc Vetiagsposlaml 9020 Kiagenlutl
izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenlurl
Posamezni izvod 3 šitinge mesečna naročnina 12 šiiingov ceioielna naročnina 120 šiiingov
P. b. b.
TiuutttHummmmnmumtuttmmtttHmntmnmmmmmmtiŠ
LETMiK XXXiY.
CELOVEC, PETEK, 4. MAJ 1979
ŠTEV. 18 (191$)
ODPRT DVOJEZiČEM OTROŠK) VRTEC V ŠENTPRiMOiU:
Sad našega de!a
in dokaz neziomijive živijenjske voije
Minuta nedeija je biia brez dvoma eden najpomembnejših dni v zgodovini siovenskega neroda na Koroškem: v Šentprimoiu v Podjuni je bii svečano odprl novi dvojezični otroški vrtec, s katerim je Sioven-*ko šoisko društvo v Ceiovcu skupno z domačini postavito temeije za Predšoisko vzgojo otrok, pripadnikov obeh narodov in v obeh jezikih. .Cesar vse do danes niso hoteie omogočiti obiasti, namreč najosnovnejšo pravico humanega sveta — pravico do vzgoje otrok v materinem ieziku, to pravico so si domačini priboriti in vzeii sami," je poudari) Marjan Srienc, ki je povezovat spored otvoritvene svečanosti. Z dvoličnim otroškim vrtcem v občini, ki uradno sptoh ni dvojezična, smo koroški Siovenci opozoriti, kako krivičen je sedanji zakon o narodnih skupinah, ki ga zato upravičeno in dosiedno odktanjamo. S tem sadom našega deta pa smo hkrati izpričati tudi našo neziomijivo iivijenjsko voijo.
. V zadnjih dneh in lahko bi rekli zad-"J'h urah so domačini še lepo urediti Prostor okoli otroškega vrtca, kjer so se v nedeljo zbrali številni udeleženci otvoritvene svečanosti. Pročelje vrtca Je krasil velik znak UNESCO in pričal, "o je ta otroški vrtec prispevek k Mednarodnemu letu otroka. Ob straneh sta '"hrali avstrijska zastava ter zastava Mariborskega podjetja Marles, ki je ^delalo gradbene elemente poslopja.
rostor med vrtcem in nastajajočim Kulturnim domom pa so napolnili obiskovalci, poleg domačinov tudi šte-zastopniki in častni gostje. Med Pmi so bili predsednica jugoslovanskega odbora za Mednarodno leto °'roka Zora Tomič, konzul SFRJ v Ce-°vcu Zarol Sandor, predsednik komike za manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL Slovenije Jože Hart-Mon. predstavniki škocijanske občine " zastopniki sosednjih občin, vodja Manjšinskega oddelka pri deželnem alskem svetu nadzornik Rudi Vouk, Predstavniki narodnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev, predsed-'<:a zveze skupnosti otroškega varstva Vida Rudolf z zastopniki šol-, " ustanov in zavodov otroškega var-^ ''a, zastopniki slovenskih dijaških do-iz Trsta in Gorice, zastopniki raz-delovnih organizacij in podjetij, Jadmska skupina kluba OZN iz Slo-""'je in mnogi drugi.
^Praznično razpoloženje pa je pred-Sern napolnjevalo domačine — zla-' tnale gojence novega otroškega vrt-,'P njihove starše, pa tudi ostale IhL	tamkajšnjih krajev, saj so
°hko s ponosom pokazali, kaj so "stvari!!.
Pomembnost dogodka je v svojem slfd/avrtem nagovoru poudaril pred-^drtik Slovenskega šolskega društva 'Pl. inž. Franc Einspieler, ko je dejal, " bo ta dan v zgodovini tega kraja jMPisan kot akt odločne življenjske vo-^Je solidarnostne samopomoči in na-°dne obrambe. „S svojimi pobudami s izgradnjo dvojezičnega vrtca ter z svzetim sodeiovanjem s S$D v vseh "zah reatizacije so tukajšnji ijudje "kazati, da se ne pustijo oropati
osnovnih narodnostnih pravic, med katere brez dvoma sodi vzgoja predšol-skih otrok v materinem jeziku, in da odtočno zavračajo krivično sedmojuiij-sko zakonodajo, ki prebivaistvu obči-
ne Skocijan odreka vsakršne narodnostne pravice." Govornik je naglasil, da je dvojezičen otroški vrtec v Sent-primožu, ki združuje otroke slovensko in nemško govorečih staršev in ki je v treh tednih poslovanja postal že pretesen, živ dokaz, da so krajevni ljudje pravilno ocenili potrebo po dvojezični predšolski vzgojni ustanovi v tem prostoru. ..Skupaj s SSD so obstoječemu enojezičnemu otroškemu vrtcu postaviti nasproti boijšo aiternativo, ai-ternativo, ki bi ob upoštevanju dotočit čiena 7 državne pogodbe moraia biti uradno reaiizirana v vseh javnih vrtcih na narodnostno mešanem ozem-iju Koroške. Kajti ta aiternativa je široko odprta do narodo soseda, je usmerjena v strpnost, medsebojno spoštovanje in sožitje med obema narodoma. Žeieti bi biio, da bodo obiast-veni dejavniki končno !e spoznati, da dvojezičnost za ijudi, ki živijo na narodnostno mešanem ozemiju, ni sramota in breme, marveč obogatitev in potreba, ki ima ob odprti meji mnogotere prednosti in koristi za vse obiike mednarodnega povezovanja in sode-iovanja."
Predsednik S$D je kta.so otisai potek akcije, ki je pripeljala do izgradnje otroškega vrtca in ki je našla nadaljevanje v krajevnem odboru za upravljanje otroškega vrtca. Odbor, ki mu pristojajo vse kompetence samostojnega upravljanja vrtca, sestavljajo predstavniki krajevnih narodnih ustanov, kot sta prosvetni društvi .Danica in .Vinko Poljanec", slovenska občinska volilna skupnost, nadalje starši in vzgojitelji ter zastopniki Slovenskega šolskega društva v Celovcu. Krajevni odbor je bil ustanovljen kot stalna institucija, ki bo nosila skrb za uspešno delovanje vrtca v korist vseh ljudi, tako slovensko kot nemško govorečih, ki prebivajo v tem prostoru.
ČNaJrJjffanje na T stran;)
V bodočnost
usmerimo naše korake
OfforrJcu č/vojfzrčufgd otros&fga vrtca v čtent^rimoŽK je gotovo nas naj/eps; prispevek ^ MeJnaroJncmH /etK otroka. S tern prfspev^otM s?no — vsa; v en; tzmeJ oRč;n rta našem ozemlja — astanov;/;' pogoje za s^apno predšolsko vzgojo otrok, pripadnikov okek narodov, pa vendar vsakega v njegovem materinem jezika In kkratl ta JI v jezika njegovega soseda. To je Rrez dvorna solidna polaga za atrjevanje sožitja m wer/se^ojnega razamevanja, zato pa tadl razveseljiv korak v Rodočnost.
Če se tega pomembnega koraka v bodočnost laRko apravlčeno veselimo, pa s: moramo bit; kkratl na jasnem, Ja je to res samo en korak, bi ma jib mora slediti se več. Seveda ne bomo mogli v vsabi naši občini areJiti tab otrošbi vrtec; to tadl ni samo naša dolžnost, marveč je prvenstveno dolžnost in obveznost sbapnosti — od občine prebo Ježe/e Jo Jržave, Ja sbrbi za astrezno vzgojo mia-J;ne. V smisla določil č/ena 7 Jržavne pogo<Jbe pa mora na naroJ-nostno mešanem ozemlja ta vzgoja biti v obeb jezibib. Zato bomo moraii nadaljevati in povečati naša prizaJevanja v tej smeri, Ja bosta oba jeziba JobJa Jomovinsbo pravico in enabovreJen poiožaj tadl v javnib otrošbib vrtcib, bi so seJaj v nasprotja z veljavno za-bonoJajo samo enojezični, nemšbi.
Roj za Josego enabopravnosti na poJročja predšolske vzgoje pa je jasno najtesneje povezan z bojem za enabopravnost na šolskem poJročja. 7'aJi če bi nam aspeio, Ja bi vsem našim otrobom pribo-rlll preJšo/sbo vzgojo v materinem jeziba, bi bii to ie poiovičen aspeb, če jim ne bi bbrati zagotoviii možnosti, Ja bi se v svojem jeziba izobraževat;' taJi v šoii. Ne gieJe na to, Ja je sejanji manj-šinsbi šolski zabon pomanjbijiv in brivičen ter preJstavija bričečo Jisbriminacijo, pa je venJar naša naioga in Joižnost, Ja se posla-žimo možnosti, bi nam jib Jaje ta zabon; Ja prijavimo otrobe b Jvo-jezičnem poaba in jim s tem omogočimo šoianje taJi v materinščini.
Meseca maja je na borošbib šoiab vpisovanje otrob; to je taJi priiožnost za prijavo b Jvojezičnema poaba. Zato moramo v pri-boJnjib Jneb in teJnib zatožiti vse site — najprej v svojib tastnib vrstab, Ja bomo vsabo stovensbo dražlno prepričati o potrebi in boristnosti vzgoje v materinem jeziba. Povejmo staršem, bi svojib otrob še nimajo prijavtjenib b Jvojezičnema poaba, Ja jib s tem pribrajšajejo prav za tisto vreJnoto, bi je najosnovnejša podlaga za razvoj čtoveba v poštenega čtana Jražbe — namreč materin jezib, bi je osnovni pogoj za izobtibovanje značaja. PreJnosti znanja Jveb jezibov pa preJočimo taJi nemšbo govorečim soseJom, saj bo sožitje in soseJstvo na vasi in v Ježeti totibo botjše in trJnejše, čim botje se bomo meJ seboj razameti in spoštovati bot enakopravni meJ enabopravnimi.
PrizaJevanje za sbapno vzgojo in meJsebojno razamevanje otrob in pripaJnibov obeb naroJov v Ježeti bo bbrati ta Ji najbotjši ojgovor tistim, bi še veJno mislijo, Ja morajo sejati razJor in razpihovati sovraštvo. Njihovo početje je zaboreninjeno v pretebiosti, naš pogteJ pa mora biti aprt v boJočnostt
KHD in nemški šovinisti
so doživeti potom v svojim nacionatističnim hujskanjem
Nehote se čfovek spomni pregovo- no hujskanje proti stvarnemu reševa-
ra o tistem vrču, ki je tako dotgo hodit k vodnjaku, da se je razbit. Kajti pred takimi črepinjami svoje politike se je znašet tudi koroški Heimat-dienst, ki je morat zadnjo nedetjo vzeti na znanje, da tjudstvo žeto dobro zna raztikovati med nacionati-stično demagogijo ter resničnimi interesi dežete. Za organizacijo, ki je o sebi trdita, da je predstavnik vsega domovini zvestega prebivatstva Koroške, je morato biti pičlih 2000 rjavo uniformiranih udetežencev na pti-berškem zborovanju naravnost porazno znamenje in ztasti neprestišno opo-zorito, da s takšno potitiko danes ni več mogoče stužiti domovini.
V tem smistu so Heimatdienstu in njegovim somišijenikom dati odgovor predvsem tisti, ki jih je nacionatistič-
protestom in proti tistim, ki s svojim hujskanjem ogrožajo mir v dežeti.
Pri tem pa reberški detavci niso sami — v njihovem protestu jih podpira pretežna večina koroškega prebivatstva, ki prav tako hoče v miru in medsebojnem razumevanju detati v korist in btaginjo skupne domovine, ne pa se pustiti ztorabtjati nepobotj-štjivim šovinistom za njihovo škodljivo detovanje proti koristim tjudstva in proti interesom dežete. To je izpo-vedata tudi ZSO v brzojavki, ki jo je postata detavskemu svetu reberške tovarne: „Zveza stovenskih organizacij podpira prizadevanja detavske-ga sveta in detavcev v tovarni cetu-toze v Reberci za ohranitev detovnih mest. Pravtako podpiramo vaše prizadevanje, da se odnosi med stoven-
nju vprašanja reberške tovarne naj-botj posredno prizadeto — reberški detavci, ki so se odtočiti za protestno vožnjo v Ptiberk, kjer so zbranim KHD-jevcem nedvoumno povedati, da nočejo hujskanja in ščuvanja, marveč hočejo varna delovna mesta. Njihova izpoved — pa čeprav so jo rjavi zborovatci skušati prekričati — je bita neprestišna: koroško prebivatstvo ne gtede na narodno pripadnost in jezik žeti sociatno varnost in nacio-natni mir, zato odktanja in obsoja tiste, ki netijo narodnostno mržnjo.
Pod gestom „Za potno zapostitev in mir — proti nacionatnemu sovraštvu" je spregovorita Reberca in samozvanim branitcem domovine pove-data, da je reberška tovarna rešena; izrekta se je proti nacionatističnim sko in nemško govorečimi na Koro-


škem izbotjšajo. Tudi naša organizacija odtočno obsoja hujskanje KHD-ja v zvezi s tovarno cetutoze Reberca."
Proti neupravičenemu vnašanju nemira v javnost in proti razširjanju tažnih trditev se je izreke! dežetni gtavar Wagner v pismu, ki ga je postat predsedniku KHD Fetdnerju. Zavrnit je demagoške očitke o „pro-daji" Koroške jugostovanskemu kapi-tatu, hkrati pa opozorit na značit-nost, da KHD potitične akcije uprizarja navadno pred votitvami in se pusti vpreči v strankarski voz. De-magoško ozadje in nacionatistični značaj hujskanja proti prodaji reberške tovarne švicarsko-jugostovanski družbi je razkrinkat tudi namestnik dežetnega gtavarja Frtihbauer, ki je na dežetnem kongresu koroških sindikatov nagtasit, da je na Koroškem že mnogo nemškega, itatijanskega, nizozemskega in drugega tujega kapitata, zato tudi zoper Švicarsko-jugostovan-
sko udetežbo ni stvarnih argumentov, če se s tem zagotovijo detovna mesta. Predvsem pa se ztaganost nacio-natistične gonje, češ da je reberško tovarno treba ohraniti v ..koroških rokah", razgatja ob dejstvu, da tovarna že dotga teta ni več tast domačinov in da se KHD prav nič ni
fNdJd/jfMMje Mg #. stran;)
Z JASNO PERSPEKTIVO PRED OČMI
se bomo znati boriti proti tistim, ki širijo misetnost nacionatizma
in narodne nestrpnosti
Spoznanje, da sta nai obstoj in razvoj odvisna predvsem od nas samih in dejstvo, da ie skoraj 15 tet čakamo, da bo avstrijska viada izpoiniia čien 7 državne pogodbe in s tem omogočita tudi dvojezično predšolsko vzgojo nate miadine, je biio vodiio našim organizacijam in posameznikom v škocijanski občini, da so se ob močni podpori iz Ceiovca iotiii tako zahtevnega in odgovornega deia, kot je gradnja in upravijanje dvojezičnega otroškega vrtca, ki stoji in uspešno deiuje v dvojezični občini, kateri krivična zakonodaja ne priznava statusa dvojezičnosti. tzredno veiiko zanimanje domačega prebivaistva za dvojezično predšolsko vzgojo, ki se izraža v tem, da vrtec obiskuje kar 30 otrok in da v njem niti ni prostora za vse, ki bi ga žeieii obiskovati, pa hkrati potrjuje, da sedanji zakon o narodnih skupinah ne more biti osnovo za reševanje potreb siovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Tako je ugotovil v svojem govoru na otvoritvi otroškega vrtca v Sentprimo-žu minulo nedeljo (o otvoritvi obširno poročamo na posebnem mestu — op. ured.) tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser. Poudaril je, da je med našimi ljudmi pa tudi med nemško govorečimi sodeželani vedno večja želja in potreba po dvojezični vzgoji; opozoril pa je tudi na številne pomanjkljivosti sedanjega koroškega zakona o otroških vrtcih, ki je v primerjavi s tozadevnimi zakoni drugih avstrijskih zveznih dežel izredno restriktiven. Taka zakonska podlaga ne odgovarja potrebam celotnega koroškega prebivalstva, še manj pa seveda posebnim potrebam slovenske narodne skupnosti, je dejal govornik in posebej naglasil;
.Iz tega mesta zato postavljamo zahtevo, da avstrijska zvezna vlada, ki je odgovorna za izvedbo čiena 7 in s tem tudi za dvojezično predšolsko vzgojo, ustvari pogoje in poskrbi za finančna sredstva, ki bodo omogočili dvojezično vzgojo. Koroška deželna vlada mora zakon o otroških vrtcih, ki dejansko ne odgovarja, spremeniti v tej smeri, da bo upoštevat potrebe celotnega prebivaistva, predvsem pa tudi posebne potrebe siovenske narodne skupnosti. V občinah, v katerih že delujejo javni enojezični, se pravi samo nemški otroški vrtci, pa morajo oblasti poskrbeti za dvojezične otroške vrtce. Kajti samo tedaj, če bodo avstrijske obiasti na tem področju uvedle nove, bolj demokratične oblike predšolske vzgoje, bomo lahko ugotoviti, da so v mednarodnem letu otroka tudi nekaj prispevate k splošnemu napredku."
Govornik je opozoril, da so bile v oba objekta — otroški vrtec, ki ga odpiramo in kulturni dom, ki ga bomo upajmo odprli še to jesen — vložene številne ure prostovoljnega dela mnogih občanov škocijanske občine in sosednjih občin. Prav to delo pa je tisto, kar je najbolj dragoceno; priča namreč o volji in hotenju naših ljudi v tej občini, ki ji krivična zakonodaja odreka značaj dvojezičnosti. „0 volji in hotenju govorim zato, ker nekateri predstavniki avstrijskih oblasti mislijo, da je dovolj, če manjšini odštejejo nekaj denarja, po možnosti za tamburice in narodne noše, in s tem naj bi bilo manjšinsko vprašanje rešeno. Toda to ni dovolj, kajti tako bi postali zreti za muzej, kamor bi nas hodili gledal tujci — in ravno to bi nekateri radi."
V tej zvezi je tajnik ZSO omenil nedavno poročilo kanclerja Kreiskega parlamentu, kjer je kancler trdil, da se je položaj slovenske manjšine od leta 1970 bistveno izboljšal. Tukaj je treba ugotoviti, je menil govornik, da ne more biti govora o izboljšanju našega položaja, dokler moramo sami skrbeti za stvari, za katere bi morala poskrbeti avstrijska vlada — sem pa spada tudi dvojezična predšolska vzgoja. Ne m°re biti govora o izboljšanju, dokler naši ljudje na dveh tretjinah dvojezičnega ozemlja ne smejo in ne morejo uporabljati svojega materinega jezika. Predvsem pa ne more biti govora o izboljšanju, dokler avstrijske oblasti proti tistim, ki se potegujejo za dosledno izpolnitev avstrijskih zakonov, vodijo politične procese, hkrati pa nem-škonacionalističnim organizicijam dovoljujejo, da s hujskanjem in sejanjem šovinizma zastrupljajo ozračje na Koroškem.
.Zato upravičeno ugotavljamo, da je vse tisto, kar smo si v zadnjih letih pridobili sad našega pridnega in požrtvovalnega dela, ne pa prispevek avstrijskih obiastti," je poudaril tov.Wieser. .Sem sodi tudi ta otroški vrtec, za katerega obiasti razen gradbenega dovoljenja doslej niso dale nobenega prispevka ali podpore. Zato bi iahko ugotovili, da je edini prispevek avstrijskih obiasti ta, da skušajo s krivično zakonodajo odvzeti občini Škocijan značaj dvojezičnosti, kar ima za posledico, da siovenski občani v tej občini nimajo pravice uporabljati svoj jezik pred uradi."
Tajnik ZSO je zavzel stališče tudi do načrtov o razdelitvi Koroške na štiri volilna okrožja ter naglasil, da je to brez dvoma nedemokratičen ukrep, ki je naperjen proti vsem manjšim političnim skupinam in samo dokazuje, da so si v deželnem zboru zastopane stranke ponovno razdelile politično oblast v deželi in ne želijo, da bi še kdorkoli
Občinski odbornik Franc Konciiija in predsednik Siovenskega ioiskoga društva Franc Einspieler sta prerozala trak v sio-vonskih in avstrijskih barvah in s tem sim-botično odprta otroški vrtec.
drug soodločal. Hkrati pa ta razvoj potrjuje pravilnost Zveze slovenskih organizacij, ki je vedno poudarjala, da je vztrajanje na formiranju posebne slovenske stranke pri deželnozbor-skih volitvah zgrešena in kratkovidna politika.
.Slovenci na Koroškem hočemo biti živ družbeni organizem," je dejal go-
vornik. .Hočemo biti tisti del avstrijske družbe, ki živi na meji med dvema sosednima državama, ki ju že zdaj vežejo mnogi gospodarski in drugi interesi in ki ju bo v prihodnje vezalo še več takih vezi. Zato bomo kot del avstrijske družbe in hkrati kot del slovenskega naroda napravili vse, da se bomo v te tokove vključili ter jih aktivno pospeševali in sooblikovali; s tem pa bomo dosegli tudi to, da bomo dali svoji narodni eksistenci tudi materialno podlago, na kateri bomo lahko obstali in se razvijali kot živ subjekt v prostoru, v katerem živimo."
2e na občnem zboru ZSO v Železni Kapli je bilo ugotovljeno, da ti procesi ne bodo potekali brez odporov, je menil tajnik ZSO, ki je opozoril, da se v istem trenutku zbirajo v Pliberku pristaši Heimatdiensta in kričijo, kako da rešujejo koroško domovino. .Toda prozorne so te njihove parole, kajti tako tisti, ki vedo, kaj počno, kot še bolj številni drugi, ki jih le slepijo nacionalistične parole, niso nikoli reševali Koroško in še manj Avstrijo," je dejal tov. Wieser. .Reševali so svojo izključno pravico, da izkoriščajo koroško ljudstvo — slovensko in nemško govoreče ljudi, in ko so čutili, da je prišel njihov trenutek, so tisti, ki so najbolj kričali o svobodni in nedeljivi Koroški, to Koroško izročili Hitlerju."
Zato je celotno njihovo delovanje v škodo velike večine južnokoroškega prebivalstva, kar spoznava vedno več ljudi. V tej zvezi je govornik omenil delavski svet in delavstvo reberške tovarne ter njihovo odločno obsodbo nacionalističnega hujskanja in ogrožanja delovnih mest. Opozori) pa je tudi na dunajsko protestno demonstracijo številnih mladinskih in drugih demokratičnih organizacij proti neonacističnim in nemškonacionalističnim pojavom, kjer so od vlade zahtevali prepoved delovanja takih organizacij, kot so ANR, NDP in KHD. Povedal je, da se je tem zahtevam pridružila tudi ZSO.
Tltsi, kl se danes zbirajo v Pliberku, postajajo vedno bolj predstavniki časa, ki mineva," je poudaril tajnik ZSO. Zrak, ki jih danes še za silo ohranja pri življenju, je zrak koroške zaprtosti in provincialnosti; veter, ki ga sprošča vsestransko odprta meja in organizirano nastopanje demokratičnih sil, pa jim ne obeta nič dobrega. Seveda se moramo zavedati, da bodo storili vse, da preživijo in bo zato z njihove strani v prihodnjih letih še mnogo težav in provokacij. Toda z jasno perspektivo pred očmi, povezani tako z matičnim narodom kot z avstrijskimi demokrati — in verjeti moramo, da bo teh iz dneva v dan več — se bomo znali boriti tudi proti miselnosti, ki jo širijo danes v Pliberku zbrani predstavniki koroške preteklosti."
Zvestoba tradicijam
Osvobodilne fronte slovenskega naroda
Vm Slovenija je bila prejšnji teden In v začetku tega tedna v znamenju proslavljanja obletnice Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Proslave so bile povezane tudi s praznikom dela ter s 60. obletnico ustanovnih kongresov KPJ in SKOJ ter združenih sindikatov.
Te obletnice je slavila Slovenija s številnimi novimi delovnimi pridobitvam); slovesno so odpirali nove proizvodne objekte, otvarjali pa so tudi spominske razstave ter odkrivali spominska obeležja. Med največjimi novimi pridobitvami sta brez dvoma Iskrin center za elektrooptiko in Litostrojev obrat za preoblikovalno opremo.
Osrednja proslava obletnice OF je bila prejšnji četrtek v poslopju republiške skupščine, kjer so se zbrali preživeli ustanovitelji OF in visoki predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije, navzoči pa so bili tudi predstavniki ZSO iz Celovca in SKOZ iz Trsta. Na proslavi je govorila podpredsednica SZDL Slovenije Tilka Biaha, ki je dejala, da ob letošnji obletnici OF občutimo veliko praznino: ..Pogrešamo tovariša Edvarda Kardelja, a se obenem zavedamo, da ga nismo izgubili, kojti njegova revolucionarna ustvarjalnost in volja, s katerima je od samih začetkov gradil Osvobodilno tronto in pozneje Socialistično zvezo, sta prav danes prisotni med nami." Poudarila je, da se pot in delo OF danes nadaljuje v SZDL, ki je mesto, kjer se pripravljajo, načrtujejo in izvajajo družbene akcije. Opozorila pa je tudi na zaskrbljujoči mednarodni položaj ter naglasila: „S politiko sožitja, sporazumevanja in dogovarjanja, s spoštovanjem nedotakijivosti in suverenosti drugih dežel smo pripravljeni gradit) odnose brez strahu in nezaupanja ter odpirati perspektive gospodarskega in kulturnega sodelovanja med vsemi državami."
Na proslavi so letos že desetič podelili priznanja OF. Med letošnjimi odlikovanci je tudi podpredsednik ZSO Hanzi Ogris, ki je priznanje dobil „za predano politično delo ter aktivnost za enakopravnost slovenskega življa na Koroškem". K visokemu odlikovanju mu iskreno čestitamo!
Treba je ukrepati dokier še ni prepozno
Več tisoč ljudi, med njimi zlasti veliko mladine, se je prejšnji petek kljub močnemu deževanju udeležilo protifašistične demonstracije na Dunaju, na katero so vabile različne mladinske in druge organizacije, med njimi tudi Klub slovenskih študentov na Dunaju. Povod zai ta veliki protest demokratičnih in protifašističnih organizacij brez razlike svetovnonazorske opredelitve je bilo nevarno naraščanje provokacij neonacističnih in nacionalističnih sil po eni strani, hkrati pa tudi nerazumljivo zadržanje oblasti, ki proti neonacistični dejavnosti nočejo ukrepati, kakor jim to nedvoumno nalagajo ustava, zakoni in državna pogodba.
Prav to zadržanje vlade in obla-
Ofenziva nemškega nacionatizma
Vo/Z/M; Bo;, BZ se Ma BlorošBeM; Me 0M;e;a)je (e Ma Me^e/;sBe JržavMozBorsBe vo/Zfve, MMrveč se v/^MO %s-wer;a ;ar/Z že Ma (žeže/Mo rnerjeM/e s<7, B/ Bo prcr/v/t/oMM /efos jescM/, verŽMo Bo/; ot/Br/fa oč/tMO o/eMz/vo Mew-%ega MacZoMa/ZzM;a. Pr; tew pa ;e PPO-jevs^o B/7D-;ewBZ ,,oBraM;BM: Po;" prot; p^MzežMr' reš/rvZ reBeršBega fprašaMja /e erM J/M;eMzZ;a, oB BafcrZ se Baže fat/Z se ;/raga p/ar rega MevarMega razvoja; BaBor že /era 7972 pr/ z/og/asMe?M „ra/e/sr%r?MM", raPo Jop/vajo MCfMŠB/ Ma-e/oMa//sr/ ra;/; se</a; por/poro /z ZMaM/P MeoMae/sr/ČM/P Progov.
Pe raPo je MarMree rnogoee razam?;/ Me</avM; oP/sP MfPč/an;rga jaŽMor/ro/sPega BomBaša /M ser/anjcga ,,/Z-rerja" MeoMac/sr/eMe NDP Pargerja Ma BorošBem, Pjer je svoj/w wa/ošrev//M/rM pr/srasew govor//, PaPo se wo-rajo McmšB/ „vo/Psger;osseM" Por/r/ prod ,,/až/" o oP-sroja posepMe avsrr/jsPe MaroJMosr/. V /srew P/pa je „poprav//" rar/Z še ,,/až" o vee rM///joM/P arMorjeM/P v Mac/sr/ČM/p PoMCCMrrac/jsPZP raPor/še/P; rr</Z/ je, e/a je P//o v dascPrv/rza Pveejewa M!///joM rurrvZP Ž/dov, Par je eMega ZzmeJ Mjegov/P pos/aša/eev raPo prevze/o, ja je p/ZMsPe ce/Zce — ,,če P/ j/P raPrar sp/op /we/Z" — prog/asZ/ Par za MajPo/j Paviano oP/ZPo srMrt/. Svoje ,,prograwar/ČMe reze" je Barger pb^Prep// še s poP/oMorri pre</ "Zgor/ov/asP/M!/ zas/agarn/" dJo/ja /7;r/erja, pr/ čemer pa ga oč/rMo prav M/e Me mo?/ jejsrvo, da se je P/Zr/erjeva pot v pošteM de/ovM; svet" za TMMoge m;7Z;o-Me PoMČa/a v p//MsP/P ce/ZcaP /M Ma drag/P rMor/šč/P SS-ovsPega terorja, saj v z/oč/MsP/ SS MasprotMo v/d/ ,.de/MO aresM/č/tev zdražeae Evrope".
Sedaj je vodZ/a/ prcdstava/P taPe Mr/se/Most/ Mapo-veda/, da Po NDP tad/ Ma BorošBem pov^ča/a svojo dejavrtost /M po vsej verjetMost/ PaMd/d/ra/a tad/ pr/ dezc/MozPorsPZP vo/ZtvaP. Predvscrr: pa je zagroz//.* ,,Če P/ PZ/o trePa Ma EorošBcm Maprav/t/ red, tedaj /aPPo raeaMate z Mam/ . .."
C/ede pos/ed/c ojaeeMja teP s// /M MevarMost/ Mj/Pov/P
grožcMj Me P/ sme/o P/t/ MoPeMCga dvoara. SocZa/ZsfZČMa M:/ad/Ma Ma NorošPeM! je Ma svojem zPora že opozorZ/a Ma MaraščaMje MeoMac/zma /M ^aPteva/a astrezMe aPrepe. ProdZraaje Bargarjeve NDP Ma NorošPo pa povzroča sprp/ ce/o OVP-jevsP/ Vo/Psze/taMg, P/ s/cer v tej smer/ M/PaPor M/ taPo Pr/t/ČMa /z/ast/ če pomZs//M;o Ma Zz/Zve MjeMega Pasta). Samo Ma pr/stojM/P /M odgovorM/P mesf:B ostajajo še Maprej s/ept /M g/ap/ za vsa opozorZ/a ter afeme/jeMe zaPteve po aPrepaaja v sm/s/a MedvoaM!M/P astava/P Za zaPoMsPZP do/očZ/ zavračajo z /aŽM/mZ trd/t-vam/, da za taPo aPrepaaje M/majo pravMe osMove — Per je zlvsfr/ja veadar pravMa /M de/MoPrat/ČMa država.
/ste avstr/jsPe oP/ast/, PZ v tMMožeč/P se prZmer/B prot/zaPoM/te dejavMost/ MeoMac/st/ČM/P /M MemšBoMac/o-Ma/Zst/ČM/P Progov Paje M/majo zaPoMsPZP moŽMOst/ za aPrepaaje, pa M/PaPor M/so v zadreg/, Padar se sprav/jo Mad s/oveMsPe m/aJZace /M aPt/v/ste, PZ opozarjajo Ma MerešeMa vprašaMja /M zaPtevajo dos/edMO spoštovaMje ve/javM/P HstavM/P /M zaPoMsPZP do/očZ/. OP Pršenj;; za-PoMov s straM/ MeoMac/stov /M MenršPZP Mac/oMa/Zstov oP/ast/ nočejo v/det/ svoj/P oPvezMost/, pr/ zas/edovaMja S/oveMcev pa gre Mj/Pova vMenra taPo da/eč, da j/P Mrora ce/o astavMo sod/šče opozor/t/ Ma Pr/v/ČMOst Mj/Povega ravMaMja.
7*a oč/tMa dvojMa M!era ponreM/ eP/ataMtMo PršeMje astavMo zajatMČeMe eMaPost/ pred zaPoMOM! ter predstavna Pr/čečo d/sPr/Mt/Mac/jo v stM/s/a rp/oŠMe deP/arac/je o č/ovePov/P prav/caP. Če se avstr/jsp/ predstavM/P/ P/jaP taPenta Pršeaja /asta/P zaPoMov /M tMedMarodn/P doPa-nteMtov sP/Zcajejo Ma dentoPrat/cMost /M pvavn/ red, poten: to /e potrjaje dvo/ZČMOst taPe tMora/e. S pr/čo tega dejstva pa se tad/ Bargerjev prZwer Paže v ZMačZ/a/ /ač/; v ,,zaBva/o" za podporo, PZ jo je svoječasMo z PomPand daja/ Poja za prav/ce jaža/P 77ro/cev, ga /IvstrZja oč/tMo Magrajaje s ten;, da danes /aPPo neov/rano š/r/ svojo neonac/st/ČMo dejavnost.
Bes /epa ,,dcn;oPrac:ja" Zn še /epš; ,,pravn/ red"/
sti je bilo med demonstracijo deležno najostrejše obsodbe. Številni govorniki — od zastopnikov bivših borcev proti fašizmu pa do predstavnikov mladinskih organizacij —-so zelo kritično ocenili "izgovore" odgovornih dejavnikov, ki so jih opozorili, da v avstrijski zakonodaji ni le dovolj določi), po katerih bi bile oblasti dolžne prepovedati in preprečiti vsako neonacistično dejavnost, marveč državna pogodba Avstriji te obveznosti izrecno nalaga in jo obvezuje. Poudarjeno pa je tudi bilo, da je proti neonacističnim pojavom treba pravočasno ukrepati in ne šele tedaj, ko postanejo prava nevarnost — kot smo to doživeli v prvi republiki.
Tako v govorih kot s transparenti je bila izpovedana zahteva po odločnem in pravočasnem ukrepanju pristojnih oblasti, konkretno zahteva po prepovedi in razpustitvi vseh neonacističnih organizacij, kat sta predvsem NDP in ANR. V tej zvezi pa je bil izpovedan tudi prostesf zoper hujskanje nemškonacionali-stičnih sil ter je bila izrečena zahteva po prepovedi organizacij, kot je koroški Heimatdienst. Med govorniki je bil tudi predsednik Kluba slovenskih študentov na Dunaju Franci Serajnik, ki je opozoril no visoki krvni davek, ki smo ga koroški Slovenci dali v boju proti tašizmu in si s tem priborili člen 7 državne pogodbe, ki pa še vedno ni izpolnjen.
Svoja solidarnost s protifašistično demonstracijo in njenimi zahtevami je izrazila tudi Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. V brzojavki, ki jo je poslala organizatorjem dunajske demonstracije, je ZSO opozorila, da smo koroški Slovenci v zadnjem času izpostavljeni povečanemu pritisku nacionalističnih sil zlasti v zvezi z obletnico plebiscita; Heimatdienst pa je začel z dejavnostmi, ki so naperjene zoper socialne, gospodarske in nacionalne interese južnokaroškegO prebivalstva. Zato ZSO podpira zahteve po prepovedi neonacističnih in nemškonocionatističnih organizacij ter poudarja, da tozadevne obveznosti nalaga Avstriji tudi državna pogodba.
37ovens&i o&tefponovno navduši
^roroš^re <S7o vence
Po štirih letih se nam je spet pred- turneje bolj veseli kot katerekoli stavil Slovenski oktet iz Ljubljane, druge. Mi pa lahko ugotovimo, da sedaj v novi sestavi. S svojimi na- imamo koroški Slovenci zadosti stopi v Pliberku, Skocijanu, Kotmari vzroka, da se posebno veselimo vasi in na Brnci je otvoril svojo le- obiska tegai kvalitetnega vokalne-tošnjo svetovno turnejo, ki bo letos ga ansambla, katerega petje vse-posvečena v prvi vrsti Afriki. Slo- buje vrednote, ki jih sicer najdemo venski oktet, ki je po svoji ustano- samo še v poeziji. Njegovo petje, vitvi leta 1951 že prvi koncert v ki ga v mnogih deželah jemljejo inozemstvu imel na Koroškem, je kot vzorno lekcijo za domače zbo-prišel tudi letos kot veliki prijatelj re in ansamble, je s svojo že sve-
priljubljenega jugoslovanskega vokalnega' ansambla. Tudi pod novim umetniškim vodjem Antonom Nanutom, ki je spremljal oktet po Koroški, nadaljuje ansambel po pretehtani pomlajitvi svojo že skoraj tridesetletno tradicijo — visoko kvaliteto petja, ki sloni na plemenitih glasovih vsakega posameznega člana, ki obvlada dovršeno umetniško izvajanje katerekoli pesmi.
Na vseh koncertih je izvajanje Slovenskega okteta publiko tako prevzelo in navdušilo, dat ni hotela prenehati s ploskanjem — prosila in naravnost izsiljevala je dodatne pesmi.
In rdeči nageljni, ki jih jim je izročila mladina v imenu prosvetnih društev so lahko le skromen izraz naše hvaležnosti in veselja nad izrednim kulturnim užitkom.
Slovenski oktet, ki ga označujejo tudi ^osemčlanski vokailni orkester" je za svoje delovanje dobil že vrsto priznanj. Leta 1957 in 1964 je oktet prejel najvišjo nagrado za kulturne dosežke Slovenije — Prešernovo nagrado. Ob svoji 25-let-nici, ki jo je obhajal pod pokroviteljstvom predsednika Tita, pa je prejel visoko jugoslovansko odlikovanje. Med drugim pa mu je leta 1975 Slovenska prosvetna zveza' v Celovcu podelila Drabosnjakovo priznanje. Zadnjo soboto pa' mu je v Skocijanu v spomin na sedanjo turnejo po Koroški in v zahvalo
predsednik Slovenske prosvetne ..Minimundus" ali „MaH svet ob mundusu vsako sredo ob 19.30 uri zveze Valentin Polanšek predal Vrbskem jezeru", kakor splošno ,me- večern, koncert. Večern, sprehod sko-,	! !, t HP7	nujcjo edinstveno turistično atrakcijo zi „maii svet v žaru številnih luči
spomms o pa e o *	. pri vhodu v Ce!ovec, je minulo sobo- privlačnost te naprave gotovo le še
Med stevdmm, poslušale, k. mso ^ ^ .dprl svoja vrata ter bo tja poveča, hoteli zamuditi ta izjemen kulturni jeseni privabljal stare in mlade Uprava Minimundusa je založila dogodek, pa! so bili tudi jugoslo- obiskovalce od blizu in daleč.	tudi lep prospekt, ki v čudovitih
vanski konzul v Celovcu Zarot San- hlm.mundus prikazuje več kakor barvah prikazuje nekaj tamkajšnjih dor, oba predsednika osrednjih slo- joo modelov^ znanih avstrijskih in modelov, obiskovalce pa k ogledu venskih organizacij dr. Franc Zwit- mednarodnih objektov v miniaturi v vabi v pravem ..mednarodnem" jeter in dr. Matevž Grilc, številni za- merilu 1:25. Med temi so tudi modeli ziku: v nemščini, angleščini, franco-stopniki slovenskih prosvetnih or- največjih svetovnih znamenitosti, kot ščim. itahjanščin., slovenščini in hr-ganizacij, številni slovenski občinski ^ primer dunajski „Steffl" in Belve- vaščmi jim s kratkimi stavki pred-
-------- ------------ - - - .------ ------------- -	,	^	...	, .	.	__.	... dere, Eifflov stolp v Parizu, poševni stavlja namen m pomen „Malegasve-
Pridobil srca poslušalcev. Njegova dušilo tako koroške Slovence, ka^ odborniki, med drugim pa je bil v	ggjg^Q2NvNew Yor- ta ob Vrbskem jezeru".
Priljubljenost se zrcali tudi v mno- kor tudi nemškogovoreče poslušal-	"°vzoč tudi 3- pred- ^ ^ številne druge privlačnosti.
goštevilnem obisku koncertov, vse ce. S svojim bogastvom v niansi- tednik Koroškega deželnega zbora Qbi$k jgpo urejenega „ma)ega sveta" -------------------------------------------------
štiri dvorane so bite nabito polne,	ranju in z izredno dinamičnimi in-	Josef Guttenbrunner ter	župan Jo-	j g resnično doživetje tako za	stare
tako da je prisluhnilo izvajanju	terpretacijami pa	je dal našim pro-	se! Struger .	kot še posebej za otroke, ki se	tako-
okteJa več kot 1100 navdušenih po-	svetnim društvom	nove pobude, ka^ V dogovoru s Slovensko prosvet-	rekoč na domačih tleh srečajo	s šir-
slušolcev.	kor tudi narodu	sosedu predstavo	no zvezo, ki je skupaj s	krajevnimi	nim sveoom.
vrhunskega slovenskega pevskega prosvetnimi društvi organizirala' se- Lastnik Minimundusa je karitativ-ki zbuja pri vsakem dobro danjo turnejo, je oktet izrazil, da no društvo „Rešite otroka", ki čisti
Za boljši svet
V	S/ofenj Gruden, ^1 je dnnes že po osen? svefM zrMn &ot mesto mir« in prijctefjsfvd med mtrodi, so v polnem fešrn priprave za novo velijo mednarodno manifestacijo. Z likovno razstavo pod naslovom „Za boljši svet 7979" f?odo namreč nadaljevali plemenito idejo, ^i so jo začeli uresničevati leta 7966, ^o so organizirali mednarodno likovno razstavo z geslom „ Alir, humanost in prijateljstvo med narodi". Leta 7973 je oh jubileju OZN p .Slovenj Gradca sledila mednarodna lihovna razstava angažirane figaralihe „A7ir 73 — 30 OZN". Poleg tega pa so v Slovenj Gradca začeli tadi z afeja-njem tahoimenovanega Gaja mira in svobode z dragocenimi plastikami, delom ametnihov raznih narodov.
7*e ideje nameravajo — kot že rečeno — nadaljevati z novo mednarodno likovno /rrireditvijo „Za boljši svet 7979", ki bo predvidoma trajala od maja do jalija. Tčazstava, na kateri bodo sodelovali ametniki iz vsega sveta, bo razdeljena na sedem oddelkov ter bo na nazoren in objektiven način govorila o aktaalni skapni problematiki in dogajanja v likovnem sveta leta 7973. Ob viziji aki-njanja prostorskih meja pa bo poadarjala tadi ohranitev likovne miselnosti in značilne kaltare narodov.
V	tej smeri bo šlo tadi vzporedno posvetovanje na temo decentralizacije kaltare in problemov kailtare malih narodov, ki ga bo organizirala jagoslovanska sekcija mednarodne zveze likovnih kritikov zl/C/l. Zanimiva pa je tadi pobada, da bi delovni Ijadje iz različnih delovnih okolij ob tej priložnosti povedali, kaj in kako si predstavljajo prizadevanje za boljši svet.
Ob vsebinski zasnovi posameznih oddelkov, ki bodo živo v ametniški podobi in angažirano prikazali vprašanja našega bivanja m odnosa do sveta, to je odnosa, ki ga sami oblikajemo ali ga nam krojijo dragi, pa bo razstava v Slovenj Gradca predvsem tadi nova mednarodna manifestacija, posvečena velikim idealom človeštva, kot so mir, hamanost in prijateljstvo med narodi.
Minimundus" spet vabi
stare in miade obiskovaice
koroških Slovencev, in si je znova tovno znano glasbeno kulturo nav-
Na vseh štirih koncertih so se predstavili z drugačno sestavo pro- dela,
groma. Repertoar je povsod obsegal mislečem človeku spoštovanje in delo starih mojstrov in skladateljev priznanje.
drugih obdobij, klosične umetne S kvalitetno izvedbo je tudi v tej Pesmi, narodne pesmi slovenskega "°vi sestavi seznanil poslušalce z m drugih jugoslovanskih narodov dosežki slovenske in druge vokal-ter pesmi narodov sveta. Veliko aplavza so želi tudi s priljubljenimi Pesmimi, ki pa jih niso zapeli v nam znanih priredbah, temveč v Primorskih oziroma čeških izvirnikih.
V drugi polovici koncerta so Predvajali narodne pesmi, npr. ruske, češke, italijanske, črnske duhovne in druge. Seveda pa so zapeli tudi koroško slovensko pesem,
ki spadat v njihov stalen repertoar	.........-------- ------ ------.	-
'n ki ie Drav Dreka Slovenskeaa tošiimom. Spominjali se bomo nepozobnih dni v maju n k, ,e prav preko blovenskega	p. d.igihietih krvave vojne
okteta ze po celem svetu pridobila	utihni). orožje in so narodi spet iahko svobodno
svoje ljubitelje.	Zato	je Slovenski	zadihati, osvobojeni more, ki jih je tiačiia v	obiiki nepo-
oktet z veseljem	pozdravil na kon-	pisnega nasilja, kakršnega je bii zmožen ie	čiovek, ki se
certu v Kotmari	vasi	slovenskega	t? v siužbi nat,fašistični ide.i.giji spremenit	v divjo zv.r^
...	o i . ir	Naš spomin pa bo predvsem veijai tudi vsem neštetim
skladatelja in pesnika Pavleta Ker-	i„y.„aie svoje živtjenje, da mi živimo: v
ijaka, ki ga posebno cenijo zaradi hvaiežnosti se bomo spominjati protifašističnih borcev in tega, ker je izjemno dobro znal žrtev fašističnega nasiija.
Zajeti pristno koroško melodičnost Naš pokion vsem tem junakom pa more biti iskren samo
'jedskih pesmi in je s svojim delom	^ 'e zavedam, tudi
^	,	,	, i	nam obveznost, da nikoii ne smemo pozabiti njihovega
mnogo prispeval k slovenskemu	j„ „ji)„,ye žrtve, ker ie tedaj, če bo spomin nanje
glasbenemu zakladu. Nato pai so Judi opomin, nam bo uspeio preprečiti, da bi se še kdaj Zapeli eno novejših pesmi Kernjaka dogajate take strahote.
"Ana, nina, naina". Povsod pa je Ta njihova oporoka nam naiaga doižnost, da nikdar
,.p.i ,„d,
Porabski
Slovenci
se pripravljajo
na ,,narodnostni dan"
V nedeljo 3. junijo bo v Slovenski vasi v Porabju (na Madžarskem) tradicionalni .narodnostni dan",
bo izredna rad pri prvi priložnosti dododek uporablja v dobrodelne rta-spet ugodil želji koroških Slovencev mene, predvsem za oskrbo sir.maš-^	....	,	, , ,	nih otrok. Tako je obisk Mimmundu-
p. nadaljnjem nastopu okteta na ^	,rečanje z največjimi sve-
Koroškem. Honorar, k. ga je prejel bitimi atrakcijami in hkrati prispe-za snemanje na celovškem radiu,	y dobrodelne namene,
ne umetnosti in koroški poslušalci	pa je Slovenski oktet prispeval za	Tja Jo	oktobra bo Minimundus
so se no vsakem koncertu lahko	Kulturni dom na Radišah in tako še	,pgt ojprt	dnevno od 8.	do 19. ure;	največja prireditev	narodnosti	2e-
prepričali, da si je Slovenski oktet	bolj izpričal svojo tesno povezanost	v glavni turistični sezoni,	to je v me-	lezne županije. Priprave za to	ve-
upravičeno pridobil sloves najbolj	s koroškimi Slovenci.	secih julij	in avgust, pa	je v Mini-	]}ko srečanje so še	v polnem teku,
kajti .narodnostni dan" se je v zadnjih letih razvil v pravo mani!e-
)zk&Z!mO SO VrQdnQ Z rtOV	na Jžej.\topnjo narodnostnega
ki jih je zahteval boj proti fašizmu	ir,S:
Prihodnji teden bomo obhojoti obletnic, zmage nad obveznosti. Zastopniki teh organizacij pa so tozadevno vijo prerez tovrstne ustvarjalnosti
'	......... ^	.. —nagovorili tudi še kancierja osebno, ki jim je morai pri- med manjšinami.
znati, da ne manjka zakonskih dotočil, ki prepovedujejo
Oz. partizansko pesem.
Spored je v izbrani in izpiljeni slovenščini napovedoval predsednik Slovenskega okteta publicist Bogdan Pogačnik, o katerem je
razvoja. Proti silam mračnjaštva je treba ukrepati pravočasno; njihovo pogubno dejavnost je treba zaustaviti že na začetku — potem, ko se razraste v gibanje, je prepozno, kakor nas učijo izkušnje iz prve republike.
Zato demokratična javnost ne more razumeti zadržanja
-njj. d. iiAJ" 7,111
Pesem; s svojimi prispevki je za^	............. ....
akrožil kvaliteten kulturni užitek.
mednarodne pogodbe, pa se deia, kakor da ne bi imeia nobenih pravnih možnosti za ukrepanje proti neonacistič-
V svojem dopisu Sloveski pro-	nacionaiističnim skupinam. Veiika protifašistična
...d." p^"ik
Pred začetkom turneje po Koroški „3^ $yetovnonazorno usmeritev, je biia viadi in obia-Dopisal, da se Slovenski oktet te stem nepresiišno opozoriio, naj se končno zavedajo svojih demokracijo.
smisiu teh doiočii ukrepati, ne pa iskati izgovore, češ da v Porabju in tako je tudi letos, ko je Avstrija demokratična država in je zato vsakomur do- imajo porabski Slovenci nalogo, da v.ijeno, da se udejstvuje na poiitičnem področju. Take organizirajo to srečanje. Kakor
interpretacije demokratičnih načei gredo namreč mimo ^	- L i i	__
stvari in so predvsem tudi v nasprotju z državno pogodbo, znano, je bilo lansko podobno sre-ki naiaga Avstriji izrecno dolžnost, da mora preprečiti Čanje v Nardi pri Szombathelyju in vsakršno obujanje in širjenje nacistične miseinosti. Pri tem go, jg pripravila hrvaška' manjšina, pa bi moralo biti tudi notranjemu ministru Lancu jasno, ^ osrednji prireditvi v Slovenski da današnji neonacisti ne bodo korakati po cestah v ... j i i	b..i
nekdanjih nacističnih uniformah in se ponašati z izk.znt- vas, bodo sodelovale številne kul-cami in čianskimi števiikami nekdanje MSDAP — za ukre- turno-umetmske skupine obeh tam-panje proti njim vendar niso merodajne formaiistične zu- kajšnjih narodnosti, kot gostje pa nanjosti, ampak je merodajna miseinost, ki jo zastopajo in ^	pridružili tudi kultur-
Glede te miseinosti in njene sorodnosti z nacistično ideo- "'k' iz Slovenije, iogijo pa res ne more biti nobenega dvoma: tozadevno se .Narodnostni dan" v Porabju je današnji neonacisti prav nič ne raziikujejo od včerajšnjih namreč tudi priložnost za pogovore nacistov in zato za pristojne obiasti ne more in ne bi smeio	, ,	, 7^.
biti nobenega dvoma, kak. in proti komu morajo ukre- ° sodelovanju med Železno zupa-pati. Kdor danes zanika strašne ziočine nacizma, tisti je nijo in Slovenijo. Taki pogovori so nacist tudi danes — pa čeprav nosi v žepu čiansko izkaz- v zadnjem času roditi lepe uspehe nico ene izmed današnjih avstrijskih strank. Ne po tej ^ bistveno prispevali k temu, da so
izkaznici, marveč po njegovi miseinosti ga je treba oce- ____,__	!n
niti; ne tormaiistično toimačenje zakonov, marveč zavest, ^ odprta P I	,
da je treba čuvati Avstrijo kot državo, ki se je rodita iz hrvaške manjšine na Madžarskem protifašističnega boja, mora biti tista vrednota, ki bo začela hitreje reševati. Letos bo v usmerjata detovanje in ukrepanje obiasti in državtjanov. ^ okviru tudi prva skupna seja
K3T3	"T*""""- ^ * <**<-
meje.
ŠENTPRiMOŽ V PODJUN!:
ProslavaTH-letniceSlovenskegašolskegatlruštva
V nedeljo popoidne ]c Sioven5ko šoi!ko društvo v poino :a5edeni dvorani pri Vogiu v Šentprimožu siovesno prainovaio ^demde;etiet-nico :vo{ega ob5toja. Mtega dne dopoidne je biia tudi otvoritev dvojezičnega otroškega vrtca v Šentprimoiu, ki ga je na pobudo prebivai-itva iz Škocijana in okoiice zgradiio Sioven$ko šoisko društvo.
Pravzaprav $mo v nedeijo praznovati jubiiej z enoietno zamudo, ker je biio SŠD u$tanovijeno ieta 1908, vendar je ta zakasnitev jubiieja hotena iz razumijivega razioga, da se ta visoki jubiiej društva, in to že v mednarodnem ietu otroka, poveže z vidnim društvenim uspehom, z otvoritvijo otroškega vrtca v Šentprimoiu.
Med številnimi udeleženci na jubilejni slovesnosti so bili poleg domačinov navzoči tudi predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, tajnik ZSO dipl. inž. Feliks ieser, višji vladni svetnik dr. Pavle Apovnik, predstavnik Slovenske kulturno-gospo-darske zveze v Italiji Edmund Košuta, mentor za dijaške domove Slovenije Franjo Klojčnik in številni zastopniki kulturnega in javnega življenja.
Zbrano publiko je v imenu SŠD pozdravil predsednik dipl. inž. Franci Einspieler. V svojem slavnostnem govoru je izčrpno opisal zgodovino društva ter orisal naloge, ki si jih je zadalo društvo na področju šolstva in izobrazbe v dobrobit naše narodne skupnosti na Koroškem.
V imenu podobne organzacije v Maliji, Dijaške matice, ki prav tako skrbi za mladino, ki živi v Trstu, Gorici in Benečiji, je spregovoril in čestital Edmund Košuta. Med drugim je dejal oziroma ugotovil, da je deiokrog našega SŠD mnogo širši in odgovornejši od njihovega. Deio, ki ga opravijo SŠD v Avstriji, spada pri njih (v itaiiji) v upravo javnih ustanov — občine, okrajev, države. Manjšina ima v svojih dejavnostih druge odgovornosti; ne te, da ustanovijo šoie in vrtce, ki bi jih itak moraia nuditi država kot enakopravnemu državijanu.
70 oziroma 71 let obstoja SŠD je vsekakor dolgo obdobje prehojene poti borb in dela, ki ga je obširno orisal v svojem govoru predsednik. SŠD je bilo ustanovljeno v
biscita aktivno podpiralo delovanje slovenske narodne šole v Šentpetru in se zavzemalo za ustanovitev še nadaljnjih narodnih šol na območju tedanje vojvodine Koroške. Izid' plebiscita letta 1920 je bil z ukinitvijo slovenskih narodnih šol usoden tudi za delovanje SŠD na področju slovenskega šolstva. SŠD je sicer leta 1921 napravilo ponoven poskus, da
9. MAJA v TV t ob 20. uri fiim o Koroški „Das Dorf an der Grenze". Giej TV program nat 8. strani.
bi dobilo dovoljenje za ponovno odprtje šole v Šentpetru in narodne šole v Št. Rupertu pri Velikovcu, ki ju je do ukinitve prav tako upravljalo CMD, vendar je šolska oblast prošnjo društva zavrnila). Tudi pritožba na Društvo narodov je ostala brez uspeha. Tako je propadel poskus SŠD, da bi obnovilo vsaj del slovenskega šolstva na Koroškem.
Od plebiscitne dobe naprej je SŠD v narodni šoli v Šentpetru le posredno kot najemodalec šolskega objekta kanventu šolskih sester, podpiralo vzgojne in gospodinjske tečaje za dekleta. Preko take oblike
društva med obema vojnama ni segalo.
Leta 1941, po napadu nacistične Nemčije na Jugosiavijo, je bito SŠD nasitno ukinjeno in njegovo premo-
leta 1958, ko od Slovenske kmečke zveze začasno prevzame vodstvo Slovenske kmetijske šole v Podrav-Ijah. Nai področju vzgoje dijaške mladine pa se SŠD aktivno angažira leta 1964, ko SPZ prevzame vodstvo dijaškega doma'.
Težavno uveljavljanje SŠD na področju neposrednega vzgojnega in izobraževalnega dela v obdobju 1951 do 1970 v veliki meri korenini v kadrovskih problemih. V teku let, predvsem od občnega) zbora) 1970 naprej pa) se je tudi to stainje popravilo. Leta 1974 je SŠD razširilo program svojega delovanja na varstvo in vzgojo predšolske mladine. Prvi rezultat te akcije SŠD, ki je bila vsklaijena z ZSO in s predstavniki slovenskega prebivalstva) občine Škocijan, je dvojezični vrtec, ki je bil kot omenjeno v nedeljo slovesno otvorjen in izročen svojemu namenu. Nadalje pa je na pragu izgradnja novega mladinskega središča v Celovcu, kjer bodo uresničene tudii osnove za vzgojo; vajeniške mladine. To so brez dvoma lepi uspehi, ki jih znamo vsi ceniti in ki so našli pri vseh pozitiven odmev z željo, da bi se v tem smislu nadaljevalo.
V okviru nedeljske jubilejne slovesnosti je tovariš Marijan Srienc pripravil bogat in pester kulturni spored, katerega) glavni izvajalci so bili gojenci celovškega dijaškega doma SŠD. Tako so sodelovali — pevski zbor dijaškega) doma, ki gat je naštudiral in vodil Hanzi Ke-žar; nastop harmonike in flavte in razne recitacije. Tudi domače in sosednje prosvetno) društvo stat dali svoj prispevek — SPD „Danica" je
stvom Hanzija Kežarja, SPD „Zarja" iz Železne Kaple pa je nastopila z mladinskim tamburaškim zborom (polovica gojencev dijaškega doma SŠD), ki ga) vodi Oto Wutte.
Povezavo med posameznimi toč-
med drugim da'a tudi krstno pred-podpiranja vzgoje in izobrazbe slo- stavo pesmi „Kurirček" pod vod-venske dekliške mladine delovanje
Nastop pevskega zbora gojencev dijaškega doma SŠD na jubilejni stovesnosti SŠD
Zbrana pubiika s vetikim zanimanjem spremlja bogati in pestri spored gojencev dijaškoga doma SŠD
času, ko se je množil odpor slovenskega prebivalstva zoper takratno ponemčevalno utraikvistično šolsko ureditev. Zato si je društvo zadalo nalogo, da podpira in pospešuje slovensko šolstvo ter vzgojo) in izobrazbo med Slovenci. Da) bi lahko opravljalo svoje naloge na; vsem območju takratne vojvodine Koroške, so ustanovna' pravila) predvidevala poleg glavnega društva v Celovcu še organizacijo podružnic v vseh večjih, s Slovenci naseljenih kraljih. Kljub plemenitim ciljem, društvo te naloge ni izpolnilo, saj je bila taka podružnica ustanovljena) le v Šentjakobu v Rožu. Še ta je obstojala le formalno, samostojnega delovanja nikdar ni razvila.
SŠD je nastalo v tesni povezavi s Ciril-Metodovo družbo (CMD). Zato je tudi svoje društveno delo usmerjalo in opravljalo v najožjem sodelovanju s to ustanovo vse do teta 1920.
Da bi zadostilo svojemu namenu je SŠD že v letu ustanovitve kupilo zemljiško posest v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu, na kateri je CMD tik pred tem zaključila gradnjo nove narodne šole. V sodelovanju s CMD je društvo vse do ple-
ženje zaseženo v korist nacističnega rajha. S tem je društvo doieteia enaka usoda kot vse ostaie sioven-ske narodne organizacije. Po raz-suiu nemškega rajha je morato SŠD voditi dotgoteten boj za priznanje pravnega obstoja društva in za povrnitev društvenega premoženja. Ta boj, ki je dokumentira) vse značii-nosti odnosa avstrijskih obiasti do siovenskega društva in je segai vse do ustavnega sodišča, je našei pozitiven zaktjuček teta 1951 gtede priznanja pravnega obstoja in šeie tetta 1952, gtede povrnitve društvenega premoženja.
Od priznanja pravnega obstoja leta 1951 pa vse do leta) 1958 SŠD ni razvijalo lastnih dejavnosti na področju šolstva, oziroma) vzgoje šolske mladine. Pač pa je v tem obdobju, leta 1954 kupilo v Celovcu objekt za vzgojo dijaške m!adi-ne in leta 1957, po prodaji narodne šole v Šentpetru Konventu šolskih sester, kmetijsko posest in objekt kmetijske šole v Podraivljah. S tem je brez dvoma postavilo osnove za poznejše aktivno vzgojno in izobraževalno delo med slovenske mladino.
Prvič nastopi SŠD kot nosilec vzgojnega in izobraževalnega dela
komi programa je odlično izvedla gojenka dijaškega doma Maja Ha-dertaip, medtem ko je predsednica domske skupnosti Slavka) Apovnik v posebnem govoru orisala življenje in cilje domske skupnosti — vzgoje
Siovensko prosvetno društvo ..Rež" in Krajevni odbor ZSM Šentjakob
vabita na tiim
„DER GEWOHNL!CHE FASCHiSMUS
ki bo v ponedeijek 7. maja 1979 ob 20. uri v društveni sobi Narodnega doma.
Fiim prikazuje nacionaisocia-iizem v Nemčiji.
Prisrčno vakijeni/
v smislu ohranitve naše narodne skupnosti.
Nedeljska jubilejna) prireditev SŠD je odlično izzvenela, saj je z otvoritvijo svojega) dvojezičnega otroškega vrtca demonstrirata) viden uspeh, ki je hkrati tudi porok za nadaljnje dejavnosti nat področju vzgoje noše mladine.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO ..RADiŠE" NA RADišAH V A B ! L O NA
Otvoritev kuiturnega doma na Radišah
V NEDELJO 20. MAJA 1979
Spored:
ob 10.00 uri budnica (godba na pihaiaj ob 10.30 uri sveta maša, biagosiovitev
ob 11.30 uri opoidanski piknik (zabavna giasba, jedi na žaru) ob 13.30 uri igra godba na pihaia ob 14.00 uri otvoritvena siovesnost ob 16.00 uri vrtna veseiica s plesom
Pridite, da skupno preživimo
ta pomiadni dan na sončnih Radišah! Odbor
Srečanje tamburašev v Ločah
Slovensko prosvetno društvo „Je-pa-Baško jezero" v Ločah je v soboto 21. aprila) priredilo v loškem kulturnem domu II. srečanje tamburašev, na katerem so poleg domačih tamburašev sodelovali tudi tamburaši iz Ptuja in Reteč ter folklorna skupina „Emona" iz Ljubljane.
Številno publiko), ki je prihitela iz bližnjih in dolnjih krajev tako Zilje kot Roža) je v imenu prireditelja pozdravil Jožko Wrolich. V okviru svojih pozdravnih besed je zelo obžaloval, da) domači taimburaški zbor ni bil povabljen na otvoritev občinske hiše, medtem ko so bile v kulturni spored tega akta vključene vse ostaie kulturne skupine občine Bekštanj.
Naistopi domačega) tamburaškega zbora) pod vodstvom Erike Wrolich, je spet pokaza)! lep napredek, saj je presenetil z odličnim obvladanjem instrumentov. Tamburaški orkester iz Ptuja, ki ga vodi prof. Franc Hribernik, in ki obstoja) že od leta 1925, je dostojno demonstriral suverenost in izkušenost. En član tega ansambla sodeluje v njem od ustanovitve. Tamburaši ..Bisernice" iz Reteč so kot vedno spet pokazali občutno igranje in da tamburice ne poznajo le enega registra;. Folklorna skupina „Emona" iz Ljubljane je navdušila; z južnim temperamentom, ki je prevzel vze navzoče, tako da je morala dodati več komadov.
Kot smo že omenili, je loški tamburaški zbor v stalnem napredovanju. Če pomislimo, da obstoja) pičli dve leti, potem je treba priznati,
Visoko odiikovanje
Veiiki z!ati častni znak za zasiu-ge za repubiiko Avstrijo je pred dnevi prejei 3. predsednik dežeine-ga zbora Josef Guttenbrunner. Po-iitika Joseta Guttenbrunnerja poznamo kot čioveka, ki je vedno kazat in še kaže razumevanje za težnje naše narodne skupnosti na Koroškem.
K prejemu tega visokega odiiko-vanja iskreno čestitamo.
da je kvalitativno naredil ogromne korake naprej in dal je na najboljši poti, dat se bo lahko meril z najboljšimi na slovenskem naselitvenem prostoru. Zadnja leta opažamo vedno večje zanimanje za tovrstna glasbila;, ki so doživljala svoj višek med obema svetovnima vojnama, zlasti tik pred zadnjo vojno.
Z veseljem spremljamo ta razvoj, da se spet obuja) stara) tradicija taimburašenja po naših vaseh, ki je prav zaradi zapostavljenosti zadnjih desetletij postalo sedaj še bolj privlačno in priljubljeno.
Z/afa poroda
V nedeijo 22. aprda sta v Sčedma pr; Sentjakoka v Roža v kroga dra-žine okkaja/a z/gfo poroko /ozej Afi-kiavčič pd. Sčedemnik in njegova žena Lizi. /ozeja Afikiavčiča poznamo kot doigo/etnega prosvetasa, zadraž-nika predvsem pa kot navdasenega pianinca. Kdjak svojim $7 ietom je tesno porezan s p/aninsko dejavnostjo — podpredsednik .Slovenskega planinskega draštva v Ceiovca in gospodar prve siovenske zamejske pianin-ske postojanke na Pieščeči.
/<ot pianinec in starosta siovenskik pianincev na .Koroškem a-živa veiik agied, ne samo med našimi pianinci, temveč tadi med pianinci vsega slovenskega prostora in med avstrijskimi pianinci.
Svojo živijenjsko dražico — kčer-ko nekdanjega siovenskega žapana iz Rožeka, s; je /ozej izkrai v sosednji vas/. Ačjana živijenjska pot n; kiia vedno z rožicami posata. V zadaj; vojn; so Sčedemmkov; deiiii asodo stoterik koroskik 5iovcnsk;'k draž;'n v pregnanstva in ce/o v gestapovskem zapora.
ZJatoporoeenccma ok njanem praznika iskreno čestitamo in žeiimo, da ki sc mnogo iet aživaia zakonsko srečo v zdravja in zadovo/jstva.
Izdajate!], založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: V021 Ktagenturt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 52 5 50 —Tiska: Založniška in tiskarsko družba z o j Drava, Celovec — Borov!)#-
Sad našega deta...
fN%J<JjfVdMje S 7. St!*4?:Z)
Ob koncu pa je predsednik S$D izrekel zahvalo in priznanje vsem ustanovam, podjetjem in posameznikom, ki so kakorkoli prispevali k izgradnji otroSkega vrtca, ter svoja izvajanja zaključil z željo, naj bi dvojezični otroški vrtec v Sentprimožu uspešno deloval kot faktor enakopravnega uveljavljanja slovenskega jezika in sožitja med obema narodoma.
Pestri kulturni spored je začel Slovenski oktet iz Ljubljane, ki je svojo turnejo na Koroškem izkoristil, da tudi na tej prireditvi zapoje nekaj pesmi — kot pozdrav iz matične domovine v smislu besed njihovega vodje Bogdana Pogačnika, ki je naglasil, da se Povsod na svetu ljudje borijo za človekove pravice; predvsem pa smo dolžni pravice zagotoviti otrokom in to še zlasti v Mednarodnem letu otroka. S pesmijo sta olepšala prireditev mešani zbor .Danica" iz Šentvida in združeni moški zbor SPD .Vinko Poljanec" iz Skocijana ter SPD .Trta" iz Zitare vasi, ki sta nastopila pod vodstvom Hanzija Kežorja. Kot tisti, ki jim je končno namenjen otroški vrtec, pa so se predstavili otroci — otroški zbor SPD .Vinko Poljanec" pod vodstvom Helge Mlinar, in otroški zbor SPD .Danica" pod vodstvom Danice Kežar, ki sta oba Pokazala že res lepo pevsko kvaliteto.
Za tajnikom Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliksom Wieserjem (njegova izvajanja objavljamo na posebnem mestu — op. ured.) je v ime-
nu odbora za upravljanje vrtca spregovoril občinski odbornik dipl. inž. Franc Koncilija. Spomnil je, da je leta 1905 v škocijanski občini živela ena sama nemška družina — danes pa v tej občini uradno osporavajo obstoj Slovencev ter ji odrekajo značaj dvojezičnosti. Slovenski občinski odborniki so od občine že vedno zahtevali, da mora urediti dvojezičen otroški vrtec; vendar občina teh zahtev ni upoštevala, zato smo zdaj segli po samopomoči in v Mednarodnem letu otroka uredili dvojezičen vrtec kot prispevek k boljšemu razumevanju. Pač pa zahtevamo in pričakujemo, je naglasil občinski odbornik Koncilija, da bo občina našemu vrtcu namenila enako podporo, kot jo daje enojezičnemu.
S prerezanjem traku v slovenskih in avstrijskih barvah sta predsednik Slovenskega šolskega društva Franc Einspieler in zastopnik odbora za upravljanje vrtca Franc Koncilija simbolično odprla novi otroški vrtec. Namen in pomen te dragocene pridobitve pa so najbolj posrečeno in prisrčno predstavili mali obiskovalci vrtca, ki so pod vodstvom vzgojiteljice Simone Portsch Veselje nad svojim novim .domom* izpovedali v pesmi in plesu — v obeh jezikih so manifestirali odprtost mladih src za medsebojno razumevanje, spoštovanje in prijateljstvo.
To prijateljstvo je poudarila tudi predsednica Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Vida Rudolf, ki je v imenu gostov čestitala k po-
		
		
		
		
Zelo prltrien ]e btt nastop otrok
It dvojenUnega otroškega vrtca. Posmt, k) so jih zapeli v obeh deželnih jezikih, so najboljši Izraz duha, ki vlada v novem otroškem vrtcu v Sentprimožu. Hkrati pa je dokaz, da je vzgoja v obeh deželnih jezikih ob ustroznl pripravljenosti možna In da jo obogatitev za otroka, ne pa ovira, kot to trdijo vsi včerajšnjih!.
membnemu dosežku, kot je dvojezični otroški vrtec. V tem vrtcu se bodo — kot je dejala — otroct obeh narodnosti prtpravtjati za vstop v 21. stoietje. Biti bodo moraii dobri prijateiji; priznane pa jim bodo morate biti tudi pravice, kot jih vsebujejo razne mednarodne konvencije. .Najboljši [prispevek pa jim bomo daii s tem, da jim bomo zagotoviti srečno življenje v medsebojnem razumevanju."
Otvoritveni svečanosti, ki jo je s Prešernovo Zdravljico zaključil domači mešani zbor .Danica", je sledil še ogled vrtca, v katerem se bodo otroci slovenskih in nemških staršev skupno vzgajali v humanem duhu enakopravnih odnosov med ljudmi in narodi. Dvojezični otroški vrtec v Sentprimožu, ki s svojo izredno posrečeno ureditvijo in opremo spominja na pravljično hišico, je napolnjen z mladim življenjem, ki bo v slogi in miru iskalo pot v lepšo bodočnost.
Florijan Lapuš -8 5-letnik V
Pred dnev! je v Podsinji vas) v krogu družine, sorodnikov in pri-jateijev obhajat 85. iivijenjski jubi-iej Fiorjan Lapuš. Čeprav je to že razmeroma visok živijenjski jubiiej, je naš siavijenec še čii in zdrav in poin živijenjske voije in še vedno doprinaša svoj deiež v korist naše narodne skupnosti.
šubiiantova pot je poina napredne miseinosti in dejavnosti, ki jo ni demonstrira) samo na zadružnem področju, kjer je bii več desetietij predsednik Siovenske zadružne zveze, temveč tudi na drugih področjih kot so to kuitura in prosveta, kmetijstvo in narodno-poiitično živije-nje. Skratka on je bii prvoborec za gospodarsko neodvisnost in napredek srednjih in matih eksistenc sio-venskega ijudstva na Koroškem.
Kot kremenitemu značaju in naprednemu Siovencu nacistični pre-ganjaici seveda niso prizanesti. Tudi njega so kot mnogo drugih sio-venskih družin z družino vred izse-iii) v tujino, kjer je predstavijo) brezpravno rajo, toda vedno v neomah-ijivem prepričanju in veri, da bo kmaiu konec te nacističine tiranije. Ta veiiki dan vstajenja zatiranih, ponižanih in razžaijenih je na srečo tudi dočaka) in se po prestanem trpijenju brez večjih posiedic vrni) v svojo domačo vas.
šubiiantu Fiorijanu Lapušu izrekamo iskrene čestitke vsi koroški Sio-venci z žeijo, da bi uživa) še mnogo zdravih in zadovo'jnih tet ter da bi s svojimi doipoietnimi izkušnjami še naprej opiajai narodno-potitično dejavnost naše narodne skupnosti.
Zamenjava mladine med Koroško in Slovenijo
Pred nedavnim sc je m^Jda v Ce-/ofCM Je/eg4c/jc oM/ns&e Mpwue iz Murske So/?ote pod voJstvo/M Hd Ndr/d	OZds& je ve/ja/
strijs^o-jM.gos/ofdm^eTMH drnituK v Ce/ovcK. V	razgovorov so se
predstavnici oCeC Jeze/ spordZdwe/;, Ja je treCa ZdTMCTijduo m/adine med NorosCo /n 5/ovenijo razširiti. 5 Co-rosCe strani oCstoja dZ;cijd — „No-rošCi otroci na jagos/ovansCo zlJri-jo", v oCvira Catere itndjo CorošCi otroci ntožnost opraviti Je/ počitnic o/? morja sCapno z otroci iz 5/oveni-je, Nemčije in tadi iz A/dJždrtZ;e. TaCsna sCapna /Jfdnjd otroC iz različnih držav in Ježe/ so ze/o Coristna in s/ažijo mcJsc^ojnemM razameva-nja. V prihodnji zimi ho ime/o #0 otroh iz Pomarja pri/ožnost nd No-rošhem opraviti smačarshe počitnice, /zrdžend je hi/a ta Ji že/jd, Jd ho treba športnema in ba/tarnema. n Jej-stvovanja posvetiti več pozornosti.
Ce/ovšbi žapan Leopold Gaggen-herger, Zri je v imena mestd pozdravi/ goste iz 5/ovenije, je v svojem nagovora poJčrtd/ pome/most -dvstrijsčo-jagos/ovansbega Jrdštvd, Zri imd ve/i-Zre zas/age pri astvarjan ja dobrih meJsosedshih oJnosov. OZ* tej pri/ož-nosti je tadi poadari/, Jd se Ce/ovec ze/o prizdJevd dstvdriti ZrontdZrte z jažnim soseJom — preJvsem z mesti nd homana/nem področja. Nazgovo-rom std po/eg preziJentd zivstrijsZro-jagos/ovansbega Jrnštvd AZdttZridSd
Nrassniga in č/dnov preJseJstvd — Jr. Paa/a Prappeja, V/ernerjd Press/d in Friedricha PretzZre, prisostvovd/d tadi jagos/ovansha Conza/a v Ce/ov-ca Peter Zdpdnčič in Zdro/ Pandor.
Ndj o Z* tej pri/ožnosti omenimo, Jd se je tdJi vtvstrijsho-jagos/ovansho draštvo vb/jači/o v abcijo Zd pomoč potresnibom v Črni gori in Jd hoče po svojih močeh pomdgdti težbo pri-zdJetemd /jdJstvd Črne gore.
Predavanje o manjšinah
V obvira cib/asa preJdVdnj o manjšinah v Avstriji, Zr; gd — ZrdZror smo v našem /istd že poročd/i — prirejd /jadsba dniverzd Prigittenaa v 20. Janajsbem oZrrdjd- v soJe/ovdnjd s Na/tarnim in injormdcijsZrim centrom 5FNJ nd Ddndjd, ho v toreb #. ma-jd prejdvd/ /jah/jansbi dniverzitetni projesor Jr. AZdtjdž Nmec/ o /itera-tdri 5/ovencev v Avstriji.
Dr. Nmec/ je Z^i/ tdJi dreJni^ dnto-/ogije soJo/rne s/ovensZre /iterdtdre nd Korošcem, Zri je prej /eti izs/d po J nds/ovom „Pd Zrisd je mojd, pd ven-Jdr mojd ni". Not Jo/*er pozndvd/ec /'o seJdj /iterdrno dstvdrjdnje ^oros-ZriZr 5/ovencev preJstdvi/ tdJi Jdndj-sZremd o/rčinstvd in s tem sirso dv-strijs^o jdvnost sezndni/ s tvornim v^/jdčevdnjem mdnjšinc v ^d/tdrno živ/jenje s/ovensZregd ndroJd.

Naši prcsvetaši-igraici so v zelo kratkem času naštudirati komedijo .Svojeglavček" in z njo nastopili v nedeljo 22. aprila popoldne in zvečer v nabito polni dvorani pri Miklavžu. Čeprav odrska dejavnost ni več tako razširjena po naši deželi, pa obiski na igrah dokazujejo — vedno polne dvorane — da je noše ljudstvo žejno tovrstnih odrskih prireditev.
Izvajanja) igralcev komedije ,Svo-
Zveza siovenskih žena vabi na enodnevni
iZLET V KRANJ v četrtek 10. maja 1979
Na programu je ogied mesta in tovarne. Zbiraiišče in odhod ob 7. uri izpred sedeža ZSO, Casometergasse 10
Prijave; ZS2, 9020 Ceiovec, Spitaigasse H/tii teiefon (0 42 22) 85 2 35
jeglavček" so izvala mnogo smeha — celo do solz so se nekateri nasmejali — kar je najboljši dokaz, da je igra odlično uspela, to se pravi, da so igralci biti perfektni in to vsi od kraja brez izjeme.
Režijo igre je imel Pečnik Janko in zato gre tudi njemu velika zasluga, da smo bili deležni nekaj veselih in srečnih uric, odmaknjeni od skrbi, brez katerih danes ni nihče v tem hektičnem času.
Številno publiko v Miklavževi dvorani je pozdravi) podpredsednik domačega SPD .Bilka" Gašper Ogris-Martič in želel vsem mnogo prijetne zabave, kar se je tekom igre tudi v polni meri uresničilo.
Komedijo .Svojeglavček" poznamo starejši letniki takoj iz povojne dobe, ko so jo Sentilčani v okviru SPD .Svoboda" igrali v Šentilju in nato med drugim gostovali tudi na Kostanjah in celo na Žihpoljah. Prav zaradi te ugotovitve, smo mnenja, da bi naši igralci šli gostovat tudi v druge kraje, kjer so ljudje prav tako žejni tudi takšnih zabavnih odrskih komadov.
tai

JANEZŠVAJNCER	69
Pridi k potoku
Takrat mi je biio najiepše. Mislim zaradi tega, ker se nisem zavedala, da sem nekoč poznala tebe, kolegice, domače ljudi, cvetoč travnik, cesto, modro nebo, šumeče gozdove, sploh nisem vedela, ali bom še kdaj odprla oči. Zato mi je po-nienilo prerojenje, ko Sem tudi to dočakala, vračajoča se iz neznanega v znano in doživeto, a bila sem tako vznemirjena }n presenečena, da sem zagledala ob sebi sovražnika. Gregorja In Ferenca nisem takoj spoznala, prikazala sta se mi kot divjaka, pošasti, njuni kremplji so mi lebdeli pred očmi, bližali so se mojemu telesu, mislila sem, da me hočeta posiliti, zato sem zakričala, da bi se rešila, da bi doživela samo sebe ...
Kakor se že sliši, bežala sem pred njima in pred samo seboj. Tudi roka, ki me je prijela, se mi je zdela sovražna, ^ele čez čas sem spoznala, da je prihitela za menoj Tilda, pomagala mi je, da sem se ovedela položaja in stopila sem nazaj v svet resničnosti.
Ne morem se znebiti teh občutkov, praznina zeva med Tem, kar se je začelo, in onim drugim, kar se je končalo. Bilo je odhajanje in prihajanje. Kljub temu mi ni žal, doživela sem nekaj posebnega, česar ne bom več nikoli. Zares, sklenila sem, vrnila sem se iz onstranstva, ne maram več poskusiti, ostala bom tukaj, četudi me nihče ne bo tolažil, nihče maral, četudi me boš tudi ti, Gvido, zapustil." izpustila je njegovo roko in si položila dlan na usta. „Kaj sem blebetala? Same rieumnosti, ki te ne zanimajo. Oprosti, nisem te mislila zamoriti s svojimi osebnimi težavami. Sama bom trpela."
Ravnatelj Gvido Zorec je vstal. „Moram se sprehoditi in poslati svinec iz nog."
„Pojdiva k potoku," je proseče rekla Helena.
„K potoku?" Obrnil se je in jo predirljivo premeril. 3-Zares hočeš tja?"
Helena Plaveč je pokimala, vzela torbico in ga prijela pod pazduho. Izmaknil je roko in odtujeno rekel:
„Ne tako in ne pred vsemi."
..Razumem. Reci in te bom poslušala... Izpolnila bom vsako tvojo željo... Če nočeš oditi z mano, bom šla sama. Hočem k potoku, nalašč hočem videti kraj, kjer mi je odtekalo življenje in sem premagala sebe in tudi tolmun. Naj bo, važno je, da nisem omagala. Se živim, Gvido! Slišiš, še živim."
Drug ob drugem sta šla po dvorišču. Na oknih so viseli obrazi učiteljic in naglo oživeli. Špela Hreščak se je nagnila čez polico in rekla tja čez k Zinki Meglič: „Ni mi več jasno in ne spoznam se, ali sem se tako zelo varala ali pa sem bila popolnoma slepa."
Zinka Meglič je pritrjevala in poslala pogled po korakih nenavadnih sprehajalcev.
„Le kam sta namenjena?" Špela Hreščak je vzdihnila. „Pa ne morda v točilnico. Mar bosta zalila in slavila veselje, ker se je vse tako srečno končalo."
..Ljubezen je kakor glasba, oboje ne pozna meja." Dragica Flis je igrivo potrkala s členki po okenskem steklu. ,,Slišita? Steklo ne daje najbolj prijetnega glasu, vendar je človeku v pomoč. Sveti, greje, varuje pred vetrovi in ko ga zagrnem, tudi pred vročino." Že je spretno zagrnila zaveso.
Mehanik Dolfe je ustavil moped sredi ceste in zmedeno pogledoval za ravnateljem in učiteljico. Prevzela ga je zamaknjenost, da ni slišal avtomobilista, ki je hupal in negodoval, ker se mu ni umaknil pred vozilom. ,,Vrag te nosi," je vzkliknil. Ali ne vidiš, da naš ravnatelj Gvido Zorec in učiteljica Helena Plaveč gresta na sprehod. Prvič in še takole." Ponazoril je z rokami. ,,To je pa mastna kost, ki jo bomo vsi po vrsti dolgo obirali." Zajahal je moped in zdirjil po cesti. Pred točilnico je kar med vožnjo navrgel natakarici: ,,Tjale sta šla!"
,,Kdo? Kaj govoriš in me vlečeš za nos. Pridi rajši noter." Manka se je na stopnicah usločila in vrtela glavo.
Vrnil se bom, boš že počakala name. Moram povedati ljudem." Obvozil je hiše ko pismonoša s kolesom in naznanjat
z mopeda: ,,Kdor se zanima za edinstvena zaljubljenca, naj brž pride k potoku."
Ljudje s<o se klicali skozi okna in vrata in posamič in v skupinah prihajali na cesto. Kmalu se jih je nabrala cela procesija. Pred točilnico, kjer se je odcepila pot na travnik, so postali in oklevali, ali naj bi se napotili za ravnateljem in učiteljico. Mikalo jih je in večina se je napotila za njima. Še tam na travniku so stopali počasi in molče pasli radovednost. Vsem je razburkalo kri, česa podobnega niso doživeli, kar pomnijo.
..Ljubezen je čudna zadeva," si je rekel predsednik krajevnega urada Franc Firnež in gledal skoz okno. Toliko da se ni takoj pridružil idočim ljudem, a moral je počakati, ker so z občine poslali pošto, da bodo ta dan pregledali, kako gospodari urad, ki ga vodi. Nekaj časa je še okleval in držal vratno kljuko, potem je naročil tajnici Franji: "Moram videti, kaj se dogaja na travniku. Popazi malo, da ne bo pisarna prazna. NoČem, da pridemo na slab glas. Ko se bodo pripeljali z občine, me pokliči, saj ne bom daleč".
Mehanik Dolfe je poslonil moped kar na steno točilnice. Ni se zmenil za upravnico Reziko Flakus, ki je nekaj godrnjala in ga pošiljala k vragu. Namrgodil se je in ji vrnil: ,,Kar ti pojdi naprej, pa me v peklu počakaj, če se ti ljubi, silim te ne. Kaj si res že tako stara, da te prav nič veČ ne zanima na tem svetu. V našem kraju smo vsak dan komaj čakali, kdaj se bo kaj posebnega pripetilo. Zdaj se je, ti pa se obregaš nad mojim nedolžnim mopedom. Saj ti ni nič naredit. Stene tudi ne bo podrl, okrušena je tako že dovolj in ji nič ne škodi, če bo še bolj. Boste vsaj prej popravljali in naredili kišo kot iz škatle."
Hišnica Hilda Frecko se je jezila na moža Ferija, ker ni dovolj pohitel. Nikakor ni našel leve nogavice. Skakal je po desni nogi in se jezil na mačko. "Kje je ta kosmata pritepenka, da ji izpipam rep. Ji bom že dal vetra, da si bo zapomnila, kdaj mi je odvlekla nogavico." Zena je odločno zategnila: "Ona ti je že ni vzela. Navlekel si se čmige in zdaj se ti kuha v glavi, pa ne najdeš, kar iščeš. Odpri malo bolj oči
Zgodba o raztresenem fantku
To je bit Tejko, zeio raztresen in pozabljiv deček, ki je vsako stvar izgubit.
Šel je po cesti in izgubil torbo. Šel je po drugi cesti ter izgubil čepico in naočnike. Ko je prišel na tretjo cesto, je izgubil suknjič. V četrti ulici je kar na lepem pozabil hlače, čevlje in rdeče nogavice. V peti je pustil srajco in čisto novo majico.
Ko je prikorakal na šesto cesto, pa je bil že čisto gol. Toda tega ni opazil, ker je pel pesmico, ki se jo je naučil v šoli, in zraven mislil še na tisoč drugih stvari: na letalo, ki je plavalo po zraku, na luno sredi neba in na škatlico vžigalic, v kateri je imel spravljene kobilice.
Ljudje so se ustavljali in gledali za fantkom, ki je korakal po cesti gol, kakor da to ni nič posebnega.
,,Glejte ga, glejte ga!" so vpili in kazali za njim, „čisto gotovo je ušel mami, ker ga je hotela okopati."
„Hihihi!" so se smejali otroci. „Vode se boji!"
„Oh temu pa se gode!" so govorili starci na vogalu, oblečeni in zapeti v črne obleke.
UGANKE
Solze požene v oči, trese, duši, lomi, zvija, vse nas od njega boi), toda vsem godi in prija.
(qeujs)
Tiho v nočni mit stopa bied pastir, sredi črne trate pase ovčke ziate.
(epzeAZ ut Duni)
Veiiko dima, veiiko ijudi, vsak pa za mizo ob kavi sedi.
(OUJOAO)))
Katera iivai ima kosti zunaj, meso pa znotraj!
brna)
Kdo speče brez ognja!
(OAIldO)))
"Tako majhen je, da se lahko čisto gol sprehaja in sonči sredi mesta, ko moramo biti mi oblečeni."
„Mijav, mijav!" se je oglasila rjava muca, ki mu je prišla nasproti. „Takega človeka pa še nisem videla."
"Prh!" je rekel konj, vprežen v voz. „Kaj
takega pa še ne! Da bi bil kdo tako gol, kakor jaz! Toda jaz imam vsaj komat, ta ga pa nima!"
„Gru, gru, gru!" so grulili pisani golobje na oknih, kakor stare opravljive tetke, in hkrati obračali glave za njim, kakor vojaki za poveljnikom. ,;Ali ste že kdaj kaj podobnega videli sred belega dne, dragi gospodje?"
„Cink, cink!" je osupnilo celo rogato kolo, ki je stalo samo zase brez gospodarja ob pločniku in ga neverno gledalo z veliko svetilko
Prednje in zadnje koto
Prednje koto avtomobila se je vrtelo in gledalo nazaj k zadnjemu kolesu:
,Ho, ho, vrti se malo hitreje, ujemi me, če moreš!"
Zadnje kolo je sopihalo in se vrtelo, a vedno je ostalo zadaj.
Prednje kolo je govorilo:
„Jaz sem najboljše, vedno sem prvo povsod!"
Nekoč se je nat cesti znašel žebelj. Prednje kolo je zapeljalo čezenj, izdihnilo ves zrak in se sesedlo. Šofer ga je snel in pričvrstil na njegovo mesto rezervno kolot.
Zadnje kolo je sopihalo in se vrtelo, potem pa pomežiknilo sosednjemu kolesu:
„Včasih je kar prav, da si bolj zadaj!"
na krmilu. ,,Kdo ve, če se taki smejo voziti na meni?"
Toda raztreseni Tejko še zmeraj ni opazil, da je gol in da se vsi okrog njega pogovarjajo o njem. Stopal je lepo naprej po beli cesti, prepeval pesmico, ki se jo je naučil v šoli in mislil na tisoč zanimivih stvari.
Tedaj je zagledal trgovino z igračami. V izložbi je bilo polno igrač: letala, vlak in puške, možici na drogovih in rdeče pobarvani tovornjaki. Tejko je brž stekel k izložbi, da bi videl igrače. Takrat pa je v izložbi zagledal pravega živega ter čisto golega fantiča. To je bil seveda on.
„Hoho!" se je Tejko zasmejal od presenečenja. „Od kod si pa ti prišel tako gol? Ali te ni nič sram?"
Goli fantek v izložbenem oknu pa ni odgovoril. Samo usta je premikal. Tejko se je smejal, mu kazal osle in jezik. Toda tudi fantek mu je pokazal osle in jezik, da se je Tejko že kar ujezil. V tem trenutku je prišel iz trgovine deček in piskal na zeleno piščalko, ki jo je kupil v trgovini.
,,Poglej, ali vidiš tistega smešnega golega fantka v izložbi?" ga je vprašal Tejko. Deček je pogledal v izložbo in v Tejka.
„To si ti!" je rekel.
„Jaz?" se je začudil Tejko in pokazal nase. Tudi fantek v izložbi je pokazal nase. „To ni mogoče!" je Tejko zmajal z glavo. Tudi fantek v izložbi je zmajal z glavo. Tedaj je Tejko poskočil visoko v zrak in tudi fantek v izložbi je poskočil v zrak, skoraj do vrha izložbe.
Tejko je zdaj pogledal po sebi in videl, da je tako gol, kakor v soboto, ko ga mama umiva v kopalni kadi.
,,0-jej!" je vzkliknil in se prijel za glavo, da je odpihnilo vseh tisoč zanimivih misli ka-
Pozor na cesti
Pazi na ievo, pazi na desno, na cesti je vse previdno in resno.
Zato se na cesti nikar ne igramo, tako bomo zdravi spet videii mamo!
Valentin Po/^nšeh
kor kupe papirjev. „Obleko sem izgubil. Le kje jo imam! Poiskati jo moram! Brž!"
In stekel je nazaj po cesti. V peti ulici je našel majico, srajco in spodnje hlače na kupu. Brž se je oblekel in tekel v četrto ulioo. Tam so ležali na kupu hlače, čevlji in rdeče nogavice. Na vrhu kupa pa je ležala rjava muca in zadovoljno pradla. Hitro se je oblekel in tekel v tretjo ulico. Tam je stal miličnik in držal za hrbtom skrit Tejkov suknjič.
„Ste kje videli moj rumeni suknjič?" je vprašal Tejko. „V enem žepu so rdeči bonboni, v drugem pa škatla s kobilicami."
„Imam ga, toda drugič ne smeš več izgubiti." In mu ga je dal. Tejko je brž stekel v drugo ulico in tam je stala debelušna, sladkosnedna deklica in držala v roki čepico in očala.
„Dam ti oboje, če mi daš svoje rdeče bonbone," je rekla. Tejko ji je pri priči dal bonbone in za to je dobil očala in čepico. V prvi ulici je zagledal torbico. Brž jo je pobral.
„Zdaj imam vse," si je rekel in preštel na prste vse, kar je imel na sebi. Nato se je obrnil in šel spet nazaj proti domu.
Odrasli in otroci so se čudili; „Glejte, zdaj je spet oblečen!" Starci so govorili: "Najbrž ga je sonce opeklo." Muca je bila tudi začudena, golobje pa niso vedeli, ali je to isti fantek, ki je šel prej po cesti mimo njih, zato So grulili: „Gru-gru! Takole oblečen bi moral biti tudi tisti fantek!" Konj je zmajal z glavo: „Ljudje pač ostanejo ljudje. Ne morejo živeti brez obleke." Rogato kolo pa je zazvonilo: „Cink, cink! Zdaj bi se, mislim, kar lahko peljal z menoj."
Toda Tejko ni ničesar slišal. Šel je domov in si pel pesmico, ki se jo je naučil v šoli. Doma je čisto pozabil povedati očetu, kaj se mu je pripetilo na cesti, ker se mu je v glavo spet vrnilo tisoč zanimivih stvari. Je bil pač raztresen in pozabljiv fantek.
Oče pa je le pomalem vse zvedel. Nekaj so mu povedali otroci in starci, nekaj golobi, rjava muca, konj,- pa tudi rogato kolo. In čez sto osem dni mu je Tejko povedal vso povest, ko se je spomnil nanjo.
In tako je bila navsezadnje vsa zgodba povezana v celoto.
Kje so doma pravljice?
Od hod pridejo pravljice, vprašaš.
hje so doma, fprasas.
Povsod so doma, prav povsod.
NeAatere so doma v gozd%. Tam tičijo pod zeienin; ma-how ir; se zavijajo v šelestenje listja. Podnevi se skrivajo, v mra^n pa jih včasih opaziš, ho imš^nejo iz skrivališča, da se poigrajo na jasi. /n ponoči se v mesečini sprehajajo med vejami.
Take pravljice je treha pripovedovati s tihim glasom, skoro šepetaje, sicer se prestrašijo in zheže.
Nekatere pravljice so doma v poljih, med zrelim žitom in visokimi travami. Tam je teže njeti, ker tečejo z žitnimi va-
lovi in bežijo z vznemirjenimi bilkami. Tjabijo sonce in svetle, tople dni.
^pet drage so doma v oblakih. V tistih kopastih, ki se leno prepeljavajo po neba in so vsak trenatek dragačni. Zdaj so strašni medvedi, zdaj nežne ovčke, zdaj zmaji z devetimi glavami, zdaj spet gradovi s tremi vhodi in potem drobni, veseli možički.
Tadi vode imajo spravljenih pravljic na koše. 5 seboj jih nosijo in jih včasih odložijo na breg med ločje in trsje; včasih pa jih spravijo v votlo vrbo.
Nekatere pravljice so doma v hiši. V kahinji čepijo za loncem, ki cvrči; v sobi se stiskajo pod desko, ki zvečer zaškriplje
in sama od sebe poči. V tečajih vrat so in včasih tenko zacvilijo; v temnih kotih se skrivajo; v sencah, ki jih zvečer meče lač.
Drage so doma v tvojih sanjah. Tiho se prikradejo vanje in se razigrano sprehajajo po njih vse do jatra. Zjatraj pa vzamejo gobo in se zbrišejo, preden se poslove in gredo spat. — Največ pravljic je doma v takih glavicah, kot je tvoja. .Skrite so in čakajo, da jih pokličeš, da jih poveš ma-mi ali bratca ali ačiteijici. Čakajo, da jih napišeš v dnevnik, v šolski zvezek za nalogo.
Na tisoče jih čaka. Čakajo, da si jih izmisliš.
foska-si/
Marija Vogelnikova

iManmaaaaaanaaaaaaaaaaai
in pojdi z menoj, ali pa ostani doma. Nič ne boš zamudil. Ti bom že povedala, kar bom videla."
„Čakaj, čakaj, saj ne gori voda." Feri se je po trebuhu spotegnil pod posteljo. Razočaran je prilezel ven, si stepel pajčevino in prah z obleke in grabil z rokami po kuhinjskih predmetih. Ko je že skoraj obupal in podivjal, je pogrešano nogavico opazil za zabojem za kurjavo. Naglo jo je nategnil na nogo in pohitel za ženo Hildo.
Zupniška kuharica Zefa je zagledala ljudi na cesti in kako odhajajo na travnik. Ni vprašala gospoda župnika Arnika, ali sme oditi za njimi, že si je ogrnila pled in drobila korake. Ko je župnik povzdignil glas in ji naročil, naj bi si vse natančno ogledala in tudi zapomnila, da mu ne bo pozabila povedati, kaj so govorili, je obetavno pogledala čez ramo in zategnila: "Seveda bom poslušala in vam povedala. Le zanesite se name, gospod župnik."
Gregor Šipek ni takoj slišal hrupa, šele ko je Marija Celec močno zaprla okno, da je zaropotalo, se je zavedel resničnosti. Spal je in sanjalo se mu je, da hodi po strmih skalah. Razločno je slišal prijatelja Ferenca Palirja, ki je vzdihoval in ga prosil, naj bi ne hitel, nikakor ne more tako naglo za njim. Gledal je v smeri njegovega glasu, pa ga ni opazil. Kam si se spravil, je vprašal in se nagnil čez previs. Hladno ga je spreletelo po telesu in komaj je obdržal ravnotežje. Vtem se je prebudil, si pomencal oči in izgubljeno gledal okrog sebe. Ni takoj dojel, da mu ni brnelo v glavi, ampak se je nekaj močno oglašalo za oknom. Bos se mu je približal in previdno pomaknil glavo v odprtino. Ravno tedaj je Špela Hreščak rekla: „Mar bosta zalila in slavila veselje, ker se je vse tako srečno končalo." Ze se je oglasila Dragica Flis: "Ljubezen je kakor glasba, oboje ne pozna meja."
„Kaj pa imate, da ste tako glasni? Zaradi vas še počivati ne morem." Šipek je očitajoče pogledal po oknih. "Seveda, Špela! Kdo pa drug! Ti pač nisi zdrava, če ne opletaš z jezikom."
-Gregor, poglej si tole na dvorišču, pa mi boš tudi ti pritrdil."
Pogledal je in se nasmehnil. Ali prav vidi? Saj to sta
vendar ravnatelj Gvido Zorec in učiteljica Helena Plaveč. Pa ravno tadva. Nikoli še nista hodila tako skupaj. Kolikor se Spomni, se ravnatelj ni sprehajal z učiteljicami, postajal je sicer z njimi na dvorišču, na šolskem hodniku, na cesti, pod lipo in izmenjal nekaj vljudnostnih besed, potem se je sam sprehodil. Zdaj pa? Nekaj se je premaknilo v njegovi notranjosti. Ni pomislil, da bi mu bil tedaj sporočil, kaj se je pripetilo s Heleno. Vprašal je tja čez. ,,Ti, Špela, misliš, da jo tolaži? No ja, gotovo je popolnoma na tekočem, da se je hotela končati. Kdo mu je povedal o tem? Ti ali Dolfe?"
,,Ko bi mu tudi ne bila povedala, bi bil zvedel," je odgovorila Špela. Glas ji je drhtel in čutila se je prizadeto. ,,Ne vrtaj v malenkosti. To zdaj ni pomembno. Pojdi za njima in poglej, da ne bosta zašla na stransko pot."
,,Ti kar namiguj. Gotovo misliš name in na Zalo Merhar." Gregor Šipek se je oblekel in odšel iz stanovanja.
DaleČ ni prispel, ker ga je mehanik Dolfe opazil že pri vhodnih vratih. Mahal mu je z rokami, prihitel k njemu in porogljivo zategnil: ,,Še enemu se je zmešalo. Tokrat je na vrsti naš ravnatelj Gvido Zorec."
,,A res?" Gregor Šipek se je naredil, kakor da mu ni prav nič znano o tem, kar je pognalo ljudi na noge.
"Čudim se ti, da si tako lesen. Ali še spiš? Vzdrami se vendar." Dolfe je objel mladega učitelja čez ramena, in že sta družno odšla po cesti.
Zapozneli radovedneži, ki so še oklevali, ali naj bi se napotili za ravnateljem in učiteljico, so Se razvneli in namigovali na Dolfeta in Gregorja Šipka.
"Imamo pa spet kaj videti," je zabasiral polir Gusti Prič-nik. Zidar Polde Zolar, ki je prihitel kar od hiše in je držal v roki ometnico, je zadovoljno pritrdil: "Pa naj še kdo reče, da ne postajamo veliki."
Na zbranih obrazih se je zrcalilo začudenje.
,,Tudi sam sem trobil po svetu, da sem doma iz takega kraja, kjer se nikdar ne zgodi nič takega, da bi bilo zanimivo. O našem kraju ne pišejo v časopisih kaj prida. Zdaj pa bodo natisnili: dva para se objemata, tretji se pripravlja."
Katera dva je pa zavrtelo, da sta po tvojem tretji par?"
Polir Gusti Pričnik se je razkoračil in se zibal v kolenih.
Zidar Polde Zolar je namigovaje na tretji par navrgel kar takole, brez oprijemljivega dokaza. Kljub temu je pogodil v živo, kajti iz točilnice sta prav tedaj prihajala Ferenc Palir in Tilda Čok. Dekle je počakalo na stopnici, da je fant zaprl vrata in ze ga je prijelo pod roko. Novo je bilo vsekakor, saj do te ure nista hodila objeta, kar sta počela na samem, da ju nihče ni videl. Zdaj sploh nista prikrivala svoje povezanosti. Ko sta opazila ljudi na cesti, sta se še bolj stisnila in vpričo njih poljubila.
Zidar Polde Zolar je bziknil slino skozi zobe in zategnil: „No ja, pohujšanje se je začelo tudi pri nas." Ko so se ljudje vprašujoče obrnili k njemu, je na dolgo izprožil roko. "Če mi ne verjamete, poglejte tja. Tadva sta se vpričo vseh nas obgrizla in preslinila."
Župniški kuharici Zefi se je kar meglilo pred očmi, tako ji je bilo žal, da je zamudila pravi trenutek. Ujela je zidarjeve besede in se vzpela na prste. Ferenc in Tilda sta spet šla objeta in ko je že mislila, da se ne bosta več nespodobno obnašala, sta se poljubila. Štela je po tihem, naštela je že do petnajst, a sta še vedno tiščala skupaj. Da se nista sprijela, je pomislila in se pokrižala.
,,Kaj pa ti noriš?" se je obregnil zidar Polde Zolar.
Zefa je vzdihnila. ,,Greh bo uničil svet. Ježešmarija, kaj bodo rekli naš gospod župnik."
,,Ni mu treba vsega poklepetati, pa ti ne bo nič rekel," je odsekal polir Gusti PriČnik.
,,Smo pa tudi vredni svojega denarja. Tu stojimo in oprezamo za ravnateljem, ki tako niČ več ne more migati z repom." Mizar Toplar je izrečeno podkrepil s krohotom.
^ ,,E, jaz ne bi potisnil prstov v ogenj," je vzkliknil pismonoša Lojze Kovič, ki se je prav tedaj pripeljal s kolesom. Opazil je zbrane ljudi in ni mogel mimo njih, ne da bi se pozanimal, kaj pravzaprav imajo med seboj. Je pa že slišat spotoma od natakarice Manke, da je nastala velika ljubezen med ravnateljem in učiteljico.
fD^ije prihodnjič J
10. KOROSKi KULTURMi DNEVi V CELOVCU — 10. KOROŠKI KULTURMi DNEVi V CELOVCU — 10. KOROŠKi KULTURMi DNEVi V CELOVCU
(*Md<A*/;fugH7e	šrcvilhe)
Obenem sta širita svoj vptiv na skupine stovenskih mtadincev ter na delavce tržaške ladjedetnice. Organizirana je bita prva tržaška itegatna tehnika, ki je začela tiskati letake in drug propagandni material. Zbiral se je denar in drugi prispevki za osvobodilno gibanje. Tedaj se je pripravljal proces proti večji skupini slovenskih komunistov (med njimi je bil tudi Pinko Tomažič), narodnjakov ter intelektualcev. Fašistična policija je sprejela stroge varnostne ukrepe. Vsa javna poslopja, križišča in trge so stražili oboroženi oddelki policije in fašistične milice. Kljub temu so bile izvedene številne napisne akcije m skupine mladincev ter mladink so v teku procesa raztrosile po mestu in okolici nekaj tisoč letakov (v slovenščini in italijanščini), ki so bili
tiskani v tržaški ilegalni tehniki. Čeprav so bili to začetki narodnoosvobodilnega boja, pa je bil Trst z okolico aktivno vključen v Osvobodilno fronto jugoslovanskih narodov.
V začetku 1942 je osvobodilno gibanje ponovno zaživelo še z večjo močjo. Na mesto aretiranih bratov Kovačič sta stopila Darko Marušič — Emil in Albin Čotar — Karel. Postavljeni so bili odbori OF v raznih mestnih predelih Sv. Jakob, Skedenj, Sv. Ivan itd.). Vzporedno z nastajanjem odborov OF so se ustanavljale skupine KPS, ki so bile idejno in organizacijsko jedro vsega gibanja. Pri vsem tem je šlo za širjenje množične baze OF. Uspeh je bil nad Vsemi pričakovanji. Kljub nekaterim aretacijam vodilnih aktivistov je konec leta 1942 OF v Trstu predstavljala že množično osvobodilno gibanje. Poleg odborov OF so bili ustanovljeni odbori Slovenske protifašistične zveze žena (SPZ2) in Zveze slovenske mladine (ZSM).Tak raz-
voj gibanja OF je narekoval potrebo po čvrstem vodstvu. Zato je bil novembra 1942 ustanovljen mestni komite KPS in OF.
Delovanje OF je že samo po sebi imelo pozitiven vpliv na italijanske antifašiste. Samo pri tem pa seveda ni moglo ostati. Za uspešen boj proti fašizmu je bilo nadvse potrebno ustvariti enotno fronto z italijanskmi antifašisti, predvsem pa mobilizirati in organizirati tržaško delavstvo v enotno fronto. Če je OF vodila boj za narodno osvoboditev Slovencev, je hkrati vodila bitko za nove naprednejše družbene odnose s perspektivo razvoja v socializem, kar je v svojem končnem smotru vseboval narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov. To je bila ena izmed osnovnih nalog KPS in OF na Tržaškem. To v Trstu ni bila lahka in preprosta naloga glede na posebne razmere, v katerih se je med tem
znašlo tržaško delavstvo. Nedovoljno poznavanje programa OF. nacionalni problem, zadržanost dela italijanskega vodstva delavskega gibanja v Trstu (KP1) in druga vprašanja je bilo treba premagati pri graditvi enotne fronte boja proti fašizmu ter za spremembo družbenih odnosov.
Narodnoosvobodilno gibanje, ki je torej že od začetka navezovalo stike z italijanskimi protifašisti, zlasti s komunisti, je tudi kmalu določilo načela, po katerih naj sodelujeta slovensko in italijansko gibanje. Slovensko narodnoosvobodilno gibanje bo podpiralo vsako protifašistično gibanje italijanskega ljudstva in si prizadevalo, da bi bilo to gibanje tudi protiimperialistično in bi priznalo slovenskemu narodu pravico do sa-modločbe. V tem smislu je bil januarja 1943 sklenjen ustrezen sporazum za sodelovanje med vodstvom KPI v Trstu in pokrajinskim komitejem KPS za Primorsko. Slovensko narodnoosvobodilno gibanje je po-
magalo KPI na narodnostno mešanem ozemlju, zlasti v Trstu in Tržiču, pri graditvi njene organizacije in protifašističnih množičnih organizacij. Od začetka leta 1943 je politično delo v Trstu usmerjal sekretar PK KPS za Primorsko Branko Babič — Vlado, ki je vzdrževal stike tudi z vodstvom KPI v Severni Italiji. Ustanavljati so začeli italijanske množične organizacije protifašistične organizacije (Fronte nazionale, Fronte delta gioventu, Difesa della donna) in skupno organizacijo slovenskih in italijanskih delavcev, Delavsko enotnost — Unita operaia.
2e prej se je KPS posluževala posebnih organizacijskih oblik v tovarnah z ustanavljanjem odborov DE (Delavske enotnosti); podobno so delali tudi v Trstu in Tržiču z razliko, da je bilo tu predvsem vprašanje italijanskih delavcev. Vendar so že prvi stiki in pogovori z njimi dali spod-
budne uspehe. Dve močni organiza-rani skupini italijanskih delavcev sta nastali v centru mesta in v mestni četrti Sv. Jakob. Ti dve skupini Sta veliko pomenili v kasnejšem razvoju enotnosti tržaških delavcev v boju proti fašizmu. Skupni slovensko — italijanski delavski odbori po tovarnah in na terenu so se najprej imenovali odbori Bratstva — Fratellan-za, vendar so se kmalu preimenovali v odbore DE. Ker je Delavska enotnost postajala vse bolj množična organizacija, je bil ustanovljen mestni izvršni odbor DE. Glavna aktivnost DE je bila tedaj usmerjena na politično propagando in pridobivanje delavcev za osvobodilno gibanje. Čeprav je bila takratna organizacija DE še šibka in njena aktivnost šele v začetni fazi, je že njena ustanovitev bila izrednega političnega pomena. Tržaški delavci so našli svoj skupni jezik ne glede na narodno pripadnost. Izoblikovali so svojo organizacijo, ki je kasneje odigrala tako pomembno vlogo. Potrebno širino je DE dosegla poleti 1944, njena vloga pa je bila zlasti pomembna v zaključni fazi druge svetovne vojne.
Osvobodilno gibanje je pridobivalo privrženost širokih krogov antifašističnega prebivalstva, zlasti med delavstvom, ki se je vse bolj vključevalo. Ob tem pa policija ni držala rok križem. Prišlo je do aretacij številnih aktivistov. Nekaj vodilnih tovarišev je pa<dlo v boju s policijo v samem mestu Trst (Jožko Udovič-Nino, Jaka Platiše — Franc Medved, Alma Vivoda). Policijski vdori in aretacije niso mogle bistveno zavreti obstoja oziroma razvoja osvobodilinega gibanja. Na mesta padlih in aretiranih so stopali novi tovariši in nadaljevali boj. Velik vpliv na splošno razpoloženje demokratičnega prebivalstva Trsta je imel uspešen boj jugoslovanskih narodov, kakor tudi razvoj partizanstva na Primorskem. Prvi porazi fašističnih sil v Afriki, zlasti pa prehod rdeče armade v ofenzivo pri Stalingradu, so že nakazovali zmago zavezniških sil. Vse to in okrepljena aktivnost organizacij osvobodilnega gibanja v mestu so prispevali k učvrstitvi skupne slovensko — italijanske fronte v Trstu.
Italija je 8. septembra 1943 zvečer razglasila vdajo vseh svojih oboroženih sil. Slovensko primorje in Istro je zajela vseljudska vstaja. Bila je rezultat temeljitega političnega in organizacijskega dela KPS in OF.
Osnovna zamisel vodstva narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskem primorju ob začetku vseljudske vstaje je bila, da pri italijanskih oblasteh doseže izpustitev političnih jet-
nikov, da pridobi čimveč italijanske vojske za skupen boj proti nemškemu okupatorju ali pa vsaj orožje, strelji-vo in opremo in da spravi v narodnoosvobodilno vojsko čimveč primorskih Slovencev. Bolj pod pritiskom množičnih demonstracij proti osovraženemu tujemu režimu, ki je imel zaprtih in interniranih še na tisoče pro-tifašistov, kakor pa na prigovarjanje in zahtevo partizanskah odposlancev so morale italijanske oblasti v Trstu (kjer je tekla tudi kri), Gorici in drugod odpreti ječe in izpustiti politične jetnike. Tudi interniranci so prisilili taboriščne uprave, da so jim straže odprle vrata v svobodo. Zlasti iz Furlanije (Gonars) se je proti Slovenskemu primorju kmalu privalila velika množica do tedaj interniranih Slovencev in pripadnikov drugih narodov.
Splošna vstaja na Primorskem in osvoboditev skoraj vsega ozemlja je silno odmevala v mestu Trst. Ker so se nemške čete naglo bližale mestu, so predstavniki osvobodilnega gibanja zahtevali od vojaških oblasti, da se organizira odpor in v ta namen razdeli orožje med prebivalstvo; med navadnimi vojaki je vladalo razpoloženje za odpor. Vojaško poveljstvo, ki je do zadnjega trenutka služilo fašizmu, pa ni hotelo izročiti orožja ter organizirati odpora. Nadalje so množice zahtevale izpustitev političnih jetnikov. Ker pa so oblasti izpustile le nekaj Italijanov, medtem ko so Slovence še naprej zadrževale v zaporu, je množica vdrla v zapore in osvobodila vse politične jetnike. Iz italijanskih zaporov in taborišč se je skozi Trst vračalo veliko število zapornikov in internirancev. Za vse je bil organiziran sprejem in odhod na osvobojeno ozemlje, kjer so se priključevali partizanskim edinicam. Ker so Nemci začeli zasedati mesto, je veliko število Tržačanov odhajalo v partizane. Zato so organizirali tri zbirne centre: pri Sv. Ivanu, na Ko-lonkovcu in v Skednju. Tiste septembrske dni je odšlo v partizane čez tri tisoč ljudi, predvsem delavcev in med njimi je bilo mnogo Italijanov. Tako je na Krasu nastal italijanski tržaški bataljon, ki je pozneje prerasel v brigado. Ena osnovnih nalog je bila tedaj prav mobilizacija v partizansko vojsko, kar pa ne bi bilo mogoče izvesti brez velike organiziranosti osvobodilnega gibanja.
Po zlomu fašistične Italije in splošni vstaji na Primorskem je OF tudi na Tržaškem dejansko postala organizacija vseh Slovencev, ki so se na tak ali drug način vključevali v njeno dejavnost. Položaj je nujno terjal razširitev in učvrstitev organizacije. Zato je bil že meseca oktobra 1943 formiran nov okrožni odbor OF, kateremu je bilo priključeno tudi industrijsko področje Milj (Muggia) in Tržiča (Monfalcone). Samo mesto pa je bilo razdeljeno na osem rajonskih odborov, od katerih je vsak imel pet do deset krajevnih odborov. Po istem sistemu so se organizirale množične organizacije žena in mladine. Organizirana je bila ilegalna tehnika ^Morje", ki je bila v stanju razmnoževati velike količine prepotrebne literature v slovenskem in italijanskem jeziku. Obenem se je širila in utrjevala KPS, ki je svoje kadre črpala iz aktivistov množičnih organizacij. Po kapitulaciji Italije so prišli iz zaporov številni tržaški kadri KPI. Tako je bil mestni komite KPI razširjen in okrepljen.
Vsi so se dobro zavedali, da gre za brezkompromisen boj. Na eni Strani je narodnoosvobodilna gibanje objavilo že septembra razglas o priključitvi Slovenskega primorja in Istre novi Jugoslaviji — razglas sta nato potrdila še Zbor slovenskih odposlancev v Kiočevju oktobra 1943 ter drugo zasedanje Avnoja v Jajcu novembra istega leta —, na drugi strani pa je nemški okupator ustanovil v naših krajih posebno cono Jadransko primorje — Adriatisches Kustenland in tako dejansko podredil oziroma priključil to ozemlje celotni nemški državi. Pri tem so se seveda posluževali uslužnih sodelavcev, ki jih ni manjkalo v Trstu, posebno v meščanskih krogih; sicer si ni mogoče razložiti pojava tržaške Rižarne, kjer je deloval krematorij — edini na celotnem ozemlju sedanje italijanske republike.
(Dalje prihodnjič)
Moderni, lepo oblikovani, dobro se prilegajoči, zelo poceni, lo so resnične prednosli
(g)
čevtjev
Naši novi
POLETN! MODEL!
so moderni, sodobni, posebno udobni ler ustrežejo najnovejšemu trendu evropske obutvene mode. Obiščite tovarniško prodajalno tovarne čevljev PEKO v
NAKUPNEM CENTRU
QO
(JDGlGjjicct
vTržiču-Jugostavija
10 avtominut od Ljubelja,
direktno na glavni cesti - nasproti črpalke
NarodnoosvobotNni boj na Tržaškem 1941 -1945
s poudarkom na slntanska-italijanskilr odnosih
DOMiSUCE
#	Poredni otroci in majhna piača naredijo pridno gospodinjo.
#	Me žugaj s prstom, kadar te ieiljo pobiti s pestjo.
#	Abonent je čtovek, ki sovraži spremembe.
#	Tudi na poti v svetio prihodnost so pogostni obvozi.
#	Čas mineva, in vendar je edini, ki ostane.
#	Nekateri so že tako kratkovidni, da iahko prepoznavajo samo še denar.
#	Monogamija je ženitveni sistem, ko morajo udeie-ženci igre vrniti ženo, preden si vzamejo drugo.
#	Roka pogosto pograbi, kar srce ponudi.
#	To, da je kdo na koncu moč), še ne pomeni, da je na koncu poti.
#	Kaj pomeni ievu zaščitna barva, ko pa je v kietk).
#	Denar nam pomaga prenašati uboštvo.
#	Zakonska tragedija je v tem, da ne znamo živeti z ženami, za katere bi nekoč umrii.
#	Bedak zna več vprašati kakor sedem modrijanov odgovoriti.
3 V cirkusu igrajo živaii kot ijudje in ijudje kot opice.
#	Ako mož ženo zmerja, jo otroci toičejo.
#	Piašč se ne deia samo za en dež.
#	Ljubezen se rodi nagio, brez pomisieka.
#	Kdor veliko pije, ga kma-iu zvije.
#	Narod brez narodnosti je teto brez kosti.
#	Ljubezen je neraziožijlva skrivnost.
#	Res, ki moiči in nič ne iaja, gioboko zobe zasaja.
#	Kamor koli greš, pojdi z vsem svojim srcem.
#	Starost je prisiijena modrost.
#	Proti staranju smo brez moči, toda proti temu, da bi ostareii, se iahko branimo.
#	Kesanje je poskus iti vase, potem ko smo biti ravno od vsega siadkega čisto iz sebe.
#	Devica je tista, ki je še nihče ni prosi).
#	Koiikor starejši smo, toliko teže najdemo v zgodovini siavna imena, ki v naših ietih še niso nič pomenita.
#	Diktatura je obiast, k) tisto, česar ne prepove, ukaže.
#	Sedanjost je čas, ko gia-dimo pretekiost za bodočnost.
#	Obstojijo očitki, ki hvaiijo, in hvaie, ki obrekujejo.
#	Pri živijenju v dvoje je neogibno, da zahteva žena moža popoinoma zase, kakor tudi mož zahteva ženo izkijučno zase.
#	Piemenite sadove si pridobiva učenje z naporom, siabe obira brez truda.
#	Čtovek brez značaja je miin na veter.
#	Čas, ki krepi prijateijstvo, siabi ijubezen.
#	Včasih je dovoij, da čio-vek opazuje druge, da bi videi sebe.
#	Nekateri ijudje so zoprni ktjub zasiugam, drugi pa prijetni z napakami vred.
#	Laže je živeti z eno žensko ali enim moškim kakor z več ženskam) aii moškimi.
#	Veiiko jih je, ki jih niso učili pameti, pa vendar po pameti žive.
#	Duhovno sorodstvo je naj-boijša žiahta.
KHD iti nemški šovinisti...
kazal zaskrbljenega tedaj, ko je bila prodana italijanski podjetnici.
Tako odločnega in za nacionaliste poraznega odgovora kot sedaj v zvezi z Reberco KHD vsekakor že dolgo ni prejel. Odgovor pa seveda velja tudi tistim, ki skušajo k nacionalistični brozgi v volilnem boju pristaviti svoj strankarski lonček. V trenutku, ko je vsakomur znano, da so se izjalovili vsi poskusi, da bi za reber-škio tovarno dobili domače interesente in je zato ponudba švicarsko-jugo-slovanske skupine edina rešitev, se OVP-jevske „pobude", naj bi tovarno prevzelo kako podržavljeno podjetje, zelo hitro razblinijo kot cenena volilna propaganda, ki je gotovo niti njeni avtorji sami ne jemljejo resno. Predvsem pa je v tej situaciji naravnost izzivalno demagoška zahteva FPd, naj ljudstvo odloči, če naj bo reberška tovarna prodana jugoslovanskim interesentom — očitnejše zlorabe demokratične ureditve ljudskih glasovanj si namreč ni mogoče predstavljati.
Sicer pa se ravno v tej zvezi odkriva značilna sorodnost. Tudi KHD je pred leti začel zbirati podpise, da bi izsilil ugotavljanje manjšine. Takrat je vlada kapitulirala pred nemškimi nacionalisti, ki so zlasti preko
FPd uveljavili svoje predstave in zahteve v zloglasnem protimanjšin-skem paktu treh strank. Danes se na relaciji KHD-FPd spet manifestira povezanost, ki je osnovana na očitni duhovni sorodnosti: FPd oz. njena predhodnica VdU ne spada med avstrijske državotvorne stranke, nastala je šele tedaj, ko je bilo bivšim nacistom spet dovoljeno politično udejstvovanje, pa v vseh 30 letih obstoja ni „utegnila", da bi se nedvoumno priznala k avstrijski sorodnosti; koroški ..brambovci" pa se po izjavi njihovega ideologa Steinacherja že v plebiscitni dobi niso borili za Avstrijo marveč za velikonemško bodočnost".
Nauk, ki ga je prejela ta „zakon-ska zveza" (kakor je povezavo med FPd in KHD imenoval sam predsednik svobodnjakarjev) minulo nedeljo v Pliberku, je vzpodbuden začetek zorenja politične miselnosti med koroškim prebivalstvom. Ta proces pa bo gotovo prispeval k temu, da se bo vedno več ljudi ne glede na narodno pripadnost, jezik ali politično usmeritev odločalo proti nacionalističnemu hujskanju in ščuvanju na narodnostno mržnjo — za mirno sožitje, medsebojno spoštovanje in enakopravno sodelovanje v korist skupne domovine.
Nov živalski park
Nova atrakcija Celovca in tudi dežele Koroške je naravni živalski park ob Vrbskem jezeru, ki bo v prihodnjih dneh odprl svoja vrata, tako da bo na razpolago širokim ljudskim množicam. Živalski park se nahaja kot že omenjeno v Celovcu ob Vrbskem jezeru in v bližini svetovno znanega Minimundusa.
V tem pokrajinsko idiličnem kraju
SPD „Vinko Potjanec" v Kamniku
Slovensko prosvetno društvo .Vinko Poljanec" v Skocijanu ima tesne bratske stike z Delavskim prosvetnim društvom .Solidarnost" v Kamniku, ki se med! drugim izražajo tudi v tem, da se medsebojno srečujejo na raznih prireditvah. Naši prosvetaši iz Skocijana so bili prejšnjo nedeljo gostje Kamničanov, ki so obhajali 60-letnico obstoja svoje prosvetne organizacije in hkrati tudi obletnico Osvobodilne fronte ter 1. maj, praznik mednarodnega delavstva. Prosvetaši DPD .Solidarnost" so v dupliški dvorani imeli veliko svečanost, na' katero so bili povabljeni kot že omenjeno tudi naši prosvetaši s Koroške, ki so s svojim pevskim programom pomagali popestriti odlično uspelo prireditev. Naši pevci so zapeli šest pesmi, pod vodstvom Hanzija Kejžarja in želi navdušen aplavz. V okviru slovesnosti sta nastopila domači moški zbor .Solidarnost" in godba' na pihala.
Predsednik SPD .Vinko Poljanec" Miha Kap je ob tej priložnosti prisrčno pozdravil gostitelje in zbrano publiko ter jim ob njihovem prazniku iskreno čestital. Izrazil je željo, da bi se medsebojni stiki še bolj utrdili.
Naj ob tej priložnosti v imenu SPD .Vinko Poljanec" izrečemo iskreno zahvalo za vso gostoljubnost, ki so je bili deležni naši prosvetaši iz Skocijana med svojimi sovrstniki — prosvetaši iz Kamnika in okolice.
se boste srečavali z jeleni, srnami, mufloni, malimi konjički in drugimi živalmi. Poleg tega je v okviru tega parka tudi botanični vrt z alpinu-mom. Posebnost pa je vsekakor 800-letni macesen in drugo drevje, ki je imensko označeno s posebnimi tablicami, tako da bodo tudi meščani imeli priložnost spoznati po imenu tista drevesa, ki jih zunaj na deželi poznajo vsi od kraja, prav posebno pa kmetje, ki imajo stalno opravilo z gozdom in naravo. Tudi majhni bajarji z ribami in divjimi racami skrbijo za popestritev itak pokrajinsko tako romantičnega okolja, skozi katerega vodijo tudi iepe sprehajalne poti, ob katerih se sprehajajo pisani fazani in druga perjad. Tudi mlin na vodo prispeva svoje, da je ta kraj res privlačnost posebne vrste. Da pa sprehajalci in občudovalci tega naravnega parka ne bi prišli prekratko, jim je na razpolago tudi restavracija — Berghof, kjer je bogato preskrbljeno za telesni blagor. Naj še omenimo, da imajo otroci možnost, da jezdijo male konjičke — ponije, kar je predvsem privlačno za otroke. Ne nazadnje je treba povedati, da je ta naravni živalski park z vsemi temi posebnostmi velika privlačnost zlasti za fotoamaterje, ki imajo tam odlično in ogromno izbiro motivov.
Naslednji petek 11. maja bo celovški župan Leopold Guggenberger otvoril to najnovejšo privlačnost Koroške, ki bo prav gotovo imela velik odziv prebivalstva od blizu in daleč. Obisk tega novega naravnega azila toplo priporočamo.
Siovensko prosvetno društvo „šepa-Baško jezero" v Ločah va bi na
..MATERiNSKO PROSLAVO"
v nedeijo, dne 13. maja 1979 ob 19. uri pri Pušniku v Ločah.
Na sporedu so: recitacije šoiarjev, nastop domačih tamburašev, nastop domačega moškega zbora in družabni večer
Prisrčno vnMjeni/
Tečaj jadranja na deski
Siovenska športna zveza vabi na tečaj jadranja na deski, ki ga namerava organizirati v mesecih — maj, junij, september in oktober DELTA kiub iz Ljubijane. Namen tečajev, k) bodo ob koncu tedna v Katoru pri Umagu je seznanitev z novim športom, ki se je zaradi svoje priviačnosti, cenenosti, preprostosti in od-iične rekreacije, ki jo nudi, že skoraj razvii v množičen šport.
Cena tečaja je 500 ND. V ceni je vračunana vožnja z avtobusom iz Ljubijane do Umaga in nazaj (odhodi bodo ob sobotah zjutraj in povratki ob nedeijah zvečer), potni penzion, predavanje o teorij) jadranja in praktičen tečaj jadranja na deski, ki ga vodijo strokovni učiteiji. Vsak tečajnik se mora vpisati v kiub, čianarina pa znaša 100 ND ietno.
Če ste za to zvrst športne rekreacije zainteresiran), sporočite to na nasiov: DELTA kiub. Gosposvetska 4, poštni predai 351, 01000 Ljubijana; teiefon 061-326 708
ŠPORTNI VEST NIK
Siovensko prosvetno društvo .Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na
.MATERiNSKO PROSLAVO
v nedeijo 13. maja 1979 ob 14.30 uri pri Vogiu v Šent-primožu.
Spored: nastop otrok iz vrtca, nastop otroškega zbora SPD .Danica", recitai — pesmi posvečene materam, nastop ansambia .Miadi mi" — študentje 6.a razreda siovenske gimnazije (prvi javni nastop).
Prisrčno vabijene predvsem miade mamice, mame in babice.
Krščanska kuiturna zveza v Ce-iovcu in Katoiiško prosvetno društvo vSmiheiu priPtiberku vabita na prvo gostovanje beneških Siovencev na Koroškem, na predstavo drame
izidorja Predana EMiGRANT Režija: Adrijan Rustja
v soboto 5. maja 1979 ob 20. uri v tarni dvorani v Smihiu pri Pii-berku.
Gostuje: Beneško giedaiišče iz Benečije.
Po predstavi bo nastopi) mešani pevski zbor .Rečan" iz Benečije.
Steviina udeieiba bo za naše rojake iz Benečije najiepša do-brodošiicai
BOŠ ZA OBSTANEK V 1. ZVEZNi NOGOMETNi LiGi JUGOSLAViJE: OLiMPiJA PREMAGALA ŽELEZNIČARJA Z 2:1
Na domačem štadionu za Bežigradom je imela Olimpija v nedeljo zvečer za nasprotnika Želježničarja iz Sarajeva, ki se nahaja na lestvici na 7. mestu.
Prvi polčas je bil dokaj nepomemben do 31. minute: tedaj je namreč sodnik izključil po medsebojnem porivanju dva igralca: predčasno sta morala z igrišča Olimpijin Buza ter Sara-čevič (Zeljezničar). Ni trajalo dolgo in sodnik je poslal 2. igralca Železničarja z igrišča: po hudem prekršku nad Balevskem je bil izključen Starovlah, ki igra tudi v jugoslovanski reprezentanci. Nekaj minut pred koncem prvega polčasa je zatresel mrežo Calasan, vendar je to storil iz nedovoljenega položaja, tako da zadetek ni veljal.
Drugi polčas se je začel tako zbur-Ijivo kot se je prvi končal, toda iz športnega vidika: reprezentant Papri-ca je prehitet celotno Olimpijino obrambo in zanesljivo zatresel mrežo. Olimpija je zdaj igrala na vse ati nič. Stalnim napadom je končno v 64. minuti sledil tudi prvi zadetek za Olimpijo: Tomič je z desne strani podal v kazenski prostor, tam sta zgrešila žogo Calasan ter golman, žoga pa je prišla do Marka Elsnerja, ki je iz kakih 10. metrov zanesljivo zatresel mrežo Sarajevčanov.
Sledila je totalna ofenziva Olimpije. Tri minute pred koncem je sodnik razveljavil drugi gol Olimpije. Toda 30 sekund pred koncem tekme se je Olimpiji le posrečilo dati zmagovalni gol, dal ga je Peter Ameršek.
Olimpija je igrala takole: Dalanovič, Terčič, iskra, Lakovič, Klampter (Elsner), Tomič, Ameršek, Balevski, Čala-san, Petrovič, Buza.
Na lestvici vodi zdaj Hajduk, drugi
pa je Dinamo iz Zagreba. Konec lestvice pa izgleda takole: 16. Olimpija 19 točk, 17. Zagreb 18 točk, 18. Beograd 17 točk.
Iz I. zvezne nogometne lige izpadeta zadnja dva.
HSV-MLADiNCi — SAK-MLADiNCt 1:1
V	torek, 1. maja, so slovenski mladinci igrati proti vojaškim mladincem v kasarni Lendorf. Ker so manjkali nekateri igralci iz štandardne ekipe, SAK ni mogel igrati v najmočnejši postavi.
Zdaj pa h tekmi sami: že v začetni fazi igre se je videio, da sta ekipi približno enako močni. Fizično premoč nasprotnika so naši mladi izenačili z boljšo tehnično igro.
Čeprav so mladinci slovenskega atletskega kluba imeti boljše možnosti za zadetek (v prvi minuti Gregorič Stefan, potem se Gregorič Stanko, Wieser in Kreutz), je nasprotnik povede) z 1:0. Gol je padel zelo nesrečno: pa centeršutu nasprotnika je hotel branilec našega moštva rešiti situacijo, toda žoga se mu je nesrečno odbila v lastni gol. Zdaj so naši igrali še bolj napadalno, toda zadetek se jim ni hotel posrečiti.
V	drugem polčasu je slika ostala ista: naši so napadali, a nasprotnik je bil vselej nevaren v protinapadih. Po 5. minutah pa so mladinci v 2. polčasu zasluženo izenačili; po podaji Grilca ie iz kakih 15 metrov z natančnim strelom v levi zgornji kot izenačil Mirko Wieser, ki je bil nekaj minut nato po nepomembnem prekršku za deset minut izključen. Čeprav številčno deci-mirani, so naši mladinci naprej nevarno napadali, toda ostalo je pri rezultatu 1:1.
Igrali so: Jenšač, Dlopst, Zdouc, Kumer, Wieser Flori; Sadiak, Kreutz, Wie-ser Mirko; Gregorič Štefan, Gregorič Stanko, Grilc.

RADIO
— TELEVIZIJA



SLOVENSKE ODDAJE RADiA CELOVEC
PETEK, 4. 5.: 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — !z kuiturnega iivijenja koroških Siovencev.
SOBOTA, 5. S.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 4. 5.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 7. 5.: 14.10 Cetovški radijski dnevnik — Koroški zbori.
TOREK, 8. S.: 9.30 Domača zabavna gtas-ba — 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — šport — Rdeče, rumeno, zeieno.
SREDA, 9. S.: 14.10 Ceiovški radijski dnevnik— Minute z... — iz koroške iiterarne deiavnice: Andreja Hartmann bere svoje pesmi.
ČETRTEK, 10. s.: 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — Miadinska oddaja: Matura.
		A V S T R ) J A 1
t		PETEK, 4. 5.: 9.00 Za predšoiske otroke— 9.30 Rušči-
na — 10.00 Zvok iz čioveške roke — 10.30 Kiub seniorjev — 11.00 Ariane
—	ijubezen ob popoidnevih — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.30 Siike naše zem-ije — 17.55 Otrokom za iahko noč — 1K00 Zgodovina piovbe — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Oddaja XY — 21.25 Tendence, trendi, tradicije — 22.10 šport — 22.25 Propad Troje
—	0.15 Poročita.
SOBOTA, S. S.: 15.25 Danes je poroka mojega moža — 17.00 Kdo rokodeiči z nami
—	17.30 Pinocchio — 17.55 Otrokom za ioh-ko noč — 18.00 Nastop svetovno znanih iutk — 18.25 Dober večer v soboto ieii Heinz Conrads — 19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.30 Čas v stiki, kuitura in šport — 20.15 Pustite nas iagati — 21.55 šport — 22.20 Fiim z divjega zapada — 0.10 Poročita.
NEDELJA, 4. S.: 14.25 Roparska iadja —
16.00	Ziata ptička — 16.30 Voiitve za državni zbor — 17.25 Kiub seniorjev — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Voiitve v državni zbor — 18.45 šport — 19.00 Voiitve
Čahorče
Pred dnevi nas je za vedno zapustit najstarejši kotmirški občan, 97-letni Valentin Begusch iz Čahorč. Bil je zelo delaven, samozavesten in napreden mož. Spadal je k tistim ljudem, ki so ie od nekdaj nasprotovali fašizmu in Hitlerjevemu nacizmu. Znan pa je bil tudi po tem, da se je svajčas pridno držat starega običaja — kresovanja ob Ciril-Metodovem dnevu.
Pogreba se je udeležilo veliko pogrebcev. Pokojnega Valentina Beguscha bomo ohranili v lepem spominu, svojcem in sorodnikom naše globoko sožalje.
v državni zbor — 21.15 Kraj dejanja — 22.45 Poročila In šport.
PONEDEUEK, 7. 5.: 9.00 Za predšolske
otroke — 9.50 Samo ena buča? — 10.00 Francoščina — 10.50 Propad Troje — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Pika noga-vička — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	švicarska družina Robinson — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Ponedeljski šport — 21.00 Ceste San Francisca— 21.45 Poročila— 21.50 šport.
TOREK, 8. 5.: 9.00 Za predšoiske otroke
—	9.50 Angleščina — 10.00 Snov in prostor — 10.50 Danes je poroka mojega moža
—	17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Živalski svet — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čos v siiki, kuitura in šport
—	20.00 Kaj sem jaz? — 20.55 Geslo — 21.40 Ljudje v Manhattanu — 22.25 Poročila in šport.
SREDA, 9. 5.: 9.00 Oddaja z miško — 9.50 Italijanščina — 10.00 To je Milano — 10.50 Roparska ladja — 17.00 Cvetlični ionček — 17.52 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Tony Randali v: McCIel-lan proti priselitvenem uradu — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Vas ob meji — 21.55 Poročila in šport.
ČETRTEK, 10. S.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.50 Izobrazba v podjetju — 10.00 Šolska oddaja — 10.50 Mozart — 17.00 Za predšolske otroke — 17,25 Živalski leksikon — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Tann-hauser — 25.10 Poročila in šport.
AVSTRIJA 2
PETEK, 4. S.: 18.00 Orienta-cija — 18.50 Pogreznjeni svetovi Romana Vischniaca —
17.50	Trije poletni dnevi — 20.15 Novo v znanosti — 21.25 Kronika Adamsov — 22.25 Čas v sliki s kulturo In karikaturami tedna
— 25.00 Petkova mednarodna predstava.
SOBOTA, 5. 5.: 16.00 Vstop prost — 17.00 Kiub regionai — 17.55 Pregied sporeda — 18.00 Vedno to Miha — 19.50 The Munsters
—	20.15 Projekt Honnef — 21.45 Scheilacksi & Schellocksi & Schellacksi.
FtEDELTA, 6. S.: 17.00 Voiitve v državnL zbor — 17.05 Neznanec z rumenimi čevlji —
18.00	Volitve v državni zbor — 18.05 Gospodarji puščave izumirajo— 19.00 \7olitve s?
državnia zbor — 19.05 Hollywood, Ho!!y-wood — 20.00 Voiitve v državni zbor —
20.10	Ho!lywood, Hol!ywood — 21,15 Voiitve v državni zbor.
PONEDEUEK, 7. 5.: 18.00 Angleščina — 18.25 Pregied sporeda — 18.50 Po Humboldtovih sledeh v Mehiki — 19.50 Orientacija — 20.00 Ljudje v Manhattanu — 20.45 Vstopprost — 21.45 čas v sliki — 22.15 Med prostitutkami.
TOREK, S. 5.: 18.00 Italijanščina — 18.50 Novo v znanosti — 19.50 Jazz-gimnastika —
20.00	Mozart — 21.55 čas v siiki s kuitura
—	22.10 Kiub 2.
SREDA, 9. 5.: 18.00 Francoščina — 18.50 Pregied — 19.00 izobrazba v podjetju —
17.50	Zgodovina za zgodbo — 20.00 Teleobjektiv — 20.45 Z dežnikom, šarmom irr meiono — 21.55 čas v siiki s kuituro —
22.10	Traiier.
ČETRTEK. 10. 5.: 18.00 Ruščina — 18.25 Pregied sporeda — 18.50 Brez nagobčnika —
17.50	Jazz-gimnastika — 20.00 Pristni Dunajčan se ne zgubi — 20.50 Solo za Dolores Schmiedinger — 21.40 čas v sliki s kuituro— 22.15 Klub 2.
O
Hote! Obir
v Železni Kapli zaposli
MLADEGA KUHARJA (Jungkoch)
#	Pogoj dokončana šola za kuharski poklic
#	nastop po dogovoru
#	čas zaposlitve poletna sezona 1979
VSi NA NOGOMETNO TEKMO
SAK - Šmihel
v Labotski doiini
v nedeijo, dne 6. moja 1979, oa domačem igrišču v Celovcu (Kaschatovo igriščer)	,
#	i. moštvo ob 16.30 uri
#	!i. moštvo (pod 21) ob 14.45 ur)
#	Miadina ob 13.30 uri proti moštvu iz BUčovsa
Prisrčno vabljeni!