294. Samim. V Unmionl i PBteK 29. decembra 19ZL UtO IV. Iihaja vs*k dan popolda*, Iintnll a»d«lja la prozaik*. fnsaratl: do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notlce, poslano, izjave, reklame, prektici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženltne ponuđbe beseda 75 p. Popust le pri naročitih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prikri rnarnka za odgovor. UpravnUtro „SIot. Naroda" la „Narodna tiskara«" KaaOora oUca ftt 5, pritliftno. — TaUfaa at. 304. Vradalalva »Ilov. Mara*«" Kt«ii»va «uoa at. 9, I. nadstrošio Talafon stav. 34. Doatsa sartlaoia la padtiiiaia la ■ a d ostao frankovana* mgT Rokopisov sa na vrata. ~M MP" Posamein3 števllke: "■■ v JugoslavIH vse dnl po Oln t-— v Inozemstvu navadnt d*i Oln 1, nadalje Din 1*25 Poitnina platana v gotovini« -Slovenski Narod- velja: i-----r——v-^—5—J1------------; v inoremst™ n J i v Ljubljani i po po^ti 1 12 mesecev...... Din 120*— Din 144"— Dm 21(> — 6........60— . 72 — . 10S--3 , ...... . 30-— . 36"— . 54*— 1 ....... . 10-— . 12- . lb-- Pri morebitnern povišanju sr irm <.lal;š.i narofuma dopiać.iti. Novi naročniki naj poSliejo v prvić n.iro'nino vedno iy3F~ po nakazn-d. Na <=amo pismen« n.T-^.'i1^ Vin..'7 r»os!aTv-* den,ir;a s-** ne moramo ozira!f. PISMO 12 PRAGL Uspehi parlamentarne koalicije. — Utesnfena zunanja politika. — Di-jaški kongres. — t Poslanik Antonin Kalina. 26. decembra. Koalicija je po prvi kampanji pokazala, da ima v sebi zadosti moči, da se ubrani pritiska številno silne opozicije, da premosti pri gotovih predlogih nastajajoče spore in da lahko definitivno konca vse svoje delo. V prvi vrsti prihaja v poštev zakon o plaćah državnih nameščen-cev, katerim se plače urede trajno in se vsa izredna doplačila osredoto-čijo v plus, po katerem se zviša temeljna plača. Za ta izredna doplačila je trebalo 1300 milijonov, ki nišo bili obseženi v proračunu in za ka-tere se je moralo preskrbeti kredit. Ta izdatek se je posrečilo zmanjšati na 700 milijonov. Ugodnost tiči tuđi v tem, da je narodna skupsčina po-dblastila vlado, da lahko primerno cenam za živila stopnjema zniznje te doklade. Zadnji trenutek pri razpravi o nreditvi plač so delali težkoče češki socialistL, ki pa so bile kmalu odstranjene. Ves incident je dobro nčinkoval. Koalične stranke se mo-rajo zavarovati proti opetovanju ta-kega nesoglasja v poslednji fazi kake parlamentarne akcije, t j. prvotni sporazum mora biti proglašen za končnoveljaven, za neizpremenljiv, ki ne pripušča izjeme za nikogar. Ureditev plač je uspešen čin koalicije, ki je pri njej preizkusila svojo moč, kaj ti izvršeno delo spada med najspornejša in najtežja; ne glede na finančno pridobitev 500 milijonov je tuđi moralno politični uči-nek zelo velik. Jednako se je izkazala kompromisna politika, ker so bili vsi zakoni, ki stopijo 31. t m. iz veljave, ne samo podaljsani, marveč tuđi izravnani in izboljšani. Na bogato za-konodajno delavnost narodne skup-ščine v poslednjih tednih koalicija lahko gleda z zadovoljstvom in pri-čakovati smemo, da jo bo tako na-daljevala tuđi bodoče leto. Opozične stranke so se koncem leta znatno ukrotile, h čemur je prispevala vse-kakor trdnost koaličnih strank, pa tuđi spoznanje opozicije, da z dose-danjo taktiko ne doseže ničesar. Po novem letu ima parlament resiti tri težavne probleme: ureditev razmer-ja med cerkvijo in državo, socialno zavarovanje in carinsko politiko v varstvenem smislu. Po izvršitvi tako težkega dela, kakršno je bila ureditev plač državnih nradnikov, se da brezdvomno pričakovati, da pojdejo tuđi te stvari gladko parlamentarno pot Zunanja politika je nekoliko utesnjena vsled negotovosti stvari na zapadu med Nemčijo in Francijo, vsled negotovosti na Balkanu, vsTed napetosti v Italiji, vsled boljševiške-ga poskusa, da pcdnljša svoj'* tipa-nje za mejami, vsled odlaganja važnih mednarodnih sporazumov Čez novo leto in vsled drugih senc. s ka-terimi je zastrto obzorje. Velike prc-vdamosti bo treba, da se te senec preženejo. V Prag! se je vrSfl v "dneh 16. do 22. t m. kongres slovanskega dija-št\-a z udeležbo delegaciji bcl^ruske, bolgarske, češkoslovaške, jugoslo-venske, l^žičko-srbske, poljske, ruske m ukrajinske. Na kongres je prišla rudi šeaičlanska dHegacija makedonskih separatistov, ki pa ni bila oficijelno priznana in zato ni M-la pripuščena k razpravam. Kongres se je vršil pod pokroviteljstvom ministra dr. Bene^a in se je pričel 17. t. m. s slavnosrno sejo. Že dr~^* Jan so se pojavili prvi spori. Srbski del jugoslovenske delegacije je r:.!;teval za pogoj svoje udeležbe na kongresu izjavo Bolgarov, da r: Si^vani in da obsojajo bclgarsko vojno politiko. To zahtevo so smatrali Bolgari za razžalitev in nezaupanje ter izjavili, da o teh političnih zadevah na nepo-litičnem shodu ne morejo razprav-ljati. pa da tuđi nimajo mandata za to. Če'koslovaŠki in poljski kompromisni predlogi so bili po jugosloven-ski delegaciji odklon^eni in s tem je bilo onemogočeno pravo razpravi janje kongresa. Scstanek se je omeiil na plenarno infnrmnčno sejo in na j sejo predsednikov delegacij ter pri- j pravljalnega komiteja, na katerih so se pecali v glavnem z bolgarsko-ju-goslovenskim sporr>m. O teh p^ra-janjih ho izdan tiskan zapisnik. F!di-ni uspeh kongresa je medsebojno spoznavanje diiastva posameznih slovanskih narodov in posledica kon-ference poljsko - češkoslovaško - ju- i goslovenskega dijašt\ra je dogovor-jeno skupno nastupanje dijaških delegacij teh slovanskih narodov na ja-nuarskem sestanku sveta mednarod-ne dijaške konfederacije v Haagu. S kongresom so se vratili večeri, ki so imeli nalogo, da ro rdele^niki kongresa seznanijo s ooškoslovaMco jnv-nostjo. Jet^en tmj.sspešnejšili je bil večer dijaskega odbora Mlade generacije čsl. nar. demokracije, na kaie-rem je govoril dr. Kramar. Neusmiljena smrt nam je iztr-gala poslanika Ant. KaUj-o, moža bo-■ratega duha in dela. Težka in bole-stna nam je 1 ila l«,čitev od njega, na katerega je bilo navezano z ljubez-nijo toliko čeških src in katerega ne-ustrašenost in doslcdnost v boju za drža\nopravno idejo, za samostojnost češkjga nareda jo vzbujala pov-sodi občudovanje in spoštovanje. Ob njegovi rakvi v praški Sokolovni je obrazloiul v vznešc!iih besedah starosta £. O. S. dr. Scheiner njegove velike zasluge za širjenje sokr>lske ic'eje, posl. dr. Krarr- ' kot predsed-nik. čsl. nar, de^rVicije pa se je s srčnimi hesedami noslovil cd njega, za katrrega bo težko dobiti nadomc-st:!o. Kalinovro razmerje do Jugoslo-venov je označil eharge d' affaire dr. Branko Lazarević, omenjajoč protest pok. Kaline proti aneksiji Bosne in izvajajoč: »JUnlo je bilo u onim težkim vremena neustrašenih prijatelja i branilaca nnsih. Izmedjn retkih bio si i Ti. Zato Ti je ćeli naš narod zahvalan in zato ovde nad Tvojim grobom osećamo, da gubimo u Tebi jednog od naših. Vezao si nas s srcem i zato su srca naša ucviljena.« V krematoriju je govoril še stari tovariš in sobojevnik Kaiinov posl. dr. Anton Hajn imenom prijateljev pre-minulega izza naprednega gibanja dcvctdesctih let. Z markantnimi be-sedami je načrtal Kalinovo delavnost, onicnjal njegov politični heroi-izem in končal svoj govor oh silnetn ginjenju z zaobljubo za prijatelje, da ne bodo omadcževnli Kalinovcga sno-mirn ,njegovi rodbini pa naj služi v ; uteho čisto njegovo ime in čist njegov spomin. Mogočen vtis, ki ga je napravila smrt poslanika Kaline v naši in jugoslovcnski javnosti, sve-doči najlcn^e. da smo izgubili enega izmed najboljših narodovih sinov. J- K. S. A. G—k.: Gradišćanski Hrvati. Na Dimaju, 21. đcc. Na Dunaju je izšla za božične praznike prva številka tceJnika ilirvat-^ke Novine« — »Glasnika gradiščanskih Hrvatov«; na glavi nosi geslo >S 1 o g a je moć«. Izhaja v če^ki Lidove knihotiskarna V, Margare-thenplatz 7. in 5tine zn Jugoslavijo fiO D. Urednik je nadcpoln gradiščanski odvet-niški kor.cipijent dr. Lovro Karali. — List je pisan v tamošnjem hrvatskern dornačcin narc;ju, ki se je obranilo in razvijalo neodvisno in brez kat'jrega vpliva našega hr\-atskega iezika, O tem nekoliko več pnzneie. V svojo veliko sramoto moramo priznati, da smo doslej ubogo malo ve-deli o srndiščanskih (I3n*£en!and) Hrva-tih. — Navadno smo misiili. da je taTn i preko nekoliko zgr.blienih hrvatskih na-sclbin. o Vaterih ni dosti vredno govoriti. Naredna smrt j^m je usojena in za-man vsak po^kus. da bi mo^H za nje k?.j storiti. Vcd?li smo, da jih na Drnnhi imenujcio »Kroboter* ali »Weisse Kro-boten^, da nosijo Hrva^ce ćelo na du-najski trg dcže!ne pridclke. drugače pa c'a so iih Madžari malone že popolnoma poturili. In vcTidar smo živeTl v tem pogledu vsi v veliki zmoti. Gradiščanski Hrva- i tov se je tekom st^ietij že veliko po-mnd^arilo in ponemčilo, a iih je vendar ostalo še toliko, da zasluži jo vso našo pozornost in pomoč v njihovem resnem in zivem boju za svoj narodni obstanek in kulturni nnpredck. Kdo so ti Hrvatje, kolibo \\\\ je, kje vse stannjejo. kakSno je njihovo seda-nje rarodrostno in Vultnrno stanje? Gradiščanskih Hrvatov je nnšte! m'ihov pisateli in p^fitiV. žnpnik Martin Mcrs^č v bivš;h ^N a s i h Novinah^ (izh^ia!? so v Ovoru in so bile za pripo-5?t*?v teb kraiev k Ogrsk'\ da jih je 71.°6t. ?\vc pa v 7° seb'h. ki so rartre-sen? liki onze v nr^skem ali mad'/nr-skem rnnrju od H-Tave skoro d"i!i d-» Jugoslavije od Bratislave do Sv. Ootbarda. in tvorijo v resnici zelo po-bemben koridor med Češkoslovaško in našo državo. Nacrt s tištim koridor-j c m je bil torci žc s tega stališča zelo pameten in imcl je precej opore v teli hrvatskih oazah. Te vaši — njih stevflo je 79 — so veČinoma vseskozi hrvatske, imaio svojo hrvatsko solo (ti:di vccrazredno) in svojega domačega duhovnika. £ola in cerkev ^resta roka v roki složno in torej uspešno v d^luvanju za ohranitev naroda. Naj naštcjcui vsaj nekaj večjih kra-jev, počensi par ur od Bratislave; prvo btevilo je število prebivalcev po zadnjem madžarskem štetju. v oklcpih Utovilo Hrvatov. ki so se sami pri^lasili in so uraJno izkazani: Kittsce — Gcca V21 (1S00), Rau-mern — Belo selo 105 1 (">5S), Outtcn-drof 972 (639), VVoIkcnprodcrsdorf — — Lujtica 5C9 C-CO). Ncudnrf — Novo selo 10-10 (SOG), I'arnJ ,rf — Pan-Jrof 21*2 (2017). Horrstein — Vrri5tan 25S'-) (2163), Mi-lcnJorf — 10.13 (17), Stinken-brur.n — Štikaprnn 1399 (1095). Tra-versclorf — Traištof 1340 (1215), Oslip — Uzlon 2:** (II.'5). Zill?.c:tal — Cilin-brof 972 (639), \VolkenpmdcrsJnrf — Prodcrstof 176? (1525). Siegendorf — Cinirof 1038 (1652), S^lcns — Ciki-? 1492 (70-0. Autan — Otava Q0^ (55-) Klir^enbr.ch — Klimpah 125S (1207), Drassbnrs — Rnzporak 1232 (^16\ Baumgartcn — Pain?:art 037 (c30\ Kaiscrsdnrf — Knlištrof ino («?jr,\ \Veinsrraben — Baur^mb 570 (514\ Oross\varenJnrf __ Veliki Boreštof 1549 (1476) — Mali B. 1173 (1160), Nikitsch— H1cš lc99 (1621), Minihof — M?novo 1051 (1019) itd. Taka števila so ze!o r?.zvescljiva in kažejo, da so v resnici šc večja nec:o n* uradnem madžarskem papirju. Kažejo tud!, da se tu dn plodovito delnti s tn-kim Ijrdstvom, ki se je znalo dobici tako častno ohrariti. Pot'ijčilo se je v 45-1 letih o-:oli 20 vaši popolnoma. Za Mariic Te režije so se meie med Avstriin in Ocrrsko nekoliko spremen1"!?. da je pn"?lo nekai hrvatskih vaši pod Avstrijo. Pn-nes so nsTanki Hrvatov le šc v vasch An. Mirmer^d^r? 'n Pcrsr. Nr.^šknfl v StCinnmrm^cni so rr.tn-d?. sistcmpfično vsHievnli čisto hrvatskim s^lom n e m š k e duhovnike: 1-::?r se i"m je to nnsrečHo so se Hrvatje v 5n ictih p^ncmoili. Zato so se Hrvat*? za mr.d*nr?kejra gospodstva onncmćc-v a 1 i in zato \q večina Hrvatov bolj za Madžarsko necro za Avstrijo, ker meni-jo, da Madžari nimajo toliko asimilacijske privlačnosti, kolikor je imajo Ncmci. Šola je občinska: ljudstvo si samo izbira učitelje in doin'a učni jezik. AH ni skoro čuJož bo...;', da je to ljudstvo popolnoma ločeno od ostalih Jugoslrtvcnov. torej samo iz svojega Orumeneli listi (SpominL) Češki spr * R. E. Jamot — Prevd A. P. Dalje Pripoved gospodova je bila taka: »Ko sem bil univerzitetni slušatelj, se mi ni godilo sijaino. Trpel sem na kronični praznoti v denamici, a pri tem mi je usoda naklonila blagoslovljen apetit. Stanoval sem v Novem mestu in o-bedoval v različnih študentovskih gostil-nah, ki jih je bilo v gorenjem Novem mestu več ko dandanes. Večere sem prebil, kakor je že bilo. Včasih s košč-kom kruha, ki sem sra ponžil v tedaniem akademskem društvu. Kadar sem mogel k prekajevalcu, je bU zamc praznični dan. Takrat je bfl v Pasarsk! ulici preka-jevalec, h kateremu predvs«m so silile moje želje. Danes po mnogo letih se spominjani, da je bila prodajalna prekajevalčeva malo vzgledna, ne dovolj snažna. Stari prekajevalec, ki je oskrboval prodajo, je bil po svoji zunajnosti, zlasti po svoji pomaščeni suknji dostoien pendant pro-dajalne. Takrat pa tega nisem videl. Dovolj je bilo, da sem gredoč po ulici samo za-vonjal specifični vonj prekajcvalnice in že se mi je zaželelo po klobasarskih njenih dobrotah. Pomnim šc sedai, kako neizrečeno ugodno mi je šio v tek mast-no meso v tei prodajalni. Toda kako skromen je btt moj uži-tek v tem oziru! Čc sem se hotel nrebiri skozi mesec —- delati dolsiove ni bilo možno. ker nisem nikogar pozrml. ki bi mi posodil — si nisem smel kupiti za večerjo več prckajenega mesa kot za deset krajcarjev in to samo včasih. V?ak si lahko misli, koliV je bil kos tega mesa za 10 krajcarjev. Rezal sem ga na male koSčke, jedel sem kolikor se je dalo po-časi, le da bi imel kar največ užitka. Toda ne pomaga nič. Ko sem vstal od miže, bi se bil najraje posadil iznova k njej in si naročil zopet mesa. a pošten kos. Nič bi se ne branil poslušati Še enkrat starega prekajevalca in njegovo priljubljeno razlago: da ima pri prekajenem mesa samo škodo, češ, da pri prekaje-vanju izgubi meso na teži. Bog ve koli-kokrat sem vzdihnil v oni dob!: »O da bi se moge! dokopati do premožnih raz-mer, da bi se najede! pri prekajevalcu do sitega!« Od tega časa se je mnogo Izpretne-nilo. Postaral sem se in osivel. Krez sicer nisem postal in tuđi poleg ameri- kanskih miliarderjev se ne imenuje moje ime, toda mo'a sredstva bi mi radodamo dovolila, da bi se najedel pri prekajevalcu do sitega. Ne smem pa tega storiti. Ko bi večeria! toplo prekajeno meso. bi me b^lcl želodec in ćelo noc ne bi zatis-nil oče^a. Tako mi je usoda dala v eni polovici življenja d^ber želodec in malo mesa. v drugi pa slnb 7-lndec in veliko mc*a. V tej stvari torej nisem dosegel cilja.« OmeniJ sem že. da sta obe zgndM v jedru čisto isti. Tz niiju razberete, da iz-polnilev mnosre preišnte želje nima več cene za človcka. Zdi se. ko da bi z obetanjem kazala mladeniču fatomor-gano, h kateri ga sicer pusti nekoč. a le za to, da razočaran spozna, da je to, po Čemer se ie budilo njegovo hrepenenje, samo iluzija domišljije. Samo če vse zrelo preudarite, boste izprevideli. da ta izkušenost vendar ne srne biti čisto pesimistično pojmovaru toda pri trohi optimizma gotovo izlušči-te v izkuŠeno^ti take vrste zlato zrno živlienske mudrosti. Takšen mladenič si predstavlja, kako krasni bodo Čaši, ko bo imel dovolj de-narja in si vse svoje Želje izpolni z lah-koto. Če mu je sreč?. mila. narava in na-kmalu spozna, da je denar sicer prav darjenost ugodna, če prejšnii ubožni mladenič priđe v gmotno blagostanje. lena stvar, a vendar ne vse na tom božjem svetu. Včasih. se mu sedečemu ob večerih, pokaže v spominu umazana pre-kaicvalnica in poreče si: »Rili so tedaj lep?>i čaši ko danes.« Človek je bil z-Jrav in ic mo^ol jesti vse od kraja. Tn ta u-božnn mladost se mu dozdeva lepa. Na ta način i^ra vse ono, kar miglja pred rarni v dnljni perspektivi, najsi bo za nami nTi pr?J nami. v drugih, temnej-sih, t^da lepših barvah, kot pa predmeti v blizini: optimist pa najde v vp1'; živ-Ijcnski dobi neko uteho. 3. Znani verzi Goethcjcve balade ^Mi-gnon«: »Kennst du das T.and, \vo dio Zitronen bliih'n, Im dunkeln Laub die Goldoran- gen gltilfn. Ein sanfter Wind vom blauen Himmel weht, Die Mvrte still und hoch der Lorbcer steht?« so uČinkovali name, ko sem jih Čital kot gimnazijec naravnost magično. Kadar-koli sem uglcdal v nemški Čitanki te ver-ze, so vzbudili v meni goreče hrepenenje po citronovih in oranžnih drevesih, ki sem si jih predstavlja! kot nepopisno krasna. Vidcl sem v svoji domišliiii velika, temnoHstnata drevesa, posuta z velikimi ognjenimi oranžami in stisnjena skupni v temon jraj, pozi\'ajoč s svojo senco popotnika k san'arskcmu pocitku. Ivazen Oocthejcvih verzov $0 bile še dnise okolnosti, ki so mi v moji mladosti rrr^ie buditi hrenenenje po gajih s cvetočimi citronami in znrečimi oran-ža?^i. V d^bi m^jc nožne n-lad^sti je biTa pomaranča dragocen sad. ŽelezniŠka zveza z .Trgom je bila neznatna in nihčc Š2 ni s!util. I:a7:o rg-^r^na bo nekoč dobava vseh vrst ju'ncra ^aJja in zsod-nje zelcnjavc v naše krajc. Dobro se sporninjam, da sem kot dcock večkrat slisal, kako krasen dar je dnbil ta ali oni bojnik od bogatoga so-rodnika na Diinaui — papirnato vrejo, polno zlatih oranž. Dr.r»Janes je spo-mladi ra praškem tr.^u poma-anča ce-ncjSa od češkega jabolka. Za moje mladosti se je razJolila era pnmaranra med pet članov družine ili niti na skiž-kinjo se ni pozabilo. 2c iz teh ra.Tmer h razviJno, da je lahko sanja'a mlada dorr.isliija o lep ti oranžnega in citronovega drevia. Kako v^. se le po navdtišujo^ih besedah Goc-thejeve balade! Toda velikomu hrepenenjn. ki seni ga navidezno brozpl.odno kazal kot de~ ček. se je v p^lni meri uresničil sen In tako sem p^I?2l v krajc, »kjcr cveto ci-tronc* in sijcjo iz tcmnerra l«st''a zlate oranže«. (Konec prihj Stran 2. *$LOVCNSK! N A ft O n« dn*- -9- decembra 1922. Stev." 294 nagona povsođ zahtevalo hrvatski po-uk? Danes imam v svojih zapiskih ugo-tovljenih 35 hrvatskih šoL med temi vcČ večrazrednic s 75 učitelji in učitcljicamL Pravijo pa. da je vsch Čez 100. Ti imajo svojo posebno sekcijo društva »Burgen-Tiinder Lehrerbund« in in se povečini dobro zavtdajo* kaj je njihova naloga, Par zgdedov: Vcč učiteljev ie izdalo 1. 1920 v So-•pronju učno knjigo: »Početnica 1 prva Stanka (Citanka)€. Predgovor tej zanimivi knjigi je naravnost ginljiv in pomemben: Pravi, da smo v prete-klem stoletju izgubili 20 sel, da hoČeio tuđi druga odpasti od Hrvatstva in ob-.ialuje, da ni prave slogo v obrambo. Končno pravijo doslovno: »Hervatsko serdee nam se pTać>, kad na§ mili narod, ki je toliko lipi(h) j a c a k (popevk), knfig i piscev imel, pred n?Šimi očima umirat gledamo 1 •grob naš se odpirat vidimo. Neg kratko ▼rime nas odlučava od onoga hipca, ki će naše polpetstoletno (450) hervatstvo na Teke požerknut ... A ml vračttelj! (zdravniki) prez tanača (brez zdravila) stojimo okolo stelje umiranićega našega naroda 1 nimamo dnigrga medicina, ne-ao dve poslidnie riči: »Brate sestra: Neka (nikar) urnrlt! Nauči se i nemški i ugarski, ali tvoj materinski jezik neka nig-dar zabit!e Med berili »Prve Čitanke« pa je pes-raica: »Moj otac i mati. oni su Hervatir i ja hipac vsaki Ću Hervat ostati. Hervat sam se rodil, Hervat ime dobiL Hervat ću i biti. ■• f Hervat Ću umriti!« Kđaj so imeli tako vročih be?eđ v »aših Čitankah? Ali ni čudno, da je toli-Jeo Ijubezni do svojega od vseh pozab-ijenega naroda pri Ijudeh, ki so dmgače malo vedeli o naših Hrvatih In njihovem narođnem pokretu? Iz srede učiteljsrva se izbere 28. t ra. v Sauerbrunnu (Kisla voda, sedež rrad. vlade) komisija, ki ima sestaviti »Tretjo Citankoc. Sodelovanje hrvat-skega jezikoslovca bi bilo zelo koristno. (Grad. Hrvatje so povečinl i-kavd, pa tuđi le-kavci so med njimi, ćelo kajkov-eev je nekaj. Njihov jezik je bolj nekaka slovenščina, pomešana z nekaterimi hr-vatskiml posebnostmi, da se vidi, — da je to res del tistega ljudstva, ki se pri nas prišteva Hrvatom. Dosedanja slovnica, ki jo je za silo spisal pesnik Milora-đić, je zelo pomanjkljiva in ni povsod dobro pogodila. N. pr. šesti sklon (dru-žilnik) na — ih, n. pr. s konjii, klobuklh. Veliko se da spraviti v sklad z današ-njo književno hrvaščino!) Zdaj se snujejo po SredišCu perska društva. V Velikem Borištofu ima 60 članov (kočrfgov pravijo oni, člane sem dodal jaz; za nekaj mesecev bodo Član! na prvem mestu, a kotrlgl v oklepih. kasneje kotrigi popolnoma odpadejo!!) — Za Božič imafo na mnogih šolah božične igre; v Paigertu pa so igrali dramo v treh dejanjih »Mati«. In tako pojde *o dalje: vsako selo svojo dobro solo. pevsko društvo, čitalnico, gospodarska društva, posojilnice itdL Take nacrte goji njihovo nafnovej-$t gladilo »Hrvatske Novine.« Vredne so v?c podDore tuđi iz Jugoslavije. Uvodnik razvija program deJovanja, ki obse-ga popolnoma dober politiški, kulturni, ia rospodarsk! program na široki demokratski podlaci. Naročajte, podptrajte! — Na čelu lista je pe?m?ca, ki pričenja: O Hrvati, narod mali, Stan'mo gori, dost smo spali! Prestat mora dugi san: Zora puca, bit će dan! Iu ▼ 5. kitici pravi: Ki nam tlače rod naš sveti. Ćedu Čut na novom leti: »Svoj svojemu bod podan!« Zora puca. bit će dan! V prcvrranskem uvodniku pravno, da bodo edino Ie hrvatsko narodno glasilo, brez vmešavanja v dosedanje poH-fi$ke stranke (Hrvati so zadntfč volill ceplieni za bauembundlarje, kršč. socijaliste ir» «'?c. demokrate, — ker 5e nfso bt?r orsran!z?rani za sarnostojen nastop.) »Sloga je moć!« stoji v glavi lista in za tako sfozo se hoč-fo »H. N.« boriti. Po-teg gospođarskega programa pravijo med drugim: »Hrvatske Novine ćedu se skrbiti, da budu Kfftfe dobre, kade se naša dica »Če ffa svojem materinskom jeziku, pok I dnisre potribne jezike kot na primer aimški — i da se nauču vse ono, šta ie »Hm rta žitku potribno kot dobrim gospodarom, đrbrfm Hrvatom i dobrim gradinom naše republike.« »Hrvat. Novine«: ćedu se truditi, da bude naš jezik poštovala vsaka oblast 1 vlada, i da nam dadu ona prava, ki nam pripadaju po božjem i narodnom zakonu, da se budemo mogli i kot narodna tnanjšina v Esteraii na kulturnom, narodnom i go?pod?.rr>kenorn posli zdignuti ter z3 ćelu budućnost ostali pošten^ dobri Hrvati i lojalni gradjaol,« ' Mislim, da boljšega programa nt mogoče zahtevati. Ako se ta narod ohra-nl ako bi smel vse svoje Solo, ako bo imelo vsako selo svojo čitalnico. knjižnico, posojilnico, radrugo te ali one vrste tedaj smo lahko gotovi, da priđe v duše tega ljudstva še vse ono, kar je potrebno k popolni, idealni naši celoti.... Ali tak narod, ki je kljuboval stolet-fa bol-j nego katerikoli drug slovanski narod, vsem viharjem in se je ohranil v taki svežosti, kakršno sem pokazal v teh vrsticah, tak narod zasluži najinten-sivnejše naše podpore. Prosim vse slovenske liste, da po možnosti omenijo ta pokret; jaz se ne morem obračati do vseh s posebnim! člankl. Prosim, nabirajte naročnino m kdor more, naj položi mali dar domu na oltar.. Naročnino in darove je poslati na: Jadransko banko v Ljubljani, — Ali, ali! Kaj pa fe s »Korošlr?m Slovencem?« Koliko kavani, Citalnlc, Bralnih društev je naročenih nanj? — To je drugo glasilo naše narodne manjšine v Avstriji, kl zasluži vse podpore. — Pri vas doli preveč govorite in kričite, navdušujete se tuđi, ali zdi se, da ie vse tako vduše-vanje — slama, ki hitro zgori, potem pa je vse pozabljeno. Dejani, dejanj, manj besed in manj nesmiselnega navdušenja! — Beograd, 28 .dec. (Izv.) V parlamentarnih in političnih krogih je vzbudil splošno zanimanje snoči pozno po končani seji ministrskega sveta izdani komunike vlade, v katerem so zacrtane vladine smer-nice glede izvedbe bodočih volitev. V tem komunikeju so tuđi kratko podani razlogi, zakaj je prišlo do pre-loma koalicije. Komunike veli: »Demisija bivšega kabineta g. Nikole Pašiča je povzročila zmedo v parlamentarnih odnošajih koalira-nih skupin, tvoreČih vladino većino. Do tedaj z zelo velikimi težkočami Izvajano delo glede rešitve posamnih nujnih zakonov je postalo povsem nemogroče, ker so se večkrat pojav-ljali nastopi demokratskega kluba, ki je pri razpravi o vladnih zakonskih predlogih prešcl deloma v opozicijo in glasoval ž njo. Razun tega se je s sodelova-njem demokratske stranke uvedla izven parlamenta akcija, s katero se ni samo rušila, ampak tuđi slabila avtoriteta kabineta ter se je tuđi omajal temelj celokupne dosedanje državne politike. V situaciji, tekom katere so prišla na dnevni red tako velika vprašanja. kaker vprašanje o splošnih smemicah vladne politike, je bil primoran podati kabinet g. Nikole Pašića demisijo v svrho, da se razčisti položaj in da se prouči, ali je nadaljna koalicija v izpremenjenih razmerah še mogoča in ali se morejo resiti v narodni skup?čini nekateri zelo nujni zakonski predloži. Stališče demokratskega kluba in njega članov ni % ozirom na rešitev teh političnih vprašanj, ki so povzročila krizo, nikakor niti v najmanj-šem oziru rezčistilo situacijo. Na-sprotno. Pojavili so se momenti in ! dejstva, da so v demokratskem klu-i bu ostali delokrogi razdeljeni in da ! manjkajo glavni pogoji nadaljni i uspešni koalicijski politiki na dose-danji podlagi in đosedanjem programu glede enotnega poiitičnega na-ziranja. Radikalni poslanski klub ni mo-gel preko tega dejstva preiti zaprtih oči ter je sojdasno sklenil, da ne ; gre v koalicijo z demokrati, dokler I nišo podane popolne garancije v j vprašanju državne politike. Umevno je, da se je moralo pri tako važnih vprašanjih zahtevati popolno raz-čisčenje položaja in ker se te podla-ue ni moglo doseči po ponovnih po« izkusih, so radikalci sami! prevzell državno upravo t globokem prepričanih da io vodijo po poti, ki privede do one politike, čuvajoče državno in narodno edinstvo, kakor je to izraženo ▼ naši ustavi. Nova vlada g. Nikole Pašiča je svobodna vsakih kompromisov in pogajanj ter je zmožna, da vodi državno politiko v določeni smeri po svojem pro^rarrn. Nujno je treba naplašati, da ie ▼ program« nove vlade izvršltev zakonitih in svobod-nih skupščinsklh volitev. Nadalje si šteje vlada v posebno dolžnost, da stori vse potrebno za izboljšanje državne uprave in da zajamči na-daljno njeno delovanje. Ena izmed mnoeoStevtfnili nalos nove vlade ie težnja za Izboljšnnlera državnih financ, povećanjem državnih dohodkov, izvedba obdavčenja državljanov z ozirom na nflh premo-ženle pri največjem varčevanfu iz-datkov. Nova vlada se bo tuđi potrudila, da se objektivno rešijo naJvažnejSe potrebe: invalidsko ta nradnilko vpraiante in to še po možnosti pred predložitvilo Invalldskesa in ttrad- / nlžlraflra ••^imi« ftsfodnl slOBŠJSllL W«5"JJ^5^^ >^MW^ ^^^jc^^^ w^^^"^*^^^^_,.-^*4 Ti zakoni se nišo mogli predlo-žfti narodni skupščini iz gori navedenih razlogov, toda vlada je odlo-čena, staviti te zakone najpreje na dnevni red nove narodne skupščine. Novi narodni skupščini se prav tako predlože v odobritev tuđi zakonski nacrti o pospeševanjn poljedelstva in živinoreje ter zakon o ustvarltvi dobrih pogojev splošnega narodnega gospodarstva. Radi tega bo vlada stavila na dnevni red nove narodne sknpščlne tudl zakon o kmetijskih kredi tih in zavarovanju zoper elementarne nezgode. Vlada g. Nikole Pašića hoče va-rovati avtoriteto državnih oblasti, hoče ščltiti svobodo vseh državljn-nov in njih politično prepričanje ter iih hoče varovatl pred nedopuščeul-mi nasiljl pri popolnoma svobodnih volit>ah. Vlada je prepričana, da se narod izreče za stanje, kl Je ustvar-jeno na podlagl ustave in politike, kl se vodi z neizpremenleno smerjo v svrho okrepitve državnega in na-rodnega Jedinstva, za kar so bile darovane nepreeenljivo žrtve, največje jamstvo za napretlek, razvoj in bo-doenost ujedinjenja naroda Srbov, lirvatov In Slovencev. — Beograd, 28. dec. (Izv.) Komunike vo!itvene vlade je iisel snoči pozno po dolci debati v ministrskem svetu. Demokratski krogi omalovažujejo ta komunike. Splošno pa komentirajo vsi listi odstavek, v katerem izjavlja vlada, da hoče braniti avtoriteto države in državnih oblasti in da hoče tuđi vsa-kemu zajamčiti njegovo politično prepričanje. Nekateri politični krogi sma-trajo ta odstavek kot nekako koncesijo komunistom, da se oni tuđi lahko svo-bodno udeleže bodočih volitev in da jim Je zajamčena popolna svobodua agitacija v okviru zakona. Stcjan Prutić in enotnost radikalne stranke. Beograd, 38 dec. (Izv.) V zadnjih dnevih 50 5e v Beogradu pojavija* li Čim poEostej5i glasovi o nrsefclasju med radikalno stranko in Stojanom Protićem. Nekatere vesti so napovedo-vale, da priđe do popolnega razkola med skupino Stojana Protića in radikalno stranko. Opažati je v resnici, da je zavladalo v krogih sonv?njenikov Stojana Protka veliko ogorčenje radi izki.iučitve Protićevih somi§ljenxkov v Velikem BeČkereku 12 radikalne stran-ke. Ta izključHev je bila o^cijelno objavljena. IzkljuCeni ?o: dr. Emil Ga-v r i 1 o v \ t, Jovo M i h a j 1 o v i ć in urednik banatskegra *Glasrika« Mitan JeftJć. Podana je mofnost, da priđe do račelne^a razkola med radikalnim klubom in Stojanom Protićem. Poro-Čila \z Veiikega BečkereVa javlja Jo so-jlasno, da se v tem volilnem okro7Ju pojavi peles: oficijelne liste radikalne stranke s*e rndi lista radikalnih desl-dentov, ki se zbirajo okoli »Glasnika«. DOBROVOLJCI USTANOVE LASTNO STRANKO. — Đeotrad, 28. decembra. (Izt.) Po poro?5ilih listov se razvija v Vojvodini živahna volilna agitacija. Nekateri račr,-najo t gotovost jo, da obdrže radikalci svoje dosedanje pozicije. Na drugi strani pa se pojavljajo formacije novih strank. Narodne manjšine v Vojvodini. tako na primer Nemct skušajo sestaviti samostojno kandidatno Itsto. Tttdi Madžari živahno delujejo, da bi dosegli za svoje pripadnike, ki še nlso optirali. vo-lilno pravico. Demokrati? nimajo posebno ugodnfh tal. ZnačHno pa |e, da so dobrovoljci sklenlll nastopatl pri Tollt-▼ah kot samostalna stranka. Glasilo dobrovoljcev »Vidovdan« javlja, da posta vi jo dobrovoljci samo^tojne kandidate. Po naših Informaciiah je bil te dni y Beogradu sestanek zastopnikov do-brovoliskih organizacii. ki so v glavnem sklepali, kako nastopiti proti radikal-cem in kje vzdržati koalicijo z nasprot-nimi strankami. Volilna pravica, narodnih manjšin. — Beograd, 28. decembra. (Izv.) Na merodajnem mestu In v političnih krogfli razmotrivajo vpralanja voHlne pravice narodnih man]š!n. V načelu pri-znavajo volilno pravico vsem narodnim manjšinam, ražen Madžarom. Razlog, da se Madžarom ne prizna volilna pravica, tiči v tem, ker je budimpeštanska vlada nedavno zahtevala od naše vlade podaljšanje opcijskega roka za eno leto. Nemcl Slovaki ln druge narodnosti imajo po zakonu, ker so izpolnili dolod-la glede opcije, popolne politične svobo-ŠČine, kl so zajamčene v mirovnih po-godbah. Spominlajte se Dimb^s^irilajn^eiada!^ Gospodarstvo. Dr. Fraa 9^U«r-Muyi: Organizacija agrarnih obtasfev v Sloveniji. Pri irvricvanju odredb Člena 25 zakona o obči upravi treba bo primerno preurediti vse tirade, ki se bavijo z agrarnimi vpra-ianji, bodisi da tvorljo seda) pokrajinske od-delke posamnih mlnisterstev, bodisi, da so oddelki stdanje pokrajinske uprave ali sa-mostojne stalne komisii« za opravljanje specijalnih a«rarnosamoupravnih poslov. V Sloveniji imamo Agrarno direkcijo v Ljubljani ter dva O k r o ž n a agrarna uradav Ljubijani in Mariboru, Ckrožnega agrarnega urada v Murski Soboti namenoma ne upeštevam, ker njega eksfstenca ni upravIČcna niti ekonomsko niti stvarno in bi bilo Prekmurje s svojim! 7 veleposeitvi tako) priključiti področin ajjrarnega urada v Mariboru. Ta predl^s je že leta 1920 in ponovno leta 1922 stavil okroini sfrarni urad v Mtribrru na agrarno direkcijo v L?ubi*anl in je ti Ir rzrokov iiedenja verletno, da se bo ta luksus vzdr-iavania celeja uradnegr* aparata za obmoo-Je erega sameea elavarstva opastil V Sloveniji p imamo še druto važno agrarno institucijo in ta je pokrajinska komisija «• agrarne operacije r n.:cj podrejenima krajnima komisarijata-m»i zm atrarske operacije na Kranjskem in na Stajerskcm vštevst Prekmurje. Ta institucija »e je osnovala ▼ bivši Avitriji in dni-god za reševtnje aerarskih vpraiiinj, ki so deloma privatno-pravnega značaja in bi si-cer spadala v področje sodišč, deloma pa upravno-rravneca značaja. To se pred Tsem vprašanja lastnine 1» takozvanih »gmajnah« t J. skupnih zemljiščih ceiih občin aii posamnih obćinariev ter vprašanja delitve teh zemljišč ali uredbe pravlc do njih uživanja in upravljanja, dalje vpra3an]e odveze In nove uredbe servitut-nih pravlc paše in pridobivanja lesa in stelje na tujem svetu ter izvršitev zložbe zem-Ijišč (komasacij). Dalje so te oblasti pristojne tuđi za varstvo ter izboljšanje planin in pašnikor ter pospeševanje plašsrstva in končno za očišćenje gozdov od tujih enklav ter aroediranje gozdrsJh mej. Radi mešanega anačaia tea rpraSanj (na poi spsda'oča t komepetenco sodišč, na pol ▼ področje upravnih oblasti) ustanovile «o se po bel-giiskerr. vzorcti rnešane komisije, cbstoječe iz sodnikor, upravnih oradnikov jn stro-kovr.jakov. S tem so »e razbremenila sodl-8ča in upravr.a cblisiva, na drugi strani pa se je raslguralo stvarno reSevanje petečih agrarnih rpraJanj. Pokrajinska komisija za agrarske operacije obstoja po tozadevnih zakonitih določiiih iz pokrajlnskega namest-nika aii njegDvega zastopnika kot predsed-nika, referenta (upravni uradnlk ali sodnik) 3—4 Ćunov-sodnikov in Iz zastopnika bivšega defelncga odbora tore? samoupravne ob!asti ter potrebnega števlla strokovnj.a-kov. Zakonita pcdl?sa tei instituciji so: l.)drtavni okvirni zakon z dne 7. iunlja 1883, dri. rak. §t. 94, 0 razdelbi skupnih zemljišć in o uredbi pravic glede njih uživanja fn upravljanja. 2.)drŽa\Tii okvirni mkon t dne 7. Junlja 18S3, IL 92, o fložbi poljedelskih zemljišć- 3.) dr?avnl okvirni zakon z dne 7. jua 18S3, It. 93. o Čiščenju tujih enklav in aron-daclj gozdnih zemljišć, 4.) ministrska naredba % dne 5. jallia 1886, drž. lak. št. 108. o aestavi in ustroju ministrske komisije za agrarske operacije v poljedelskem minlstrstvu. 5.) deželni zakoni, izdani na podlagl zakona po 1. in tlcer: a) za bivšo Kranjsko z dne 26. okt 1887, đež. zak. IX. 2 Iz leta 1888, b) za bivšo Štajersko z dne 26. mala 1909, Staj. def. rak. Jt 44, v vserai izvrSilnimi na-redbami in ukazi ter novehmi. 6.) deželni zakoni, izdani na podlagi zakona pod 2.) In sicer: a) za bivšo Kranjsko % dne 7. okt. 1900 It. 28, kranj. dež. zak. b) za blvlo Štajersko z dne 26. mat« !9G9, St. 45, Staj. del zak. * vteml izvršiinimi naredbamf in ukazi ter nove lami. 7j deželni zakoni, izdani na podlagl zakone pod 3.) z dne 26. maja 1909, 5Uj. defL zak. it 46. 8.) deželni zakoni o varstvn ptarrfn fn pospeševanje planSarstva za bivSo KrtnlsVo 1 dne 26. mala 1908, St. 18. ta bivSo Štajersko t dne 7. sept. St. 69. 9.) deželni zakoni o novi uredbi fn od-ttrpu služnostnih pravlc, ureienih v postopa-nju po ces. patentu t dne 5. Jul. 1853. de£ zak. St. 130 in sicer: a) ra Kranjsko z dne 21. maja 10! 1. St. tj 1912, krmi. dež. tak. b) ra Štajersko t dne 16. sept. 1909 Staj. dež. tak. It. 29. KoroSkih zakonov ne navajam, ker 90 do malega ena-ki štajerskim. Ni rn mesta za razlskavanje, v Jtollko 80 ti zakoni potrebni reforme, posebno s ozirom na nove državno-pravne odnošaje. Eno Je gotovo, da so t! zakoni potrebni, da se jih je liudstvo oprijelo In da Cimdalje bolj zahtera njih točno !n hitro IzvrSevanJe. To bo mofoče 1 e 1 Institucijo, ki ji je caslgurana gotova glb-Mivost in posebno na sodno kompetenco, ki jo Ima, tuđi samostojnost in neodvlsnost. Treba bo torej v Sloveniji obdržati to organizacijo agrarnih oblasti, brezdvomno pa pridejo radi druge pokrajine % razvojem svojih agrarnih odnoiajev prej ali slej do tega, da bodo sahtevale slično njih reievanje. Iz rgoraj naStetlh poslov ie razvidno, da imajo isti trajen značaj, dofiim Ima agrarna reforma bolj prehoden pomen. Radi definitivne doloCltve In IzvrSltve bodočih zakonov, kl bodo morali kmalu fiksirati ali lastnlno att nadalini zakup dose-danjih v zakup danih zemljiSČ, nadalje radi provedbe agrar, reformnega zakona, (o do-ločitvl končnega maksima in postavitvi tu-dl malih posestev pod udar agrarne reforme ako žive lastnikl stalno v inozemstvu) pa bo ta prehodr.l pomen agrarne reforme trajat Se nekaj let Vendar pa klfub tem In dru-jjm okoličinam, kj onemo^očujejo Ukvjdjh. cflo agrarne reforme tekom par mesecev nlma ta trajneza značaja. Utemeljeno in upra-v i će no je tedaj, da se priklučijo posli agrarne reforme Komisiji za agrarne operacije. S tem se ne ugodi samo sedinji Z2htevi po znižanju Stevila uradniStva. marveč se obe instituciji, kl Imate pn^ostoma skupne posle, tuđi medsebojno popolnite. Agrarske operacije, ki obstojajo že deseilcija, razpolagajo z izvežbanim in izkušenim tehničnlm, posebno zemljemerskim osobjem. ki bo agrarni reformi nujno potrebno, kadar se pristopf k dejanski delitvi veleposestev. Vsled pomanjkanja tehnič. osobja (geometrov) je vsa dosedanja izvršitev zakuprdaje ničvred-na ter je razmejitev v zakup danih parcal nujna potreba. Vsled sedanicea tega nc-vzdržnega stanja vlida naivečja nes!?:\irna«t pri agrarno reformnih zakupnikih glede bru dočnosti ter se vsled tega zemlja slabo ob-deluje in so mejn! prepiri na dnevnem reda. Kot tretja institucija prihaja v poStev takozvana deželna komisija za promet z zemlJiSčf, ustanovljena s cesarsko naredbo z dne 9. avgusta 1915. ćrz. zak. št. 234. Ta komisija je med In po vojni obvarovala marsikatero kmečko domačijo pred razkosanjem in prepadom, ker je za-branjevala v«ako Spekulativno pokupovanje kmečke zemlje raz vidik ohranrvc kr^pke-Ea kmeCkeza stanu. Ustanova je v b:*tvi» dobra in koristna, seveda bo treba njeno pravno podlago prilagoditi scdar.Mm r.izmc-ram. deloma pa morda tuđi razviti na pnd-lagi dosed-njth izkustev. Avstri.'ska republika ie, uvidevSi važnost tepa vpraSanja. pospešila zakonito njegovo uredltcv in uved-la že leta 1919 takozvani »\Viederbcsied-lungsgesetz«, kl Je Ie znatno razšlrjenje naredbe iz 1. 1915. Spojitev oblastev ra aerarno r*form«?, agrarske operacije In promet $ kmeiiisklinf zeml-Bii si mislim na tale način: OkroŽni agrarni urad bi se zdmžil z uradom kranjskega komisarja za agrarske operacije In to tako, da prevzame slednii ime prvega, kl bi se ghsilo Okrcžn/ agrarni urad Liubl.'ana in Maribor. OkrožnI agrarni urad tvori prvo stopi-nio. Njegovo kompetenco bi bilo nepram sr-đan^emu stanja nekoliko razStrltl, posebaa tuđi glede zakonov, ki tvorijo podlaco se-danjih agrarskfh operacik Druga Instanca bi biia Agrarra komisija, obstojeia Iz velikega župana ali n.egcvega namestnika kct predsednika do-tičneja referenta, članov sodnikov, zastop- nikov samoupravne oblasti ter kmetijskik in gozdarsk.ih strokovnjakov. Sem namreč mnenja, da bi bilo tudf figrarno-reformna vprašanja bolje rcSevati t mešanih komisljah nego prepuŠČati odlo-čevanje eni sami osebl. Seveda bi bilo treba posle deliti ter kočno označiti one, ka-terih reSevanje bi bilo pridržano plenumu komisije. Splošnoupravne posle pa in rešit-ve manjše važnosti bi izvrSeval šef agr?.r-nopravnega odeJenja pri oblastnl tiprav? (velikern'j župami) ali njegov name*?rik, ki bi bil obenem referent v aerarni komisUI. Tretja instanca bi bilo Ministrstvo poljoprivrede odnosno ministrska agrarna komisija, ki bi se imela ustanoviti pri mlni-strstvu poljoprivrede analogno agrarniiv komlsljam v oblastih. Pripomfnjflm že, ds bi bilo amestno f» v Interesu dobrega uradovanja zahtevati« da morata imeti šef agrarno pravnega ode-ljenja in njegov namestnik eden sodno, drugi politično-upravno usposoblienost oziro-ma obratno. Enako k\'alifikacljo bi bilo zahtevati od načelnika okrožnega agrarnega urada odnosno cd njejjovega namestnlka. Z razvitkom In ra?5frjenjem na§e agrarne zakonodaje prevzeli bi ti uradi izvrševa-nje bodočih političnih zakonov kakor zakona o obdelovanju zemlje, zakona o obrnejlt-vi zemljišt zakona o zatiranju Skodliiv-cey itd • • • —K Zacrebslcl rr«. Zagreb,- 27. decembra. Ccne v kronah za 100 ks, postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja, noti« rajo: PSenica (76—77 kg) 1860—1700, nova rumena koruza 880—920, umetno sušena 1150—1200. koruza marec 950—1000, rfc (72—74 kg> 1400—1500, za krmo 1250 d» 1400, oves 1180—1210, Pisani ffžol 1450 do 1550, pSenična moka »0« 250O—2550, »2« 2400—2450, »4« 2300—2350. za krmo 950 do 1050, drobni otrobi 750—S00, debeli 900 do 1000. Mirna, čvrsta tendenca. —Z Zagrebška bi agom a borza 27. decembra. Brez obtska. S te?avo nanovo v. divljenje probuiena zagreb^ka produktrra borza se Je včeral zopet vrnila v prei-^nje mrtvilo. Na sestanek so prišli vse sktinaf trfle me$etar]i in se borza ni vršila. 2alost-no Je, da se v Zagrebu z blagom ne trjruje Javno, daslravno Je znano, da kupčfja izvw borze bujno cvete. — b ŽelezniSke đelavnlce v Ljnln Han!. Na seji trgovske zbornice dne 14a decembra 1922 ie bila sprejeta resoluci-!a, v kateri ^e med dmg?rn ttidi pozivlje direkcija državnih Jeleznic v Zagrebu, da naj tako! prione z zsrradbo državno-SelezniSVfri delavnfc v Ljubljani za katere je bit prelirn!n!rna kredit že let« 1921. V radevi podaiam sledeče pojas-nHo! Dotični kredit je bi! nakazan direkciji leta 1922, in to v zneskti 3.260.000 dfnariev. Od te vsote odpade 2.0^.000 dinarjev na gradbena dela. 1,180.000 dinarjev pa na stroje in montažo. Denar se uporablia za povečanjo obstoječe kurilnice* delavnice ter za zgradbo li-varne, kovačnice in hi§ice za električni motor. Dela so v teku in bodo kmalu izvršena. Jasno je, da za to razmerno m*. lenkostno vsoto o »zfcradbi državnoŽ©« lezniških delavnlc v Ljubljani«, ako se misli pri tem na nove velike delavnice, ne ?^or? biti sovora. To vpr?5anje še ni rešeno. Kaksna bo odločitev, je sploh It popotaoTO Begotoyjp« r^ Inžt fttojUi^ ± štev. 294 »SLOVENSKI NAROD« dne 29. decembra 1922. Stran 3 — g Notiranje dinarja ▼ Cnrttiu. Mi- nistrstvo financ je obvestilo zagrebško in beogradsko borzo. da od 1. januar ja nadalje notira na vseh borzah, tako tuđi na curiški edino Ie dinar. Notiranje ju-goslovenske krone bo popolnoma odstranjeno in vse devize morajo biti od sedaj označene le v dinarjih. —g DavČna administracija v LJ ■bljani bi imela javno razglasiti izvršeno r.Jmero posameznih vrst davkov in mora ta raz-fc-la5 obsczatl lirika zavezanc^v, ki jiin da-vek še ni odraerjen (čl. !58 /ak. o državnih razhodkih in dohodkih \9?2 '23V Davčra administracija pa je razpos.ala lc neka cbve-stila omu, ki jim je dohodnir.a cdmerjena, ni pa obvestila tistih, ki jim Se ni odrr.erje-m. Prfpcrcčati moram, da se vsak. V! ni tlo-bil obvestila, prepriča, ali ga res ni v Izka-7u Izvršenih odmer In to do 31. t m. Pri mestnem magistratu so ti izkazi v ekspedi-tu v II. nadstropiu. — Dr. Rcbcrt K orma u n c r, zastopstvo davenih zadev. —S Valutno vprasanje. Dr. Juro Jan, odvetnik iz Maribora, je spisal knjižico, ki prinaša mnogo gradiva. V prvih poglavjih opisuje bistvo ter zgodovinr.hi razvoj će-narja in plačilnih nadomestkov, kakor me-nice, čeki itd. Potem nnm razvija upravljanje valute v Avstriji med vojno !n v na-sledstvenih državah od prevrata sem. Jugo-slovansko valutno politiko precej oštro kritizira, ker se je avstro - ogrski bankovec prsvzcl na naiven način. Saj smo še pozneje volikanske množine teh bankovcev na tiho-tapskem potu dobili v naSo državo. Poučno je naslikana delna rešitev valutnega vpra-šanja v senžermenski pogodbi. Našim lju-dem ni znano, da bi državljani različnih na-sledstvenih držav mećsebojne obveznosti ne smeli naravnost, temveč samo preko posebnih uradcv (Office crčancier et dćbiteur) poravnati. Izravnavati bi se morale terjarve in dolgovi po srednjem tečaju krone pred vojno. Pri ras se ti uradi sp'oh nišo ustanovili. In naši ljudie, k! imajo kronske terjatve ali dolgove v inozemstvu, tavajo v temi na svojo Škodo. Posebno so tujci radi plaCevalf zavarovalnine in druge obveznosti v av-strijskih kronah. Lepi kavalirii so Italljani, ki zahtevajo za eno krono 0.6 lire, sami pa plačujejo za Isto krono sedaj 1 jugosl. krono. Potem prlde pisatelj k glavni točki, valut-nemu vprašanju v Jugoslaviji. Tu išče novo smer za naipametne'ši izhod iz sedanjih va-lutarnih razmer, V zadnjem času se je na Češkem istemu vprašanju posvetil rektor češke univerze v Pragi dr. Horaček, ki v svojem govoru ob innnguraciji postavlja kot vrednostno merilo enostavno zlato. Valutna politika nai stremi za tem, da se obstane pri gotovi doseženi vrednosti češke krone In potem postavno določl, koliko valutnih enot da reprezentira en kilogram zlata. Na ta način se na] definitivno stabilizira denar, Dr. Jan pa išče nova pota. Za glavna činitelja pri rešitvl tega vpraSanja označuje ce-lokupno narodno premoženje in notranlo gospodarsko politiko. Narodno premoženje je zadostno, ako se poboljšata trgovska in pla-čilna fcibnc.i. Glavno je seveda gospodarska politika. Pisatelj zahteva za sanacijo valute vpeljavo dveh Specijelnih davkov, namreč vomobremenski razdelitveni davek in valutni davek. Prvi predstavlja v bistvu oddaio premoženla, pri čemur bi imeli vojni dobičkarji zasluženo prioriteto. Do sedaj izvedeni vojnodobičkarski davek se je precej ponesrečfl. Taki davki nalete puč na ogromne tehn'čne težkoče ra eni stranf, na tispeS-ni odpor prizadetih kregov na drugi strani. Teh težK-oč pa pisatelj ne omenja. Novo idejo pomenl predlog valutnega davka z* vse tište, ki so si pri devalutacfjl okoristili. Ti so: dolžniki, ki so stare dolgove vraill v slabšl valuti, najemnlkl, ki plačujejo isto-štcvilično najemnino in tisri, kl so kupili ne-premičnlne ali delnice s slabo valuto za cene ki še nišo odgovarjale manjvrednosti ćenar-ja. V prvem hipu izgleda paradoksno ta ideja. Izvećljiv ca bi Hl ta davek in ako se iz-pustf najemnlire, tuđi jako pravičen. Mnogo privilegiranih posestnlkov bi se na ta na<3?n pritegnilo v pravičnejšo obremenitcv, kar sedaj ni mosore. H koncu razmotrlva dr. Jan sedanjo valutno zmedo, ker bankovec kot plačilno sredstvo ne odgovarja vrednostnl enotl. Zato I5če pomoči ćo normalnih časov % vpeljavo novih plači'nih sredstev. Dr. Tnn meni, da ćenar nlma drusega pomena, nego da omogoča izmerijavo bbga. Na! se tedaj osnulejo kraievna javna in zasebna skladi-šča? ki bf izda;a!a recepise za nudi shranie-no blago. Občinstvo pa se lahke poslužuje tuđi warranta, dobrovpisa itd. Ti pnnirjl naj bi nadomestili bankovce in tvorili relativno vrednostno veljavo. — Dr. Jan je marljivo zbral ves material potreben za proučevanje valutnega vpra§an;?.. pokazal pa tuđi težko-če, ki ovira!o pravično režitcv. Zeletl bi bilo, da bi obširneiše In natančnejše pokazal težavno. Če sploh Izvedljivo sliko obrata r relativno vrednostno veljavo. — Dr. LJ. V. — S Tovarna sladkorja v Osieku zaključuje letognjo kompanijo. Izdelek je rnašal 500 vagonov. __ g Italijanslca »vflna Indostrfta. Uvoz snrove }n predelane svile lansko le+o je zna-ša! 1366.8 kg v vrednosti 119.615.2 lir. Izvoz svilenih tkanih vseh vrst Je znašal 4001 kg v vrednosti 642.123.8 lir. — g Znlžanje delavskTh plač na Ćeško-slovaškem. 1. jan. se zntfajo v Češkoslo-vaški keramični industriji delavske dnevne mezde za 20%, plače akordnih delvcev pa za 25^. 1. februarja sledi znlžanje za nada-Unih 5%. —g Dobava koSar za ogTfe. Pri ravna-tei'stvn državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 12. januarja 1923 ob II. dopol-dne ponovna licitacija glede dobave 800 ko-Šar za oglie. Predmetni oblas je v pisarnl trgovske in obrtniSke zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. —g Prodala železnih odpadkov. V pisar-ni inženferskega skladišča dravske divizijske oblasti v Ljubljani, na Kodeljevem, vršila se bode na dan 5. januarja 1923 ob 9. dopoldne javni ustmena družba za prodalo približno 4000 kg železnih odpadkov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtnl-ške zbornice v Liubiia«U Interesentom na vpogled, ^ -^^- . ^^ Politične vesti. — Spremetnbe v ministrsfvu pro- svete. Kralj je poJpisal ukaz, s katerim so b:li imenovani v ministrstvu Piosve-te: za načelnika .splosncga oddeljcnja dr. Sveta Stcfanovič, raMiaiwlj 1. deške gimnazije v Beograda; za načelnika oJ-cleljenja za srcinjeSolstvo čr. Danilo Karič, profesor III. beogradske gimnazije, in 2a načelnika oddel.ienju 7a Ijud-sl:o Solstvo Jovan Jovanović, profesor ženskega učiteljišča v Beogradu. Seda-nji načelnik; teh oddeljenj so imenovani; Laza Knežević za ravnatelja I. gimnazije v Beogradu in Vladimir Radoje-vić in Todor Radivojević za šolske nadzornike. = Državni odbor. Državni odbor, ki ima voditi voiirve v narodno skup-švino, tvorijo tile državni funkcijonarji: rreU V r N s K I NAkiiiL čin.- 29 decembra VJJ2. Štev. 293. — Pevslio društvo »Slavec« priredi v 1 ■ečdjo 31. t. m. »Silvestrov večer« za čla-ae In po njih vpdjane ^rste, v salonu hotela Llorđ. Začetek cb S. Vstop ^rost. — »3!*vec« v posetih pri »SJr.bodi« v Zagreba. Prcčsednik pevskeca drušiva »Slobodar is Z^srcba «. Josip Kn-2ič Je s!a-Yil oktobra 1022 dcsftletnico predsedovanja. V to svrho se je odpeljala delegacija pev-slceta društva *?!?.vec« \z I-jubljrne, cbsto-Ječa iz 10 članov moSkega zb-ra !n na-šelnice ženskesa zbora, da jubilantu oseb-so Čestitalo in vroče cd pevskecra zbora skloni eno darilo. »Slavčeva« drlesacija fe bilt od pevskesa zbora »Slcbcde« s» pcdjsredsecVJkom £. VVaKncsom na čelu v Zarrehu bratski s*>rejcta in pozdravljena, ■aktr so skinmo odšli k večerji v hotel »Lo-Tački rog«. Po veCerji Je bil komerz v Za-Jedr.ičkfrrn dcrnu. Nastrnilo ie več jrovorni-kov, oben?m pa je »Slavčeva« deputacija Izročtta jrb'^ntu svoje darilo. Drugi dan je delegacija »Slavca« posetila društvene pro-gtore »Slnbode«. kjer se je zapelo tuđi več pestni. Po posetu društveirh prostorov je %\\ skupni s^reved po mestu in nato obed. Popoldne 9C je deputacija vrrrla v Ljnblia-10. Na kolodvor so io spremili števllni čla-Oi »Slcbcde«. — »Sokol« v KoČevhu SHvestrovali borno pri br. Beljami ob 8. zvečer. Brez posebnih vabil. Občni zbor 14. Januarja 1923 •b pol 10. dopoldne v telovadnicL Druge podrobne objave slede. — »Sokol« v FadovlHđ priredi v nede-So dne 31. decembra z začetkom ob 20. •▼oj ebičalnl Silvestrov večer. Spored: 1. »Na razpothi«. Silvesterska fantazma v •«em dejanm. Spisal J. Špicar. 2. »Nemški Be znalo«. Burka v cnem dejanju. Spisa! AleSovec. 3. PolnočnI govor z živo sliko. Po polnočl »Amerikanska brivnlca« in drujsa prosta zabava* Pri prireditvi sodeluje društveni salonski orkester. Vstopnfna za osebo 3 D, družinska vstopnica 5 D. Prireditev se vrši pri mizah._____________^_^mmm^^^^^ Turistika in sport. — »Slovensko planinsko društvo,« Občni zbor osrednjega odbora SPD se bo vršil v petek, dne 29. t m. zvečer ob 20* v vrtnem salona gostiine »pri Levu«, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Vse pfan'nce vabimo na obilno uđele- ibo (TPR) . — Božićnica na Pohodu. PoroCajo nam: Vremenski preobrat od sobote na nedeljo Je preobrnil račune vnanjih zletnikov, ki so bili namenfenl božični večer preživetl na Pohorju. Zlasti velja to o ljubljanskih izlet-nlkih, kl pa so bili zastopani po v Mariboru žlvečlh Ljubljačanov, na Sv. Stefana dan pa Je priSel direktno iz Ljubljane dosedanji predsednik mariborske podružnice SPD. g. *lr. Brence. PaČ pa so prišli Celjani s smucam! Že pred božičnim večerom, iskali so saman sneg po Pohorju. Dočlm se Je v ma-jrlborskl koči že na božični večer seSla vsaj llvanajstorica, je Ruska koča letos sv. večer >praznovala« sama s svojim oskrbnikom; pripravljena Je bila za sprejem 25 gostov, katere je proti večeru neprodorna mesla zadržala v dolinL Novi oskrbnik v Mariborski koči g. Olavač je gostom pripravi! okraSeno božično drevesce, katerega so prižgali ob ■nroklh godbe In primernim nagovorom no-▼fnarja Pirea, ki Je zlasti celjske goste po-ađravll v Imemi mariborske podružnice S. P. D. Okrog polnoči je začel padati sneg v v«llko veselje Celjancv, ki pa so drugo jutro aopet zaman iskali sneg za svoj zimski Šport. Na božični dan je bilo vreme ugod-«e]e. Popoldne so se Celjani poslovili, za ■Jlmi e priSla planinska družba g. Pintaria in %. Kravosa I« Maribora, kl Je pripravila v gozdu pred kočo drugi božični večer, ozi-roma božično drevesce. Na praznik se Je družba še pomnožila s prihodom g. dr. Brenceta Iz Ljubljane In fin. svet. dr. Va-Barcem Iz Maribora. Božični izletniki so bl!l z novo upravo v Mariborski koči zelo sadovolini. — Zimski sport v Boh'nju. Priprave. — Znano Bchfn!sko sportno sankališče nad Bohinjsko Bistrico je letos v profilu na eliptično obliko korenito popravljeno. Vsi ovin-kf so se nasuli, jarki in konte izjednačile, ob aankaln prosi se nahajajoče skale in druge •vire razstrelilc in odstranile. Dolžina sedaj popravljene^a sankaliSča znaSa okrog 1000 Bietrov, za tekme pa se bo skušalo pripre-niti rudi ie zgornji del, tekmovalcem dobro poznano »S« globačo. Ob sankališču naha-jajoč* se, raspadajoča okrepčevalnlca je bila tuđi za silo popravljena, prihodnje leta pa te postavi nova udobnejša. — Smučtrski tečnj JZSS je določen na larmii od 6. jan. do 14. jan. 1923 in upamo 4a bo Bohinj pravočasno odpravfl tuđi Se j»dnjo zapreko In pripravil vsaj do ta čas tedl — »ne*. (TPR) — Smučarska vol. skakainica na Kozjaka nad sankališčem. Odstranili so se razni terenski nedostatk!. pod skakalnico se Je vtsina izravnala, ob cesti na sankaliSče pa •e zgradila mala skakalnica za vežbanje v pričetnih vajah v skakanju. Smučarje Se posebno opozarjamo, da je končno vendar tnkrat omoRočcn boljši pristop in sestop od Brda nad Bistrico mimo sankališča na Rov-te, ker ie bila ondotna ovirajoča goSča delo-ma presekana. Prihodnje leto se bo skušab ie nadalje potrebiti ta gozdnl pas In ga do-cela očistiti go§če, da bode tudl pri tekmah odprt gladek tir naravnost do Bohlnjske Bistrice. — SmnSkl Izlet Cez novoletne praznike priredi zimska sekcija S. K. IHrPe. Kraj Izleta kakor rudi čas odhoda se bode objavil v časopislh dne 29. In 30. t m. Sekcija opozar-)a svoje člane, da se polnoStevilno udeleže Istega posebno ker se bode xbral teren prl-kladen tuđi za začetnike. — CevIJ! ri zimsko rreme, ntočnf, za lorce It.1., se :'oh" na glavni zalog! tovaru Peter Kozina & Ko., LiaLHana, Đreg Mi Dnevne vesti« V Lmbtianu dne 28. decembra 1922. — VcIHnl proglas nove vlade. NoYa vlada je izdala že napovedani svoj proglas, v katerem so v velikih potezah ocrtane smernice, po katerih namerava voditi državno polit;ko. Javnost, ki je pričakovala, da se bo v tem proglasu vlada dotakniia tuđi srotovih perečih vpra?arj, ki se tiče-jo naše notranje politike, je razočarana. Listi so namreč zatrjevali- da bo vlada v tem proglasu precizirala predvsem svoje stališče napram hr-vatskemu vprašanju, ki je nesporno v setlanjih razir.erah ona os, okrog kntere se danes vrti vsa naša notra-nja politika. Zato je naravnost pre-scnetljivo, da se vlada v svojem manifestu niti z besedico ni dotakniia tega nad vsc važnega, a tuđi relo kočljive^a problema. Kako si naj to tolmačimo? Ali se je vlada postavila na stališče Svetozarja PriH-Čevića, ki, kakor znano, vobče zani-ka eksistenco tetra vprašanja? Kdor pozna realne radikalne politike, ne more verjeti, da bi zapirali oči pred problemom, o č'gar eks?stenci ne dvomi pač noben resen politik. Zato se nam vsiljuje prepričanje, da vlada o tem vprašanju sicer glasno ne govori, tembolj pa na tihem dela na to, da bi čim najuspešneje in čim noj-preje redila ta proMem ter spravila s sveta hrvatsko-srbski spor brez vsakega nepotrebnega hntpa !n brez vsake nepotrebne razburjenostl. Javna tajnost je namreč, da se pletejo neprestano niti med Beogradom !n Zagrebom in morda ni daleč čas, ko borno nepričakovano postavljeni pred gotovo dejstvo, da so odstranjena vsa nesoglasja, ki so ustvarjala p!o-bok prepad med Beogradom in Zagrebom. Cim preje se to zgodi- tem bolje za državo. Ako usve radikalni vladi ta nacrt, ki ga skrša izvesti ta-korekoč skrivaj, bo s tem rad. stranki silno utrdila pozicije in ji prioomogla do oneea dominanrrtega pob?aja v državi, ki bi ga lahko zavzemala Da-vidovičeva skupina, ako bi znala tako vešče manevrirati, kakcd to zna-Jo — to je treba priznati — gotovi radikalni polit'ki. — Poset dr. Šusteršiča v Beogradu. Iz Beograda smo dobili telefonsko vest, da je včeraj tjakaj pri-spel dr. Iv. Šusteršič. Današnje beogradsko demokratsko časopisje pripisuje temu prihodu velTk p^litičen pomen in omenja, da je dr. Suster-šič že snoči po posredovanju gr. dr. Leopolda Lenarda konferiral s tajnikom radikalne stranke dr. V^"sii-vom Janiićem. Nekateri trde, đa je imel dr. Šusteršič že sestanek z mi-nistrskim predsednikom g. Nikolo Pašićem. Ta vest je preuranjena. Dosedaj Pašić Sesteršiča Se ni spre-Jel, verjetno pa je, da se dr. Suster-lič sestane danes s Pašićem. Sploš-na politična kombinacija je, da hoče dr. Šusteršić na vsak način osnovati svojo stranko in omajati dr. Koro-ščevo pozicijo. Gotovo deistvo je rudi, da je veliko somi^ljenikov SLS na deželi na dr. Susterši<*evi strani. Znano pa je dalje, da je dr. Susteršič na znanem banketu v hoteb »Stmkelj« govoril popolnoma v smislu vidov-danske ustave ter pn'poročal duhnv-ščini, da deluje v smislu državnega jedinstva. Dr. SusterSič se je prine-ljal v Beograd z \**\m vlakom knkor minister dr. Zupanić !n namestnik Hribar, vendar pa 1e-ta ništa stopila v nobene st'ke ž njim . — Pastcur?eva stotetnrea. Iz Beograda nam javljalo, da «o včeraj ob 17. popoldne na svečan način proslavili na beogradskem vseučil'S^ti stoletnico Pa-steurjevega roish^a. ?ve?T»ne proslave so ss udcležili znstopniki vlade, tako minister prosvete ter rrrtnlster voine In mornarice, kakor tuđi zastopniki tujlh držav. Bilo je predavanje o kulturno-humanem del ovnu jn Pa^tenrlevem. Kaj pa naše vse«čir§5e? Kakor čulemo, ni-merava proslaviti lOOletniro Pasteurje-vega ropstva »Slov. zdravn!51:o društvo«. — Nesramna ža^'tev. Pred par dne-\i se je razvila v kavarni »Zvezdi« v večii družbi, v kateri je bil podpolkovnik Žciiav, brat ministra na razpoloženju z. dr. Gregoria Žerjava. razgreta debata, kl se je očividno nafa?ala na zadnje politične dogodke. Debata se je vodila v takem tonu, da je družba vzbudila pozornost vsega občinstva. Sredi debate je jel podnolkovnik Žerjav kakor beseti kričati: »Dr. Ravnihar In stari dr. Tav-čar sta lopova, sta svinje.« Ta nastop aktivnefca oficirja v Javnem lokalu je Iz-zval sploSno ogorčenje In zgražanje in čuli so se glasni protesti. Le treznosti navzočih, kl nišo hoteli povzročiti javne-ga skandala« se ima politikujoči čas^nik zahvaljevati. da ni dobil na mestu zaslu-Ženega plačila za nesramno žalltev mož, i kl mu ništa nlkdar storila ničesar žalega. Sicer pa stoji'a dr. Tavčar in dr. Pavni-har tako visoko nad vsakdanjostjo, da L A M dosgžejo pobmt Io tako nlzkot- ne žalitve, zlasti ako prihajajo od oseb, ki jim je očividno alkohol omračil trez-no prevdarnost. — Preiskava v Direkciji državnih žc'eznlc v Zagrebu. Pišejo nam iz za-nesljivega vira: Preiskava je končana. Tuđi v zadevi Kiseljak je dognano, da je vse popolnoma v redu. Kar se tiče »Hr-vatskega društ za trgovino z železom«, se vrti ćelo vprašanje v g^avnem okrog: te^ra, kdo je prav za prav kontrahert napram direkcij, im novano društvo ali pa tvrdka Vitkovič. ki je dotični materijal dobavila Pravna strokovna mnenia si nar,protujeio. Ako je Vitković posod-benik, je društvo 1^ posredovale in direkcija je materijal dražie plača!a. Ako pa je društvo kontrahent, je stvar v redu. Ražen teza je direkcija, primorana po rasmerah, prekoračila svojo kompe-tenco (zakon o računovodstvu). To je jedro zadave, ki se je zaoe^a leta 1919 in se je vlckla do leta 1922. Stoji pa, da so rc!ie vseh iiriđnfkov, ki so imeli v te? stvari posla, čiste. In to je glavno. Odločilo se bo v ministrstvu. O stvari borno Se pornonli. — Kal očitalo Antona Kristanu. Beogradska »Politika« poroča, da je upravitelj ve1epoc.estva Bclje An'on Kri-stan zabteval od finančnega ministrst-va zac'o^čenje za napade v listih, kl so mu očitali razne zlorabe v gorpodar-stMi. Finnnčni minister dr. Stojn<1ino-vić bo pregledal ves materijal, ki ga je predložila kontrolna komisija proti Kristanu in bo Sele potem Mal svojo odločitev. Kakor zatrjuje »Politika«, je ena glavnih točk o obto?hl proti Krista-ru to, da je Kristan vse finančne po^le, ki so v zvezi z velcpo.sestvom Relje, oprav^fal potom »Slavenske banke« v Zagrebu, katere podpredsednlk je on sam, dasi mu je finanČno ministrstvo nVazato, da mora vse te posle opravljati e-^'no potom Narodne brtnke. Dm-pra točka, zaradi katere se Kristana ob-doi^ufe, je to, da je vkllub prepovedi direkcije dr?a\*niri posestev na dražbi oddnl v ekspToatacijo velik kompleks drzn\Tiih jrozdov, kateremu kompleksu je bila dolo^ona cena 650.000 dinarjev, dasi je bil Kri?tan upravičen od^njnti na dražbo samo komplekse, Vater'h iz-kTicna cena ne prese?ra svo+e 200.000 d?r»nrfev. Paren tera Stejejo Vr?^+anu v zlo tudl to, da je izpo^oval odlikovanje trrndr^ka Lanjrerja, ^tede ka^ere^a je 5e Ist! dan. ko je tz^el ukaz o od1;1-ov?.-nfu. m'r^ter za r»otr?nja dela Timoti-jp^:ć fhi^ero rahteval, da se ra tn^nj ndptT.^tl iz sT^Tbe. Ver ?e ^'e dnVr»^nT0, da fe v nre-r\ z organizacijo »Probuja-jocih se Mad?arov.« — TT?'**f»Q#vn. V?1 tovarf^^ce), k? «e 7anfmaio 7a p^č^n^k! 1zl?t po rn^i dr?*vi. se vaM?r> na T. sestanek v so^^-to. ćvr 30. t. m., ob pol 3. v hnf^V >Ti« v^lt«! Van1f.-»Tii ^o trdi t^vnriši(cc), ki se izleta r* nr1plrt?e! — S. M. — Prv? dvorski bal. Kakor po-Č9jo \t Beograda, se bo vrsil prvi dvorski bal rTne 9. janunrja, na rojstni dan kratice Mnr'ie. Po tem bnTii bo na dvoru Se več rabav. Za prvi bal se vršr velike priprave, da bo Čim najsijajnejši. — Ncf'iba pomota vr!np-» se te vč^rni pri se^t-vi ob'nvc smrff ^o<:n. Fanl Frrifnc rof. Pcrd^n, s tem di nišo bPf tmp^ovnn! z. dr. Jan. Vove*. ret, zz. rTermfrm ForllTtc, sf-nnh^, enspa M-^rT'a Perdan, svaklnja, In vsi nečakl fn neCaVln!c. — Prorfffasfil ziMiiflec pomijufl. TfTida Kav^F^. učenka četrte^a razredn n^ Vrtn.51. Je v tfvolskem p-^rku u;ela na bo?f5 lepejra metu! čka - cltror'ka, ki mti Je sedanle južna vreme rrTvabiM ?hl'enie na dan in ga prinesta v n^še uredništvo. — Brfrn'ce bodo v nedcljo, 31. "decembra od 8. do 12. odprte, v ponedcljek, dne I. januarfa pa ve^ dan zaprte. — Z*hv?\a. Nanro?er>i smo. iJa objavimo v na^em V*tvi; Ob priliki požara v Ole-daTi*kf nifcl, se )e od strani pnsantov fzka-zala podrisanl rodbini taka požrtvovalna po-moč, da se čutfmo dolžnl Javno se zahvaliti vsrm, ki so priskočili na pomoč In pomagali reŠevBt! imetje \z najbo^j os:re2enctra dela poslnpja. ter.nas tako rbvarovali naf-bi'J'Se katastr^f?. Bodi tem potom izrečena vsem na5a naltoplejša zahvala. — Rodbina OombaC — Smrtna kosa. V Beojrradu Je umrla %. JrlVa Perdan. laboranta v ondotni dr- .favnl banici. Pokojnica Je bila hčerka X. Trana Pcrdana, lastnlka plakaterskejra zavoda v Llrbijani. In sestra znanetra odlič-nejra telovadca Frana Perdana, ki Je Žal pa-del v volni. Kakor brat tako Je bila tuđi pokojnica dobra telovadkinja in navdtiSena Sokolića. Po prevrata se Je tako) peljala ▼ Beograd Jn vstopla ond! ▼ državno sanl-tetsko službo. Blai {1 ipomtn! — Tnfskf promet ▼ SloretilJI leta 1922. Je bn y nekaterth kopaffS^lh fn zdravflllSih nadvse urođen. I« nalih kopalISč Bled, Ro-KaSka Slatina. Rimske Toplice, Dobrna tn Slatina Rađene! no pr Ispe li za Zvezo za tufskl promet v Slovenii! le natančnejšl po-datkt Po teh podatklh Je poserilo letos Bled 5692 gosta*, od teh Je bivalo Sez tri tedne 854. Iz Jnzoslavfte H bilo 4700 f os tov; 460 Iz čeSko - slovalke republike, 183 iz Italije, 153 Iz Avstrlie, 61 Iz Pranctfe, 19 Iz Rušile, \j ; "cmčfle, 18 Iz An^leSke, 15 Iz Amerike, 11 Fz riolandske. Zanimlvo )e dejstvo, da so bfil na Bteđn tndi trHe gostfe Iz Kl- veseljivo ie veliko število rostov iz Češko-slovaš! e in iz Fr.-nci e. — Roffaška Slatina stoji, kar se tiče poseta gostov, takoj na drufrem n estu. Posolilo jo je A6G2 gostov. Od teh ;e bilo iz Sloveni'e 682, iz Hrvatske 1663, iz Srbi.e 1414, iz Rosne in Hercegovine 2«'.'8, iz Vojvodine 352, iz Ojlmaci-je in Crne gore 9.1, torej skupaj iz J;:-os!a-vi:e 43~>2. Iz cstnlih dežel stoji na prvem mestu Itaira z 112 gosti, potem si-dl avstrij-ska republika z 6a, Ogrska z 29, f]r<:-i:a z 12, Ceškoslovaška z 11, Nem":':a z 11. Amerika z 8 in Azi:a s 4 gosti. To nekra- \ čf»m» in j^c'kariiami. Od?n?. M. ?*cbi ie imela prisrčen nagovor na rb^j? rdeco Pr-^avneea dcčfc^a drma in se je zsthvaHa : mics Shoerb^rtrerTe^ za niene p"7rtvrv*l-no ćc^n v blntror na^ih ubr*cev. Da Je bilo v T.r'b'jpTM zasejano njenn ki^no zrno v ro- I dov^rig tla. rvTi je p^Vorni 7?» n^drvno • »MjV'pv?ev vrčer« z rbdnritvro revnih \ ntrok in ^^"i^ni^e na dnrn^^om ^av^dn T. j m. d. 5Me na T.ed;r!T ter s^d^' zor>et P^^i?- { rt'ra na M*>«;tn?rn 1?cp^j. OirlHv ?? h:1 trud S^HrJev. da pHnrav"^ mi"i %rečn:,m vsi} maTo vpse?"a. Čini Prd^???i? vj-,;«irn> Y2L vsa- •' TTT. ćTHrt *» trm d*> ;c br^T^^čni P5Vr- • b**1^ rnr*;vr+T--.v-» b°?;?Tipi3ra d-^vf^ca. P?-n^»r 7i rse d^**ove pa so nns^1? r>*ro^i ?z Amerike. — V irn^p^ sir^t \?. črJ. P--''ti?'r3 ; d^rna 1p 5+r^n do'r^V T*^'riTTPn'O r^ od^r \r\ ; nTrn. Korrčno 5:0 anT^i ?5e o^lrrjMl drev?-$<*(* 't) ^n r nhtfv^T}* cii^^'r-^rri' i. d?\ rbd*"^'!: ^;^p*«» __ r>nTiiid*$ y\ Mi(»n (j."!^ v p^d***^"»d- Vm P^^?trrp'' ^r**a r»rib^?;» \? Arf*eriV(*. Pr^*a in r'nvni firvf^i +ff o^tcttiti^ vrt< «v**t ^rc-pT^vT'r>l^?e rrPrr»n?"'r»r'^ '*»: T '«*•? MTrTt'^^a t-sVor *an*fm «f»He* ?t-«"M 7?» n'^^^v0 c**i-?#»"rTi*> \r\ t^1rtn-mi<*r>i*(i .da rc?5f** ^v^ka '7 k^^m-plfev s^b:*rr^sH in r* rh^m^P z v^e^iV po*rtvnvn1nn«:*iM TrVn vr»m kl'-^p nmeriška mfslfa P-drri-'dVi P. K. A vi. odrasli, s*a*-M. tiCHHn, nnvainite deco k r?7VT"evo«jy !n TrvSevanii! tr^a plem^nitf^n dela. da v hndoF- ne bo več nn $v?*n toVVo s'mt! Vi In vn*T rtrrri v?.} jim nnđome^ČnTo d^m fn obi^ol^kn IJnbezen. n* bn vn?f in p'i'^vo ?ivl1epie lepo, sveMo. bln^onn? Taka le na-lo?a PodTnt^dka PfleJcr:^ kn**. Tr, dr'^nnsl ^.nlrrr? po^nmr-Vn je. da sodcluje rirj I* vrševanfu te vzv!?ene nal^^re. M. G. __ pn?ar t Ole*'-'*'1*1^ ftvi. Pi?«in nnm: O vzroViVi po?-tra v CcrirtiTjfVf rlici dre 23. ♦. m. !e treb-» IrpresrovorTtl od'-rfto In resno b»»!«eclo na naslov vseh, ki 'Hi zndeva 1e ko-J^ek odgovornosti. Kaiti nikdor več se ne srne staviti v sredini nove, moderno zidane TJubitare Imetck, zdrav^e fn ?!vl»en!e s toliko lahkorrfsHnostjo v tako str^Sno nevnr-nost, v k^Vr5nl so se nahajalf stanovale! JaVilove ntMe In v*e oVolfcc. Kako fe bT1o sploh vse to moeoče? K;e pa smo? Orad-beno podtetje K. Inž. DukiČa )e postnvilo tik pod (clnvno steno J«ikilove biSe §t. 10 le-seno barako, naslonjeno na tld, prav pod spalnlce lestlh rodbinskTn stanovanf. V te! biir8»>l Ie bfla kiihlnia s Jltedilnfkom In še en Itedfnfk za prenoCISCa delavcev. V barald fe bila oblekt, slama In drujre gorl'fve snovi, kakor n. pr. petrolel In katran. Delavcl so seveda rudi kadili. Vse to so stranke pr-ver» trakta Jakliove hiSe prenn^ale s strahom mesece In mesece. bo!e5 se nesreče; protestirale »o; hfSnlca Je opororfla na v»-Uko neramost. Tn nfnče sa nf smenli ra vse bila imela naJKrozne)5e posleđlce, Če bi bil požar nastal ponoći. Takoj po izbruhu požara ie b;i;e vsled vnctja ćele posode katrana ali smole nastal tako strašen strupeno du$-Uv dim v vseh stanovanjih do četrtega n^dstropja, da so bili ljudje v resni življcn-ski nevarnosti. V istem gTOznem dimu 80 bile na mah tuđi vse stopnice. Ljudje, ki so bili doma, so seveda hoteli reSitL kar se ]© dalo. Kako bi se bilo to godilo v ternni no či, si vsakdo lahko sam predstavlja. Dvaj-set korakov preko Gajeve ceste je dovolj prostora za tako barako, tu bi bila skoro brez nevarnosti za okolico. In vendar so jo postavili tik pod steno velike stanovanjsko niše in še naprej ob dvorlšču in kuhinjah prav do skladišča na dvorišcu Mayerievo hiše, kjer ima firma »Salus« bale spravljene razne eksplozivne snovi. Zahtevamo r ( vso odločnostjo, da se javno pojasni po kompetentni oblasti, je li res, da Je dal , stavbni urad dovoljenje za postavltev te barake na tem mestu. In če takega dovolje-n.a ni dal, kako je bilo mogoče, da je barako postavil baS na to mesto podjetnik brez dovoVenia? Najnaravneiši prestopek, cest-ncprlici'skejra reda Ima takoj svoje zakonite pos!cdi:e. Tukij pa se Je mirno trpelo, če ni bilo izrecncea dovoljenja, da se je tako nečuveno ogrozilo zdravlje in življenje toliko Ijudj. Stvarno škodo, povzročeno po tem popolnoma nepotrebnem dogodku, bodo krivci seveda morali poravnati. Kdo bo pa prizadetim stam>vaieem Jakilove hiše na-domestil in pcplačal, kar so utrpell na svojem zdravju, na svojem živčevju, kl je bilo tako zloč'nsko lahkomiselno izpostavljeno uprav peklenski preizkušnji?! — Prizadete stranke — V TInjann v Istri se je v cerkvi vedno pelo hrvatski. Sedaj je dobil župnik iz Pazina ukaz, da se ne sme več peti hrvatski. Hrvatske vernike boli to toliko bolj, ker je to župra cerkev »na-šejra očeta £kofa Dobrile«, Ljudstvo cerkev zapu^ča. — Stavbišča med Dovozno cesto in no-kop?li§čL Piš?"o n?.m: Ockar se ie opus'ilo stnrn pokopaliSče pri ?v. Kri5tnfu ter napravilo novo pri Sv. Križu, je minulo nekako 18 let. Takrat je bilo rečeno, da se bo staro pokopal:^3e srr,e!o nporabliat! le 5e deset let, a lc po redbirnh. ki imn]o na n'ern zerajene rodbinstee prebnice, potem se bo pa pnkopalibče kot tr.ko opustilo in svet do-ločil za stavb^č?.. Danes Štejemo že konec decembra 1922, pa na tem pokopališču ie vedno pokopavrJo. Temu bo vendar treba napraviti er.fcrat konec in *sicer iz stavbnih (recjulaciiskih), kakor §e bolj iz higijenskih ozirov. Zdaj tičita že dve poknpališči kar med hisnmi: pokopr;lišć3 Sv. Krfštofa in evanj-eljsko, polep teh pa na zemljisču tik zadnjega Še vojiško iz vojne dobe. Razšir-jenje mesta v tem delu je nemotoče, dok-ler se teh pokepališč ne opjstl. — Razpu§čena drušiva v Celju. V Celju so bTa rizpuščena sledeča društva: Podružnica »Slovenske Straže«, Poliično društvo >Napre:«, »S;ov. zdrnvniško drušrvoc, »Deutschcr Gewerbcbund in Cilli« in »Deu-ts*her Verefn zur "Erbnuuns: einer evanjrell-Jchtn Kir^he in CiUi*. Društva so bila raz-pušCena. Ver niinajo ćovelj članov In že več let re delniejo ter nlmajo radi tega pesora za pravni rbstoj. — Po5\us samomnra. Na božični pone-del'ek je skočil v L:iibljanico pri Čcvljar-sk?m mostu mehanik P. F. Ondotni stražnik pod Trančo pa j:a ie pravočasno opazi! in Z? s pomoč:o rekaterih ljudi rešil iz mrzle kope!:. PrepeV?ii 50 ga v bolnico. Vzrok sat-momora so bi!e obupne dru;:in?kc rarmere. — Razne nesreče in nezgode. Ano Ber-j:cš. 12 letna hčcrl:a poscstriika iz Vasovč pri Knmniku. je neka dri:ga deklica prJinfla s trko si;o. da si }e pri pnJcu zlomlla levo : tcao. — Dninarja Petra Jeraja so v neki sestnr:! postavili t?.ko ncliv.bo pcJ kap. da je p.idcl in ri zlomll desno no.co. — Lovski ću-v.ij Anton Lavrič je v eozdu pri Slivnici lo-vtl nekrsca lovskeca t-\in. Fri tein pa se je spodfaknil ob neko Iiorcr.ino in si pri paden i zlorr'1 levo noso. Divji lGvec jo je med tem 1 perina!. — PremiUaČu južne železnice An*n-riTi KržISniku z Rakeka je pri po!rvcn:u sve- : tilT'ie s parafinom, cdlet!;! kos parafina v oko in mu jra terko poSkodoval. Vsc poškodo- ; vance so prcpeljnli v bolnico. I — Kaznovsni šp?kf'!anti z valutaml. Fi- ' nančni mini^ter je podpisnl ukaz. s kalerim se znani trgovci z devizamt m valiitami Kal- ■ dcron in Ahmizelin radi ncdovo!>ne špcku-: laci;c ?cnznnje;o s 3H0.000 dinarji gi^be in nc-| ki n'Ihov »mešetar« na 150.000 din. Kal- • dcron je pole^ tega izgubil pravico za trgo- ■ vanje z valuto. • — 7mno jo, da se Čaj odpcJHja, da se • ne navleje v]zzc tuj?.ia duha in kar je glavno, ća ne znuhi arome, iz svoje domovine v trdnih znbojih v svinčenem stanjolti. Ker izdubi ča;, če se ga pusti le rekaj časa odprtega, svoje glavne in najbolišc lastno- ; jti, zato vr.m odlcčno odsvctuicmo knpova-; ti odprt čaj. Poses^ite samo t^o čajnih me-; Sinirr.h v zrvitkfh, ker se takoj po prispefu i Iz originalnih zabojev spravijo v hermctlč-: no zr.prte za vitke, kar izključuje vsako ■ zman]š;nje kvalitete čaja. Priporrčamo eđi-: no le Čajne mešanice znamka »Buddha* ki j se dobe v vsaki trgovini. i — Zakon o stanovima. TzaSao je nov! [ rakon o stanovima sa pravilima, tumačem [ i riješidbnma, uredio ga je odvjetnik dr. La-i voslav Šik. U ovoj knjizi može se naći sve ; Sto je potrebno znati bilo kućevlasnicima ! bilo stanarima, jer Je knjizi dodan opširaa • tumač, koji jasno tumači sve zakonske od-{ redbe. Kn'iga sadržaje: Stanbeno pravo za ■ novogradnje 1 stare zgrade. Pravo otkaza. Prisilno dodjelievanje stanova. Slobodna dispozicija kućevlasnika sa ispražnjenim prostorijama. Prisilno oduzimanje stana I poslovnih prostorija. Najamnina. Podnajaro. Oblast za stanbena pitanja. RljeSidbe I« uporabnog prava. Zakon o stanovima sa pravilnikom itd. Cijena Je knjizi 15 D, a naručuje se 1 dobiva kod: Cirllo - Metodtlif knjižare, Zagreb, Preradovićer trg 4. Zberajte znairl* za Jugosiovenskp Majica"] Stev. 2P2. •5 L O VENSKI K A R O f). tfne 24 ćcčrat.ra 1S22. 5. stran. Najnovejša poročila. talijanska (irožnja gospodar-skega bojkota proti Jugoslaviji. — Rim, 2?. dec. (Izv.) »Idea Na-:-.-fonaIe« objavlja Čnlnek iz Beograda o >:tali$ču Jugoslavije napram Italiji v sospodarsko-trgovskih ozirih. List na-glasa, da je beogradska vlada odloče-na zabraniti uvoz ialijanskesa blaga v Jugoslavije K temu poročihi naglaša fašistovski list načelo: »Ničesar za-ston.!!« Za slučaj, da bi bil uvoz italijan-skega blasa v Jugoslavijo zabranjen, propagira list bojkot uvoza jugosloven-skega blaga. Spomni pa se »Iuea Na-zionale«, da Jugoslavija zalaga Italijo e živili, posebno z mesom, vendar pa lakonieno pravi, da Italija laliko tuđi fcrez tega živi. Italija in rapallska pogodba. — Beograd, 28. dec. (Fzv.) Novi ita!ifan«ki poslanik na našem dvoru Negrotti je včcraj obiskal zunanjega ministra dr. Ninčića, s katcrim je delj časa konferiral. Z zunanjim ministrom ▼ stikiTi 5foječi krogi zasrotav^jajo. da Je ftalijanska vlada preko svojega poslanika dala naši vladi na znanje, da je Italija potom parlamenta ra vsak način pripravljena odobriti «t. margheritske konvencije k rapaliski pogodbi. Po odobritv! je Italija takoj pripravljena nadaljevati nadaljna rogajanja glede sklenitve trgovinskih in drugih pocodb. ffl •• • ff v»» ilppdi aliss^ išl ilbitćoSla« — Pariz, 27. dec (Wolff) Repara-cijska komisija je na včerajšnji seji so-glasno dognala, da Nemčija ni v polnem obsegu izpnlnila za \922. Ieto določenih lesnih dajatev. Na to je komisija z većino glasov proti glas« angleškega delegata Bradbury-a sklenila, da je ta neizpolni-tev prestopek proti § 17 versailiske mirovne pogodbe. Dalje je komisija z ve-Čino proti glasu angleškega delegata sklenila opozoriti zavezniške vlade na določila reparacijsko note od 21. marca, glasom katerih ie Ncmčija koncem leta 1922. obvezana, v slučaju č« ne iz vrli v d ločerum obsegu dajat-sv v naturi, iz-p?ačat! odtovarjajoče doplačilo v gotovini O tej seji piše pariški dopisnik »Ti-mes-a« da sedaj Francija, oborožena s tem sklepom, lahko samostojno nasto-pi proti Nemčiji. Pariški poročevalec »Daily Telegrrapha« piše, da ie podan tik pred sestankom zavezniških mini-strskih predsednikov v svrho razprav-ljanja o celokupnem reparacijskem vpra-San.Ui povod za akcijo proti Nemčiji, v slučaju če bi katerikoli zavezniška država to hotela. Usfiuntvifev nove rdece inter-nacionale, ~""*ir^ — ĐudapeSta, 27. dec. (UTU.) De-želni kongres madžarske sociiald?mo-krarue, ksmor so poslala tuđi iuozsm-ska delavska udruy*rr'a svoje castopni-kc, se je začel v nsdeljo. Vaudrrvelde je izroČil pozdrav II. intcmacijonale in sporočil. da se je sporazumel z dunaj-skim delavsklm ndruženiem sklicati o Veliki nočl 1023 lefr* v Hamburgu socf-jaldera->kratično konferenc.% ki ral ustanovi novo ?nterjtac?Iona!f>. Nasprotne tej interrtaeijon?.li tabore vodi na eni strani Mussolint, tik dn?si p?. Lierin. PRORAČUNSKI PPOVI.7ORU FR4N-ČIJE ODOBREN. — Parlr, 27. decembra (Hava<) 7bo*7?fca ]9 cđ^brJIa proračunski provizorij za !eto 1923 s 443 plasov! prči? 62. PRmOO AVSTT>* *S*TO * KANCE-LARJA V BUDl.ttPEšTO. — Prasfi. 2S. decembra (Tz\O Češki listi pr^večaio posfbno pozornost okolnosti, da v n:ijkra:'5?T! časti poseti av-strijski kancelar dr. Seipel Budimpešto. Avstrijska vlada ima tendenco, da vzpo-stavi Čim boljše trgovinske zveze z vse-sosednimi državavinL ZAMAUVc VOL1TVE NA DUNAJU. — Dunaj, 27. decembra (Izv.) Pri vol'rvah v vodstv.) orjaniracije čevljar-jev ie dr.bila združena socitalistično. khi'ikalna in nacijonal n r.ern^ka lista 4326 tlasrv in čcsito* -vaško naciionai-no socijalistična 1470 glasov. UMOR FAŠISTAVPAPIZU. — Pariz, 27. decembra (Wolft. Da-hcs so neznani Ilaliiani umorili nekega i^ikaj hivajocega fašista. VELIKI VIHARJI NA MORJU. — London, 27. decembra (VVolf). V At!anstem, Severnem mnriu in Kanalu no med bo?ičnimi prazniki divjali veli-kar.^ki vihaHi. Potopljenih je več ladij. M?d drugim! «e fe potnoila tuđi ladja >Mayd of Delos«. Ponadka broječa 26 mož je utonila. ker se ni mogla resiti na Valeško obal. Borzna poročila. — Zigreb, 28 dec (Izvir) ZakljuCek Devize: Curih 17.50, 17.75, Pariz —.—• 6.75, London 4o2, 434, Berlin 1.1B, 1.20, Dunaj 0.13 0.1530, Praea 292.50 295, Trst 4.65, 4.72. Newyork 91.50. 92, BudimpeSU 3.93, 4.—. Valute: dolarji 90.50. P0.75. lira 4A5. 4/5, meSka marka —.—, 1.4S, franeoski Irank 6.65f 6.65, napoleondor —.—f 325. +;._ ffcozradska blR^^rna boira 2. tlo-ccKbrr." ?tevi!ke rnačijo iskanjt, ponudba, in v oklepaju raključck. PScnica po vzorcu franko Pofarevac 420. 42$ (420), pšenica (78 — 79) Pan5evr> 2 H pri^esi franko posta?« Pančevo 440—430, stara k oruža franko vaton Eeocrad termin 15 dni pn^vdha ?25, nova suha karuzt vajc^n Heosrad 235, 2^6, nova ia?t*no suha kornra termin do 15. Jtnuirii 1923, ponudba 21=). jtuSent ko-ruza pariteti Smedcrevo ponudba 300, koruža v ntcržih franko vason Hcofrad ponud-ba 195, k-tri'7a za mar^c —april, polovica k"«* paritrfa He-nRrad Isksnjr 250, reSelar.a rl macedoTisk« 7—$•/• 350. .^fiO, oves IrarV*? ZrrriTi« 300. 315, drva franko vnton Beo-trad 16 dnevna ponudbt 1?4. moka 0c franko varon Beonrrad pnnudb« 625.50. ba-na*Va St »6« franko vazom Beotrad po-nudba 50. Bruštvsns vesti. — S.lvestrov rcčsr priredi Gospcdar- I ako napredno drusivo za šentjakr.bski okra] v nedcljo 31. decen.bra cb 8. zveler v dvorani Kazine. 5cdeluje šertjakcbski salonski orkerter ter čl?.ni šerif.'akobskega sledali-Škega odra s komicnimi nastepi, komični-mi r-Tiz'ri ter krasno alegorijo o polncči. — Vstopr.ina 8 D. Po polnoči ples. Nudi se prvovrstna zabava, tato n?j nilić« ne zamu-dj tega ve-fera. — Društvo »Soča« vabi svoje dane in prijatelje na Silvestrov večer, katerega priredi 31. t. m. v salonu resavraci e Pri !evu. Na programu je: Godba, peije, recitaci;e itJ. ZaČetek ob pol 9. zvečer. Vstopnina 3 D za osebo. ZaLava se vrši pri pogrnjenlh mlzuh. — Narodna čitalnica v Novem mesiu ima svoj letni obćni zbor 4. januarja 1923 ob 20. uri. Polet običajnih porcćil in vuliLve odbora se bc sklepalo tuđi o p-.gczditvf temu društvu lasinih £ozdniii parceL Vabiio se vsi člani. — Jmoslcv. alcadem«ko podporno ifmžtTO ▼ Zagrebu. 2?)00 akademičara okupljenih oko Jugoslcv. Akad. Potpornog Društva apeliraju na javnns! I 'iole, da potpomogne drištvo, koje je bilo uvl.ek jedina Institucija za pomoć siromašnih studenata na Kacrebačkon; sve:j£i!iš*u. To se udruženje nalazi s?ida posli.e dugog bl^rotvor-noz delovan'a na domsku svog ekonomskog Jlvofs: nema v!§e sredstva. Zamislite si sudbinu jadnika, koji su u to društvu nalazili na jedinu potporu i razumijeva**"1; svojih zahtjeva. Na$ r^d ie bilo velik. Sa pon••som m'.žsrno opetovati rije;i, koie ie izrekao prijod^m svez pos;eta u Zagrebu delegat središnjice »Krfcnskih studentskih d/*:5lva u S]ev. Americi«. »Gr:sy^do! Ovo ie nalasEnija oiiJirjif.aci'a u rZvrcpi«, i u zn?.k piiznania dao nam je oveću svotu sa obećanjem, dp. Cr n?* i na^?-:;e potpomagati. To Je bio si ran čovjek. Da smo vrši!! dobro svoiu funkciju svjedoči promet blagajne, koji je prekoračio lanjske godine svotu od 2 mihjonsi kr ra. Ztr će sad naše grad.'ansivo dozvclitL da takva institucija prepadne? Ne, ne vjerujemo! Zato apeliramo na zrad-ianstvo, na novč?ne zavede, rs --»ovska i industrijalna poduzeća, na čiiav narod, da novčanim obolom ispune svoju humanu ) patriotsku dužnost. U napred hvala! Prinosi se šallu na Jug. Akad. Potporno DruStvo, Z*greb, Sveučiiišle. — Predsednik:: Ccdo-mil PlavSić, v. r. »— Tajnik: JulLe Bar to; e, v. r. . 1 Razne stvari. * Atentati z zasfrupl'enlmi šivanfcanL V Parizu se mnorljo slučaj:, pri kiterih so 7.e*. ne in de\!cta osrožene s tem, da so zbod?i» v no?e ali roke z zastrup'jcnimi Sivankami Pred kratkim je bilo policiji javi eno desafc sličnih shjčrjcv na en dan. Atentati povzre- ! čajo v gotovih slučaiih neprilike ali resnifc i posledic dosedaj ie ni bilo opažati. Zločince Zair.ciH» se praJii za rpalno s^bo*. * Antropozoiska ^.ba *e fn njegov prorok. Pod tem imenom je izšla v Licriimi : brošura V. Gcldenbcrsa. ki je v bistvu oce-na nove filozofske znanosti, takolmcncvan« ! antropozofije. Potencirani razvoj materi^-i lizma in združenih ž rfirn znanstvenih stm, ' med katerimi pripada skrajno mosto marks4-zir.u, v?.buia pojave v nasprotni snieri. stremi:enie k mistik!, Lskanle rešitve čio--veštva v verslJh do^r^ah. V tem smislu i^rm veliko vlogo teozofiia in nauk Indijskih Jo-gov, kl skušaio spoznati večne tajnosti «■ pomočjo okultizma, spiritizma I:d. Tcj so-dobni filozofiji se ie uprl v No^^il dr. Stej— ner, ki je uM^nrvil antrnpozofijo. Bistv» n.'egovega naziranja obstojl v razo^arar-'i v materijalizmu In v stremljcn'u p--> nv :a:«i Izpopoltiltvi. Najprej se pojavi v č! vfta slutnja, ki prehala po!aj:oma v prcprijnrr*t da «o v človcSki naravi poles rr.o7.STnskm spoznavnlh sposobnosti Se neki drugi, no-znani in neiz'-iori^^ani organi. ei'!h f::'lv.^jr obsto'i v spoznavanju rndčutncca sveta, pravesa bistva stvarsiva. Filozofska struja dr. Stelnerja Ima med znanstvenik! že mno-20 pristašev. Lansko leto se je vršil ▼ Stutlgartu an*ropo7ofski kongres, kl se g» je ude'e?i!o 17r0 -jčer'-kov, ictrSn'l k^r^r^« na Dunaju pa je zbral že 2000 udcle2cncew. PcizvedLs. — Zsnbl ?e je zlat manšetn! gtnn!>. Te^ Mcn n-ijditelj nij ga odda proti dobri na-ri4f na uprav. »?lov. Naroda«. — Zatckel se je mlad lep pes. Ima prV-strižen rep in usešn. Dobi se v Roini dolini št. 234, ulica št. 9. Glavni urednik: *> PASTO PVS7OSLEMŠE&. Ođrov orni urednik: ' VALENTIN KOPITAR. ' .^ *. ' |l¥ O^il nm JGumiigv) podpctnBrl fn ! podplati >k fam ofiranlio oba" ^ t« w trajno \**/<%\ ^ elegantno .^irnsk Dobi se po vseh boljSih trgovinah z usnjem ter na veliko prii Berson-Kaužuk d. d, Zapli, ffiftoao? Trg 9.1 Naiboljše PFAFF šiiiloe Sirije B&* 10 teina pismena garancija 1 *^V ka rodbino In obrt po ngodnlb conah la obroUh prlporote tvrđka I6N. V0K, LJUBLJANA« Sodna oL 7. — N0V0MESTO, OUtuI trg. Ceno se prota ročni voz (ciza) na dva kolesa, ielezen kotel (100 1) ter dva železna stojala za sušenje gamaS. Naslov pove uprava Slov. Naroda.__________________11561 Potrebnjem služkinio ki more nastopiti tako). Plača dobra. Naslov v upr. Slov. Naroda. 11534 Inteligentna gospodična iš?e s 1. ali 15. januarjem meblovano sobo v sredini mesta. — Ponudbe pod itev. 333—11585* na upravo Slovensk. Naroda. 11585 Sprojme •• takoj dobro Ix-nrjert ćevliarskl pribrojevalec pri r»zpo5Hj»lnld .Gurandja* v Ljub-Ijunl, Sv. Petra c«sU 7. 11586 IiišeriJriiffilf Sluo. narodu. Zo 1000 Din. noprolo] nova temnosiva zimska suknja in za 500 Din. nov vrhnji suknjič s koŽuho-vmastim ovratnikom. Pcizve st Šelen-burgova 6, krojačka delavnica I. nadst*-. desno. 11563 Proda se nova enodrožinska VILA z vrtom v Ljubljani, obstoječa Iz 6 »ob, kuhinje, kleti In kopa Ine sobe. Stanovanje kopcu takoj na razDolago. Pismene ponudbe rod .Vila 11572" na upravo Slovensk. Naroda. 11572 20.000 K nofirnde dam takoj onemu, kateri m: preskrbi takoj ali pozneje prlmerno stanovanje zakon skemu paru brez o'rok, obstoječe Iz 2 sob, kuhinje in z vsemi prltikllnami v mestu. Ponuđbe pod .Lesni tigovec —11570" na upr. Slov. Nar. 11570 Cigaretni papir .Riz Alb!n- 100/60 v knjirah fine kn-kov os ti i K 280 za Skatijo priporoča Osvald DobolOf L"ubijani, Sv. Jakoba trg 9. 11575 Sfavkna parceli v mestn se proda. Naslov pove nprara Slov. Naroda. 11560 Žr n i I na ponudba! Dva mlada urednika Slovenea želit* znanja z dr^ma g^^podlčnania čedne zunanjostl. M!ade vdove brez otok nišo izključene. Ponudbe s sliko pod Andrej Prese!, Ivan Gruden, Trst (Tileste 3 poste restame. 11579 proiajslki pridna in zanes1;iva, vel?a s^ecfrijslce, ^aiante-ijske :n manufakturne « roke ?.ei , •nešto prorfajrike eli H«£aj?«.r?arke, t«a}-r«]e v Ljubljani. Na«top lxhr<-» t«koi. Ponudbe pod „Prod^aika 709—11 ^«0 na upravo Slov. Naroda. 11580 Kupim vszM in potrebujem za takoj rodstre*>. Kori m ročni mesarski vozlček na '2 k'lesa, že rabljen. Potrebnjem za takoi v?Hko podutre^'e za suSenje malih kož na pe* fiferiji za čas od 3 me ecc. Me»no nssprotl tvrdki Hermsn Berg v Mart bora govoril kot pocolnoma ne-resnično. Obžalujem, da sem tak«? go-vorice rarlirjal o tvrdkl Ludovlk Gerk-man ml.. Jo prosim odpuS?*n]a in te )1 rahval:uiem, da je odstcH'a od kazen-ske tožbe ter se za vezujem poravnati vse stroSke. Ljubljana, 23. decembra 1922. ■atowl Tvrsiar., kuhinjska kredenca, posoda fn posteljno pregrinjalo. Moste pri Ljubljani 29. Sprejmem na sisnovanje in hr^no d rs gospodi ozfroma dva dij^kt srednje^olca s 1. fa-nuarjem. Naslov pove upr. SI. Nar. 11559 Sf£30V9Bg3 cbstojee* iz treh sob, kuhinie !n pritl v sredini mesta, se zaimenja z ena-Uim ali večjim samo v sredini mesta. Pnnndbe ffa ppr^vo 5'ov. Na:oda pod .Sredina mesta 200-11582". PotreSščine za moslironls i«Inke9 puder, vazalno, aosn! felej, masfihs ter krep za brade pri poroda Parfmn»r!;a „3TRM0LI" IiinblJaiE^, Pad Trančo 1. blagajnik u svira rnđokopnim obračunvanjima 1 vo^^t*'u blagajne potpuno savršen sa primjerenom praksom, traži se odmah za ugljenokop R? Joboj-Krapina. Ref.ek-t^ntl neka svoje propisno priklopijene rrolbe sa zahtjevani fla't podnesu na .Mirna" uglj nokorna d. d. Zagieb, Ilica 31 II. Prem!nula ]t 27. decembra v svojem požrtvovalnem pokliču nsia preljuba edina Julka Perdan laborantka L dr±* bolnice v Beogradu. Njeno te?o polože v bratsko srbsko zemljo, za katero.se je iz navdJicnja darovala. Spavaj sladko, mila naša Julka! ŽatafoSl ostalL Evcta fahtorjev v SlovenlU naznanja tužno vest, da je v nedelio 24. t. m. v Beljaku umri njen mnogoletni ustanovni član, gospođ KffTl Pflfj^fl Uli tLUl!* ^ vođja Bambergcve tisk&rne v p. v 88. letu svoje starostf. Pokojni je bil splošno znan kot izboren tiskar In vešč strokovnjak, zbog česar ostane vsera tovarišem in znancem v blagera spomiuu« N. v m. p. Namesto vsakega obvestO«. Potrti netzmeme žalosti naznanjamo vsem sorođnikom in znancem pretresujočo vest, da je naša nepozabljena, iskrenoljubijena mati, gospa m\n MiiiARiK foi. mm ¥do¥a po ravnatelja steklarne dne 24. i m. pri Sv. Lenartu v Slov. Gon po kratki bolezni, boguvđana, v 69. letu svoje starosti preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši 26. t m. iz hiše žalosti na po* kopaliiče pri Sv. Lenartu. DR. ALFONZ MINAfclK, odvetnik ▼ Glefsdorfu, JOSIP MINAfelK, davčni ravnatelj na Dun^ju, ANKA VIHER roj. MINARIK, oošt. uprav. v. p. y Vuzenici, INŽ. IVAN MINARIK, starbcmlc v Bozenu, ma?, pharm. FRA NC MINARIK, !ckarnar na Bledu, ELĆI KRAMBERGER roj. MINARIK, soproga zdravnika pri Sv. Lenartu, PAVEL MINARIK, trgovec ▼ Vuhredu. otroci. — DR. LUDVIK KRAMBERGER, okrožni »dravnik pn Sv. Lenartu, ROBERT VIHER, zasebni uradnilc in posestnik ▼ Vusenici, HILDA, VIKA, FRA NJ A MINARIK, zeta in sinahe. Vnuki in vnukinjc. Sttan 6. »SLOVENSKI NAROD« dne 29. decembra i 922. Stev. 291. Volga psića litra 19 mesecev se proda. Natančneje te polzve Hrenova alica 14/L 11581 ^ Naprodaj imam htr fežkih konj za vseko pezo, eden f drugi 7 let star. Nadalje imam za lmkoj oddati 2 vagon* bukovih drv za ktrrjmvo. ANTON JAKOMINI, Kočevje. _____________________________11575 DVOKOLESA IND motorjl, otročfl voeičlri, Sivaltri strofi ifi pncvraatika najceiteje. „TRIBUNA" Ljubljanu Kariottka cesta 4 I „Mladenka" DV1GNITE PISMO. Trgovsko naobražen Srbin, kateri govori tuđi nemško, išče mesto potnika pri večjem indu* strijskem ali trgovskem podjetju v Sloveniji. Cenjen© ponudbe naj se pošljejo: »R. S. B., poste restante, Beograd*. Lokali za trgovino in stanovanje v prometnem kraju 9C iščejo ▼ najem; eventualno se kupi v to primema hiŠa. I'onudV'e na unravo i>Slov. Naroda« pod »TRGOVINA 923/11530«- Prodajo polnojarmenika. Petno jar meni k rabljen a v jako dobrem stanju se, proda za* jra*H nabave špeeijalnega jarmenlka, 7OO m/bi, z 2 htodov- nima voztvona, franko vagon. ALOJZU PLAUSTEINER SV. JURU OB JUŽ. ŽIL. ■a veliko I Ma Matel Velika zaloga CTiraitlli tratov za okna, navadnih in dvojnatih, pUtvne VTVlc« za okna (Geflochtene Rollschnflre), pletea* ribje vrris* (Angelschmire), ribje mreže, bombattTe vrrlc* za atroške postelje v vseh barvah, tržna taike itd. nudi po nizki ceni tvrdka Ivan N. Adami? CENTRALA liBbllan«, Sw. Petra «. *L 3L Telefon St 441. rv-nDTTTNjrr-i? Maribor, Vetrinjska ul. št. 20 in Gosposka ni. 3. POUKUZNICt.: San|nihi §utna it 4. H377 Solidna postreibal______________ ______Mizlra_«MMl Kaj beliš si glavo! kaj bi kupil svojini dragim za Božič in novo loto, prazna skrb, pojdi k: JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA, Sv. Petra nasip Jtev. 7. Tam dobiS vse, kar je koristnega za dom in obrt. Priljubljene in povsod zahtevane M.alne stroj« „GrltZlier" v veliki izberi za domačo in obrtno rabo. Vse potreb?čine za krojače, sivl&Je, čevljarje In sedlarje, galan-terijskOp modno in toaletno blago, po zrne ml ceni na veliko I n jnalo* aav^^^vJa\ vJaa^k. fi£J ibgs JkimSV Ki?žs^^wUMfl i NITRA 'j rOstomNilm -žarnićo. ..kći'era porobi najminj III Vaaa\ ti_ .. -^aTJaaaTI OSRAM . .NITBA v Iznajmljuje hotel. ' Opštinsko pojglavarstvo u Bijcljini isdaje pod zakup na dvije godme dftni »Hotel Drinu«, koja je potpuno renovirana i s polja [| iznutra. i Hotel ima Jednu veliku salu za zabave, jednu manju salu, ikelneraj, vaškuhinju, podrum, špajz, sobu za služinčad, ledaru, iatahi prostranu dvorište ili soba sa namještajem. i Hotel se izdaje sa postojećim namještajem počev od 1. febru* fara 1923., do 1» februara 1925. godine, a isti je centrumu grada. Reflektaćta pristaje pravo namještaj hotela prema pogodbi i Jotkupiti. Ovim se pozivaju svi izučeni hotelijeri, koji žele hotel uzeti )>od najam, da svoje ponude najdalje do 15. januara 1923. godine Ipoštlju poglavarstvu, i u njima tačno označe: 1. Od kada se bave hotelijerskim poslovima i gdje su sve bili; 2. Koliko kirije nude, ako žele hotel zakupiti sa namještajem, 'ji toliko kirije nude za hotel, ako reflektiraju da namještaj otkupe. Svi natjecatelji imaju uz svoje ponude položiti kauciju od 5.000 Dinara u gotovu novcu ili vrijednosnim papirima, s čime stiču pvavo natjecanja. Kaucija će se povratiti onima, čija se ponuda ne pt Hi vati. Posebni uvjeti ugovora mogu se vidjeti u opštini za vrijeme uredovnih časova svaki dan, a na zahtjev stranke mogu se i pismeno poslati. Op&tinsko poglavarstvo pridrzaje sebi pra-ro, da hotel isda onom hotelijeru, za koga sazna, da je dobar stručnjak i solidan čovjek, pa makar on ponudio i nešto manje kirije. Predsjednik opštine: H. Salihbegović s. r. Novosti! Ia iamsk* plaito v velik izbiri. fl.ELShaberpć,,^,, Kdo se usmiG n vzame pet mesecev starega krep= kega fantka za svojega. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »FANTEK/U533c b 11533 Vila na prodaj« Ima pet sob, klet, verando, balkon, postransko poslopje, sadni vrt in vrt za zalenjavo. — Krmsna lega. — Od ptujske gimnazije samo pet minut oddatjena. Stanovanje na razpolago. VICA VA PRI PTUJU ŠT. 10 _____________________________11247 Dioiačlno n. pr. srne, ztjee, fazane, jerebice, divje race, sloke itd. v vsakem časa po naj-boljših cenab kupuje E. VAJDA, veletrgovina z divj aČ i no in perotnino, Ča-Kovec, Medjimnrje. Brzojavni naslov Vajda Čakovec Interarb. tei. 59. Samostolni krojači treznl in zanesljivi, dobro izvežbani Uudi z dežete) dobijo za stalno proti kavciji razno konfekcijske dek> na dom. Vprala se v Ljubljani, Emonska crMn st. 8—1 v pfsarni. 10991 Sprejmeta se KNJIGOVODJA, zmožen bilan-ce in GOSPODIČNA, izurjena stroj episka in stenograf inja, per* fektna slovenskega in nemskeija jezika za takojšen nastop. — Od lesne stroke imajo prednost. Pismene ponudbe na upravo »SIov. Naroda« pod »Lcana industrija ▼ Ljubljani/11472«. BOMBA2EVA PREDU VTCA IN TKALNICA TRŽIC išče osebo, ki bi bila dobro vajena ravnan ja in merjenja z lesom ter bi obs enem, kot zaprisežen paznik, pre* vzela nadzorstvo v njenih gozdo« vih kakor tuđi čez njeno ribar* stvo. — Ponudbe direktno. 11516 Priporoča se tvrdka Ferene in Fuchs ftavbdso Ia galanteii]sko kleparstro Ljubljana, alirje itev. 2 Podjetje za izvrševanje lesnocementne strebe, kritje z »Rubersit" ter lepljenim papiriem. — Napeljava strelovodov. — Prvovrstna in hitra iz vršite v! Konkurtn-ćne cene! 11479 SALAMA prve vnf e sveže blago povsem zrela dobiva se povsod I. hrv* tvcmnia salame« sušeneos mesa In masti N. Gavrilović sinovi, d. d-Petrinja. MG.S I 10 VvrrmMiiV 5t» 1961. Razpis službe. /tnpanatvo Tolmin razpisuje me* sto občinskega /dramika s sedežem ▼ trgu Tolmin. Kolkovane prošnje za to mesto naj se predložijo podpisa* nemu županstvu najdalje do 15. j %* nuarja 1923^ katere n«i bodo opremljene: a) • potrdilom o itali)«irtkeni dr* žavljanstra; b) k dokazOom o neomfldeževa« nem Ihrljcajn (nekasnortnju); e) 0 spričcv+lom o telesoem adrmrfa; 5) s krstnim Bstom, dokazujočim ncprekortčcnc starosti 50 let; d) % sdrsTmiko diplomo ▼ irvir* nika «li perverjenim prepisa; e) c dokamlotn, d* je prosOec ▼ešč sloTenskega In italijanikeg« je« atka. ▼ govoru ia pisari. Pogoji: Slufb« občraskega zćrmr* nika je aičasii«, in aicer trn. dobo ene» ft leta od dne-r« ▼stop«. Po preteku tega rok« sledi stalno knenoranje* — Pk6a po dogovora. Tolmin, 17. decembra 1922. 2UPANSTVO TOLMIN. Za župana: 7. Mrak. 11578 Perle in puh 8« J> Hamann, Ljubljana. 11135 Družba „Ilirija" Ljubljana« Kralja Petra trg 8 Telcf 220 Prodajo buUouIh drv na debelo in drobno, laganje drv, do-atatra na dom. 10144 Okraini zastopniki se spre)me)o za ^ledeča mcsU: Kranj, Radovijica, Kamnlk, Kočevje, Logatec, Slov. Gradec, Brezice. Stalna plača in provizija. Ponodbe na Francosko zava rovalao družbo L'Unfon, Ljubljana, Sv Petra cesta 33. (dvoiiSće). 11430 Kuharica, perfektna, pridna, vajena tuđi vseh drugih hišnih delT ki bi nadomesto* vala pri gospodinstvu, se ta!:oj sprej^ me v večjo trgovsko hiso. —. Nastop takoj. Ponudhe z navedbo dosedanjega služ* bovanja in zahtevo plaće je poslati pod »Pridna gospodinja/11513* na upravo »Slov. Naroda«. pri A. Sinkovlc nas!. K. Soss LJUBLJANA, Mastni trg 19. RDRIA štaca6 ^^surfine^ Prosto stano¥a^ie9 trgov. lokali, sk3adišča itd. takoj na razpola^o kupcu velike skoraj nove stavbe. Hiša se na-haja ca. 50U korakov od ljubljanske električne cestne železnice. Potrebni kapital samo 250.000 Din. Ponudbe pod .Selitev 10934-na upravo Slovenskega Naroda. 10934 i Zaloga pohištva - lastna tapetniška delavnica I 0d navadne do naifinejše opreme. — Cene dnevne. 1 BRATA SEVER, Ljubljana, Gosposvetska c 13 (Kolizej) PređelAvanie in izdelovan-e novrh karoserij, lakirani^ in poniklanie« Steyr rivtomobill, anglcšKi B. S. A. motorji In bicikli, frareoske M!chel!it ,,CabJe" pnevmatike, amerik. Vacuum o!je, mist, bencin In garažiranje avtomobilov. Strokovno sohdno delo in zmerne cene Jsgo-A^to d. z o, z , L^nbSJaca, Dunajska cesta št. 36, cesalni salon za dame Liub!ianav Kongresni trg 19. El. massage lica - • Manlcure Barvanje z L( Oreal Kenne Izvršujejo se vsa lasna dela Parfumerija. Parfumerija. Saeualitete: Poratne DSiEias. G^ieme n mmnM. priproste in najfinejše kakovosti izdeluje najceneje tvornica M. Aiešovec Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. Kazsonsfuo perilo vedeo v zaJogi. Prilifno za božična darila. Zahtevajte I I x znamko | I I in nalfinejSe krem liker je! ! I „ALK 0", LJUBLJANA, KOLIZEJ. Hajpopolnejši plsalnl stroj sedanjosti Generalno zastupstvo AMERICAN KONDOR COMP ZAGREB Ilica 18 Telefon 5 — OS &i® Prometni zc^od za prsmos t. d. u L jublloni prodaja Iz slovenskih premogovnlk07 velenjski, šentjanški in trboveijski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah prenio« govnikov za douiačo vporaho, kakor tuđi /,a i nd u si ri jska podjetja in razpečava Ia čehoslovaški in angleški koks za Hvarne in dormeo vporabo, kovaški premog9 crni premog in iajčne brikete« »—It: PBOMETin 1AV0B IA PBBMOa d. d Hablfana, MiMoll6aTa c- 15 TL Ja^tnina Ia tisk »Narodne tiskarne«.