dolenjka, d.d. NOVO MESTO PRIPOROČAMO NAKUP: jttSPLENDOR 1:1 (UVOZ) Ufljiumrar 129,00 SIT kos čokolada CONFINA 100 g (UVOZ) 79,00 SIT/kos Milo 1NAL FORTE 500 ml (TEOL) 169,00 SIT/kos gel za tuširanje NEUTRO ROBERTS 250 ml 299.00 SIT/kos polni prašek PERSIL5.4 kg(HENKEL) LmOMMSTl.299,00 SIT/kos Obiščite nas in se prepričajte o ugodni ponudbi! V soboto, 7. novembra, od 7. do 19. ure odprta prodajalna _ MARKET SMREČNIKOVA v Novem mestu. Št. 45 (2568), leto XLIX • Novo mesto, četrtek, 12. novembra 1998 • Cena: 210 tolarjev ISSN 0416-2242 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj dolenjski list c& Avto izpušne cevi __ montaža Ob potoku 10, Novo mesto tel.: 068/322-643, 322-278 fax: 068/323-585 LIK iz Kočevja le vzdržuje najnujnejše Delavci na čakanju PODPRESKA - Po besedah planov stavkovnega odbora je *-ik Kočevje poskrbel, da so Javkajoči prijavljeni na Zavodu 2a zaposlovanje v Ribnici. Še Vedno pa nimajo odločb o nadomestilu. Kaj to pomeni za de-iavce tega obrata, ki že devet Mesecev niso prejeli plač, ni Potrebno posebej razlagati. Še Vedno pa upajo, da bo prišlo do stečaja. Če kakšna pogodba sPloh pravno vzdrži, potem je ®®jemnik Darko Ukmar že leta '995 imel vse pogoje, pravice in °lznosti, ki veljajo v matičnem Podjetju v Kočevju. Isto pa bi jPoral spoštovati tudi LIK. Je pa UK v teh dneh poskrbel, da so Sušilnico, ki je menda last Ukmarja in ena najsodobnejših v Lyropi, zaščitil: pred zmrzovanjem. Vse to kaže, da kake tesne namere za zagon tovarne sPloh ni. b Kaže, da je najresnejši kupec jmfin z Vrhnike, ki bi, če bi na-Lttp uspel, v Podpreski ustanovil ntatično podjetje, kar bi bilo po-da bi delo dobilo vsaj 40 do 30 delavcev. Pravijo, da na ponudbe LIK sploh ne odgovarja, *ato seveda sumijo, da bo pranja potekala po prijateljskih ezeh. Razočarani pa so, da po Uko dolgi agoniji država sploh ne reagira. A. KOŠMERI. Ave, triumphator! Novo mesto ob 100-letnici Leona Štuklja NOVO MESTO - Na današnji dan, natanko pred sto leti, seje v Novem mestu rodil Leon Štukelj, eden največjih mož olimpijskega gibanja in svetovne gimnastike. Novo mesto bo danes cel dan v znamenju proslav njegovega stotega rojstnega dne. Dopoldne ob 11. uri bodo v Dolenjskem muzeju odprli največjo integralno razstavo o življenju in delu Leona Štuklja, poleg olimpijskih medalj in visokih odlikovanj pa bo Pošta Slovenije pripravila tudi razstavo poštnih znamk, posvečenih Štukljevemu jubileju. Ob 18.30 bodo Novomeščani s svojim županom na Glavnem trgu sprejeli Leona Štuklja v spremstvu s predsednikom mednarodnega olimpijskega komiteja Juanom Antoniom Samaranchem. Sprejem bo ponovitev sprejema ob Štukljevi vrnitvi z olmpijskih iger v Parizu leta 1924. Višek prireditev bo velika gimnastična akademija Ave, triumphator! ob 20. uri v novi šolski športni dvorani v Šmihelu, ki jo bo neposredno prenašala tudi TV Slovenija. I. V. SKOPE ZA VEC MILIJARD TOLARJEV ■4^ m* Katastrofalne poplave v Posavju Ogromna škoda v Taninu, TVonu, Termah Čatež, na posevkih, objektih POSAVJE - Kot kaže, so tokratne poplave povzročile še več škode kot katastrofalne poplave leta 1990, škoda je izjemno velika predvsem v gospodarstvu, medtem ko je ogromna tudi na cestah, objektih in na posevkih. V brežiški občini je voda zalila večji del Loč, Krške vasi in Miha-lovcev, svoje pa je h katastrofi pripomogla še mejna Sotla v Ri-goncah, ki je za nekaj ur zaprla tudi meddržavni mejni prehod. V Krškem je bilo zaradi narasle Save, ki je ogrožala in zalila predvsem desni breg Krškega, razglašeno izredno stanje. V Termah Čatež je visoka podtalnica zalila drago opremo na zimski termalni rivieri, bazensko tehniko, del naselja in glavno vpadnico v zdraviliški kompleks. Velika je tudi škoda v nasadu jagod podjetja Tron v Vrbini pod Brežicami. Po nekaterih ocenah je kar okoli 95 odstotkov divjadi, ki jo lovci gojijo v Vrbini, poginilo, saj so živali zaradi poplavljenega območja in močnega toka izgubile orientacijo ter namesto proti višjim območjem plavale proti koritu Save, veliko srn pa je žal končalo pod gumami voznikov. Sava je močno ogrozila obrtno cono v Dolenjem Boštanju in samo naselje, kajti obrambni nasip, ki so ga zgradili po katastro- falni poplavi leta 1990 novomeški vodarji, je začel pokati in pripadniki civilne zaščite so z navozom 1.500 kubikov peska v dolžini 130 metrov ter s polaganjem PVC folije preprečili, da se ni ponovila katastrofa tudi v tem delu sevni-ške občine. O ogromni škodi poročajo iz Sevniškega Tanina, v katerem se ne ve, kako bo z nadaljnjo proizvodnjo. Po besedah ROZINOV EKVINOKCIJ SPET NA ODRU LJUBLJANA - Danes in v soboto, 12. in 14. novembra, bodo ob 20. uri oziroma ob 19.30 v Operi izvedli premierni predstavi opere Ekvinokcij slovenskega skladatelja Marjana Kozine, po rodu iz Novega mesta. Poleg Simfonije je opera Ekvinokcij vrh Rozinovega glasbenega ustvarjanja in eden od vrhov slovenske opere. PODOBNIK V TANINU - V soboto si je predsednik državnega zbora Janez Podobnik ogledal poplavljeno območje sevniškega Tanina in se prepričat, da bo potrebno pomagati prizadetim tudi zjnterventnim zakonom. (Foto: P. Perc) PO EKOLOŠKI NESREČI V ORTNEKU Globočec znova zaprt in spet odprt Zaradi onesnaženja vode ponovno zaprli črpališče Globočec in ga v torek spet odprli NOVO MESTO - Črpališče Globočec, iz katerega dobiva pitno vodo cela Suha krajina (okoli 6.000 ljudi), je bilo zaradi onesnaženja z naftnimi derivati izključeno iz obratovanja od 22. oktobra. Ko so bili vzorci vode spet neoporečni, so Globočec v torek, 3. novembra, spet vključili v sistem. Vendar ne za dolgo. Obilnejše deževje je, kot kaže, povzročilo ponovno izpiranje naf- te iz očitno še onesnaženega kra-škega podzemlja in tako so sledi naftnih derivatov prišle tudi v Globočec. Zasledili so jiffv vzor- STOLETNICA LEONA ŠTUKLJA Naš vzor in simbol Leon Štukelj, ki danes praznuje vsestransko polnili sto let življenja, je le simbol uspešnega športnika - zmagovalca in vzornik današnjim rodovom slovenskih športnikov, Leon Štukelj je legenda nekega časa. Do velikih dosežkov je prišel brez številnih sponzorjev, njegova moč ni bila podprta z dovoljenimi in nedovoljenimi medicinskimi pripomočki, ob prvih uspehih ni obesil šole na klin, kot to počno številni današnji kvazipoklicni športniki. Vse, kar je v življenju počel, je delal dosledno in vsemu se je popolnoma predal, površnosti pri njegovem delu ni bilo. Kljub uspehom in slavi je ostal skromen, nepokvarjen. Že lep čas poteptanih in zaničevanih idealov legendarnega očeta modernih olimpijskih iger Pierra de Coubertaina seje Leon Štukelj držal celo življenje. Tudi ko je pri skoraj štiridesetih letih starosti končal šampionsko tekmovalno pot, je naslednjih 60 let ostal zvest telovadbi, ki ga je ohranila zdravega in poskočnega rac do 100. rojstnega dne, zdrav in prožen pa je ostal tudi njegov duh. Modrost starih Grkov o zdravem duhu v zdravem telesu pri njem velja bolj kot pri komerkoli. Leon Štukelj nam danes ponuja svojo življenjsko modrost. Sprejmimo jo. IGOR VIDMAR JEMANJE VZORCEV VODE -Slavko Zaletelj iz Komunale Grosuplje jemlje vzorec v izviru Globočec. (Foto: S. Mirtič) m VREM E Ob koncil tedna se bo vreme spet poslabšalo, v soboto in nedeljo bodo občasne padavine. direktotja Ivana Mirta je škode za okrog 300 milijonov tolarjev. Za odpravo posledic bodo potrebovali vsaj mesec dni. V zgornji Kolpski dolini tako visoke Kolpe ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. V osilniški občini je bilo najhuje v vaseh Bos-ljiva Loka in Ložec. O ogromni škodi poročaju še iz občine Litija, predvsem zaradi plazu, ko je na cesto zgrmelo okoli 10.000 kubikov zemlje, zaradi česar bo zasavska cesta zaprta vsaj dva tedna, Litija pa ima sedaj edino cestno povezavo z Ljubljano prek Trojan ali Ivančne Gorice. T. G., P. P., J. P. K. Š. ZLATI ČASTNI ZNAK SVOBODE STIŠKEMU SAMOSTANU STIČNA - Predsednik RS Milan Kučan je v torek, 10. novembra, v veliki dvorani predsedniške palače v Ljubljani Cistercijanskemu samostanu Stična vročil zlati častni znak svobode RS kot izraz državne hvaležnosti in spoštovanja do pomembnega prispevka, ki ga je samostan odigral pri kulturnem, duhovnem in civilizacijskem razvoju slovenskega naroda. Berite danes stran 2: •Avtocesta povzročila boj za vodo stran 3: •Zgrajen cevovod, vode pa od nikoder stran 5: •Med kandidati je kaj malo žensk stran 7: • Plečnikov most je spet oživel stran 8: •Ko obrtnik umre, gredo na cesto stran 9: • Ob martinovem prva galerija vin stran 11: • Obravnavi zoper pet Romov še ni videti konca stran 18: •Most odprt “brez blišča in šuma” BOMBA PRED LOKALOM KRŠKO - V sredo nekaj pred pol eno popoldne je krške policiste občan obvestil, daje na parkirišču pred restavracijo Pacific v Krškem sumljiv predmet. Policisti so si ga ogledali, in ker seje tudi njim zdel sumljiv, so območje zavarovali in ure-dili obvoz, na pomoč pa so poklicali strokovnjake iz centra za protibombno zaščito iz Ljubljane, ki jim je uspelo do pol petih eksplozivno telo z daljinsko vodenim robotom deaktivirati. Policisti in kriminalisti še nadaljujejo z zbiranjem obvestil, o podrobnostih pa zaradi interesa preiskave ne dajejo dodatnih informacij. 'P i( Glavni sponzor slovesnosti IpKRKk OTROŠKI PARLAMENT KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško bo organizirala v torek, 24. novembra, ob 12. uri v sejni dvorani A občine Krško 9. otroški parlament. Parlament, ki ga bo vodil predsednik ZPM Krško Damjan Lah, bo obravnaval temo Mladi in mediji. Podrobnejše informacije o zasedanju so na voljo na tel. štev. 0608/32-432 in 0609/636-755. cih vode v noči od prejšnjega četrtka na petek in v petek ta vodni vir ponovno izključili iz obratovanja. Takoj je seveda stekel dovoz vode v vodohran Grintovec za oskrbo tako imenovane visoke cone Suhe krajine, za oskrbo nižjega dela pa so ponovno vključili rezervno zajetje v Žužemberku. V ponedeljek so analize vode pokazale, da se stanje izboljšuje, in v torek so spet vključili črpalke v Globočcu. Seveda je ta vodni vir pod stalno in natančno kontrolo Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto in glavnega republiškega zdravstvenega inšpektorja. A. B. KLEPET Z VOLILCI KOSTANJEVICA - V petek, 13. novembra, ob 18. uri bo v restavraciji Pod Gorjanci v Kostanjevici predvolilni klepet Združene liste socialnih demokratov, kjer bodo predstavljeni kandidati občinskega sveta iz 5. volilne enote in kandidat za župana občine Jože Habinc. ^SfegRHfiIH PRIZNANJE PREDSEDNIKU KUČANU - V torek je predsednik Slovenije Milan Kučan sprejel delegacijo Bienala slovenske grafike, v kateri so bili predsednik upravnega odbora dr. Tone Starc, predsednik bienala prof. Branko Suhy in član upravnega odbora mag. Boris Dular. Dr. Tone Starc se je v imenu vodstva Bienala zahvalil predsedniku Kučanu za pokroviteljstvo nad bienalom, saj je pokrovitelj bienala že od samega začetka leta 1989. Predsednik Kučan je poudaril pomen Bienala slovenske grafike za decentralizacijo slovenskega kulturnega dogajanja ter organizacijo nacionalno pomembnih kulturnih prireditev zunaj slovenske prestolnice. Se posebej je pohvalil letošnjo organizacijo bienalnih prireditev izven Novega mesta s predstavitvijo razstave ameriške grafike v Kostanjevici na Krki in Diirerjevo razstave v Narodni galeriji v Ljubljani. Prof. Suhy je predsedniku Kučanu orisal prizadevanja sodelavcev bienala za pridobitev stalnih razstavnih prostorov in ustanovitev stalne ustanove, ki bo r bodoče skrbela za razvoj tega projekta v Novem mestu. Skupna je bila ugotovitev, da se mora Novo mesto naprej uveljavljati s pomembnimi in odmevnimi kulturnimi prireditvami domačih in tujih ustvarjalcev in tako dejansko postajati dolenjska prestolnica. (Foto: M. Klinc) Kateri volilni sistem? Veliko je poklicanih, malo izbranih. Ta že nekako ljudski rek veliko pove tudi o razlogih za nemir, za katerim politiki trpe ves čas, posebej močno pa pred volitvami. To velja tudi za Slovenijo, za našo državo mogoče toliko bolj, saj se v njej dve glavni struji, liberalizem in konservativizem, izjemno vztrajno bojujeta za prevlado. V sklop tega boja se je odigral tudi referendum leta 1996, s katerim naj bi slovenski volilci izbrali volilni sistem. Janševa Socialdemokratska stranka je predlagala uvedbo večinskega sistema. Takoj po referendumu, ko so uradno razglasili izid referenduma, je postalo jasno, večinski volilni sistem ni bil sprejet. Toda dve leti po tisti uradni razglasitvi je ustavno sodišče z naknadno razlago referenduma odločilo, da je treba uzakoniti večinski volilni sistem. Dr. France Bučar, eden od utemeljiteljev sodobne slovenske državnosti, je omenjeno odločitev ustavnega sodišča pospremil s komentarjem, kot beremo v Mladini: "Odločitev ustavnega sodišča je treba spoštovati, ker je drugače države konec. Osebno pa le moram reči, da se absolutno ne strinjam, da bi bil izid referenduma tak, da zahteva uzakonitev večinskega sistema.” Kateri volilni sistem predlagate vi? Kaj menite o odločanju ustavnega sodišča glede volilnega sistema? O tem smo spraševali v tokratni anketi Dolenjskega lista. LUDVIK HOČEVAR, upokojenec iz Stopič: “To, kar je Ustavno sodišče naredilo na ljubo Janši, ni prav in ne dobro za demokracijo v Sloveniji. Manjše stranke, ki so jeziček na tehtnici, bodo tako rekoč izrinjene iz parlamenta, kjer se bosta spopadali dve veliki. Namesto da bi se vsi trudili, da bi bile stvari poštene in v korist ljudi, se pri nas borijo za oblast.” IZIDOR KO VALJE V, pismonoša iz Šentruperta: “Nisem v nobeni stranki, tako da mi ne bi mogel kdo očitati, da se navijaško opredeljujem za kakšnega izmed volilnih sistemov. Toda če prav razumem, večinski volilni sistem odpravlja posredništvo in prevladujočo vlogo političnih strank. Če je tako, se bolj ogrevam za večinski volilni sistem kot za sedanjega.” EDVARD VRTOVŠEK, hišnik na osnovni šoli Sava Kladnika, Sevnica: “Kakršenkoli naj bo politični sistem pri nas ali v tujini, ne verjamem prav nič, da bi imeli delavci ali, če hočete, preprosti ljudje kaj več od politike. Politikom pač ne gre verjeti, ker vedno obljubljajo nebesa, potem pa, ko pridejo na oblast, na obljube zelo hitro tudi pozabijo. Ni se čuditi zakaj tako, kajne?” IGNAC CENER, avtomehanik iz Krškega: “Po volitvah bo enako, kot je bilo pred njimi. Prišli bomo, volili in šli, in to ne glede na to, po kakšnem sistemu. To v zvezi z volilnim sistemom je tako, kot bi volilca imeli za majhnega otroka. Daš mu igračo, potem mu jo hočeš vzeti. Volilcem so pred leti ponudili en način glasovanja, potem to spreminjajo. Odločanje mimo ljudstva!” ALOJZ MRGOLE, kmet iz Jelš: “Zato smo se osamosvojili, da nam bo bolje. Ampak danes živijo dobro le trgovci in žkšeftarji’. Odgovorni ljudje bi morali delati bolj odgovorno. Ob teh stvareh je človeku bolj malo mar, kaj se pogovarjajo o volitvah, kaj dela parlament. Saj je vseeno. Tudi po volitvah bo tako, kot je zdaj, ali pa samo še malo slabše. Ni važno, kakšen način volitev bo.” SLAVKO RANČIGAJ, učitelj v kočevski Glasbeni šoli: “Sprememba volilnega sistema je ljudem pogodu. Dvokrožni večinski volilni sistem, ki ga je predlagal Janša, bo pravičnejši od sedanjega. Škoda je le, da ga ne moremo uporabiti že na letošnjih lokalnih volitvah. Tako bi ljudje lahko v občinske svete resnično izvolili tiste kandidate, za katere želijo, da bi bili v svetih!” ALOJZ LEVSTIK, doma iz Ribnice: “Sedanji volilni sistem ni najboljši, vendar pa ima vsak svoje prednosti in slabosti. Nepoučene je lahko prepričati, mislim pa, da le redki vedo, za kaj pri vsej stvari gre. Za odločbo ustavnega sodišča sem slišal, vendar sem nekje prebral tudi, da niti pravni strkovnjaki o tem še nimajo enotnega mnenja. Kako naj ga imamo potem mi?!” ANTON MATJAŠIČ, upokojenec iz Metlike: "Večinski volilni sistem je dober, kjer se je demokracija že dobro prijela. Pri nas pa ostaja nevarnost, da bi prišlo zopet do enoumja. Ni prav, da bi ostali le dve ali morda tri velike stranke, ampak bi morali dati možnost tudi manjšim strankam. Zato mislim, da bi bilo bolje, če bi za zdaj imeli še kombiniran sistem, tako kot večina evropskih držav.” MARKO KOBE, upokojeni profesor iz Starega trga ob Kolpi: “Vsak volilni sistem ima nekaj dobrega in nekaj slabega. Vendar se bolj navdušujem nad večinskim sistemom, saj pri sedanjem drugi nabirajo glasove za prve na listi. Potem se bo zares videlo, koliko kateri kandidat odtehta pri volilcih. Prav bi bilo, da bi izvoljeni zastopali najprej interese volilcev, potem stranke.” [ DOLENJSKI LIST j _______________z Novomeška Krka komu izvir trstenik? uspešna tudi Avtocesta povzročila boj za vodo na Madžarskem Razširjeni in prenovljeni prostori v Budimpešti NOVO MESTO - Leta 1991 je novomeška Krka odprla svoje predstavništvo v Budimpešti. Zaradi vedno večjih potreb in širjenja obsega poslovanja so se po sedmih letih odločili za razširitev in prenovo poslovnih prostorov v glavnem mestu Madžarske, ki za Krko postaja vse pomembnejša. Slovesnosti ob otvoritvi so se pred dnevi udeležili ugledni madžarski in slovenski gosti, nagovoril pa jih je predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič. Danes ima Krka široko razpredeno mrežo 34 podjetij in predstavništev po vsem svetu, predvsem na svojih tradicionalnih tržiščih. V njih deluje okoli 300 lokalnih strokovnjakov. Krka zdaj izvozi skoraj štiri petine celotne proizvodnje, največ zdravil za humano uporabo. Krkina prodaja se je v zadnjih petih letih povečala za polovico. Lani je Krka na tujih tržiščih prodala za 37,7 milijarde tolarjev svojih proizvodov, od tega v državah Cefte za 12 milijard tolarjev. Na Madžarskem so lani prodali za 472 milijonov tolarjev svojih izdelkov, kar je za 18 odst. več kot leto poprej. Pred sedmimi leti, ob ustanovitvi Krkinega predstavništva v središču Budimpešte, sta v njem delovala le dva strokovna sodelavca, danes jih je že sedem, kmalu bodo zaposlili še nove, predvsem strokovnjake s področja farmacije in medicine. A. B. KOZJANSKI PARK NA RAZSTAVI V MUNCHNU PODSREDA - V sodelovanju z naravnim parkom Oberer Baye-rischer Wald in Bavarsko-sloven-skim društvom so v torek v prostorih bavarskega ministrstva za okolje in prostor v Miinchnu odprli razstavo o Kozjanskem parku. Na fotografski in dokumentarni razstavi, katere avtor je direktor Kozjanskega parka Franci Zidar s sodelavci, je na 170 fotografijah predstavljena naravna in kulturna dediščina Kozjanskega parka. Razstavo je odprl minister dr. Werner Sch-nappauf. VODNIK PO UPRAVNI ENOTI SEVNICA - Da bi državno upravo čim bolj približali uporabnikom, so na Upravni enoti Sevnica pripravili brošuro na 76 straneh, ki so jo poimenovali Vodnik po upravni enoti. Kot je povedal načelnik UE Sevnica Jožko Kovač, želijo uporabnikom ponuditi kar največ praktičnih in koristnih informacij, da bi lahko na enem mestu dobili odgovore na najbolj pogpsta vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z njihovim delom. Od 20. novembra letos lahko pregledno vsebino te brošure poiščete na internet: http://www.si-gov.si državne ustanove upravne enote. VIŠNJA GORA - Oskrba z vodo je bila v KS Višnja Gora zadnja leta večkrat motena (55 gospodinjstev na Polževski planoti in v Zgornji Dragi ostaja brez vodovoda), problem pa se bo še zaostril z načrtovanjem gradnje novega avtocestnega odseka do Biča. DARS (Direkcija za avtoceste Republike Slovenije) potrebuje vodo za oskrbovalno ploščad v Podsmreki in cestninsko postajo v Biču, JKP Grosuplje in ivanška občina oziroma KS Višnja Gora pa so se skupja z DARS - om odločili, da se ta voda odvzame iz vrtine v Trstcniku. Domačin, občinski svetnik Jože nazaj. Zahtevali so, da se zagotovi Mihelčič, je zbral 70 podpisov krajanov in prejšnji konec tedna so se v gasilskem domu zbrali na pogovoru s predsednikom KS Matjažem Zupančičem, ivanškim županom Jernejem Lampretom in drugimi, žal pa ni bilo predstavnika JKP Grosuplje. Zupančič je na kratko pojasnil stanje preskrbe z vodo v KS in povedal, da je bil v letih 1988 - 89 sprejet projekt avtoceste, 1996 pa uredba o izgradnji avtoceste, ki vsebuje črpališče v Trsteniku (dve vrtini naj bi dali 17 litrov vode na sekundo, kar je do 1480 kubikov vode na dan), iz katerega bi se napajal del celotnega vodovodnega sistema ivanške občine, ter izdelavo cevovoda do avfoceste. En krak bi šel brez omejitve v Višnjo Goro, drugi pa v rezervoar na Malem Hudem in 400 kubikov vode dnevno. “Vse to Na zahtevo Jožeta Mihelčiča in 70 podpisnikov sklic krajanov KS Višnja Gora je je DARS dolžan izpolniti, kar pomeni, da Višnja Gora z izgrad; njo tega dela avtoceste po moji oceni pridobi okrog 150 tisoč nemških mark,” je povedal Zupančič in dejal, da takratni uredbi Višnjani niso nasprotovali. Jože Mihelčič je menil, daje zdaj čas, da si prebivalci KS Višnja Gora za v bodoče zagotovijo zadostno količino pitne vode. Ne le da mnogokje še ni javnega vodovoda, poudaril je tudi, da vode primanjkuje od leta 1992, ko je bil v Višnji Gori begunski center, da voda že od leta 1990 ni ekološko neoporečna, daje zagotovitev 400 kubikov vode na dan premalo, spraševal pa seje tudi, zakaj ravno Trstenik, ki je last KS, in je prodnat izvir. V zvezi z izgradnjo vodovoda na območjih, kjer ga še nimajo, kar bo gotovo treba rešiti regijsko, pa velja spomniti na izjavo Mil®' na Jevnikarja, da se morajo ljudje najprej sami zavzeti in potruditi, da bodo prišli do vodovoda, potem pa je računati na pomoč še od kod drugje. Jože Mihelčič Genetika o vzrokih prizadetosti Med težjimi oblikami duševne prizadetosti ima okrog polovica genetski vzrok OTOČEC - Sožitje - društvo za pomoč duševno prizadetim iz Novega mesta je konec tedna že peto leto zapovrstjo na Otočcu organiziralo vikend seminar za družine prizadetih otrok. Medse so povabili priznane strokovnjake. Zadnja leta so v društvih začeli govoriti tudi o genetskih vzrokih duševne prizadetosti, tako je na Otočcu minuli petek predstavil zelo zanimiv prispevek dr. Borut Peterlin iz službe za medicinsko genetiko na ginekološki kliniki v Ljubljani. Dejal je, da se pri duševni prizadetosti iz genetskega vidika zastavljajo tri vprašanja: kaj je vzrok, daje do tega prišlo, kaj se da narediti, da se to ne bi več ponovilo pri naslednjem otroku, in kako pomagati, če se da. “Pri ugotavljanju vzrokov duševne prizadetosti je medicina še vedno dokaj brez moči,” je povedal dr. Peterlin. “Med najbolj znanimi genetskimi vzroki duševne prizadetosti je Dow- • Starši so v pogovoru izpostavili več vprašanj in ugotovili, da bi se marsikaj dalo preprečiti, če bi genetiki imeli boljše možnosti za delo. Na žalost je nivo osveščenosti o genetiki pri nas zelo nizek, več preiskav je retrogradnih - za nazaj, zato so se na seminarju zavzeli, da bodo preko Zveze društev dali podporo genetskim preiskavam hkrati pa bodo apelirali tudi na zavarovalnico, naj nameni denar za dodatno opremo za ugotavljanje Downo-ve bolezni in sindroma fragilnega x kromosoma. nova bolezen ali mongolizem, kjer je v celicah organizma prisotna do- dr. Borut Peterlin datna genetska informacija. Če Je prisoten cel kromosom 21 preveč, je vzrok jasen, možnost, da bi se bolezen ponovila pri drugem otroku, je minimalna. Če pa je prisoten samo delček tega kromosoma, }e možnost ponovitve bolezni 95 odst.,” je povedal dr. Peterlin. Sin' drom fragilnega x kromosoma je bolezen, kije že nekaj časa poznana tudi v Sloveniji in jo je težje pre' poznati kot Downov sindrom. Za razliko od Downove bolezni je prl njej veliko večja verjetnost, da s« ponovi pri naslednjem otroku. Gre za motnjo, ki je lokalizirana na * kromosomu. Za to boleznijo pa pogosteje obolevajo fantje. Za cere' bralno paralizo je dr. Peterlin dejal da ta motnja ni genetske narave. Pri Downovi bolezni lahko s prCi natalno diagnostiko v zelo zgodnji nosečnosti ugotovijo, ali bo otrok zdrav ali bolan, tako da se starši lahko odločijo za zgodnjo prekinite'1 nosečnosti. “Prenatalna diagnostik3 je danes edina možnost prepreče-vanja genetskih bolezni,” pravi dr Peterlin. J. DORNR ZEMLJA VSE MANJ CENJENA Daleč od srca države in daleč od njene blagajne Slovenost ob 10. obletnici belokranjske Kmečke zveze, predhodnice SLS, ki je bila ustanovljena v Semiču METLIKA - S slovesnostjo so se v Metliki spomnili 10. obletnice ustanovitve belokranjske Kmečke zveze, predhodnice Slovenske ljudske stranke. Udeležila sta seje tudi minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer ter Boris Grabrijan, vodja kabineta kmetijskega ministra Cirila Smrkolja. Slednji je bil zadržan zaradi poplav. Janko Bukovec, pobudnik in ustanovitelj belokranjske Kmečke zveze, je spomnil, daje belokranjska industrija slaba popotnica na poti k razvoju in da tudi plače Belokranjcev močno zaostajajo za državnim povprečjem. “Smo daleč od oči in srca države in daleč od državne blagajne. Soustanovitelj Kmečke zveze Anton Pcz-dirc-Mikolaš pa je govoril, kako so se učili politike. Opozoril je tudi na težke razmere v kmetijstvu, saj ljudje ne bodo mogli več dolgo pridelovati hrane za sfa-motno nizko plačilo. “Zakaj je Slovenije uvozila toliko nekvalitetnega vina iz Makedonije? Da so si nekateri industrijski giganti ustvarili dobiček, a na račun slovenskih vinogradnikov,” je dejal Mikolaš ter pristavil, da ni malo kmetov, ki niso več sposobni plačati prispevkov za pokojnin-sko-invalidsko zavarovanje. Hkrati je zemlja vse manj cenjena. V Beli krajini velja kvadratni meter kvalitetne kmetijske zemlje eno nemško marko.Boris Grabrijan je dejal, da je mnenje evropske komisije o vključevanju Slovenije v EU sicer neugodno, da pa jim gre v kmetijstvu nekoliko bolje. V slovenski kmetijski reformi so namreč vse spremembe v skladu z evropsko politiko, v zadnjih letih pa se je v državnem proračunu precej povečala tako vsota za kmetijsko ministrstvo kot tudi za podpore kmetom. M. BEZEK-JAKŠE Ljubljansko pismo Sindikati vztrajajo pri svojih merilih ZSSS zaostrila pogajanja LJUBLJANA - Kakšne spremembe sedanjega pokojninskega in invalidskega zavarovanja predlaga vlada, javnosti pogosto pripoveduje njen minister mag. Tone Rop. Sindikati ne pridejo tolikokrat do besede. Zato je prav, če tokrat prisluhnemo tudi njim. Člani sindikatov dejavnosti iz ZSSS doživljajo spreminjanje pogojev za uveljavitev pravice do starostne pokojnine kot krivično, saj ukinja institut polne pokojninske dobe. Sedanja ureditev, po kateri si zavarovanec s 40 leti (zavarovanka s 35 leti) pokojninske dobe prisluži pravico do polne starostne pokojnine ne glede na starost, je za ZSSS pravična. Nasprotovanje ukinjanju instituta polne pokojninske dobe je posebno izrazito med delavci, ki so se zaposlili zelo mladi in se jim zato obeta, da bodo plačevali prispevke precej dlje kot 40 let. Sindikati dejavnosti tudi opozarjajo, da v nekaterih panogah, kjer so pogoji dela izjemno težki (na primer v tekstilni industriji), danes skoraj ni delavca ali delavke, ki bi se upokojila s polno pokojninsko dobo. Še manj verjetno je, da bodo ti delavci in delavke zmogli delati do polne starosti 65 oziroma 63 let. Za 40 let pokojninske dobe je za moškega znašala doslej odmera 85% pokojninske osnove (polna starostna pokojnina), poslej pa naj bi znašala zgolj 70%. Le zakaj tolikšno znižanje? Znižanje pokojnine na račun odbitkov pri upokojitvi moškega pri 58 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe naj bi po novem znašalo kar 25,2%. Gre za približno enak učinek na odmero pokojnine, kot znaša odmera za 12 let zavarovalne dobe. Svet Zveze sovobodnih sindikatov Slovenije trdi, da finančne vzdržnosti slovenskega pokojninskega sistema ne ogroža institut polne pokojninske dobe, temveč prenizka povprečna upokojitvena starost zaradi prevelikega obsega predčasnega upokojevanja. Omejiti je torej treba obseg predčasnega upokojevanja pri zavarovancih, ki še niso dosegli polne pokojninske dobe, ne pa izničevati vplačane prispevke tistih, ki so si že pridobili polno pokojninsko dobo. In kaj pravi na to vlada ? Sprejete zahteve, da bi bila delovna doba edini kriterij upokojitve, bi po Ropovih besedah znižalo upokojitveno starost od 53 na 50 let (ženske) in od 58 na 55 let (moški). Če upoštevamo še možnosti dokupa zavarovalnih let, bi naša država imela najbolj zastarel pokojninski sistem v Evropi. Ta predlog ZSSS je torej “korak nazaj”. VINKO BLATNIH Novomeška kronika IZRAEL - Novomeški košarkarji so pred nedavnim gostovali v Izraelu in v tekmovanju za Koračev pokal tam premagali moštvo Hapoela. Da ne bi v daljno Sveto deželo odšli sami in nebogljeni, sta se jim pridružila še Robert Judež, občinski sekretar Za kulturo, šport in mladino, ter Rafko Križman, direktor občinske Agencije za šport. Skrb za ta košarkarska božjepotnika je or-Sanizatorjem očitno vzela toliko ®oči, da po vrnitvi v milo domovino niso Dolenjskemu listu mogli sporočiti niti osnovnih podatkov o tekmi in njenem poteku. DRUŠTVO - Turistično društ-v° Novo mesto ima prizadevno Predsednico. To pa je skoraj vse. “redsednica se pritožuje, da društvo sploh nima članov, na Zadnji ponesrečeni občni zbor pa od več kot 100 vabljenih prišlo •educat ljudi. Da naši ljudje niso vneti za turizem, najbrž ne bo držalo, o čemer govori tudi zgor-nja notica. Manj pa je tistih, ki bi s> amatersko prizadevali za turistični razvoj krajev pod Gorjanci. N' pa treba obupati. Na rotovžu Sredi mesta ima Turistično društ-v° Novo mesto brez članov lep Prostor, večjega kot delavno Društvo prijateljev mladine, ki vsako leto pripravi prireditve Ve-Veli december in obdari okoli ' 000 predšolskih otrok. ŠTRAJK - Labod ima s štrajki Velike težave. Pred časom so se Pred matično tovarno pripeljale Razjarjene delavke iz ptujske Delte in zahtevale svojo pravico. Y Novem mestu so dobile ob-W>e, na Ptuju pa stečaj. Pred Labodom stavkajo tudi te dni. Tokrat sicer ne Labodove delavke, ampak delavci, ki gradijo njihovo vfč kot milijon mark vredno trgo-v®o. Gradbeni delavci in tekstil-?e delavke bi si o svojem položaju '®eli kaj povedati... Ena gospa je rekla, da so blitve urok, ki obljube spremila v laži. MURLIN MURLO . NOVO MESTO - V ponedeljek in torek, 16. in 17. novembra, 1,0 ob 19.30 v Domu kulture nas-Rjpilo Mestno gledališče ljubljansko s predstavo Nikolaja Koljade "Jurlin Murlo. Predstavi sta mronmajski in za izven. (Suhokranjski drobiž i LUČI - Krajevna skupnost Žužemberk in krajani Ajdovca in “kolice so pred nekaj dnevi slojno prevzeli novo javno razsvetljavo, ki šteje kar 18 luči. Na Dyoru pa KS Dvor nima posluha takšne akcije, saj so krajani "stali brez dveh svetilk, ki so timtile več kot dvajset let. Ogorje je razumljivo, več o tem pa Pr>hodnjič. ČESTITKE - Amalija Jarc iz ..olikega Lipovca šteje že častit-Jjvih 91 let. Živi s sinom Hen-'kom in snaho Marijo, pazi pa "tii na pravnuke. Amalija ima 7 , tiok, 19 vnukov in 25 pravnu-0v- Pred kratkim so jo obiskali Vi KO RK Žužemberk in ji /•kclcli vse najboljše. Na sliki: ®alija z Mileno Plut in pred-'"tinico Mojco Pršina. l Zahvale - ob io-ietnici "ajanja časopisa Fužina so premotili učenci podružnične šole a Dvoru z vrsto pesmic, ki sojih cenili ob tej priložnosti. Manj-J? e niso tudi zahvale vsem, ki so tlržali in pripravljali ta časopis .a ta leta, pa tudi vsem tistim, ki u.6a podpirali. Za odličen zajček, ki sc je končal z zakusko, s" So poskrbeli sponzorji Bine in i0|Uan Jaklič, Franc Škufca, Vik Legan, KZ Suha krajina, t,ercator Dvor, Jože Fabjan, U*vko Koncilja, Peter Bradač, ®ne Maver in drugi. IZ NAŠIH OBČIM TEŽA VE BREZPOSELNIH - Minuli petek zvečer je bil na pobudo starejših občank in občanov šentjernejske občine sestanek, ki sta se ga udeležila tudi predsednik Državnega sveta Tone Hrovat in šentjemejski župan Franc Hudoklin. V razgovoru so našteli težave, ki jih preživlja starejša generacija. Ko so delavce leta 1992 v nekdanji Iskri v Šentjerneju odpustili, jim niso izplačali odpravnine. Danes želijo nekdanji delavci to pravico uveljaviti enakopravnost z ostalimi v tovarni, ki so jo prejeli. Vsi imajo v povprečju 30 in več let delovne dobe, zavod za zaposlovanje pa jih razporeja na delovna mesta,.za katera pa nimajo možnosti pridobiti zdravniško spričevalo. Zaradi tega bodo poslali skupno pobudo za ustavni spor zoper zakon o delovnih razmerjih, ki je izločil enakopravnost brezposelnih oseb od 1992 do 1994 leta. (Foto: M. Hočevar) POPLA VILA TUDI SUŠICA - Nedavne poplave so ponekod po Sloveniji, med drugim tudi v Posavju, povzročile veliko škode. K sreči je Krka na Dolenjskem tokrat prizanesla ljudem, čeprav je ponekod tudi prestopila bregove. Na fotografiji je Sušica, ki je v Dolenjskih Toplicah poplavila bližnji travnik, kjer je nogometno in odbojkarsko igrišče. (Foto: J. Domiž) O ČARIH POTOVANJA PO INDIJI - Ksenija in Maša Tratnik ter Cyril Vimont so na svoji več kot dveletni poti po Indiji odkrili mnogo zanimivosti in jih predstavili na potopisnem predavanju, ki je bilo v petek, 6. novembra, na Dvoru. Polna dvorana je bila navdušena. V uvodnem delu je uredništvo Fužine, edinega suhokranjskega časopisa, podelilo zahvale ob 10-letnici izhajanja. Vse številke so bile tudi razstavljene in so na ogled do konca tedna. Nastopili so tudi mladi kolporterji Fužine, učenci podružnične šole na Dvoru z nekaj pesmicami, ki so jih napisali prav za to priložnost. (Foto: S. Mirtič) Zgrajen cevovod, vode pa od nikoder Tolsti Vrh, Leskovec in Dolenji Suhadol še vedno brez vode - Zgrajen primarni cevovod in vodohran Tolsti Vrh - Tik pred gradnjo vodohrana v Hrastju - Z vodo v novo tisočletje LESKOVEC - V vaseh Dolenji Suhadol, Leskovec in Tolsti Vrh, ki spadajo v KS Brusnice in KS Orehovica, imajo že nekaj let položeno vodovodno omrežje, nekateri imajo že tudi vodovodne priključke, vendar so cevi prazne, saj vodovod v celoti še ni dokončan. Zaradi bližine komunalnega odlagališča jim vodo dovažajo, saj kapnica ni priporočljiva za uživanje. Janko Miketič iz Gorenjega Leskovca pravi, daje omrežje staro že osem let, za vodovod pa je dala prvi denar njegova sedaj že pokojna tašča že pred dvajsetimi leti. Vodo jim sicer dovažajo v Štirne, vendar imajo zaradi tega velike nevšečnosti. Kaj je z njihovim vodovodom, da še ni dokončan, smo povprašali Jožeta Bašlja, razvojnega inženirja vodooskrbe na novomeški Komunalf. Primarni cevovod so začeli graditi leta 1994, danes ga je zgrajenega skoraj 4 km in 100-kubični vodohran na Tolstem Vrhu. Za to je bilo porabljenih že 70 milijonov tolarjev. V kratkem bodo delavci Viasa začeli graditi nov 200-kubični vodohran v Hrastju, v katerem bodo vgrajene tudi črpalke za prečrpavanje vode v vodohran na Tolstem Vrhu. Investicija je vredna 30 milijonov tolarjev. Prihodnje leto pa naj bi zgradili še črpališče v Kamniščku, ki ima zmogljivost 201 vode na sekundo. Gradnja črpališča bo stala še dodatnih 40 milijonov tolarjev, celotna investicija skupaj pa najmanj 140 milijonov tolarjev. Denar za omenjeni vodovod so prispevali: KS Brusnice 12 milijonov in KS Orehovica 9 milijonov za primarno omrežje, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj 9 milijonov, 7 milijonov tolarjev je bilo kredita iz ekološkorazvojnega sklada, vse ostalo je prispevala novomeška Komunala. Poleg tega sta obe KS vsaka na svojem območju zgradili še sekundarno omrežje in priključke. Komunala je naredila v Kamniščku prvi vrtini leta 1987, ki sta zadostovali za vodovod Hrastje, leta 1995 so v bližini naredili dodatno vrtino, ki je pokazala zadostno količino vode. Vendar je bil leta 1993 sprejet nov zakon o varstvu okolja, ki zahteva, da mora vsakdo, ki hoče vodo izkoriščati, pridobiti dovoljenje oz. koncesijo države. Prošnji za podelitev pa je potrebno priložiti tudi družbeni plan občine, vendar gaje šentjernejska občina sprejela šele marca letos. S pridobljeno kon- PR1 HIDRANTU - Na zgrajeno vodovodno omrežje na daleč opozarjajo hidranti (na fotografiji je ob njem Janko Miketič iz Gorenjega Leskovca), žal si ljudje v primeru požara z njimi še ne morejo pomagati, ker v ceveh ni vode. (Foto: J. D.) Le praznika niso določili Z novinarske konference o delu občinskega sveta NOVO MESTO - Tik pred iztekom mandata prvega novomeškega občinskega sveta je njegov predsednik Janez Mežan na prvi in hkrati zadnji tiskovni konferenci strnil delovanje tega najvišjega organa novomeške občine v letih 1995 -1998. V svojem mandatu je imel občinski svet 40 rednih sej (državni parlament le 10) in le 3 izredne (parlament 29), 3 slavnostne in 1 žalno. Povprečno je bilo na teh sejah pri- MARTINOV KONCERT NOVO MESTO - Občinski odbor SKD Novo mesto prireja v nedeljo, 15. novembra, ob 16. uri v Kulturnem centru Jančza Trdine Martinov koncert. Nastopili bodo Prifarski muzikantje. Letos pričakuje darila 5000 otrok Društvo prijateljev mladine Mojca tudi letos pripravlja Veseli december - To je ena največjih humanitarnih prireditev pri nas - Darilo za vse predšolske otroke - Prosijo za prispevke NOVO MESTO - Društvo prijateljev mladine Mojca iz Novega mesta skozi celo leto pripravlja za otroke najrazličnejše prireditve. Ena največjih v Sloveniji in tudi največja akcija novomeškega društva je Veseli december, v kateri obdarijo 5.000 predšolskih otrok novomeške in šentjernejske občine. Tega projekta se lotevajo z veliko negotovosti, saj se za vsebino paketa s proizvajalci dpgovarjajo že sedaj, ko za to še nimajo zbranega denarja, upajo pa, da jih bodo številni sponzorji tako kot lani tudi letos podprli v tej edinstveni akciji. “Med sponzorji je treba še posebej pohvaliti novomeško Krko, ki prispeva kar polovico denarja za darila in s temi darili obdari tudi otroke svojih delavcev v Strunjanu, Ljutomerju in Ljubljani,” pove vodja projekta Veseli december Janez Pavlin. Zadnja leta prispevajo precej tudi novomeški Revoz pa novomeška in šentjernejska občina. Upajo, da bo tako tudi letos, saj so na naslove raznih podjetij, ustanov in obrtnikov poslali že okrog 2000 prošenj, letos prvič pa se za pomoč obračajo tudi na posameznike. “Poskrbeli bomo za objavo vseh darovalcev; vsak, ki bo prispeval, bo dobil donatorsko izkaznico, zapisan pa bo tudi v zlati knjigi donatorjev,” pove Pavlin. S pomočjo sejma na Glavnem trgu, s katerim imajo sicer največ dela, pa bo 2 do 3 milijone tolarjev zbralo društvo. “Letošnji paket, ki bo za vse otroke enak, bo vreden 5 do 6 tisočakov, mi pa ga bomo poskušali nabaviti po trikrat nižji ceni zara- di velikih količin,” pove Pavlin. Skozi cel december bodo pripravili 30 prireditev po krajevnih skupnostih oz. novih občinah in jih bodo zaključili 27. decembra v novomeški športni dvorani. • V Društvu prijateljev mladine Mojca hodu darila za otroke pripravili vsi trije dobrotniki skupaj. Veseli bodo vsakega prispevka, čeprav si želijo, da bi vsakdo prispeval vsaj v vrednosti enega darila. Prispevke za Veseli december zbirajo na ŽR: 52100-678-80209. Številne prireditve bodo tudi na Glavnem trgu, postaviti nameravajo tudi zabaviščni park in bolšji sejem. Tako kot vsako leto bodo poskrbeli za praznično okrašeno mesto. J. DORNIŽ šotnih 26,9 svetnika od 32, kolikor jih šteje občinski svet, ki so zasedali dobrih 174 ur. V svojem mandatu so obdelali 707 točk dnevnega reda ali nekaj manj kot 18 na sejo. Svetniki so sprejeli 156 občinskih odlokov (slabe 4 na sejo), največ, 40, s področja prostorskega načrtovanja in urbanizma. Skupaj so sprejeli 792 sklepov ali nekaj manj kot 20 na sejo. Številne komisije občinskega sveta so se sestajale bolj ali manj pogosto, niti enkrat v celem mandatu pa se ni sestala komisija za vloge in pritožbe. Le 4 od 32 svetnikov so se udeležili vseh dosedanjih 47-ih sej (do konca mandata je še ena izredna, 19. novembra, in ena slavnostna, 11. decembra), in to Damjan Bar-tolj, Nežka Primc, Jožef Pršina in Marjan Somrak; predsednik Mežan je bil prisoten na 36-ih sejah, najmanjkrat, le 11-krat, pa se je sej občinskega sveta udeležil svetnik Adolf Zupan, drugi po abstinenci pa je Tone Vesel, ki seje potrudil priti na 24 sej. “Čeprav jc to prvi občinski svet v novi lokalni samoupravi in smo morali v marsičem orati ledino, je po moji sodbi delal dobro, pravočasno smo sprejeli vse najpomembnejše dokumente, občinski statut, poslovnik o delu sveta, 4 občinske proračune, veliko število odlokov, in to brez večjih zapletov, saj sta bili le dve seji zaradi obstrukcije prekinjeni,” pravi predsednik Mežan. Kot relativno dobro Mežan ocenjuje tudi sodelovanje z občinsko upravo, pogoste pa so bile kritike sveta oz. svetnikov na račun župana. O varčnosti novomeškega občinskega sveta naj bi pričalo tudi dejstvo, da izplačujejo 3-krat manjše sejnine, kot jih dovoljuje zakon, in da so si samo po treh slavnostnih sejah svetniki privoščili kosilo na račun davkoplačevalcev. Prav tako je res, da je v svetu edini poklicni delavec sekretar Darko Habjanič, ki je ob tem opravljal še vrsto del zunaj svojih službenih obveznosti.Edino, česar svetu po predsednikovem mnenju v svojem mandatu ni uspelo opraviti, je določitev novega občinskega praznika. “To čaka naslednji občinski svet,” je končal Mežan. A. B. cesijo pa lahko investitor pridobi lokacijsko dovoljenje za gradnjo črpališča. Težave pa so tudi z denarjem. Občina Šentjernej iz amortizacije svojega omrežja prispeva bistveno manj, kot je bilo amortizacije prej v skupni občini. Na Komunali že pripravljajo plan del za prihodnje leto, dokončanje vodovoda Tolsti Vrh-Leskovec-Dolenji Suhadol je njihova primarna naloga, vendar jim je že sedaj jasno, da brez kreditov ne bo šlo. J. DORNIŽ KANDIDATI SO PRIPRAVLJENI HINJE - V tukajšnji gostilni so se prvič javno predstavili kandidati za župana nove občine v Žužemberku: Jože Papež (SKD s podporo SDS) , Janko Skube (SLS), Franc Škufca (LDS) in Franc Jarc (ZLSD). Razgovor je vodil Darko Pucelj. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju. Naslednje bo jutri, 13. novembra, ob 19. uri v dvorani na Dvoru. CESTA, PLOČNIK IN RAZSVETLJAVA STOPIČE - V sredo, 4. novembra, so predali v uporabo okoli 550 m dolgo posodobljeno cesto Šentjošt-Verdun in pločnik z razsvetljavo v Stopičah. Obe deli sta veljali okoli 10 milijonov tolarjev. KONCERT OB MARTINOVEM ŠENTJERNEJ - Vinogradniški oktet iz Šentjerneja vabi v soboto, 14. novembra, ob 18. uri na Martinov koncert, ki bo v prostorih tamkajšnje osnovne šole. Kot gostje bodo nastopili: igralec Jurij Souček in pevke MePZ Vlaste Tavčar iz Šentjerneja. ZAGORELO KAR 18 NOVIH JAVNIH SVETILK Krajani Dolenjega Ajdovca, Gorenjega Ajdovca in zaselka Piano so v soboto, 7. novembra, zvečer v njihovem kulturnem domu pripravili srečanje, kije bilo obenem uspešen zaključek izgradnje nove javne razsvetljave v teh vaseh. Celotna investicija. vredna okoli 2 milijona tolarjev, je s pomočjo krajanov, KS Žužemberk in samoprispevka v KS Žužemberk zaključena. Zaključka so se udeležili tudi predsednik sveta KS Franc Škufca, predsednik gradbenega odbora Jože Iskra, blagajnik odbora Ludvik Longar in izvajalec del Aleksander Jordan iz Žužemberka. POHOD PO PODGORJANSKI VINSKI CESTI ŠENTJERNEJ - Šentjemejski mladi vabijo v soboto, 14. novembra, na pohod po podgorjanski vinski cesti z ogledom etnoloških in kulturnih znamenitosti šentjernejske občine. Zbor bo ob 10. uri na parkirišču kartuzije Pleterje, z avtobusom se bodo odpeljali na Tolsti Vrh, šli peš mimo vinogradov do cerkve sv. Roka, sledil bo aperitiv pri Gracarjevem turnu, pohod bodo nadaljevali skozi Orehovico do fosilnega nahajališča Bikovka, v Gorenjem Vrhpolju se bodo povzpeli na Novo goro in skozi Stražnik do Muzeja na prostem pri Kartuziji Pleterje. Že med pohodom bodo poskrbeli za presenečenja, na cilju pa bodo vse udeležence pogostili z brezplačnim golažem. MARTINOVANJE NA OTOČCU Člani Kulturnega in Tkiri-. stičnega društva Otočec so v soboto, 7. novembra, v restavraciji Tango prikazali krst mošta. Voditeljica programa Erika Zupančič jc številne goste seznanila z martinovanjem na Dolenjskem. Na Dolenjskem so v vinskih krajih pojedine združene s pokušnjo novega vina. Prišli pa so tudi rompljači z različnimi glasbili, ki so zaigrali vsem Martinom in Martinam. H. M. IZ M A S I H O S C I M IM* Dolgo čakanje na blagovno znamko Projekt blagovne znamke Bele krajine se po zagotovilih metliškega župana Branka Matkoviča približuje koncu - Denar prispevala kmetijsko ministrstvo in metliška občina METLIKA - V zadnjih letih je bilo v Beli krajini, zlasti pa v črnomaljski občini, večkrat slišati vprašanja o blagovni znamki Bele krajine, ki jo nekateri očitno že nestrpno pričakujejo. Metliški župan Branko Matkovič in vnovični kandidat za župana je v predvolilni zloženki zapisal, da gre ta projekt h koncu. Projekt blagovne znamke Bele krajine seje pričel že leta 1994, ko je takratni metliški izvršni svet po zagotovilih ministrstva za kmetijstvo, da bo projekt sofinanciralo, objavil javni razpis za izbiro izvajalca. Izbrano je bilo podjetje Scepter, d.o.o., iz Vuzenice. Imenovali so tudi projektni svet, ki so ga sicer vodili v metliški občini, v njem pa so bili predstavniki iz vseh treh belokranjskih občin. V letu 1995 so izdelali projektno nalogo z naslovom “Uvajanje kolektivne in storitvene znamke Bele krajine”. Leta 1996 je metliška občina uspešno kandidirala na razpisu kmetijskega ministrstva za nadaljnje sofinanciranje projekta. Hkrati je sklenila pogodbo s podjetjem Scepter in zadružno turistično agencijo Vas, d.o.o. Slednjo je zaradi stečaja pozneje nadomestil Studio uno, d.o.o, iz Ljubljane. Po pogodbi bi morale biti raziskovalne naloge zaključene lanskega ČRNOMALJSKO MARTINOVANJE ČRNOMELJ - Društvo vinogradnikov Črnomelj in občina Črnomelj bosta konec tega tedna pripravila pod šotorom pri črnomaljskem gradu 7. martinovanje. Med drugim bo v petek, 13. novembra, ob 17. uri v sejni sobi občine predavanje Nika Veseliča o prodaji in ponudbi vin v zidanici, naslednji dan ob isti uri pa prav tam predavanje dipl. inž. Franca Kotarja o obnovi starih in ureditvi novih kmečkih sadovnjakov. V soboto si bo moč ogledati tudi domačo obrt in običaje, v nedeljo ob 10. uri bo blagoslov krsta, sicer pa bo v vseh dneh prireditve dobro poskrbljeno za zabavo, jedačo, pijačo teh ogled številnih razstah. Predvsem pa bo moč poskusiti najbolje ocenjena mlada vina. Letos jih je prišlo v oceno 697, vendar je bilo kar 31 odst. izločenih. Najvišjo oceno, 18,17 točke, je prejel laški rizling družine Kramarič z Dolenje Pake. Sicer pa je najboljše belokranjsko belo pridelal Srečko Novak, belokranjsko belo-zvrst in sivi pinot Aleš Wachter, laški rizling Ilija Kordič, Sardone in beli pinot družina Jakša, kerner Peter Glaser, rumeni muškat Franc Novak, souvinjon Jože Grdiša, belokranjsko rdeče Uroš Adle-šič, metliško črnino Alojz Fink, modro frankinjo Andrej Bahor ter rose Janez Cvitkovič. maja. Vendar pa je uresničena le pogodba s Studiem uno, ki je izdelal celostno podobo kolektivne in storitvene znamke Bele krajine, medtem ko Scepter pogodbe izpred dveh let še vedno ni uresničil. Sicer pa je projekt leta 1994 veljal 4,2 milijona tolarjev, od tega je morala metliška občina plačati 840 tisočakov, ostalo pa kmetijsko ministrstvo. Leta 1996 pa je projekt veljal 1.849.000 tolarjev, h katerim so prišteli še dejanske stroške, od tega je kmetijsko ministrstvo prispevalo 1,2 milijona tolarjev, preostanek pa metliška občina. M. B.-J. PRVI DAROVALCI ZA VESELI DECEMBER METLIKA - OZPM Metlika je že v tednu otroka poslala številne prošnje za pomoč pri pripravi programa in obdaritvi otrok v Veselem decembru. Do začetka novembra je na žiro račun št. 52130-678-84260 priteklo 436.000 tolarjev, darovalcem pa se tudi v imenu otrok najlepše zahvaljujemo. Vse druge pa prosimo, da s prispevki pohitite in s tem pripomorete k pravočasnim pripravam na Veseli december. OZPM Metlika OTROCI V SVETU DOMIŠLJIJE - Metliška Ljudska knjižnica je pričela letošnjo jesen vsako prvo sredo v mesecu pripravljati ure pravljic za najmlajše. V novembru sta prišla na obisk igralec Sten Vilar in gusar Berto, ki sta otroke z gusarsko ladjo popeljala v čudoviti svet domišljije. Decembra pa bosta Jelena Sitar in Igor Cvetko pokazala slovenske ljudske otroške prstne igre. (Foto: M. B.-J.) RAZISKOVALCI, NA PLAN! ČRNOMELJ - Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič je v letošnjem letu sprejelo pravilnik o podeljevanju nagrad za izume in tehnične izboljšave. Na ta način želijo spodbuditi raziskovalno delo v Beli krajini, saj že kar nekaj let za to delo niso podeljevali nagrad. V kratkem bo društvo objavilo razpis, na katerega se lahko prijavijo raziskovalci, ki so razvili tehnične izboljšave, ki so v uporabi in so že vdini rezultati. Na slovesnosti, ki naj bi bila februarja, bodo podelili tri denarne nagrade. Gospodarstvo se uspešno pobira Odbor za gospodarske dejavnosti pri občinskem svetu naročil analizo o poslovanju gospodarskih družb, kakršne doslej v občini še ni bilo - Po osmih stečajih vzpon ČRNOMELJ - Odbor za gospodarske dejavnosti pri tukajšnjem občinskem svetuje pred iztekom svojega štiriletnega mandata naročil analizo o gospodarjenju v črnomaljski občini v zadnjih dobrih treh letih. Iz pje je moč že na prvi pogled razbrati, daje gospodarstvo v letih 1995 in 1996 doseglo najnižjo točko, saj je bilo v občini 8 stečajev, sedaj pa se uspešno pobira. V črnomaljski občini je bilo leta 1995 175 gospodarskih družb, leto pozneje 15 več, lani pa že 197. “V začetku našega mandata so gospodarske družbe delale v težkih razmerah. Skupni poslovni izid je bil leta 1995 in leto pozneje negativen, medtem ko je bil lani čisti dobiček 600 milijonov tolarjev, izguba pa štirikrat manjša. Tudi brezposelnost je bila velika. Se lani je bilo brez dela 1.268 ljudi, letos pa za 350 manj. Razveseljivo je, da so se tudi opremljenost, velikost in obseg dejavnosti gospodarskih družb v tem obdobju nominalno in realno povečali. Vse večji pomen v občini pa ima drobno gospodarstvo,” je dejal Franc Panjan, predsednik odbora za gospodarske dejavnosti, katerega člani so bili še Leopold Panjan, Andrej Kavšek, Jože Mrzljak in Pavlina Svetič. Gospodarstvo je sicer ločeno od občinske uprave, vendar mora slednja zagotoviti pogoje za gospodarjenje, zlasti pa urediti infrastrukturo. Tako so v zadnjih letih odšteli 250 milijonov tolarjev za posodobitev 40 kilometrov lokalnih cest, 336 milijonov tolarjev za kanalizacijo, od tega največ za centralno čistilno napravo v Črnomlju. V posodobitev 14 kilometrov regionalnih cest so vložili Franc Panjan slabih 400 milijonov tolarjev, za gradnjo 9 kilometrov vodovoda pa 122 milijonov tolarjev. Za urejanje stavbnih zemljišč je bilo namenjenih skoraj 300 milijonov tolarjev. “Občinska uprava je imela veliko vlogo pri sprejemanju zazidalnega načrta za Danfoss, dokončanju obrtno-poslovne cone na Majerju in pri urejanju in-dustrijsko-obrtne cone na rudniku v Kanižarici. Prav ti trije projekti bi morali v naslednjih letih odigrati pomembno vlogo v črnomaljskem gospodarstvu,” je prepričan Panjan. Seveda se Franc Panjan še kako zaveda, da črnomaljsko občino čaka še veliko nalog. Tako zapo- • Povprečna mesečna bruto plača na delavca je bila lani v črnomaljski občini 105 tisoč tolarjev, kar je sicer za 50 odst. več kot leta 1995, a kar za nekaj deset odstotkov za slovenskim povprečjem. slovanje v nekdanjem viniškem obratu Novoteksa, ureditev po-slovno-podjetniške cone pri nekdanjem Beltu pa gradnja črnomaljske obvoznice in belokranjskega vodovoda ter seveda dokončanje že začetih naložb. M. BEZEK-JAKŠE PREDVOLILNI UTRIP Komedija namesto kampanje Predstavili so se ZLSD Metlika, vse tri SLS in DeSUS Črnomelj ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - Združena lista socialnih demokratov Metlika je namesto plakatov in sicer razsipniške volilne kampanje pretekli teden plača-la občanom gledališko predstavo “Žur z Martinom Krpanom”. Kandidat za župana Branko Matkovič je ob tej priložnosti predstavil kandidate za občinski svet ter program stranke. Poudaril je, da je najpomembneje zagotoviti obrtnikom obrtno-podjetniški coni ob Cesti 15. brigade in mejnem prehodu, dograditi metliško osnovno šolo in nadaljevati z gradnjo vodovodov. Na slovesnosti ob 10. obletnici ustanovitve belokranjske Kmečke zveze, predhodnice Slovenske ljudske stranke, pa so se predstavili kandidati SLS za župane in svetnike v vseh treh belokranjskih občinah. Metliški kandidat Slavko Dragovan je dejal, da se je odločil kandidirati, ker metliška občina potrebuje spremembe, on pa misli, da hoče, zmore in zna. Janko Bukovec, sedanji semiški župan in znova kandidat, je dejal, da ima v občini podporo pri večini strank, zato ni razlogov, da ne bi kandidiral. Zagotovil je, da bo v prihodnje lahko še več naredil za občino, saj ima v Ljubljani več odprtih vrat kot pred štirimi leti. Andrej Fabjan, sedanji črnomaljski župan in vnovični kandidat, je dejal, da sta v zadnjih štirih letih občinska uprava in svet delala z roki v roki, čeprav sta se kdaj pogovarjala tudi bolj ostro. Rešili so vrsto problemov, predvsem pri zaposlovanju in razvoju gospodarstva, v prihodnosti pa jih čaka več dela zlasti pri gradnji cest in vodovoda. V začetku tega tedna je črnomaljski občinski odbor DeSUS na predvolilnem zboru predstavil program, kandidate za občinski svet ter Jožefa Vrščaja, nestrankarskega kandidata za župana, ki ga poleg DeSUS podpira še LDS. M. B.-J. PRAZNOVANJE V DRAŠIČIH DRAŠIČI - V krajevni skupnosti Drašiči bodo letos prvič praznovali krajevni praznik, ki ga imajo na martinovo. V soboto, 14. novembra, bo ob 16. uri promenadni koncert metliške mestne godbe skozi vas, ob 16.30 pa bo za vse ljubitelje dobre kapljice v soseski zidanici pokušnja najboljših drašičkih vin. Ob 18. uri bo v gasilskem domu srečanje ljudskih godcev, sledila pa bo gasilsko martinovanje. KONCERT ZORANA PREDINA METLIKA - Liberalna demokracija Metlike vabi v petek, 13. novembra, ob 17. uri v tukajšnji kulturni dom na koncert Zorana Predina, na katerem bo predstavil tudi skladbe s svoje nove kasete. Vstop bo prost, po koncertu pa bo kandidat LDS za župana Anton Kočevar predstavil svoj program in kandidate za občinske svetnike. ] Z Romi v naselju, ne v pisarni Vsi semiški šoloobvezni Romi obiskujejo pouk, nekaj odraslih pa dela preko javnih del - Dobili gradbene parcele, a denarja za gradnjo ni - Socialne delavke ni v Semič SEMIČ - Pred letom dni je semiški občinski svel sprejel osem sklepov o tem, kako bodo v občini urejali odnose /. Komi, zlasti tistimi na Sovinku, kakor so preimenovali bolj znane Štiri roke. Danes lahko z zadovoljstvom rečejo, da so rešili marsikateri pereč problem, žal pa ne vseh. OBNOVLJEN DEL ŠOLE - V Starem trgu ob Kolpi se sicer lahko pohvalijo, da je njihovo osnovno šolstvo med najstarejšimi v Sloveniji, saj bo čez dve leti praznovalo ISO let. Res pa je tudi, da so še do nedavnega imeli kuhinjo in jedilnico v prostorih, zgrajenih leta 1844, nekaj učilnic pa v delu šolskega poslopja iz leta 1899. Avgusta so notranjost tega dela šole začeli temeljito prenavljati, medtem ko so zunanje stene ostale nedotaknjene. Pretekli teden sta državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport Matjaž Vrčko in črnomaljski župan Andrej Fabjan slovesno prerezala trak ob vhodu v novo kuhinjo in jedilnico, sicer pa je šola dobila še posodobljeno učilnico za računalništvo in jezike. Naložba v šoli, v kateri je 87 učencev, je veljala 20 do 25 milijonov tolarjev, od tega je pol prispevalo ministrstvo za šolstvo, pol pa občina. (Foto: M. B. -J.) V semiški občini se lahko pohvalijo, da vsi šoloobvezni Romi obiskujejo pouk. Zupan Janko Bukovec pohvali ministrstvo za šolstvo in šport, ki je dalo denar za obvezno šolanje Romov, in priznava, da je prav to ministrstvo naredilo največ za reševanje romskih problemov. Romčki obiskujejo tudi vrtec in 300-urno pripravo na šolo. Osem Romov je delalo preko javnih del. “A očitno je bila letošnja letina gob in kostanja predobra, saj delajo le še štirje. Največji problem pa je, da teh ljudi najbrž ne bo hotel nihče zaposliti, čeprav bi marsikateri rad delal,” meni Bukovec. Družine s Sovinka so dobile dva do tri tisoč kvadratnih metrov velike gradbene parcele. Lokacijska in gradbena dokumentacija sta že narejeni, prav tako načrti za hiše, denarja za gradnjo pa ni. “Za štiri hiše Bi potrebovali vsaj osem milijonov tolarjev. Na državo smo naslovili prošnjo za denar, a nismo dobili niti odgovora. Znano nam je, da je ministrstvo za okolje in prostor namenilo letos za reševanje romske problematike v vsej Sloveniji le milijon tolarjev, vendar bom pisal še dr. Drnovšku, naj njegovi ministri na prošnje vsaj odgovorijo, da nimajo denarja,” se jezi semiški župan. Sicer pa je Bukovec vedno zatrjeval, da morajo romske probleme reševati na praktičen, in ne akademski način, ter se zavzemal, da bi delali z Romi v njihovih naseljih, ne v pisarnah. Toliko časa je vztrajal, da bi moral biti en človek zaposlen samo za delo s semiškimi Romi in semiškimi socialnimi problemi, kijih sicer ni veliko, da so na Centru za socialno delo (CSD) v Črnomlju zares zaposlili novo delovno moč. “Toda ta človek je obsedel v pisarni CSD. V Semič ne pride in ga sploh ne poznam. Vendarvztrajam, da na CSD ne potrebujemo delavke, ki bo Romom povedala, koliko imajo denarja. Potem bi bilo boljše, da bi jim dali bančne kartice, s katerimi bi hodili po denar na bankomat,” je nezadovoljen župan. M. BEZEK-JAKŠE Sprehod po Metliki NATAKAR - Med šestimi kandidati za metliškega župana je tudi gostinski tehnik Andrej Kočevar, ki sivsluži vsakdanji kruh kot natakar. Če bo postal metliški župan, bo gotovo najboljši natakar med župani in najboljši župan med natakarji v Sloveniji. VOLITVE - Kandidat Slovenskih krščanskih demokratov za metliškega župana Jože Nemanič seje udeležil predstavitve kandidatov za župana in svetnike Združene liste socialnih demokratov. Branko Matkovič ga je lepo pozdravil in Nemanič seje poklonil volilcem. Nemanič je prišel tudi na predstavitev kandidatov za župane in svetnike Slovenske ljudske stranke v vseh treh belokranjskih občinah. Zopet so ga tekmeci lepo pozdravili in se s tem tudi predstavili volilcem: Srečen je lahko, da se tudi drugi kandidati niso domislili obiskovati predstavitve sokandidatov. Lahko bi se namreč pripetilo, da bi vsi samo čakali, da bi jih predstavljali le drugi na svojih shodih-Rezultat bi bil torej jasen: bilo ne bi niti enega shoda. Najbrž bi bili še najbolj srečni volilci. KOMPLIMENT - Bližje ko so volitve, bolj volilce “bombardirajo” z različnimi plakati, letaki, zgibankami in podobnim propagandnim gradivom. Kaj si mislijo o vsem skupaj, navadno ne razla; gajo javno, ampak le v veseli družbi, ko se že dovolj opogumijo. Semiški župan Janko Bukovec pa se na metliškem srečanju vseh treh belokranjskih podružnic SL5 ob 10. obletnici ustanovitve ni prav nič obotavljal, ko je kandidatu SLS za metliškega župana Slavku Dragovanu javno izrazu kompliment: “Dragovan, moram reči, da si v resnici lepši kot na sliki na predvolilnem letaku." LITERARNI VEČER METLIKA - V torek, 17. novembra, bo ob 18. uri v čitalnic' metliške Ljudske knjižnice literarni večer s pesnikom Tonetom Pavčkom. Z literatom se bo pogovarjal Matjaž Rus. Črnomaljski drobir NAPAKE - V gradivu za zadnjo sejo črnomaljskega občinskega sveta v tem mandatu je v odgovorih na vprašanja članov sveta moč zaslediti tudi stavek, ki je1 vsemi napakami vred zapisan takole: “Na podlagi raznih pp" nudb za avtobusna postajaliča m cen posameznih topov uticAsmo se odločili, da se za mesto Črnomelj, kot vačjo urbano strukuro izbere varianta kovinskega zaste-kljenega nadstreška in temu skladno se v bodoče prilagaj? ostala urbana oprema.” Razuffli, če moreš! LAPIDARIJ - Ko je znan« črnomaljska kulturnica prišla pretekli teden na otvoritev lap>" darija pod arkadami metliškega gradu, jo je prešinila ideja, da b' kaj takšnega lahko imeli tudi v Črnomlju. “Nekaj kamnov je že pred gradom in na njegovem dvorišču. Če najdemo še dva a)> tri, imamo lahko tudi Črnomaljci lapidarij. Metličani so mi zares dali dobro idejo,” je hitela razlagati. Metličani so se le muzali m si mislili: “Še sreča, da nam Črnomaljci vsaj Vinske vigredi lje morejo odnesti v svoje mesto! Scmiškc tropiiuTJ TRINAJSTI - Semičani so naj; prej načrtovali, da bodo imel' zadnjo sejo občinskega sveta J) petek, 13. novembra. Zatrjeval) so, da niso vraževerni, še najmanj pa, če je seja zadnja v mandatu-A so se pozneje premislili. Najbm so se ustrašili, da bi morda v naslednjem mandatu kaj zaškripalo, bodoči svetniki pa bi krivd0 zvalili nasedanje svetnike, češ da so jim štafeto predali prav °a petek, 13. INVENTURA - Na gasilsk1 veselici, ki so jo imeli v Rožnem Dolu sredi letošnjega poletja, s° popili 600 litrov vina. Samo ?a primerjavo: na semiški ohceti J® v treh dneh steklo po grlih le 50° litrov žlahtne kapljice. Rože"" dolčani so ocenili, daje to dovolj velika delovna zmaga in da ž* letos ni potreben več nikakršen “treba je, moramo, prizadeva' si”. REŠITEV - Romi na Sovini si močno želijo električni tok i" župan Janko Bukovec jih povsem razume. Predvsem pave, dabod imeli potem manj problemov njimi, kajti če bodo imeli Ro"1' elektriko, si bodo kupili tudi ra dio, televizor. In bolj bodo ost*1 jali doma. A ne le zato, ker bod poslušali in gledali program-temveč tudi zategadelj, kers bodo bali, da bi jim med odso nostjo kdo kaj ukradel... Drobne iz Kočevja UPRAVIČITI OBSTOJ -Center za promocijo in razvoj turizma, ki danes pričenja z delom v svojih novih prostorih, že v Prihodnjem letu čaka organizacija dveh velih prireditev. Prva podo športne igre sedmih prijateljskih evropskih mest in druga srečanje Kočevarjev v matični deželi. Izkušnje za organizacijo teh dveh prireditev si bo torej novopečeni Center moral začeti nabirati že letos. Zato bo tudi ena pjegovih prvih nalog organizacija božično-novoletnih prireditev na Mestni ploščadi, pri čemer pa bodo morali tudi prvič dokazati ne le občinskim svetnikom, am-Pak tudi vsem drugim občanom Kočevja, da Kočevje Center za Promocijo in razvoj turizma potrebuje. Drugače povedano: upravičiti bodo morali od občine dodeljeni denar. ZA KONGRES VEDELI LE REDKI - V nedeljo se je na Parkirnih prostorih ob Šeškovem domu v Kočevju trlo avtomobilov. Vendar so stanovalci okoliških blokov in ostalih hiš lahko o tem, kaj se v Šeškovem domu dogaja, le ugibali. Žal so si enako vprašanje zastavljali tudi pre-nekateri novinarji. Da pa v Šeškovem domu poteka 2. kongres Socialdemokratskega narodnega toruma, na katerem je bila ob pbravnavani temi “Domoljublje *n naš šolski sistem” kot zaključni dokument sprejeta tudi deklaracija, namenjena in naslovlje-pa slovenski oblasti, predvsem pa šolski ter slovenski javnosti, na to nihče ni niti pomislil! Ribniški zobotrebci NAČELNOST - O kandidaturi državnega poslanca Benjami-na Henigmana za ribniškega žu-Pana se je v Ribnici govorilo kar Precej časa. Slednjič je govorice Henigman zavrnil z obrazložitvijo, daje “načeloma proti temu, da bi se funkciji župana in poslanca Zniževali”. Kljub temu da njego-va zavrnitev govoric ni bila po-Vsem nedvoumna, pa si je nihče ni razlagal drugače kot zavrnitev. Nikomur namreč niti na misel ni Prišlo, da bi se Henigman name-faval predčasno odpovedati svojemu poslanskemu stolčku, ki ga bo lahko ob vseh ugodnostih, ki [Uu jih prinaša, mirno grel še dve leti - če seveda ne bo predčasnih ''olitev in bo tako Henigmanu morda še žal ža njegovo načelnost! tanko brez protikandidata - Da tako kot osilniški šupan Anton Kovač in kandidat Ja župana nove občine Kostel ;alentin Južnič tudi ribniški ‘Upan Jože Tanko na bližnjih jjolitvah za župana nima protikandidata, ni slučajno. Predvsem Pa to ne pomeni, da razen sedanjega župana drugih sposobnih ljudi za opravljanje županske lunkcije v Ribnici nimajo! Po jdravi kmečki pameti, ki pa bi ji lahko prisluhnili tudi marsikje drugod, to namreč pomeni le, da le včasih bolje pustiti, da zadeve lečejo naprej po že ustaljenem *°ku. V Ribnici so svoj razvoj dobro zastavili in verjetnost, da bi lov župan žc samo zaradi slabšega poznavanja razmer kot Tanko,, ki se je z njimi aktivno seznanjal šjiri leta, lahko naredil občini več škode, kot ji lahko Tanko prinese koristi, je pač večja! Kostelski rižni Kolpa zalila kontrolno TOČKO - Na sotočju Kolpe in Potoka pri Vasi je Kol-Pa visoko preplavila kontrolno *°čko Vas obkolpske turistične Rot j. Kolpa je narasla za več ["etrov in vdrla tudi v Grguričevo hišo. OSEMDESET ČLANOV -‘Uristično športno društvo Kostel š'eje 80 članov, kar je z ozirom na število prebivalcev na tem območju gotovo najštevilčnejše društvo v Sloveniji. SODELUJEJO Z ZALOGOM - Kostelsko turistično društvo tesno sodeluje s sorodnim Turističnim društvom v Zalogu, ki K bilo pravkar ustanovljeno in 'aterega ustanovitelji so si vzeli *a vzor prav Turistično športno društvo Kostel. Kostelci z URAMI - Kojičem sicer ne primanjkuje ur, aJim jih vsako leto ob zaključku ?kcije za najlepše urejeno domačo podeljuje domače Turistično •Portno društvo. Letos jo je dobil *Pdi kočevski župan Janko Veber, Pt sicer za zasluge za razvoj koptskega turizma, medtem ko so edinemu kandidatu za kostel-kega župana Valentinu Južniču Ndarili le rožo in mu obljubili, da uro dobil, ko bo storil kaj Pomembnega za razvoj turizma. MŠŠ 12 M A Š IH OBČI M KMU TUDI VOJAKI DAROVALI KRI -Druge dvodnevne letošnje krvodajalske akcije v Ribnici se je udeležilo 406 ljudi, ki so darovali to pomembno življenjsko tekočino. Poleg rednih kivodajalcev je tokrat v Ribnici kri darovalo tudi 180 pripadnikov slovenske vojske iz novomeške vojašnice. (Foto: M. Glavonjič) Začetek devetletke V Laščah dovolj prostorov in kadra za devetletko, ki se bo začela prihodnje šolsko leto VELIKE LAŠČE - Med 46 šolami, ki bodo v naslednjem šolskem letu 1999/2000 prešle na pot postopnega uvajanja programa devet letne šole je tudi osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče. Ravnatelj šole Edi Zgonc je o prehodu na devetletno šolanje dejal:”Na ta dogodek smo se pripravljali že več let, saj smo načrtno pridobivali potrebne prostore in kader. Z nadzidkom šole v Laščah, ki smo ga odprli pred kratkim, smo odpravili prostorske težave. Pripravili smo šolsko ekipo s projektnimi skupinami in zastavili še vrsto aktivnosti glede vsebinskih predpriprav za pričetek dela v devetletni šoli. Določeni so učitelji in vzgojitelji, ki bodo prevzeli te odgovorne in pomembne naloge. Na centralni šoli bosta to delo v prvem razredu prevzeli profesorica Branka Levstik in vzgojiteljica Vera Lipovec; na podružnični šoli Turjak v kombiniranem oddelku profesorica Petra Škedclj, v Robu Dragica Zadravec in Karlovici Dragica Zakrajšek. Za vse prvošoljčke bo urejeno jutranje in popoldansko varstvo pa tudi prehrana in prevozi. V prvi razred bomo poizkusno vpisovali februarja, in to otroke, stare od 5 let in 8 mesecev do 6 let in 8 mesecev. J. P. Center za promocijo in razvoj turizma V decembru otvoritev KOČEVJE - V začetju tega tedna se je na Trgu zbora odposlancev 12-18 končala preureditev nekdanjega prostora Zlatarne Celje za potrebe Centra za promocijo in razvoj turizma. Uradna otvoritev prostorov bo v začetku prihodnjega meseca, vendar pa bo s sprejemom občinskega odloka marca letos ustanovljen in avgus- V Dobrepolju še največ žensk na listi LDS, v Velikih Laščah pa na ZLSD, in sicer po štiri ZAHODNA DOLENJSKA - Objavljamo liste kandidatov za občinske svetnike v občinah Dobrepolje, Velike Lašče medtem ko iz Osilnice zaradi poplav do dogovorjenega roka nismo dobili podatkov. Liste obeh občin sta taki, kot soju predlagale stranke oziroma skupine občanov, se pravi, da ni upoštevan vrstni red, določen z žrebom. DOBREPOLJE - Lista SLS: Kristina el Shavvish, Alojzij Erčulj, Anton Rus, Ivan Grandovec, Jože Pugelj, Olga Zupančič, Bojan Novak, Franci Adamič, Cvetka Tavželj, Antonija Pugelj, Marija Gačnik in J.ancz Šuštar. LDS: Alojzij Palčar, Jože Klun, Janez Gačnik, Regina Ručigaj, Zvonimir Zabukovec, Konrad Piko, Zorica Mustar, Janez Škantelj, Mojca Novak, Aleksandra Zalar, Slavko Zabukovec in Jože Mustar. SKD: Janez Pavlin, Janez Kralj, Marko Marolt, Igor Ahačev-čič, Stanko Škulj, Branko Brodnik, Edvard Pogorelc, Janez Tomšič, Jožef Zrnec, Stanislav Zabukovec, Marija Žnidaršič in Milan Cingerle. SDS: Stane Jakič, Franci Žnidaršič, Darko Medja, Stane Godec, Tomaž Blatnik, Franci Žnidaršič, Bojan Zgonc, Anton Cimerman, Miloš Mehle, Jože Hren, Jože Perko in Anton Tekavčič. VELIKE LAŠČE - SLS: Peter In-dihar, Janez Škrabec, Franc Perhaj, Tatjana Devjak, Alojz Stritar, Ivan Levstik, Franc Zakrajšek, Anton Polzelnik, France Mramor, Jože Gradišar, Lovrenc Gradišar in France Novak. SDS: Anton Slavko Janežič, Jožko Šilc, Sebastjan Škof, Jožef Grebenc, Peter Debeljak, Janko Ivanc, Aleš Prijatelj, Robert Žužek, Janez Mustar, Damjan Centa in Boris Koželj. DS: Branko Resnik. LDS: Matjaž Gruden. ZLSD: Alojzij Žužek, Igor Sever, Ivan Gačnik, Urša Modic, Albert Rejc, Ana Marija Peterlin, Dragica Brinjšek, Ivo Kolar in Polona Cvelbar. LISTA NAPREDKA IN NEODVISNIH OBČANOV: Jožko Ahec, France Rigler, Janez Lukančič, Andreja Košir, Brigita Železnikar, Albin Garbas, Anton Petrič, Anton Bogdan Strle, Gregor Škrlj, Janez Žužek in Franci Pečnik. SKD: Vinko Gruden, Jože Starič, Jože Sivec, Jože Juvanec, Miroslav Škrlj, Anton Stritar, Rudolf Rupar, Anton Somrak, Stanislav Indihar, Karel Kramar, Danilo Zakrajšek in Jože Somrak. j. p. Čistila je Kolpo OSILNICA - Tatjana Tla-kočar, doma iz občine Krško, je članica potapljaškega kluba Norik sub iz Ljubljane, pred kratkim pa je skupaj s članoma istega kluba Zlatkom in Damjanom čistila dno Kolpe na območju občine Osilnica. Potapljači in organizatorji akcije društva Outsider iz Osilnice so pričakovali, da bo v Kolpi več odvrženih predmetov, vendar jih tokrat ni bilo. To je zasluga prejšnjih uspešnih očiščevalnih akcij Kolpe, Čabranke in njunih bregov. Tudi zadnje narasle vode obeh teh rek, ki so povzročile velike poplave v zgornji Kolpski dolini, niso reki bistveno onesnažili z večjimi odpadnimi predmeti. Akcije pa so se ljubljanski potapljači udeležili na povabilo osilniških Outsiderjev, sa katerimi dobro sodelujejo. Pripravljeni so tudi v bodoče sodelovati v takšnih in podobnih akcijah. J. P. Med kandidati je kaj malo žensk Tatjana Tlakočar Lejla Kratina, začasni vodja Centra za promocijo in razvoj turizma. ta kot javni gospodarski zavod registriran Center v svojih novih prostorih pričel z delom že danes ali najkasneje jutri. Občinski svetniki so na zadnji seji sveta koncem prejšnjega meseca za začasnega vodjo Centra imenovali Lejlo Kratino. Poleg nje bo v Centru zaposlena še referentka za turizem Saša Gorše, v pomoč pa jima bo tudi preko javnih del zaposlena delavka. V okviru Centra bo namreč delovala tudi turističnoinformativna pisarna, ki bo odprta vsak delovni dan od 8. do 19- ure, v času glavne turistične sezone pa tudi ob sobotah in nedeljah. “Med drugim bo turistom na voljo tudi zadostno število razglednic z letos prvič po skoraj 20 letih izdelanimi štirimi novimi motivi Kočevske: mesta Kočevja, Dola ob Kolpi, Željnskih jam in medveda, ter pestra izbira spominov, med katerimi so v pretežni meri izdelki domače in umetne obrti izdelovalcev z območja kočevske občine,” pravi Lejla Kratina. Prihodnje leto bodo iz občinskega proračuna dobili 6 milijonov tolarjev, računajo pa tudi na lasten dohodek, ki ga bodo ustvarili tako z zaračunavanjem različnih uslug kot tudi s prodajo spominkov. M. LESKOVŠEK-SVETE • Današnji človek si predstavlja povratek k naravi tako, da sede na teraso in tam gleda televizijo. (Frobe) • Promocijo je izumil Jezus Kristus. Kadarkoli mu je upadla gledanost, je naredil čudež. (Seguela) • Dejavnosti se je treba naučiti s početjem. (Comenius) DOBRODELNA KONCERTA KOČEVJE - Tudi letos bodo v Kočevju dve tradicionalni humanitarni prireditvi, od katerih bo izkupiček odšel v dobrodlene namene. 24. novembra bo na radiu Univox potekal radijski Klic dobrote, s pomočjo katerega so lani med lokalnimi postajami zbrali največ denarja, 25. novembra ob 19. uri bo v Šeškovem domu dobrodelni koncert Klic dobrote 98. Nastopile bodo skupine iz Ribnice, Kočevja, Velikih Lašč in Stične. V VALENTINU SLIKARJI IZ ŠENTVIDA - Vprostoreh hotela Valentin v Kočevju je ne ogled razstava članov Kulturnega društva likovnikov Ferdu Vesela iz Šentvida pri Stični. Društvo samorastnikov je bilo ustanovljeno pred dvema letoma, ime pa so povzeli po rojaku, slikarju mojstru Ferdu Veselu in se pripravljajo na praznovanje 140. obletnice njegovega rojstva, ki bo leta 2001. V Kočevju se predstavljajo Slavko in Vlado Cen-cel, Damjana Biek, Ksenija in Tone Drab, Brane Gabrovec, Dana Herman, Helena Indof Boris Klemenčič, Helena Kotar, Boris Ribarič, Saša Sadar, Marija Tratar, Jožef Trontelj, Angelca Voden, Gordana Vesel in Tina Zajec. (Foto: M. Glavonjič) Plaz grozi, da bo odnesel del Podplanine Vztrajno polzi navzdol PODPLANINA - Strmi bregovi na levem bregu Čabranke v občini Loški Potok so od nekdaj plazoviti. Hribina je polna vode celo v najbolj sušnih obdobjih. Letošnje večkratno jesensko neurje pa je bilo nekaj posebnega. Poleg poškodovanih cest in drugih naprav v vaseh Pungert, Črni Potok in še kje trenutno ljudi in pristojne najbolj skrbi več kot hektar velik zemeljski plaz nad vasjo Podplanina, ki se počasi, a vztrajno pomika proti vasi. S plazom se pomika tudi drevje, kar daje slutiti, da je plaz izredno globok. Vaščan Lojze Miklič pripoveduje, da se je pot, ki pelje k izviru Čabranke, znižala za več kot meter in pol, okoli pa so nastale velike razpoke. Zato je obvestil pristojne na občini, hkrati pa dnevno spremlja premike. Precej globok usad in razpoka sta nastala tudi nad vasjo. Stanje sije sicer že ogledala pristojna komisija, kako ukrepati pa še ni znano. Obstaja upanje, da bo plaz, če ne bo ponovnih padavin, obstal, če pa se sproži, bo odneslo najmanj štiri hiše in nekaj gospodarskih poslopij in poti. A. KOŠMERL JAVNO SOOČENJE Kandidati za župana o parku Najmanj je parku naklonjen Hobič, najbolj Černač in Turkova - V Ribnici bodo čakali do zadnjega, v Kočevju pa dajo že sedaj jasno vedeti, da hočejo zaščititi interese občine KOČEVJE - Zavod za ekologijo je v ponedeljek v Kočevju pripravil posvet na temo “Kočevski narodni park”. V obdobju pred lokalnimi volitvami so posvet izkoristili za soočenje kandidatov za župane iz šestih občin s kočevsko-ribniškega območja. Od skupno 14 kandidatov seje vabilu odzvalo 9 od 11 vabljenih. Da parka, ki so ga dalj časa predstavljali pod imenom “naravni park”, ki ga obstoječa zakonodaja ne pozna, ne bi ustanovili, ne bi imel nič proti kandidat kočevske SLS za župana Jože Hobič. Če bi že moral, bi na park pristal v veliko manjšem obsegu kot je načrtovan. Nasprotno pa bi kandidatka Zelenih Ljuba Turk -Šega takoj pričela z aktivnostmi za razglasitev parka, saj bi ta, kot je poudarila, izboljšal kvaliteto življenja ljudi. Že skoraj 10 let na “park za življenje”, čaka kandidat LDS Janez Černač, ki se zavzema za to, da bo program Kočevskega regijskega parka, kot je pravi na- ziv na park, ki ga želi na območju od Turjaka do Kolpe ustanoviti država, sestavni del strategije države na področju varstva okolja. Kočevski župan Janko Veber, ribniški Jože Tanko in osilniški Anton Kovač (vsi trije so tudi kandidati za župana) so za ustanovitev parka, vendar kot je dejal Kovač, parka, ki jim bo prinesel blagovno znamko in bo ljudem omogočil preživetje, oziroma parka, kot je dejal Tanko, v katerem se bodo jasno videli, kar pa bo možno šele, ko bo izdelan povsem jasen program. Da je park pomemben za razvoj, vendar ne kot osnovni, ampak zgolj kot dodatni NAJLEPŠA JE BAUERJEVA HIŠA V KUŽUU - Minulo soboto je bila v Grajskem hramu v Kostelu zaključna svečanost letošnje akcije za urejeno okolje in podelitev nagrad lastnikom najleše urejenih hiš in poslovnih prostorov. Nagrade so prejeli: L Vida Bauer iz Kužlja 11, 2. Alojz Rauh z Žage 4, 3. Alojzija Bojc iz Vasi 24 (vsi na fotografiji). Tri posebne nagrade pa so prejeli še: Fani Čolnar iz Podsten, Branka Letig z Žage ter Alojz in Mojca Selan iz Banjaloke. Razne nagrade,ki so jih poleg organizatorja tekmovanja TŠD Kostel, Pinusa in Drevesnice Kočevje ter Arboretuma Volčji Potok prispevali še drugi pokrovitelji, pa je prejelo še vseh 35 udeležencev tega letošnjega tekmovanja. Ob tej priložnosti je bila še razstava v Grajskem hramu, koncert je izvedel upokojenski pevski zbor iz Zaloga pod vodstvom Antona Curla. (Foto: J. Primc) programje Kovača ob siceršnjem strinjanju, da je urejena infrastruktura osnovni pogoj za razvoj, repliciral Veber. Za park, ki bi bil v sožitju z ljudmi, bi se zavzel tudi kandidat za župana nove občine Kostel Valentin Južnič;, kandidatka kočevske SDS Alenka Gabrič pa je poudarila, da park ne sme biti cilj, ampak zgolj sredstvo za zagotovitev določenih ugodnosti za Kočevsko. Koristi od parka pa lahko imajo, kot je dejal kandidat DS Kočevje Peter Klun, razen Kočevske tudi država in ves svet, vendar pa mora biti odločitev o parku v rokah ljudi. M. LESKOVŠEK-SVETE KANDIDATI ZA ŽUPANA V SODRAŽICI SODRAŽICA - Dokončno so znani trije kandidati za župana: Jože Košmrlj, ravnatelj osnovne šole v Sodražici, ki ga kandidira ZLSD, Jože Drobnič, direktor Donita, kandidira za SKD, Andrej Pogorelec, samostojni podjetnik, pa kandidira na predlog SDS. Kandidatov za svetnike je 23, bodoči občinski svet pa bo štel 9 čla- HMti I z N A t I H O 8 Č J N Mši Knjižni praznik v Ivančni Gorici V prostorih TRAIG - a odprli novo splošnoizobraževalno knjižnico - Okrog 6 tisoč knjig - Po zaslugi anonimnega mecena sodobno informacijsko opremljena - Odprta vsak delovni dan IVANČNA GORICA - “V Sloveniji se težko razvijajo nove knjižnice, zato vam čestitam, da ste vsi vložili sredstva in trud v novo splošnoizobraževalno knjižnico v občinskem središču, ki jo potrebujete. Prepričana sem, da za vas pomeni boljše življenje,” je na otvoritvi nove knjižnice v Ivančni Gorici v sredo, 4. novembra, vidno vesela dejala dr. Silva Novljan, svetovalka za splošnoizobraževalne knjižnice v Sloveniji, in ravnateljici ivanške knjižnice Roži Kek izročila knjižno darilo. Nova knjižnica v prostorih nekdanjega transportnega podjetja TRAIG resnično pomeni veliko pridobitev, saj gre za prvo knjižnico v Ivančni Gorici. Kot je na otvoritveni slovesnosti povedal ivanški župan Jernej Lampret, so prizadevanja za občinsko knjižnico stara več let. Občina je pred dvema letoma odkupila prostore (130 kvadratnih metrov) ter nakupila za 1,8 milijona tolarjev knjižnične opreme. Knjižnica ponuja RAZSTAVA MALIH ŽIVALI IVANČNA GORICA - Gojitelji pasemskih malih živali priredijo v soboto in nedeljo, 14. in 15. novembra, med 9. in 18. uro v kulturnem domu prvo ocenjevalno razstavo živali. Razstavljenih bo okrog 70 vrst oziroma več kot 400 živali. Poskrbljeno bo tudi za razvedrilo in srečelov. MILIJON ZA PLAZ PRI DOLGI NJIVI TREBNJE - Tukajšnji občinski svetniki so iz občinskega proračuna namenili milijon tolarjev za popravilo ceste Sentlovrenc - Dolga Njiva, ki jo je ob nedavnih poplavah poškodoval plaz. S pol milijona tolarjev pa so sklenili pomagati družini Kastelic iz Zagorice, ki ji je ob potresu 31. avgusta letos močno načel staro hišo. S tem denarjem bodo nekoliko lažje zaključili zidavo nove hiše in preselitev pod varnejšo streho. okrog 6 tisoč knjig, ta fond pa je tolikšen tudi zato, ker je od leta 1996, ko je bila ustanovljena enota Ivančna Gorica, grosupeljska knjižnica namensko zbirala sredstva zanjo. Knjižnica, v kateri se bosta trudili bibliotekarki Ana Pulko in Petra Polka, bo odprta v ponedeljek in sredo med 12. in 17. uro, v torek in četrtek med 13. in 18. uro, ter v petek med 12. in 16. uro. Postala bo družabni prostor, saj želijo v njej pripravljati različne dejavnosti, na primer ure pravljic in igralne ure s knjigo. “Ivanški knjižnici bi še marsikaj manjkalo brez anonimnega dobrotnika, ki je podaril sodobni računalniški informacijski sistem, tako da imajo sedaj bralci dostop v slovensko bazo podatkov in na Internet, za kar se mu iskreno ČESTITKE - Dr. Silva Novljan ob otvoritvi knjižnice čestita županu Jerneju Lampretu. Za njo stoji dr Jože Urbanija. (Foto: L. M.) zahvaljujemo,” je dejala ravnateljica Kekova, dr. Novljanova pa je dodala, da naj bodo taka dejanja za zgled. Otvoritveno slovesnost • V kulturnem programu, ki gaje pripravil Uroš Hočevar, so sodelovali: Romana Skubic, Janez Perpar in Gašper Malnar, učenki grosupeljske glasbene šole pa sta zaigrali na violino. Ob otvoritvi je pripravil slikarsko razstavo domači umetnik Jože Trontelj. je z izbranimi besedami pospremil redni profesor za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Jože Urbanija. Ravnateljici je podaril zbornik, ki je izšel ob desetletnici oddelka za bibliografijo. L. MURN NAJBOLJE DOMAČINI SEVNICA - Na prijateljski mednarodni tekmi v malem nogometu je preteklo nedeljo zvečer v športni dvorani sevniške osnovne šole reprezentanca Hrvaške tesno, s 4:3, premagala izbrano slovensko vrsto. Zanjo so nastopili kar štirje igralci domačega KMN Mizarstvo Krošelj, aktualnega državnega prvaka: Andrej Dobovičnik. Boštjan Guček ter Danilo Guček, ki je takoj po prihodu na igrišče zatresel mrežo Hrvatov, in Jože Gačnik, ki je dvakrat zadel v polno iz kazenskih strelov. Oba Sevničana sta bila največja nevarnost za vrata favoriziranih gostov, ki so povedli kar s 3:0 in 4:1, potem pa so komaj dočakali konec tekme. (Foto: P. P.) O GRADNJI NOVE ŠOLE VIŠNJA GORA - Odbor za gradnjo nove osnovne šole v Višnji Gori vabi v petek, 13. novembra, ob 15.30 na gradbišče šole, na ogled opravljenih del. Ogled bodo strokovno vodili Janez Puš in Jože Urbič. Do vežice natanko po dveh letih ŠENTVID GOSTIL PIHALCE - V prostorih OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični je v soboto, 7. novembra, potekala 3. medobčinska revija pihalnih orkestrov občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, ki jo je organizirala tamkajšnja ZKD. Po nagovoru ravnatelja šole in ivanškega župana Jerneja Lampreta, ki se je za dobre glasbenike zahvalil predvsem Glasbeni šoli Grosuplje, so se z zanimivimi programi predstavili: KD Godba Stična, ki neprekinjeno deluje 20 let, vodi pa jo dirigent Maks Kozole (na sliki), Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom Vladimira Skrle-ca ter KD Godba Dobrepolje z dirigentom Josipom Mihelčičem, gost revije pa je bil tokrat Pihalni orkester Bežigrad z vodjo Viktorjem Kresnikom. (Foto: L. Murn) POSLANEC IN ŽUPAN - Takole, vsa smejoča, sta si podala roke visoko v Nebesih, pri Brcarjevih, sedanji poslanec in bivši župan Ciril Pungartnik ter bivši poslanec in sedanji župan Lojze Metelko. Takrat še zdaleč ni bilo jasno, da se bosta na letošnjih lokalnih volitvah oba politika spet “udarila”. Kdo od njiju se bo po volitvah smejal slajše in iskreno, kdo pa zagrenjeno diplomatsko? (Foto: P. Perc) DOBRNIČ - Natanko po dveh letih, odkar so v Dobrniču začeli z zemeljskimi deli za gradnjo mrliške vežice, so preteklo nedeljo ta dolgo pričakovani objekt tudi predali namenu. Mrliško vežico, vredno okrog 24 milijonov tolarjev, sta simbolično z rezanjem traku odprla trebanjski župan Lojze Metelko in predsednik sveta krajevne skupnosti Dobrnič Silvo Prpar. Mrliška vežica v Dobrniču spet povezala tri suhokrajinske krajevne skupnosti Dobrnič, Knežjo vas in Svetinje, kot pred leti izgradnja telefonskega omrežja - Naložba 24 milijonov tolarjev jevnim samoprispevkom komaj v štirih letih!), na KS Knežja vas 5 milijonov in na KS Svetinje 2,4 milijona tolarjev. Suhokrajinci pričakujejo, da bo trebanjska občina, ki je prispevala za mrliško vežico 5,7 milijona tolarjev, imela razumevanje za kritje finančne konstrukcije naložbe tudi poslej. Prpar se je zadržal pri natančnem razčlenjevanju finančne konstrukcije naložbe, da bi zavrnil zlonamerne govorice nekaterih posameznikov o neracionalnem trošenju sredstev. Prpar je ob tem posebej poudaril, da je žalostno, ker so morali za tak objekt odšteti pogoltni mladi državi, še predno so začeli, kar 1,4 milijona tolarjev za spremembo namembnosti zemljišča! Posebej se je Prpar zahvalil gradbincu Alojzu Zupančiču iz Trebnjega za kakovostno izvedbo del. Vežico je blagoslovil dobrniški župnik Ivan Povšnik. Med vabljenimi gosti je bil tudi predsednik občinskega sveta Trebnje dr. Marjan Pavlin. Ob otvoritvi, kjer se je Koaliciji šteti dnevi? TREBNJE - Pri denarju se konča marsikatera “ljubezen ”. Očitno je zavoljo njega hudo zaškripalo v doslej dokaj čvrsti vladajoči koaliciji SKD - SLS v trebanjskem občinskem svetu. Zadnja seja sveta očitno ne bo zadnja pred lokalnimi volitvami, kajti obe največji pomladni stranki sta si tako izborno ponagajali, da se bodo svetniki zaradi razdeljevanja proračunskega denarja morali srečati na eni seji. To razdeljevanje denarcev iz proračunske malhe, predvsem po okusu SKD in mimo rebalansa, je blokirala SLS, potem ko poprej občinski svet, ki ga vodi dr. Marjan Pavlin (SKD), ni hotel na hitro obravnavati rebalansa proračuna, kar je predlagal župan Lojze Metelko (SLS). Če vemo, da sta obe stranki na lanskih nadomestnih volitvah družno podprli Metelka, je to početje nenavadno. Toda ob dejstvu, da krščanski demokrati tokrat resno računajo na svojega kandidata dr. Pavlina, podobno kot tudi SLS prisega na svojega Metelka, je nadaljnje sodelovanje SKD in SLS, vsaj dokler ga obremenjujejo bolj kratkoročni politični interesi, hudo vprašljivo. P. PERC zbralo kar blizu 300 ljudi, je zapel dobrniški cerkveni pevski zbor. Naložbo treh suhokrajinskih skupnosti: Dobrniča, Knežje vasi in Svetinj, so zastavili tako, da je bilo poglavitno merilo za sofinanciranje število prebivalcev. Predsednik Prpar se je zahvalil vsem krajanom in KS za velik prispevek, kajti po tem ključu odpade na KS Dobrnič kar za 10,5 milijona tolarjev finančnih obveznosti (kolikor zberejo Dobrničani s kra- CESTA ZA OBČINSKI PRAZNIK SEVNICA - V sevniški občini še vedno praznujejo 12. novembra svoj občinski praznik v spomin na znano drzno akcijo španskega borca Dušana Kve-dra-Tomaža. Občinski praznik bodo tudi letos počastili s slavnostno sejo občinskega sveta, ki bo tokrat v petek, 13. novembra, na Mali Hubajnici (KS Primož), na domačiji Divjak, in sicer po otvoritvi rekonstruirane lokalne ceste Laze-Primož ob 14.30 pri cerkvj na Primožu. Na svečani seji bo slavnostni govornik predsednik državnega sveta Tone Hrovat. Podelili bodo grb občine PGD Sevnica ter priznanja in medalje Dušana Kvedra-To-maža zaslužnim posameznikom in društvom. PODGORJE DOBILO ASFALT - Preteklo soboto sta predsednika gradbenih odborov KS Zabukovje Dušan Kunšek in KS Sevnica Milan Stopar skupaj s sevniškim županom Jožetom Peternelom prerezala trak 2,5 km asfaltirane ceste Orešje-Podgorje. Cesto je blagoslovil novi zabukovški župnik mag. Peter Štumpf. Za cesto, vredno okrog 15 milijonov tolarjev, je občina primaknila 3,6 milijona, KS Zabukovje samo letos okrog 5 milijonov tolarjev, 6 hiš iz KS Sevnica je prispevalo 1,4 milijona tolarjev in okrog 500 prostovoljnih ur, 7 hiš iz KS Zabukovje pa 2 milijona tolarjev in 700 ur. Izvajalec dela so bile boštanjske Gradnje. (Foto: P. P.) Vse sile zoper odpuščanje delavcev Sevniška ZLSD pred lokalnimi volitvami - Nimajo svojega kandidata za župana niti ne nameravajo koga podpreti - Skupni kandidat z SLS “padel v vodo” - Za večjo socialno pravičnost SEVNICA - “Zavedamo se, da so družbene spremembe po letu 1990 najbolj udarile delavce, saj seje število delovnih mest v gospodarstvu zmanjšalo za več kot 1500, s stečaji Metalne, Žage, TSS, Silcxa in odpuščanjem presežnih delavcev v ostalih podjetjih, plače delavcev in uslužbencev pa so se znatno zmanjšale,” poudarja sevniška območna organizacija ZLSD v svojem volilnem programu, ki so ga predstavili pred lokalnimi volitvami 1998 na novinarski konferenci. Dosedanji občinski svetnik, podjetnikom omogočili ugodne KONCERT JAZZA TREBNJE - V avli Centra za izobraževanje in kulturo bo v nedeljo, 15. novembra, ob petih popoldne koncert jazza. Predstavila se bosta glasbenika iz mlajše generacije slovenskih jazzislov, in sicer pianist Blaž Jurjevič in saksofonist Tadej Tomšič. odvetnik Franc Pipan, ki ponovno kandidira za svetnika (ob Jožetu Roštoharju, Jožetu Udovču in nestrankarskem Marjanu Jamšku, medtem ko med kandidati ni dosedanje svetnice in bivše sevniške županje Brede Mijovič), je poudaril, da se bodo svetniki zavzemali, da bo občina ustvarila ugodne možnosti za gospodarjenje, predvsem pa naj bi nastajajočim podjetjem in samostojnim pogoje za najemanje posojil za naložbe. Vse sile bodo zastavili proti odpuščanju delavcev ter da se v celoti spoštujejo kolektivne pogodbe. Pipan je ocenil delo svetnikov ZLSD v tem mandatu kot uspešno, saj jim je uspelo preprečiti poskuse negacije vsega, kar je bilo doseženo v preteklosti, in med drugim tudi spremembo datuma občinskega praznika. V ZLSD na volitvah ne bodo nastopili s svojim kandidatom za župana, v prvem krogu pa zanesljivo ne bodo podprli nikogar. Z SLS so se sicer dogovarjali, da bi bil Kristijan Janc ml. njihov skupni kandidat, toda ker si je ta potem premislil in pristal na listi Slovenske ljudske stranke, so bili v Združeni listi socialnih demokratov precej razočarani in so tudi oni odstopili od dogovora o tem skupnem kandr-datu. Sicer pa pri sevniški ZLSD računajo, da bodo dobili letos vsaj toliko svetnikov kot so jih imeli doslej, čeravno ne kandidirajo s popolnimi listami. ' Krjavljeve iskrice PRED 50 LETI - Na otvoritvi nove knjižnice je bila skoraj največ pozornosti deležna stara šolska klop, ki je služila za sceno. Predsednik občinskega sveta ivanške občine mag. Jurij Gorišek si ni mogel kaj, da ne bi takoj z nostalgijo sedel nanjo. In kaj je ugotovil? Da je točno pred petdesetimi leti v njej gulil šolske klopi 1. razreda v OS Stična. Klop je obogatena z najrazličnejšimi čačkami in risbicami in menda jo je prepoznal prav po syojih tovrstnih sledeh. Kateri srček je njegov, ni hotel izdati, le skrivnostno se je nasmihal. . KAR NAENKRAT IMAJO VSI ČAS - Zanimivo, kaj naredijo politične ambicije. Čas, ki ga prej človek nikakor ne more najti, ni vec problem. Tako so se vsi štirje kandidati za ivanškega župana udeleži- i li otvoritve knjižnice in se ljudem pokazali tudi kot kulturni tekmeci. Skupaj so nazdravili in prijetno pokramljali, vsak zase pa je verjetno že razmišljal, komu bodo nazdravljali čez dobrih deset dni. Trebanjske iveri ŽUPAN ZA RAZHODNJO -Vodja projekta Levstikova pot, Rudi Bregar iz Litije, je ves čas obveščal medije, da bodo letošnjp popotovanje po Levstikovi pot) zaključili v Moravčah pri Gabrovki ker na Čatežu niso dobili dovoljenja za cilj. Te dni pa smo prejeli Bregarjevo obvestilo, da so ob velikem prizadevanju in posredniški vlog1 litijskega župana Mirka Kaplje vendarle dosegli dogovor, da bo tak kot vsa leta doslej tudi cilj 12. popotovanja po Levstikovi poti na Čatežu-Podjetnik Bregar pa seveda ničesar ne sporoča o tem, da je k zapletom z letošnjo razhodnjo izdatno, če že ne največ, prispeval kar on sam. Kot pravijo domačini, so bili že pripravljeni na razhodnjo brez tega gospoda, ki je tradicionalni pohod od Litije do Čateža tako hudo skomer-cializiral, da je hotel imeti celo izključne pravice za gostinsko p°; nudbo na Čatežu. Na to pa vrl) čateški vinogradniki in turistični delavci gotovo nikoli ne bodo pristali. Torej v soboto, 14. novembra, oh 13. uri na svidenje na Čatežu! KAMPANJA - Ni kaj reči, tale Kastelčev Lojze iz Tike je pa res vztrajen v svoji predvolilni kampanji za trebanjskega župana. N1 umanjkal niti v nedeljo na otvoritvi mrliške vežice v Dobrniču-Tam pa ni bilo prvaka LDS lgo(' ja Teršarja, ki sc menda še ni spri jaznil, daje pogorel v kandidatur' za direktorja trebanjske glasbene šole, tudi na sodnih inštancah. Sevniški paberki^ KRITIKE IN POHVALE - Oh zadnjih katastrofalnih poplavah so se (spet) izjemno izkazali gasiF ci in drugi pripadniki civilne zaščite. V obrtni coni v Boštanju pa so morali ravno ti, med drugi?1 tudi šef Jože Žvar, požreti marši' kakšno pikro iz ust nekateri'1 obrnikov, kot da bi bili oni krivda je začel obrambni nasip pokah in kot da so ga oni gradili, ne VGP Novo mesto. AKTUALNOST - Direktor ob- močne geodetske uprave v Sevih) ci, Roman Novšak je ob petkoV predstavitvi nove turistične karte občine Sevnica z okolico in načrta mesta Sevnica poudaril, da se zavedajo, da je karta^zastarela ž6 takrat, ko izide, čeprav so zadnj6 popravke delali še ta teden. Tak? so morali zbrisati tudi znamenh1 hudo zdelani kozolec v Boštanjh pri mostu. Kozolec se začuda (še) ni popolnoma sam porušil, ampak mu je k neslavnemu koncu zavestno pomagal novi lastnik. KANDIDATI - Kandidat LE" za sevniška župana Andrej ŠtricdJ je najprej začel s temeljito predvh" lilno kampanjo. Kasneje se je * plakati pridružil še kandidat SE" Branko Kelemina, medtem ko s|a kandidata Kristijan Janc (SLS)1,1 Zvone Košmerl (neodvisni, s podporo SKD) na ulice prispela * plakati šele te dni. Pri Jancu je P zamudo kriva poplava, kajti pl11 kate so mu tiskali v Celju. Krške novice O ORALNEM - Te dni se v občini ni govorilo le o bombi pred Pacificom, poplavah ali o obisku Milana Kučana, dr. Janeza Drnovška in peščice ministrov ter sekretarjev. V Krškem je bil prisoten celo duh Clintona. Kar dva dni je namreč beseda tekla o oralnem, dogajanje pa ni bilo postavljeno v ovalno dvorano, pač pa v veliko dvorano kulturnega doma Krško. Če bi bil Clinton bližje, bi ga lahko na Dnevih oralnega zdravja slovenski orologi poučili še o drugi, bolj zdravi plati njegove oralne zgodbe. PREIZKUS VZDRŽLJIVOSTI - Občutek, da se je v času volilne kampanje povečalo število sicer neodvisnih prireditev, ni zgolj slučajen. Imajo pa zato organizatorji lc-teh zagotovljen vsaj del obiska - kandidate, vsaj županske. Tako je bilo tudi v Kostanjevici na otvoritvi Tercial-skega mostu. Dostop do njega je bil zaradi narasle Krke z ene strani pod vodo, se je pa prav zato nekaterim porodila zamisel, da bi kandidate za župana namočili v Krko, da vidimo, kdo bo hitreje priplaval na kopno! To se sicer ni uresničilo, so pa imeli kandidati za župana drugačno vzdržljivost-no preizkušnjo. Okoli 17. ure, ko seje mrak spustil nad Kostanjevico in je mraz že pokazal zobe, so jih domačini z zapravljivčki popeljali na dober kilometer dolgo turistično vožnjo do gradu. Preživeli so vsi. Torej ne glede na izid volitev: če se bo praksa nadaljevala tudi iz preteklega obdobja, bodo vsi kandidati dovolj vzdržljivi za predvidena številna županska potovanja po svetu. Novo v Brežicah KORISTNE POPLAVE - Pretekli teden sta Sava in Krka premagali svoje tesne bregove in sta stopili skupaj že dosti pred običajnim srečanjem pod čateškim mostom, ki mu nekateri pravijo tudi brežiški. Povezovanje obeh tek je pretekle črne dni spodbudilo tudi tiste ljudi, ki običajno težko izgovorijo celo “dober dan”, da so stopili skupaj in drug drugemu pomagali po najboljših močeh. Če ne bi bilo tolikih voda, bi se ti sosedje še naprej gledali le skozi plotove in rahlo odgrnjene okenske zavese. Ponovno se je torej izkazalo, da nesreče zbližujejo. Na to karto pa so očitno igrali tudi mnogi politiki, ki jih je tiste dni ob podivjani vodi kar mrgolelo. Z VODO NAD VLADO -Med poplavljenci so se povsem Po nepotrebnem znašli tudi Kr-skovaščani, Mihalovčani, Ločani in Rigončani. Prvi zato, ker mimo njihove vasi ne poteka noben obrambni nasip, zadnji trije zato, ker je nasipa, ki varuje štajerski del brežiške občine, prezgodaj konec, saj so ga nehali graditi ravno pred njihovimi naselji. Večletna opozorila pač niso zalegla, grožnja s samostojno občino pa tudi ne. Vaščanom, stisnjenim v trikotnik med Savo in Sotlo, preostane torej le še kakšen odmevnejši in konkretnejši nastop. Pohod s polnimi cisternami savske vode do vlade v Ljubljani, denimo. Kaj naj z vodo štorijo tam, prepustimo kar njim, Znano pa je, da je utapljajoči se Pripravljen rešitelju obljubiti prav vse. Bo tako tudi z vlado? NOVINARJI IZMERILI predvolilni utrip - Na 'ajnem srečanju novinarjev, ki Poročajo iz Posavja - dogajalo se Je v zidanici znanega novinar-skega peresa in spretnega vinogradnika Vlada Podgorška, med-še pa so povabili priljubljenega in Priznanega enologa Zdravka Mastnaka - so novinarji predčasno izmerili predvolilno temperaturo. Menili so, da bo v brežiški °bčini prepričljivo zmagal Jože Avšič, v sevniški občini so sicer 'nanj prepričljivo zmago prisodili Kristijanu Jancu, v krški pa naj bi Prav tako prepričljivo zmagal Danilo Siter. Sicer pa so novinarji Sjasovali drugače, kot so pred-v>dcvali, da bo glasovalo ljudstvo: v občini Krško na primer so Francu Bogoviču namenili 7 glasov (od enajstih), v občini Sevnica je b'lo stanje najbolj neodločeno, ?icer v prid Jancu, v Brežicah pa Jc bil s 7 glasovi nesporni zmago-valec Avšič. (Foto: T. G.) MM I z N A Š l H O 3 Č l N MM Plečnikov most je spet oživel Peš most čez Krko po dolgih letih propadanja spet oživel, otvoritve pa se je udeležilo zelo veliko domačinov, saj ima most bogato zgodovino in ne nepomembno vlogo V Splošni bolnišnici Brežice odprli ambulanto za bolezni dojk - Do opreme za ambulanto z odzivno humanitarno akcijo posameznikov, organizacij in podjetij - Decembra že pni pregledi BREŽICE - V okviru humanitarne dejavnosti seje Rotary klub Čatež odločil za sofinanciranje nakupa mamografa, hkrati pa spodbujal akcijo, da se Splošna bolnišnica Brežice vključi v slovensko mrežo ambulant za bolezni dojk. Ministrstvo za zdravstvo je vključitev v omenjeno mrežo pogojevalo s tem, da mora brežiška bolnica pridobiti ustrezen prostor in aparature in usposobiti ljudi za delo v ambulanti. Pred nedavnim so brežiško ambulanto ^a bolezni dojk svečano odprli. Po besedah Toneta Zorka, direktorja Splošne bolnišnice Brežice, je okvirni predračun znašal približno 24 milijonov tolarjev. “V začetku se nam je zdelo skoraj nemogoče zbrati toliko denarja samo iz humanitarnih prispevkov. Naša bojazen, da ne bomo mogli zbrati denarja, seje zmanjšala, ko sta Rotary klub Čatež in Zveza slovenskih društev za boj proti raku namenila preko 40 odst. potrebnega denarja in ko seje v akcijo vključilo vseh pet občin Posavja in Obsotelja z zagotovilom, da bodo prispevale po 8,8 milijona tolarjev. V akcijo zbiranja denarja so se se nesebično vključile tudi postaje Radio Brežice, Radio Sevnica in Štajerski val iz Šmarij pri Jelšah. S skupno oddajo so spodbudile več sto posameznikov, da so nakazali prispevke,” je povedal o zbiranju denarja direktor Zorko. Kot je dejal, so se v akcijo vključile tudi obrtne zbornice občin, zlasti brežiška. Tone Zorko “Ganljiva je poteza gospe Liza-bete Černelč, ki je v Bistrici ob Sotli in na Kozjanskem šla od hiše do hiše, in vesela, da bodo ženske v Posavju in Obsotelju v brežiški bolnišnici dobile svojo ambulanto za bolezni dojk, ljudi seznanjala s to prednostjo. Po njeni zaslugi je prispevke nakazalo najmanj 40 družin,” poudarja Zorko, ki ne pozabi omeniti tudi podarjenih 17 slik, daru slikarke Vide Pfeifer Sajko. “Ponosni smo, da nam je uspela prenovitev stavbe in prostorov. Ker nismo vključeni v investicije iz državnega denarja, nam je to uspelo s prispevki več kot 1.000 posameznih občanov, obrtnikov, podjetij, zavodov, že omenjenih Rotary kluba Čatež in Zveze slovenskih društev za boj proti raku ter občinskega Rdečega križa v sodelovanju z bavarskim Rdečim križem in peispevki občin Posavja in Obsotelja,” označuje nedvomno pomembno akcijo direktor Tone Zorko. Ambulanta že sprejema naročila. Delovati bo začela decembra. M. LUZAR Občinsko središče, a še zdaleč ne zgolj to Jože Avšič o samostojni kandidaturi za župana brežiške občine Ambulanta že sprejema naročila “Politični cilji posameznih strank niso zmeraj dobri za občino in občana.” Tako zatrjuje brežiški župan Jože Avšič, ki kandidira za župana občine Brežice tudi ob letošnjih volitvah, in sicer samostojno. Za tako samostojno pot se je odločil na podlagi dosedanjega štiriletnega dela, ki gaje prepričalo, “da je občino najbolje voditi tako, da nisi odvisen od nobene politične opcije preveč”. Avšič bi dal še večji poudarek razvoju krajevnih skupnosti. Vendar bi razvoj občine zasnoval na treh ravneh. “Poseben pristop je potreben za demografsko ogrožene. Ta območja se morajo z življenjskimi možnostmi približati razvitejšemu okolju, predvsem z izboljšavo t.i. infrastrukture,” meni Avšič. Posebej bi obravnaval tista okolja, ki nekako veljajo za razvojna središča z največ dohodka in z nekaterimi posebnostmi, bolje prednostmi. Pri tem so nekako posebno območje mesto Brežice, ki že zdaj delujejo kot trgovsko in s tem gospodarsko središče občine in ki imajo zaradi zgoščenosti dejavnosti in prebivalstva veliko drugih težav, ki jih druga središča v občini še nimajo. Brežice so glede na Avšičevo stališče tudi srednješolsko središče regijskega pomena, center z bolnišnico in drugimi ustanovami. Kljub nespornemu posebnemu položaju občinske metropole, ki mu pripada posebna pozornost, bodo Jože Avšič morala biti razvojna središča v občini v prihodnje komunalno bolje opremljena in s tem tudi pripravljena za razvoj. V zvezi s tem bodo, kot pravi Avšič, preverili možnost, da bi v Brežicah zgradili plinovod. Po Avšičevem mnenju bo Posavje v prihodnje sestavljeno tako, da bodo vsa tri glavna občinska mesta imela porazdeljene funkcije, kot dozdaj. Pri tem pa vidi izhod iz mnogih problemov Posavja v tem, da bi to območje pridobilo položaj regije. Brežiška občina se bo po Avšičevem prepričanju dolgoročno preoblikovala, in to ne zaradi zahtev okolja, ampak zaradi slovenskih razvojnih smeri, te pa so drobljenje. “Ne bom se upiral nastajanju novih občin, vendar se bom upiral temu, če bi nastajale na pamet,” je povedal Jože Avšič ob nedavni tiskovni konferenci. O hkratnem opravljanju dela poslanca in župana pa je prepričan: “Novi zakon o lokalni samoupravi omogoča to kombinacijo funkcij. Za občino je ta kombinacija zelo koristna, manj pa za tistega, ki to delo opravlja.” L. M. BENETON V BREŽICAH BREŽICE - Od petka so trgovske Brežice bogatejše še za eno trgovino, staro mestno jedro pa še za eno obnovljeno pročelje. V nekdaj zelo znano stavbo družbenopolitičnih orgnizacij na Cesti prvih borcev 24, oziroma v tisti njen del, kjer sta bili nekoč sejna soba in strelišče, se je vselil s prodajalno Beneton. Celotno stavbo, ki jo je po denacionalizaciji odkupil brežiški podjetnik Marjan Volovec, sicer čaka še veliko obnovitvenih posegov. Z obnovljeno streho in delom ob glavni mestni ulici pa vendarle deluje mnogo prijetneje kot doslej, čeprav nekaterim starejšim meščanom niso najbolj všeč nova, povečana izložbena okna. KAKŠEN BO SVET BREZ STRANK? BREŽICE - Brežiške politične stranke so zelo zavzete s silnimi pripravami na volitve. Tako ni nobena od njih predlagala kandidatov za člane sveta krajevne skupnosti Brežice. To je malce nenavadno, vendar zaradi tega v Brežicah niso naredili preplaha. Zaradi te strankarske vzdržnosti bo bodoči svet KS Brežice sestavljen mogoče celo veliko bolje, kot bi bil, če bi ga sestavljale stranke. V času od 23. oktobra do 6. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Maja Perc z Ledine - Tjašo, Silva Teras z Blance -Davida, Lucija Brajdič iz Gorice - dečka, Slavica Horjak iz Zabu-kovja - Matjaža, Zlatka Jurkovič z Lok - Stanka, Jolanda Možek iz Mrčnih sel - Mateja, Mateja Dru-škovič iz Račje vasi - Nino, Tatjana Arh iz Leskovca pri Krškem - ■ Anamarijo, Ana Pečar iz Krškega - Hano, Nataša Hosta iz Podbočja - Jakoba, Irena Klavžar iz Mrčnih sel - Kristjana, Greta Gošek iz Sevnice - Luka, Marta Gregorič z Vojskega - Gregorja. Čestitamo! Za obnovo je bilo potrebno zbrati več kot 85 kubikov hrastovega lesa. Zahvala za pomoč gre tudi Savaprojektu, Kostaku, občini Krško in domači krajevni skupnosti. Gradnja mostu je minila brez nezgod, če ne štejemo padca v vodo dveh “inšpektorjev”, ki sta preizkušala statiko nedokončanega mostu. T. GAZVODA DNEVI ORALNEGA ZDRAVJA V KRŠKEM - 6. in 7. novembra so potekali v Krškem 6. dnevi oralnega zdravja Slovenije, ki sega je udeležilo kar 350 orologov iz vse Slovenije. Prisluhnili so predavanjem o preventivnem zdravstvu, problemih zdrave prehrane in podobnem, poleg domačih strokovnjakov pa sta predavala tudi dva tuja: dr. Zdravko Rajič iz Zagreba in prof. dr. T. Marthaler iz Zuricha (na sliki desno). Ob tej priložnosti je bilo še tekmovanje učencev osnovnih šol Slovenije v posterjih, razstava likovnih del otrok vzgojno-izobraževalnih zavodov, likovna razstava na temo zdrava hrana likovnega društva Oko iz Krškega, med drugim pa je bila na ogled tudi zdravju prijazna hrana in pijača. (Foto: T. G.) MINISTER BERGAUER ODPRL MOST IN KROŽIŠČE - V soboto, 7. novembra, je minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer odprl obnovljeni most čez Savo, nadvoz čez železnico in krožno krožišče pri Podmornici. Obnova mostu se je začela lani. Zaradi transporta tovora (teža 700 ton) za Jedrsko elektrarno Krško preko mostu čez Savo in priključne ceste bodo priključni objekt še dodatno učvrstili do mere, da bo lahko prevzel obtežitve izrednega tovora, verejtno pa bodo potrebne tudi dodatne ojačitve konstrukcije mostu preko Šave. Dodatna dela bodo potekala v začetku prihodnjega leta. (Foto: T. G.) PODELILI PRIZNANJA KOSTANJEVICA - V petek, 6. novembra, so na slavnostni seji ob prazniku krajevne skupnosti Kostanjevica podelili priznanja krajevne skupnosti za leto 1998. Plaketo je dobil dr. Ivo Nemeth, posebna priznanja so prejeli: Bojan Božič, krajevna organizacija Rdečega križa, Lovska družina in Vili Cvitko, priznanja pa: Milan Haralo-vič, Antonija Čuk, Andrej Unetič, Milan Kuplenik, Turistično društvo, Društvo vinogradnikov, Aktiv kmečkih žena pod Gorjanci, Milan Vodopivec, Savaprojekt in Petrol. KOSTANJEVICA NA KRKI - Dolga leta je bil tako imenovani Ter-cialski most Kostanjevici v sramoto, a danes ni več tako. Krajani so namreč s skupnimi močmi zgradili nov most, “most ljubezni”, kakor gaje imenoval direktor Savaprojekta Peter Žigante, in zaradi izkušenj se ni bati, da tabla s tem nazivom, ki je nameščena na začetku mosta, tudi danes ne bi upravičila svojega imena. Tercialski most ima pravzaprav zanimivo zgodovino. Ideja o izgradnji je nastala v glavi magistre Emilije Fon, ki je v preteklosti Ko-stanjevice prav gotovo imela pomembno mesto, čeprav v sami Kostanjevici ni uživala velikih simpatij. Fonova je bila dobra prijateljica z znamenitim slovenskim arhitektom Jožetom Plečnikom. Idejno zasnovo prvega mostu čez Krko za pešce je napravil prav on, saj se mu je Kostanjevica za časa prijateljevanja s Fonovo izredno priljubila. Plečnik je izdelal tudi cel kup idejnih rešitev, kako naj bi Kostanjevica izgledala. Nekatere od teh zapisov hrani Arhitekturni muzej Slovenije.Lokacijo mostu so izbrali Plečnik, Fonova in domačin Martin Cvitko, mojster tesar, ki je skupaj s svojim sinom Vilijem vodil tudi izgradnjo mostu. Za postavitev mostu so porabili les nosilcev zapuščene gozdarske vlečnice, ki sojo gozdarji upo- rabljali za transport lesa iz Gorjancev v dolino. Gradnja prvega mostu se je odvijala pozimi 1955/ 56. Most je več kot dve desetletji služil svojemu namenu, saj so ga krajani radi uporabljali kot bližnjico na otok in nazaj, služil je kot sprehajalna pot in bil hkrati priljubljeno zbirališče mladih. Marsikateri starejši Kostanjevičan hudomušno pripomni, da bi znal most, če bi spregovoril, povedati marsikatero zanimivo zgodbo. Po 20 letih je most pričel načenjati zob časa. Nekajkrat so ga sicer delno popravili, vendar po letu 1978 ni več služil svojemu nameu in je čez nekaj let razpadel. Več kot 15 let je bila želja Ko-stanjevičanov, da bi most obnovili, vendar so se vsi poskusi izjalovili. V lanskem letu pa je ideja o obnovi mostu ponovno zaživela. Gradbeni odbor se je dela lotil z vso vnemo, na pomoč pa so priskočili tudi krajani z denarnimi prispevki in lesom. Gradnja se je pričela 6. septembra pod vodstvom mojstra Vilija Cvitka in po dobrem mesecu intenzivnega dela je most čez Krko dobil nekdanjo podobo. TERCIALSKI MOST ODPRT-Po dolgih letih je v Kostanjevici spet prehoden pokončen Tercialski most. Trak je ob otvoritvi prerezal predsednik občinskega sveta občine Krško Franci Bogovič, preizkus trdnosti pa sta opravila Vili Cvitko in Peter Žigante (na sliki). Foto: (T. G.) O TRSNEM IZBORU IN VINIH STARA VAS - V Stari vasi na Bizeljskem bo v gostišču Kocjan v soboto, 14. novembra, ob 10. uri okrogla miza o trsnem izboru za področje bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša. Po okrogli mizi, ki jo organizira občina Brežice, bodo predstavili vina z območja brežiške občine, ki so prejela nagrade na mednarodnih in slovenskih ocenjevanjih. PAHOR V KRŠKEM KRŠKO - V četrtek, 12. novembra, ob 17. uri bo v veliki dvorani kulturnega doma v Krškem osrednja posavska predvolilna prireditev Združene liste socialnih demokratov. Nastopili bodo Miran Rudan, 40X band, Nuška De-renda, Vesna Vučajnk in Jerneja Šauta. Predstavila se bosta kandidata za župana Milena Jesenko za brežiško županjo in Jože Habinc za župana Krškega. Gost večera bo Borut Pa- Ko obrtnik umre, gredo na cesto Slovenija nima nobene posebne zakonodaje za mala in srednja podjetja - Predlogi za zaščito malih delodajalcev - Nujni številni ukrepi in spremembe zakonov OBRTNIŠKI SKLAD POSLUJE POZITIVNO KOČEVJE - Na območnem zboru v Kočevju so minulo sredo ocenili štiriletno delo Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije in izvolili Janeza Koširja, da bo zastopal člane kočevske in osilniške občine pri upravljanju sklada. Dosedanjemu delegatu Jožetu Lavriču so se zahvalili za delo v dveh mandatih. Sklad, ki ima blizu 23 tisoč članov in preko 4.000 upokojencev, naj bi leto zaključil s preko 9 milijardami rezerv za pokojnine, kar je precej boljše kot lani. Po predlogu novega pokojninskega zakona naj bi se sklad preoblikoval v pravno osebo po zakonu o gospodarskih družbah za opravljanje dejavnosti pokojninskega sklada. Na zboru so še sklenili, da bodo poskusili povečati število članov iz tega območja, ter omenili, da so sedaj dani pogoji, da se v članstvo vključijo tudi tisti, ki niso obrtniki. y NOVO MESTO - Mali podjetniki in obrtniki že nekaj časa opozarjajo, da Slovenija ne pozna zaščitne zakonodaje za male delodajalce, da razmere pri nas ne vzpodbujajo odpiranja delovnih mest ter da so nasploh neugodne za razvoj malega gospodarstva. Nedavno so v Krškem, ko so se pogovarjali z državnim sekretarjem za malo gospodarstvo Jožetom Smoletom, poudarili, da kar 73 členov kolektivne pogodbe predpisuje dolžnosti delodajalca, po drugi strani pa v pogodbi ni zapisano niti to, daje delavec dolžan delati! Evropska unija ima zaščitne vitih območjih, finančno in stro-ukrepe za zaščito malih delodajal- kovno pomagati pri vstopanju na cev zapisane že v sami pogodbi o tuje trge, omogočati lažji dostop ustanovitvi in ti zagotavljajo, daje zaposlovanje za male delodajalce manj tvegano, cenejše in enostavnejše ter da so njihove zakonske obvezposti v primeru prenehanja delovnega razmerja manj zahtevne. Unija je našo državo že opozorila na to, da nima nobene posebne zakonodaje za mala in srednja podjetja. Zaščita je potrebna na področju socialne, delovnopravne in davčne zakonodaje ter tudi v ukrepih z drugih področij. Obrtna zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije za začetek predlagata, naj novi socialni sporazum za obdobje 1998-2000 dobi novo poglavje s to temo. Za načrtovani razvoj malih podjetij bi država morala sofinancirati izgradnjo infrastrukture industrijskih območij, dodatno vzpodbujati odpiranje novih delovnih mest v neraz- do denarja (manj administriranja) ter pri javnih državnih razpisih zmanjšati zahteve po dokumentaciji za manjše posle. Nujno bi morala zaščititi upnike, izboljšati plačilni red v državi in preprečevati zaposlovanje ter delo na črno (povečanje olajšav “z računi”). Obrtna zbornica se zavzema, da bi za delodajalce, ki imajo do 10 zaposlenih, poenostavili postopke pri sklepanju delovnih razmerij, kršitvi delovnih obveznosti in ugotavljanju znanj ter jim zmanjšali določene obveznosti. V primeru, ko bi mali delodajalec zašel v težave, bi morala odpravnine plačevati država. Veliko bi pomagala tudi možnost, da se sme za določen čas zaposliti večkrat zapored, boleznine pa naj bi že od prvega dne plačevalo zdravstveno varstvo (npr. s pomočjo vzajemnih skladov). Država naj bi nudila tudi brezplačno administriranje Dolenjske gazele so počasnejše Gospodarski vestnik objavil lestvico 500 najhitreje rastočih podjetij - Naši najhitrejši: Barlog Trebnje (27. mesto), JOB avto Puntar Krško (46.) in Vitis Bizeljsko (61.) NOVO MESTO - Novomeška občina naj bi v 10-ih letih povečala delež malega gospodarstva v skupnih prihodkih in dodani vrednosti od 15 na 30 odst. Podvojila naj bi število aktivnih malih podjetij, povečala število zaposlenih v malih obratih vsaj za dvakrat ter razvila več kot 30 hitro rastočih podjetij. Podobne cilje si postavljajo tudi v drugih občinah, žal pa po podatkih raziskave Gospodarskega vestnika, kije tudi letos pripravil lestvico 500 najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji, gazele območja novomeške poštne regije rastejo počasneje kot drugod po Sloveniji. Se malo bolj v rasti zaostaja le celjsko območje. Novomeške gazele v povprečju tudi najmanj izvozijo, v povprečju ena gazela za okrog 230 milijonov tolarjev. Bolje pa so tukajšnja hitro rastoča podjetja uvrščena po povprečnem številu zaposlenih. Novomeške gazele povprečno zaposlujejo približno enako delavcev kot koprske, malo več kot kranjske in precej več kot novogoriške ali soboške. Med hitro rastoča podjetja bi se uvrstil tudi Novoles iz Straže, ven- dar se je junija v družbi pričela prisilna poravnava. Iz lestvice so izločili tudi Riko iz Ribnice, ki nadaljuje proizvodnjo podjetja Riko v stečaju, in metliško Kolpo, kjer pa so potrdili, da je njihovo podjetje tudi dejansko rastlo. Med desetericami hitro rastočih podjetij, ki so nudila največ novih zaposlitev, ustvarila največ dobička ali največji delež dobička, največ izvoza ali največji delež izvoza in dosegla največji donos kapi- KAKO KAZE NA BORZI? O pidih velja povprašati Kar vzpodbuden obseg trgovanja in umirjeno, vendar konstantno naraščanje tečajev delnic v vsem prejšnjem tednu je doseglo vrh z vrednostjo borznega indeksa SBI pri nekaj nad 1700 točkah. Nakupna vnema investitorjev je začela popuščati šele konec prejšnjega in v začetku tega tedna. Večina tečajev najpomembnejših delnic je zato ob zaključku ponedeljkovega trgovanja zopet zabeležila predznak minus. Padci cen odstotkovno res niso bili veliki, so pa zadostovali, da je SBI zopet zdrsnil pod težko pridobljeno vrednost 1700 točk. Ali je šlo zgolj za začasen predah, katerega so povzročili prodajalci, ki so vnovčevali kratkoročne dobičke, ali pa gre za nov cikel padajočih cen z globljimi vzroki, bo pokazalo šele trgovanje v naslednjih dneh. Ne glede na to postaja očitno, da je denarja, ki je pripravljen na ponovno vračanje na borzo, vedno več in da so njegovi lastniki vedno bolj nestrpni. To pomeni, da tudi morebitno padanje tečajev najbrž ne bo več dolgotrajno niti ne posebno intenzivno. Največ pozornosti so v zadnjem času borzni posredniki posvečali tistemu delu OTC trga, kjer poteka trgovanje s pooblaščenimi investicijskimi skladi. Teh je na borzi že 19, razdeljeni pa so v dve kategoriji. Prvi, in teh je največ, so tisti, ki imajo v svojem premoženju še neizkorr ščene certifikate. Njihove cene se trenutno gibljejo med 300 in 500 tolarji za delnico in so v veliki meri odvisne od količine še neporabljenih certifikatov. Izjema je le primorski sklad Modra linija s 570 tolarji, ki pa je edini doslej delničarjem že izplačeval dividende. Odstotek neizkoriščenih certifikatov pri posameznih skladih znaša od 25 pa do več kot 50 odstotkov. Druge vrste so skladi, ki imajo že vse certifikate spremenjene v realno premoženje. Takšni so trenutno štirje: Vipa Nanos, Nacionalna finančna družba 1, Triglav Steber 1 in Pomurska investicijska družba I. Njihove cene so že precej bolj poenotene in so trenutno v razponu od več kot 700 do manj kot 800 tolarjev za delnico. Na njihovo vrednost zaenkrat še najbolj vpliva velikost deleža tistih vrednostnih papirjev v strukturi njihovega premoženja, s katerimi se že trguje na borzi. Ta del premoženja je namreč ovrednoten po tistih cenah, ki jih načeloma priznava tudi trg. Pri odločitvah za nakupe delnic pidov je zaradi tega dobro svoje borzne posrednike povprašati najmanj po teh podatkih, saj zelo nizke cene pri nekaterih pidih lahko pomenijo tudi kupovanje precej višjih rizikov, kot pri tistih, ki so navidez dražji. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 pri obračunavanju ter plačevanju dajatev in prispevkov od plač in nadomestil. Naša davčna zakonodaja bi morala po mnenju malih delodajalcev vzpodbujati vlaganje dobička v odpiranje delovnih mest in • Obrtniki še posebej poudarjajo, da je nujno poenostaviti postopke ter zmanjšati stroške in dajatve pri prenosu lastništva. S tem bi olajšali nadaljevanje dejavnosti in ohranili delovna mesta. V letošnjem letuje v enem od primerov, ki se je zgodil prav v Novem mestu, ob nenadni smrti obrtnika 40 delavcev moralo zaradi formalnosti na Zavod za zaposlovanje, dokler ni uradno dolžnosti samostojnega podjetnika prevzel obrtnikov sin! zmanjšati upravne stroške. To bi lahko dosegli z uvedbo enostavnejših oblik vodenja poslovnih evidenc ter za dejavnosti, kot so trgovina, gostinstvo ali storitve, s pavšalnim obdavčevanjem. B. D. G. tala, nismo zasledili nobenega podjetja z našega območja. Po rasti storilnosti pa se je na devetem mestu lestvice 10-ih najuspešnejših znašla kočevska družba OGV. Med proizvajalci električnih strojev in aparatov izstopa krška Kanja, med plastičarji in gumarji novomeški Ti-mak in med podjetji s področja prehrane metliška Manja in Don Donats. Pri pohištvu je najhitreje rastoče Mizarstvo Bobič iz Novega mesta, ki je od leta 1994 za več kot 1000 odst. povečalo svoje prihodke, uspešna pa je tudi družba Jakles z Dvora (skoraj 400-odst. rast prihodkov). Med prodajalci motornih vozil, ki so znani po skokoviti rasti, je na 5. mestu novomeška Avtohiša Dana (1350-odst. rast prihodkov v času 1994-1997). Na lestvici 500 najhitreje rastočih podjetij je letos najvišje, na 27. mesto (lani 15. mesto), uvrščena družba Barlog iz Trebnjega, sledi ji na 46. mestu JOB avto Puntar iz Krškega, nato pa Vitis z Bizeljskega (61. mesto) in Vias iz Novega mesta (64. mesto). Na 70. in 73. mestu sta Presek iz Slovenske vasi pri Šentrupertu in Rekon gradbeništvo iz Ivančne Gorice. Na 91. mestu je Tejka iz Trebnjega, na 99. Ti-Mak iz Novega mesta in na 100. metliški Remex. V drugi stotniji gazel so še: prodajalec pohištva Mervin iz Dobove, AC-Mobil, metliški Globus, Rubico Trade iz Planine pri Sevnici in Fortina iz Kočevja. Na lestvici je še 25 drugih hitro rastočih družb, večine med njimi lani ni bilo na lestvici Gospodarskega vestnika. Pripravila: B. D. G. INFORMACIJE KRŠKO - Podjetniški center Krško je te dni izdal prvo številko internega glasila Informacije, ki ga bodo prejele prav vse pravne osebe v občini. Glasilo naj bi izhajalo vsak drugi mesec ali pd potrebi tudi pogosteje. Tako lahko naslednjo številko pričakujemo že okoli 20. novembra. POSAVSKI EKOLOŠKI BOLNIK - V krški tovarni celuloze in papirja ICEC Videm so do konca novembra izpolnili 22 nalog s področja ekologija, ki so si jih zadali v lanskem in letošnjem letu. Zdaj po programu ekološke sanacije, ki ga je potrdilo tudi ministrstvo za okolje in prostor, pripravljajo potrebne naložbe do leta 2003. Po projektu zanje potrebujejo kar 110 milijonov mark, zato bo tudi krški tovarni sodelovanje z Ekološko razvojnim skladom prišlo še kako prav. (Foto: B. D. G.) Mnogi bi vlagali v okolje Gospodarstvo se vse bolj zanima za okoljevarstvene naložbe -Krediti Ekološko razvojnega sklada RS NICIRATI? NOVO MESTO - Območna gospodarska zbornica Novo mesto pripravlja za 26. november delavnico, v kateri se bodo udeleženci seznanjali z načini poslovnega komuniciranja. Delavnica je namenjena predvsem tajnicam in poslovnim sekretarkam, vendar tovrstno znanje ne bo odveč niti drugim, ki se vsak dan srečujejo s strankami ali poslovnimi partnerji, še posebej malirri podjetnikom. LJUBLJANA - Ekološko razvojni sklad RS je konec septembra zaključil 13. razpis za kreditiranje naložb gospodarskih družb, ki so usmerjene k varovanju okolja. Tokrat je odobril za 1,44 milijarde tolarjev kreditov, pri čemer je največ denarja namenil varstvu voda in zraka ter izgradnji čistilnih naprav. V skladu ugotavljajo, da narašča zanimanje za okoljske naložbe in s tem tudi za ugodne kredite, saj podjetja iz tekočega poslovanja ne zmorejo financirati takih naložb. Na tokratni razpis se je odzvalo kar 34 podjetij, ki so predložila 41 projektov za naložbe v varstvo okolja. Skladje izmed teh vlog izbral 18 projektov in jim dodelil kredite v že omenjenem skupnem znesku. Največji del denarja bo namenjen varstvu voda in zraka, saj med načrtovanimi naložbami izstopajo sanacije lakirnic, papirnic in obratov za proizvodnjo gradbenih ma-• terialov. Precej denarja bo porabljenega tudi za gradnjo čistilnih naprav za tehnološke odplake ter za nakup okolju prijaznejših vozil za mestni in primestni promet. Zdaj je objavljen že tudi nov javni razpis Ekološko razvojnega sklada za kredititranje takih naložb. Darko Koporčič, pomočnik direktorja sklada, je povedal, da bo sklad z ugodnimi kreditni še naprej vzpodbujal naložbe v tehnologije in naprave za varstvo okolja, okolju prijaznejše tehnologije in izdelke ter pospeševal uresničevanje programov ekološke sanacije podjetij. B. D. G- K nam prihaja sladkorna pesa! Ker Tovarna sladkorja Ormož povečuje proizvodnjo, se pridelava sladkorne pese širi tudi v Posavje in na Dolenjsko - Zdaj 460 ha te poljščine, kmalu 3.000 ali celo več NOVO MESTO - Pridelava sladkorne pese že kakih pet let ni več samo stvar ravnic okoli Mure. Tovarna sladkorja Ormož namerava toliko povečati proizvodnjo, da bo z vstopom v Evropsko unijo sposobna popolnoma oskrbeti slovenski trg s sladkorjem, zato pa potrebuje tudi vse več surovine. Pridelava sladkorne pese v naših krajih seje pričela okoli Kapel v brežiški občini, letos pa seje v Posavju, še vedno večinoma okoli Brežic, in v dolini Mirne pesa debelila na 460 hektarjih. Kot je povedal Vinko Štefančič, vodja surovinskega sektorja v ormoški tovarni, je zdaj na tem območju le 1 odstotek vseh površin s sladkorno peso, vendar se bo ta odstotek kmalu povečal na 6, saj se pridelava vsako leto podvaja, s pridobivanjem novih pridelovalcev pa nimajo težav. Letos je bilo v Sloveniji s sladkorno peso zasejanih 7.600 ha polj, v kratkem času jih bo že 13.000 ha. Širjenje pridelave bo večinoma usmerjeno na netradi-cionalna območja. “Na brežiško-krški ravnini, v Mirnski dolini, na Dolenjskem, okrog Celja in delno še na Gorenjskem bo sladkorna pesa prav kmalu rastla na 5.000 ha polj!” napoveduje Štefančič. Tovarna sladkorja Ormož, ki je v večinski lasti Nizozemcev, ima zdaj tudi denar za načrtovano povečano proizvodnjo. Trenutno ima pogodbe s 4.400 kmeti po Sloveniji (v Posavju in na Dolenjskem z več kot 400 kmeti), vzpodbuja pridelavo in svetuje pri vzgoji rast-lin, kreditira nakup strojev za spravilo pese in poskrbi za vsakoletni odkup in odvoz poljščine. Vse večje zanimanje za pridelavo sladkorne pese tudi na našem območju potrjuje, da se da s to poljščino solidno zaslužiti. Ormo- ška tovarna se drži običajne evropske cene in plačuje 8,5 tolarja za kilogram sladkorne pese, če ima ta 16-odst. vsebnost sladkorja-Običajni pridelek je 40 do 60 ton pese na hektar, zato se s povprečnim pridelkom na hekarju polja ob predpisani vsebnosti sladkorja iztrži 400 do 500 tisočakov. Za pridelovalce pa letos vreme ni ugodno, saj ima sladkorna pesa manj sladkorja, kot so pričakoval'; “Pridelava pese je malo bolj intenzivna kot pšenica, in kar je najpomembnejše - zagotavlja sta-; bilen prihodek. To v kmetijstvu n' pogosto. Pri sladkorni pesi je vnaprej znana cena, ve se, da bodo odkupljene vse pridelane količine, ni pa nepomembno tudi to, da v 15 dneh po prevzemu plačamo 60 odst. zneska in do 20. januarja šo vse ostalo,” je povedal Štefančič- B. DUŠIČ GORNIK Ena banka na 80.000 ljudi KMETE PRIVABLJA STABILEN PRIHODEK - V Posavju in na Dolenjskem sta zdaj dve odkupni postaji: v Brežicah in na Mirni. Fotografija je posneta na brežiški železniški postaji, kjer je industrijska cesta zaradi natovarjanja pese že dalj časa zaprta za promet. Sladkorno peso prideluje zdaj čez 400 kmetov na 460 ha. Konec minulega tedna je bilo na poljih še slaba polovica pese, medtem ko so skupno pospravili že dobri dve tretjini polj. Proti koncu tega tedna naj bi se spravilo pese končalo tudi v naših krajih. V prihodnjih letih bo, kot napovedujejo v Tovarni sladkorja Ormož, ta poljščina v Posavju in na Dolenjskem zasejana že na 3.000 ha.(Foto: B. D. G.) Avstrijska banka Creditanstalt ima s petkrat večjo bilančno vsoto od vseh naših bank skupaj skoraj polovico manj zaposlenih, pa si je vseeno omislila združitev z Bank Austria. Na našem trgu je bilo še nedavno 33 bank, zdaj jih je še 25 ali ena na vsakih 80.000 prebivalcev. Pri tem naša država ni izjema na območju srednje in vzhodne Evrope, saj tu 15 držav premore skupaj kar 550 bank in za povrh še številne hranilnice. Zanimivo je, da prav vse naše banke še računajo na povečanje tržnega deleža. Ker so zaznale ugodno ponudbo tujih bank na našem trgu in od leta 1995 do 1997 skoraj za 100 odst. povečano zadolževanje naših podjetij v tujini, so se lotile izboljšanja lastne konkurenčnosti. Največ si obetajo od poslovanja s podjetji, kajti zdaj gre predvsem zf to, komu bo uspelo obdržati nap boljše posojilojemalce ali celo pb'„ dobiti nove. Banke v večinski tli]1 lasti pri tem z naslanjanjem na veliki kapital matične banke v tujin1 pogumno stopajo v naša najpomembnejša podjetja. Delujejo centra z malo poslovalnicami 0' majhnimi stroški ter s konkurenčno ceno kapitala. Ravno to od našli1 bankirjev zahteva znižanje stroškov ki so zdaj po nekaterih ocenah tuv za 30 odst. preveliki. Poslovanj bodo lahko izboljšali, pocenili1,1 posodobili samo s kapitalskim povezovanjem. Če v tej luči pogledu-mo sicer uspešno in za slovenski razmere dokaj “veliko" Dolenjsko banko, se lahko tudi vprašamOi koliko časa bo še vzdržala na su~ mostojnipoti. B. DUŠIČ GORblm POMEMBNA PRIDOBITEV VINOGRADNIŠTVA Ob martinovem prva galerija vin Otvoritev galerije je bilo eno zadnjih dejanj vinske kraljice Katarine Jenžur BRESI ANICA - Dolenjska, Bela krajina in Posavje so od 7. novembra bogatejše za prvo galerijo vin vinorodne dežele Posavje, v kateri je zbranih 62 vzorcev belokranjskega, 36 dolenjskega in 84 bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša. Galerija je svoje domovanje dobila na gradu Rajhenburg, prostor pa ni izbran naključno, saj je bila v preteklosti pod oboki gradu tudi sodobno opremljena trapistovska vinska klet. VINCE JE, VINCA NI Kot smo poročali, je slovenska vlada pred mesecem dni sprejela sklep o interventnem umiku 20 milijonov litrov presežkov vina, da bi naredili prostor novi letini, vendar je bil ta ukrep uresničen le četrtin-sko. Za predvideno odkupno ceno 60 tolarjev za liter je bilo moč dobiti le 5 milijonov litrov vina, čeprav so v združenje povezani vinogradniki in vinarji vnaprej zagotavljali, da ga bo ža to ceno na voljo nekajkrat več. Ob tem inter\’entnem neuspehu, ki bi lahko izdatno povečal izvoz slovenskega vina, se postavlja vrsta vprašanj, od tega, kakšno slabo organiziranost imamo, do tega, ali pri nas sploh kaj drži dana beseda in obljuba. • V kozarcu se jih utopi več kot v morju. (Pregovor) • Ko se dekle poroči, zamenja Pozornost vseh drugih moških za enega samega. Stalno razstavo vin j&pripravilo Vinogradniško društvo Sremič, njen predsednik Lojze Kunej pa je ob tej priložnosti spregovoril tudi nekaj besed o vinorodni deželi Posavje, ki je razpeta na gričih med Kolpo, Krko, Savo in Sotlo, Z vinsko trto pa je posajeno 7.500 hektarjev površin. “S povprečno velikostjo vinogradniške parcele 25 arov te vinograde obdeluje prava armada, torej okoli 30.000 vinogradov. Slovensko kmetijstvo po vstopu v Evropsko unijo brez izdatnih subvencij prav gotovo ne bo preživelo,” je dejal Kunej in poudaril, da bi bila lahko naša vinorodna dežela po naravnih danostih svetovna velesila. O kakovosti vin pričajo tudi razstavljeni vzorci, med katerimi sta tudi oba mednarodna šampiona kleti Istenič, mednarodni šampion med sauvignoni Kmečke zadruge Krško, 8 slovenskih vinskih prvakov, chardonnay - izbor Vina Brežice, ki gaje ob obisku v Sloveniji pil papež, modra frankinja nepozornost (Rovvland) Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Minulu ponedeljek so branjevke na trgu ponujale: radič po 300 do 350 tolarjev kilogram, endivijo po 250 do 350, motovilec po 1.800, kolerabo in koren po 200 do 250, črno redkev po 250, repo Po 150, kislo zelje in kislo repo po 200, fižol po 500, brstični ohrovt po 600, rdečo peso po 200, cvetačo po 250, šalotko po 400, kostanj po 200 do 250, zelje po 100, hren Po 600, česen po 400, merico špinače po 250, kilogram orehov Po 900 do 1.100, liter in pol jabolčnega kisa po 200, krhlje po 800, suhe slive po 540 do 700, hruške po 90 do 130, jabolka po 60 do 90, rozine po 460, fige po 650 in granatna jabolka po 400. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sej-*nu so imeli naprodaj 105 do 3 niesece starih prašičev, 30, starih 3 do 5 mesecev, in 24 starejših. Prvih so prodali 47 po 360 do 400, drugih 5 po 280 do 310, tretjih pa 8 po 220 do 230 tolarjev kilogram. GA LERIJO ODPRITA VINSKA KRALJICA - Ob največjem prazniku vina - martinovem je vinorodna dežela Posavje bogatejša za prvo galerijo vin. Otvoritev je bila zaupana domačinkama: vinski kraljici Katarini Jenžur in vinski princesi Mateji Radej. (Foto: T. G.) PODOBNIK IN BERGAUEER TUDI O OBNOVI KOSTANJEVICE - V soboto, 7. novembra, so se predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik, minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer ter državni sekretar Žare Pregl mudili v Posavju. Med drugim so si ogledali obnovo-Kostanjevice, za katero so menili, da dobro napreduje in bo možno doseči zastavljeni rok za končanje. Po besedah mag. Bergauerja pa bo do praznovanja 750-letnice mesta Kostanjevica potrebno napraviti še marsikaj, tudi čistilno napravo in obvoznico. Predvsem slednja bo očitno korak bližje k resničnosti, saj je “že” sprejeta trasa, s katero se strinjajo celo naravovarstveniki. Dmgo leto naj bi bila vsa dokumentacija nared. Gostje so obisk Posavja izkoristili še za strankarsko srečanje v Kostanjevici. (Foto: T. G.) kmetijski nasveti Vse težje skladiščenje Ko jabolko nenadoma počrni Jabolko je tako kot drugi plodovi živ organizem, saj iz njegovih Pešk še lahko zraste novo drevo. Fiziološkemu spreminjanju ni Podvrženo le v času rasti, temvef tudi po obiranju, torej v skladišču, ki prej ali slej pokaže vse napake, ki so bile narejene v sadovnjaku. Na njegovo obstojnost in trpežnost vpliva mnogo dejavnikov, od notranje in zunanje kakovosti ploda, ki je močno odvisna od tehnologije pridelave in časa obiranja, do skladiščnih razmer, ki morajo slediti sodobnim zahtevam. Kalo, to je izpad Plodov, neprimernih za prodajo, mora biti kar najmanjši, sicer ?e večmesečno hranjenje jabolk v hladilnici preprosto ne izplača 'n sadjar lahko že zavoljo tega postane nekonkurenčen. V sodobno grajenih hišah oz. kleteh, kjer ni ne hlajenja, kaj Sele umetne atmosfere, zdrži jabolko kvečjemu do konca leta. Izoliran in presuh prostor, često “opremljen” še s cevmi centralne kurjave, ga izsuši in naredi neužitnega. Tu ni rešitve, polivanje po tleh ali nastavljanje širokih posod ž vodo lahko uničujoči proces le malo upočasni, preprečiti pa ga ne more. Zasilna rešitev je hramba plodov na neogrevanem podstrešju ali na kar na balkonu, kjer pa je potrebna zaščita pred mrazom. O fiziloških in zajedalskih boleznih smo na tem mestu že pisali, zato le na kratko: najnevarnejše so porjavenje kožice (scald), grenka pegavost, steklavost, grenka gniloba, gniloba peščišča, siva Plesen, zelenomodra plesen, skladiščni škrlup in navadna ali skladiščna monilija. Monilija je zelo pogostna. Plodovi nenadoma postanejo črni in seveda povsem neuporabni. Glivica je bila 2e v njih in njene uničevalne sile ni mogoče več preprečiti. Skladiščna monilija se lahko širi še v skladišču, denimo s pomočjo berazkuženih lesenih zabojev ali ob prebiranju plodov brez primerne fitopatološke zaščite. Vedeti je tudi treba, da so za nakandne, to skladiščne okužbe hajbolj občutljivi plodovi, ki so bili poškodovani zaradi pomladanske pozebe ali toče. Taki pravzaprav skladiščenja sploh ne *aslužijo, saj se udarnine s plutastim tkivom, četudi navidez beznatne, prej ali slej spremenijo v začetek gnilobe. Inž. M. L. • Ko letalo gori, se iz njega ne skače, ampak se gasi požar. (Kmetijski minister Smrkolj) • Bolj ko tiščiš kmetijstvo nekam na rob, prej bo zlezlo na površje javnosti in politike. (Erjavec) EU nevarnost in hkrati priložnost Kmetijstvo vir težav Zakaj velja kmetijstvu pri vključevanju Slovenije v Evropsko zvezo (EU) posebna pozornost? Potrebno je vedeti, da pripada tej panogi kar 40 odst. vse zakonodaje, ki jo je treba uskladiti, in 60 odst. vseh težav, ki se obetajo. Kmetijstvo bo kot občutljiva dejavnost doživljalo intenzivne spremembe ne le v Sloveniji, temveč tudi v vsej Evropski zvezi, o čemer govori Agenda 2000. Začetek kmetijske reforme pri nas, kije zgrajena na štirih stebrih, je že dejstvo. Prihajamo v obdobje, ko bodo konceptualnim spremembam morala slediti predvsem dejanja. Spremenjena zakonodaja nas bo dokončno naredila primerljive z EU, kije izziv tudi za kmetijstvo. Pomeni nevarnost, a hkrati tudi priložnost. Če hočemo ali ne, je kmetijstvo tisto, ki bo odločalo o uspehu in hitrosti vključevanja celotne države v evropsko povezavo. (Evrobilten) mag. FRANC BUT, vodja 37-članske delovne skupine za kmetijstvo Tonija Pluta iz Bele krajine, ki je bila izbrana kot protokolarno vino za stoti rojstvni dan našega olimpionika, mašno vino Kartuzije Pleterje, rumeni muškat Janeza Šekoranje z Bizeljskega, ki pa je z visoko vrhunsko oceno 19,10 na kmetijskem inštitutu deklariran le kot vino namiznega razreda, saj sorta rumeni muškat na območju Bizeljskega še ni dovoljena. Prav ta zmeda je še dokaz več o nujnosti povezovanja vinogradnikov, korak naprej k temu pa je prav gotovo tudi galerija vin. T. GAZVODA Sovinjon krške kleti ^svetovni šampion v Pragi Vina kot paradni konji HOM NAD ŠENTRUPERTOM - “Če ne bo cvičkova klet, kot se imenuje naša klet, vedno odločno na strani okoliša in Dolenjske, potem se prav gotovo tudi posameznim vinogradnikom in manjšim kletarjem v tej dolini in celi Dolenjski ne bo pisalo bolje, kvečjemu slabše. Upam, da ne bo izzvenelo kot samohvala. Tudi mi smo pripravili čudovit sovinjon, suhi jagodni izbor, trgali smo ga zadnji dan v januarju. V Pragi je bilo zaključeno mednarodno ocenjevanje sovinjonov. Bilo je 16 držav s 180 sovinjoni iz celega sveta. Najvišjo oceno je dobil suhi jagodni izbor iz naše vinske kleti in je postal v Pragi šampion in svetovni prvak med šampioni za leto 1998. To je velik rezultat za nas, a tudi velik pokazatelj za celo dolino in Dolenjsko,” je povedal enolog Vinske kleti Krško, inž. Zdravko Mastnak na seji upravnega odbora Zveze društev vinogradnikov Dolenjske. P. P. ZDRAVKO MASTNAK - Enolog krške vinske kleti, eden od očetov so-vinjona - suhi jagodni izbor, svetovnega šampiona, med degustacijo. PRAVNA SVETOVALNICA Svetuje dipl. ittr. © Marta Jelačin § Molk upravnega organa Zaradi varstva državljanov velja v upravnem postopku pravilo, da je treba izdati o strankini zahtevi pismeno odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih, če ni s posebnim zakonom predpisan krajši ali daljši rok. Po 58. členu zakona o denacionalizaciji mora biti odločba organa prve stopnje izdana in vročena upravičencu najpozneje v enem letu po vložitvi pravilno sestavljene zahteve, odločba, ki jo upravni organ prve stopnje izda v skrajšanem postopku, pa v 60 dneh po vložitvi pravilno sestavljene vloge. Če pristojni organ, ki je zoper njegovo odločbo dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen. Za molk organa ne gre samov primerih, ko mora sodišče vsebinsko odločati o stvari, temveč tudi takrat, ko zaradi pomanjkanja predpisanih zakonitih pogojev organ prve stopnje zahtevo zavrže, saj je tudi zoper takšno odločitev dovoljena pritožba. N HRIBČEK BOM KUPIL... Ob martinovanju Martinovo spada v Sloveniji med najbolj popularne ljudske praznike. Na Slovenskem je sv. Martinu, ki je umrl leta 397, star čez 80 let, posvečenih okrog 130 cerkva. Na oltarjih je naslikan predvsem kot usmiljen vojščak, ki z mečem seka svoj plašč, da bi pomagal golemu revežu. Njegova starša sta bila pogana. Uspelo mu je pokristjaniti mater, očeta pa ne. Sv. Martin je bil v zahodni Evropi eden najuspešnejših misionarjev, čeprav je bil sprva vojak in celo častnik gardne konjenice. Deloval je v Galiji, današnji Franciji. Zaradi posebne pobožnosti, skromnosti, ljubezni do bližnjega in strogega življenja se je zelo priljubil ljudstvu, zato so se kmalu o njem spletle številne legende. Postal je škof, po smrti pa ga je začelo ljudstvo častiti kot svetnika. Bil je eden izmed prvih svetnikov nemu-čencev. Poganski običaj je bil tudi jesenski praznik, ko so se zahvaljevali nekemu božanstvu za letino. Domnevajo, daje sv. Martin stopil na njegovo mesto. Pri nas je bilo v zvezi z martinovim veliko pastirskih obredij. V vinorodnih pokrajinah se je goski, ki je bila daritvena žival, pridružilo vino. Povezava z martinovim je rodila legendo, da je sv. Martin spremenil mošt v vino. To je lep slovenski obi- Ureja: dr, Julij Nemanič čaj, ki v različnih vinorodnih krajih različno praznujejo. V Beli krajini gre povorka od zidanice do zidanice. Gospodar nagovori obiskovalce, spoštljivo srknejo žlahtno kapljico, rečejo “prej je bil mošt, sedaj je vino” in krst je opravljen. Običaj je obogaten z jedačo in pesmijo, zato bo gotovo živel, dokler bodo trte in zidanice. Ali je bil naš vinski patron, ki je bil tako strog do sebe in drugih, z nami letos zadovoljen? Gotovo so ga zbodle v ušesa izjave, ki jih je povzel tudi DL, na primer, da se “Slovenija utaplja v vinu”, in podobne nespodobne besede o žlahtni kapljici. Na tak način gotovo ne bomo prispevali k ugledu vina niti k njegovi višji prodajni ceni. Zaradi takšnih besed zgubljamo vsi, ki živimo od vina, največ pa številni vinogradniki v Sloveniji. Tudi zaradi tega je padla cena vina ne samo na slovenskem trgu, temveč tudi na tujih tržiščih. Noben pameten trgovec ne bo na veliko razglašal, da ima vina preveč. Sploh pa je bilo po trgatvi v državi ugotovljeno, da ni tako velikih tržnih presežkov vina, kot se je napovedovalo pred trgatvijo. V svetu je letos za 6,2 % vina manj kot v prejšjem letu. To pomeni, da ponudba vina ne bo tako huda, kot so napovedovali nekateri samooklicani vizionaiji. Sicer pa: na vaše zdravje z novim letnikom! dr. JULIJ NEMANIČ KAJ PIŠEJO DRUGI Zaskrbljeni Obal Kam bodo pripeljale politične zaposlitve Ob analizi kmetijskega dogajanja pri nas moram reči, da sem zelo zaskrbljen in to zaskrbljenost bi priporočal tudi kmetom. Če se sami ne bodo primerno angažirali, se bo njihov položaj strahovito poslabšal. SLS se je s svojo garnituro na ministrstvu z osipom strokovnega kadra dokaj onesposobila, saj je večina novozaposlenih na ministrstvu političnih zaposlitev. Zaskrbljen sem tudi zato, ker vodilna stranka • sedanje koalicije, to je LDS, niti približno ne razume kmečkega vprašanja in spričo angažiranosti na drugih področjih kmetijstvo prepušča svojemu koalicijskemu partnerju. (Vestnik) IVAN OBAL, prejšnji državni sekretar za kmetijstvo Moj vinograd V megli utaplja se dolina, na osojah je še sneg, toplo sonce greje breg, kjer so trte, moj vinograd. Trta spi do Valentina. Naj bo sonce, naj bo led, grem obrezat, kot obred, prvo trto v svoj vinograd. Toplo zagori rezina, polič kmalu je ogret; hladna je pozimi klet. Vežem, kopljem svoj vinograd. Ogenj vabi. Polič vina sosed zraven je dodal. Krog zapel je, se smejal. Zabrstel je moj vinograd. Suša, toča, soparirta, delo, nega in skrbi so že mimo, ko zori sladko grozdje moj vinograd. Zadovoljna je družina, gospodar pa nasmejan, ko vinograd je obran. Dobro dal je moj vinograd. Dočakali smo Martina. Dal je vino, vzel je mošt, za življenje dober trošt. Hvala tebi, moj vinograd. JANEZ JEŠTOVSKI [j (helena MRZLisAR| gospodinjski kotiček Nepozabni stari predmeti Vse do druge svetovne vojne so še uporabljali za kuhanje, hranjenje in pripravljanje hrane glinaste in lesene posode. Ena izmed njih je bila pinja ali me-tilnica za pripravljanje masla, narejena iz hrastovega lesa. Surovo maslo iz pinje so pregrevali v kuhano maslo in ga hranili v posebflih glinastih posodicah. Bilo je priljubljena zabela za žgance vseh vrst, polento in rezance. Sirotka ali pinjeno mleko brez maščobe, ki je ostalo po pripravi masla, pa je služila kot osvežilna pijača. Večina prebivalcev Evrope je v prejšnjih stoletjih uživala proso, ki je bilo eno izmed poglavitnih žit. V stopah je nastajal grob zdrob, zlasti iz ječmena, ajde in bučnih pečk. Kjer so se ljudje preživljali s kmetijstvom, so sadili tudi sadje, kot so jablane, hruške in slive, iz katerih so kuhali domače žganje. Še danes je najbolj cenjeno žganje iz sliv sorte bistrica. Nekoč so pili žganje za zajtrk, nosili so ga koscem za okrepitev, nepogrešljivo pa je bilo ob vseb praznikih in pomembnejših dogodkih. Žganje so kuhali (in še kuhajo) v pose-benih bakrenih kotlih. Primeri najstarejših kotlov so glinasti, po poreklu iz Italije. Načini prenašanja tovorov in v ta namen izdelani pripomočki so danes doživeli najmanj sprememb. Večina od njih je ohranila staro obliko in tudi ime. Ženske so za nošnjo bremen na glavah in v rokah uporabljale jerbase, košare, cekarje in torbe, spletene iz šibja, slame in ličkanja. Med stare gospodinjske pripomočke prištevamo tudi lesene modle z različnimi ornamenti, ki so služili za oblikovanje masla, sira, medenih kruhkov ipd. Med vsemi predmeti pa je se danes najbolj uporabna glinena posoda, ki ponovno dobiva svoj osnovni namen na turističnih kmetijah. Kuhane ali pečene jedi v glinenih posodah imajo svojstven okus, in če jim je priložena še lesena žlica, je namen dosežen, t.j. poudarek na tradiciji in domačnosti. Iz svetovne grafične zakladnice V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli še tretjo razstavo 5. bienala slovenske grafike Otočec-Novo mesto - Na ogled je Diirerjev grafični cikel Apokalipsa Geometrijska likovna govorica V Galeriji Krka razstavlja akademski slikar Josip Gorinšek NOVO MESTO - V Galeriji Krka so v ponedeljek, 9. novembra, zvečer odprli razstavo slik, grafik in akvarelov akademskega slikarja Josipa Gorinška iz Ljubljane. Avtorja in njegova dela je predstavil direktor Mestne galeri- je iz Ljubljane in likovni kritik Aleksander Bassin, za prijetno glasbeno vzdušje na otvoritveni slovesnosti pa je poskrbela harfistka Bronislava Prinčič. Za Josipom Gorinškom, rojenim leta 1936 v slovenski družini v Pančevu, je dolga in uspešna ustvarjalna pot. Začel jo je na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Beogradu, kjer je leta 1960 diplomiral na slikarskem oddelku, in že med študijem je kot najboljši študent prejel nagrado Ulupusa. Po končanem študiju se je preselil v Ljubljano, kjer še danes živi in dela. Za seboj ima prek petdeset samostojnih in skupinskih razstav doma in v devetih evropskih državah od Italije do Jugoslavije, na javnih natečajih pa je za svoja dela prejel enajst nagrad. Po mnenju Aleksandra Bassina je Gorinšek izrazit samostojni ustvarjalec, kije razvijal svoj likovni jezik abstraktne geometrijske govorice vzporedno s pojavom skupine neokonstruktiv-tstov ter si v svojem času, ne da bi sodeloval s to skupino, zagotovil visoko izrazno stopnjo, pri kateri vztraja, in tako ostaja pri vrhu ta čas aktualnih oblik novodobnega geometrizma. MiM LJUBLJANA - V novem krilu Narodne galerije se je v četrtek, 5. novembra, zvečer s slovesno otvoritvijo razstave grafičnega ciklusa Apokalipsa slovitega nemškega slikarja in grafika Albrechta Diirerja zaokrožil 5. bienale slovenske grafike Otočec-Novo mesto, katerega osrednja razstava slovenske grafike je na ogled od začetka oktobra v gradu Otočec, spremljevalna razstava sodobne ameriške grafike pa v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici. Razstavo v Narodni galeriji naj bi odprl podpornik in veliki prijatelj slovenskega grafičnega bienala direktor dunajske Alberine prof. dr. Konrad Oberhuber, po čigar zaslugi so svetovno znane in dragocene umetnine našle pot do nas, vendar je bil zaradi bolezni zadržan in je to častno dolžnost opravil avstrijski veleposlanik v Žlahtni likovni sadovi V Dolenjskem muzeju so odprli razstavo reprezentančnga izbora del Ivana Lackoviča Croate NOVO MESTO - V predavalnici Dolenjskega muzeja so od prejšnje srede, 4. novembra, na ogled izbrana dela znamenitega hrvaškega samorastniškega slikarja Ivana Lackoviča Croate, ki ga poznavalci postavljajo med ve- Ivan Lackovič Croata na otvoritvi svoje razstave v Novem mestu lika imena hrvaške likovne scene tega stoletja. Razstavo je v Novo mesto pripeljalo Hrvaško kulturno združenje, ki že nekaj let pripravlja razstave in z njimi seznanja tukajšnje ljubitelje likovne umetnosti s hrvaškimi likovnimi dosežki. OGLED RAZSTA VE - Avtorica razstave Alenka Mišja je po lapidariju popeljala (od leve) državnega sekretarja Silvestra Gaberščka, metliškega župana Branka Matkoviča, ministra za kulturo Jožefa Školča in ustanovitelja ter dolgoletnega ravnatelja Belokranjskega muzeja Jožeta Dularja. V kulturnem programu ob otvoritvi je nastopil tamburaški orkester Glasbene šole Črnomelj pod vodstvom Silvestra Mihelčiča ml. (Foto: M. B.-J.) Lapidarij pod arkadami Belokranjski muzej iz Metlike v arkadnem hodniku gradu pripravil še eno stalno razstavo - Kdaj obnova 200-letne strehe? METLIKA - Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček je pred tednom dni v pritličnem arkadnem hodniku metliškega gradu otvoril še eno stalno razstavo Belokranjskega muzeja. Gre za lapidarij, v katerem je 19 spomenikov in drugih kamnitih predmetov. Razstava, katere avtorja sta Alenka Mišja iz Belokranjskega muzeja in arhitekt Marjan Loboda, je zastavljena tako, da jo bo moč dopolnjevati. Na ogled sta dve nagrobni plošči iz 2. ali 3. stoletja, vsi ostali predmeti pa spadajo v čas od 16. do 19. stol. Poleg nagrobnih plošč in nagrobnikov so v lapidariju še deli vodnjakov in portalov, arkadni stebri, okenski okvir in celo avstrijski cestni milj-nik. Ker je na otvoritev poleg Gaberščka prišel še kulturni minister Jožef Školč, oba pa sta po mnenju kustosa Belokranjskega muzeja Leona Gregorčiča najbolj poklicana, da ocenjujeta delo v muzeju, ga je v nekaj besedah predstavil. Zanimanje za muzej je vse večje, saj ga obišče okrog 25.000 ljudi na leto. Letosjim je uspelo izboljšati delovne pogoje, v prihodnje pa pričakujejo še kadrovsko okrepitev ter obnovo 200 let stare strehe, ki že popušča. Gregorčič je optimistično dejal, da jih ni strah, da bi denar v Beli krajini porabili za ceste, muzej pa bi zaradi porušene strehe morali zapreti, saj vedo, da bi ga ljudje pogrešali. M. BEZEK-JAKŠE ZASLEDOVANI SPOMINI NOVO MESTO - V krog novomeških literatov s svojim pesniškim prvencem “Zasledovani spomini” stopa tudi župan Mestne občine Novo mesto Franci Koncilija. Predstavitev pesniške zbirke bo v ponedeljek, 16. novembra, ob šestih zvečer v Gostišču Breg. V kulturnem programu bodo sodelovali: glasbenika Branko Rožman in Petra Božič ter pesniki in recitatorji Literarnega kluba Dragotina Ketteja. Program bo povezoval Rudi Škof. Na predstavitvi bodo razstavljene tudi izvirne ilustracije, ki jih je za pesniško zbirko pripravila slikarka Huiqin Wang. Razstavo v Dolenjskem muzeju je po nagovoru dr.Amila Lučeva in predstavitvenih besedah višjega kustosa Jožefa Matijeviča odprl hrvaški veleposlanik v Sloveniji dr. Ivica Maštruko, ki je poudaril, da bi bila visoka raven sodelovanja na kulturnem področju lahko zgled zatikajočemu se političnemu. S skladbami Vivaldija in Bartoka je kulturni večer popestrila violinistka Petra Božič. Ivan Lackovič se v Novem mestu predstavlja z reprezentativnim izborom kakih tridesetih del, v izbor pa je zajet ves široki spekter njegovega likovnega snovanja, od plakatov, ki jih je naredil za Hrvaško narodno gledališče, olj na steklu s cvetnimi tihožitji in idiličnimi prizori iz kmečkega življenja, po katerih je verjetno najbolj poznan, do akvaieriranih grafik, poslikane keramike in “opusa srca”, kot slikar sam imenuje abstraktne risbe z oljem in terpentinom na papirju, ustvarjene predvsem sebi v veselje. Razstava je trajneje zabeležena v večjezičnem katalogu, ki ga je ob tej priložnosti izdal Dolenjski muzej. M. MARKELJ HORVATOVA RAZSTAVA NOVO MESTO - V Šolskem centru so v torek, 10. novembra, ob enih popoldne odprli razstavo likovnih del Gorana Horvata, ki sojo pripravili v počastitev stoletnice rojstva Leona Štuklja. FOTO ROCK OTOČEC NOVO MESTO - V galeriji Luna so včeraj, 11. novembra, ob sedmih zvečer odprli razstavo izbranih fotografij, ki jih je že uveljavljeni fotografski ustvarjalec Borut Peterlin posnel na letošnjem Rocku Otočec. Sloveniji Gerhard Wagner. Govorili pa so še predsednik Upravnega odbora bienala dr. Tone Starc, direktor Narodne galerije dr. Andrej Smrekar in kustos Tomislav Vignjevič. Letos mineva polnih 500 let, odkar je Albrecht Diirer odtisnil petnajst lesorezov na temo apokalipse in jih izdal v nemški in latinski knjižni izdaji. Z Apokalipso je veliki nemški umetnik ustvaril enega najpomembnejših umetnostnozgodovinskih grafičnih ciklov svetovne umetnosti, to delo pa je imelo izjemen vpliv na grafično umetnost tja do 19. stoletja. Dii-rer je namreč z genialnim novim načinom vrezovalne tehnike, ki jo pred letom 1500 najdemo samo pri njem, omogočil tudi v lesorezu učinke, kakršni so bili dotlej le v domeni bakrorezov. Na Dii-rerjev umetniški razvoj sta odločilno vplivala s svojimi deli Martin Schongauer in Andrea Mante-gna, prvi s stvarnim naturalizmom ter ornamentalno strukturo kompozicij in obrisov, drugi pa s patosom renesančne figure. Zato sta na razstavi v Narodni galeriji predstavljena tudi njuna bakroreza, ob tem pa še lesorez Hansa Burgkmaira in bakrorez Jeana Duveta, dveh grafikov, ki sta se zgledovala pri Diirerju. Vsa te umetnine so iz dunajske Albertine, medtem ko je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani za razstavo dala na ogled dve inkunabuli (prvotiska), in sicer Aschedlovo Svetovno kroniko iz leta 1493 in Kobergerjevo Biblijo iz leta 1483. Po teh dveh knjigah seje Diirer zgledoval pri nastanku Apokalipse. M. MARKELJ SLIKAR ARHITEKT - V razstavnih prostorih Zdravilišča Šmarješke Toplice je na ogled že nova likovna razstava, tokrat svoja olja in gvaše razstavijo slikar in arhitekt Tomaž Železnik iz Ljubljane (na sliki drugi z desne), kije posebej za to priložnost izbral javnosti doslej še nepredstavljen cikel slik it daljšega obdobja svojega ustvarjanja. Razstavo so odprli v petek, 6. novembra, ob osmih zvečer, v kulturnem programu, ki ga je povezovala Mojca Hočevar, je nastopila tamburaška skupina KUD Dobreč iz Dragatuša, o avtorju pa je nekaj besed povedal njegov dolgoletni novomeški prijatelj, prav tako slikar, Marjan Maznik (na sliki desno). (Foto: M. Markelj) KONCERT ZA OBNOVO ORGEL - V fančiškanskem samostanu v Novem mestu je bil v soboto, 7. novembra, zvečer orglarski koncert, na katerem so nastopili: organista Milan Brudar in Matej Burger, violinistka prof. Helena Zalaznik, mezzopranistka Mojca Saje in baritonist Aleš Ma-kovac. Mladi glasbeniki, ki jih je k sodelovanju zbral tukajšnji organist Milan Brudar, so odigrali in zapeli skladbe Bacha, Walterja, Lubecka, Schuberta, Mozarta, Dvoraka, Francka in Mendelssohna, slišali pa smo tudi dve izvirni orgelski skladbi Mateja Burgerja. S koncertom so počastili župnijski praznik sv. Lenarta in zbirali prispevke za obnovo orgel v frančiškanski cerkvi. (Foto: M. Markelj) Od zibelke do olimpijskih medalj V Dolenjskem muzeju pripravili veliko pregledno razstavo življenjske in športne poti Leona Štuklja - Olimpijski diplomi s Čoubertinovim podpisom - Novomeški sokoli NOVO MESTO - Danes, 12. novembra, dopoldne v Dolenjskem muzeju odpirajo razstavo, s katero se ta ustanova vključuje v vrsto slovesnosti, posvečenih izjemnemu življenjskemu jubileju, stoletnici najstarejšega živečega olimpijca Leona Štuklja. V Novem mestu je na današnji dan natanko pred sto leti stekla zibelka legendi svetovnega športa. V mestu na okljuku Krke seje doslej najuspešnejši slovenski športnik prvič seznanil s športom in gimnastiko, ko je občudoval novomeške sokole in se jim kasneje pridružil. In prav v dolenjsko metropolo je naš šampion prinesel svoje prvo olimpijsko zlato, ki mu je sledilo še pet olimpijskih kolajn ter lepo število visokih odličij z drugih velikih mednarodnih tekmovanj. Razstava razgrinja obiskovalcu več desetletij trajajočo Štukljevo nadvse uspešno športno pot, pospremljeno s potrebnimi bio- Zaljubljen v Višnjo Goro Ljubiteljskega slikarja Janeza Kastelca motivno najbolj privlači starodavno mesto - Tildi ilustrator VIŠNJA GORA - Janez Kastelic se je rodil v Grosuplju, od petega leta starosti pa živi v Višnji Gori. Prav to starodavno mesto, ki letos praznuje 520 -letnico, ga je zaznamovalo na poseben način, saj ostaja njegov najljubši slikarski motiv. “Čeprav sem naslikal že nešteto slik mesta in njegove okolice, me Višnja Gora še vedno navdihuje,” pravi Kastelic, po poklicu ročni knjigovez v enem izmed ljubljanskih podjetij. Pri srcu mu je stara mestna arhitektura, valovita dolenjska pokrajina in tihožitje, loteva pa Janez Kastelic se tudi portretov. V glavnem se poslužuje oljne tehnike in akvarela, tuji pa mu niso tudi akril, perorisba, tuš. Kot pravi, je že v otroštvu kazal zanimanje za slikanje, k čemur ga je spodbujal tetin mož, spodbudno pa je bilo tudi druženje z domačim akademskim slikarjem Leonom Koporcem in kasneje s p. Gabrijelom Humkom iz stiškega samostana. Kastelic je naredil grafično šolo, na likovno akademijo pa mu ni uspelo. S slikarstvom se resneje ukvarja od leta 1965, ko se je pridružil Društvu likovnih samorastnikov. Udeležuje likovnih kolonij, sicer pa ima za sabo že okrog 70 skupinskih razstav doma in v tujini, šestkrat se je predstavil samostojno. Nazadnje je bilo to v domačem mestu na predvečgr letošnje Jurčičeve poti na Candkovi domačiji. Vesel je, da je večini ljudem blizu njegovo realistično slikarstvo. Kastelic, ki je dejaven v domačem turističnem društvu, se je uspešno preizkusil že tudi kot ilustrator - opremil je dve knjigi domače pisateljice Mihaele Zajc Jarc, če ga poprosijo, pa se po cerkvah in kapelicah loti tudi obnavljanja fresk. L. MURN grafskimi dokumenti. Avtor razstave, direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj, je zanjo zbral najrazličnejše predmete in dokumente, predvsem iz časa, ko je bil Štukelj športno najbolj aktiven, ostalega življenjskega obdobja se je le dotaknil. Na ogled so seveda vse osvojene olimpijske kolajne in diplome, med katerimi imata najbrž posebno vrednost pariški s podpisom očeta modernih olimpijskih iger Pierra de Coubertina, pa državna odlikovanja, od reda sv. Save iz prve Jugoslavije do zlatega znaka svobode Republike Slovenije, nadalje številna druga priznanja, plakete, spominske diplome, odlikovanja in darila, med njimi kipec, ki ga je Štuklju podaril sam predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan A. Sarrtaranch. Na razstavi je zbrano tudi precej fotografij iz Štukljevega otroštva in mladosti v Novem mestu pa seveda z njegovih športnih tekmovanj, pri čemer so fotografsko najbolje dokumentirane olimpijske igre v Berlinu. Poučen dodatek k osrednji razstavi je pregled novomeškega sokolstva, postavljen v avli, saj so tu začetki Štukljeve športne RAZSTAVA ARHITEKTOV LAPAJNETOV LJUBLJANA - Jutri, 13. novembra, bodo ob enih popoldne v Galeriji Krka na Dunajski cesti 65 odprli razstavo stvaritev arhitektov Danila in Marijana iz znane novomeške družine Lapajne. Razstava je posvečena 40-letnici njunega strokovnega ustvarjanja. O delu obeh arhitektov bo spregovoril arhitekt Jovo Grobovšek, slovesni dogodek pa bosta glasbeno obogatila kitarista Dušan Pavlenič in Boštjan Jerman. poti. Ta del razstave je pripravila Majda Pungerčar. V Dolenjskem muzeju so enako skrbno kot vsebino zasnovah tudi zunanjo podobo razstave. Arhitekt Jovo Grobovšek je panoje domiselno oblikoval z modrimi barvami in nerjavečim jeklom kot simboli optimizma, modrosti in jeklene volje, lastnostmi, ki krase Štukljevo osebnost ter njegovo športno in življenjsko pot. M. MARKELJ Cerkve v krajini Razstava Jureta Godca v frančiškanskem samostanu NOVO MESTO - V obsežnem slikarskem opusu likovnega ustvarjalca dipl. inž. metalurgije Jurija Godca iz Celja zavzema akvarel osrednje mesto, saj ga ta zahtevna in občutljiva likovna tehnika privlači že vse od začetkov njegovega ukvarjanja s slikarstvom. Začel je sicer z risbo, zanimale so ga tudi različne druge tehnike likovnega ustvarjanja, vendar je prav v akvarelu našel svoj prepoznaven likovni izraz. Kot udeleženec številnih slikarskih kolonij in zavzet krajinarje ustvaril zanimiv cikel, ki je motivno ubran na slovensko krajino in sakraln0 arhitekturo v nji. Upodobil )e številne cerkve z vseh koncev naše domovine, od tistih s slovenskega Krasa, do nam domačih cerkvic, posejanih po valoviti dolenjsk1 pokrajini. Nekatere je ujel le * * * * v nekaj barvnih razlitjih, druge je odločneje izrisal in okrepil I barvno črto, na nekaterih podobah skoraj vse polje slike zavzema arhitektura, na drugih je cerkev stopljena s pokrajino. Cikel j1-poimenoval Cerkev v slovenskem pejsažu. Na ogled je v razstavnih prostorih pri knjižnici frančiškanskega samostana. Razstavo so odprli prejšnji četrtek, 5. novembra, zvečer. O avtorju, ki se zaradi poplav na Celjskem ni mogel udeležiti otvoritve, je govoril Jožef Matijevič, okte1 Adoramus pa je za prijetno počutje odpel tri pesmi. MiM POTA m st/? dežurni poročajo POŠKODOVAL AVTO - V soboto, 7. novembra, popoldne je nekdo v Velikem Cerovcu na parkirišču pred gostilno poškodoval osebni avto, katerega lastnik je A. J. iz Novega mesta. Razbil je obe sprednji luči, z ostrim predmetom pa je Poškodoval vrata, pokrov motorja, Pokrov prtljažnika in pomično Plastično streho. Neznanec je lastniku povzročil za 200 tisočakov škode. VLOMIL V AVTO - V soboto, 7. novembra, nekaj po 18. uri je nekdo v vinorodnem območju Zvale vlomil v osebni avto last S. M. iz Grosuplja in mu ukradel etui, v katerem so bili dokumenti, njegovemu sopotniku pa je vzel moško črno torbico, v kateri so bili dokumenti in več kot 60 tisočakov in očala. UKRADEL POKROVE - V noči na 2. november je nekdo v skupnih garažah na Seidlovi cesti v Novem niestu iz osebnega avta Opel Astra ukradel vse štiri okrasne pokrove. S tem je lastnico oškodoval za 20 tisočakov. AVTO Z DENARJEM JE BIL PRI ROKI - V torek, 3. novembra, Popoldne je nekdo na parkirnem Prostoru pred pokopališčem v Šentjerneju prišel do osebnega avta, odprl vrata in oškodovanki J. G. iz Novega mesta ukradel denarnico, v kateri je imela dokumente in denar. Njeni sopotnici A. F. iz Novega mesta pa je iz torbice, ki jo je imela na zadnjem sedežu, ukradel denar. Oškodoval ju je za skoraj 20 tisočakov. RAZBIJAL KOZARCE IN STEKLENICE - 2. novembra zvečer so policisti do iztreznitve pridržali vinjenega 28-letnega S. J. iz okolice Črnomlja, ker je v vinoteki Martin na Čardaku v Črnomlju razbijal kozarce in steklenice. Občanu, ki gaje hotel pomiriti, je grozil 'n ga udaril. Ker je s kršitvijo nadaljeval tudi po prihodu policistov, so ga ti pridržali, zagovarjati pa se bo moral tudi pred sodnikom za Prekrške. SAM IZDELAL TABLICI NOVO MESTO - 45-letni A. K. iz okolice Novega mesta je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja ponarejanja. V začetku novembra so ga namreč policisti ustavili pri Dvoru in ugotovili, da registrskih tablic, ki jih ima na svojem osebnem avtu, ni v evidenci. Pri natančnejšem pregledu so ugotovili, daje tablice izdelal sam in jih oblepil z izolirnim trakom. Je priviligiranje cerkve neustavno? Vračanje premoženja Cerkvi v naravi pomeni izgubljanje nacionalnih gozdov in zemlje - Sedemletna prizadevanja so se z odločbo ustavnega sodišča izničila LJUBLJANA - “Sklep, s katerim so razveljavljeni posamezni deli novele zakona o denacionalizaciji, ki ga je sprejeio ustavno sodišče v stari sestavi tik pred iztekom mandata, je tak, da slabši ne bi mogel biti. Je namreč nerazumen in neustaven, takšno dejanje pa ima lahko za posledico izgubo nacionalnega ozemlja in pomeni nacionalno katastrofo,” je na nedavni novinarski konferenci dejal dr. Alojz Čampa, predsednik Društva za ohranitev slovenskih gozdov. S takšno odločitvijo ustavnega grofje, ki bodo dobili slovensko sodišča so se izničila sedemletna prizadevanja za spremembo zakona o denacionalizaciji, ki je bil sprejet še v času Demosa. Z njim bo Rimskokatoliška cerkev dobila za Vatikan vrnjenih okrog 40.000 hektarjev gozdov, temu pa bodo nedvomno sledili številni Dr. Alojz Čampa DO PUACE Z NOŽEM NOVO MESTO - 35-letni A. R. in 37-Ietni R. Z. iz Novega mesta sta utemeljeno osumljena kaznivega dejanja ropa, ker sta 6. novembra popoldne prišla v samopostrežno trgovino Dolenjka na Glavnem trgu v Novem mestu. Eden je držal odprta vrata, drugi pa je odšel do police z žganimi pijačami in vzel dve steklenici žganja. To je opazila delavka in mu vzela steklenici. Osumljenca sta odšla, vendar sta se čez 15 minut vrnila. Delavka ju je zopet opozorila, naj ne jemljeta ničesar, vendar je A. R. izza pasu potegnil nož in z njim zagrozil delavki, ki se je zaradi strahu odmaknila. A. R. je vzel steklenico ruma, nato pa sta oba odšla. HRANIL KONOPLJO METLIKA - 43-letni I. K. iz Metlike je utemljeno osumljen kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Policisti so namreč v začetku prejšnjega tedna na podlagi odredbe okrožnega sodišča v Novem mestu opravili hišno preiskavo in mu zasegli 139 gramov marihuane, ki jo je imel v šestih vrečkah. TORBIČAR NA DELU NOVO MESTO - V petek dopoldne je nič hudega sluteča 57-letna F. M. iz Novega mesta hodila po pločniku proti centru Novega mesta. Pri gimnaziji jo je dohitel neznanec in ji izpod pazduhe na silo vzel torbico, v kateri je imela nekaj denarja in dokumente. Nedorečen status gasilca Prizadevanja občinskih in republiške Gasilske zveze KOČEVJE - Čeprav od ustano-v‘tve samostojne države gasilstvo pri nas ni več samo ljubiteljska oblika združevanja ljudi, gasilci še vedno kimajo zadovoljivo urejenega Starša. Gre za potrebo po ureditvi Vprašanja stalne pripravljenosti, ki te, kar zadeva gasilce, popolnoma °rezplačna, dejstva, da v obstoječem šolskem sistemu gasilstvo ni Predvideno kot interesna dejavnost, Ugodnosti za gasilce in še celo vrsto drugih zadev. V zakonu o gasilstvu, po katerem le gasilstvo humanitarna dejavnost, te določen status gasilca že predviden, vendar pa zaradi vrste še fe rešenih vprašanj prihaja do tega, *°t pravi tajnik kočevske občinske Gasilske zveze Milan Simičič, da se y Zakonu predpisano v praksi ne ‘zvuja. "Gasilstvo je v naši novi državi postalo stroka. Od gasilca Prostovoljca se zahteva veliko zna- državljanstvo, nekdanji kolaboranti in optanti na Primorskem. “Vračanje zemlje in gozdov cerkvi pomeni začetek izgube nacionalnega bogastva, tak trend pa bo šel kot domine in lahko se zgodi, da Slovensci kmalu ne bomo imeli več svojega premoženja,” meni Čampa. Čeprav je Društvo za ohranitev slovenskih gozdov ustavnemu sodišču dalo pobudo za nekatere spremembe zakona o denacionalizaciji, jih to sploh ni upoštevalo. Prav nasprotno. Rimskokatoliški cerkvi je prisodilo poseben status in jo izvzelo iz zakonskih rešitev, ki onemogočajo vračanje premoženja fevdalnega izvora v naravi. “To je v nasprotju s 14. členom Ustave, ki govori o enakosti vseh državljanov pred zakonom, zato bomo poiskali način, da se na takšno odločitev sicer najvišjega organa odločanja pri nas pritožimo.” Čampa je govoril tudi o posledicah sklepa Ustavnega sodišča z dne 26. oktobra letos, ki ne bodo vidne le v na političnem, pravnem in nacionalnem nivoju, pač pa bo zato, ker naj bi celo Ustavno sodišče kršilo Ustavo, oslabljen ugled Slovenije izven naših meja, saj se s tem Slovenija odmika od mednarodnih predpisov, katerih podpisnica je. Zaradi tega bodo ogrožena tudi obmejna in demografsko manj razvita območja, ne smemo pa zanemariti dolgoročnejših posledic pri gospodarjenju z gozdovi, saj bo zaradi takšne denacionalizacije delež javnih gozdov daleč pod evropskim povprečjem. Opozoril je tudi na grabežljivost Cerkve, ki bi “morala, če bi bila res moralna in pravična, kakor piše v evangeliju in uči Sveto pismo, sama opozoriti ustavno sodišče, da njen pri-viligirani položaj pred zakonom ni praven.” Po besedah Čampe je s takšno odločitvijo razbit tudi enotni koncept ravnanja z gozdovi in so degradirana 50-letna vlaganja v gozdove; navedel pa je tudi primer gospodarjenja novih gospodarjev župnijskega urada Sveta gora v Zagorju, kjer so od leta 1991 do letos na črno posekali za dobrih 400 kubikov lesa za obnovo cerkve. T. GAZVODA GUM ZA VEČ LET POTOK - 5. ali 6. novembra je nekdo v Potoku vlomil v večji kontejner, v katerem ima K. O. iz Potoka shranjene avtomobilske gume, in ukradel več kot 100 obnovljenih avtomobilskih gum. Lastnika je s tatvino oškodoval za okoli pol milijona tolarjev. po dolenjski deželi • V soboto nekaj po 4. uri zjutraj se je S. M. iz Čučje Mlake pripeljala na bencinski servis na Otočcu. Natočila je gorivo, nato pa se je odpeljala do okrepčevalnice. Odklenjen avto je pustila v teku in odšla na kavo. Ko se je vrnila, je opazila, da je avto izginil v noč, zato je na pomoč poklicala policiste. Ti so na parkirišču pod teraso okrepčevalnice kmalu prijeli 20-letnega K. R. iz Novega mesta, ki je utemeljeno osumljen kraje avtomobila. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom. • Isto noč, le nekoliko prej, so imeli policisti precej dela s 50-letnim M. S. z Dvora, ki sojga hoteli najprej ustaviti v Žužemberku, a mož se je na znake policistov požvižgal, zato so se ti odpeljali za njim in ga skušali še nekajkrat ustaviti. Voznik se je ustavil šele pred svojo stanovanjsko hišo, kjer je med postopkom žalil policista in enemu celo grozil, da ga bo ubil. Ker se kljub številnim opozorilom ni umiril, so ga policisti pridržali do iztreznitve. Nadaljevanje praznovanja martinovega je kljub dobri družbi potekalo brez mošta. UKRADEN DENAR SKRIL V ČEVELJ KARTELJEVO - V sredo. 4. novembra, popoldne je prišel neznanec v Dolenje Karteljevo k M. K. in jo prosil za pijačo. Ko mu jo je dala, je stopil v hišo in jo prosil še za denar in cigarete. Odšla je v sobo po 100 tolarjev, za njo pa tudi neznanec, ki je opazil, da ima ženska večjo vsoto denarja. Zato jo je prosil še za krompir. Ko se je vrnila z vrečko krompirja, je opazila, da ji je neznanec ukradel denar. Zahtevala je, da ji denar vrne, vendar je pobegnil. Oškodovanka je obvestila policiste, ki so na podlagi dobrega opisa kmalu prijeli osumljenega 33-letne-ga R. H. iz Brezjega, pri njem pa so našli 120 tisoč tolarjev, ki jih je bil skril v čevelj. KONČAL V POTOKU - Zgodnji sneg, ki je v četrtek, 5. novembra, pobelil del Dolenjske, jo je zagodel tudi voznikom, nepripravljenim na jesens-ko-zimske prometne razmere. Drsljiva in spolzka cesta je povzročala precej preglavic (in jih še bo v prihodnjih mesecih!), za tovornjak, ki je pri Šentjuriju zavozil s ceste v bližnji potok, pa je bila ob še čem morda tudi usodna. Iz struge potočka so veliko in težko vozilo potegnili šele popoldne. (Foto: M. Markelj) CESTARJI PRIPRAVLJENI NA ZIMO KOČEVJE - Prejšnji teden so delavci Cestnega podjetja Novo mesto, d.d., odsek za varstvo cest Kočevje že preskusili zimsko mehanizacijo pri pluženju sedem centimetrov snega na cestah proti Loškemu Potoku in Borovcu. Sicer enota v Kočevju vzdržuje 62 kilometrov magistralnih cest, 222 kilometrov regionalnih cest (letos so s prekategorizacijo državnih cest dobili še 80 kilometrov) ter v občinah Kočevje, Ribnica in Loški Potok okrog 300 kilometrov lokalnih cest. Na razpolago imajo dovolj soli (1000 ton) in peska (okrog 800 kubičnih metrov), sicer pa bodo posipni material dobivali sproti po potrebi. M. G. NAŠLI MINO NAŠEL MINO - Prejšnji ponedeljek je občan iz Šentjurja na obrežju Save našel minometno mino. Pirotehnik je ugotovil, da izvira iz 2. svetovne vojne. MLAD KOLESAR IZSILIL PREDNOST BROD - V soboto, 7. novembra, ob pol dveh popoldne seje 12-letni Dejan Pacek z Broda s kolesom zapeljal z dvorišča na lokalno cesto Podbočje-Veliko Mraševo. Pri tem je izsilil prednost pred voznikom osebnega avta Janezom Barbičem iz Šutne, ki je sicer zaviral, a trčenja ni mogel preprečiti. Kolesar se je hudo poškodoval. ODPELJAL KABEL ŠKOCJAN - Med 4. in 6. novembrom je nekdo iz odprtega skladišča podjetja Telekom v Škocjanu ukradel okoli 200 metrov podzemnega kabla, nekaj pa ga je poškodoval. S tem je omenjeno podjetje oškodoval za pol milijona tolarjev. KDO BO “NAJ” POLICIST? NOVO MESTO-Od 1. oktobra letos do 1. maja prihodnjega leta bo na območju UNZ Novo mesto potekal izbor najboljšega policista za leto 1998/99. Namen akcije je vzpodbuditi in motivirati policiste za dobro in učinkovito preventivno in drugo policijsko delo. V akcijo so vključeni vsi uniformirani policisti in kriminalisti na policijskih postajah in upravi, niso pa vključeni vodstveni delavci in člani komisije. Končno odločitev bosta oblikovala strokovna komisija in javnost. Občani bodo lahko za najboljšega policista glasovali preko glasovnic, ki bodo objavljene v lokalnih in nacionalnih časopisih med 15. aprilom in 1. majem prihodnjega leta. Obravnavi zoper pet Romov še ni videti konca Izvedenec meni, naj bi Rajka Hudoroviča v glavo ustrelil Gorazd Jurkovič iz Šentjerneja - Jurkovičeva zagovornica opozarja, da je to drugače, kot so trdile priče - Prihodnjič bodo med drugimi zaslišani tudi trije policisti KRŠKO - V ponedeljek seje na okrožnem sodišču v Krškem nadaljevalo sojenje Valentinu Brajdiču Renatu in Gorazdu Jurkoviču, ki sta obtožena umora, ter Darku Brajdiču in Radu in Silvestri Jurkovič, ki so obtoženi pomoči pri tem. Tokrat je svoje dopolnjeno mnenje podal izvedenec balistične stroke, saj je šele na prejšnji obravnavi izvedel za enega bistvenih dokazov: ostanke tkiva in las na avtomobilu Renault laguna, pa tudi njegova predstava o kraju dogajanja ni bila popolna. nja, pa tudi določene psihofizične sposobnosti. Težava pa je, da so že samo zdravniški pregledi, kaj šele ugotavljanja psihofizičnih sposobnosti, dragi in si jih ne moremo privoščiti, "pojasnjuje Simičič. “V Evropi je status gasilca različno urejen, vendar je vsem državam skupno, da imajo gasilci pri njih nekatere ugodnosti, pri nas pa še vedno nimajo nobene, "pravi Simičič. Ureditev statusa gasilca prostovoljca v našem sistemu je bila zato tudi pomembna tema na letošnjem kongresu Gasilske zveze Slovenije v Sežani. V vodstvih občinskih gasilskih zvez se namreč bojijo, kot pravi Simičič, kaj bi se zgodilo, če bi se kateri izmed gasilcev pri intervenciji ponesrečil. Kot kaže, bo na rešitev za to potrebno počakati na razplet konkretnega primera nesreče, kakršna se je žal že pripetila. M. LESKOVŠEK-SVETE Tokrat naj bi bil zaslišan tudi Rom Roman Brajdič, ki pa zaradi groženj ni prišel na sodišče. Tokratno mnenje izvedenca balistične stroke je temeljilo na novoizde-lanem geodetskem načrtu kraja dogodka v Gazicah, izvedenec pa si je pomagal še s skico UNZ in fotografijami, medtem ko je menil, da ogled kraja dogodka ni potreben. Prav dejstvo, za katero je izvedenec izvedel šele na prejšnji obravnavi -torej najdeni delci tkiva in las - je vplivalo na delno spremembo že predvidenih stojišč obeh strelcev: Valentina Brajdiča in Gorazda Jurkoviča. Stojišča je določil glede na izmet tulcev. Ugotovil je, da naj bi Valentin Brajdič izstrelil najmanj 6 nabojev, pri streljanju čepe naj bi zadel tudi mizo, iz istega položaja pa je dvakrat ustrelil še v tla. “V tem položaju je prestrelil tudi noge umorjenega,” meni izvedenec, medtem ko naj bi Gorazd Jurkovič izstrelil najmanj dva naboja. Z enim je prestrelil šotor, z drugim pa glavo umorjenega. Izvedenec je prepričan, da Valentin ni izstrelil usodnega strela, saj tako delci tkiva in las ne bi prileteli na streho in šipo avta, prav tako pa Valentin po izvedenčevem mnenju ni mogel ustreliti oškodovanca pred hišo, saj mu je hiša zakrivala vidno linijo. Jurkovičeva zagovornica je hotela od izvedenca izvedeti, kaj meni o izpovedbah prič Lidije in Antona Kosec, ki sta trdila, daje bil usoden Valentinov strel, vendar se je zoper takšno vprašanje pritožil zagovornik Valentina Brajdiča. Z njim se je strinjal tudi senat, saj ocenjevanje izpovedi prič ni naloga izvedenca, pač pa stvar senata. Sicer pa je izvedenec balistične stroke dejal, da pri svojih mnenjih nikoli ne upošteva izpovedb prič, saj vedno gradi le na materialnih dokazih, ki imajo procesno vrednost. Na vprašanje, ali je možno, da je bil Rajko zadet v glavo, preden se je umaknil za vogal hiše, izvedenec balistične stroke ni znal natančno odgovoriti, a glede na najdbo trupla in veliko mlako krvi pred hišo je menil, daje bil Rajko pred strelom že v položaju, da ga Valentin ni * Na naslednji glavni obravnavi, ki bo 30. novembra, bodo zaslišani še trije polieisti in občanka iz Gazic, ki bo povedala, ali so obtoženi dan pred usodnim obračunom pri njej res iskali oškodovanca (slednjemu je sicer nasprotoval Valentinov odvetnik, ki je poudaril, da med Komi ni bilo sovraštva ali groženj, kar je na prejšnji obravnavi povedal tudi policist Franc B., saj je bil po policistovih besedah cilj policijske akcije le prestreči trgovino z orožjem). Dodatno mnenje bo podal izvedenec sodne medicine, zaslišan pa bo tudi strokovnjak Centra za kriminalistično-tehnične preiskave. mogel videti. Je pa prepričan, da bi na to vprašanje lažje odgovoril izvedenec sodne medicine, zato bo na naslednji obravnavi ta ponovno zaslišan. Jurkovičeva odvetnica je sicer ugovarjala izvedencu balistične stroke, ker je “bilo mnenje izdelano brez predhodnega ogleda in brez podatkov o izmerah”, zato je predlagala izločitev tega izvedenca, tudi zato, ker po njenem mnenju izvedenec, ki je zaposlen na centru za kriminalistično-tehnične preiskave, torej pri organu pregona, ne more biti nepristranski. S tem se senat ni strinjal, saj obramba ni navedla nobenih dejanskih okoliščin, ki bi vzbujala dvom o ekspertizi. Očitka, da je delo opravil le na podlagi fotografij in brez podatkov o izmerah, ne držijo, zaposlitev na centru pa še ne more biti razlog za pristranskost, saj je bil zaslišan kot izvedenec. Senat tudi ni sprejel njenega predloga, da bi naredili rekonstrukcijo dogodka na kraju samem ob udeležbi obeh obtožencev. T. GAZVODA POLNA KLOP ZA OBTOŽENCE - Romi iz Šentjerneja so spet sedli na zatožno klop okrožnega sodišča v Krškem. Sedaj je že jasnejše, kdo naj bi ustrelil Rajka v glavo. Izvedenec balistične stroke meni, da je bil usoden strel Gorazda Jurkoviča (na sliki v sredini peterice), medtem ko naj bi Rajka v noge ustrelil Valentin Brajdič (na desni). Sicer pa je bila tokrat razpravna dvorana pretesna za vse Rome, ki so želeli prisluhniti obravnavi, ki je bila zopet povod za kar nekaj vroče krvi med Romi iz Šentjerneja in Kerinovega grma. (Foto: T. G.) Meta Malus Lunin koledar -Lunine bukve 1999 Lunin koledar - po novem Lunine bukve je letos spremenil svojo podobo. Je vsebinsko bogatejši in obsežnejši. Poleg že ustaljenih podatkov o hujšanju, najprimernejšem času za setev ali sajenje rastlin, parjenje živali, koline, sekanje lesa itn., neprimernem času za kirurške posege in o začetku zdravljenja ter nasvetov, kdaj je najugodnejši čas za določena opravila, vam letos Lunine bukve ponujajo še več astroloških zapisov, kitajski in keltski horoskop, zdravljenje z barvami in še marsikaj zanimivega. Avtorica pa odkriva tudi druge Lunine skrivnosti. Lunine bukve lahko letos kupite tudi na vseh večjih časopisnih prodajnih mestih po ceni 861 SIT (5 % prometni dvek je že vštet v ceni). Če pa boste koledar naročili neposredno pri izdajatelju - Kmečkemu glasu, vas bo stal 693 SIT (v ceno ni všteta poštnina). V kolikor pa boste postali stalni naročnik (najmanj 2 leti), boste zanj odšteli le 588 SIT (v ceni ni všteta poštnina). Koledarje bomo pošiljali po povzetju. Naročila sprejemamo do razprodaje edicije na naslov: ČZD Kmečki glas, Železna c. 14, 1000 Ljubljana ali 24 ur na dan po telefonu (061) 13 7/ 542. (Če bo vključen avtomatski odzivnik, vas prosimo, da po njem sporočite tudi, če želite postati stalni naročnik.) . aij&n . . 'f• »t*\ . Meta MUu LUNINE BUKVE NAROČILNICA Podpisani (ime in priimek): Naslov: Pošta: I I Želim postati stalni naročnik Luninih bukev I_____| (označite s križcem) Datum: Podpis: CH6MS6ARCH • kakovostna sredstva za vzdrževanje zgradb in opreme Smo del ameriške multinacionalne družbe, ki že pet let uspešno posluje z več kot 1000 firmami v Sloveniji in se želimo še razširiti. Če ste pripravljeni dobro delati in dobro zaslužiti, imate vsaj srednjo izobrazbo in vsakodnevno na voljo avtomobil in telefon, se nam lahko pridružite kot prodajni zastopnik za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. Zagotavljamo vam usposabljanje in vse drugo za uspešno delo. Pričakujemo osebe, stare od 25 do 45 let. Vaše ponudbe in življenjepis pričakujemo do 20. novembra na naslov: NCH, d.o.o. Parmova 53, Ljubljana (telefon 061/316-388) ^.tST Bo Al Novi trg, Novo mesto V 322-765 vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit... Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo. Pridite, poskusite in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite pri PARTNERTRADING, d.o.o., iz Novega mesta! CALERIJA KRALJ NOVO MESTO, PREŠERNOV TRG 3 - OB KINU KRKA TELEFON : 372-720 • PRODAJA UMETNIŠKIH SLIK • OKVIRJANJE SLIK, FOTOGRAFIJ, GOBELINOV... • UMETNIŠKE SLIKE PO NAROČILU (ZIDANICE, DOMAČIJE, KRAJINE, PORTRETI...) " '' . ''' ' K M. i ^ USS m f " tflH . ftV. ___ -f ^ A. S : i j j »4 Tl* m _ .. i‘ Vi; '• - - % Za vsako sliko, fotografijo, gobelin itd., ki jo prineste okviriti v Galerijo Kralj od 20. oktobra do 3. decembra, dobite kupon, s katerim boste udeleženi v nagradnem žrebanju. Podeljenih bo osem kvalitetnih in bogatih nagrad: tri umetniške krajinske slike - olja, dva akvarela in tri grafike. Vse slike so okvirjene. Avtorji so znani slovenski slikarji! Žrebanje bo v petek, 4. decembra, na televiziji " Vaš kanal". Vljudno vabljeni! L NOVO MESTO ŽABJA VAS, NOVO MESTO Tel.: 068/341-670, fax: 341-671 AKCIJA! AKCIJA! AKCIJA! AKCIJE TUDI NA DRUGIH MODELIH DAEVVOO! LANOS 3 vr. že od 1.449.999 SIT Ob nakupu LANOS 3 vr. prejmete še: • komplet štirih zimskih gum • paket presenečenja • srečko, ki bo sodelovala v žrebanju za tri avtomobile MATIZ! Ugodni nakupni pogoji. • Finančna rešitev za vsakogar! • Kredit, obrestna mera že od TOM + 2,5%. • Poplačila vaših starih kreditov. • Staro za novo. • Lizing na položnice do 5 let. frizerski salon Sabina Zakšek, s.p. Marjana Kozine 3 Novo mesto ❖ Vsakdan (razen ponedeljka) od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Naročila po 068/373-461 (O 4-* .2 (0 O) 0) a o TO a N o Prisluhnite klicu! v*-v. A) Vaš prispevek rešuje življenja otrok. V Sudanu reč kot milijonu ljudi preti smrt zaradi takole, zaradi sl radii n/a vsakdan umre preko t OO otrok Se oklevajte, e as je pomemben, vsako : Irt jen je iedrapin eno • £ j • _ k 1 )'l' "Vllv v klic ll >41.>k in pns >\.i'!v }>• LJ il ICwi ' ‘It Sv< m pt i’*|v \ ek l.i lik> 11.! k i/iii tu /ir«» SO 102-6-8-9901S/a iku; Prisluhnite klicu fflNOVOTEHNA Predstavitve sesalca: ♦ MERKUR* TRGOVSKI CENTER Novo mesto - Bršljin Novo mesto: TC MERKUR Bršljin • 14.11. od 9. do 12. ure • 20.11. od 16. do 19. ure • 28.11. od 9. do 12. ure Glavni trg 11 • 27.11. od 9. do 12. ure Trebnje • 20.11. od 9. do 12. ure • 27.11. od 15. do 18. ure Krško • 17.11. od 14. do 17. ure Kostanjevica • 17.11. od 10. do 12. ure Globinski sesalec LAVAM ATI C sesalec za mokro in suho sesanje * elektronska regulacija * možnost priključitve turbo krtače za iztepanje Cena: 62.308 SIT Sesalec EIO FUTURA 1400 W * 6-kratna filtracija * dvojni mikrofilter Cena 27.930 SIT KALORIFEJR EWT * 2 stopnji-1000/2000 W * termostat Cena: 4.990 SIT SUŠILEC LAS EWT 1200 W Cena: 2.573 SIT 19. novembra ■dan ugodnega nakupa v METLIKI obišči«rSi' ne bo Vam »'• od 8.30 do 18.00 20. novembra ■dan ugodnega nakupa v BREŽICAH ■ dodatni AKCIJSKI POPUST • vsak obisk nagrajen • nasveti strokovnjaka • nagradno žrebanje vseh obiskovalcev z dobro informacijo do ugodnega nakupa JELOVICA BREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax:(0608)62-926, METLIKA, Cesta XV. brigade 9, tel.,f ax :(068)58-716, AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto SUZUKIJEV TEDEN ODPRTIH VRAT °cf 16. do 21. novembra I [4 KRKk KRKA ZDRAVILIŠČA, d.o.o. NOVO MESTO Zaposliti želimo TURISTIČNEGA ANIMATORJA v Zdravilišču Dolenjske Toplice in RECEPTORJA v PE Hoteli Otočec Ste komunikativni in radi delate z ljudmi? Imate organizacijske sposobnosti in želite delati s sodelavci, ki skrbijo, da se gostje pri nas prijetno počutijo? Imate prijeten nastop in Vam nastopanje pred ljudmi nituje? Ste zanesljivi, prijazni in ustvarjalni? Potem ste vabljeni k sodelovanju. Poleg navedenih lastnosti pričakujemo, da izpolnjujete še naslednje pogoje: /. za delo KULTURNEGA ANIMATORJA: • višja ali srednja šola turistične, ekonomske, gostinske ali druge družboslovne usmeritve, • najmanj eno leto ustreznih delovnih izkušenj, • znanje nemškega ali angleškega jezika, zaželjeno je tudi znanje italijanskega jezika. 2. za delo RECEPTORJA: • srednja šola družboslovne, ekonomske ali gostinsko-turistične smeri, • 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, • znanje nemškega jezika, zaželjeno je tudi znanje italijanskega jezika. Če je naše vabilo v Vas vzbudilo zanimanje in izpolnjujete pogoje, Vas vabimo, da pošljite prijavo v 8 dneh na naslov: KRKA, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto, Kadrovska služba, Šmarješka cesta 6, 8000 Novo mesto. Dodatne informacije dobite na telefon: 068/312-566. Mercator - Kmetijska zadruga Črnomelj z.o.o. Mercator - Kmetijska zadruga Črnomelj, z.o.o. Kolodvorska 39, Črnomelj AGRO d.o.o. NOVO MESTO prodajalna “SEJALEC” tel. 068/325-750 • semenski ČESEN in ČEBULČEK • čebulnice rož: tulipani, irisi, krokusi... • sadike: VRTNICE, magnolije, hibiskus, klematisi KIVI, AMERIŠKA BOROVNICA, RIBEZ, KOSMULJA, LIMONA, MANDARINA - PVC POSODE ZA ZELJE od 20 do 200 I - IN0X POSODA ZA VINO od 30 do 20001 - ČRPALKE ZA PRETOK VINA ' - MESARSKA OPREMA: mesoreznice, mesarski noži “DICK" in “VICT0RIN0X”, polnilke, mesarice, kavli... NARAVNA ČREVA, UMETNI OVITKI K0L0F0NJA, SALAMURIN... k___________________________/ UGODNA PRODAJA MOTORNIH ŽAG STIH L in Husqvarna - rezervni deli Trgovina PALMA Rozmanova 5, Novo mesto Tel. 068/322-504 • Velika izbira ženskih in moških gležnarjev • Otroški podložen gumijasti škorenj 1.800 SiT • Ciciban, ortop. čevlji od 18 -40 • Nepremočljivi čevlji • Ortopedski natikači comfort - Fly Flot • Šolski copati - baierinke DOLENJSKI LIST uaš četrtkou prijatelj objavlja popravek v Dolenjskem listu dne 5.11.1998 objavljene JAVNE DRAŽBE ZA PRODAJO NEPREMIČNINE STANOVANJA ŠT. 4, V 1. NADSTROPJU STANOVANJSKE HIŠE V ČRMOŠNJICAH ŠT. 12 S FUNKCIONALNIM ZEMLJIŠČEM-DVORIŠČEM IN DOSTOPNO POTJO Podatki o stanovanju in solastniškem deležu na skupnih prostorih, stavbnem in funkcionalnem zemljišču, objavljeni v javni dražbi v Dolenjskem listu dne 5.11.1998, se pravilno glasijo: Stanovanje je v stanovanjski stavbi pare. št. 1683/9; površina pare. je 163 m2, stanovanje je v izmeri 49,48 m2 neto koristne površine (soba 28,71 m2, kuhinja 16,22 m2, shramba in WC 4,55 m2). Funkcionalno zemljišče-dvorišče je pare. št. 1683/8, ki meri skupaj 339 m2. Solastniški delež na skupnih prostorih, stavbnem in funkcionalnem zemljišču-dvorišču, znaša 28/100. Ostali podatki in pogoji v objavljeni javni dražbi, v Dolenjskem listu dne 5.11.1998, so nespremenjeni. d d VVoifova 12 1000 Ljubiiana____/ Uvoznik in distributer priznanih blagovnih znamk išče: PRODAJNE PREDSTAVNIKE-CE za področje Dolenjske Pogoj: komunikativnost, poznavanje dela na področju maloprodaje, zaželjena starost od 25 do 35 let. Izobrazba: IV. ali V. stopnja Vaše pisne prošnje z življenjepisom pošljite na naslov: ABC TRGOVINA, d.d., Ljubljana Sektor živil in široke potrošnje VVoifova 12 Ljubljana OTVORITEV PRODAJALNE IGRAČ V ČETRTEK, 12.11.1998, V NOVEM MESTU, GLAVNI TRG 21 ... AKCIJSKE CENE, NAGRADNA ŽREBANJA, DARILA ZA OBISKOVALCE IN ZABAVNI PROGRAM ... O REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 8233 MIRNA objavlja prosti delovni mesti: 1. SVETOVALEC I. - PSIHOLOG 2. POOBLAŠČENA URADNA OSEBA V KPZ Pogoji: Pod točko 1 - visoka strokovna izobrazba psihološke smeri in 5 let delovnih izkušenj. Zaželjen je tečaj iz psihoterapije in dodatna znanja iz alkohologije. Pod točko 2 - srednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali druga ustrezna smer, 6 mesecev delovnih izkušenj, starost do 27 let, moški z odsluženim vojaškim rokom. Za objavljeni delovni mesti se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev. Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat/kandidatka izpolnjevati še naslednje pogoje: daje zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje pod točko 1, bodo vabljeni na razgovor, kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje pod točko 2, bodo vabljeni na razgovor in bodo opravljali psihološki preizkus s testiranjem, Delovno razmerje bodo izbrani kandidati sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov, ki je naveden v objavi. zavarovalnica triglav, d.d. največja slovenska zavarovalnica REDNO ZAPOSLI 1. Zavarovalne zastopnike za prodajo premoženjskih in osebnih zavarovanj za ožje in širše območje: Mirne, Novega mesta, Trebnjega, Metlike, Črnomlja in Kočevja 2. Zavarovalne zastopnike (svetovalce) za prodajo osebnih zavarovanj za širše območje: Novega mesta, Trebnjega, Metlike, Črnomlja in Kočevja OD VAS PRIČAKUJEMO: * srednješolsko ali višješolsko izobrazbo * starost od 21 do 35 let * komunikativnost * veselje do dela z ljudmi * samoiniciativnost in iznajdljivost * lastni prevoz PONUJAMO VAM: * ustvarjalno delovno okolje * strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje * samostojno in dinamično delo * stimulativne zaslužke * varno zaposlitev Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d., OE Novo mesto Novi trg 8, 8000 Novo mesto g PHILIPS Rezalni stroj BOSCH MAS 4300 moč 100 W dvostopenjsko varnostno stikplo trenutni vklop BOSCH Glasbeni stolp PHILIPS FW 730 2 X 100 W . 3 CD dvojni kasetofon z Dolby B in enim avtoreverse sistemom 20 pomnilnišklh mest, RDS bujenje ob zvoku CD, kasete ali radia tristopenjski dinamični bass refleks zvočniki ;avni avtomat BOSCH KA 2708 ia 8 skodelic kave, dtekleni vrč s pokrovom moč 900 W PC v BTC, Novo mesto PC Brežice (v Inlermarkot centru) 7.990 Imetniki Kartice 4-5%g| gotovinski POPUST! ^ KOVINOTEHNA Trebanjci v Nemčijo brez utvar Rokometaši TVebnjega so obe tekmi z vodilnim nemškim moštvom igrali v Nemčiji - Pred tem že drugič letos izgubili v Ljubljani - Dragocena zmaga Dobovčanov Bank@Net vaše zasebno bančno okence Vaše zasebno bančno okence je odprto takrat, ko ga potrebujete - tudi če je to sredi noči. Najdete ga običajno čisto blizu, po navadi za svojo delovno mizo. Potrebnih je le nekaj klikov z miško in že ste v banki. Videli boste, da vam lahko lUtrmata bmmčmiitvo Nove KBM d.d. v marsičem olajša vsakdan. ^.Nova KBM Vaš denar. Vaša banka. Trebanjcem je žreb v evropskem pokalu mest namenil najtežjega nasprotnika, vodilno moštvo nemške prve lige Flensburg - Handevvitt. Zato si v najboljšem dolenjskem moštvu niso delali utvar o morebitni zmagi in so sprejeli predlog, da obe tekmi odigrajo kar v Nemčiji, s čimer so prihranili tudi precej denarja. Trebanjci se brez prvega moža moštva, še vedno poškodovanega Janija Likavca, že na prvi tekmi Nemcem niso mogli resneje upirati. Srečanje je bilo izenačeno le v uvodnih minutah prvega polčasa do izida 2:2, ko pa so domačini povedli s 5:2 in si do konca polčasa priigrali šest zadetkov prednosti (15:9), je bil zmagovalec odločen. Trebanjci so se domačinom kasneje sicer približali na 19:21, izkazala sta se predvsem Nenad Stojakovič in Rok Tržan, a je bilo to tudi vse. Povratno tekmo sta moštvi odigrali v torek. Očitno so bili Trebanjci z mislimi že v Nemčiji ali pa jih je v sen zazibala zgodovinska zmaga nad Pivovarno Laško, sicer prejšnjo sredo v Ljubljani ne bi tako zlahka prepustili zmage Prulčanom, ki so že drugo ljubljansko moštvo, ki je v novi sezoni ugnalo Trebnje. Na začetku pri-grane prednosti (4:2) domačini do konca polčasa niso izpustili iz rok, Na začetku drugega polčasa so Trebanjci z delnim izidom 4:0 izenačili na 10:10, a so potem spet popustili in tekmo izgubili. Dobovčani so si dragoceno zmago nad Andorjem v Hrpeljah z zadetkom Dejana Vučiča zagotovili šele v zadnji minuti tekme, čeprav so srečanje precej bolje začeli domačini. Krčani se niso mogli resneje upirati niti pomlajeni postavi Celjske Pivovarne Laško, ki se je pripravljala na svojo prvo tekmo evropske lige. MALO JE MANJKALO - V soboto so Novomeščanke in Mariborčanke dokazale, da sta TPVin Infond Meltal letos najboljši ekipi v ligi, tako dobre ženske odbojke in izenačenega srečanja, polnega preobratov, pa v novomeški športni dvorani že dolgo ni bilo videti. V novomeški vrsti tokrat ni bilo slabe igralke, če pa bi imela Jana Vemig (na sliki po udarcu mimo mariborskega bloka) ob sebi vsaj še eno enakovredno tolkačico, bi zmaga zagotovo ostala doma. (Foto: I. V.) http://www.nkbm.si Gostoljubne domačinke Posavski gimnastični troboj KRŠKO - Gimnastično društvo RAIN Krško je v počastitev 100-let-nice olimpionika Leona Štuklja v petek, 6. novembra, v telovadnici Osnovne šole Jurija Dalmatina v Krškem pripravilo ženski ekipni in posamični gimnastični troboj med ekipami deklic B-programa Gimnastične zveze Slovenije starih do 10 let. Nastopile so telovadke telovadnega društva Sokol iz Brežic, gimnastičnega društva Sevnica in gimnastičnega društva Rain Krško. V ekipnem delu tekmovanja je zmagala ekipa Sokola (Dučanovič, Galič, Hotko, Rožman in Fink) s seštevkom mnogoboja 138,00 točke; na drugo mesto se je uvrstila Sevnica (Bizjak, Topič, Ribič, Bizjak in Repše) z rezultatom 131,20 točke, tretje mesto pa je pripadlo ekipi Rain Krško (Stopar, Geržina, Umek in Vajdič) s zbranimi 127,50 točke. Med posameznicami je zmagala Sandra Dučanovič iz brežiškega Sokola, ki je v mnogoboju zbrala 34,80 točke, prejela pa je tudi najvišjo oceno tekmovalnega dne, 9,40 točke za sestavo na bradlji. Drugo mesto je osvojila Kaja Galič (Sokol) z rezultatom 34,70 točke in tretje mesto pa je osvojila njena klubska tovarišica Kaja Rožman z seštevkom 34,60 točke. _ R. ZORKO VODI REVOZ NOVO MESTO - Na kegljišču Vodnjak se je začelo prvo ekipno prvenstvo novomeških kegljačev. Izidi 1. kola: Pfleiderer Novoterm -Vseh devet 6:2, Revoz : Krka 6:2, Peči Keramika: Panter 6:2. (N. G.) Bank@Net Nove KBM cLd. Krka blesti v Koračevem pokalu Aeroportiju so se oddolžili za poraz v Rimu - Drugo mesto lahko izgubijo samo še teoretično - Savinjski Hopsi sojih doma premagali s trdo obrambo - Onemogočili Nakiča nja krkaši s 63:61 s serijo zadetkov tokrat izjemno razpoloženega Gruma vodstvo povišali na 72:61, so se Italijani tako rekoč predali. S to zmago so se Novomeščani po točkah izenačili z Rimljani in si s tem zagotovili najmanj drugo mesto v skupini M pokala Radivoja Korača. Drugo mesto bi lahko izgubili le v primeru, če bi izgubili srečanji z Lovčenom v gosteh in z izraelskim Hapoelom doma in bi eno od teh moštev zmagalo tudi z Rimljani. V soboto je Novomeščane v domači športni dvorani čakal derbi 11. kola domačega prvenstva s Savinjskimi Hopsi. Tekma med predstavnikoma velike četverice slovenske košarke je upravičila pričakovanja, saj je bila izenačena od začetka do konca. Obe moštvi sta očitno vse stavili na obrambo, saj je bil izid v peti minuti srečanja še vedno 4:1, v 13. minuti pa 9:16. Gostje so svoj sistem obrambe pripravili tako, da so skoraj povsem onemogočili prvega strelca novomeškega moštva Iva Nakiča, ki je do polčasa zadel zanj izredno skromnih 6 točk. Tudi v drugem polčasu so gostje iz Polzele ob bučni podpori svoje navijaške skupine Flmelj boys z izjemnim garanjem v obrambi onemogočili Krkinim ostrostrelcem, da bi prišli do prostora za met. Sedem minut pred koncem so Novomeščani nazadnje vodili (48:46). Zadnja minuta srečanja se je začela z vodstvom gostov za tri točke (59:62), kar je bilo še dosegljivo, a je domačinom tokrat sreča obrnila hrbet. Kljub pomembnosti srečanja in izenačenosti moštev je tekma minila mirno brez nepotrebnih konfliktov, za kar je najbolj zaslužen najboljši slovenski sodnik Iztok Rems. I.V. DEKLETA IZGUBILA NOVO MESTO - Nogometašice novomeškega Radia Krka so v zadnjem jesenskem kolu doma izgubila s Senožetmi z 0:4. Z eno zmago in remijem so po prvem delu prvenstva na šestem mestu med osmimi akipami. Glede na to, da so se Novomeščanke zbrale šele pred tremi meseci in da nogometne veščine šele spoznavajo, je to lep uspeh, ki ga ni nihče pričakoval. V nedeljo, 15. novembra, ob 14. se bodo Novomeščanke v Brežicah v okviru pokalnega tekmovanja pomerile z našo najboljšo žensko nogometno ekipo Ilirijo. NOVO MESTO - Krki gre v pokalu Radivoja Korača vse po načrtih oziroma celo bolje. Razen pričakovanega poraza v Rimu nizajo zmage in so na pragu uvrstitve v nadaljnje tekmovanje. Prejšnjo sredo so se pred blizu tisoč domačimi gledalci Rimljanom oddolžili za visok poraz v prvem kolu. Žal jim sredinega uspeha ni uspelo ponoviti v soboto na derbiju domačega prvenstva, ko je bila kljub njihovi dobri igri obramba Savinjskih Hopsov zanje pretrd oreh. V prvem polčasu tekme 4. kola pokala Radivoja Korača so Novomeščani vodili le na začetku (3:0), potem pa so vajeti v svoje roke vzeli Italijani, ki so krkašem v 8. minuti ušli za največ 9 točk, že v 12. minuti pa so se košem Nakiča, kije bil v novomeškem moštvu strelsko najbolj razpoložen in je dosegel večino košev, približali na eno samo točko razlike, kolikor je ta znašala tudi ob polčasu. Matjaž Smodiš je takoj na začetku drugega polčasa s prostim metom izenačil. V nadaljevanju je bilo srečanje izjemno izenačeno, moštvi sta se menjavali v vodstvu vse do izida 52:53, ko so gostje nazadnje vodili, potem pa je Nakič z dvema zaporednima trojkama popeljal Novomeščane v vodstvo, ki ga niso več izpustili iz rok. Ko so po minuti odmora 6 minut pred koncem sreča- RIMLJANI SO POKLEKNILI - Po visoki zmagi, ki so jo rimski košarkarji nad Novomeščani dosegli na domačem igrišču, niso pričakovali, da se jim bodo Dolenjci v svoji športni dvorani zoperstavili tako, da se bodo morali v Italijo vrniti sklonjenih glav. Tako je na tekmi z Rimljani preko njihovega prvega strelca, temnopoltega Turnerja, edinič na tekmi zadel nekoliko okorni 216 cm visoki Krkin velikan Patrik Meluš. (Foto: I. V) mm išjuo umu KOŠARKA Pokal Radivoja Korača, skupina M, 4. kolo - KRKA : AEROPOR-TI RIM 85:70 (35:36); KRKA: Jev-tovič 12 (4:7), Petrov 10 (4:6), Smodiš 7 (3:6), Grum 17 (1:2), Meluš 2 (0:2), Ščekič 3 (3:4), Nakič 34 (2:4); AEROPORTI: Obradovič 12 (4:6), Ambrassia 13 (6:7), Turner 23 (6:7). Prosti meti: Krka 18:29, Aeroporti 22:32; tri točke: Krka 9:25 (Nakič 6, Petrov 2, Grum 1); Aeroporti 2:20; osebne napake: Krka 25, Aeroporti 24. Lestvica: 1. Aeroporti Rim 7, 2. Krka 7, 3. Ga-lil Elyon 4, 4. Lovčen Cetinje 3. Liga Kolinska, 1L kolo - KRKA •: SAVINJSKI HOPSI 59:67 (25:31); KRKA: Jevtovič 8 (2:6), Petrov 2, Smodiš 20 (6:11), Grum 8 (4:4), Nakič 13 (2:2), Ščekič 8 (0:1). SAVINJSKI HOPSI: Kobale 18, Jagodnik 15, Stevič 15. Prosti meti: Krka 14:24, Savinjski Hopsi 15:20; tri točke: Krka 2:15 (Smodiš, Nakič), Savinjski Hopsi 2:7; osebne napake: Krka 21, Savinjski Hopsi 24. Ostali izidi: Union Olimpija : Slovan 84:64, Triglav : Postojna 69:77, Helios : Pošta Maribor Branik 87:81, ZM Lumar Maribor : Loka Kava 59:68, Pivovarna Laško : Kraški Zidar 82:78. LESTVICA -1.1. Union Olimpija 22, 2. Pivovarna Laško 21, 3. Krka 19,4. Savinjski Hopsi 19, 5. Triglav 15, 6. Loka kava 15, 7. Pošta Maribor Branik 15, 8. Helios 15, 9. Postojna 15,10. Slovan 14, 11. Kraški zidar 12. ZM Maribor Lumar 14. Krka se bo v soboto, 14. novembra, ob 20.30 pomerila s Pošto Maribor Branikom. L B SKL, 6. kolo - NOVA GORICA : KRŠKO 108:96 (56:48); KRŠKO: Mesič 35, Puntar 7, Ogorevc 6, Božič 6, Zaturoski 2, B. Rozman 25, Boh 4, Avsenak 11. LESTVICA: 1. Rogla Atras 12... 10. Krško 8. V sedmem kolu bo Krško v soboto, 14. novembra, igralo doma z Elektro. ROKOMET Evropski pokal mest - FLENSBURG : TREBNJE 32:25 (15:9); TREBNJE: Stojakovič 8, Blagoje-vič 4, Šavrič 2, Bregant 1, Podbregar 2, Gradišek 3, Teržan 5. Povratno tekmo so Trebanjci odigrali v torek prev tako v Nemčiji. 1. SRL, 6. kolo - ANDOR : AFP DOBOVA 25:26 (13:8); AFP DOBOVA: Begovič 1, Simonovič 5, Deržič 3, Urbanč 1, Vučič 4, Kukavica 7, Kranjc 4. PRULE 67 - TREBNJE 22:17 (10:6); TREBNJE: Torlo, Mežnaršič, Ojsteršek, Stojakovič 3, Blagojevič 3, Šavrič 2, Bregant, Podbregar 2, Hribar, Gradišek 1, Žitnik, Teržan 6(2). CELJE PIVOVARNA LAŠKO: KRŠKO 38:20 (16:9); KRŠKO: Medved, Brili, German 5 (1), G. Božič 4 (1), Potočnik 1, Martinčič 3, Pinterič 1, Deržič 3, Šebek 2, Belak 1. Ostali izidi: Prevent: Radeče 30:23, Termo : Izola 25:16, Gorenje : Slovan 27:27; Lestvica: 1. Celje P-Laško 10,2. Prevent 9,3. Trebnje 8, 4. Gorenje 8, 5. Prule 67 8, 6. Radeče 6, 7. Slovan 6, 8. Termo Š. Loka 6,9. AFP Dobova 5,10. Izola 3, 11. Krško 3, 12. Andor 0. V sedmem kolu bo v soboto, 14. novembra, AFP Dobova igrala doma s Termom, Trebnje z Andorjem in Krško s Prulami 67. 1. A SRL, ženske, 6. kolo - JELOVICA : GRAMIZ 26:18 (12: 8); LESTVICA: 1. Robit Olimpija 12, 2. Krim Electa 10, 3. Juteks Žalec 8, 4. Izola 7, 5. Gramiz Kočevje 6 itd. NOGOMET 2. SNL, 13. kolo - ŽELEZNIČAR (Maribor): ELAN 8:0 (3:0). Lestvica: 1. Pohorje 31... 8. Elan 18 itd. V 14. kolu se bo Elan v nedeljo, 15. novembra, doma pomeril z zadnjeuvrščenim trboveljskim Rudarjem. ODBOJKA 1. DOL, ženske, 5. kolo - TPV NOVO MESTO : INFOND MELTAL 2:3 (-9, 13, -14, 12, -10); Lestvica: 1. Infond Meltal 8,2. HIT Nova Gorica 8,3. TPV Novo mesto 8, 4. Marsel Ptuj 6, 5. Kemiplas Koper 4,6. Špecerija Bled 2,7. ZM Ljutomer 2,8. Šentvid 2,9. Krim 2. V šestem kolu bo TPV v soboto, 14. novembra, igral v gosteh s Šentvidom,«e sinoči pa so Novomeščanke igrale doma z HIT-om Novo Gorico. 1. DOL, moški, 5. kolo - Krka Novo mesto : Pomgrad 0:3 (-8, -7, -6); Žužemberk : Titan Kamnik 0:3 (-10, -7, -7). Lestvica -1. Titan Kamnik 10,2. Fužinar 8,3. Stavbar IGM 6, 4. Pomgrad 6,5. Salonit Anhovo 6, 6. ELVO Bled 6,7. Olimpija 6,8. Žužemberk 2, 9. Šoštanj Topolšica 0. 10. Krka Novo mesto 0. V 6. kolu bo Krka v soboto, 14. novembra, igrala v gosteh s Šoštanjem Topolšico in Žužemberk prav tako v gosteh z Olimpijo. KEGLJANJE 1. liga, ženske - ADRIA CON-VENT : KOČEVJE 6:2; 2. liga -ženske, zahod - SLOVAN : TREBNJE 6:2; vzhod -SREMIČ KRŠKO : IMT 5:3' moški, zahod - RIBNICA : KOČEVJE 3:5; vzhod - RUDAR ČRNOMEU: KOVINOTEHNA 2:6; 3. liga, moški, vzhod -BREŽICE : KOROTAN 2:6, PETROL : SREMIČ KRŠKO 4:4. V sedmem kolu igrajo oba p°' savska in dolenjski prvoiligaš doma' Trebanjci se bodo proti zadnjeuvP ščenemu Andorju lahko nekolik0 spočili in po treh zaporednih p?" razih spet izdatno zmagali, težj6 delo bo imela AFP Dobova, ki bi, # se želi utrditi na sredini lestvice.s škofjeloškim Termom morala zma; gati, medtem ko bi morali ime0 Krčani poleg dobrega dne za zm°' go nad Prulami 67 tudi precej sreče- Žužemberčani presenetili Prehitro popustili ŽUŽEMBERK - Odbojkarji Žužemberka so imelu minulo soboto v gosteh vodilno in do sedaj še neporaženo moštvo prvoligaške lestvice, kamniški Titan, ki jc prišel v Suho krajino brez poškodovanega Ribiča, a so imeli Kamničani srečo, saj so naleteli na popolnoma nerazpoložene domačine, ki sc razen v prvem nizu gostom niso resneje upirali. V prvem nizu so Žužemberčani zaigrali izvrstno in goste presenetili z vodstvom 10:8, potem pa so Kamničanom dovolili, da so s sedmimi zaporednimi točkami niz odločili v svojo korist. V drugem in tretjem nizu so Žužemberčani storili preveč napak na mreži in pri začetnih udarcih, da bi se lahko enako-vredneje kosali s Kamničani, ki so nerodnosti Suhokranjcev izkoristili in osvajali točko za točko. D puCELJ 1CAKO POSLOVNO KOMU Prvih sto let Novomeščana Leona Štuklja Na današnji dan pred natanko sto leti seje v Novem mestu rodil Leon Štukelj, najuspešnejši slovenski športnik vseh časov, ki se je z zlatimi črkami zapisal v zgodovino olimpizma in svetovne gimnastike Leon Štukelj se še vedno dobro Opominja svoje srečne mladosti v Novem mestu, kjer je končal ljudsko solo in gimnazijo, po kateri se je odločil za študij prava. Pravniški Poklic ga je leta 1927 zanesel v Maribor, kjer je dobil mesto sodnica, si ustvaril družino in kjer živi še danes, čeprav se še vedno čuti Novomeščana. S telovadbo se je srečal že kot deček pri novomeškemu Sokolu, na svoj veliki talent pa je očitno opozo- ril že v gimnazijskih letih. Tudi po prvi svetovni vojni je vadil pri novomeškem Sokolu, leta 1922 pa ga je dr. Viktor Murnik povabil na priprave izbrane jugoslovanske vrste za 7. tekmo Mednarodne telovadne zveze v Ljubljani, ki je kasneje prerasla v svetovno prvenstvo. V Ljubljani je Štukelj dosegel imenitne uvrstitve, saj je bil prvi na bradlji, drogu in krogih, drugi na konju z ročaji ter v plavanju in tretji v skoku v višino. Ljubljansko tekmovanje je bila prva stopnička na njegovem izjemno bogatem sprehodu po svetovni telovadni sceni. V naslednjih letih je kot član jugoslovanske reprezentance sodeloval na olimpijskih igrah v Parizu 1924, Amsterdamu 1928 in Berlinu 1936 in po ljubljanskemu še na treh svetovnih prvenstvih (Lyon, Luksemburg in Pariz). S svojih sedmih velikih tekmovanj je prinesel osem zjatih, štiri srebrne in pet bronastih. Če bi veljala sedanja pravila, bi bilo njegovih medalj še več, saj so sprva podeljevali le medalje v mnogoboju, ki je nekaj časa obsegal tudi plavanje, tek in suvanje krogle ter plezanje po vrvi. Svojo zadnjo medaljo, srebrno na krogih, je osvojil na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936 pri 38 letih, potem pa je olimpijski tok prekinila druga svetovna vojna, med katero je Štukelj iz Maribora, kjer si je ustvaril družino, pribežal v rodno Novo mesto ter se tako izognil deportaciji. Po drugi svetovni vojni pri tedanjemu režimu ni bil ravno priljubljen in je bil med drugim v političnem procesu obsojen in zaprt, s čimer se je moral za vedno posloviti tudi od sodniškega poklica. Ivo Kuljaj v svoji pred kratkim izdani knjigi Ave, triuphator! ugotavlja, da gre iskati vzroke v dejstvu, da je Štukelj vse svoje velike uspehe dosegel za časa stare Jugoslavije, s tem pa se komunistični režim pač ni mogel hvaliti oziroma je bilo zanj primernejše, če njegove uspehe enostavno zamolči. pOZDRA V ŠTUKLJU IZPOD KAPITLJA - Takole je novomeška mladež skupaj z znanimi športniki med snemanjem videospota skladbe 100pomakala Leonu Štuklju. Med množico lahko prepoznamo Simona Hočevarja, Gregorja Komca, Alenko Bikar, Rebeko Koncilija, Jano Vernig, Igorja ‘‘drnca in Gorazda Štanglja. (Foto: I. V.) V V Športniki pojejo Leonu Štuklju Prva jakostna skupina slovenskih športnikov je v Novem mestu posnela pesem in videospot kot darilo svojemu vzorniku ob jubileju - Predlog Igorja Primca NOVO MESTO - Kot seje v uvodu pesmi izrazil znani televizijski šport-n| komentator Igor E. Bergant, je prva jakostna skupina slovenskih športnikov zapela svojemu svetlemu vzorniku Leonu Štuklju. Skupina 42 slo-Venskih športnikov, med katerimi je bila večina najbolj znanih in najuspešnejših, je cel prejšnji teden v novomeškem studiu Luca snemala skladbo, posvečeno 100. rojstnemu dnevu Leona Štuklja, v ponedeljek pa so športni-M skupaj z novomeškimi osnovnošolci pod Kapitljem posneli še videospot. Slovenski športniki so z veseljem ^Prejeli povabilo Igorja Primca in so Se> če so le imeli čas, prejšnji teden glasili v studiu Tomaža Borsana. V rapovski skladbi, ki bo izšla na Zgoščenki skupaj z več športu posvetnimi pesmimi, boste lahko slišali znanega smučarja Jureta Koširja, atlete Brigito Bukovec, Alenko Bikar; Jureta Rovana, jadralca Matjaža Čopija in Mitjo Margona, košarkarja Jureta Zdovca in Matjaža Smodiša, telovadca Aljaža Pegana in Mitjo Petkovška, kolesarje Go- 'hRA Ll ŠPORTNIKE, DA SO ZAPELI - Na misel, da bi slovenski šport-n‘ki Štuklju ob pomembnem jubileju podarili pesem, je prišel novomeški !lkni pij ec Igor Primc, da je do tega res prišlo, pa so poskrbeli Igorjevi pripelji Matej Zoran (levo), ki vodi projekt, Sašo Djukič (desno od Igorja), '‘je zadevo režiral in narediI scenarij, in lastnik studia Luca Tomaž Bor->an (desno). (Foto: I. V.) v Šport iz Kočevja in Ribnice • KOČEVJE - V šestem krogu L državne lige so rokometašice Gramiza nepričakovano, a povsem zasluženo izgubile tekmo Proti borbeni ekipi Jelovice. Novinke v ligi so igrale sproščeno in učinkovito, Kočevke pa so povsem odpovedale. Edina svetla točka v ekipi Gramiza je bila Mira Dragičevič, ki je dosegla 7 zadetkov, izjemno slab večer sta imeli obe vratarki. • RIBNICA - V derbiju 5. kroga v LB ligi so Ribničani zasluženo premagali ekipo Šmartnega. Čeprav so nastopili brez Hojča in lica, so gostitelji po medlem začetku v nadaljevanju zadetke dosegali kot po tekočem traku. Izjemno razpoložena vratarja Sašo Kcrsnič in Boštjan Grm sta omogočila tekočo igro svoji ekipi. V 45 minuti so Ribničani povedli z 19:10, gostje pa so se vdali. • RIBNICA - Rokometaši Grče so tudi v petem krogu v 2. ligi Zmagali. Tokrat so z odlično igro v 2. polčasu povsem nadigrali nerazpoložene rokometaše Mo-krca z Iga. • KOČEVJE - Po dveh zaporednih porazih na domačem terenu so košarkarji Snežnika osvojili točke. V ne preveč kakovostni tekmi so premagali Porotrož s 76:58. • KOČEVJE - V petem krogu v 2. državni ligi so odbojkarji Kočevja izgubili proti mariborskem Granitu z 0:3. • KOČEVJE - Na kvalifikacijskem plesnem turnirju v latinskoameriških in standardnih plesih v Kranju so v konkurenci 200 parov nastopili tudi tekmovalci iz Kočevja. Blaž Bižal in Jasmina Arko sta v latinskoameriških plesih zasedla 4. mesto. Tilen Bižal in Kristina Radanovič sta v standardnih plesih osvojila 6. mesto, v latinskoameriških plesih pa sta bila druga. To jima je zadostovalo, da sta se uvrstila v višji kakovostni razred. V članski konkurenci sta v standardnih plesih Jasmina Arko in Aleksij Arko osvojila drugo mesto. M. G L AVON JIČ Ko na ledu zavre kri Ali moramo biti res ponosni na slovenske hokejiste, da so se tako dobro mikastili z Ukrajinci? Slovenski hokejski navdušenci so konec minulega tedna res prišli na svoj račun, še posebej v nedeljo zvečer v zadnji tretjini tekme, ki ni odločala o ničemer razen o prestižu. Gledalci v že povsem odsluženi legendarni dvorani Tivoli in tisti pred televizijskimi sprejemniki so videli res dober hokejski pretep, kakršnega na naših tleh še ni bilo. Naši in Ukrajinci so se v skladu z nepisanimi hokejskimi pravili mikastili, da jih je bilo veselje gledati, posledica njihovega ravsa pa je bilo rekordnih 233 minut kazni, kar je menda kar svetovni rekord. Pretepi so v hokeju del folklore, brezklufut, brc, spotikanja, nabadanja na komolce, žokanja v trebuh, boksanja in drugih vrst udarcev ne gre niti pri nogometu, rokometu in košarki, le pri odbojki, kjer ekipi loči mreža, so gledalci prikrajšani za tovrstno popestritev športnih bojev. Ali so za to krivi sodniki, ki izgredov ne preprečijo ali kaznujejo dovolj strogo, ali trenerji, ki igralce celo nagovarjajo h grobi igri, ali igralci sami, ki ne znajo krotiti čustev? Morda pa za vsem tem stojijo gledalci, ki jih ob športno igrišče ne zvabi le plemenita igra, ampak od akterjev zahtevajo tudi kri? Zanimivo je, da tokratnega hokejskega izgreda nihče ni javno obsodil, kaj šele, da bi kdo poskušal kaj narediti, da v prihodnje ne bi več prihajalo do česa podobnega. Nasprotno, televizijski in drugi komentatorji so celo hvalili slovenske hokejiste, kako dobro so se držali in kako so Ukrajincem pokazali, kdo je v Tivoliju gospodar na igrišču. Zgledi vedno vlečejo, še posebej slabi, in naj se nihče ne čudi, če bo podobno pretepanje postalo reden pojav na slovenskih športnih igriščih in če se bo slovenskih športnikov prijel sloves pretepačev. I. VIDMAR razda Štanglja, Branka Filipa, Roberta Pintariča, rokometaša Uroša Šerbca in Romana Pungartnika, smučarsko tekačico Andrejo Grašič, odbojkarici Jano Vernig in Rebeko Koncilija, veslača na divjih vodah Andraža Vehovarja in Simo- • Besedilo pesmi slovenskih športnikov, posvečene Štukljevemu jubileju z naslovom 100 so napisali Jure Košir, Žan Ljubljanski, Sašo Djukič, Tomaž Borsan pa je poskrbel za primerno melodijo. Sprva so želeli, da bi bila pesem in videospot predstavljena na slavnostni akademiji v Šmihelu, a se to ne bi vklopilo v koncept režiserja Matjaža Bergerja, pač pa naj bi del videospota zavrteli nocoj v dnevniku Televizije Slovenija. Izkupiček od prodaje zgoščenke bo namenjen pripravam športnikov invalidov za njihove olimpijske igre v Sidnevju leta 2000. na Hočevarja pa daljinsega plavalca Martina Strela, ki ima že glasbene izkušnje, saj je učitelj kitare in je pred leti z njo spremljal tudi New Swing Quartet. Seveda je zapel tudi pobudnik snemanja Igor Primc, kije v mladih letih igral trobento in svoje gimnazijske sošolce zabaval z ansamblom Lederbend. I. V. MLADI MOTOKROSISTI V STRANSKI VASI SEMIČ - Na nekoliko spremenjeni stezi za motokros v Stranski vasi pri Semiču so se zadnji dan oktobra v treh kategorijah pomerili mladi motokrositi. V razredu do 50 ccm je zmagal domačin Marko Ogu-lin nad Teom Urbasom in Dejanom Pibrom. V razredu do 60 ccm je zmagal Nejc Pandur iz Šentvida pri Stični nad Martinom Urevcem in Jernejem Irtom, medtem ko so bili v rszredu do 80 ccm, kjer se je pomerilo kar 16 tekmovalcev, najhitrejši Damjan Tržan, domačin Dejan Ogulin in Matevž Irt, člana Fun športa iz Krškega Nik Rovan in Boštjan Ocvirk pa sta osvojila četrto in peto mesto. METLIČANI ZAČELI METLIKA - Minulo soboto so metliški nogometaši igrali tekme prvega kola občinske zimske nogometne lige, ki jo prireja tamkajšnja športna zveza. 13 moštev bo v naslednjih treh mesecih odigralo 12 kol. Tekme bodo v telovadnici metliške osnovne šole vsako soboto ob 15. uri. Izidi L kola - Pinot: Suhor 3:1, Big Boss: Kompare Gradac 3:1, Lokvica : Rosalnice 5:2, Krokar : Slamna vas Svip 3:1, Okrepčevalnica Kučar: Hami 10:1. Leon Štukelj Za komunistično oblast sta bili moteči tudi priznanji kralja Aleksandra, ki je Štuklja leta 1924 po olimpijskih igrah v Parizu in leta 1928 po olimpijskih igrah v Amsterdamu odlikoval z redom sv. Save V. oz. IV. stopnje. Precej pogumno za tiste čase ga je že leta 1968 tako rekoč rehabilitirala Skupščina občine Novo mesto, ki mu je podelila častno občanstvo. Širša javnost je zanj dokončno izvedela leta 1987, ko gaje predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch odlikoval z olimpijskim redom - LOrdre 01ympique. V času samostojne Slovenije je Leon Štukelj postajal vse bolj zanimiv ne le za javnost, pač pa tudi za politike, ki kar tekmujejo, kdo se bo lahko večkrat pojavil v njegovi družbi. Leon Štukelj je čez noč postal blagovna znamka, ki si jo mnogi želijo izkoristiti. Zanimivo je, da vse življenje skromnega moža, ki ga je slava po dolgih letih anonimnosti spet obsijala v visoki starosti, vse to sploh ne moti. “Če to koristi državi, je tako prav,” je dejal pred kratkim. IGOR VIDMAR TUDI V ŠPORTU GOVORIMO SLOVENSKO Večina športnih panog je k nam prišla jz tujine, z njimi in njihovimi pravili pa so v naš jezik vdrli tudi tuji izrazi, ki smo jih pogosto kar prevzeli. Predvsem je to očitno pri novih športnih panogah. Razveseljuje predlog Športne unije Slovenije (unija - združenje), ki se je tujki v svojem imenu navkljub lotila skrbi za čistejši slovenski jezik v športnem izrazoslovju. Ljubitelje lepe slovenščine in poznavalce športa vabijo, da na Športno unijo Slovenije sporočajo izraze, ki bi lahko nadomestili tujke v športnem imenoslovju. Čeprav ugotavljajo, da so se nekatere tujke že zelo udomačile, ne želijo vreči puške v koruzo. Tokrat predlagajo, da prevedete in priredite naslednja izraza oziroma imeni s področja aerobike: body shaping, kick box step. Predloge pošljite do 20. novembra na naslov: ŠUS, Tabor 14, Ljubljana. Tri najboljše predloge bo ŠUS nagradil z revijo FIT. VODI DOSD NOVO MESTO - Po prvih dveh kolih novomeške rekreacijske lige v odbojki s štirimi točkami in brez izgubljenega niza vodi Dosd, z dvema zmagama in enim izgubljenim nizom pa mu sledita moštvi Festival Novo mesto in Zgage. VODIJO NOGOMETAŠI REGRČE VASI NOVO MESTO - Po devetem kolu prve novomeške občinske rekreacijske malonogometne lige s šestimi zmagami in dvema porazoma vodi Regrča vas, na vrhu drugo-ligaške razpredelnice je moštvo Dual ekspres Bela cerkev, v 3. A-ligi vodi Gradbeništvo Klanfar, v 3. B ligi pa Eldorado. V štirih ligah nastopa kar 42 moštev. Izidi 9. kola 1. lige: Bajer Euro C.A.T. : Čriček Podljuben 1:1, Klub Vida : Regrča vas 1:3, Soboslikarstvo Rus : Elfis elektroinstalacije 0:1, Plastoform Šmarjeta : Koala Straža 1:2, Kaval Brusnice : Parketarstvo Cesar 2:2; vrstni red: L Regrča vas 18, 2. Elfis 14,3. Bajer 12,4. Park. Cesar 12,5. Koala Straža 11, 6. Čriček Podljuben 11, 7. Kaval Brusnice 10, 8. Soboslik. Rus 10, 9. Plastoform Šmarjeta 7,10. Klub Vida 6. ŠAH V ŠENTRUPERTU ŠENTRUPERT - Šahovski klub Trebnje bo ob otvoritvi Doma kulture v Šentrupertu v nedeljo, 15. novembra, pripravil šahovski turnir, na katerem bodo sodelovali šahovski klubi iz Sevnice, Trebnjega, Novega mesta, Krmelja in Krškega. Športu se nasmihajo lepši časi Z izgradnjo prepotrebne večnamenske športne dvorane v Kočevju naj bi pričeli prihodnje leto v jeseni - Se letos na razpis • Kako bo občina zagotovila svoj delež, še ni dorečeno KOČEVJE - Če bo šlo vse po načrtih, bodo v Kočevju prihodnje leto v jeseni pričeli graditi prepotrebno novo športno dvorano. Do velikosti telovadnice za potrebe gimnazije bo izgradnjo Financiralo ministrstvo za šolstvo in šport, razliko do večnamenske športne dvorane s 600 sedeži pa kočevska občina. V kočevski občini trenutno deluje 57 športnih društev, med katerimi jih je 29 članov občinske Športne zveze, aktivnih pa je tudi kar 20 rekreativnih skupin. S športnimi aktivnostmi se tako ukvarja preko 2.000 ljudi, skupaj s šolsko mladino pa celo preko 4.000. Vendar imajo vsi skupaj na voljo za tekme, treninge, rekreacijo in telovadbo le dva pokrita športna objekta - telovadnici. Med 11 klubi, ki gojijo tekmovalni šport, so zato v najslabšem položaju rokometaši in rokometašice, ki pa so, kljub temu da trenirajo in odigrajo večino tekem “doma” v sosednji ribniški občini, moški sicer v 2., ženske pa v 1. A državni ligi. Z izgradnjo načrtovane športne dvorane v velikosti, ki bo ustrezala merilom za organizacijo tudi mednarodnih rokometnih in odbojkaških tekem, tri zato največ pridobila kočevski rokomet in odbojka, vendar bi pridobili tudi košarkarji, nogometaši in ne nazadnje tudi kočevski namizni tenis, kije deloma tudi zaradi dolgoletnih težav s prezasedenostjo obstoječih prostorov za vadbo, izpadel iz L lige. V občini se teh težav zavedajo, zato bodo poskušali, kot pravi PRIMC IN MAKŠETOVA ŠMARJETA - V petek, 6. novembra, so na osnovni šoli v Šmarjeti pripravili občinsko šahovsko prvenstvo za mlajše dečke in deklice. Sodelovalo je 56 šahistov in 24 šahistk, kar je največ v zadnjih letih. Med dečki je zmagal Miha Primc (Center Novo mesto) nad Markom Pucljem (Grm) in Berinom Karamehičem (Šmihel), med deklicami pa Katarina Makse nad Jano Kolenc in Marino Aščič (Vse Mirna Peč). župan Janko Veber, investicijo še letos prijaviti na razpis ministrstva za šolstvo in šport, da bi prišli v program za prihodnje leto. Elaborat o ekonomski upravičenosti izgradnje športne dvorane so že naredili, potrebno pa bo urediti še nekaj do- kumentov, da bodo lahko izdali lokacijsko odločbo, ki bo podlaga za projekt in ta nato za pridobivanje sredstev. Izdelana idejna zasnova pa je že podlaga za program sofinanciranja, zato, kot pravi Veber, bi gradnjo lahko pričeli že prihodnje leto v jeseni. Na kakšen način bo občina pridobila potreben denar za zagotovitev svojega deleža, v tem trenutku še ni določeno. M. LESKOVŠEK-SVETE (KRKKZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC • PUCELJ MED ZMAGOVALCI BARCELONE - Na teniškem turnirju ETA evropskih regij v Barceloni je v slovenski izbrani vrsti igralcev do 14. leta nastopil tudi član novega kluba Krka Teniški center Otočec - Tadej Pucelj. Slovenija je na turnirju tudi po njegovi zaslugi zmagala. • TURNIR ZA ČLANE - V soboto, 7. novembra, so v teniškem centru Otočec prpravili tradicionalni teniški turnir za člane centra, na katerem je v treh skupinah nastopilo 27 tenisarjev. Med gospodi nad 40. letom je zmagal Franc Frelih iz Šentruperta, kije po kar dveh urah izenačenega boja šele v tie braeku z 9:8 ugnal Cirila Ribičiča. Med damami je zmagala Marinka Gregorčič, med gospodi do 40. leta pa je lopar najspretneje vrtel Primož Bende. Naslednji turnir za člane Teniškega centra Otočec bo predvidoma spomladi. Na sliki z leve: vodja TC Otočec Dušan Hočevar, poraženec finala Ciril Ribičič in zmagovalec med starejšimi gospodi Franc Frelih s pokalom. Odgovoripopravki in mnenja • Odgovori, popravki in mnenja Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja”,vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Halo, tukaj bralec Dolenjca Dol. list št. 44, 5. novembra in premišljene poteze pravične oblasti. Za kvaliteten pouk slovenskega knjižnega jezika pa bo nedvomno urejeno v pristojnih ustanovah naše občine. G. Vlašič, vam je sedaj jasno, da ste zajeli daleč od bistva in obenem dvignili prah, ki se bo sesul na... MARIJA NEMANIČ Božakovo Istra benz bo odprl servis Dol. list št. 41,15. oktobra Nesojeni kamen spotike Obupen strah pred zamajanim stolčkom izzove besno iskanje sredstva za poskus javnega izničenja nevarno sposobnega nasprotnika. Opolzko nizkoten in predvsem neargumentiran napad na osebnost pa je že znano obrambno sredstvo, ki pa je nedvomno nasprotniku samo podana lestev, s pomočjo katere bo v javnosti glas o njem še močnejši. Povsem zgrešeno in obenem hudo nevarno tarčo za popluvanje pa sije izbral g. Rudi Vlašič iz Metlike, ki seje oglasil v 44. številki Dolenjskega lista pod rubriko Halo, tukaj je bralec Dolenjca in neargumentirano oklevetal Marijo Nemanič, po poklicu profesorico slovenščine, diplomirano etnologinjo in kulturno antropologinjo, ki je prav zares žena sedanjega kandidata za župana občine Metlika g. Jožeta Nemaniča, dipl. inž.. Precej neuk in moralno izprijen pa mora biti ta, ki zasebne in ,svete’ reči enači s politič-nopropagandnimi. Kot ženi zakonskega moža so mi zaupane skrbi, ki so očitno nekaterim tuje. Nihče nima pravice posegati'v zasebno življenje moje družine in javno navajati mojih dolžnosti do moža ter me navsezadnje neposredno kritično primerjati z ženo drugega kandidata. Za ,kopitarjevo’ sodbo o izdani zgibanki, ki je bila izrečena v Vlaši-čevem besedilu, pa moj strokovni naslov zahteva strokovno pojasnilo. Kadar razdelimo napake sloven-skegajezika po jezikovnih ravninah, posamezna zahteva dodan ustrezen primer iz konkretnega besedila, sicer je vse skupaj prazno mlatenje slame. Iz vaš trditve sodeč (govor je namreč o .slogovnih napakah in nerodnih izrazih’, kar je strokovno opredeljno s skupnim izrazom slogovna zaznamovanost besedila.), pa je razvidno roganje preprostemu slogu jezika, ki ima namen nagovoriti ljudstvo. SSKJ (SAZU, 1994) razlaga besede, njene pomene v zvezi ali stavku s pomočjo sedmih kvalifikatorjev, ki govorijo tudi o njeni slogovni uvrstitvi. Glede slovničnih napak, ki prav tako niso konkretno navedene, naj Vas opozorim, da so dvoje narave, in sicer: skladenjske in oblikoslovne, nikakor pa pod isto ravnino jezika ne spadajo pravopisne napake, ki ste jih v svoji izjavi celo pozabili omeniti. Seveda je jasno, da so tiskarski škratje na delu v vsakem besedilu, sploh pa, če gre za drugi prepis sestavljenega besedila. Naključje pa je hotelo, da je ravno v krajšem prispevku v Dolenjskem listu, ki je hotel očrniti mene in mojo družino, tiskarski škrat precej ponagajal. Za nameček še to. G. Vlašič si drzne javno komentirati moj strokovni naslov, kjer je pokazal svojo splošno nerazgledanost nad možnostmi današnjega šolanja na univerzitetnih ustanovah, in se pri tem izrazi ne le nerodno, pač pa nepravilno. Sicer pa težko prisluženega kruha ne bom skrivala, ker mi pošteno življenje pomeni več kot lahkotno, brezciljno in nevoščljivo podtikanje lažnih podatkov o očitno .pomembnih’ ljudeh za dosego svojega že-ljenega imena. Najvažneje pa je, da moževo kandidaturo podpiram s svojo srčno kulturo, ki mu bo v predvolilnem boju in na samih volitvah nepogrešljiva hrana in neprimerljivo pomembnejša od vsakega komentiranja jezikovnih napak. Spoštovane volilke in spoštovani volilci bodo od župana zahtevali modre presoje, pametne odločitve Spričo netočne in neresnične izjave vodje projekta Bencinski servis - Trebnje g. Bojana Rometa v zvezi z rokom odprtja servisa, objavljene pod zgoraj navedenim naslovom, smo primorani javnost seznaniti z dejanskim načinom poteka in izvedbo rekonstrukcije regionalne ceste na območju servisa v obrtni coni. Naše podjetje izvaja rekonstrukcijo regionalne ceste R 326/1162 v skladu s tripartitno pogodbo, sklenjeno med MPZ DRSC - občino Trebnje - Rekon, d.o.o., podpisano dne 2.6.1998 z rokom dokončanja 125 koledarskih dni od dneva uvedbe v delo. Dne 26.8.1998 smo bili vpeljani v delo, kar pomeni, da je rok dokončanja naših pogodbenih del 29.12.1998. Moramo poudariti, da pri izvajanju naših pogodbenih del nismo nikoli in z ničimer onemogočali podjetja Kostak, d.o.o., kot glavnega izvajalca del na bencinskem servisu niti kogarkoli drugega, da ne bi mogli v roku dokončati svojih del na objektu. Prav nasprotno. Smatramo, da je bilo sodelovanje zgledno - na nivoju. Na osnovi navedenih argumentov smo prepričani, da takšna izjava vodje projekta g. Bojana Rometa pomeni tipično zavajanje javnosti, hkrati pa tudi neupravičeno zvrača-nje krivde za nepravočasno odprtje servisa na naše podjetje. MILAN ROJEC direktor Rekona “Osvetlitev” neke gonje Dol. list št. 44, 5. novembra Odprto pismo Marjanu Podobniku Ko sem že mislil, da imam v politiki svojega favorita in svojo stranko, se je zopet vse sesulo v nič. Najprej sem kot star demokrat gojil iluzije, da je SKD stranka, ki bo v slovenskem političnem življenju prevzela iniciativo in poskrbela za vprašanje vrednot v najobčutljivejšem delu življenja - v politiki. Ko je že vse kazalo, da ji bo uspelo, je trebanjski čebelar leta 1995 zajahal rdečo kobilo in od tistega trenutka naprej igra samo še klovna. Njegova stranka, ki jo vodijo razni “zgubidani”, pa je daleč od vrednot, in kar naredijo, je vse večji cirkus, ki mu dirigira slavni bojevnik Janez Janša. Potem so se zgodile volitve 1996 in zmaga SLS na desni, pa me je ponovno navdalo upanje. Mladi, pošteni, toda neizkušeni. Bolj kot sem vas opazoval, dragi podpredsednik vlade, bolj se mi je dozdevalo, da položaju niste kos. Da ste to, kar se je izkazalo v virmanskih aferah, pa si v sanjah nisem mislil. A mojih presenečenj še ni konec. Tfi tedne pred volitvami zvem, da se odpovedujete oblasti tudi v MO Novo mesto. Zatajite svojo kandidatko za županjo in brez kančka sramu podprete kandidata LDS, ki ga je stranka že pred štirimi leti neuspešno kandidirala. Daje mera polna, ga podpira še DESUS, kije rdeč kot paradajz, in seveda komunisti. Pa smo tam: torej vi in vaša SLS niste desna stranka, ste le karikatura desnice, ki se kar tako za šalo speča z liberalci. Mi lahko razložite, kako je mogoče združiti v enem kandidatu toliko različnih programov: liberalnega, komunističnega in konzervativnega? Kako boste svojim članom in volilcem obrazložili to prevaro? JOŽE PEZDIRC Novo mesto v Škofovsko pastirsko pismo Dol. list št. 44, 5. novembra Čeprav sem po svoje zaključil polemiko z g. Packom že v prejšnji številki Dolenjskega lista in ga povabil na novo vino, hoče še vedno imeti zadnjo besedo in vstraja na že preseženih izhodiščih. Povrhu mi sedaj očita kar miselno ozkost in konstrukte o Cerkvi samo zato, ker se kot svobodomiseln človek z njim pač ne strinjam. Opažam, da v tem ni nič boljši kot od njega tako napadeni komunistični predhodniki. On je v posesti edine, povrhu še božje resnice. Na ta_ način res ni mogoče polemizirati. Se tretjič poudarjam, da sem sam navajal preverljiv vir. Sobotno prilogo Dela z dne 19. septembra, kjer je bilo v celoti natisnjeno sporno Pismo slovenskih škofov in nadrobna analiz^, sociologa religije dr. Smrketa. Na tej osnovi bi bila možna polemika, ne kar počez. Da g. Pacek ne bi mislil, da se bojim petih (in ne desetih) njegovih zapovedi, malo k njim. 1. O tem, da bi si Cerkev rada prilastila pouk o verstvih in etiki, bi se moral g. Pacek, ko je bil še čas za to, pogovarjati s poslanci, predno so ti sprejeli tak zakon. Vse drugo je sedaj zvonjenje po toči. Moram se smejati, kako je g. Pacek padel na finto o Sveti noči. Seveda sem že dolgo vrsto let pred njim vedel, da Slovenci pojemo Sveto noč, a bo že mpral dovoliti njenima avtorjema: Franzu Gruberju in pisccu besedila Josephu Mohru, da začenjata to pesem s “Stille Nacht, heilige Na-cht”, podobno je tudi v angleščini. 2. Enciklike, ki jih navaja g. Pacek, seveda poznam. Lepo bi bilo, če bi se Cerkev po njih tudi ravnala, ne le uporabljala jih v polemiki. 3. G. Pacek mi bo moral že dopustiti, da bom o svojih kolegih v ZDA sodil sam, ne on. 4. Ne morem si kaj ob trditvi g. Packa, da žal res ne zna brati, zato naj se kar potolaži, češ da sem kaj pisal o njegovi zlobi glede samomorilcev. Že v Ameriki sem študiral socialno psihologijo. Zato sem v pismu - naj izvoli pogledati - zapisal: “Nočem biti zloben in trditi, da je žal globoko padel pri širjenju zavesti o svetosti življenja.” V nadaljevanju v potrditev te usmerjenosti navajam zgledne primere patra Karla Gržana iz Razborja in nekdanjega župnika Dolinarja iz Bo-štanja. Tu sem v istem odstavku ponovno zaključil z duhovniki in škofom prešuštnikom (slednji ni naše gore list, namreč škof Groer iz Avstrije). To, kar mi tvezejo o “zviti trti”, so bila pri nas nepristranska poročila naše policije. ALFRED ŽELEZNIK Vlomilce pogosto povabimo sami Dol. list št. 33, 20. avgust O podjetju za varovanje premoženja G7 je bilo v sredstvih javnega obveščanja že kar nekaj pisanja, tako v negativnem kot v pozitivnem smislu, vendar se naši podjetji do sedaj v polemike nista vključevali, saj nismo bili prizadeti. Ker pa se v zadnjem času pojavlja kup nepravilnosti s strani konkurenčnega podjetja, to pa škoduje tudi našemu poslovanju, poslovanju vseh varnostnih podjetij v Sloveniji, smo se odločili, da nekaj stvari, s katerimi smo seznanjeni, objavimo tudi v časopisu. Konkurenčno podjetje G7, konkretno g. Matija Bradač, direktor podjetja, se pri razgovorih za sklenitev določenih del poslužuje metod, ki so politično obarvane, in sicer v tem smislu, da naši podjetji pri bodočih strankah predstavlja kot pripadnike različnih političnih strank, s čimer vodilne in vodstvene delavce zavaja pri odločitvah za sklenitev pogodb. Ker naše delo temelji na poštenju in s tem tudi pridobivanju zaupanja pri ljudeh, saj varujemo njihovo premoženje, nam je politika poslovanja oz. pridobivanja posameznih poslov s strani konkurenčnega podjetja G7 povsem nesprejemljiva, saj bi si lahko vsakdo mislil,, da delo vseh varnostnih služb v Sloveniji temelji na takem poslovanju, to je lažeh in prikazovanju lažnih podatkov. Tako se je v Dolenjskem listu pojavil članek, ki govori o delu podjetja G7, Sektor Dolenjska, v katerem je navedeno, da podjetje zaposluje 72 delavcev. Ta podatek je napačen, število zaposlenih, če ne štejemo črnih zaposlitev, je precej manjše. Tudi s takim prikazovanjem lažnih podatkov prihaja do zavajanja delovnih ljudi in občanov. Zato ne bi bilo napak, če bi pristojne inšpekcijske službe kdaj pa .kdaj opravile kontrolo zaposlenih v tem podjetju, obenem pa tudi tako kontrolo, ki bi dala podatke o tem, kdo vse je zaposlen v podjetju. Podjetje G7 namreč zaposluje tudi osebe, ki so storilci kaznivih dejanj, le-ti pa nato samo s pridobitvijo uniforme varu- jejo premoženje. Primer je zaposlitev bivšega kadeta policijske šole, ki je bil zaradi tatvine denarja izključen iz šole, sedaj pa delo opravlja v G7. Med drugim je gospod Bradač svoje stranke pisno obveščal, da konkurenčno podjetje Protekt širi lažne vesti o njihovem podjetju, kar odločno zanikamo, saj naš način dela ni tak. Moto našega dela je namreč kvaliteta storitev ter zakonito poslovanje, zato nam tak način reklame ni potreben. Zato tako ravnanje najostreje obsojamo, saj je ponovno s tem prikazoval lažne okoliščine. O tem obveščanju imamo pisni dokaz, katerega bomo po potrebi tudi objavili. Vprašljivo je tudi delo zaposlenih v tem podjetju, saj je bil pred kratkim primer, ko so delavci, zaposleni v nekem objektu, ki ga z alarmno tehniko varuje podjetje G7, ostali v objektu brez ključa, tako da niso mogli ven. Ko so klicali dežurnega operaterja v G7, se ta ni odzval na klic, nato je nekaj kasneje izjavil, da njihovo podjetje objekta ne varuje. Tako je po skoraj enournem čakanju objekt odprlo podjetje Protekt, ki ga sicer ne varuje, ter rešilo čakajoče ljudi. Navedli smo le nekaj nepravilnosti, ki smo jih zaznali na terenu, precej je še ostalega, vendar bi bilo pisanje preobširno; če bo potrebno,» bomo vse ostalo objavili v sredstvih javnega obveščanja. O nepravilnostih smo obvestili tudi Zbornico za zasebno varovanje. PROTEKT, d.o.o. VARNOST, d.d., Novo mesto Halo, tukaj je bralec Dolenjca Dol. list št. 44, 5. november O izlitju naftnih derivatov v Ortneku in onesnaževanju vodnega vira v Globočcu so v času od 15. oktobra dalje pisali vsi dnevni časniki in tedniki. Poročale so tudi vse radijske postaje kakor tudi televizijske hiše. Po vseh regionalnih radijskih valovih smo dnevno poslušali navodila uporabnikom pitne vode na območju Suhe krajine. Poslušalcu Jožetu in vsem tistim, ki v tem času niste brali dnevnih časopisov in poslušali regionalnih ni ukrepi za preprečitev onesnaženja vodovoda Globočec. Na zahtevo komunalnih podjetij JP Komunala Novo mesto in Komunale Grosuplje seje že 15. oktobra sestal štab civilne zaščite v Novem mestu kakor tudi štab civilne zaščite v občini Ivančna Gorica. Istega dne sta župan Mestne občine Novo mesto in direktor JP Komunala Novo mesto po radiu Studio D podala podrobno informacijo o dogajanju. Ob 15. uri pa je bila na Mestni občini Novo mesto sklicana novinarska konferenca, na katero so bili vabljeni vsi mediji. Na skupnih koordinacijah smo predvideli scenarij za nemoteno oskrbo z vodo na področju Suhe krajine v primeru onesnaženja vodotoka Globočec. Predvideli smo vse preventivne ukrepe vključno z zaprtjem vodarne v Globočcu, da v vodovodno omrežje ne bi prišla voda, onesnažena z naftnimi derivati. V ta namen je JP Komunala Novo mesto takoj usposobila pred desetletjem opuščeno vodovodno zajetje v Žužemberku za ponovno črpanje in oskrbo z vodo področja od Žužemberka do Kotov in so bile opravljene vse potrebne laboratorijske analize vode iz tega zajetja. Komunalno podjetje Grosuplje je skušalo s postavitvijo povezovalnih cevovodov zagotoviti čimveč vode iz vodovodnega sistema Stična, Zdravstvena zavoda Ljubljana in Novo mesto ter republiški inšpektor pa so s pomočjo hidrotehnikov in Meteorološkega zavoda neprekinjeno nadzirali kvaliteto vode na vodotoku in v vodovodnem omrežju. Predvidevanja so pokazala, da v primeru zaprtja Globočca v vodovodno omrežje ne bomo mogli zagotoviti dovolj vode iz rezervnih vodnih virov, zato je štab za civilno zaščito pripravil program dovoza manjkajočih količin vode iz drugih vodovodnih sistemov. Vsi ti ukrepi so bili pripravljeni že 17. oktobra, medtem ko je do prvega onesnaženja prišlo šele 21. oktobra. Zdravstvena služba je neprekinjeno spremljala kvaliteto vode v omrežju in na zajetju. Dne 21. oktobra pa je v dopoldanskih urah ugotovila prisotnost naftnih derivatov v vodi na vodotoku, zaradi česar je glavni republiški inšpektor odredil prekinitev črpanja iz zajetja Globočec. Izkazalo se je, da je bil scenarij preventivnih ukrepov kvalitetno pripravljen. Republiški inšpektor 7UHMc- ~ &n obdelali vsako leho njive. Za naravo in lovstvo se je začel zanimati že v otroštvu, ko je pozimi v krmilnicah hranil jate koristnih ptic in opazoval trope srnjadi, ki So prihajale do človeških bivališč po bilko sena ali suhe slame. Ko se je leta 1942 aktivno vključil v partizanski boj, je imel na svojih samotnih nočnih poteh Zavetje v gozdovih. Že takrat je sklenil, da bo, če bo preživel, Postal lovec, ki pa ne bo samo Plenil. Leta 1947 jc postal član LD Ajdovec. Lovišče je bilo potrebno pomoči, postavljali so krmilnice, delali solnice in postavljali preže, ker so se divji Prašiči razmnožili. Bil je tudi cenilec škode v LD Dvor ter blagajnik. Zdaj se združujejo v LD Žužemberk - Plešivica. Imajo dva lovska domova. Lovca Franceta gozd čedalje bolj privlači. Rad zaide pod drevesne krošnje in uživa v lepoti narave in vsega živega. Pravi, da nikoli ni streljal in ubijal po nepotrebnem. Srečal je tudi medveda, a se je vse srečno izteklo. Ves se razgovori, ko pripoveduje, kako je v zimskem času pomagal divjadi. Ker je v gozdu dosti bršljana, jim ga je nosil v krmišča in pod drevesa, kamor ni mogel sneg. Na krmišča so vozili seno in različno brano. V gozd je zahajal tudi v France Lavrič mnogih nočeh, saj mu je ta najboljši zdravnik, da ni nikoli žalosten. “Najlepše je spomladi, kose vse prebuja,” pravi in doda, da danes gozd ni več pravo zatočišče divjadi. Preveč je ropota in divjih odlagališč odpadkov. Med lovci France uživa spoštovanje. S 50 leti življenja v gozdu je napravil veliko ljudsko univerzo in pošteno zaslužil svoj sloves. Zaobijubil se je, da divjadi ne bo več ubijal, ampak bo z zadovoljstvom gledal, kako se pase po gozdovih Plešivice. France pa ima tudi več vojaških in lovskih odlikovanj. Se na mnoga leta! T. VIRANT Soteska celo enake izkopanine pri nas in drugod po svetu. Gre za potrebne ugotovitve, kakšna je bila razvojna stopnja prebivalcev posameznih obdobij, katerih podobo nam odkriva arheologija. Kako so bila med njimi razvita trgovska pota in kje lahko zatrdno ugotavljamo podobnosti v načinu njihovega življenja, medsebojnih stikov, običajev in socialnih odnosov. Seveda gre pri vsem tem delu za primerjave v evropskem merilu, kar značaj posameznih, najbolj dragocenih in celo 5. MEDNARODNI DOBRODELNI BAZAR LJUBLJANA - Slovensko mednarodno združenje Sila bo tudi letos, že petič zaporedoma, organiziralo mednarodni dobrodelni bazar, ki bo v soboto, 28. novembra, od 9.30 do 16. ure na Trgu republike 3 v Ljubljani. Namen letošnjega bazarja je pomagati otrokom in odraslim, žrtvam psihičnega in fizičnega nasilja, zato bodo zbrana sredstva na bazarju namenili organizacijam in programom, ki rešujejo to problematiko. Pisana ponudba izdelkov bo iz več kot 25 držav, pripravili pa bodo tudi bogat srečelov. Izgnanci umirajo, država pa še naprej čaka Z informativne konference V Ljubljani so se te dni na informativni konferenci v Cekino-vem gradu zbrali izgnanci in druge žrtve vojnega nasilja iz vse Slovenije. Kljub temu da so bili vabljeni predstavniki kar treh ministerstev: za delo, družino in socialne zadeve, za zunanje zadeve in za ekonomske odnose in razvoj, se predstavniki zadnjih dveh konferenc žal niso udeležili. Slovenski izgnanci in druge žrtve vojnega nasilja pa čakajo povratne informacije od teh ministrstev, pričakujejo odgovor, kdaj bodo poslali v drugo obravnavo v državni zbor predlog zakona za poplačilo vojne odškodnine in kdaj bo Slovenija podpisala sporazum z Nemčijo o plačilu vojne odškodnine. Tako se je konference udeležil le predstavnik ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Janko Stušek, kije odgovarjal na vnaprej poslana vprašanja ter obrazložil pomemben sporazum, ki ga je Slovenija podpisala 19. oktobra 1998 z Nemčijo o vzdrževanju vojnih grobov. Državni sekretarje udeležencem tudi povedal, da je bilo do L oktobra 1998 vloženih 56.041 zahtevkov za priznanje statusa in pravic po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja, ki je začel veljalti 1.1.1996. Na prvi stopnji v Upravnih enotah je bilo doslej pozitivno rešenih 38.484 vlog. Izdano je bilo 5.334 negativnih odločb, nerešenih je še okrog 8.000 vlog ali 16,3%. Od 10.000 do 12.000 pa je takšnih vlog, ki jih po veljavnem zakonu ne bodo mogli rešiti. G. KAPLAN Pojasnilo Slovenke Oglaševalska akcija z naslovom “Ljudje, nimate devet življenj” zavarovalniške hiše Slovenica, d.d., se je iztekla. Že v času njenega trajanja so se pojavljala vprašanja v zvezi s “slovnično napako” našega nosilnega slogana. Nekateri so menili, da bi se m moral naš slogan glasiti: "Ljudje, nimate devetih življenj.” Za mnenje smo še pred objavo naših oglasnih sporočil vprašali le- ktorico, gospo Jelko J. Makoter, ki pravi:”Gre za prislovno rabo glavnega števnika. (Pravilo pravi, da je to mogoče.) Besedico devet pojmujemo v omenjeni povedi kot prislov - več, veliko - in je zato tudi v zanikanem stavku nesklonljiva. Preprosto ne gre za štetje! Gospa Jelka J. Makoter ima dolgoletne izkušnje z lektoriranjem prav reklamnih besedil. Iz njenega pojasnila pa je razvidno, da je naš slogan, ki smo ga uporabili, slovnično pravilen. SLOVENICA zavarovalniška hiša, d.d. enkratnih najdb celo nujno zahteva, ko jih želimo do kraja ovrednotiti in postaviti na pravo mesto v mednarodnih okvirih. Tako je prof. dr. Milko Novič razložil metode kemijskih analiz, ki sojih doslej opravili na milimetrskih koščkih jantarja, delcih glinenih posod in stekla. Arheološke izkopanine preiskujejo s pomočjo klasičnih analiz, a tudi z atomsko spektro-grafijo, z rentgenskimi žarki in s fluorescenco, kar vse pripomore pri odkrivanju dejanske vsebnosti posameznih predmetov. Prof. dr. Jure Zupan je na predavanju opisal ke-mometrijske metode raziskovanja v arheologiji ter hkrati razložil tehniko takega zahtevnega početja. Dela, ki jih opravlja Kemijski inštitut, so zdaj prve take raziskave v Sloveniji, tokrat iz depojev bronastih najdb in drugih predmetov s Kapiteljske njive. Arheolog Danilo Breščak je v razpravi med drugim spomnil še na druga arheološka najdišča v pokrajini. Zanimala ga je tudi finančna plat takih raziskav, ki jih je zdaj mogoče opravljati tudi zato, ker jih podpira ministrstvo za znanost in tehnologijo. Nadaljnji znanstveni pristop bo vsestransko osvetlil celotnost raziskav, ki bodo dale zdaj še neznano vsebnost izkopanin, s katerimi se je Dolenjska zadnja desetletja zavihtela v sam svetovni vrh arheološke dediščine. T. GOŠNIK POZORNOST DO STAREJŠIH ŽUŽEMBERK - Ni vseh starejših krajanov na vseh srečanjih, kijih organizirajo krajevni odbori RK. Nekaterim starost in bolezen onemogočata, da bi se odpeljali in se pogovorili z vrstniki in prijatelji. Člani odbora RK Žužemberk pa na starejše krajane ne pozabljajo, tako so pred dnevi obiskali Terezijo Urbančič, ki je dopolnila 91 let. Terezija živi v Srednjem Lipovcu s sinom, hčerko in snaho. Obiskali so tudi Terezijo Jarc, ki je dopolnila že 94 let in živi pri nečakinji Marjeti Hočevar v Dolnjem Ajdovcu. Skromen šopek rož in pekovsko srce, ki ga poklanja Pekarna Malka so obema izročili in jima zaželeli še veliko zdravih let predsednica KO RK Žužemberk Mojca Pršina in člani Cvetka Zajec, Cvetka Gričar in Miro Pršina. POPRAVEK V prispevku v prejšnji številki časopisa z naslovom Premalo je reči: Slovenec sem, ki govori o ameriškem Dolenjcu Jožetu Udovču, je prišlo do napake: Jože Udovč se je rodil v Podliscu 3 pri Dobrniču in ne v Dobrniču pri Žužemberku. Na žalosten jesenski dan smo se na mestnem pokopališču v Celju zadnjič poslovili od našega Marjana Strozaka, rojaka, prijatelja in do konca predanega Trebanjca. Rojen leta 1943 je Matjan pripadal generaciji, ki ji je bilo spričo težkih povojnih časov ukradeno otroštvo. Izhajal je iz napredne družine, kjer je mama sama s prizadevnostjo in garanjem vzgojila številno skupftost poštenih in delovnih sinov in hčerke. Prijateljevanje s Trebanjci se je razvilo že v otroštvu v grajskih dvoranah, kaščah, hodnikih in vrtovih, kjer smo se podili in igrali, nadaljevalo pa na smučiščih, v šahovskem krožku, med taborniki. Po zaključku nižje gimnazije v Trebnjem in tehnični šoli v Ljubljani ter odslužem vojaškem roku v Bileči si se zaposlil na katastrskem uradu in ostal v Trebnjem do leta 1966. Svoje sposobnosti in izkušnje si posvečal tudi vzgoji vojaških kadrov ter s kolegi usposabljal prve enote oboroženih struktur kot osnovo današnje Slovenske vojske. V Celju si se nato zaposlil na katastrski upravi, si ustvaril dom v neposredni bližini razumevajoče sestre. S prijateljico iz otroštva Zdenko sta osnovala družino, polno razumevanja in sreče ob hčerki Betki ter žal le kratek čas ob vnuku. S Trebanjci si vseskozi negoval prijateljstva z rednim vračanjem v družbo Marjanov, Milanov, Francetov, Tonetov, Ivanov, Dragotov, Igorjev in ostalih Trebanjcev. Za vse tvoje delovanje v korist razvoja Trebnjega in za prijateljevanje ti izrekamo iskreno zahvalo. V imenu prijateljev: IGOR SLAK iz Trebnjega PODELITEV PRIZNANJ KRVODAJALCEM - Rdeči križ Slovenije in območna organizacija RK Novo mesto sta minuli petek v srednješolskem centru v Novem mestu organizirala slovesnost ob 45-letnici prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem, katere pokrovitelj je bil novomeški župan Franci Koncilija. Ob tej priliki so podelili priznanja 558 krvodajalcem jubilantom iz novomeške občine. Posebna republiška priznanja je podelila namestnica generalnega sekretarja RKS Darja Horvat. Prejeli sojih: Oddelek za transfuziologijo krvi novomeške bolnišnice za zgledno sodelovanje z RK in prijazno skrb za krvodajalce, KO RK Gabrje (na fotografiji desno prejema priznanje njihova predsednica Anica Korasa) in Mirna Peč za organizacijo skupinskih odhodov krajanov na krvodajalske akcije ter Silvester Oblak za večletno aktivno vlogo pri organizaciji krvodajalstva v Krki. OZRK Novo mesto pa je podelilo zahvale osmim zaslužnim organizatorjem krvodajalstva in dvajsetim krvodajalcem. (OZRK Novo mesto) 3. SVETOVNA KONFERENCA KLAVIRSKIH PEDAGOGOV - Od 21. do 24. oktobra je bila v Fort Worthu pri Dallasu v ameriški zvezni državi Texas 3. svetovna konferenca klavirskih pedagogov in umetnikov. Tudi letos jo je organiziral znani v ZDA živeči slovenski pianist Benjamin Šaver. Slovenski udeleženci smo s ponosom opazovali, kako ga upoštevajo sloveča ameriška pianistična imena, med katerimi sta bila na čelu Russel Sher-man in John Perry. Konferenca je imela tri glavne sklope: psihični učinki klavirske igre, praktične vaje in novi projekti. Za udeležence je bil najpoučnejši praktični del. Iz Slovenije se je konference udeležilo deset glasbenih pedagogov in ravnateljev slovenskih glasbenih šol. Na sliki so udeleženci konference iz Glasbene šole Črnomelj, in sicer od leve proti desni: Andrej Kunič, Aleksander Riznič in na desni ravnatelj Silvester Mihelčič. Drugi z desne je priznani umetnik, direktor konference, Slovenec Benjamin Saver. (Foto: A. Kunič) PREDSTAVITEV KANDIDATOV - Občinski odbor LDS Žužemberk te dni predstavlja svoje kandidate in svoj program pred bližnjimi lokalnimi volitvami. Tako se bodo kandidati stranke za občinski svet in kandidat za župana Franc Škufca predstavili po vseh večjih krajih in vaseh v vseh treh KS. Franc Škufca, dosedanji predsednik KS Žužemberk, zagovarja enakovreden razvoj Suhe krajine. V stranki pravijo, da njihov program temelji na potrebah krajanov. Na listi kandidatov za svet so Franc Škufca iz Malega Lipja, Vladimir Kostevc iz Žužemberka, Andrej Banko z Dvora, Ludvik Longar iz Dolenjega Ajdovca in drugi iz celotne Suhe krajine. (Foto: S. Mirtič) MLAD! FOTOGRAFI V KOČEVJU - V petek, 6. novembra, je bila v Kočevju otvoritev razstave črno-belih in barvnih fotografij ter projekcija barvnih diapozitivov državne razstave Mladi fotografi se predstavljajo 98, ki so jo organizirali prizadevni člani Fotokluba družina Fuji iz Kočevja. Razstava, na katero je svoja dela poslalo kar 64 avtorjev iz vse Slovenije, je bila razdeljena v dve starostni skupini: do 15 let in od 16 do 19 let. Strokovna žirija je na razstavo uvrstila dela 32 avtorjev. V skupini mlajših je blestela mlada fotografinja Ana Žemva iz OŠ dr. J. Plemlja z Bleda, v starejši skupini pa domačinka Anja Papež, kije za svoja dela prejela kar tri medalje in priznanja. Na otvoritvi je sodeloval otroški pevski zborček pod vodstvom Sabine Devjak. Pogrešali pa so le predstavnike kočevskih osnovnih šol ter občine Kočevje. Na sliki: Anja Papež prejema 3. nagrado za fotografijo “Kajakaš" iz rok člana žirije Staneta Lavriča. (Janez Papež, Kočevje) • 2®[JDD[]tJD[]W®®G0 • ©DOfe® • CsQc§)|pB@0 • [F®[p®ffiŽSlŽ® • 2® EraD[raOOW®®fta • ®000s® • ($®[p)0gO 100 LET KANDIJSKEGA MOSTU V NOVEM MESTU Most odprt “brez blišča in šuma” POGLED LETA 1898 - Pogled na stari leseni most, ki je do leta 1898 povezoval Novo mesto in Kandijo. Razglednico hrani Dolenjski muzej Novo mesto. MOST NA RAZGLEDNICI - Novi most je bil v prvih letih po zgraditvi priljubljen motiv za izdajatelje razglednic. Ker ga nihče ni uradno poimenoval, ga sprva imenujejo novi železni državni most v Novem mestu. Razglednico hrani Dolenjski muzej Novo mesto. N-A-:-- ' ‘___ ________ - • V gozdu pa brez vina - Svet je še mlad, čvrst momak - bil je nekaj časa že vojak -je hud pijanec - zato je toliko bolj čudno, da je živel v šumi brez vina, vedno z veselim srcem in da mu je to tako dobro teknilo. • Zaljubljenih vse polno - Zaljubljenih starcev vse polno na Dolenskem. • Ganz loyal - Strašna lojalnost med narodnjaki v Mestu, celo Bučar djal, da moramo ponašati se zdaj ganz loyal - to dela ministrstvo Hohemvarto-vo in zaup vanj. V Sloven. narodu bil oster napad v dopisu iz N. mesta na čitalnico, da vse notri nemškutari, da se sliši tu le: Gut nomt - čitalničarji naj posnemajo predsednika Mohora, ki govori zmirom po slovenski. Rozman in Gregorič šetata se često skupaj - par nobile fratrum. V ponedeljek, 23. novembra, letos bo poteklo 100 let, kar je Novo mesto po dolgotrajnih odlašanjih vendarle dobilo prvi sodobni cestni most preko reke Krke. Vendar se je mostu že od vsega začetka držala smola. Tako je že njegova otvoritev zaradi umora cesarice Elizabete potekala brez slovesnosti, ob koncu druge svetovne vojne je malo manjkalo, da ga odhajajoči Nemci niso razstrelili, sodobni promet v zadnjih desetletjih pa je povzročil tolikšne poškodbe, da so ga ne le večkrat popravljali, ampak je grozila celo opustitev kakršnegakoli prometa po njem. Most so v zadnjih dveh desetletjih dvakrat temeljitro obnavljali - ob zadnji obnovi so se zaradi znatnih stroškov pojavili celo pomisleki, da se v Kundijski most ne splača vlagati in ga je najbolje prepustiti pešcem. Dolga desetletja je bil celo brez svojega imena - uradno ime je dobil šele leta 1993, povrh vsega pa na njem ni nikakršne obeležbe, kdaj je bil zgrajen. Pred njegovo zgraditvijo je promet med obema bregovoma potekal preko lesenega mostu, ki je povezoval današnjo Pugljevo in Resljevo ulico. Klančina na obeh bregovih pa je voznikom povzročala neznanske preglavice, premagovali so jo z dodatnimi vpregami. Prometa pa ni bilo ravno malo, saj je preko Novega mesta vodila poglavitna prometna povezava s sosednjo Hrvaško. Prva smer je bila Novo mesto-Kosta-njevica-Zagreb, druga pa Novo mesto-Metlika-Karlovac. Obe cesti sta bili državnega pomena. Gradnjo sodobnejšega cestnega mostu v Novem mestu so skoraj zanesljivo načrtovali že Francozi v času Ilirskih provinc (1809-1813), saj so tu našli katastrofalne prometne razmere (več o tem gl. dr. Eva Holz: Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem ob koncu 18. in v 19. stoletju, Ljubljana 1994). Tako so v prvi razred uvrstili cesto Ljubljana-Kostajnica. Na Kranjskemje potekala v smeri Ljubljana-Smarje-Višnja Gora-Trebnje-Novo mesto-Kostanjevica in naprej na področje civilne Hrvaške v smeri Samobor-Gorica-Lekenik ter na področje vojaške Hrvaške Petrinja-Kostajni-ca. Cesto Novo mesto-Metlika-Karlovac pa so uvrstili v tretji raz- red. Francozi so dajali prednost prometnim povezavam vzhod-za-hod ter večjo prometno povezanost civilne in vojaške Hrvaške z Dalmacijo. Tako je osnovna prometnica Ilirskih provinc Ljubljana-Du-brovnik dobila ime Napoleonova cesta. To cesto so sicer z velikimi težavami dokončali, vendar ne v načrtovanem obsegu in kakovosti. Po Napoleonovemu padcu so se tradicionalne povezave med Podonavjem in lukami severnega Jadrana obnovile. Osnovna povezava na Slovenskem je bila v vsem 19. stoletju in vse do prve svetovne vojne znova povezava Dunaj-Trst. Dolenjska in Novo mesto sta morala znova počakati na boljše čase. Poročila govore, da je bilo sredi 19. stoletja na Kranjskem, še posebej pa na Dolenjskem in Notranjskem, precej občin, do katerih se ni dalo priti niti s konjsko vprego. Spremenjene razmere v drugi polovici 19. stoletja, na katere je zlasti vplivala industrializacija, pa so vendarle narekovale posodobitev prometnic v cesarstvu. Tako so ob gradnji dolenjske železnice (1892-1894) preložili cesto Brš-ljin-Novo mesto z Marofa na sedanjo lokacijo med železniško postajo in mestom, Prepotrebna gradnja sodobnega cestnega mostu pa seje pričela tri leta kasneje. Gradnja zidanega dela mostu je bila oddana na javni dražbi 28. decembra 1896 zidarskemu mojstru Ivanu Zupančiču iz Ljubljane, z deli pa naj bi začeli marca 1897. Dejansko se je začetek gradnje zavlekel za več kot pol leta, tako so šele septembra 1897 pričeli s podiranjem Kutnerjeve in dela Jenknerjeve hiše, ki sta zapirali spodnji del Glavnega trga. Na kandijski strani sta bodočo cestno smer zapirali Brulčeva in Windi-scherjeva hiša, obe so podrli v začetku leta 1998. Graditelji so imeli na mestni strani precej več dela, da so prišli do trdnih tal. Na kandijskem bregu je bilo delo precej lažje, saj je breg v celoti kamnit. V zimi 1897/98 so z deli prenehali in z njimi nadaljevali spomladi. Meseca aprila so temelj na mestni strani že skoraj dvignili iz vode, na kandijski strani pa so pričeli z utrjevanjem poti proti Ragovemu ter z obokanjem. Za kamniti del mostu so uporabili kamen, ki še danes daje mostu posebno lepoto. Kamen so dobili v kamnolomu na bregu irške hoste nasproti Cegel-nice, ga tamkaj narezali, nato pa z velikimi čolni vozili po Krki do gradbišča in ga sproti vgrajevali. Konec julija 1898 je bil kamniti del mostu že skoraj gotov. Prav tako je bil dogotovljen pomožni leseni most, ki je kasneje služil za postavljanje železnega dela mostu. Otvoritev naj bi bila konec septembra ali v začetku oktobra. Tačas so pri mestnem županstvu in na okrajnem glavarstvu tekle tudi priprave na slovesno otvoritev. Tovrstne načrte pa je postavil na glavo umor avstrijske cesarice Elizabete, žene Franc Jožefa. Cesarico je 10. sept. 1898 ob ženevskem jezeru naklepno umoril italijanski anarhist Luigi Luc-cheni. - V prvi oktobrski številki so Dolenjske Novice poročale, da je most že skoraj gotov, toda “...ali se bo odprtje slovesno vršilo in kedaj ne vemo povedati.” V naslednji številki pa je novičar zapisal: “Nameravano otvorjenje novega mostu zaradi cesaričine smrti seveda odpade; radi tega pa bi verjetno vsejedno lahko se vršilo blagoslovljenje, kar se bo tudi nedvomljivo zgodilo.” Štiri dni (19. novembra) pred otvoritvijo mostu so po vsej monarhiji obhajali god pokojne cesarice Elizabete (česar so bili še najbolj veseli šoloobvezni otroci, saj so imeli pouka prost dan), zato na slovesnost ob odprtju mostu res ni bilo misliti, ne glede na to, da je od cesaričine smrti minilo mesec in pol. Preizkus z obtežitvijo z 210 tonami Po težnostnem preizkusu mostu - nanj so navozili 150 m3 stolčene šute, približen izračun pa pove, da je šlo za obtežitev 210 ton - so most 23. novembra 1898 ob prisotnosti predstavnikov lokalnih oblasti vendarle odprli za promet. To, da je bil navedeni datum navaden delovni dan (bila je sreda) ter da so otvoritev izpeljali brez takrat običajnih ceremonij (slovesni nagovori, zdravica, godba in slavnostni obed), nam pove, kako so se PRED STO LETI PRVI AVTO NA BALKANU S 30 kilometri divjal po Ljubljani V nedeljo, 15. novembra, bo poteklo koledarskih 100 let, odkar se je po Ljubljani zapeljal prvi avtomobil na slovenskih tleh. Časopis Slovenski narod je 16. novembra 1898 objavil posebno novico: “Prvi avtomobil se je včeraj pojavil v Ljubljani in obudil največjo senzacijo. Paglavci so se kar trumoma podili za njim. Avtomobil je last barona Codellija, kateri se je z njim pripeljal z Dunaja...” Stoletnica avtomobilizma na Slovenskem torej. Če vemo, daje bil predhodnik današnjega avtomobila vozilo na parni pogon J. Cugnota iz leta 1769-1770 in da imajo zasluge za nastanek avtomobilov, kakršne poznamo danes, izumitelji Siegfried Marcus (1875), Gottlieb Daimler in VVilhelm Mayrbach (1885) ter Carl Friedrich Benz (1885), potem se je treba s spoštovanjem spomniti tudi znamenitega izumitelja in podjetnika Antona Codellija, kije pred 100 leti kot prvi na Balkanu pripeljal k nam osebni avtomobil. Kot zadnji lastnik dvorca Turn na Kodeljevem je Anton Codelli (1875-1954) živel pretežno v tem svojem ljubljanskem bivališču, čeprav je bil hkrati tudi svetovljan. Pred 100 leti je diplomiral iz strojništva na Dunaju. V življenju je izumil in patentiral vrsto tehničnih iznajdb. Njegov je vžigalni sistem za eksplozivne motorje; zamislil si je ogromen zrakoplov in patentiral tudi izum majhnega hladilnika, ki deluje v steklenici. Že v prvih letih iztekajočega se stoletja se je pionirsko ukvarjal z radiotehniko, razvijal je radijske sprejemnike in med drugim zagotovil brezžično telegrafsko povezavo vojaškega ladjevja na Jadra- nu. Tik pred prvo svetovno vojno je vzpostavil radijsko povezavo med nemško kolonijo Gano v Afriki in Berlinom. Že leta 1928 je patentiral tudi svojo zamisel televizije, ki jo je prijavil kar v 12 državah, med drugim tudi v Jugoslaviji. Njegov optično-elektro-magnetni izum je kot prototip deloval že leta 1930. Bil je eden izmed najplodovitejših izumiteljev na Slovenskem. Neugnani raziskovalni duh barona Codellija ni nikoli miroval. Ni bil zadovoljen tudi s svojim prvim avtomobilom: z Dunaja sije * Stoletnica prihoda prvega avtomobila v Ljubljano pa je na Slovenskem povezana še z eno stoletnico, ki na svoj način zadeva tudi Novo mesto. Letos poteka natanko 100 let, kar je Francoz Louis Renault zgradil svoj prvi avtomobil - voiturette. Z njim je postavil temelje mogočnega velikana v svetovni avtomobilski industriji. Njegov skokovit razvoj v zadnjih desetletjih je zajel tudi Slovenijo, saj je (juhljasnki Litostroj v letih 1969-1972 začel izdelovati Renaultove avtomobile serij 4, 6, 8, 10 in 16, kar pomeni tudi začetek slovenske montažne avtomobilske industrije. Ko je Slovenija dobila kakih 20.000 Litostrojevih renaultov, je njihovo proizvodnjo nato prevzela 1MV v Novem mestu, za katero je bilo že kar nekaj dobrih izkušenj iz sodelovanja z angleškim Austinom. Februarja 1959 sta se združili nekdanji novomeški podjetji Agroservis in Moto-montaža v 1MV, februarja 1973 pa je stekla redna proizvodnja “fran-cozov” v Novem mestu. takrat pripeljal v Ljubljano avtomobil znamke Benz z močjo motorja 2,5 KM (= 1,84 kW), čigar karoserija je bila podobna kočiji, kolesa pa kolesom navadnega bicikla. Avtomobil mu je povzročal precej sitnosti, zato ga je že februarja 1899 prodal v Francijo in si kupil močnejši Daimlerjev avtomobil z močjo 6 KM (= 4,42 kW). Po poročilih takratnega časopisja je “vzbujal na ljubljan- skih ulicah pravo senzacijo, pa tudi negodovanje meščanov zaradi hrupa in vznemirjenja pešcev.” Ko se je Codelli z neverjetno “hitrostjo” kakih 30 km na uro “podil po Ljubljani”, gaje kritiziral Slovenski narod tudi 23. maja 1899. S svojim drugim avtomobilom je Codelli, navdušen športnik in svetovni potnik, tudi tekmoval: leta 1900 je na 324 km dolgi dirki od Salzburga do Duna- PRVIČ V LJUBLJANI - Baron Anton Codelli na svojem dvosedežnem comfortablu, ki ga je poleti 1898 kupil na Dunaju in se z njim prvič predstavil v Ljubljani 15. novembra 1898. krajevne oblasti takrat bale višjih oblasti in še posebej cesarske hiše, ki je bila “od bridkega udarca” še vedno “globoko zavita v žalost”- * O tako pomembni pridobitvi se celo Dolenjske Novice niso upale pisati na prvi strani - o otvoritvi so poročale šele na peti strani v rubn-ki “Domače vesti”, in sicer: “Most čez Krko bil je 23. novembra blagoslovljen in otvorjen. Ta čin vršil se je brez blišča in puma, vendar prav lepo in imenitnej stvari prirD' erno.” Otvoritvi so prisostvovali okrajni glavar vitez Josip Veste-neck, nadinženir (imena in priimka novičar ne navaja), novomeški župan drv Josip Schegu®, župan občine Šmihel-Stopiče Josip Zurč ter prošt dr. Sebastijan Jožef Elbert, kije most blagoslovil. O kakršnikoli okrasitvi mostu, nastopu meščanske godbe in ljudskem veselju Novice ne poročajo-Pač pa se je novomeški župan Schegula v nagovoru zahvalil visoki vladi in oblastem za naklonjenost, posebno še presvitlemu cesarju ter je “...veleblag. gosp-okr. glavarja prosil, da uradni® potom naznani globoko udanost ® zahvalo do najvišjega prestola”-Dolenjske Novice so takrat poročale, da je brez kamnitega de® most dolg 75 metrov in širokA metrov. Od tega vozišče meri 4,6h m, pločnika na obeh straneh vsak 1,20 m, železni del pa tehta 341 ton. Starejši posnetki pričajo, da sta bila pločnika iz lesenih desk, vozišče pa je bilo posuto s pe' skom. Izgradnja kandijskega ffl°' stu, ki se je dvigoval 12 m nad Krko, je tedanjim voznikom p?' menila pravo olajšanje. Most/ nato dolga desetletja služil svojemu namenu, povečan avtomobilski, avtobusni in tovorni prom1-’1 pa je narekoval izgradnjo pe enega mostu v Novem mestu. Tako se leta 1976 ob gradnji vzhodne obvoznice zgradili Ločenski most-Nadaljnja rast Novega mesta -zlasti prestavitev avtobusne postaje na desni breg - pa je zahteva® izgradnjo še tretjega mostu. Le-® je bil prometu izročen maja 199\ LUDVIK TONČK IZUMITELJ - Baron Anton Codelli v času svojih prvih izumov. ja dosegel med 18 tekmovalci 3. mesto. Anton Codelli je avtomobile tudi kasneje pogosto menjaval in je že leta 1905 kot eden prvih Slovencev opravil šoferski izpit. Z njegovo smrtjo (1954 v Švici) je ta znamenita plemiška rodbina po moški veji izumrla. Za njim je ostala vrsta elektrotehničnih izumov človeka, ustvarjalca pomembnih in izjemnih uspehov, ki sta ga odlikovala predvsem izredna umska nadarjenost ter nevsakdanja delovna volja. Tudi pri nas ni šlo brez rekordov: znamenita “katrca” je v 7 letih poslala na trg nekaj nad 575.000 vozil. Zamenjalo jo je priljubljeno vozilo R5 in januarja 1989 je v Novem mestu začelo poslovati novo Renaultovo podjetje. “Petica” je v skupini uglednih francoskih izdelovalcev avtomobilov v okviru Revoza začela osvajati zahtevno zahodno Evropo. Revoz je postal pomemben in najuspešnejši izdelovalec motornih vozil v Sloveniji ter največji slovenski izvoznik. Dvoje stoletnic - nam vsem v prijeten spomin in hkrati tudi veselje ter zadovoljstvo. TONE GOŠNIK MODNI KOTIČEK Kavbojska moda Kavbojski škornji, kavbojke, kavbojski pas, kravata in kavbojski klobuk. Vse izhaja iz istega imenovalca 'kavbojsko', kar je slovenska izpeljanka iz samo-stalniške besede “cowbojy ”. v. prevodu pomeni 'pastir na konju ' ali 'junak pustolovskih fil’ mov, povesti o Divjem zahodu ■ Med poletnim popotovanjem po Divjem zahodu sem kmalu ugotovila, da je to, kar pri nas vidimo le i’ ameriških filmih, zanje del resničenga vsakdana. Pripadniki tovrstne ameriške dnižbe še vedno živijo poseben, kavbojski način življenja. Stotine milj divje in neposeljene pokrajine, majhna mesteca ob edini grajeni cesti, ki vodi skozi deželo, dvonadstropne lesene hiše, povsod konjske vprege. Ljudje so oblečeni r značilna kavbojska oblačila, ki jih v različici lahko odkrijemo tudi pri nas. Celotna moda je prilagojena razmeram, uporabnosti in tradiciji, ki jo spoštujejo že desetletja. Ženske vedno najprej izberejo škornje in potem oblačila, ki sodijo zraven. Krilo je dolgo i11 klasično, ravnih linij. Okrog pasu nosijo usnjen pas z veliko zaponko, ki je neke vrste nakit, poRš ostalega barvitega. Zgornji dej oblačil sestavljajo pisane, največkrat črtaste srajce in enobarvni brezrokavniki z ročno vezenina rožami. Mlajše ženske se tako kol moški oblačijo v hlače iz jeansa-Zimski modi dodajo usnjene izdelke, kot so hlače iz kože,, brezrokavniki in jakne z resicami na rokavih in hrbtišču. In moški? Obvezne kavbojske škornje s posebnimi všitki dopolnjujejo kuvbojke, dolge hlače i2 modrega bombaža oziroma jeansa, najbolj pogosto znamke Wran-gler. Brezrokavniki so tkani iz volne z abstraktnimi simboli, ki nekaj pomenijo. Pomemben del moške oprave je izbran pas in kravala, narejena iz tankega črnega traku in določene okrasne zaponke-Najbolj opazni pa so kavbojski klobuki, za katere so značilni široki, ob straneh precej zavihani kr0' jevci. Narejeni so iz volne, kože, slame ali iz umetnega materiala-V beli rjavi ali črni barvi. . JERCA LEGAN. I Televizija si pridržuje pravico do [morebitnih sprememb sporedov! Četrtek, 12. xi. SLOVENIJA 1 j-45-1.15 Teletekst MO Vremenska panorama "TO Tedenski izbor Pod klobukom' 10.15 Divja Amazonija, serija. 11/12 11.10 Steklena džungla, angl. dok. serija, 4/6 11.40Homoturisticus 12.05 Nash Bridges, amer. naniz. 13.00 Poročila [340 Zgodbe iz školjke 14-10 Tedenski izbor Iz muzeja 14.50 Soča-Življenje ob reki 14.20 Osmi dan '•50 En Route, nizozem. drama 3.00 Obzornik 13-10 Po Sloveniji ■3.30 Tedi 18.20 Zenit [8.45 Ave triumphator "•05 Risanka 30 Dnevnik, vreme, šport 100 let Leona Štuklja, prenos iz NM ■J-05 Tednik J2-00 Odmevi, kultura, šport ^•50 Opus *p-20 Spominjamo se Jacqueline du Pre “•45 Klavirski trio Slovenija 2 “®0 Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške J°vedi, braz. naniz., 15/22 - 10.00 Matineja: “dno v sedlu, naniz.. 41/65; 10.25 Pacific Drive ^Biz.. 97/130; 10.50 Angel, varuh moj, amer ’3niz„ 3/22; 11.35 Cik cak; 12.25 Svet poroča [2.55 Euronevvs -15.55 Don Kihot, ris. naniz. JJ.20 Papirnata maska, angl. film - 18.05 “Premljevalke, naniz., 20/21 -18.30 Lahko noč. W>ica. angl. naniz.. 7/11 - 19.00 Kolo sreče -"■30 Videoring - 20.00 Športna oddaja - 20.25 košarka - 22.05 Blodnjak strasti, Špan. film -23-40 Nočni pridih: Mladostniške izpovedi, 16/ 42; 0.05 A. S., nem. naniz., 7/14 SANALA '•30Čuden par, ris. - 8.00 Mork in Mindy, naniz. ‘8.30 Super-Samuraj. naniz. - 9.30 Bradyjevi, um. naniz. - 9.30 Laverne in Shirley, hum. ^tiz. -10.00 Mannix, nadalj. -11.00 Dobri časi, «abi časi -11.30 Drzni in lepi -12.00 Sončni gliv -12.30 Odklop -14.00 Oprah show -15.00 ®°gato dekle, nadalj. -16.00 Maria Mercedez, Nalj. - 17.00 Nora hiša -17.30 Družinske gleve -18.00 Princ z Bel Aira -18.30 Oprah s»ow -19.30 Zmenkarije - 20.00 Film po izbiri Kdalcev - 23.45 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 ™estač, risanka -18.00 Iz produkcije združenja ,*V -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -"15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur -•0.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled "21.30 Litijski mozaik HTV! |-45 Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška -0.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.25 Program za mlade -12.00 Poročila -12.40 , ^ York (serija) -13.10 Esmeralda (serija) -I 00 Poslovni klub -14.30 Živa resnica -15.00 'tobraževalni program - 15.30 Program za Jgde -18.30 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 Plevnik, vreme, šport - 20.05 Odprto - 20.50 8°1 ure kulture - 21.25 Izziv, kviz - 22.05 Opa-^alnica - 22.35 Arktika-Antarktika (potop, ^ija) - 23.05 Serijski morilec (amer. film) HTVž j4-50 TV koledar -15.00 Zabavni mozaik -J. 15 Obala sončnega zahoda (serija) -18.05 ^go. tv igrica -18.30 Kraljestvo divjine (dok. Jgja) - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Plevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.25 rgjeji X (serija) - 21.25 Filmske čarovnije 111. Mc. serija) - 21.55 Ustvarjanje zemljevida ™g!. film) bETEK, 13. XI. Slovenija i [45 - 1.55 Teletekst •90 Vremenska panorama •30 Tedenski izbor Glejte kako rastejo 9.40 Tedi 10.15 Otroška oddaja 10.35 Zenit 11.05 4x4 11.35 Na vrtu j. 12.05 100 let Leona Štuklja 3-00 Poročila 3.50 Opus ,;.20 Izgubljeni sin, posnetek predstave MGL $■20 Mostovi .'•00 Obzornik J-20 Po Sloveniji • -30 Lahkih nog na okrog ,8.20 Dober večer P-15 Risanka ž-30 Dnevnik, vreme, šport PJ-OO Zrcalo tedna ?.10 Petka S.35 Gostuvanje gOO Odmevi, kultura, šport j‘.50 Polnočni klub '“5 Wiliam Forsythc - Just dancing around SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške izpovedi, braz. naniz., 16/22 -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 42/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 98/130; 10.50 Opremljevalke, naniz., 20/21; 11.15 Lahko noč, ljubica, angl. naniz., 7/11 -11.45 Budimpeštanske zgodbe, madžar. film -13.10 Euronevvs -16.20 Besna mama, franc, film -18.05 Indaba, franc, naniz., 18/25 -18.30 Čudežni otrok, naniz., 21/22 - 19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Neli, amer. film - 21.45 Velike romance 20. stoletja, angl. dok. serija, 4/26 - 22.15 Pred dežjem, maked. film - 0.05 Klient, amer. naniz., 19/19 - 0.55 Nočni pridih: Mladostniške izpovedi, 17/22; 1.25 A. S., nem, naniz. KANALA 7.30 Čuden par, ris. - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Super samuraj, naniz. - 9.00 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.30 Laverne in Shirley, hum. naniz. -10.00 Mannix, nadalj. -11.00 Dobri časi, slabi časi -11.30 Maria Mercedez, nadalj. - 12.30 Zmenkarije -14.00 Oprah shovv, ponov. - 15.00 Bogato dekle, nadalj. -16.00 Maria Mercedez, nadalj. -17.00 Nora hiša -17.30 Družinske zadeve -18.00 Princ z Bel Aira -18.20 Bravo, maestro -18.30 Oprah shovv -19.30 Skrita kamera - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Trikotnik prevar, film - 22.00 Daqn Domin, dok. oddaja - 23.00 Nemogoče - 0.00 Dannyjeve zvezde VAŠKANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -16.45 Najspot -17.40 Zgodovina avtomobilizma - 18.00 Kmetijski nasveti -18.25 Sošedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas HTV 1 6.45 Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrv aška -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.25 Program za mlade -12.00 Poročila -12.40 New York (serija)-13.10 Esmeralda-14.00 Pol ure kulture - 14.30 Arktika-Antarktika -15.00 Izobraževalni program -15.30 Programza mlade -17.00 Hrvaška danes-17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kravata (dok. oddaja) - 20.55 Lepa naša - 22.15 Opazovalnica - 22.45 Ljudje smo - 23.35 Nočna straža: Oddelek za umore V (serija); Psi faktor II (serija); Ameriški film; Sedmi element + filmska klapa HTV 2 14.50 Tv koledar -15.00 Zabavni mozaik -17.15 Obala sončnega zahoda (serija) -18.05 Hugo, tv igrica - 18.30 Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.30 Zakon L.A. (serija) - 21.30 Kako sem prišel na kolidž (film) - 23.15 • Fatamorgana - 23.45 Čuvaji časa SOBOTA, 14. XI. SLOVENIJA 1 7.40- 1.45 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Plesna šola 9.00 Nesrečniki, ris. naniz., 7/26 10.00 Petka 11.20 Mladi skladatelji 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.20 Prisluhnimo tišini 13.50 Polnočni klub 15.00 Življenje Emila Zolaja, amer. film 17.00 Obzornik 17.15 Euromusica v Solunu, L oddaja 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 National geographic, amer. dok. serija, 6/12 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.10 Šou bo šel 21.10 Novice iz sveta razvedrila 21.40 Turistična oddaja 22.05 Steklena džungla, angl. dok. oddaja, 5/6 22.35 Poročila, šport 23.10 Past v pasti, angl. film _0.35 Iz muzeja SLOVENIJA 2 9.25 Zlata šestdeseta -10.25 Jeklene ptice, naniz. -11.15 Neli, amer. film -13.00 Euronews -17.05 DP vdresumem jahanju -17.20Teniški magazin -17.45 Rokomet -19.30 Videoring - 20.00 Ribica, amer. film - 22.10 V vrtincu - 22.50 Don Kihot, ris. naniz., 10/39 - 23.15 Sobotna noč KANALA 8.00 Risanke: Alvin; Zajec dolgouhec in prijatelji; Mačke z groma -10.00 Mesto v zalivu, nadalj. -10.30 Extremni športi -11.00 Stilski izziv -11.30 Bravo maestro -12.00 Živinski tat, film -14.00 Bogato dekle, nadalj. -16.00 Mcego, hum. oddaja - 16.30Nimaš pojma, naniz. -17.00 Manekenke, nadalj. -18.00 Klub avenija -18.30 Jcnny, naniz. -19.00 Vitezi za volanom - 20.00 Resnični svet - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Tom-my Knockersi, nadalj. - 22.00 Babilon 5, naniz. - 23.00 Izgnanec, naniz. - 0.00 Klub Avenija VAŠKANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Videoboom 40 - 17.50 Kako hiti zdrav in zmagovati -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice - 21,15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 8.00 Tv spored - 8.25 Program za mladino - 12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti -13.10 Rdeči gusar (amer. film) -16.15 Poročila -16.30 Dr. Ouinn (serija) -17.45 Turbo limach show -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20,10 Film - 21.50 Gospodarski TV vodič - 22.00 Opazovalnica - 22.30 Nočna straža: Frasier (serija); Vstop prepovedan (amer. film) HTV 2 16.00 Tv koledar -16.10 Prizma -17.00 Čisto srce (dok. serija) -17.30 Čudežne ameriške pokrajine (dok. oddaja) -18.25 Glasbena oddaja - 19.00 Risana serija -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Triler- 21.05 Zlati gong - 21.55 Dok. film - 22.50 Svet zabave - 23.20 Oprah Shovv NEDELJA, 15. XI. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.45 Teletekst 8.00 Živžav Skrivnostno življenje igrač, lut. naniz. 8.15 Cilkin kotiček, risanka 8.25 Cofko Cof, ris. naniz. 8.50 Srebrnogrivi konjič, ris. naniz. 9.15 Telerime 9.20 Zares divje živali, naniz., 10/26 9.50 Ozare 9.55 Nedeljska maša 11.00 Vsi smo ena družina, japon. serija 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 14.00 Šou je šel 15.00 Novice iz sveta razvedrila 15.25 Breme krivde, amer. film 17.00 Obzornik 17.15 Alpe-Jadran-Donava 17.45 Po domače 18.40 Soča-Življenje ob reki 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Očetje in sinovi 22.35 Poročila, šport 22.55 Murphy Brown, amer. naniz., 11/25 23.20 Umori, amer. naniz., 4/22 SLOVENIJA! 9.00 Pravi biznis -10.00 V vrtincu -10.40 Gospod Brundo in Zajček Napihajček, nizozem. film -12.30 Pripravljeni, oddaja o slov. vojski -13.00 Euronevvs -15.30 Zdravje, starost, šport, reportaža z Bleda -15.55 Rokomet -17.55 Športno plezanje -19.30 Videoring - 20.00 Maistrova najdaljša Mariborska noč, TV igra - 21.35 Velika vojna in oblikovanje stoletja, angl. dok. serija, 6/7 - 22.35 Šport v nedeljo - 23.10 Mefisto, madžar. film KANALA 8.00 Risanke: Alvin; Zajec dolgouhec in prijatelji; Mačke z groma -10.00 Sanjam o Jeannie, naniz. -10.30 Klub avenija -11.00 Pasji prijatelji -12.00 Powaqquatsi, film -14.00 Bogato dekle - 16.00 Z robotom na potep, film -18.00 Dušni pastir, naniz. - 18.30 Sam svoj mojster -19.00 Ainvolf, naniz. - 20.00 Prigledali ste si mercedes in stanovanje, žrebanje - 20.30 Johnny Mnemon-ic, film - 22.30 Odkop - 23.30 Večna ljubezen, film VAŠ KANAL 12.30 Vaše želje -13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 16. XI. SLOVENIM 1 7.45 - 1.30 Teletekst 7.30 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Lahkih nog na okrog 10.15 Dober večer 11.10 National geographic, amer. dok. oddaja 12.00 Alpe-Jadran-Donava 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Očetje in sinovi 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni taček 17.45 Zares divje živali 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Komisar Rex, nadalj.. 11/13 21.05 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 (Ne)znani oder 23.00 Iz slovenskih ateljejev SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške izpovedi, braz. naniz -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 43/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 99/130 - 10.50 Indaba, franc, naniz., 18/25 -11.15 Čudežni otrok, naniz. -11.45 Šport v nedeljo -12.30 Velike romance 20. stol, angl. dok. serija, 4/26 -13.00 Življenje Emila Žolaja. amer. film - 14.55 Euronevvs - 15.40 Pred dežjem, maked.-angl.-franc, film - 17.30 Pripravljeni, oddaja o slov. vojski -18.05 Ženska mojega življenja, Špan. naniz., 3/12 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Študio City - 21.00 Engelbert Humperdinck - kralj romanc, dok. film - 21.55 Pomp - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Nočni pridih: Vprašanje zakonitosti, angl. naniz.; 0.50 A. S., nem. naniz. KANALA 7.30 Čuden par; Mork in Mindy; Super samuraj; Mačke z groma - 9.00 Bradvjevi, serija - 9.30 Laverne in Shirley, serija -10.00 Mannix -10.30 Dobri časi, slabi časi -11.30 Maria Mercedes, nadalj. -12.30 Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah shovv -15.00 Bogato dekle, nadalj. -16.00 Maria Mercedes, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Družinske zadeve, hum. naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah shovv -19.30 Skrita kamera - 20.00 Miza za pet, nadalj. - 21.00 Zaljubljena Lillv, film - 22.45 Silski izziv - 23.15 Tretji kamen od sonca, hum. naniz. - 23.45 Nemogoče VAŠKANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Usodna odprava, film -18.25 Sosedje, nadalj. - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma -20.25 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije -Združenja LTV TOREK, 17. XI. SLOVENIJA 1 7.45 - 0.50 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 9.45 Pustolovščine, naniz., 10/24 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Po domače 12.05 Komisar Rex, naniz., 11/13 13.00 Poročila 13.50 Gore in ljudje 14.40 (Ne)znani oder 15.10 Gospod Plemeniti Prasetnik, predstava SLG Celje 16.20 Med valovi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Skrivnostno življenje igrač, lut. naniz., 4/26 17.45 Waynove dogodivščine, avstral. naniz., 25/26 18.20 V Louvru z mojstri, franc. dok. oddaja 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Učitelj, franc, naniz., 3/18 21.05 TV konferenca 22.00.Odmevi, kultura, šport 22.50 Hitler-Stalin, franc. dok. nadalj., 3/3 SLOVENIJA! 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Vprašanje zakonitosti, angl. naniz., 7/7 -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 44/65; 10.30 Pacific Drive, avstral. naniz., 100/130 - 10.55 Ženska mojega življenja, Špan. naniz., 3/12; 11.50 Studio City; 12.45 Sobotna noč -14.45 Euronevvs -15.50 Ribica, amer. film -18.05 Gospod in gospa Smith, naniz., 9/12 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Košarka - 21.40 Sedma soba, ital. kooprod. film - 23.35 Svet poroča - 0.05 Nočno pridih: Mladostniške izpovedi, braz. naniz.; 0.35 A. S., nem. naniz. KANALA 7.30 Fonzijeva klapa; Mork in Mindy; Mačke z groma - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Laverne in Shirley, naniz. -10.00 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi -11.30 Maria Mercedes, nadalj. -12.30 Klub avenija -13.00 Kuharska oddaja -14.00 Oprah shovv -15.00 Bogato dekle, nadalj. -16.00 Maria Mercedes, nadalj. 17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Družinske za deve, naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. 18.30 Oprah shovv -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Divje gosi Il„film - 23.30 Tretji kamen od sonca, naniz. - 0.00 Nemogoče, naniz. VAŠKANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.25 Sosedje, nadalj. - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Bojevniki, film - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 18. XI. SLOVENIJA 1 7.45 - 2.20 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Skrivnostno življenje igrač, 4/26 9.45 Waynove dogodivščine, nadalj., 25/26 10.15 V Louvru z mojstri, franc. dok. oddaja 11.10 TV konferenca 12.05 Učitelj, franc, naniz. 3/18 13.00 Poročila 13.10 Tedenski izbor Murphy Brovvn, naniz., 11/25 13.35 Breme krivde, amer. film 15.00 Hitler-Stalin, franc. dok. nadalj., 3/3 15.50 Aliča, evrop. kult. mag. 16.20 Obzorje duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Male sive celice 18.20 Divja Amazonija, serija, 12/12 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nash Bridges, amer. naniz. 21.05 Beck, ang. nadalj., 2/6 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Der trinker, nem. drama SLOVENIJA! 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške izpovedi, braz. naniz. -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, nizoz. nadalj., 45/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 101/130; 10.50 Gospod in gospa Smith, naniz., 9/12; 11.35 Pomp; 12.35 Velika vojna in oblikovanje stoletja, angl. dok. serija, 6/7 -13.25 Pajčevina -13.50 Euronevvs - 16.35 Gospod Brundo in Zajček Napihajček, nizozem. fiim - 18.05 Angel, varuh moj, amer. naniz., 4/22 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Košarka -21.40 Do kod je noč, italij. nadalj, 3/4 - 22.35 Pajčevina - 23.00 Nočni pridih: Mladostniške izpovedi, braz. naniz.; 23.30 A. S., nem. naniz. KANALA 7.30 Fonzijeva klapa; Mork in Mindv; Mačke z groma - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Laverne in Šhirley, naniz. -10.00 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi -11.30 Maria Mercedes, nadalj. -12.30 Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah show -15.00 Bogato dekle, nadalj. -16.00 Maria Mercedes, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Družinske zadeve, naniz. -18.00 Princ z Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah show -19.30 Skrita kamera - 20.00 Prva liga, film - 22.00 Ruby Wax - 22.30 Komedija - 23.00 Tretji kamen od sonca, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. - 0.30 Danyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Bojevniki, film -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Najspot - 21.00 Novice - 21.30 Zgodovina avtomobilizma otfNJSKfi, DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia I) in Dolenjskega lista dodelil nagrado Manci Mohar, V Brezov log 1, Novo mesto. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: (3) Moja hramonika - ansambel Petra Finka (4) Pozabljivec - ansambel Slapovi (1) Denar - ansambel Mladi Dolenjci 1. 2. 3. 4. (7) Kje so tiste rožice - Jože Bohorč s prijatelji 5. 6. 7. (2) Šentjernejsko vabilo - TVio Frančič (6) V mojem srcu - Fantje izpod Rogle (5) Srce se prepušča samoti - ansambel Bobri 8. (-) Dolenjska - ansambel Henček 9. 10. Predlog za prihodnji teden: Ob potoku - ansambel Litijski odmev (8) Spomin na poletje - ansambel Vasovalci (9) Objem v planinah - TFio Pavleta Malnariča in Fantje iz Šentvida ■-H KUPON ŠT, 45 Glasujem za:_ Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 10.3, 8000 Novo mesto NAGRADI NA MIRNO IN V ŠMARJEŠKE TOPLICE Žreb je izmed reševalcev 43. nagradne križanke izbral Staneta Camlo-ha z Mirne in Janjo Macedoni iz Šmarjeških Toplic. Camlohu je pripadla denarna nagrada. Macedonijeva pa bo za nagrada prejela knjigo. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 23. novembra na naslov: Dolenjski list. Glavni trg 24, p.p. 212, 80(11 Novo mesto, s pripisom “križanka 45”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 43. KRIŽANKE Pravilna rešitev 43. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: APAT1K, PARADA, APATIN, ŠTUKELJ, LAIK, IA, INSERt*SOK, KAROL, SRP, ARENA, ANIKA, ROD, TAM ARAK, OBEŠALO, KRA, SEKANTA, ION. NAGRADNA KRIŽANKA 45 AVTOR: JOŽE UDIR IZDELOVALEC OPANK SRNJI SAMEC STARO- SLOVANSKA BOGINJA LEPOTE GRŠKA BOGINJA NESREČE BELJENJE, BELEŽ KRAJ PRI CEUU NOČNO ZABAVIŠČE ZNAN PARK NA DUNAJU DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST MOŠKI GLAS OBŠIVI VRSTA ŽLAHTNIH RDEČIH JABOLK IND. MESTO VMADHJA PRADEŠU (BOMBAŽ) IME PEVKE RUPLOVE GR. MIT. ORESTOV PRIJATELJ JAKOB ALJAŽ ŽENA BOJARJA, VISOKEGA RUSKEGA PLEMIČA FAZANU SORODNA PTICA MALAJSKA BLAZNOST RADI O AKT IZOTOP TORIJA (lo) ČISTO PRE MOŽENJE FR. SLIKAR IMPRESIONIST (AUGUSTE, 1841-1919) RIŽEVO ŽGANJE NEKD.GR. OSVOBOD. VOJSKA IME TRŽAŠKEGA PISATELJA SVEVA KRILO RIMSKE LEGUE ŽENSKI GLAS GERMANSKI MITOLOŠKI OREL BAJESLOVNI VELIKAN ZLATA OGNJANOVIČ KDOR SKRBI ZA RED OSEBNI ZAIMEK SAMO- RODNA TRTA PRIPADNIK URALSKEGA LJUDSTVA (SAMOJED) OJDIPOVA MATI ŽENA AMBULANTA ZA BOLEZNI DOJK - Pred kratkim je omenjena ambulanta novomeškega zdravstvenega doma praznovala 10-letnico delovanja. Ob tej priložnosti je ekipa zdravstvenih delavcev, ki dela v ambulanti za bolezni dojk, predstavila svoje dosedanje delo. (Foto: J. D.) SLIKARJI NA KOSTANJKU - Jure Cihlar iz Lucije pri Portorožu je bil eden izmed petih udeležencev slikarskega delovnega srečanja na Špilerjevi domačiji na Kostanjku nad Zdolami. Letošnja kolonija ježe četrta, v zadnjih štirih letih pa je sodelovalo nad 20 znanih slikarjev. V deževnem vremenu so se slikarji izpod Špilerjevega kozolca še največ ozirali proti bližnji cerkvici sv. Vida in jo po svoje upodabljali. Lastnik Peter Spiler, ljubitelj slikarstva, bo v poslopjih, ki jih sedaj preureja, namenil nekaj prostorov tudi za stalno zbirko na domačiji nastalih del. (Foto: M. Vesel) SREČANJE STAROSTNIKOV - Območno združenje Rdečega križa Metlika in krajevna organizacija Rdečega križa Lokvica sta minulo soboto pripravila v gasilskem domu na Lokvici srečanje krajanov, starejših od 62 let. Na srečanje, ki je bilo prvo tovrstno v metliški občini, sta prišli tudi najstarejši krajanki. Na fotografiji (od leve proti desni): 90-letna Marija Kočevar z Dol. Lokvice, predsednica krajevnega odbora RK Trnovec-Lokvica Emilija Kokalj, 97-letna Katarina Mušič iz Trnovca, ki je tudi najstarejša metliška občanka, ter predsednik KS Lokvica Anton Petrič. (Foto: M. B.-J.) MEDVEDEK NA OBISKU - Več kot dvesto učencev tretjih in četrtih razredov osnovne šole Grm v Novem mestu je v petek, 6. novembra, dopoldne zavzeto spremljalo predstavitev knjižne novosti Ivanke Mestnik, upokojene učiteljice te šole, ki je mlade bralce razveselila s prijetno zgodbico Medvedek na obisku. Na predstavitvi, ki jo je vodila Olivija Metelko, so pogovor z avtorico dopolnili otroci s petjem, recitacijami in igrico v dramatizaciji Zdenke Mojstorovič. Knjigo je s prijetnimi ilustracijami obogatil akademski slikar Jože Kumer. Na sliki: Ivanka Mestnik med učenci, ki so ob tej priložnosti prinesli s seboj svoje medvedke. (Foto: M. Markelj) AVTOHIŠA PIONIR PREDSTAVIM NOVOSTI -V petek sov Avtohiši Pionir v Ločni v okviru tradicionalne letne predstavitve Renaultovih in hišnih novosti obiskovalcem pokazali prenovljene servisne delavnice, trgovino z rezervnimi deli in prodajni salon. Kot je ob tej priložnosti dejal vodja Avtohiše Pionir Uroš Murgelj so obiskovalci lahko preskusili in testi-' rali tudi vse Renaultove modele. (Foto: Majda Luzar, EPS) Deset let ambulante za bolezni dojk Pri ženskah je med rakastimi bolezni največ raka na dojki - Pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju ima ambulanta za bolezni dojk • Samopregledovanje že od 20. leta starosti NOVO MESTO - Število rakastih obolenj v svetu narašča. Pri ženskah je največ, kar 22 odst., raka na dojki, ta odstotek pa še narašča. Pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju raka dojk imajo ambulante za bolezni dojk. Novomeška ambulanta, ki sodi med uspešnejše tovrstne ambulante v Sloveniji, je pred kratkim praznovala 10-letnico. Ob tej priložnosti so v novomeškem zdravstvenem domu pripravili predstavitev desetletnega dela. V ambulanti, ki je namenjena varstvu žena Dolenjske in Bele krajine, že od vsega začetka dela dr. Terezija Krese. Skupaj z dr. Jurijem Usom. radiologom iz Onkološkega inštituta v Ljubljani, sta bila ustanovitelja te ambulante, pri tem pa ju je podpiral takratni direktor dr. Peter Kapš. V njej sta začeli delati še višja medicinska sestra Marija Tomazin in inž. radiologije Sonja Staniša. Kmalu po ustanovitvi so se jim pridružili še ginekolog in porodničar KOSTANJEV PIKNIK NOVOMEŠKIH TABORNIKOV NOVO MESTO - Prijeten sobotni poldnevni izlet je imelo 7. oktobra kakih 150 novomeških tabornikov, ki so se zbrali v Ločni in napotili proti Staremu gradu. Med potjo so si ogledali posestvo na Bajnofu, pod Starim gradom pa so se razživeli v igrah in prijetnem druženju. Priljubjena “taborniška mama” Maja Badovinac je tja pripeljala večjo pločevinasto pripravo za peko kostanja, ki so ga taborniki že od doma prinesli s seboj. Proti gradu in Jelšam se je vil prijeten vonj pečenih jesenskih dobrot in vsi so bili zadovoljni. Tudi najmlajši, murenčki -predšolski otroci in učenci prvih razredov osnovnih šol. Tokrat so bili gostje izleta posamezniki iz Mirne Peči, kjer bodo ustanovili novo taborniško organizacijo. Tg. DRUŠTVO INVALIDOV OBISKAL NOVI PREDSEDNIK NOVO MESTO - Na povabilo Dl (Društva invalidov) Novo mesto seje prejšnji teden mudila delegacija Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIŠ), ki jo je vodil novoizvoljeni predsednik Miran Krajnc. Goste so zanimale predvsem podrobnosti delovanja številnega društva, uresničevanje programov, sodelovanje z občinami in ostalimi itd. Pozitivno so ocenili delo društva, organiziranje izletniško - kulturnih prireditev, sodelovanje z novomeško mestno občino in ostalimi občinami, društvi in Zvezo delovnih invalidov Slovenije. Društvu je bila izrečena posebna pohvala za dobro izveden socialni program za invalide. Obe strani sta’ ugotovili pomembnost tovrstnih protokolarnih obiskov, tudi za boljše sodelovanje v dobrobit slehernega invalida. Vodstvo društva se je delegaciji zahvalilo za obisk in jih povabilo, naj se v prihodnjem letu, ko zveza praznuje 30 - letnico delovanja, ponovno srečamo v Novem mestu na slavnostni seji predsedstva ZDIŠ. M.GOLOB PRIJAZNOST IN DOBROTA ZDRAVIH LJUDI Po več letih bivanja v tujini sva se z možem vrnila v najin dom v Metliko. Nesrečno naključje je hotelo, da sem se ob izteku poletja ponesrečila v domu, ki ga tako ljubim. Bala sem se bolnišnice. Toda bolečine so se stopnjevale in poklicali smo zdravnico. Le nekaj minut zatem se je na vratih prikazala dobrosrčna in polna vzpodbudnih besed zdravnica ga. Elizabeta Srebočan. Z vsem optimizmom sem sprejela predlog, da me odpeljejo v bolnišnico v Novo mčsto. Trenutek zatem je prijazni voznik g. Martin Pečarič že prinesel nosila in po mirni vožnji preko Gorjancev ustavil pred bolnišnico. Sledil je pregled poškodbe in uspešna operacija. Po nekaj dneh sem zapustila bolnišnico, ki sem se je tako bala. Hvala vam zdravniki, hvala sestri Marti, Dejanu. Mateju in vsem, ki so tako lepo skrbeli zame. Hvala! Ob vas sem spoznala, da je v domovini tudi bolnemu veliko lažje, saj je na vsakem koraku topla dlan in odprto srce za pomoč človeku v nesreči. ANICA PAPIČ Metlika dr. Franc Presker, potem medicinska sestra Dragica Janežič in višja medicinska sestra Mojca Kapš. V teh letih so odkrili 275 rakov na dojkah, februarja letos pa so imeli desettisoči obisk. Za nakup prvega mamografa je denar zagotovil novomeški zdravstveni dom s pomočjo Zavoda za zdravstveno zavarovanje in prispevkov številnih posameznikov in donatorjev širom Dolenjske. Ob tem je treba povedati, da je ena največjih humanitarnih akcij v Sloveniji za nakup mamografa “Darujmo zase” potekala preko Dolenjskega lista in Studia D, vodil pa jo je Janez Pavlin. S to akcijo so zbrali 280 milijonov takratnih dinarjev, denar pa je darovalo več kot 20.000 ljudi. Lani so v zdravstvenem domu dotrajani mamograf zamenjali z novim, modernejšim in zmogljivejšim. Že v “DAJTE 5 TISOČAKOV!” NOVO MESTO - V četrtek, 5. novembra, kmalu po 14. uri sta kakih 12-13 let stara šolarja med kapelico in železniškim prehodom blizu kandijske postaje drzno zapeljala pred 85-letno gospo, ki se je z Drske namenila na šmihelsko pokopališče. Malo večji je na kolesu vozil manjšega; skočila sta z bicikla in ji zastavila pot, večji pa je surovo zahteval: “Dajte 5000 tolarjev!” Ko se je občanka zdrznila in ju začudeno vprašala, kaj sploh hočeta, je starejši navrgel: “Saj imate torbico!” Se sta čakala, kako se bo gospa odločila, v tem pa je prišel po cesti za njo neki moški in mulca sta jo jadrno ubrala s kolesom čez progo proti Šmihelu. Bomo mlade lopove “torbičarje” poslej srečevali tudi v Novem mestu? Tg- POGREŠAJO TENORJE NOVO MESTO - Mešani pevski zbor Pomlad je precej pomladil svoje vrste, vendar mu še vedno primanjkuje tenorjev, zato jih vabijo medse. Zbor ima pevske vaje vsako soboto od šestih do devetih zvečer v Kulturnem centru Janeza Trdine. DAN SPOMINA NA MRTVE STARA CERKEV - Kakor vsako leto smo se tudi letos zbrali na komemoraciji pred spomenikom v Stari Cerkvi. Sočutno smo se spomnili padlih (na spomeniku je vklesanih okrog 80 imen), ki so darovali življenja za današnjo svobodo. Na proslavi so sodelovali pevski zbor iz Kočevja, recitatorji iz šole, govor in prapor pa je prispevala ZB Stara Cerkev. V naši veteranski organizaciji je še okrog 60 članov, starih od 75 do 90 let. Za ohranitev zgQdovine iz L in 2. svetovne vojne in za ohranitev narodne zavesti bi bilo dobro, da bi se v naše vrste včlanili mlajši. Morali bi skrbeti, da naši spomeniki in obeležja ne bi ostali zanemarjeni. Na našem območju jih je sedem. Vsem poverjenikom bi se zahvalil za trud, pra tako Cirilu Jascn-cu, sinu umrlega očeta borca, in želim, da še naprej sodeluje z nami. Članom želim veliko zdravja, posebno čestitko pa naj ob 90 - letnici prejmeta Pepca Andrič in Janez Kočevar. JOŽE POTOČAR Veteranska organizacija ZB Stara Cerkev ZAVIJANJE DARIL NOVO MESTO - V dvodnevni delavnici konec novembra se bo mogoče naučiti zavijanja in aranži-ranja daril. Delavnico, ki bo potekala v soboto, 28. novembra, od 14. do 18. ure in v nedeljo, 29. novembra, od 8. do 12. ure, pripravljata Območna GZ Novo mesto in CTU. DAN PAPIRNIŠTVA BLED - Združenje za celulozno, papirno in papirno predelovalno industrijo pripravlja za 18. november dan papirništva Slovenije in v njegovem okviru simpozij na Bledu, kjer bo beseda tekla o poslovanju panoge v preteklem letu, o njeni poti v Evropo ter o položaju v panogi nasploh. EINANCIRANJE NA TRGU KAPITALA 1JUB1JANA - Ljubljanska borza vrednostnih papirjev bo pripravila v torek, 10. novembra, enodnevni seminar o dolgoročnem financiranju podjetij na našem trgu kapitala. Med drugim bodo govorili tudi o tem, kako pripraviti analizo pred odločitvijo o nakupu ali prevzemu podjetja. začetku delovanja ambulante so imeli težave s pridobitvijo ustreznega kadra, direktorica zdravstvenega doma dr. Tatjana Gazvoda pa je povedala, da bi za delo v ambulanti radi pridobili še dva ali tri zdravnike in ostali kader, da bi ambulanta lahko delala cel teden. Ambulanta za bolezni dojk pa ni namenjena le odkrivanju raka, ampak deluje tudi preventivno, saj želi ženske motivirati za samopregledovanje dojk. To metodo naj bi ženska sprejela za življenjsko navado že pri dvajsetih letih. Samopregledovanje dojk jim v ambulanti razložijo s pomočjo zloženke Za zdrave dojke, ki jo je izdala Zveza slovenskih društev za boj proti raku. Ženam pa ponudijo tudi zloženko Ana pripoveduje. Dr. Presker je predstavil nadomestno hormonsko zdravljenje, ki je učinkovito pri zmanjševanju ali preprečevanju klimakteričnih težav, poleg nekaterih redkih stranskih učinkov pa to hormonsko zdravljenje vpliva na nastanek raka dojke. Zato je nujno redno klinično in rentgensko pregledovanje dojk. J. DORNIŽ Prebičana domovina V meni izvirajo tvoji studenci, iz mene potoki in reke teko v daljave dolin. V moji notranjosti pne se ponos snežnih gora in vinskih goric, veselost dozorevanja po vrenju iz mošta žlahtnega vina. V meni si tudi z domovi, ki gloda jih čas in stojijo kot rojstva odsev in odrov mrtvaških upov, da roka bo tvoja še tu rojstva zibala. In v meni so tudi grobovi, ti, ki jih odprla dozorelost je časa, in hudodelstvo brez vsake primere. Moja notranjost pojoča je tvoja sveta beseda. Moja notranjost je tvoj dom, prebičana domovina. JANEZ KOLENC POPRAVEK B. C. z Golobinjeka, ki je v prejšnji številki časopisa izrazil razočaranje, ker mu KS Mirna Peč ni asfaltirala ceste prav do vrha hriba, čeprav je bilo tako obljubljeno, jasnuje nesporazumom v zvezi z denarjem. Ni plačal tri tisoč ne®' ških mark, pač pa je toliko obljubil, če bo asfalt narejen do njegove hiše- Dve vreči denarja v rokah Po pripovedovanju Ludvika Bizjaka iz Mrzle Luže 18. januarja 1927 leta je imela Slovenska kmečka zveza volitve v oblastno skupščino ljubljanske oblasti. Čez leto dni se je imenovala Kmečka zveza SLS. Za novomeški okraj so bili izvoljeni: dr, Ivo Česnik iz Novega mesta, Josip Kastelic iz Žužemberka, Ignacij Ševec iz Škovca, Ivan Pezdirc z Dolenjih Sušic. Marca 1928 me je poslanec g. Ignacij Pevec, moj birmanski boter, poklical, naj grem z njim na grad Mala Loka, da bom tam čuval konje. Peljala sva se z vozom samčkom. Pri gradu je pustil voz in konja, jaz pa sem pazil. Iz gradu je prišel oskrbnik irr povabil g. Pevca v grad. Tam sta stali dve vreči, za kateri nisem vedel, kaj je v njih. Rečeno mi je bilo, naj ju odnesem na voz. Potem mi moj boter reče, da ne bom nikoli več imel v rokah toliko denarja. V veliki vreči je bil papirnat denar, v manjši pa kovanci. Odpeljal ga je v svojo hišo na Škovec. V tednu dni se je pričela graditi cesta od Velike Loke - Trnja do Škovca, vse ročno. Težja dela so opravljali moški - bilo jih je 70, lažja pa tudi ženske - 25. Večje kamenje so obdelovali in pripravili za razstrelitev. Delo je trajalo po 10 ur na dan. Hrano in pijačo je imel vsak svojo. Vsi delavci so šli v soboto k poslancu Pevcu pod veliko lipo pred hišo. Posedli smo se zraven dveh polir-jev, ki sta imela v notesu vpisane ure, ki jih je kdo opravil. Plačilo je bilo po težavnem in odgovornem delu. Plačali so za teden dni nazaj in vedno na roke. Grad- Ludvik Bizjak nja je trajala preko enega leta in v jeseni se je že peljalo po novi, nekaj več kot kilometer dolgi cesti. Geometrska dela je izvajal čateški župnik g. Henrik Povše. Otroci smo držali in vlekli merit-veni trak. Tudi za to delo smo bili plačani. Tako se je končala gradnja ceste. Ludvik Bizjak je še dodal: “Kako bi bilo v današnjih časih glede prenosa toliko denarja! Saj te že za tri tisoč tolarjev nekdo ubije! Takrat smo poprijeli za vsako delo. Saj je častno. Danes pa mladi niso zadovoljni z vsakim delom, kaj šele s plačilom. Včasih smo tudi imeli drugačna razvedrila. Fantje smo se zbirali na vasi, prepevali, igrali igre. Ni bilo televizije in disca. Toda vse to odvrača od vaškega prijateljstva, petja in igranja.” R. M. KAJ PIŠEJO DRUGI Sbvenci, čreda prestrašenih Koprski primer “spranih ” možganov in Slovenija Koprski primer nakazuje nekaj izjemno nevarnih teženj v slovenski družbi. Očitki o zavedenosti Koprčanov (in okoličanov, ki so se na referendumu odločili za eno občino) odkrivajo predvsem miselno zgradbo tistih, ki te očitke lahkomiselno trosijo naokrog. Ti, ki to delajo, imajo zelo slabo mnenje o vseh državljanih Slovenije, ne le o prebivalcih koprske občine. Po njihovem mnenju so ljudje iz ilovice, da se jih da po mili volji gnesti in oblikovati. Ljudje so manipulabilni. Lahko se jih vodi kot čredo ovac. Le primerne informacije jim je treba nuditi, zaigrati na njihove čustvene tipke in jih tako pognali v zaželeno smer. Takšno je razmišljanje zlasti med pomladnimi strankami in v vrhovih Rimskokatoliške cerkve. Slovenci naj hi bili v svojem najglobljem bistvu dobri, nepokvarjeni, globoko verni, vendar se tega ne zavedajo, ker jim je prejšnji režim “spral" možgane, jih naredil bojazljive in nesamozavestne. Zato ti Slovenci sploh ne sodelujejo v politiki alt pa se opredeljujejo za levičarske in levosredinske stranke, torej za nekdanje “gospodarje". Večina Slovencev je še zmeraj čreda prestrašenih, neumnih ovc, ki iz navade in globoko vsajenega strahu sledijo svojim nekdanjim “rdečim"pastirjem. To ljustvoje zavedeno, saj je tudi medijski prosotr (televizija, radio, tisk) še vedno trdno v rokah starih struktur. Zato bi bilo potrebno stvari korenito postaviti na glavo, ljudem napolniti izprane možgane z Resnico in Vero. Ker je v koprski občini ne prejšnjih demokratičnih volitvah zmagala levica, je potrebno demokracijo (volitve) suspendirati, demokracijo pa se suspendira tako. da se razglasi, kako je narod zaveden. (Robert Škrlj, Primorske novice) Jože Hudelja V predpraznični čas, ko se spominjamo umrlih, se je vrinila žalostna vest, da se je za vedno poslovil domačin Jože Hudelja. Rojen je bil pred 71 leti. Sprva je kot poštar služboval v Črnomlju, Potem pa v Gradcu v Beli krajini. J svojo življenjsko sopotnico je Živel v prijetnih Geršičih. Kot večina poštarjev je bil izredno Priljubljen med domačini. Čutili Stno, da rad opravlja svoje zahtevno delo ter da z veseljem prihaja med nas in v naše domove. Večino svojih poti je opravil peš, a ni bil nejevoljen zaradi makadamskih in velikokrat blatnih cest. Prinašal nam je vesela in žalostna sporočila. Vzel si je čas za ljudi, poleg pozdrava pa še poklepetal. Bil je izredno zanesljiv, dosleden, natančen in vztrajen. Njegov delovni dan se je velikokrat zavlekel pozno v noč. A invalidnost zaradi nesreče pri delu in težka bolezen sta mu izčrpali življenjske moči. Počiva na podzemeljskem pokopališču in domačini se ga bomo še dolgo s spoštovanjem spominjali. J. ROŽMAN • Kdor ni nikoli trpel, ne ve ničesar, ne pozna niti dobrega niti zlega, ne pozna ljudi in ne pozna niti samega sebe. (Fenelon) ZAHVALA V 29. letu nas je zapustil ANDREJ TERKOV z Rateža Ob boleči izgubi našega dragega Andreja se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in tolažilne besede. Hvala tudi podjetjem Revoz, d.d., Mercator Dolenjska, d.d., in Dolenjka, d.d., za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala govornikoma za poslovilne besede, šentjemejskemu oktetu in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste Andreja pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Simona s hčerkama Mojco in Špelo ter ostalo sorodstvo Obveščamo vse sorodnike, prijatelje in znance, da smo v petek, 6.novembra 1998, s soglasjem snahe Nataše Kačič opravili prekop najinega sina • Trubar je Slovencem že zdavnaj priporočal, naj bodo glede razuma odrasli, glede hudobije pa otroci. (Smrke) • Resnično vrednost imajo v živ- ljenju samo stvari, na katerih ni nalepke s ceno. (Družina) • Čas hiti, zdravi in ločuje. (Napis na hiši) ~ar ®o OGNJIŠČE ZAHVALA Lastovke so odletele, z njimi šel si tudi ti. One bodo se vrnile, ti pa ostal boš v večnosti. V 58. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric in boter FRANC RABZELJ iz Gorenje Stare vasi iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste delili bolečino z nami, mu poklonili toliko cvetja, sveč in maš ter pokojnika pospremili k preranemu grobu. Hvala osebju Internega oddelka bolnice Novo mesto, sodelavcem Občine Škocjan, Iskre HYB in PEEMS Šentjernej, družini Jordan, govorniku Jožetu, pevcem iz Šmihela in pogrebni službi Oklešen za pogrebne storitve. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Martina, hčerki Tina in Jožica z družinama ZAHVALA Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odhajam praznih rok! Ob izgubi drage KAROLINE ŽELEZNIK Martinja vas II, Mokronog STANKA KAČIČA in vnukinje ANJE s pokopališča v Metliki na pokopališče v Limbušu Hvala vsem, ki ste obiskovali njun prerani grob ter prinašali sveče in cvetje. Še posebej hvala gospodu Danijelu Piškuriču in občini Metlika. DRUŽINA KAČIČ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice JOŽEFE KRASNA roj. Ličen se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, sorodnikom, ki ste ji izkazali spoštovanje s številnim cvetjem in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvu Mokronog, pevcem, govorniku in gospodu župniku za slovesen obred, osebju Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za večmesečno zdravljenje in nego. Družina Starc, Novo mesto ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, teta,tašča in svakinja FRANČIŠKA HROVAT roj. Počervina z Broda 1, Novo mesto iz Semiča se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje, obema govornikoma za poslovilne besede, pevkam, d.n.o. Kukar in ostali za opravljene pogrebne storitve, gospodu župniku za opravljen obred in vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto - Nevrološkemu oddelku, Domu starejših občanov Novo mesto, pevcem za zapete pesmi, pogrebni službi Komunala in g. Oklešnu ter g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto S 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA V 72. letu nas je nenadoma zapustila naša mama ALOJZIJA OVEN v roj. Sepec iz Blatnika 2 pri Semiču Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili k poslednjemu počitku. Vsi njeni ZAHVALA V 71. letu nas je zapustil dragi mož, brat in stric JOŽEF HUDELJA Geršiči 1, Gradac Iskreno se zahvaljujemo sosedom, znancem, PTT Slovenija za darovano cvetje, vence, sveče ter izrečeno sožalje. Govornikoma hvala za besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Piškurič. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdo voljo boš ugnal, a pošle so ti moči in zaprl si oči. V 64. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ata, dedi, brat, tast, stric in svak JANEZ FRANKO s Sel 31, Straža Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter našega dragega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, dr. Francu Koklju za lajšanje bolečin, pogrebni službi Oklešen in g. župniku za opravljen obred. Še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi Od pokojnika smo se poslovili v nedeljo, 8. novembra 1998, na otoškem pokopališču. Ostal bo spomin nanj. Umrl je naš upokojeni sodelavec iz skladišča embalaže Sektorja logistike in nabave ALOJZ ZUPANČIČ Delavci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto OSMRTNICA Sevno 4 Svetinja 1, Dobrnič Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Še posebej se zahvaljujemo osebju ZD Trebnje, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, ambulanti za pljučne bolezni SB Novo mesto, kolektivom Treles, d.o.o., Trimo d.d., M.K.Z. Trebnje, Mercator Gradišče Trebnje, g. župniku in PGD Vrhe za lepo opravljen obred in občutene poslovilne besede. Hvala pevcem upokojenskega društva iz Trebnjega za zapete pesmi in vsem, ki ste darovali sveče in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: žena Jožefa, otroci: Alenka z družino, Roman, Poldi, Matjaž in Dušan ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdno voljo boš pregnal, a pošle so ti moči in zaprl trudne si oči. V 59. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric LEOPOLD PERPAR TA TEPEN VAS ZANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 12. novembra - Emil Petek, 13. novembra - Stanislav Sobota, 14. novembra - Nikolaj Nedelja, 15. novembra - Polde Ponedeljek, 16. novembra - Jerica Torek, 17. novembra - Gregor Sreda, 18. novembra - Roman TEDENSKI KOLEDAR 12. novembra ob 1.28 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 12. do 15.11. (ob 18. uri) ZF Spawn. Od 12. do 16.11. (ob 20. uri) melodrama Mesto angelov. 16.11. (ob 18. uri) in 17.11. (ob 18. in 20. uri) komedija BlueszaSaro. 18.11. (ob 20. uri) melodrama Šepetati konjem. ČRNOMELJ: 13.11. (ob 20. uri) in 14.11. (ob 18. uri) komedija Dr. Dolittle. 14. in 15.11. (ob 20. uri) grozljvi film Mimik. DOBREPOLJE: 12.11. (ob 19.30) komedija Plešem sama. 15.11. (ob 15. uri in 19.30) ZF Argameddon. GROSUPLJE: 13.11. (ob 19. uri) ZF Argameddon. IVANČNA GORICA: 14.11. (ob 19. uri) komedija Plešem sama. KOČEVJE: 13.11. (ob 18. in 20. uri) komedija Plešem sama. 16.11. (ob 18. uri in 20.30) ZF Argameddon. KRŠKO: Od 12. do 14.11. (ob 20. uri) in 15.11. (ob 18. uri) akcijski film Smrtonosna bitka 2.14.11. (ob 10.30) komedija 101 Dalmatinec. 17.11. (ob 20. uri) film Odpadna pošta. METLIKA: 13.11. (ob 20. uri) grozljivi film Mimik. 15.11. (ob 17. in 19. uri) komedija Dr. Dolittle. NOVO MESTO: Od 12. do 15.11. (ob 16.30) risani film Čarobni meč. Od 12. do 15.11. (ob 18. uri) in 18.11. (ob 18. in 20. uri) komedija Blues za Saro. Od 12. do 15.11. (ob 20. uri) melodrama Šepetati konjem. RIBNICA: 14.11. (ob 21. uri) ZF Argameddon. 15.11. (ob 16. uri) komedija Plešem sama. TREBNJE: 13.11. (ob 20. uri) in 15.11. (ob 17. uri) ZF Godzila. VELIKE LAŠČE: 14.11. (ob 19. uri) ZF Argameddon. 15.11. (ob 19. uri) komedija Plešem sama. film % • DOSJEJI X, znanstvenofantastični triler (The X-Files, 1998, 121 minut, ZDA, režija: Rob Bowman Televizijski Dosjeji o paranormalnih pojavih so se končali že pred dobrim letom, vsaka spodobno gledana teve serijalka, kar so Dosjeji nedvomno bili, pa v zadnjem času preprosto mora imeti svoj uradni zaključek na platnu. Kino izdaja X-Filesov se začne 35.000 let pred Kristusom, ko je bil današnji Teksas še prekrit z večnim snegom. Ljudje, ki so, antropološko gledano, ravno v tistem času postajali podobni današnjim, takrat še vžigalic niso imeli, kaj šele televizije, ki bi jih podučila, zakaj se ni zdravo motati po jamah. Naša pračloveka tako neženirano skočita v ledeno jamo, kjer pa seveda nista sama. 37.000 let kasneje je Teksas že puščava, jama pa ostane jama. Noter cepne mulo, ki ga prav tako hitro zmanjka, enako gasilce, ki ga grejo reševat. Kaj je notri? Beštija, virus, mali zelenec, veliki rumenec? Samo dan ali dva kasneje bomba raznese stavbo FBI v Dallasu. Vsi se rešijo, zgori le nekaj trupel. Med vsemi specialnimi agenti tega sveta je samo eden, ki med dogodkoma vidi povezavo. Agent Fox Mulder je mojster zarot, špekulacij, mutacij in manipulacij, njegovim utrganim, toda vedno le na prvi pogled raztrganim prebliskom pa tudi tu asistira dohtarica Scully. Mulderja, ki so mu ukinili oddelek za paranormalne pojave, iz katerega se norčujejo po vsem FBI-ju, zdaj še profesionalno ločijo od njegove partnerice, za katero bi lahko rekli, da je racionalna protiutež njegovim fantazijam. Njegovo navezanost na Scully poznajo tudi premožni starci, biz-nismeni, politiki in znanstveniki, ki nameravajo uzurpirati svet, zato jo ugrabijo in okužijo s smrtonosnim viruosm. Virus prihaja ravno iz tiste jame v Teksasu in so ga prinesli mali zeleni, toda preden ga uporabijo, hočejo dokončati zdravilo, ki ga še niso do konca razvili. Saj veste, vsega pa spet ne smeš okužiti, komu pa bomo vladali? Filmski Dosjeji Xspominjajo na Dan neodvisnoti dan kasnje, v zaključnih in odločilnih minutah pa izgledajo kot drobovje velike zelene matice v zadnjem Osmem potniku, koruzna polja, ki skrivajo gojišča mutiranih insektov, pa so posrečen namig na kultni Hitchookov Sever-severozahod. Vzporednic je še veliko, vsekakor dovolj najmanj za ugotovitev, da gre za klasično primerjavo konspirativnega, korporativnega in budističnega vse-je-po-vezano-z-vsem zla, Mulder in Scul-ly pa sta kot predstavnika dobrega edina kvalificirana oponenta pogroma planeta. V bistu gre za že neštetokrat povedano in zelo klasično zgodbo o etiki in sprijenosti, dobrem in slabem, vročem in hladnem, življenju in smrti. TOMAŽ BRATOŽ ROČNA MASAŽA SOLARIJ --- TENIŠKI CENTER OTOČEC Naročila po tel. 068/75-458 NOVO MESTO-Žabja vas • stanovanjski blok, novogradnja • predvidena vselitev: marec 2000 • ugodne cene, popust pri predplačilu • zagotovljene cene ob podpisu predpogodbe - informacije:NESK nepremičnine, Ljubljana tel.: 061/131-0283 GSM: 041/731-981 \_____________________________v (UEffiMSMSM IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidiju Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.101 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v lej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 2.900 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 5.800 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.100 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaku nadaljnja beseda 110 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-101-910-21620-440519 (Dolen)ska banka, d.d.. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. .Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. BELA TEHNIKA ZAMRZOVALNO SKRINJO in pralni stroj prodam. tT 321-695. KMETIJSKI STROJI MOLZNI STROJ NVestfalia in prevozni hladilni bazen za mleko, 200-litrski, z elektronskim termometrom, prodam. © (068) 41-157. 4410 KUPIM DELNICE NFD, S - hrama, Triglava, Aktive in ostale delnice delnice investicijskih skladov ter podjetij kupimo. S (061)332-067 ali (041)738-544. 4200 KOZOLEC ne pero, 3 polja, v dobrem stanju, kupim. TS (0608)66-670. 4360 RABLJENE CITRE kupim. TT (068)40-247. 4408 MOTORNA VOZILA FORD MONDEO 1.8 TD, črne kovinske barve, prodam. B (068)22*289 ali (041)726-649. 4344 ŠKODO LS 120, letnik 1982, prodam. B (068)50-201. 4380 R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 9/99, redno servisiran, prodam. B (068)81-429. 4381 R 19 1.4 RE, letnik 1993, registriran do 4/ 99, prodam. B (068)66-663. 4390 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. B (068)28-145. 4400 GOLF JX D 1.3, letnik 9/87, prva lastnica, prodam. S (041)764-747. 4418 R 4 GTL, letnik 1988, rdeč, prodam. B (068)83-679. 4419 FIAT UNO 45 S fire, letnik 1991. druga lastnica, odlično ohranjen, prodam, B (068)42-524. 4420 OPEL ASTRO karavan, letnik 1992, 1.4 i GL, belo, dobro ohranjeno, CZ, prodam. B (068)76-256 ali (041)671-376. 4424 V W POLO, letnik 7/95,1300 ccm. 41.400 km, prvi lastnik, garažiran, dodatna oprema, prodam za 1.300.000 SIT. B (061)342-780. 4427 NISSAN SUNNY, letnik 1991, registriran do 3/99, prodam. O (068)89-510. 4436 R-5 FIVE, letnik 1994, registriran do 20.6.1999, 71.000 km, prodam/ S (068)85-618, po 13. uri. 4442 AUDI A 4 1.8, letnik 9/95, bel, prvi lastnik, klima, 2 x airbag. prodam. Možna menjava ali leasing. B (041)651-803 ali (068)325-104. 4452 GOLF JX D, letnik 1986, zelo lepo ohranjen, bel, drugi lastnik, ugodno prodam. B (068)85-531. 4439 SAMARO, letnik 12/86, rdečo, ugodno prodam. B (068)30-170. 4429 126 P, letnik 1988,56.000 km, zelen, prodam. B (068)78-028. 4394 FIAT PUNTO 55 S, 5/95, črne barve, 30900 km, lepo ohranjen, prodam. B (068)25-017. 4398 R 4 GTL, 89.000 km, prodSm. B (068)324-235. 4387 SUZUKI SWIFT 1.3 GL: letnik 1995,70.000 km, prodam ali menjam za R 4 GTL. B (068)21-946. 4447 VW CADDY, letnik 6/96, zastekljen, bel, 27.000 km, lepo ohranjen, prvi lastnik, prodam. B (068)321-704, dopoldan, 321-795, po 16. uri. 4435 OPEL VECTRO1.8 i GLS, letnik 1993, ugodno prodam. B (068)84-588. 4446 SUZUKI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto S 068/24-791 SUZUKIJEV TEDEN ODPRTIH VRAT od 16. do 21. novembra Testne vožnje in prodaja testnih vozil: Baleno 1.3 GL 4D family Wagon 1.0 GL Rosy Jimny Svvift gal Posebni popusti za rezervne dele in opremo: * rezervni deli 20% * oprema 15% * pnevmatika 15% * brezplačni preventivni pregledi * tehnični pregledi DOLENJSKA BANKA SPLAČA SE VARČEVATI! Za vezam tolarska sredstva Vam v Dolenjski banki nudimo ugodne obresti: čas vezave fiksna obrestna mera spremenljiva obrestna mera od 31 do 90 dni TOM +1,0 % TOM +1,0 % od 91 do 180 dni TOM +1,8 % TOM + 2,0 % od 181 dni do 1 leta TOM + 2,3 % TOM + 2,5 % Vse informacije v enotah Dolenjske banke, d.d. JUGO KORAL 45, rdeč, letnik 1991, registriran do 5/99, 40.000 km, prodam. B (068)48-552. 4402 HYUNDAI PONY 1.3 LS, 5 V, kovinske barve, prodam. B (068)73-069. 4440 GOLF D, letnik 1988, prodam. B (068)49-419. 4449 POHIŠTVO ZAKONSKO posteljo ugodno prodam. B (068)324-529. 4451 KUHINJI, manjšo in večjo ter razne gospodinjske aparate prodam. B (0608)56-738. 4444 POSEST VEČ stanovanjskih hiš in manjšo kmetijo (do 3 ha) v Sevnici in okolici, do 10 km. kupimo (za rušence za HE Boštanj). ING CENTER AB, Ajdovščina 4/VIII, 1000 Ljubljana, (061)13-13-090. 4209 VEČ stanovanjskih hiš in manjšo kmetijo, do 3 ha, v Sevnici in okolici, do 10 km, kupimo (za rušenje za HE Boštanj). ING CENTER AB, Ajdovščina 4/VIII, 1000 Ljubljana, C (061)13-13-090. 4355 VINOGRAD v k.o. Zbure, cca 8 a, in cca 8 a vrta prodam. O (068)73-734. 4389 V CENTRU ČRNOMLJA, Kolodvorska 8, prodam hišo z gospodarskim poslopjem, v celoti ali podelili. TP (061)12^3-266. 4416 V BLIŽINI bencinske črpalke na Vinici prodam starejšo hišo z vrtom, 800 m2. Parcela je primerna za gradnjo večjega objekta. B* (0608)81-415. 4422 STAREJŠO HIŠO v Novem mestu ali okolici kupim. S* (068)23-050. 4399 PRODAM OPAŽ, smrekov, suh, z dostavo, II. klasa 540 SIT, I. klasa 720 SIT, in talni pod po 1250 SIT prodajamo. B (063)451-082. 2826 DRVARNICO, 5 x 4 m, z gankom in stopnicami, staro 10 let, prodam. B (068)81-429. 4382 NAMIZNA JABOLKA poceni prodam. Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice, B (068)73-194, po 16. uri. 4403 KOVINSKA dvižna vrata, garažna, balkonska vrata, zastekljena in pobarvana ter 50 litrov žganja slivovke prodam. B (068)27-674. 4411 PVC CISTERNE za kurilno olje, 1000-litrov, 1500-litrov ali 2000-litrov, rabljene, ugodno prodam. B (0609)630-068 ali (041)630-068. 4438 KOMBINIRANO peč za CK, z gorilcem. v obratovanju, za 80.000 SIT in 2 prtljažnika za smuči in kovčke za audi 80 prodam. B (068)321-643, dopoldan, 371-781, popoldan, Kristan. 4412 TERMOAKUMULACIJSKE PEČI, malo rabljene, od 3 do 6 Kw, prodani. B (068)321-704, dopoldan, 321-795, po 16. uri. 4434 CVIČEK in sadno žganje prodam. B (0608) 87-611. 4401 MOŠT zamenjam za kostanjev les. B (0609)625-246. 4395 VEČ PUJSKOV, težkih 140 kg, prodam. B (068)42-742. 4409 HLEVSKI GNOJ prodam. B (068)73-023. 4432 MALO RABLJENO etažno centralno peč 17 Termik prodam. B (068)65-711. 4397 RAZNO POSLOVNE PROSTORE v velikosti cca UK) mJ (ali štiri pisarne po 25 m-') oddamo v najem. Prostori se nahajajo na Ragovski 7 a, Novo mesto. Podjetje Elfis, d.o.o., Novo mesto, B (068)322-092 ali 322-192. 4383 HARMON1KAŠA najamemo za soboto, 19. decembra. B (041 )623-116. 4386 V OKOLICI Čateških toplic se je okoli 20. oktobra izgubil mali dolgodlaki terier. Je svetlo rjave barve s temnejšim hrbtom. Kdor hi ga videl, naj pokliče na B (065)553-132 (proti nagradi)! 4413 V BLIŽINI centra Novega mesta oddam poslovni prostor za mirno obrt oz. pisarne. B(068)342-614. 4428 HLADILNIKE in zamrzovalnike servisiramo na domu. Menjamo izolacijo na skrinjah, ki puščajo vodo. B (041)698-055. 4431 Vabimo vas na veselo martinovanje v Gostilno ŠTEFAN 14.11.1998, ob 19. uri. Za zabavo bo poskrbel trio SREBRNJAK, za dobro hrano pa domača kuhinja. Vabljeni! Za razstavo Domobranstvo na Slovenskem zbiramo (izposoja ali tudi odkup) domobranske uniforme in ostalo vojaško opremo, tisk, fotografije in osebne predmete. Muzej novejše zgodovine Monika Kokalj Kočevar Celovška 23 1000 Ljubljana tel.: 061/323-968 POZOR! S pomočjo kristalov vam pomagam pri težavah in natančno napovem prihodnost. Pokličite na B (061)342-202, Mery. V CENTRU Novega mesta oddam opremljeno trgovino. B (068)23-982. 4425 SLUŽBO DOBI V PRIZNANI PICERIJI v Ljubljani zaposlimo kuharja - picopeka z veseljem do dela ih s čutom za čistočo. Informacije med 8. in 9. uro na B (041)694-608 ali (061)133-11-05, od 11. do 12. ure. 4354 TAKOJ ZAPOSLIMO 2 delavca za delo na mizarskih strojih. B (068)84-810, od 8. do 9. ure vsak dan. 4385 3 DELAVCE v kovinski stroki zaposlimo. B (068)322-643 ali 322-278. 4393 SAMO RESNE, ambiciozne osebe zaposlimo, lahko tudi redno. Odličen zaslužek, redna izplačila! B (041)712-986. 4417 LJUBLJANSKO PODJETJE išče prizadevne sodelavce iz Novega mesta in okolice. B (068)324-076. 4423 KROJ1LJO in tapetnika zaposlimo. Možna priučitev. Provel, d.o.o., Šentpeter 5, Otočec. NATAKARICA DOBI OBČASNO DELO v okrepčevalnici AS pri AMZS na Otočcu. V 041/730-151 NATAKARICA in KUHARICA DOBITA DELO v gostilni Na Hrastu v Beli krajini. S 068/50-125 NATAKARICO ali NATAKARICO PRIPRAVNICO zaposli Bistro A na novomeškem Novem trgu. & 0609/628-385 ČE VAS ZANIMA pošteno delo in dober zaslužek, pokličite na B (068)51-916. 4437 KUHARJA (-ICO) z izkušnjami in prevozom zaposlimo v gostilni oz. piceriji v Novem mestu. Delo je izmensko, nedelje proste. B (041)637-352. 4450 SLUŽBO IŠČE DELO IŠČE dekle (pomoč v gospodinjstvu idr.). B (068)21-277. 4441 STANOVANJA GARSONJERO v Novem mestu kupim ali zamenjam za Novo Gorico. 7T (065)201-205. 4392 V KRŠKEM prodam ali dam v najem enosobno pritlično stanovanje, 44 m2, sončna lega. B* (067)65-676. 4448 ZIVAUI VALILNICA NA SENOVEM obvešča cenjene kupce, da sprejemamo naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev. Vse informacije dobite na (0608)71-375. 526 VSAK DELAVNIK lahko dobite 100- kg prašiče, težke, bele piščance in enoletne kokoši. Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, S* (0608)89-038. 4249 BELI PIŠČANCI, težki 2 kg, bodo v prodaji od 15. novembra dalje po ugodni ceni. Jofc Jeršin, Račje selo, Trebnje. B (068)44-389-425» POSREDOVALNICA MIDVA vam poišče partnerja za srečanje in trajno zvezo, ® (066)527-716ali (041)739-083. 4378 10 BREJIH plemenskih ovac z rodovnikom JSR pasme, starih 10 mesecev, prodam. ® (068)44-971. 4396 BELE PIŠČANCE za dopitanje ali zakol prodajamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej.® (068)42-524. 4421 TELIČKO, težko 150 do 200 kg, kupim. ® (068)89-672. 4443 PRAŠIČE, težke 20 do 130 kg, domače žganje in mlado vino prodam. B (068)42-532-4445 PRAŠIČA, težkega do 200 kg, in telico, 406 kg, za rejo ali zakol, oboje domača krma. prodam. B (068)325-066. 4406 BREJO TELICO simentalko, 8 mesecev, 4 breji ovci in prikolico hlevskega gnoja prodam. B (068)26-689. 4430 KRAVO s prvim teletom ali brez njega prodam. B (068)75-173. 4414 VEČ ODOJKOV prodam. B (068)84-113-4 PRAŠIČE, težke 150 do 180 kg, prodam-Franc Zagorc, Gor. Vrhpolje 15. Šentjernej-4415 4 PRAŠIČE, težke 70 do 140 kg, prodam. G (068)42-759. 440/ 2 SVINJI z mladiči prodam. tT (068)76-3 PRAŠIČE, težke 120 do 160 kg, prodam. ® (068)76-298. 4426 PRAŠIČE, težke cca 150 kg, krmljene 4 domačo hrano, prodam T5 (068)76-509. 438® ODOJKE in težje prašiče, krmljene z doma# hrano, prodam. ® (068)76-209. 438 PSA kraškega ovčarja, starega leto dni, z J®! dovnikom, cepljenega, z vsemi pripadajoči^* papirji prodam. H (068)64-423. 437 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam (068)73-867. 4405 [televizija novo mestoI l«aiŠal| s Trdinovega vrha na kanalu nuji ______ .j NA NOVI LOKACIJI ŠE UGODNEJŠI TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.oA Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-44 r v Novi simbol nove e storitve m E.r.s. - elektronsko pismo Elektronska poštna storitev Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej: • izdelavo. • izpis. • kuvertiranje, • dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil. 'a POŠTA SLOVENIJE http://www.p0iiU.5i e-ntail: mfo«'poMa >i I J UREJENO RAČUNOVODSTVO Nudimo: • računovodske in knjigovodske storitve za manjša podjetja • vodenje poslovnih knjig za zasebnike enostavno in dvostavno knjigovodstvo Za vas smo na ® 061/785-074. Farmer, d.o.o. Šentvid pri Stični 3/a _______________________S -mi nagradimo! Odgovor na štiriindvajseto nagradno vprašanje je bil pravilen, če ste navedli, da v rubriki na športni strani "besedo imajo” številke. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imel Stane Pečaver iz Meniške vasi 72 pri Dol. Toplicah, za knjigo (J. Dularja Smeh na prepihu) pa je bil izžrebana Samo Stibilj iz Rimske 5 v Trebnjem. Med-rednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (T. Jakšeta Dolenjske obraze) prejme barija Zorko iz Dul 6 pri Škocjanu. Izpolnite pravilno petindvajseti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, P.p. 212, in sicer do torka, 17. novembra, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad - dveh knjig (ene bo deležen nekdo od rednih plačnikov naročnine) in darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev. §t§------------ NAGRADNI KUPON št. 25 Vprašanje: Novomeška kronika nista pijančka, ampak rubrika v časopisu... Odgovor: Moj naslov: H PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Najnovejše! Posebna debetna kartica ACTIVA / MAESTRO že na voljo pri Poštni banki Slovenije, d.d. Informacije na tel. št.: 063/425 27 13. RADIO MAX 88,9 Mhz 87,6 Mhz RADIO 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 14. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: ; Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba Šmihel od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, ure do 19.30: mlečni diskont Vila, Šmihel od 8, do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Sniolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13, ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8, do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6,30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6,30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju V nedeljo, 15. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Prodajalna Glavni trg KZ Krka, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita.trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20, ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19,30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19, ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do tl, ure: market Maja, Bučna vas od 8, do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7,30 do 11, ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17, ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10, ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba ; Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7,30 do 10. ure: Market VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v Po n 068/323-610 ali 041/623-116 DOLENJSKEM LISTU GOTOVINSKA POSOJILA ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Muzejska 3 Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. ^ 068/321-751 REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za obrambo Na podlagi 11. člena zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97) in 13. člena uredbe o izvajanju materialne dolžnosti za potrebe obrambe, zaščite, reševanja in pomoči (Ur. list RS, št. 35/97) obveščamo vse državljane Republike Slovenije, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije ter društva, ki so lastniki objektov in zemljišč (v nadaljnjem besedilu: imetnik) znotraj območja Vahta - Dolenjske Toplice - Žužemberk - Trebnje - Čatež -Radeče - Planina - Lesično - Bistrica ob Sotli, da bo v času od 14.11. do 2.12.1998 potekala vaja Slovenske vojske ter enot NATO in Partnerstva za mir “COOPERATIVE ADVENTURE EXCHANGE 98” (“CAE-98”). V zvezi s tem pozivamo imetnike, da v tem času pooblaščenim predstavnikom Slovenske vojske ob prihodu oziroma nameščanju enot na območju izvajanja vaje predajo v uporabo zemljišča in objekte (v nadaljnjem besedilu: sredstva). V njihovem imenu jih lahko izroči tudi druga oseba. Ob prevzemu sredstva se izdela zapisnik o prevzemu. Za uporabo sredstva pripada imetnikom nadomestilo v skladu s predpisi. Zahtevo za odmero nadomestila je treba vložiti najkasneje v 30 dneh po vrnitvi sredstva. Imetnik ima pravico tudi do povračila drugih dejanskih stroškov, nastalih v času uporabe sredstva, če jih ne pokrije uporabnik. Za morebitno poškodovano, uničeno ali pogrešano sredstvo pripada imetnikom odškodnina v skladu s predpisi. Postopek za odmero odškodnine za uničena ali pogrešana sredstva uvede po uradni dolžnosti uporabnik, za poškodovana sredstva pa imetnik sredstva, ki vloži zahtevo takoj oziroma v treh dneh po prevzemu poškodovanega sredstva, če poškodb ni bilo mogoče ugotoviti ob vrnitvi sredstva, pri pristojni izpostavi uprave za obrambo Ministrstva za obrambo. Območja vaje si lahko ogledate na sedežih občin in pristojnih izpostav uprav za obrambo Ministrstva za obrambo, kjer pa lahko dobite tudi vse potrebne informacije in obrazce. MINISTRSTVO ZA OBRAMBO VELIKA NAGRADNA AKCIJA za naročnike DOLENJSKEGA LISTA V veliki “družini” naročnikov in bralcev Dolenjskega lista ni nikoli nihče preveč. Da bi vsak četrtek v letu prejelo vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, še več naročnikov, smo spet pripravili veliko nagradno akcijo. Kdor se bo s spodnjo naročilnico (pošlje naj jo na naslov Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, p.p. 212) pridružil številnim naročnikom, bo do novega leta časopis prejemal brezplačno, po plačilu naročnine za naslednje leto pa mu bomo poslali knjigo in koledar, ki siju bo izbral na naročilnici. S tem akcije kajpak še ne bo konec, najbolj “vroče” bo po novem letu, ko bomo med novimi naročniki izžrebali dobitnika štedilnika, med starimi naročniki, ki bodo imeli plačano naročnino za letos, pa se bo nekdo razveselil barvnega televizorja. Ena nagrada ni nobena, poreče kdo, zato smo za nove in stare naročnike že pripravili še več manjših nagrad. Komu bodo pripadle, bo določil žreb. —_ - — --------------------------------------------- Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: ime in priimek:______________________________/______upokojenec: da ne naslov (kraj, ulica, hišna številka): _____________________________________ ______________________________________ pošta:__________________________________________ Izjavljam, da naročilo res velja zame, in sicer najmanj za eno leto, nato pa dokler naročnine ne bom odpovedal. Naročnino bom plačeval osebno ali s položnico, ki mi jo bo poslal Dolenjski list. Za nagrado v naročniški akciji sem izbral (obkrožite knjigo in koledar): knjigo: koledar: • Jože Dular: MESTO NAD BOJICO • umetniški stenski koledar • Tone Jakše: DOLENJSKI OBRAZI • setveni stenski koledar kraj: datum: podpis: PORTRET TECjA TEclNA Blaž Kočevar Na podelitvi priznanj ob nedavnem semiškem občinskem prazniku je eden od nagrajencev, Blaž Kočevar iz Vavpče vasi, ki je prejel plaketo kot najvišje občinsko priznanje, dejal, da je v odboru za družbene dejavnosti neprestano nergal, naj dajo tistim, ki delajo zastonj, vsaj priznanje. “Češ, po reku: dvigni mu rep, da ga boš lažje brcnil v rit. No, sedaj so prav meni dvignili rep...” Ljudje so se zasmejali, tudi zato, ker so se navajeni smejati Kočevarjevim domislicam. A tudi zategadelj, ker pričakujejo, da bo, ko bo odprl usta, iz njih prišlo kaj optimističnega, smešnega, spodbudnega. A Blaž s tem nikakor ni mislil, da bo zares odšel. Ve, da ga ljudje preveč potrebujejo, pošali pa se, da ima govorno napako, ker ne zna nikoli reči “ne”. Enkrat pa je to besedico zares izrekel: ko so doma načrtovali, da bo kot zadnji izmed osmih otrok ostal na kmetiji, ker so ostali odšli s trebuhom za kruhom. A ker tudi sam ni videl v kmetovanju v strmini nad Semičem nikakršne možnosti za preživetje, je na lastno pest odšel na novomeško učiteljišče. Ko je zaključil šolanje, je bilo prosto delovno mesto na semiški osnovni šoli, kjer ostaja že 32. leto. Nekaj let je bil tudi ravnatelj, zadnje desetletje pa poučuje kombinirani pouk na podružnični šoli na Strekljevcu, kjer pravi, da je kot v pravljici. Kočevarje vedno vsako nalogo vzel zelo resno, čeprav je morda na pivi pogled videti, da je njegov način dela zelo lahkoten. A vedno je gledal na vsakega kot na človeka z veliko začetnico. Nikoli mu ni bil nihče, zlasti pa ne učenec, zgolj številka. Z zadovoljstvom reče, da ima občutek, da ga imajo otroci radi, čeprav ježe star. Pri tem se mu usta razpotegnejo v značilen nasmeh. Pravi, da živi po načelu, da sta najpomembnejša nasmeh in lepa beseda. Prepričan je, da ga pri tem ne more nihče zavrniti. Hkrati se mu zdi imenitno, če lahko komu pripravi veselje in mu polepša dan. Prepričan je, da mu optimizem in dobra volja zelo pomagata pri delu. Predvsem se zna hitro prilagoditi vsakemu človeku. Pred leti je Blaž s sokrajanom Zvonetom Vidmarjem pripravljal ob martinovanju blagoslov vina. A sta spoznala, da takšen obred ne sodi v hotel, in preselili so se v kulturni dom. Vendar je bilo potem potrebno ponuditi obiskovalcem še kaj več in tako so nastale prireditve, ki so zadnje čase dobile še dodatno veljavo. Že lanska je bila dobrodelna. Izkupiček je šel za črnomaljski Varstveno-delovni center. V soboto bodo zbirali denar za aparature v semiški zdravstveni postaji, v začetku leta pa so ga za drage aparate v novomeški bolnici. In Kočevarje bil pri teh kot tudi pri številnih drugih prireditvah scenarist in režiser. Seveda mnogokrat zraven še zaigra in zapoje. “Imam srečo, da sem vedrega značaja in rad pomagam, še posebej, kadar gre za dobrodelnost. In kje dobim ideje? Ko sem postavljen pred dejstvo, navadno kar dežujejo. Če ima učitelj v razredu dvanajst učencev, kot jih imam jaz, in morajo vsi nastopati, je prisiljen napisati kaj tudi sam, "pravi. Pravzaprav je Blaž Kočevar zraven povsod, kjer se kaj dogaja. Ne le v kulturi in šolstvu, tudi pri športu, ekologiji. Greh bi menda bil, če ne bi bil tudi vinogradnik, saj so vinogradi kar okrog njegove hiše in je bil, kot pravi, rojen tako rekoč pod trto. Je pač človek, ki ga vse zanima in navdušuje, in potem ga kot živi pesek potegne navzdol. Povsod pa hoče biti popoln, za kar porabi veliko časa, ki si ga sicer zna dobro organizirati, a kljub temu mora marsikatero breme prevzeti družina. Zato je prepričan, da plaketa moralno pripada tako družinskim članom kot vsem, ki delajo na kulturnem področju. MIRJA M BEZEK-J A KŠE Gregor Guštin Kočevski plesalec Gregor Guštin se uči v Švici Drugo leto na izpolponjevanje v Ameriko? KOČEVJE - Že kot poskočen fantič v plesni skupini Dl - več let jo je v Ribnici in Kočevju vodila Diana Drobnič - je Gregor Guštin izstopal med sovrstniki. Štiri leta je uspešno tekmoval in bil dvakrat državni prvak v disko dancu, z Ribničanko Sašo Mlakar,-ki že tretje leto študira v ZDA, pa sta bila prvaka v showu dance. Kot osmošolca gaje mikalo, da bi s plesom nadaljeval tudi v srednji šoli; v Ljubljani se je sprva vpisal v zdravstveno in hkrati in nižjo baletno šolo, saj ga v srednjo baletno šolo niso sprejeli, češ daje v njem malo talenta. Leta 1995 je v Mariboru uspešno opravil avdicijo za pripravnika prvega letnika in po dveh mesecih so ga vpisali v program srednje baletne šole. “Največ dolgujem prizadevnem pedagogu Iku Otrinu, ki je stal ob meni, ko mi je bilo najtežje. Dva letnika sem končal z odličnim uspehom, zdaj pa zaradi izpolponjevanja v Švici opravljam izpite četrtega letnika,” pravi Gregor. Plesni talent je v Gregorju odkril tudi direktor opere in baleta v Ljubljani Henrik Neubauer, po njegovem predlogu je Gregor odšel na seminar v Avstrijo. Tam je zvedel za šolo Rudra Bejar-ta v Švici. Marca je po državnem baletnem tekmovanju, ker se je uvrstil v kakovostni razred, opravil avdicijo in postal slušatelj te zelo priznane baletne šole. Od 30. avgusta letos obiskuje zahtevno in strogo Bejartovo šolo, traja dve leti. Gregor upa, da bo zdržal do konca. M. G. ALKOHOL POGOST SOPOTNIK KRŠKO - V soboto, 7. novembra, so posavski policisti na območju UNZ Krško poostrili nadzor psihofizičnega stanja voznikov. Preizkus alkoholiziranosti so odredili 88 voznikom, dva pa sta ga odklonila. Kar pri 25 voznikih je alkotest pokazal več kot 0,5 promila alkohola, najvišja stopnja izmerjene alkoholiziranosti pa je bila 3,02 promila. Na Grabnu natovarjajo blago tudi na cesti - Zakaj toliko policijskih kontrol? - Slabi spomini iz Term Čatež - Kaj ni plačilno sredstvo v Sloveniji tolar? Včasih se zgodi, kar se ne bi smelo: časopis razglasi za umrlega človeka, ki potem sam prebere novico o svoji smrti. Tokrat ni bilo tako hudo, kljub vsemu pa smo hvaležni bralcu, ki nas je opozoril, da trgovine Prima v Metliki že več kot leto dni ni, zato tudi ne more dežurati ob koncu tedna. S. C. iz Gotne vasi je iskreno pohvalil zborovodjo in organista Aleša Makovca, o katerem je bral v Portre-lu tedna. “Take ljudi potrebuje naš narod, zato ne bi bilo slabo, če bi o tem koga obvestili, da ne bi več za božji Ion vodili pevske vaje. Če bi ga srečal, bi mu stisnil roko,” je dejal. Gneča na cesti pri trgovinah in mesariji na Grabnu jezi Faniko N. iz r ■> Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega listu si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisatf zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluh -nili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki <063)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. V.................. ..... Krke. Pravi, da so parkirišča zasedena, pri čemer domneva, da tudi uslužbenci parkirajo pred trgovinami, zato pa morajo stranke večkrat avtomobil pustiti kar na cesti. To ovira mimo vozeče, ki morajo včasih čakati, da si kupec naloži blago- Andreja Furdi, poslovodja, zagotavlja, da ima diskont M-KZ Krka na Grabnu dovolj parkirnih mest na dvorišču, res pa včasih kdo raje parkira ob cesti. Poslovodja Oskrbnega centra Graben Tone Žefran meni, da s parkiranjem ni velikih težav razen občasno na vrhuncu sezone. “Vsak hoče pripeljati povsem do trgovine, tu pa so tudi dostavni tovornjaki in promet mesarije,” je dejal in obljubil, da bo poskrbel, da bodo njihovi delavci puščali vozila drugod. Po besedah Jožeta Doltar-ja, poslovodje trgovine s talnimi oblogami, na 7 označenih parkirnih mestih sami zasedajo eno samo. “Na našo nesrečo ni tolike gneče, da bi imeli težave s parkirišči, res pa so na Grabnu stavbe v gruči, vmes pa ozka cesta, zato mora včasih kdo nalagati blago kar na cesti.” Zasebni prevoznik iz Novega mesta se čudi, da iz domačega kraja do Vrtojbe naleti na 20 policijskih kontrol, potem pa vse do cilja v Franciji ne vidi nobene več. Zdi se mu, da bi morala policija nekaj spremeniti pri svojem delu. Prav tako trdi, da sc drugod po svetu policisti na kraju nesreče najprej posvetijo ponesrečencem, pri nas pa najprej zahtevajo dokumente. Bojan Povhe iz Sevnice se je zabaval ob prejšnjem Haloju, ko je Rudi Vlašič kritiziral slovnične na- pake predvolilne zgibanke Jožeta Nemaniča. Opazil je namreč, da se je tudi v Vlašičevi pripombi nekomu zatipkala narobe črka. Manj zabavna je bila ista rubrika za Jožeta Nemaniča samega, zato je poklical in kritiku odgovarja: “Metode in načina, ki se gaje poslužil g. Vlašič za napad name in še posebej na mojo družino, ni vredno komentirati. Švojo lojalnost bi lahko omenjeni gospod dokazal tudi brez žalitve drugih kandidatov.” Slaba postrežba in slabo ozvočenje na kopališču, kjer obvestila slišiš le, če stojiš pod zvočnikom, so se vtisnili v spomin zdomcu iz Ingol-stadta, kije dopustoval v Čateških toplicah. Še posebej se mu je zamerilo, da so morali plačati polno ceno vstopnice za kopališče, čeprav so prišli tja šele ob 15.30. Presenečen pa je bil tudi prejšnji ponedeljek, ko seje udeležil skupščinske razprave v Črnomlju, kjer mu je sodišče odredilo, da mora izplačati mlajšo sestro v markah. "Ali ni v Sloveniji plačilno sredstvo tolar?” se sprašuje. Marija iz Novega mesta je nedavno brala o pločniku v Bučni vasi in meni, da bi ga lahko zgradili vsaj na 30 metrih najbolj nevarnega odseka od gostišča Vidic naprej. Opozarja tudi, da pri spomeniku padlim borcem že 4 mesece ni javne razsvetljave, zato pešci ne vidijo velike jame. Jože H. iz Žužemberka je ogorčen nad tem, kako župan Franci Koncilija zapravlja občinski denar. Tega naj bi raje namenili za spodbude v kmetijstvu. B. D. G. TOČNO OPOLDNE PO METLIŠKO Priznanje za Rusov amaterski film Film Točno opoldne, ki so ga posneli Metličani, ne da bi sploh vedeli, kako se delajo filmi, je na 3. festivalu neodvisnega filma in videa Slovenije zasedel 2. mesto METLIKA - Konec oktobra je bil v Ljubljani 3. festival neodvisnega filma in videa Slovenije. Tudi nekaj Metličanov se je v zadnjih letih poskusilo-z amaterskim filmom, zato se je Matjaž Rus, ki je bil pri teh filmih tako rekoč “deklica za vse”, odločil poslati na festival štiri filme. Želel je slišati strokovno mnenje, a je bil skupaj s sodelavci še kako presenečen, ko je zvedel, da je film Točno opoldne zasedel v kategoriji igranih filmov drugo mesto, medtem ko prvo sploh ni bilo podeljeno. “To je bil prvi film, ki smo ga posneli. Nihče od nas ni imel Igor na debato v Londonu ČRNOMELJ - Na Srednji šoli Črnomelj že tretje leto v okviru Zavoda za odprto družbo s sedežem v New Yorku deluje debatni klub. Financira ga Sorosova fondacija, debatirajo pa na način, ki ga je razvil Karl Popper. Črnomaljski de-' batorji so bili doslej tudi v tujini zelo uspešni. Oktobra je bila v Ljubljani avdicija za svetovno debatno prvenstvo, ki bo konec januarja v Londonu. Kot je povedala mentorica črnomaljskega debatnega kluba Janja Jankovič, je v Sloveniji sicer okrog 25 debatnih klubov, vendar jih je na avdicijo svoje predstavnike poslalo le 8. Debatirati so namreč morali v angleščini, mnogi pa so menili, da za to še niso dovolj usposobljeni. Med petimi, ki so jih izbrali za tekmovanje v Londonu, je prav Igor Angelovski, dijak 2. letnika črnomaljske gimnazije, zasedel prvo mesto. “V ameriških filmih sem gledal, kako debatirajo, in zdelo se mi je zanimivo, zato sodelujem v debatnem klubu. Vse, kar v debati trdim, mora biti argumentirano, dokazano, kajti največja napaka je, če deba-tor zagovarja svoja stališča,” je pojasnil Igor, ki bo v petčlanski slovenski ekipi v Londonu najmlajši debator. Ni pa si upal napovedati, kako bo na svetovnem prvenstvu, saj bo med največ 32 ekipami polovici angleščina materin jezik. M. B.-J. Igor Angelovski nikakršnega znanja o filmu, razen kamermana, ki je pred tem posnel ohcet. Tudi o igralstvu se nam ni sanjalo, saj celo v osnovni šoli nihče od nas ni obiskoval dramskega krožka. Res pa je, da smo si ogledali kar nekaj kavbojk,” je iskreno povedal Rus. Njegova je bila tudi zamisel o filmu, a je ni prelil niti na papir. Fantje so se odločili za črno-belo tehniko, v kateri je lažje skriti napake. Zato pa so bili toliko bolj presenečeni, da je bil prav ta film najbolje ocenjen. Matjaž je sedaj prepričan, daje dobil film tako dobro oceno prav Matjaž Rus MEDVEDJE SE ŠE AVTA NE USTRAŠIJO PODPLAN1NA - Poleg vseh nevšečnosti, ki jih doživljajo prebivalci te in drugih vasi v dolini Ča-branke, jih ogrožajo še medvedje, za katere, pravijo domačini, so ti kraji pravi raj zaradi toplega podnebja in obilo sadnega drevja, kije po nekaj desetletjih opuščanja kmetovanja in odhajanja prebivalcev že sestavni del gozda. Plen medvedov so še preostali nasadi in njive, ki jih pretežno že ostareli ljudje še vzdržujejo. Pravijo, da si ponoči ne upajo več peš na cesto. Da je tako priča dogodek, ko je medvedka s tremi odraslimi mladiči zaustavila osebni avto, stoječ na zadnjih nogah. Potniki so užili kar veliko strahu in voznik jo je moral z vzvratno vožnjo popihati. A. K. OBNOVILI FRESKO V ROKOVI CERKVI BREŽICE - Brežiška cerkev sv. Roka iz 2. polovice 17. stoletja je zadnja leta dočakala kar nekaj obnovitvenih posegov. Po obnovi strehe, pročelja in odpravi vlažnosti je prišla letos na Vrsto še notranjost. Tako je pred dnevi akademski slikar in restavrator Darko Tratar iz Ljubljane s sodelavci po treh mesecih dela restavriral veliko fresko Marijinega vnebovzetja v prezbiteriju cerkve, ki jo je na pragu 19. stoletja naslikal Matija Schiffer. Opravljeno delo je državo in občino, ki sta sodelovali z enakim deležem denarja,, stalo 4,7 milijona tolarjev. zaradi tega, ker igralci Janez Vraničar-Luigi, Marko Gačnik, Matjan Judnič, Janko Virant in on ter kamerman Danilo Orlič niso bili z ničemer obremenjeni. Tudi v oceni strokovne žirije je zapisano, da je Točno opoldne uspešna parodija na profesionalni igrani film, kjer ob dvanajsti uri, namesto da bi se začeli streljati med seboj, ugotovijo, daje čas za kosilo, spustijo orožje iz rok in odidejo jest. Sicer pa je žirija menila, da so šale na račun komercialnih filmov dobro uspele Metličanom tudi v filmu Operacija Griblje, ki je po njihovem prav tako duhovit. Rus je poslal na festival še dokumentarni film Predvolilni boj v Beli krajini, ki sta ga naredila skupaj z Danilom Orličem, in eksperimentalni film Metliške razglednice, kjer je poleg njiju sodeloval še Toni Gašperič. “Predvolilni boj je ambiciozen projekt, izdelan dokaj spretno, vendar se lahko vprašamo: čemu? Ali si lokalni politiki res zaslužijo toliko pozornosti? Ali ne bi bilo zanimivejše posneti film o volilcih, ki take politike trpijo in volijo?” je zapisala strokovna žirija. Značilno za vse metliške filme je, da so bili posneti le v nekaj urah, da so bili stroški snemanja nič tolarjev, prav tolikšni pa so bili tudi prihodki od filmov. Res pa je, da so montažo omogočili zastonj na “Vašem kanalu” v Novem mestu, kamero pa je posodil Belokranjski muzej iz Metlike. Vendar Matjaž Rus priznava, da je bilo lažje delati filme, ko niso imeli nikakršnega znanja. Zdaj, ko vedo že marsikaj, jih to obremenjuje, ker jim ni več vseeno, kaj bo nastalo. A kljub temu Metličani pričakujejo, da bodo lahko kmalu spet gledali nove zanimive in predvsem duhovite filme svojih someščanov. M. BEZEK-JAKŠE SMRT NA HITRI CESTI HRASTJE-V sredo, 4. novembra, nekaj čez 10. uro zvečer je 42-letni Zlatko Škrapec iz Zagreba vozil osebni avto po hitri cesti od Ljubljane proti Obrežju. Pri Hrastju je zapeljal v desno na neutrjeno travnato bankino, po pjej peljal nekaj metrov, nato pa ponovno zapeljal na cesto. Na mokrem in spolzkem vozišču gaje zaneslo na levo stran ceste v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik tovornjaka s polpriklopnikom, 57-lctni Krešimir Glantuzina iz Bosne in Hercegovine, ki trčenja kljub zaviranju ni mogel preprečiti. Zagrebčana, ki ni bil privezan z varnostnim pasom, je pri trčenju vrglo iz avta v potok, kjer je zaradi hudih poškodb umrl. DOLENJCI S PRINCEM CHARLESOM - Waleški princ Charles je ob svojem obisku c Sloveniji sprejel ttA delegacijo projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, ki so jo poleg vodstva projekta sestavljali še župd? dolenjskih in belokranjskih občin. Princu so izročili pehar z izdelki, značilnimi za naše območje. Brine Charlcaf bil prijetno presenečen ob pilotnem projektu razvoja turizma na podeželju in tudi ob podatku, da ravno na Ne' govi osnovi nastaja podoben projekt r Wa!esu r Veliki Britaniji. (Foto: M. Klinc)