Novice z Gozdarskega inštituta Slovenije 
Če so bili poznopoletni in zgodnjejesenski meseci 
v znamenju priprav in pisanja CRP-projektov, sta bila 
oktober in november v znamenju pisanja evropskih 
projektov, posebnih nalog v okviru javne gozdarske 
službe in pričakovanja končnega rezultata razpisa CRP. 
V splošnem smo z izkupičkom CRP-projektov lahko 
zadovoljni. Dobili smo 1 O CRP-projektov, ki tematsko 
pokrivajo različna področja delovanja Gozdarskega 
inštituta Slovenije. Nekateri od prijavljenih projektov 
so izrazito interdisciplinarni in so posredno tudi dokaz, 
da nam, gozdarjem, sodelujoče inštitucije priznavajo 
primat nad gozdnim prostorom. To je vel ika čast in 
obveza hkrati. 
Veselje ob velikem številu sprejetih CRP-jev pa je 
nekoliko zbledelo ob dejstvu, da so bili vsi sprejeti 
CRP-ji močno okmjeni; odobrenih sredstev za izvedbo 
projektov je namreč bistveno manj, kot jih je bilo v 
prijavah planiranih. Tako se sedaj ukvarjamo z bo lečo 
nalogo, redukcijo ciljev in zmanjševanjem števila sode-
lujočih raziskovalcev. 
Na področju evropskih projektov smo bili razisko-
valci Gozdarskega inštituta Slovenije zelo aktivni. V 
začetku septembra smo govorili o povabilu k sodelo-
vanju na štirih evropskih projektih, zdaj pa se je končna 
številka prijavljenih projektov EU povzpela na enajst. 
Vsebinsko pokrivajo evropski projekti zelo pisano razi-
skovalno področje, od ekoloških in biodiverzitetnih 
študij do zakonodajnih in socioekonomskih. Očitno 
je Slovenija kot država v fazi približevanja EU zelo 
zaželena država. Upamo, da bomo to zaupanje upra-
vičili in ga hkrati izkoristili za širitev stikov. 
Praktično vsi raziskovalci na GI S-u so zelo angaži-
rani pri iskanju novih kontaktov in možnosti za prijav-
ljanje novih projektov. Z velikim trudom nam je uspelo 
k pogovorom in k iskanju skupnih ciljev pritegniti tudi 
Ministrstvo za okolje in prostor. V prvi fazi smo sicer 
morali poiskati skupni jezik, na drugem srečanju pa so 
se že oblikovali prvi konkretni predlogi. Navezujejo 
se predvsem na področje, ki ga pokriva mednardna 
okoljska zakonodaja, in obveze, ki jih bo Slovenija 
morala izpolnjevati s trenutkom vstopa v EU. 
Tečejo tudi priprave za sodelovanje v okviru čez­
mejnega sodelovanja v okviru EU-fondov PHARE 
CBC in INTERREG Ain B. Konkurenca v Sloveniji 
GozdV 59 (2001) 9 
in predvsem v tuj ini je na tem področju zelo huda, zato 
so možnosti za uspeh precej omejene. 
Konec oktobra so bili razglašeni rezultati razpisa 
MŠZŠ za mlade raziskovalce v letu 2001. Od treh prija-
vljenih je Gozdarski inštitut Slovenije dobil dva, enega 
na enovitem doktorskem in drugega na magistrskem 
študiju. 
Oktobra in novembra so se raziskovalci udeležili 
tudi nekaterih delovnih srečanj v tujini. Tako sta se 
predstavnik GIS-a dr. Čater in predstavnica MOP-a 
udeležila mednarodne konference na temo biodiverzi-
tete v gozdarstvu in širše v Montrealu v Kanadi. Pogoj 
za udeležbo na tem srečanju je bila udeležba na pri-
pravljalnem sestanku SBSTTA (Subsidiary Body on 
Scientific, Technical and Technological Advice of the 
Convention on Biological Diversity) na Is le of Vilm 
v Nemčiji. Predstavnik inštituta, mag. Ferlin, se je z 
referatom udeležil mednarodnega interdisciplinarnega 
znanstvenega simpozija z naslovom Raznodobno goje-
nje gozdov - tradicija in praksa v centralni Evropi. 
Simpozij je potekal v ZUrichu v Švici med 24. in 30. 
septembrom. Referat je bil izbran za objavo v znan-
stveni reviji z impact faktmjem Forestry. Mag. Božič se 
je udeležil srečanja mreže za topole na Hrvaškem, dr. 
Kalanova pa je sodelovala na mednarodni kalibracijski 
delavnici ALVA v Linzu v Avstriji. 
Direktor Gozdarskega inštituta Slovenije, prof. 
Torelli, je imel 23. oktobra zelo odmevno predavanje 
na gozdarski fakulteti univerze v Zagrebu. Predavanja 
z naslovom Ekologija i etiologija crvenog srca bukve 
(Fagus sylvatica L.) se je udeležilo preko 300 udele-
žencev z vse Hrvaške. 
Bližata se božič iLl novo leto, pred zaposlenimi na 
inštitutu je "tradicionalno" obdobje pisanja poročil in 
planov. Leto, kije za nami, lahko mimo označimo kot 
izrazito papirnato. To je bilo leto, ko se je izteklo precej 
projektov, potrebno je bilo pripraviti in prijaviti nove, 
stalno smo bili soočeni z izzivi, kijih povzroča nesta-
bilno in muhasto državno financiranje. Iztekajoče leto 
ni bilo lahko, s skupnimi močmi smo ga uspeli preživeti 
in se pri tem včasih celo nasmehniti. 
Tom Levanič