LETO XXXIII., ŠT. 28 Ptuj, 17. julij 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Boj za gospodarsko stabilizacijo (stran 2) Usmeritev je znana, kako jo uresničiti (stran 4) Potrkajmo na svojo zavest (stran 6) Nekaj nasvetov za kmetovalce (stran 7) Mladi v občini Ormož (stran 12) POSTNA KOCIJA V PTUJU OD POŠTNE KOČIJE DO TELEGRAFA Največja uvodna prireditev v okviru jubilejne 400-()bletnice kobilarne Lipica, poštna kočijaje 9. julija potovala tudi skozi Ptuj. Številni Ptujčani sojo izredno to- plo pozdravili. Na odru pred ptujsko temeljno organizacijo PTT so slavnostni špalir sestavljali člani kulturno-umetniškega dru- štva Pošta Maribor, ki so tudi sklenili slovesnost ob prihodu poštne kočije v Ptuj. Prihod poštne kočije in nasploh obeležje kočije ima kulturno- zgodovinski in turistični pomen. Z njo so želeli organizatorji obuditi spomine na čas prevoza pošte s kočijo ter obenem v ljudeh vzbu- diti zanimanje za našo preteklost. Prihod poštne kočije v Ptuj je najprej pozdravil dr. Mitja Mr- gole, podpredsednik skupščine občine Ptuj in zaželel poštni kočiji prijcicii zaključek potovanja v Lipici, kamorje prispela 13. julija. Slavnostni govornikje bil Alojz Cucek, direktor TOZD PTT Ptuj, ki je zbrane Plujčane seznanil z razvojem pošte nekoč in danes. V Ptuju je bila redna pošta ustano- vljena pred letom 1517. v Zavrču pred letom 1742: leta 1524 je po- tekala tudi že redna poštna zveza iz Gradca, prek Maribora. Vur- berka. Ptuja. Varaždina. v Zagreb in dalje v Karlovac. To so bile predvsem jezdne poštne zveze in so bile zelo pomembne za prenos vesti v zvezi z obrambo pred tur- škimi vpadi. Sredi 18. stoletja je bila uvedena poštna zveza Ma- ribor— Ptuj in dalje proti Hrvaški. Poštna kočija tipa »dilidžanse« je bila že udobna za potovanje; zveza pa je veljala za »hitro po- što«. Pri nas je bila uvedera leta 1750. To so podatki razvoja pošte pred prihodom železnice, ki je prinesla velike spremembe v njen razvoj. V letu 1849 pa smo pri nas dobili prvo brzojavno zvezo. Z zgraditvijo železniške proge Pra- gersko—Ptuj —Kotoriba leta 1860 pa je tudi Ptuj prvič tele- grafsko povezan s svetom. Preteklo pa je več kot 30 let od prvega telegrafskega aparata do telefona. Železnica paje bila tista, ki je odpravila postiljone s po- štnimi kočijami, ki so sicer še ne- kaj desetletij obratovale na stranskih cestah; odkoder pajihje izrinil avtomobil. V svojem govoru je še posebej opozoril na razvoj PTT prometa v sedanjem času. ki je dejavnost posebnega družbenega pomena in ki seje skozi samoupravno or- ganiziranost vtkal v naš družbeni razvoj. Pri tem je dal poseben poudarek na razvoj PTT mreže v ptujski občmi. Telefonski pri- ključki so bili v tem obdobju po- večani nad 20 krat. Pomemben napredek pa je dosežen v letu 1967. ko je bil uveden avtomatski telefonski promet. Poleg tega pa so bile posodobljene številne zveze. Razvoj, ki gaje PTT dosegel v povojnem času je izreden, kljub temu pa še ne zapolnjuje potreb naročnikov. Tako bomo v letu 1980 v ptujski občini do.segli na 100 prebivalcev 3.9 telefona, v ormoški pa le 2.8; medtem, ko je republiško povprečje 8.1. Bodoči razvoj pa bo brez dvoma terjal od poštnih delavcev še večje angaži- ranje. Ptujčani smo se od poštne ko- čije izredno toplo poslovili z željo, da bi bilo podobnih turističnih prireditev v bodoče še več. MG Po^na kočija z lipicanci prihaja v Ptuj Ptujski pozdrav poštni kočiji, izrekel ga je dr. Mitja Mrgole, podpred- sednik SO Ptuj Alojz Cucek: »Poštarji imamo v ptujski občini še veliko nalog ...« foto: Ciani Po napornem prevozu se prileze vrček laškega piva Praznik enote Dušana Kvedra-Tomaža Enota katere rojstvo beležimo v povojnem obdobju je z ukazom zveznega sekretarja za narodno obrambo v preteklem letu dobila irne po borcu—heroju in politiku Dušanu Kvedru — Tomažu s či- mer nadaljuje njegove borbene in revolucionarne tradicije ter jih prenaša na vedno nove generacije mladih vojakov, ki se v tej enoti usposabljajo za obrambo svoje domovine in njene samoupravne družnenopolitične ureditve. 15. julij je dan. ko je Dušan Kveder poslal narodni heroj in ta datum bo odslej vsako leto ob- eleževal tudi praznik ptujske enote, ki seje njegovemu spominu poklonila v torek s slovesnostjo na kateri je o liku heroja in njegovi '^ladi vojaki in starešine postrojeni pred slavnostno tribuno. O življenju in delu Dušana Kvedra — Tomaža je govoril starešina Komnen Žarkovic. življenski poti govoril starešina Komnen Žarkovic. mladim voja- kom — posirojenim pred sla- vnostno tribuno pa so se predsta- vili tudi najvidnejši predstavniki občinskega družbenopolitičnega življenja na čelu s predsednikom skupščine dr. Cvetom Dopliha- rjem in sekretarjem komiteja Dimčem Sloječevskim. kije vsem prisotnim čestital za praznik in mladim vojakom zaželel posebej prijetnega počutja v našem mestu in med našimi občani. Nato so si vsi prisotni ogledali lepo urejeno spominsko sobo Dušanu Kvedru — Tomažu za katero je velik del razstavljenih dokumentov prispeval niuzej re- volucije iz Celja, v njej pa bo našlo svoje mesto tudi \ečje število Kvedrovih osebnih predmetov, ki jih bo poklonila njegova soproga. \ torek je tudi s posebnim tele- gramom čestitala vojakom in sta- rešinam k prazniku enote. mš PRIREDITEV V POČASTITEV DNEVA VSTAJE V torek, 22. julija bo v Trgovišču v krajevni skupnosti Velika Nedelja osrednja občinska proslava v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda. V ormoški občini je običaj, da tega dne slavijo tudi dan gasilcev, tako bo proslava v Trgovišču posvečena tudi prazniku gasilcev ormoške občine. Več o delu gasilcev v Trgovišču preberite na 6. strani. jB SKUPŠČINA OBČINE PTUJ V JULIJU ŠE ENA SEJA Zbori skupščine občine Ptuj so se sestali na ločenih sejah, družbenopolitični zbor v petek, 11. julija, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela pa v ponedeljek, 14. julija. Na vseh sejah zborov je bila živahna in vsebinsko dobra razprava. O tem poročamo na 3. strani. Kljub temu pa se bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sestala v tem mesecu še enkrat. Delegacije v krajevnih skupnostih in v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela so prejšnji teden že prejele zajetno gradivo, za 29. sejo zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki se bosta sestala v ponedeljek, 28. julija (ZDS dopoldne, ZZD pa popoldne). Iz obširnega dnevnega reda izstopata središčni točki — analiza uresničevanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—1980 s prvo oceno možnosti razvoja za leto 1981, ki sta ji priloženi poročili izvršnih svetov — Skupščine SRS za republiko Slovenijo in Skupščine občine Ptuj za ptujsko občino. Povezan s tem je tudi predlog izvajanja stabilizacijskih ukrepov v organizacijah združenega dela v letošnjem letu. Nadalje obsega dnevni red predlog odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Ptuj in ukrepih za zavarovanje voda, predlog odloka o sejmih v občini Ptuj, kar bo še zlasti pomembno za kmetovalce in obrtnike, predlogi odlokov o nekaterih spremembah zazidalnega načrta, predlog odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja samostojnega opravljanja gospodarskih dejavnosti ali samostojne obrti v občini Ptuj ter še več drugih predlogov in osnutkov odlokov, sklepov, soglasij ter volitve in imenovanja. F OBČINA PTUJ Prva ocena razvojnih možnosti v letu 1981 z letom 1981 začenjamo novo srednjeročno obdobje in izvajanja novega družbenega plana. V njem se bodo prepletale nekatere prenesene tedence iz leta 1980. Zlasti v prvi polovici leta se bo gospodarska aktivnost odvijala pod močnim vplivom letošnjih gibanj in tudi pod vplivom usmeritev novih srednjeročnih planov. V naslednjem letu bo enako kot doslej izhodišče in osnova razvoja nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odno- sov in dosledno uresničevanje politike stabilizacije. Temu morajo biti podrejena gibanja na vseh področjih družbene reprodukcije, tako v proizvodnji, kot delitvi in potrošnji. Na dinamiko gospodarske rasti v letu 1981 bodo vplivali ukrepi, sprejeti v letu 1980, katerih učinek je za sedaj še težko zanesljivo predvi- deti. Zato so ocene možnosti razvoja v nasledrijem letu še zelo negotove in odvisne od tega, kako se bo gospodarstvo prilagodilo zaostrenim pogojem gospodarjenja. Po prvih ocenah bi bilo možno v letu 1981 povečati družbeni proizvod za 3 do 4 odstotke, enako tudi industrijsko proizvodnjo. Gospodarska rast bo osnovana na aktiviranju novih in povečanih zmogljivosti predvsem v industriji in kmetijstvu. Ta del analize bo treba dopolniti v jesenskih mesecih, ko bo možno na osnovi letošnjih gospodarskih gibanj in učinkov stabilizacijskih ukrepov v letošnjem in prihodnjem letu, zanesljiveje pripraviti oceno razvojnih možnosti za leto 1981. § IZ PROGRAMA OK ZKS ORMOŽ V letošnjem letu Še mnogo dela Ormoška občinska konferenca Zveze komunistov Slovenije je po programsko volilni konferenci, maja letos sprejela obsežen program nalog, ki jih bodo izvedli v letošnjem letu. Zadnjo nalogo — razpravo o položaju in vlogi mladine v občini Ormož so izvedli pred kratkim, za naslednja dva meseca, julij in avgust pa ne načrtujejo posebnih aktiv- nosti, obsežne naloge pa jih čakajo v jesenskih mesecih Že septembra bodo posvetili precej pozornosti razvoju krajevnih skupnosti in krajevne samoiiprave v občini, beseda pa bo tekla tudi o programski usmerjenosti kulturni' politike. V oktobru bodo proučili uspehe na področju . podružabljanja SLO in DS ter opredelili konkretne naloge komunistov pri tem. Uveljavljanje kadrovske politike in izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki ter uveljavljanje kolektivnega dela in odgovornosti, bo predmet razprave v novembru, prav tako pa bodo v tem mesecu analizirali stanje ob prehodu v novi sistem vzgoje in izobraževa- nja v srednjem usmerjenem izoraževanju. Program aktivnosti občinske organizacije ZKS Ormož bodo zaključili v decembru z obravnavo kriterijev za nagrajevanje individualnih poslovodnih organov v občini Ormož. JB Brezhibno vozilo je varno vozilo Svet /a preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Ptuj je v dneh od 9. do 11. julija izvedel akcijo ,,Brezhibno vozilo je varno vozilo". Akcijo je izvajala 3-članska komisija, sestavljena iz predstavni- kov: AMD Ptuj, Postaje milice Ptuj in tajnik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Pregledi tehnične brezhibnosti so bili opravljeni na območju občine Ptuj. Pregledano je bilo skupno 62 vozil. Rezultati niso posebno vzpodbudni. Skupno je bilo pregledanih 32 traktorjev, od tega je bilo tehnično brezhibnih vozil le 11 in še to le 4 traktorji s kabino. Od 17 pregledanih osebnih vozil je bilo tehnično brezhibnih 10, od 9 koles z motorjem 5 teh- nično brezhibnih; nadalje sta bili pregledani še dve motorni kolesi in dve tovorni motorni vozili, ki sr- \ clori t-hnično brezhibni. Podatek, da jc od 62 pregledanih vo/il bilo tehnično brezhibnih le 30 vozil ali 48 odstot- kov je več kot zaskrbljujoč, zato bodo morali organi prometne varnosti pogosteje ukrepati. F 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 17. julij 1980- TEDNIK V OBČINI PTUJ Obseg industrijske proizvodnje se umirja Na osnovi podatkov za prvo četrtletje letošnjega leta ugotavljamo, da se je konjunktura v gospodarstvu v ptujski občini v prvih mesecih nadaljevala, da pa se zadnje mesece postopno umirja. Pod vplivom težav z uvoženim in domačim reprodukcijskim materialom, problema likvidnosti, neskladnosti v zvezi s politiko cen itd., se je obseg industrijske proizvodnje v petih mesecih povečal za 6,8 % v primerjavi z lanskim enakim obdobjem. V zadnjih dveh mesecih je obseg industrijske proizvodnje stagniral, oz. celo nazadoval. Upoštevaje navedena dejstva pričakujemo v drugem polletju počasnejšo rast industrijske proizvodnje tako, da bi se v letu 1980 industrijska proizvodnja povečala za 6 odstotkov v primerjavi z letom 1979. Prilagajanje proizvodnje spremenjenim pogojem gospodarjenja bo zahtevalo daljši čas, zato pričakujemo stagnacijo proizvodnje tudi v prvem pplletju 1980. Pri takšni rasti proizvodnje in pri nadaljevanju dosedanjih gibanj bi se družbeni proizvod v letošnjem letu po ocenah povečal realno za okoli 4,7 "lo po tekočih cenah pa za 32 %. Vpliv sprejetih ukrepov na upočastitev razvoja drugih gospodarskih dejavnosti bo manjši kot v industriji, ker niso v tolikšni meri neposredno vezane na uvoz. Upadanje gospodarske rasti bo zaostrilo tudi problem zaposlovanja novih delavcev zlasti v drugem polletju, ko bodo učinki ukrepov občutnejši. V času od decembra lani do ko"ca aprila letos se je zaposlenost v občini povečala le za en odstotek, v, gospodarstvu za 1,5 v negospodarstvu pa je ostala na ravni lanskega decembra. Po oceni bi lahko dosegli v letu 1980 3 % rast zaposlenosti. Zakaj motnje pri odvozu smeti že nekaj časa se v Ptuju srečujemo s težavami pri odvozu smeti, ki pa niso niti tako velike, kot jih nekateri vidijo. Gre namreč za določene vrzeli pri že ustaljenem odvozu smeti; porušen je že planirani red odvoza smeti, ki pa je nastal zaradi večje okvare na starem smetnjaku, ki pa bo, kot so zatrdili pri komunalnem podjetju Ptuj odpravljena do konca meseca. Da bi kljub temu zadostili sanitarnemu minimumu so bili prisiljeni kupiti novi smetnjak, ki pa še ni kompletiran, zato je odvoz smeti z njim počasnejši. Pričakujejo pa, da bo tudi ta v kratkem popolnoma usposobljen. Čeprav delajo z nepopolnimi zmogljivostmi, si delavci močno prizadevajo, da odvažajo smeti, skladno s planiranim redom, ki zahteva enkratni oziroma dvakratni odvoz v tednu dni. Največ negodovanj prebivalcev je seveda zaradi tega, ker smeti ne odvažajo tisti dan, kot je to določeno, vendar je odvoz kljub temu opravljen v naslednjih dneh. Poleg tega pa so tudi delo organizirali tako, da ni večjih zastojev. Ponekod odvažajo smeti tudi ponoči in v zgodnjih jutranjih urah. Določena nestrpnost je v sedanjem času tudi razumljiva, saj je večina na dopustu in razpoložljivi čas porabi za večja čiščenja; s tem pa se tudi množi količina zbranih smeti. Glede na že povedano, pa bo potrebno zadeve jemati takšne kot so. MG Večja skrb za dobro gospodarjenje v trgovskem podjetju Emona — Merkur Ptuj so po prvih ocenah v šestih mesecih letos, kljub določenim težavam dosegli zadovoljive re- zultate. Celotni prihodek je za 30 odstotkov večji kot v enakem obdobju preteklega leta; dohodek bo po ocenah dosegel 34 odstotno rast in čisti dohodek 36 odstotno rast. Doseženi rezultati kažejo na dobro plansko usmeritev, nekateri celo presegajo postavljene cilje. Splošno stanje na trgu, zlasti še pomanjkanje določenih vrst blaga (kolesa, mopedi, elektroinstalacijski material, bela tehnika in drugo), pa se že kaže v rezultatih zadnjih dveh mesecev prvega polletja. Ekonomičnost se je v tem obdobju izboljšala za 1 odstotek, produk- tivnost za 2,5 odstotka in temu primerno tudi akumulativnost. Da so rezultati takšni, gre v največji meri zaluga doslednemu izvajanju sta- bilizacijskih ukrepov in samoupravnega sporazuma o izvajanju stabili- zacijske politike v sestavljeni organizaciji Emona. V trgovskem podjetju namreč izredno skrb posvečajo rednemu preverjanju rezultatov stabi- hzacijskega obnašanja. Po vsakomesečni oceni, sledi temeljitejša ocena ravnanja v treh mesecih, zatem pa aktivnosti, zlasti v tistih smereh, kjer se naloge najboljše ne izvajajo. Prizadevanja za gospodarsko ustalitev so v delovni organizaciji stalno prisotna, vendar ugotavljajo, da še obstoje določene rezerve, kot je delovna disciplina in pravilna izraba delovnega časa. Delavski svet Emone — Merkur je o prvi oceni poslovanja že razpravljal na seji v petek, 11. junija; šele, ko bo dopolnjena, bo šla v razpravo med vse zaposlene, skupaj s poročilom o izvajanju stabili- zacijskega programa. MG SLOVENSKA BISTRICA Raste število inovacij v petih mesecih letošnjega leta so v delovni organizaciji IMPOL .Slovenska Bistrica prijavili skupno 12 inovacij, kar predstavlja celotno število inovacij prijavljenih v preteklem letu. Tako povečano zanimanje zaposlenih v tem kolektivu, da bi izbolj- šali in racionalizirali svojo proizvodnjo, je pripisati predvsem pospešenim prizadevanjem komisije za inovacije. Kar polovica predloga je prispela iz TOZD Stiskalnice. Med predlagatelji pa je največ neposrednih proizva- jalcev. Viktor Horvat V Impolu presegli plan v delovni organizaciji IMPOL Slovenska Bistrica so v prvih petih me- secih letošnjega leta dosegli komulativni plan proizvodnje 102 odstotno. Ugotavljajo, da je takšen rezultat dokaj ugoden pokazatelj letošnjega go- spodarjenja, še posebno ob spoznanju, da jim je s tem uspelo preseči tudi planske naloge. Kot pomembni vzrok za dosežene uspehe navajajo kvalitetnejši premik v okviru sodelovanja v SOZD UNIAL, saj ji je letos uspelo v veliko ugo- dnejših pogojih zagotoviti potrelmc količine surovin za nemoteno pro- izvodnjo. Nekoliko manj uspešni so bih v MIPOLu pri uresničevanju planskih nalog v izvozu, ki so ga doseg': le 87 odstotno. Uspešna pa je njegova usmeritev, saj več kot polovico proizvodov izvažajo na področja s kon- vertibilno valuto. Med preostalimi odjemalci so s 30 odstotki udeležene dežele v razvoju in preostali del izvažajo v dežele SE V. Viktor Horvat NA OBISKU V PROIZVODNEM PODJETJU J)LGA MEGLIC" PTUJ „Boj za gospodarsko stabilizacijo je resnično naš skupen boj" I Politika gospodarske stabiliza- cije, ki je opredeljena z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SRS in občine za obdobje 1976— 1980, je v letu 1980 ena temeljnih nalog OZD, prav tako pa vseh subjektivnih sil v OZD. Pod vplivom mnogih zapletenih procesov in značilnosti d.užbeno- ekonomskih gibanj v Jugoslaviji, je razvoj v ,,01ga Meglic" v letu 1979 na nekaterih bistvenih področjih odstopal od nalog, ki so bile dogo- vorjene z letnim gospodarskim načrtom za enako obdqbje, kot tudi usmeritev in ciljev srednjeroč- nega plana za obdobje 1976—80. Te ugotovitve pa, kot je poudaril direktor DO Simon Pešec, so bile temelj za izdelavo smernic razvoja v letu 1980. V okviru teh prizadevanj in za izvajanje politike ekonomske stabi- lizacije, je DO izdelala program varčevanja in sprejela ukrepe za zmanjšanje poslovnih stroškov, smotrnejšo uporabo energije, boljšo izkoriščanje delovnega časa, smotrnejšo uporabo sredstev v vseh oblikah porabe in večjo izkorišča- nje le-teh. Pri vsem tem pa v DO skrbijo za dosledno izvajanje druž- benega dogovora o delitvi osebnih dohodkov ter sredstev skupne porabe. V letu 1980, ko se vse bolj kažejo znaki gospodarske upočasnitve, zahteva le-ta odločnejšo usmeritev na intenzivnejši razvoj, racional- nejše gospodarjenje in varčevanje na vseh področjih ter na razvijanje in utrjevanje samoupravnih druž- beno-ekonomskih odnosov. V pogojih, ko se predvideva v celotnem gospodarstvu Jugoslavije relativno nizka stopnja gospodar- ske rasti, bo politika izvajanja družbenega plana Slovenije in letnega gospodarskega plana DO osredotočena na tiste naloge, pri katerih smo v dosedanjem razvoju najbolj zaostajali. Zato so v gospodarskem planu za leto 1980 v DO ,,01ga Meglic" dali poudarka, zlasti naslednjim vpra- šanjem: hitrejšemu uveljavljanju samoupravnih družbeno-ekonom- skih odnosov, združevanju dela in sredstev, uvelja\ Ijanju družbeno- ekonomskih odnosov in skupnega prihodka, združevanju dohodka, svobodni menjavi dela ter uveljav- ljanju načel delitve po delu in rezul- tatih dela, uveljavljanju samo- upravnega družbenega planiranja, vgrajevanju stabilizacijskih priza- devanj v planske dokumente, večji odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi, prizadeva- njem za ustvarjanje večjega dohod- ka na delavca, uveljavljanju odgo- vornosti delavcev ter uveljavljanju sankcij za neizpolnjevanje nalog in podobno. To so podatki bolj splošnega značaja in jih vsebujejo vsi stabili- z^icijski programi. Zato smo direktorju Simonu Pešcu postavili vprašanje glede konkretnega uresničevanja stabilizacijskega pro- grama, sprejetega v začetku leta. Kakšni so njegovi učinki? Med ostalim je povedal: ..Stabilizacijski program, o kate- rem smo razpravljali v začetku leta, je nekoliko popravil sprejeti plan za leto 1980, vendar moram pouda- riti, da kljub temu odstopamo od nekaterih dogovorjenih načel. To pa iz razloga, ker smo v letošnjem letu pričeli z obratovanjem nove to- varne. Tako smo rast proizvodnje planirali z 58-odstotno povečano stopnjo v primerjavi z minulim obdobjem. Ugotovitve polletnega poslovanja tudi kažejo, da to ra^t tudi dosegamo. Zaposlenost smo sicer predvideli z 22-odstotno pove- čano rastjo, vendar je le-ta ostala na ravni meseca januarja letos. Da smo to dosegli gre zasluga prizade- vanjem za iskanje rešitev znotraj kolektiva, tudi s premestitvami delavcev tako, da dosegamo mnogo nižji rezultat od predvidevanj. Prihodek na delavca je bil v prvem četrtletju letos dosežen z 47 odstotki, enako računamo tudi v polletju. Dohodek na delavca je bil v prvem polletju dosežen z 56 Simon Pešec Foto: I. Ciani odstotki; predvidevamo, da bo ta odstotek v polletju nekoliko nižji. Do znižanja bo prišlo zaradi podra- žitve določenih materialov in nedo- seganja višjih cen pri naših poslov- nih partnerjih. Čisti dohodek na delavca je bil planiran z 56 odstotki in je bil večji od ustvarjenega dohodka v odstotkih; prav tako bo čisti dohodek nekoliko spremenjen v prvem polletju. Pri osebnih dohodkih smo planirali 18-odstot- no povišanje; glede na to, da je padel dohodek, bo odstotek zviša- nja temu primeren. Če pogledamo doseganje rezul- tatov v zastavljeni politiki izvoza— uvoza, bi moral povedati, da smo naš izvoz v prvem polletju že dosegli z 60 odstotki in ga glede na plan povečali za 10 odstotkov. Pri- čakujemo pa, da bo rezultat v dru- gem polletju še boljši. Uspešni smo bili tudi pri posrednem izvozu; le- tega pa uresničujemo prek IMV, TASS-a in Avtocommerca. Vendar pa je potrebno povedati, da posred- ni izvoz za nas nima iOO-odstotne- ga učinka, saj snio pri njem udeleženi le z 50 odstotki. Za letošnje leto računamo, da bomo dosegli celotni prihodek v višini 173 milijonov dinarjev, od tega bi po planu moral TOZD As po doseči prihodek 118 milijonov in TOZD Hido 55 milijonov. Naj ob tem še predstavim proizvodnjo obeh temeljnih organizacij: v TOZD Aspo proizvajajo avtomo- bilsko, stavbno in pohištveno opremo; v TOZD Hido pa hidravlično in dvižno opremo. Oba programa, ki sta ločena, doživljata zaradi nastalega stanja določeno krizo. V temeljni organizaciji Aspo je ta nastala zaradi storna določenih proizvodov, s katerimi smo vezani kot kooperanti z IMV, Zastavo in ostalo industrijo, kot je Marles in Termika. Vsi ti znižujejo pro- izvodnjo. Kljub temu pa z priza- devanjem v lastni sredini, uspeva- mo, da bo polletna proizvodnja te temeljne organizacije na nivoju 98 odstotkov. Po našem mnenju gre v tem primeru za uspešna prizadeva- nja in prav tu se lahko ponašamo s konkretnim rezultatom stabiliza- cijskih prizadevanj, med katera smo zapisali, da je potrebno pra- vilno usmerjati poslovno politiko, v kateri je znati izrabili vsak tre- nutek, predvsem pa tudi delovni čas. Nekoliko drugače je v temeljni organizaciji Hido, ki v celoti ne dosega polletnih ciljev oziroma programa. Glede na kazalce pa dosega plan. Težave pri tem pro- gramu pa je v pomanjkanju dolo- čenih materialov, ki jih ni na do- mačem trgu; iz uvoza pa prepočasi prihajajo. Tako bomo pri tem programu ob polletju, imeli precej nedokončane proizvodnje, ki pa dosega svojo dovršenost med 90 in 95 odstotki. Glede na naša prizadevanja pri osvajanju proizvodov pa računa- mo, da bo drugo polletje v tem TOZD-u uspešnejše, saj smo sku- paj z Iskro Nova Gorica in prvo petletko v Trsteniku uspeli osvojiti komplet, ki smo ga doslej uvažali. Gre za komplet istosmernega elek- tromotorja 24 voltov, hidravlične črpalke in bloka (pretočnih venti- lov). To bo brez dvoma spremenilo odnos do določene proizvodnje in ne bomo več vezani na uvoz na eni strani, na drugi strani pa bomo dali na trg Primatu, Indos-u in os- talim komplet, ki so ga doslej uva- žali. To je tudi vestranska pomoč pri ukinjanju uvoza. Ugotavljamo tudi, da nas deval- vacija ni tako prizadela, ker smo večji izvoznik, kot uvoznik, vendar pa nas posredno le močno prizade- va. Zlasti še pri nabavi domačih materialov, na katere smo vezani, so dobili višjo ceno že pred 6. junijem; po 6. juniju pa naše zvi- šanje cen ni bilo več mogoče. Pri tem pa moram še poudariti, da re- zerve niso tako velike, da bi lahko v celoti nadomestili to razliko. Prav tako je potrebno omeniti pritiske z raznimi samoupravnimi sporazumi, ki so v bistvu krinka za novo zviševanje cen materialov, za katere pa se ne odločamo, ker niso skladni z ustavo. Posledica tega pa je, da ne dobivamo materialov. Zato smo prisiljeni, da pogosto kupujemo na trgu več materiala, kot ga sicer v določenem obdobju potrebujemo; ? tem tudi vežemo naša obratna sredstva in tako od. stopamo od določila v stabilizacij, skem programu, ki govori, da mo! ramo voditi tako nabavno politj, ko, ki bo zagotovila kar največjo obračanje sredstev. Doseženi rezultati stabilizacij, skih prizadevanj pa brez dvomj kažejo na to, da so naši delavcj sprejeli stabilizacijo, da vedo svoje naloge in da se skladno s tem tudi obnašajo. Lahko trdim, dj vsak delavec pozna svoj delež prj uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. V naših narazglabljanjih o učinkih gospodarske stabilizacije smo šli tako daleč, da smo že ugo. tovili, če bi dosledno izpolnjevali sprejete naloge, bi bil naj gospodarski rezultat srednje do- ber. To bi pomenilo, da bodo sprejeti ukrepi, ki bodo imeli kon- kretnejše učinke v daljši dobi, ime- li pozitivni vpliv tudi na poslova- nje naše DO, čeprav nam le-ti trenutno povzročajo določene težave. ,,Olga Meglic" glede na splošne težave, ne bo mogla mimo njih, saj je pričakovati, da bodo DO, s kat- erimi razvijajo kooperantske odnose še zmanjševale proizvodnjo in tako zmanjšale tudi potrebo po njenih proizvodih, kar se je sicer že zgodilo. Več pa bo potrebno v okviru splošnih prizadevanj za dosego politike gospodarske sta- bilizacije storiti pri odnosu do dela in doslednem uresničevanju delitve skladno z doseženimi rezultati. Naš cilj pa je ustvarjati večji dohodek, tega pa bomo dosegli le, če bomo dosledno spoštovali dolo- čila sprejetega stabilizacijskega programa in pa vse ukrepe izvr'šne- ga sveta, sprejete v mesecu juni-, ju," ie zaključil Simon Pešec- MG SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ PRIPOMBE K DOGOVORU Zbori skupščine občine Ormož so na skupni seji, ki je bila včeraj do- poldne, med drugim obravnavali osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Ormož za obdobje 1981 —1985. Skupaj z osnutkom so delegati prejeli tudi pripombe k osnutku, ki sta jih pripravila: Komisija za pripravo družbenega plana in izvršni svet skupščine občine Ormož. Komisija za pripravo družbenega plana občine Ormož je osnutek dogovora ocenila za sprejemljivega, predlagala pa je spremembe in do- polnitve, ki bi naj jasneje opredelile predvidevanja razvoja posameznih dejavnosti. Tako so zapisali, da je treba pri materialnih okvirih začr- tanega razvoja bolj upoštevati učinke dosedanjih naložb in predvideniti naložb, ki posebej še niso dogovorjene (Unior, Koteks-Tobus), ker oce- njujejo, da bo z aktiviranjem teh naložb tudi večja rast družbenega proizvoda. Posebej je treba oceniti možnosti predvidenih naložb z viri financi- ranja (lastna sredstva, združena in bančna sredstva) v gospodarstvu, prav tako pa doseči usklajenost negospodarskih investicij s sofinancerji. Po- sebej je treba tudi opredeliti naloge pri načrtovanju zunanjetrgovinske menjave. Investicije v tabelarnem in tekstualnem delu je treba opredeliti s popolnejšimi izrazi in opredeliti tudi naložbe matičnih delovnih or- ganizacij zunaj območja občine. Poleg tega pa so predlagali še celo vrsto drobnih sprememb in dopolnitev besedil k začrtanim nalogam v po- sameznih členih. Izvršni svet skupščine občine Ormož je prav tako temeljito obravnaval tako osnutek družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občini Ormož kot tudi pripombe, ki jih je dala komisija za pripravo družbenega plaha. Izhajajoč iz ocene dosedanjih gospodarskih gibanj, dosežkov in nadaljnjega razvoja, je izvršni svet ocenil osnutek za sprejemljiv, vendar je prav tako predlagal še celo vrsto dodatnih popravkov in dopolnitev. Med temi velja posebej omeniti 66. člen dogovora, ki bi se naj P° predlogu izvršnega sveta glasil: ,,Na področju investicijske dejavnosti bo skupnost nadaljevala z adaptacijo kulturnega doma Tomaž pri Ormožu, dvorane pri Miklavžu in v Ivanjkovci.h ter gradu Velika Nedelja. Sodelo- vala bo tudi pri gradnji večnamenske dvorane Kog". Izvršni svet ocenil, da je osnutek z vsemi dopolnitvami in spremembami solidna podlaga za javno razpravo. F ZA NOVI VT PARNI KOTEL TGA KIDRIČEVO Delavski svet TOZD tovarne gli- nice je na svoji redni seji med dru- gim razpravljal o samoupravnem Nporazumu o sofinanciranju po- stavitve visokotlačnega parnega kotla v obratu kotlarne. Odveč je pisati o tem, kaj pomeni tak novi kotel za samo TOZD tovarno gli- nice, saj sta dosedanja že skoraj odslužila (čeprav še vedno zvesto dajeta od sebe vse kar zmoreta za proizvodnjo glinice). Bralce bi radi tudi spomnili na to. da je prav v KS Kidričevo nekaj let tekla razprava o zgraditvi nove kotlovnice za potrebe cen- tralnega gretja, žal pa glede na energetsko krizo — mazut, kurilno olje in podobno gradnja ni bila več mogoča, zato je v tej postavitvi novega VT parnega kotla prav go- tovo že videla rešite\ žgočega pro- blema, saj bi bilo zadovoljeno več porabnikom dragocene pare. Zato so se tudi v svojem in v družbenem interesu sovlagatelji dogovorili in sklenili samoupravni sporazum TGA ..Boris Kidrič" — lOZD Tovarna glinice. kot investitor in MI P - TOZD Zaščita Kidričevo. Pleskar Ptuj in Kom.unalna skupnost Ptuj. Visokotlačni parni kotel z zmo- gljiv ostjo 40, 50 ton pare na uro bo kljub veliki investiciji, kije nujna, /clo koristi vsem. ki v tej investiciji sodelujejo, saj bo tako zagotovlje- na racionalna zagotovitev toplotne energije, ki jo potrebujejo tudi * ostalih TOZD (Predelava alumini- ja), za ogrevanje prostorov v zi^' skem času pa praktično cela tova^' na. Ker potrebe po pari v TCA stalno naraščajo tudi glede planirani prehod na proizvodnji povr^nsko aktivne glinice za suh" čiščenje plinov v elektrolizi ie la'^'' investicija v znesku 84,579.570 i^'" povsem upravičena in kar smO pofdarili tudi zelo nujna in ko^' stna /a vse, tudi za centralno ogff' vanie stanovanjskih hiš v naseU" Kidričevo. France Mešl^" fCDNIK - 17. julij 1980 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 NA OBISKU V ZAVODU DR. MARJANA BORSTNARJA V DORNAVI DELOVNI POGOJI SE IZBOLJŠUJEJO 2avod za varstvo in delovno jjposabljanje mladine dr. Ma- ^jna Borštnarja v Dornavi slavi Los 27 let obstoja. Trenutno je v Lodu 308 otrok — gojencev, ^ijprav je predvidena optimalna ^jpaciteta le 295 gojencev, prezasedenost je prisotna prav paradi prevelikega pritiska staršev ^^didatov za gojence. Zavodu namreč nudi streho stara, sicer 0edno bogata in dobro ohranje- baročna graščina v Dornavi, ki ^Ijub vsem prizadevanjem (ali pa oe) propada. Dejstvo je, da stara jgradba ne more nuditi tako do- Ijfih pogojev za življenje, kot bi ga lahko nova, prirejena zgradba. Pred kratkim je prevzel dol- gosti ravnatelja tega zavoda dipl. psiholog Lenart Klenovšek, kije o jroblematiki s katero se srečujejo povedal: »Sprijaznili smo se z dejstvom, ja za nas ne bo dovolj denarja in ja bo naš zavod ostal v teh pro- storih grajščine, kot je to do sedaj, zaenkrat ni izgledov, da bi se preselili kam drugam. Prepričani pa smo, da nam bo v naslednjem srednjeročnem obdobju uspelo tealizirati to kar planiramo — namreč, da bi zgradili nov objekt, pravzaprav paviljon za okoli 100 nepokretnih otrok. Tako bi lahko sedanje prezasedene kapacitete na obstoječih oddelkih nekoliko sprostile. Vse to paje vprašanje zase, kajti v naslednjem srednjeročnem ob- dobju bo v Ljubljani pričel obra- tovati zavod za isto populacijo, kot v Dornavi in je vprašanje. kako bo potem našzavod zaseden. Po dosedanjih vlogah sodeč, pa bo naš zavod kljub temu potreben razširitve.« Prostor je torej eden izmed ključnih problemov. Kaj pa ka- dri? Lenart Klenovšek, ravnatelj za- voda v Dornavi »Vseskozi so kadri v našem za- vodu problem, zato zavodu ni preostalo drugega, kot da je z lastnim izobraževanjem prišel do svojih kadrov. Izobraževanje ob delu nam je dalo zares solidne rezultate. Na primer, delavka, ki je prišla k nam kot snažilka, je danes defektolog, delavec z višjo izobrazbo. Ta primer pa seveda ni osamljen Danes je stanje že precej boljše. Več vlog nam ostaja, ker nimamo trenutno kakšnih večjih potreb po delavcih. V naslednjem srednje- ročnem obdobju predvidevano, da nam bo zaposlenost naraščala za okoli 2 odstotka letno.« Dejstvo je, da imajo vaši delavci precej težko delo, kako je pra- vzaprav z delovnimi pogoji, stejih že kaj izboljšali? »Strinjam se, da je delo v za- vodu zelo težko. To potrjuje tudi naš 25 odstotni dodatek zaradi težavnega dela. To pa seveda ne prenese vsega, kar naš delavec more prenašati. Naše delo je res izredno težko. Ne gre le za fizične obremenitve, mnogo večje so psihične obremenitve in to iz dneva v dan. Delo z duševno pri- zadeto populacijo je sploh napo- rno. << Koliko zaposlenih pa skrbi za vaših 300 gojencev? »Za teh 308 gojencev skrbi 177 delavcev našega zavodS. Ravno ta številka je v primerjavi z pre- jšnjimi leti v velikem porastu. Leta 1969 je bilo razmerje gojen- cev na zaposlenega 2,64, letos pa znaša to razmerje že 1,70. Vseka- kor so se tudi s tem izboljševali delovni pogoji. Treba je reči tudi to, da imajo naši delavci zaradi težavnosti pravico do povečanega števila dni dopustov, tako, kot psihiatrične bolnišnice. Naši de- lavci bi lahko koristili prav tako 60 dni dopusta, vendar zaradi de- narnih sredstev tega ne moremo koristiti. Prav zaradi tega nas čaka na področju izboljšav delovnih pogojev še veliko dela.« Kako vi, kot psiholog ocenju- jete.priliv gojencev v vaš zavod iz različnih koncev Slovenije — kakšna so razmerja? »Lahko rečem, da je priliv iz različnih socialnih sredin približ- no enak, torej, da ni nekakršnih bistvenih razlik. V našem zavodu so gojenci iz vseh 60 slovenskih občin in prav zaradi tega imamo velike probleme. Žehmo ohraniti stike s starši gojencev in tonam vse bolj uspeva. Naši starši vse bolj radi jemljejo svoje otroke domov na počitnice. Samo lani je bilo na počitnicah čez 200 gojencev. Vsekakor vplivajo na to tudi dosti boljši življenjski pogoji današnjih dni.« In kako se glede na takšno ši- rino varovanja financirate, imate pri tem kakšne težave? »Naš zavod financiramo iz treh virov. Stroški oskrbe nasta- nitve plačujejo občinske skupno- sti socialnih skrbstev od koder gojenci prihajajo. Stroške zdrav- stvenih storitev plačujejo občin- ske zdravstvene skupnosti, stro- ške delovnega usposabljanja in izobraževanja pa krije republiška izobraževalna skupnost. Težave obstajajo konstantno, vendar pa obstaja občutek, da se iz leta v leto tudi izboljšujejo.« M. Ozmec MDA SLOVENSKE GORICE '80 Na delu tretja izmena brigadirjev I V soboto 12. julija so se iz bji- ladirskega naselja v Dornavi s Mzami v očeh poslovili brigadri- rji druge izmene republiške mla- dinske delovne akcije Slovenske gorice 80, ki so bili združeni v brigadi Pohorskega bataljona iz Slovenske Bistrice, v brigadi Franc Šali — Medved iz Tolmina, brigadi Franc Planine — Frenk iz Kopra ter posebni brigadi Rde- fega križa Slovenije. Pred odhodom so v soboto na- jboljšim brigadirjem na sklepni slovesnosti podelili udarniške aačke; priznanja in trak akcije pa »prejele tudi vse štiri brigade, ki so bile v obeh dekadah udarne. Hazen brigade Rdečega križa so ostale tri brigade prejele še pri- znanje posebnega udarništva, ker so imele zelo slabe pogoje za delo. Včasih je bilo v jarku tudi po pol metra vode. skoraj povsod pa težka ilovnata zemlja. Sicer pa so bili brigadirji v drugi izmeni uspešni tako na delovišču, kot na področju interesnih deja- vnosti. Kopali so jarek za pri- marni vodovodni cevovod v smeri Pacinje — Destmik in izkopali kar 1.6% kubičnih metrov zemlje tretje kategorije, kar pomeni jarek v dolžini 1600m.Cevisoobtežili v dolžini 160 m, 250 m pa so pri- pravili tudi peščene posteljice. Brigade so v povprečju presegale normo za 34 do 47 odstotkov. Pri tem je bila najbolj uspešna bri- gada Pohorskega bataljona iz Slovenske Bistrice. Na udarni dan pa so brigade presegale normo tudi za 80 odstotkov. V drugi izmeni so sodelovali brigadirji le na eni udarniški akciji in sicer v Tibolcih v KS Gorišnica, kjer so pomagali krajanom pri izkopu jarkov ob lokalni cesti. Ocenjujejo, da so brigadirji druge izmene kljub štirim deže- vnim dnevom opravili delo v vrednosti 1,200.000.-din. Vse štiri brigade so za svojo požrtvoval- nost prejele tudi priznanja na področju interesnih dejavnosti. Kot celota je bila druga izmena zelo uspešna, saj .seje med drugim odlikovala tudi po disciplini. V soboto popoldne in čez noč je ostalo brigadirsko naselje prazno. V nedeljo dopoldne pa so vanj prispeli že brigadirji tretje izmene lelošne akcije in sicer iz Gornje Radgone, Slovenskih Konjic in Ljubljane Viča. Vseh skupaj je nekaj čez sto, od tega paje deklet le 21. Vse kaže, da je v letošnjem brigadirskem poletju odziv fantov na akciji v veliki večini. Vsem skupaj pa želimo prijetno bivanje v ptujski občini in čimveč uspehov na delovišču in na področju inte- resnih dejavnosti. M.Ozmec ^ ^ovesu so dan pred odhodom, brigadirji dnige innene zaplesali le ^^di^o kolo na družabnem večeru v kulturnem domu v Dornavi. Brigadirski mokri krst je reden »obred« pred odhodom izmene. j^andanti brigad in člani štaba ocenjujejo delo brigadirjev druge ^ene na področju interesnih dejavnosti. Trasko seje »zabubil« v številke in pozno v noč je trajalo, (reden so bili znani rezultati z delovišča. Izredna delegatska živahnost Tokrat je bila značilna predvsem za delegate družbenopolitičnega zbora, ko so na seji v petek, II. julija obravnavali poročila o delu sodišča združenega dela in temeljnega sodišča Maribor v preteklem letu, predvsem pa ob obravnavi poročila o razmerah na področju požarnega varstva, varstva pri delu in o higienskih razmerah v proizvodnji in v prometu z živili v občini Ptuj. Slednje poročilo je tudi pri delegatih zbora združenega dela občinske skupščine, ki so se sestali 14. julija, vzbudila precej zanimanja, enako pa tudi v zboru krajevnih skupnosti. E)elegati so ocenili, da poročilo dokaj realno prikazuje stanje na omenjenih področjih, najbrž pa smo vsi skupaj z inšpekcijskimi službami vred preveč popustljivi do nekaterih nepravilnosti. Posebej velja to pri izvrševanju odločb o zapiranju nekaterih lokalov, kjer prodajajo občutljiva živila — meso in mesne izdelke, pa kruh in pripravljene obroke hrane. Delegati družbenopolitičnega zbora so opozorili tudi na izjedno neurejenost cestnega prometa v samem Ptuju, pa na neurejena komunalna vprašanja. Vse to meče slabo luč na mesto muzej, ki ga v teh poletnih dneh obišče mnogo turistov od blizu in daleč. Kako se počutijo in kakšno mnenje imajo o starem Ptuju, ko naletijo na nečistočo v gostinskih lokalih, na neurejene parkirne prostore, na prekopane ulice, ni treba govoriti. Ce se že gremo turizma, potem poskrbimo najprej za osnovne higienske razmere, šele potem za vse ostalo, kar bo prispevalo k temu, da bo turist segel v žep in pustil tukaj kakšen dinar. Seveda vsega povedanega ne gre posploševati, tudi izjeme so, ki pa žal potrjujejo pravilo. Delegati vseh zborov so sprejeli omenjena poročila s pripombami, ki so jih posredovali v razpravi. Brez pripomb so bili sprejeti sklepi o sestavi občinskih komitejev, o ustanovitvi dislociranega oddelka delovodske strojne šole v Ormožu, o ustanovitvi metalurške šole v okviru Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj in o prenosu pravice uporabe zgradbe v Grajeni in krajevno skupnost Grajena. Delegati so opravili še volitve in imenovanja, postavili pa tudi precej delegatskih vprašanj. Med njimi naj omenimo vprašanje delegacije TOZD Delta, kako bo urejena preskrba s pralnim praškom za delavke v tej temeljni organizaciji, ki med delovnim časom ne morejo v trgovino, pralni prah pa praviloma prodajajo v dopoldanskih urah. Delegacija bo prejela pismen odgovor. Delegate družbenopolitičnega zbora pa je med drugim zanimalo, kako bo v občini poskrbljeno za oskrbo z živili. Zvedeli so, da bo odslej prevzela to nalogo na območju cele občine delovna organizacija MIP. Do 1. otkobra bodo prevzeli tudi vse trgovske lokale, v katerih sedaj opravlja prodajo SOZD Tima Maribor in poskušali poenotiti oskrbo v občini tudi na manj razvitih območjih. Poskrbeli bodo še za ambulantno prodajo živil na Rodnem vrhu, kjer so pred nekaj meseci ostali brez trgovine. Zbor krajevnih skupnosti pa je predlagal, da naj občinski izvršni svet izdela poročilo o preskrbi prebivalstva v občini in to poročilo predloži zborom skupščine v obravnavo. V razpravi v tem zboru so dali tudi več sugestij, tako sodišču združenega dela kot temeljnemu sodišču Maribor glede metodologije poročil, ki naj bo čimbolj enotna, da bo možna medsebojna primerjava. To je le del delegatskega utripa na sejah vseh treh zborov skupščine občine Ptuj. Očitno je, da kljub dopustom delegati z odgovornostjo opravljajo svoje funkcije, poleg tega pa so bile obravnavane točke dnevnega reda izredno ,,življenjske", če lahko tako zapišemo, zato živahna razprava tudi ni presenetila. N. D. IZVRŠNI SVET SO PTUJ | Stališča in predlogi v bitki za stabilizacijo V bitki za stabilizacijo gosF>odarstva moramo j>osvečati večjo pozor- nost pridobivanju dohodka na osnovi kvalitetnejšega gospodarjenja, kajti le ustvarjeni dohodek je osnova za zadovoljevanje vseh vrst porabe. Vsi uporabniki družbenih sredstev morajo zato v smislu sprejetih letnih planov in stabilizacijskih programov sproti, najmanj pa 3-mesečno ob periodičnih in zaključnih računih, spremljati in vrednostno oceniti učinke varčevanja s časom in delovnimi sredstvi (produktivnost, izkoristek delovnega časa, porabo surovin, materiala in energije, obračanje zalog materiala itd.). Posebna pozornost mora veljati tistim materialnim izdat- kom, ki jih omejuje zvezni zakon (dnevnice, kilometrine, reprezentančni stroški, avtorski honorarji, pogodbe o delu ter reklama in propaganda). Skupna in splošna poraba morata še naprej ostati v okvirih začrta- nih z občinsko resolucijo največ 16 % povečanje glede na dejansko porabo v letu 1979. Posebej opozarjamo individualne poslovodne organe tistih OZD, ki so v letošnjem letu znatno povišale osebne dohodke in se že v prvem tromesečju približale načrtovanemu porastu OD za vso letošnje leto, da omejijo višino osebnih dohodkov. DO OZD, ki po periodičnih obračunih januar-junij 1980 ne bodo uskladile osebnih dohodkov z dohodkovnimi možnostmi oz. določili resolucij, bo izvršni svet po predhodnih analizah ^zrokov predlagal zborom skupščine ustrezne ukrepe družbenega varstva. Zaradi razdrobljenosti sredstev za naložbe moramo pospešiti združe- vanje sredstev na dohodkovnih odnosih ter se dogovarjati za take inve- sticijske programe, ki bodo zagotavljali večji izvoz ali nadomeščanje uvoza. Vgraditev stabilizacijskih programov v nove srednjeročne plane more biti temeljna usmeritev v sleherni organizaciji združenega dela s področja gospodarstva in negospodarstva. Poslovodni organi, samoupravni organi, družbenopolitične orga- nizacije v OZD in SDK morajo redno seznanjati zaposlene o učinkih spre- jetih stabilizacijskih ukrepov in nujnosti njihovega doslednega izvajanja. Posebej kritične morajo biti razprave v tistih OZD, kjer poslujejo z izgu- bami ali na meji rentabilnosti, kajti oteženi pogoji gospodarjenja v naslednjih mesecih bodo razmere v teh OZD še zaostrili. Še vedno ,;Eačetniške" napake Razpis kadrovskih štipendij je že tretje leto skupen za vso Slovenijo, vendar pri tem še vedno nismo uspeli odpraviti ,,začetniške" napake prvih dveh razpisov. Samoupravni organi za štipendiranje so sklenili, da morajo biti v razpisu kadrovskih štipendij navedeni tudi roki, od kdaj do kdaj bodo sprejemali prošnje in do kdaj jih bodo rešili. V praksi pa se dogaja, da nekatere delovne organizacije rešujejo prošnje komaj v jeseni, tako da učenec ali študent zamudi vse roke za druge štipendije. Za šolsko leto 1980/81 je bilo za območje občine Ptuj razpisanih skupaj 397 kadrovskih štipendij, od tega 288 za srednje poklicne šole, 39 za 4-Ietne srednje, 42 za višje in 28 za visoke šole. NAČRTOVANJE ČISTILNIH NAPRAV V 0RM02U IN SREDIŠČU V ormoški občini ugotavljajo, da je za zagotovitev zdrave vode potrebno zgraditi čistilne naprave v Ormožu in Središču. Zato so si v osnutek programa za naslednje srednjeročno obdobje zapisali, da bodo zgradili kolektor v dolžini 1,3 km, ki bo osnova kanalizacijskemu omrežju v mestu Ormož in povezava s čistilno napravo pri tovarni sladkorja. - u 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 17. julij 1980- TEDNU Kako je s prometom na Titovem trgu v Ptuju ? Ko sem se peljala lansko lelo s kolesom v Ptuju po Titovem trgu med Volanom in Perutnino, me je ustavil miličnik ter me opozoril, da se tu ne smem voziti, ker je trg predviden za vožnjo z dostavnimi avtomobili in za pešce. Ni me sic^r kaznoval, vendar hodim od takrat po trgu peš s kolesom, kadar ga imam. Če je nekaj prepovedano, je pač prepovedano. Toda zdi se mi, da sem zadnje čase edina, ki hodim tu ob kolesu peš. Ni še leto naokrog od takrat, pa je tu že vse drugače, ker se vozi vse, kar leze in gre; od avtomobilov, ki si skrajšujejo vožnjo na kakih 200 m tako, da peljejo po Vodni- kovi ulici in Titovem trgu preko parkirišča na Trstenjakovo ulico, ali pa iz Miklošičeve ulice na Titov trg in po Lackovi navzdol. Pri odcepu iz Miklošičeve ulice na Titov trg je sicer neki znak, ki tega ne dovoljuje, a kdo ga upošteva? Poseben problem pa so mopedisti in motoristi. Njihov je ves trg! Pa ne pri hitrosti 30 ali 40 km, kot je predpisana v novem delu Ptuja, ampak največkrat toliko, koHkor vleče motor. Pojavljajo se od petih zjutraj do polnoči. Med njimi je ce- lo vrsta najstnikov takih, da se mora človek nujno vprašati, pri ko- likih letih je pri nas mogoče najprej delati izpit iz prometnih predpisov. Vsak dan smo priča številnim akrobacijam: od skokov z mopedi, do vožnje osmič okrog kandela- brov v poznih nočnih urah pa do voženj po dva ali tri na enem mope- du ob huronskem vpitju. Blagovni- ca je sicer napisala na vseh štirih podpornikih v okorni slovenščini, da je prislan Janje koles in plakatiranje prepovedano; očitno pa ničesar ne ukrene proti mopedi- stom, ki parkirajo tik pred vrati, niti proti tistim, ki parkirajo ob ograji pred Pepsi barom in zaradi katerih pijejo njihovi go.stje kavo z bencinskimi hlapi. Pred Volanom imajo dirkači kar servisno de- lavnico in ves ljubi dan prižigajo mopede tako dolgo, dokler ne vžge- jo ter nato oddirjajo, da sc čez ne- kaj časa vrnejo po drugi strani. In tako gre ves dan! Njim ni treba štediti z bencinom, saj imajo očitno tako premožne starše, da jim lahko poleg mopedov kupujejo tudi bencin za neomejeno število vo- ženj. Ker se pojavlja največ teh dirka- čev ob sobotah in nedeljah, gre najbrž predvsem za učence in dija- ke, zato se obetajo Ptujčanom med počitnicami še bogatejše predstave. V Ptuju imamo Komisijo za uredi- tev prometa, zato vprašujem njene člane in Postajo milice, ali vedo za te dirke po Titovem trgu. In dalje, ali nameravajo kaj ukreniti. Rada bi vedela, komu je namenjen Titov trg. Dostavnim avtomobilom goto- vo, pešcem pa ne. Ti so tu ogrože- ni, ker ni plošnikov in se prerivajo med pločevinasto reko, ki ob odpr- tih izpušnikih vozi slalom. Najbolj junaški si pomagajo kar s hupami! Kako dolgo bomo čakali na nesrečo, ki se bo slej ko prej zgodi- la. Bomo ukrepali potem? Dotlej ni nihče ukrenil ničesar, tudi miličniki ne. Rada bi torej odgovor, pa ne tistega dolgoročnega, ko bo leta kajvemkaterega v Ptuju vse lepo in prav, ker bomo imeli urejene ulice, semaforje, pazjiike in tako naprej. Zanima me, če je predvide- no kaj v krajšem času za ureditev razmer na trgu, ki nosi ime našega pokojnega predsednika, je pa čisto navadno dirkališče za objestneže, ki ne vedo, kako bi si krajšali čas, dela pa očitno ne poznajo. .............M. U. ODGOVOR Promet z vozili se ne bi smel odvijati Na vsebino članka M. U. želimo dati nekaj pojasnil glede odvijanja prometa na Titovem trgu v Ptuju. V letu 1978 je bil na omenjeni površini prepovedan promet za vse udeležence v prometu razen pešcev in dostavljanja blaga prodajalnam. Iz smeri ulice Heroja Lacka je bil postavljen prometni znak „Prepo- vedan promet v obe smeri", postavljena sta bila dva betonska podstavka z avtomobilskimi gumami, ki sta bili povezana z verigo. Po prepovedi prometa po ulici Heroja Lacka je bil prometni znak odstranjen, neznani občani pa so betonska podstavka postavili na stran. Iz smeri parkirnega prostora na vzhodni strani blagovnice ni nobe- nega prometnega znaka, zato vozniki vozijo tudi na to površino. Iz smeri Miklošičeve ulice je postavljen prometni znak ,,Prepo- vedan promet v obe smeri", ki pa ga marsikdo ne upošteva. Prav je, da je tudi avtorica član- ka začela razmišljati kako se ne bi smel odvijati promet po površinah, ki bi naj bile namenjene le pešcem, ki jih že tako preveč necnlgovroni vozniki motornih vozil spravljajo s površin — pločnikov z nepravilnim parkiranjem. Miličniki postaje milice vemo kakšno je stanje na tej površini, vendar nimamo zaenkrat pravne osnove, da bi represivno ukrepali zoper tiste udeležence, ki se pripeljejo na to površino iz sme- ri parkirnega prostora. Pri postop- kih je težko ugotavljati ali so se vozniki pripeljali iz smeri Miklo- šičeve ulice po tej površini, ker se večina voznikov izgovarja, da so se pripeljali iz smeri parkirnega prostora, kjer pa ni prometnega znaka, ki bi to prepovedoval. Smo že velikemu številu udeležencev izrekli denarno kazen in opozorila, kar je razvidno iz naših evidenc, in kar" lahko tudi podkrepimo s šte- vilkami. Ugotavljamo, da se naj- več voznikov vozi iz smeri parkir- nega prostora proti Lackovi ulici. Po naših ugotovitvah so kršitelji največkrat mlajši mladoletniki (od 14—16 let), ki jih pretežno opozarjamo. Miličniki sami še zdaleč ne bomo uspešni samo z opozarjanjem, zato bo potrebno postaviti ustrezno prometno signa- lizacijo, občani, zlasti dosedanji kršitelji pa se bodo morali zave- dati, da z takimi vožnjami na tej površini resnično ogrožajo pešce, stanovalce in delavce zaposlene v bližnjih lokalih, ki morajo delati med tem hrupom in plinom. V SR Sloveniji lahko vsakdo, ki je zdrav in je dopolnil 14 let opravi teoretični preizkus znanja s predpi- sov o varnosti cestnega prometa in nato vozi kolo z motorjem, motor- no kolo do 125 kub. cm prostorni- ne pa sme voziti tisti, ki je dopool- nil 16 let in opravi vozniški izpit ,,A" kategorije. Čeprav avtorica z vsebino članka nekoliko pretirava, saj vemo, da le ni tako kritično stanje kot opisuje, pa bi vsak bralec moral o tem začeti razmišljati, še zlasti dosedanji kr- šitelji in tudi starši otrok in mladoletnikov, ki bodo morali bolj opozarjati svoje otroke kako se morajo ravnati v cestnem prometu,, preden jim bodo kot za darilo podarili kolo z motorjem. Po naših ugotovitvah mlajših mladoletnikov vojj popoldanskem času ob delavnjj nimamo pa podatkov, da bi s^, vozili v večjem Številu ob sobj in nedeljah. Verjetno so krJi tudi otroci bližnjih stanovalcev to bi bilo potrebno o tem \ govoriti tudi na sestankih hj svetov. Ce je res tako kritično stanje ga navaja avtorica, ki je verj^ zaradi takih dejanj tudi ogrožena, se sprašujemo, zakaj ni nihče dosedaj obvestil o kršitvah, da bi lahko ukrepali, j ne moremo imeti stalno miličnj odrejenih na delo na tej povrS^ Želimo opozoriti nekaf mladince, naj v bodoče naklep ne kršijo cestno prometnih prej sov (vožnja po nedovoljenih j vršinah, vožnja z neizpravni vozili — brez glušnikov, vož[ oseb stoje na prtljažnikih koles koles z motorjem), ker boi primorani glede ne slabo promet varnostno situacijo začeti pQ vzemati rigoroznejše represiv ukrepe tudi zoper kršitelje ml doletnike in njihove starše, zanemarjajo vzgojo svojih otrok. Franc Ko; KOMANDIR POSTAJE MILl( Gradivo prihaja prepozno Delegati za zbora skupščine kul- turne skupnosti Slovenije so na seji delegacije prejšnji četrtek obravna- vali gradivo za 18. sejo, ki bo jutri v Ljubljani. Dnevni red obsega kar 17 točk, med temi tudi osnutek samoupravnega sporazuma o teme- ljih plana KS Slovenije za obdobje 1981 — 1985, pet osnutkov zakonov in nekatere druge pomembne doku- mente. Delegati žal do seje niso prejeli gradiva kar za šest točk dnevnega reda, čeprav gre za izred- no pomembne dokumente. Zato so bili enotnega mnenja, da je treba skupščini kulturne skupnosti Slove- nije ponovno posredovati vpraša- nje, zakaj prihaja gradivo tik pred sejo skupščine ali celo na samo sejo. Nemogoče se je odločati za spre- jem na primer sporazuma o teme- ljih plana kulturne skupnosti Slove- nije v naslednjem srednjeročnem obdobju, če osnutka sploh ne poznaš, saj so predlagatelji osnutka sporazuma morali pripravili na zahtevo delegatov novo besedilo. Na dnevnem redu je ponovno tudi osnutek družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stav- be Muzeja revolucije Slovenije v Ljubljani, ki ga bosta naša delegata tako kot na prejšnji seji, zavrnila — oziroma predlagala, da se inve- sticija preloži glede na stališča o . gradnji negospodarskih investicij. Prav tako so imeli delegati pripombe na osnutek zakona o svo- bodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti in na osnutek zakona o varstvu naravne in kultur- ne dediščine. Po pričakovanju bo jutrišnja seja trajala ves dan, saj je za dele- gate poskrbljeno kosilo, tako da se ponovno ne bi otepali z nesklepčnostjo v popoldanskih urah. Ob tem se postavlja vpraša- nje, ali je bolje sklicati dve skup- ščini v mesecu dni ali pa prestavljati; posamezne točke dnevnega reda, ki^ jih zaradi nesklepčnosti ni moč- izglasovati, na prihodnje seje? N. D.' GRAOfyjA SKUPNE TOPLARNE V iNDUSTRUSKi CONI I V PTUJU USMERITEV JE ZNANA, KAKO JO URESNIČITI? Energetsko vprašanje postaja iz dneva v dan bolj aktualno in danes že povsod kjer je le mogoče skuša- mo omejiti porabo energije, spet drugje pa smo priča n|enemu nera- cionalnemu trošenju. Čeprav prob- lem ni od danes, zanj smo vedeli že včeraj, pa smo se osvestili šele sedaj, ko je njegova akutnost že izražena v največji meri. Da smo bogati v trošenju in v investicijskih odločitvah, dnevno dokazujemo. Tak primer je tudi vrsta kotlarn na območju industrij- ske cone I v Ptuju, čeprav naj bi na tem območju imeli le skupno kotlarno. Kaj nas je vodilo k temu, bomo izvedeli iz naslednjih odgo- vorov ,,prebivalcev" te cone. Julij Gjurasek, TOZD Gradnje Ptuj: ,,Naša temeljna organizacija je bila m.ed pobudniki za gradnjo skupne kotlarne. V ta namen smo se trikrat sestali z morebitnimi interesenti za njeno gradnjo, vendar kljub sprejetjem določenih sklepov, uspehov ni bilo. Od takratnih interesentov je najprej odstopil Intes — TOZD Pekarne ,,Vinko Reš" Ptuj, ki je imel namen graditi novo pekarno z obrazložitvijo, da ne bo mogel pristopiti v skupno gradnjo zaradi neenakega načina kurjenja. Mi smo takrat gradili nov obrat mizarstvo, ki je obenem uporabna sušilnica za les, zato smo bili prisi- ljeni zgraditi kotlarno ne glede na odločitve ostalih. Jasno pa je, daje izgradnja skupne kotlovnice ekonc^mično gledano izredno pametna investicija, to nam dokazujejo številni drugi primeri. Za osvežitev spomina pa naj še navedem sklepe, ki smo jih sprejeli v zvezi z gradnjo skupne kotlovnice na seji 22. decembra 1978. Vsi zainteresirani morajo do 10. januarja 1979 podati pismeno izjavo, s katero potrjujejo pristop h gradnji skupne toplarne s primar- nimi razvodi. Prav tako je bilo potrebno do tega datuma dostaviti tudi potrebe posameznikov, roke oziroma koriščenje predvidenih zmogljivosti iz skupne kotlarne. Po tem, ko se zberejo potrebni podatki, se interesenti dogovorijo o deležih pri investiciji. Projektivni biro Maribor pa naj bi pripravil in predočil stroške tehnične dokumen- tacije za kotlarno z deponijo goriva in ločeno za vsakega koristnika stroške tehnične dokumentacije za zunanje razvode do podpostaj." Stanislav Toplak, TOZD Elektro Ptuj: ,,Tudi mi smo bili med pobudniki gradnje skupne kotlar- ne, vendar so naša prizadevanja izzvenela v nič, predvsem zaradi ozkega gledanja, kljub temu, da smo pristojne v občinskem merilu večkrat opozarjali na to vprašanje. Ker smo eden od investitorjev na območju cone, nas jc skupna kotlarna še kako zanimala. Ko smo pozneje ugotovili, da ni pravega interesa, smo pričeli razmišljati o ogrevanju z elektriko, vsaj v prehodni fazi. Zelo pa smo se zainteresirali za priključitev na kotlarno temeljne organizacije ,,Elektronika", ki gradi v naši neposredni bližini, zato smo brž stopili v stik z njimi in že sprejeh načelni dogovor, da se priključimo na njihovo kotlarno. Drugi intere- sent za priključitev pa je tudi Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo. Vprašanje pa je tudi glede kotlar- ne Elektronike, ki bi naj kurila na tekoče gorivo; vsem je poznana naftna kriza, vsi pa jo tudi krepko občutimo. Pa če to vprašanje v tem trenutku odmislimo, sem trdno prepričan, da bo kljub številnim kotlarnam na tem območju, še potrebna skupna kotlarna, saj so le-te le začasna rešitev. To vpraša- nje pa bo potrebno reševati v okviru komunalne skupnosti občine, ki bo morala najti najustreznejši način, kako zagoto- viti izgradnjo skupne kotlarne." Janez Mcznarič, TOZD Elektro- kovinar Ptuj: ,,Mi smo bili nače- loma ,,za" gradnjo skupne kotlar- ne, vendar glede na postavljeni obrat nismo mogli čakati. Vemo, da nas je lastno investiranje stalo za 50 odstotkov več kot sovlaganje v skupno kotlarno. Da bi lahko idejo in predvsem potrebno bo gradnji skupne kotlar- ne tudi realizirali, bi morali kot- larno na območju cone postavili že prej, kot smo poselili temeljne organizacije. Sfedaj v tej fazi, se postavlja tudi vprašanje pripravlje- nosti za dodatno sovlaganje za gradnjo skupne kotlarne. Mi smo si sicer ob gradnji zagotovili . še dodatni kotel, ki je še brez,^ gorilnika, vendar ga bomo še naba- vili in se tako pripravili za čas, ko bomo na tem območju nadaljevali z investicijsko gradnjo. V kolikor bo prišlo do gradnje, bomo tudi mi naše zmogljivosti preusmerili v skupno kotlarno, ki je brez dvoma rentabilna naložba; v dosedanjih odločitvah pa je vsak gledal le sebe in svoj plot. Rad pa bi še opozoril na vprašanje bodočega bolj usklajenega načrtovanja za taka in podobna območja, saj drugače ne bi moglo priti do takih gradenj." Janez Pičerko, AGIS: „Naša organizacija je med podpisniki urbane rešitve industrijske cone I v Ptuju iz vseh vidikov, tako cestne- ga, energetskega in elektrifikacij- skega. Že v začetku leta 1976 smo opozarjali, da se na industrijski coni I gradijo posamezni objekti, zraven njih pa tudi posamezne kotlarne. Namreč investitorji so dobivali soglasja za možnost gradnje, kar mimo urbane rešitve industrijske cone, ki pa je predvi- devala centralno oziroma skupno kotlarno. Za to toplarno srno skupaj tudi določili prostor (Odlok o sprejetju programa razvoja in komunalne ureditve industrijske cone Ptuj I — Ur. vestnik občin Ptuj in Ormož št. 10 z dne 13. julija 1978)! Agis je na osnovi odloka izdelal sv oj zazidalni načrt in poseben pro- gram razvoja energetike do leta 2(XX). V programu razvoja energe- tike je tudi skupna kotlarna; v njem pa je upoštevano dosedanje stanje, možnosti izgradnje tovarne z obstoječo energijo in prehod iz dosedanjih toplarn na skupno toplarno. Jasno pa je, da bodo iz tega, ker se do danes ni oziralo na predvideno gradnjo, skupne toplarne nastali problemi finančne- ga vidika postavitve skupne toplar- ne. Zakaj je prišlo do tega? Prevsem zaradi tega, ker Ptuj nima samo- upravne interesne skupnosti za razvoj energetike. V tej situaciji niti ne vemo kakšno gorivo bo kotlarna. Alj bo mazut ali pre- mog? Ob tem se navezuje vpraša- nje železniškega tira oziroma dostave, če se bomo odločili za premog, razčistili pa tudi nismo vprašanja v zvezi s plinom. Rešitev iz sedanjega stanja? Le z načrtnim tehničnim pristopom." Ferdo VeingerI, član izvršnega sveta SO Ptuj: ,,Trenutne razmere na področju energije, so brez dvo- ma osnova, da v občini, konkretno pa v kompleksih, kot je industri- jska cona I Ptuj, konkretneje pri- stopimo k dolgoročnemu reševanju teh vprašanj. Nahajamo se v obdobju, ko v temeljnih organiza- cijah in drugih skupnostih planira- mo dejavnost v naslednjih petih le- tih in mnenja sem, da v okviru teh ne bo mogoče obiti strokovnih, ra- cionalnih in dogovorjenih oblik uporabe energetskih virov, kajti v nasprotnem primeru plan ne bo realen. Res je, da za območje, kot je mesto Ptuj z industrijsko cono, ni izdelane študije oziroma strokovne osnove energetske oskrbe na pri- mer do leta 20(X), kar otežuje dogovarjanje in sporazumevanje predvsem v etapnem razvoju, skladno z finančnimi zmogljivos- tmi. Drži pa tudi, da so posamezne temeljne organizacije, predvsem v industrijski coni I sprejemale usmeritve po izgradnji skupne kotlarne, ki je na tem območju brez dvoma nujnost. Kot je že obi- čaj pa se je zataknilo pri združeva- nju sredstev, ki je bilo pogojeno s časom izgradnje posameznih objektov. Mnenja sem, da je mesto za sklenitev dogovora v okviru samo- upravne komunalne skupnosti ob- čine Ptuj. Sama kritičnost stanja pa narekuje rešitev tudi v ustano- vitvi posebne samoupravne sku- pnosti ali enote v tej skupnosti, v kateri bi se dogovorili za način uporabe energetskih virov za daljše obdobje in obenem postavili osno- ve, potrebne pri izgradnji posam znih območij, sosesk, industri vse do potrošniške mreže. Poleg tega bi tako lahl usklajevali razvoj energetske osit be z možnostmi, ki jih sicer nar voju republike usklajujejo dri gati v interesni skupnosti za naf in plin. V občini smo se sicer j dogovorili, da se samoupravi komunalna skupnost občine Pl vključi v poslovno skupnost, ki enota samoupravne skupnosti i nafto in plin v SRS, vendar mi tem trenutku ni znano, ali smol že storili. Ena od spodbudnih ugotoviti je rešitev oskrbe naselja Kidriče« ga, ki je praktično že pred realiz cijo. Skupna toplarna v njem, n bo vzgled ostalim, tudi industij ski coni I, kjer so dane vse možn sti, da se le-ta tudi zgradi. Z uvd bo industrijskega tira, ki gai sovlaganjem železničarskej gospodarstva financiramo upof bniki, bi ustvarili pogoje, da sel območju cone zgradi skup toplarna, v kateri bi uporab domačo surovino, premog. To je ena temeljnih nalog za« meljne oziroma delovne organih cije na področju infrastruktai oziroma energetike, ki jo je pot" bno nemudoma uskladiti v sam" upravni komunalni skupnosti <^ čine Ptuj. Nevzdržno je, da se* tne odgovornosti pri izpolnjevani določenih ciljev, 7ja katere sicer** mo, da jih moramo uresničiti.' vemo pa, kako in v kakšnem zap* redju bi se jih lotili. Kar najvw odgovornost, ki jo v zaplet.^' gospodarskih pogojih dnevno darjamo, pa naj se odrazi v •'''1; kretnem primeru. ^ Julij Gjurasek, TOZD Gradnje Ptuj Stanislav Toplak, TOZD Elektro Ptuj Janez Meznarič, TOZD Elektro- kovinar Ptuj / Janez Pičerko, Agis Ptuj Ferdo VeingerI, član IS SO PfJ vse foto: d-^ '(DNIK -17. julij 1980 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 NAM JE VSEENO, KAKŠNO HRANO JEMO? fjjj novega ne povemo, če zapi- da v ptujsJci občini sicorajda i^f^kala, ki bi ustrezal zakonskim ''ipfjlonf o urejenosti prostorov, 1prodajajo živila. Pa naj gre za 'tilne, trgovine, mesnice, pro- \'^\;\c kruha ali slaSčičarne. Nič S '|j5e ni v kuhinjah družbene rfjirane, v šolah in v vrtcih. Zbori ^jjriske skupščine so na zadnji jj obravnavali med drugim tudi • lomilo sanitarnega ininšpektora- ' g razmerah v proizvodnji in v ' fpetu živil, ki ni nič kaj razve- J l^jpogi lokali so prejeli odločbe, j: določajo, da morajo do predvi- . ^ega roka primerno urediti pro- ^^e, sicer jih bodo morali zapre- 5e\cda se tu pojavlja precej te- J^ ki jih ni moč enostavno rditi. (fjdvsem velja to za Ptuj, kjej; je (iioeo prodajaln v starih stavbah, j jih je nemogoče urediti v skladu predpisi. Ce bi jih zaprli, pa bi J promet v ustrezno urejenih pro- ^jahiah toliko povečal, da tudi te f bi več ustrezale higienskim ,edpisom. ln_5pcktorji odločbe redno izda- ijo, ukrepajo tudi preventivno pri pvogradnjah in svetujejo, kaj vse ,treba postoriti, da bodo novi lo- H primerno opremljeni, da bodo j^ila. ki jih tam prodajajo higien- sko neoporečna. Glede na stanje kakršno je, se moramo začuditi, ker ne prihaja do množičnih okužb in epidemij zaradi nečistoče. Naj- večji problem so neustrezni pro- stori za zaposlene. Garderobe so običajno izredno majhne in tesne, sanitarni prostori neurejeni, živila mnogokrat niso primerno skladi- ščena in podobno. Na take pomanjkljivosti naletijo inšpektor- ji tako v družbenih obratih kot v t tistih, ki so last zasebnikov. In- špektorji res lahko prepovejo upo- rabo takih nezstrezno urejenih obratov — toda, potem bomo mo- rali večino mesnic, prodajaln kru- ha, trgovin in gostiln zapreti. Vera Lunder, vodja sanitarnega inšpektorata pri medobčinskem in- špektoratu občin Ormož in Ptuj je v pogovoru za Tednik izpostavila predvsem primer prodajalne kruha v Lackovi ulici: ,,Ta je res v slabem higienskem stanju. Prostori so nefunkcionalni, križata se čista in nečista pot, pro- stor je vlažen, temen, nima urejenih garderob, skladišč, kjer bi hranili kruh do prodaje — skrat- ka, ni zadoščeno najosnovnejšim higienskim zahtevam. Čepa proda- jalna kruha kljub podaljšanemu roku ne bo urekejena, jo bomo morali zapreti. Isto velja za mesnice, kjer se pro- dajajo zelo delikatna živila, ki se hitro pokvarijo. V marsikateri me- snici prav tako niso zadostili osno- vnim higienskim zahtevam. Naj- bolj nas moti križanje čiste in neči- ste poti, pa sanitarni prostori in garderobe za zaposlene. Ker, če ti nimajo na voljo primernih pro- storov, ne morejo vzdrževati higi- ene. Podobno je s slaščičarnami in gostilnami." V poročilu sanitarnega inšpekto- rata zborom skupščine opozarjajo inšpektorji tudi na slabe higien- ske razmere v obratih družbene prehrane, v šolskih kuhinjah in v otroškem vrtcu. Večina teh kuhinj ni prilagojena za tako veliko koli- čino obrokov kot jih pripravlja, prostori so higiensko neprimerni. Posebej velja to za šolske kuhinje, ki so bile namenjene pripravi napi- tkov in namazov za šolske malice, v večini teh kuhinj pa danes pri- pravljajo tudi kosila za učence in za učitelje. Tudi v otroškem vrtcu je stanje podobno, vendar je razli- ka v tem, da smo v zadnjih letih širili kapacitete igralnic, kuhinja pa je ostala nespremenjena. Vera Lunder ob tem opozarja: ,,V teh obratih se prehranjuje populacija, ki je najbolj dovzetna za okužbo. Ptujski vrtec ima samo eno centralno kuhinjo, kjer .se obrati neprestano širijo, v kuhinjo samo pa ne vlagajo kaj dosti ozi- roma" je ne širijo. Sama kuhinja ni urejena tako, da bi z ne veliko truda kuharic lahko pripravljali higiensko neoporečno hrano. To velja tudi za šolske kuhinje, ki so tudi higiensko zelo oporečne. Zahvala, da ne pride do izbruhov epidemij, gre predvsem kuharicam v teh kuhinjah. To lahko rečemo tudi za obrate družbene prehrane, ki so, razen dveh v občini, skoraj vsi higiensko oporečni. Vemo, da vse te kuhinje v šolah, vrtcih in v delovnih organizacijah potrebujemo, ne zavedamo pa se, da morajo biti tudi ustrezno ureje- ne. Če je kaj narobe, smo hitro pripravljeni obdolžiti kuharice, češ da so pri svojem delu malomarne, ob tem pa se ne vprašamo, zakaj pa so bile malomarne in v kakšnih pogojih delajo." Vsi bi se morali zavedati omenjenih problemov in se odloči- ti ali bomo imeli obrate družbene prehrane, otroške vrtce in šolske kuhinje v takem higienskem stanju, da se bo tam pripravljala higiensko neoporečna hrana ali pa teh sploh ne bomo imeli. To pomeni, da moramo za uredikditev takih prostorov nameniti potrebna sredstva in tudi sami nadzirati, kako v teh prostorih skrbimo za higieno. Kajti,če doma posvečamo vso skrb higiensko neoporečni hrani in skrbimo za čistočo pro- storov in za osebno higieno, res ne vemo, zakaj ne bi tako ravnali povsod tam, kjer pripravijarno in prodajamo velike količine hrane, kjer je možnost okužbe še večja kot doma. N. D. ; Večja zavzetost pri reševanju varstva okolja Varstvu okolja dajemo iz dneva v dan večji pomen. Da ne bi ostalo imo pri besedah, smo ga tudi »uzakonili« v številnih normativnih redpisih, ki aktivnosti v zvezi z varstvom okolja bogatijo s konkretnimi tcijami. V Ptujusmo že pred časom ustanovili skupnost za varstvo lovekovega okolja, vendar lahko zatrdimo, da skupnost ni zaživela niti organizacijskem niti vsebinskem pogledu; srečuje pa se z velikimi aančnimi težavami. Poiskali smo sobesednika v Viktorju Knezu, kije obenem predse- lik skupščine skupnosti za varstvo okolja in tudi predsednik sveta za jrstvo okolja pri občinski konferenci SZDL Ptuj in mu zastavili več prašanj s področja varstva okolja. Najprej, koliko smo doslej storili na odročju varstva okolja v ptujski občini in kdo se ukvarja s tem vpra- injem? »S to problematiko se ukvarjajo vsi družbeni organi v občini že dalj isa, te aktivnosti pa se vedno bolj poudarjajo ob najrazličnejših pri- žnostih. ki imajo namen vzpodbuditi vso to dejavnost. Vrsto let smo ta rašanja reševali po občinski komisiji za varstvo okolja, pozneje tudi po ipnosti za varstvo okolja, v zadnjem obdobju pa prek sveta za varstvo olja pri občinski konferenci SZDL Ptuj.« Kakšna je koordinacija dela med temi organi, oziroma kakšne ipehe smo doslej v občini dosegli pri varstvu okolja? »Lahko trdim, da smo biU uspešni, odvisno pač od obravnavane Dblematike. Tako smo bili uspešni pri urejanju okolja; pri vprašanju ika ti uspehi niso bili najboljši, prav tako pri onesnaževanju voda. Zelo ismo si v občini prizadevali pri uresničevanju načrta. Delo med osameznimi organi smo bolj ali manj uspešno koordinirali. Pri ure- ličevanju določenih problemov je bila potrebna cela vrsta aktivnosti, a smo rešili zadeve. Tako je bilo tudi pri obdravksem rekreacijskem bmočju.« Pri samoupravni skupnosti za varstvo okolja je bilo ustanovljenih e{ delovnih teles. Za katera telesa gre? »Te komisije so pokrivale področja varstva zraka, voda, kmetijskih ovTšin, hrupa in druga področja. Uspešnost dela le-teh paje bila prav iko zelo različna. Premalo je bilo tudi pobud od občanov samih za Sevanje določenih problemov; saj bi z njihovo pomočjo celotno delo iio lahko mnogo bolj uspešno kot doslej.« Glede na celovitost našega družbenega razvoja, morajo planski lokumenti za naslednje srednjeročno obdobje vsebovati tudi vidik iolja. tako bomo to v občini dosegli, če so določene strukture pasivne in ne iajejo potrebnih podatkov? '> V občini bi glede na vse potrebe morali imeti organ, ki bi beležil s foblematiko s področja varstva okolja. Ta bi moral pregledati vse 'anske dokumente, ki bi jih potem usklajeval, kajti brez tega usklaje- Jnja bi vprašanje varstva okolja težko reševali.« Problemi varstva okolja so veliki, vendar se v mnogih primerih stvari 'epočasi rešujejo. Pogosti so primeri, ko sicer razpolagamo s konkre- ■itni rešitvami določenih problemov, vendar nam običajno obležijo v fedalih. Kje so vzroki za takšno ravnanje? »Dejansko f)oznamo te primere. Naj navedem primer odravksega tirežja krajevne skupnosti »Olga Meglic«, saj so prve razprave bile že v 1976. Vzroke za to poznamo, gre predvsem za nenačrtno obravnavo •fločenih vprašanj in nepravočasno sprejemanje stališč. So pa tudi bolj dostavni primeri, s katerimi smo se ubadali tudi več let.« Zanimiivo bi bilo vedeti, kako probleme varstva okolja rešujemo v "fajevnih skupnostih, dalje v delovnih organizacijah in drugih sku- "•ostih in ali sploh delajo sveti aH komisije za varstvo okolja v krajevnih Snostih? »V krajevnih skupnostih rešujejo zlasti probleme varstva okolja v ^ih oblikah, kijih že poznamo. To so predvsem vprašanja onesnaže- Jnja okolja, voda in podobno. Pri delovnih organizacijah in ostalih '^Upnostih se stvari prav tako rešujejo v določenih mejah in ni čutiti večje "•gažiranosti, kljub poznanim družbenim prizadevanjem za reševanje ^'fstva okolja. V bodoče bomo morali, če bomo želeli biti v resnici ^Pešni pri tem delu, v večji meri vzpodbujati zavzetost in zanimanje za * področje človekovega dela. Veliko nalog pa lahko sami izluščimo iz Se varstvo okolja,« je zaključil Viktor Knez. MG ^ cvetlična korita veliko prispevajo k urejenemu videzu. Foto: OM Malomarnost ali neustrezna organiziranost? Na 7. seji CK ZK Slovenije je Franc Šetinc med drugim opozoril na razvoj nadzornih organov, na njihovo vsebino in metode dela s katerimi ne moremo biti zadovoljni. Pospešiti je treba združevanje občinskih inšpekcijskih služb in doseči večjo specializacijo, boljšo delitev dela in možnosti večjega medseboj- nega sodelovanja. Konkreten dokaz, da je na tem področju še marsikaj treba postoriti, je zadnji tehnični prevzem stanovanjskega objekta B—8 v sosedki Rabelčja vas — vzhod v Ptuju. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj, ki je investitor stanovanj^e gradnje, je v tem srednjeročnem otnlobju že večkrat naletela na težave ob tehničnih pregledih. Običajno tehnična komisija šteje 5 do 6 članov — inšpektorjev, dogaja pa se, da pridejo na tehnič- ni pregled le po trije, ostale pa morajo »povabiti« na ogled kakšen drug dan. Ob zadnjem pregledu pa je bila stvar nekoliko drugačna. Stanovanjska skupnost je prejela obvestilo izvajalca grad- nje, da bo objekt zgrajen do predvidenega roka in tako so 25. junija obvestili oddelek za gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj, da bi lahko tehnični pregled opravili 8. julija. Datum je bil določen, oddelek za urbanizem je povabil inšpektorje na ogled. Toda, elektroenergetski inšpektor, ki si ga »sposojamo« od Mariborčanov, je na letnem oddihu. Tudi kolega iz Murske Sobote je odpotoval na zasluženi oddih. Tehnični pregled je bil sicer opravljen, nobeden od prisotnih inšpektorjev ni imel pri- pomb, le elektroenergetskega ni bilo. Stanovalci — 110 družin čaka na nova stanovanja — so že 9. julija dobesedno zasedli prostore stanovanjske skupnosti in spraševali, zakaj še ne dobijo ključev. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem je prosil za sodelo- vanje republiškega elektroenergetskega inšpektorja, ki bi naj opravil ogled včeraj. Ali je prišel ali ne — tega ne moremo zapisati, ker se naša redakcija zaključuje že v torek. Če je prišel in ni ugotovil nepravilnosti, potem bodo stanovalci prejeli ključe danes in jutri. Sicer pa bo treba počakati še nekaj dni, dokler se z dopusta ne vrne mariborski inšpektor. Kdo je kriv za tako zavlačevanje? Težko je reči, najbrž pa imajo krepki delež pri vsem skupaj v oddelku za gospodarstvo in urbanizem, saj prav oni sestavljajo komisijo in obveščajo inšpek- torje o datumu pregleda. Ali res ne bi mogli obvestiti inšpektor- jev še v juniju, preden se začne dopusti? Z malce več razmišlja- nja in predvidevanja bi šlo! Stanovalci pa preživljajo grenke urice ob ogledovanju zgrajenega bloka, ki nemo čaka na živžav ob vselitvi. In ti stanovalci so že pred tedni kupili pohištvo, ki ga sedaj hranijo po raznih skladiščih, garažah in po kleteh. Ce bi komisija opravila tehnični pregled že 8. julija in če bi seveda uspel, bi v današnji številki Tednika že lahko objavili fotografijo bloka z okolico, polno kartonske embalaže in raznih drugih ki bi jih stanovalci v vselitveni vnemi »odlagali« kar pred blok. Pa nič zato, še vedno se najdejo ustrezne službe, ki okolico za primerno odškodnino očistijo in dokončno uredijo. Vendar, potem ne bi mogli pisati o neustrezni organiziranosti inšpekcij- skih služb ali pa o neažurnosti oddelka za gospodarstvo in urbanizem — vsi ti najbrž že imajo rešeno stanovanjsko vpraša- nje. N. D. Res ne gre drugače? Mariborska Plinarna je pred kratkim obvestila javnost, da lahko uporabniki plina kupijo le po eno jeklenko butana za gospodinjske potrebe. Kupijo pa jo lahko le v izpostavah Plinar- ne, kjer ima kupec stalno bivališče. Lepo in prav, posebej še zategadelj, ker mnogi občani nepravilno shranjujejo jeklenke — običajno v kletnih prostorih ali v garažah. Ob tem pa se posebej v Ptuju pojavlja še drugo vprašanje. I>es TOZD Trgovina Ptuj, ki oskrbuje ptujske občane s plinom, prodaja plin le v dopoldanskem času, ko je večina občanov na svojih delovnih mestih. Tako so prisiljeni, da med delovnim časom »skočijo« pogledati, če sploh imajo plin. In takih »sko- kov« je običajno potrebnih vsaj nekaj. Ko se kupec pripelje na dvorišče pred prodajni prostor namreč pogosto lahko le prebere — plina ni ali pridem takoj. Mar res ni mogoče organizirati prodaje plina tudi v popoldanskem času in tu in tam obvestiti javnost prek informativnih sredstev, da plina ni oziroma, da gaje moč dobiti? Tudi to bi bil majčken prispevek k ustalitvi gospo darstva. saj bi potrošniki prihranili precej bencina, če se ne bi brez potrebe vozarili sem in tja — beri po plin! N. D. Požarno varnostne razmere se izboljšujejo Stanje na področju požarnega varstva se na območju ptujske občine v zadnjem času izboljšuje, pa vendar je .še precej pereče. O tem je Edvard Kozel, vodja požarnega inšpektorata SO Or- mož in Ptuj p)ovedal: »Največ požarov .smo na ob- močju ptujske občine imeli v letu 1978, ko je bila tudi največja požarna škoda. Občani se verjet- no spomnijo vseh večjih požarov, kot na primer požar v perutnin- ski klavnici, v vasi Sela in v delavnicah podjetja za popravilo železniških vozov. Leta 1979 smo na na.šem območju imeli polovi- co manj požarov, pa tudi požar- na škoda je bila za več kot 100 odstotkov manjša. V letu 1980 smo imeli v prvih šestih mesecih skoraj enako števi- lo požarov kot leta 1979 v istem obdobju. Letos seveda ni bilo večjih požarov, pa tudi ne večje požarne škode. Morda je bil nekoliko večji požar lani 25. maja, ko je začela goreti avtoci- sterna s super bencinom. Vedeti moramo, da se je avtocisterna z okoli 30.000 litri bencina vnela na avtocesti Ptuj — Krapina in, da so imeli gasilci z njim veliko dela, predvsem pa so prišli do izraza sodobni gasilsko tehnični pripomočki, ki nam jih še vedno primanjkuje. V letošnjem letu pa naj ome- nim specifičen primer — eksplo- zijo jeklenke s tekočim naftnim plinom v parkiranem osebnem avtomobilu. Do te eksplozije je prišlo zaradi prenapolnitve je- klenke, lahko pa bi bilo seveda še hujše — morda tudi tragično — če bi se plin vnel in če bi v tem času bil kdo v avtomobilu. Tudi za to je kriva človeška roka. Večjih in zahtevnejših požarov v preteklem letu in letos do julija nismo imeli.« Požari pa so vendarle, tudi pred kratkim smo jih zasledili na območju ptujske občine. Na kaj 50sei)ej opozarjate občane, da bi >ilo čim manj rdečih tragedij? »Požarna inšpekcija predvsem opozarja na neodgovoren odnos nekaterih projektantskih organi- zacij pri izdelavi večjih družbe- nih objektov, kjer ne upoštevajo vseh predpisov o varstvu pred požarom. Zaradi neupoštevanja predpisov o požarni varnosti je bilo v letu 1979 za nekaj časa tudi prepovedano delo v enem od obratov v ptujski občini. Trije uporabniki plina so morali pre- nehati z uporabo tekočega naft- nega plina, ker objekti in sistemi z jeklenkami niso bili izvedeni v skladu s požarno — varnostnimi predpisi. Registrirali smo tudi več primerov pritožb lastnikov individualnih stanovanjskih zgradb zaradi nerednega čiščenja dimovodnih naprav, ki so mno- gokrat ključnega pomena in tudi vzrok raznih požarov. Neustrez- ne razmere do požarne varnosti so bile ugotovljene tudi v nekate- rih objektih, kjer nudimo preno- čišča, ter v zdravstvenih, vzgoj- novarstvenih in kulturnih usta- novah.« Stanje na področju požarnega varstva pa se vendarle izboljšuje. Ali ste s tem zadovoljni? »Kljub temu, da seje v zadnjih dveh letih požarna varnost v ptujski občini precej izboljšala, bo tudi v prihodnje potrebno krepiti aktivnosti za izboljšanje obstoječega stanja. Za to smo odgovorni vsi, vse organizacije združenega dela, krajevne skup- nosti, predvsem pa povsod tam, kjer so večje nevarnosti za požar ali vzporedno s tem za večjo požarno škodo.« M. Ozmec Vodja požarnega inšpektorata Edvard Kozel z jeklenko, ki jo je razneslo zaradi ekspanzije naft- n^a plina. Ptujske ga^ske enote so razmeroma dobro »oborožene« za boj proti rdečemu petelinu, vendar to ni dovoli. Dražji bencin, kolone enake Kljub temu, da so se pred dnevi naftni derivati v naši državi precej podražili te spre- membe skoraj ni mogoče čutiti na bencinskih črpalkah. Posnetek prikazuje gnečo na črpalki ob parku, kjer je dve uri pred podražitvijo kar mr- golelo tistih, ki bi radi prihra- nili kakšen dinar. Na veliko začudenje v teh dneh slika ni kdove kaj spremenjena, saj fantje v plavih uniformah ko- majda zmorejo napajati lačne pločevinaste škatle. Fotovest: M. Ozmec 6 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 17. julij 1980 PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI LOVRENC ŠTEVILNE PRIREDITVE Prebivalci krajevne skupnosti Lovrenc na Dravskem polju bodo v naslednjih dneh proslavili 5. krajevni praznik. Praznujejo ga v spomin na 20. julij 1943, ko je bil v teh krajih ustanovljen krajevni odbor Osvobo- dilne fronte. V soboto, 19. julija bodo v prostorih osnovne šole odprli razstavo opreme civilne zaščite in gasilske opreme, zatem pa bo slavnostno zase- danje vodstev družbenopolitičnih organizacij in skupščine krajevne sku- pnosti Lovrenc. Na zasedanju bodo podelili tudi priznanja OF, prosvetno društvo pa pripravlja kulturni program. Ob 21. uri se bodo krajani zbrali,, na kresovanju, ki bo pri ivančičevem mlinu, kjer je bila med vojno kurir- j ska postojanka. \ Na sam praznik bo dopoldan najprej nogometno srečanje, sledila bo mokra vaja gasilcev od Lovrenca in enot iz nekaterih sosednjih krajev, zatem pa bo družabno srečanje. Slovesnosti ob prazniku bodo zakiju61i s šahovskim turnirjem in s tekmovanjem v namiznem tenisu, ki bo 21. in^ 22. julija. N. D. j Krajevni praznik v Voličini Družbenopolitične organizacije, društva in krajani KS v Voličini so v okviru letošnjih jubilejev, 35 let osvoboditve in 25. krajevnemu prazniku pripravili poseben in bogat program prireditev. Praznovanje je bilo tridnevno, pričeli so ga s tradicionalnim nogometnim turnirjem za pokale Slovenskih goric, ki ga vsako leto organizira tamkajšnje DTV Partizan. Na letošnjem turnirju je bilo 32 ekip iz Slovenskih goric. Pokal je bil podeljen moštvu iz Apač pri G. Radgoni. Po slavnostni seji družbenopolitičnih organizacij in društev so odprli v osnovni šoli razstavo slik iz NOB. Osrednja svečanost ob letošnjem 25. krajevnem prazniku Voličine se je odvijala v naselju Zavrh, kjer je celotni program pripravila letos krajevna organizacija SZDL Zavrh. V naselju Cermljenšek pri kmetovalcu Alojzu Muršecu so odprli spominsko obeležje iz NOB, kjer je zbranim prek 600 ljudem, govoril predsednik KO ZB Veli- čina. Ob tej svečanosti so odprli tudi novo asfaltirano cestišče v dolžini 1.655 m v vrednosti 1,920.000 novih dinarjev. Cesto so asfaltirali s sredstvi iz občinskega samoprispevka, pri zemeljskih delih pa so veliko pripomogli sami krajani. Sklepna prireditev je bila v zadružni dvorani na Zavrhu kjer je bil pester in bogat kulturni program. Podeljena so bila tudi priznanja OF. Svečani govor je imel predsednik OK ZKS Lenart Janez Ferk. V kulturnem programu so se posebno izkazali mladi, ki so pripravili tudi kresovanje. Program so pripravili tudi učenci šole Srečko Rojs-Niko iz Voličine, ki so pod voditeljem Božom Čobecem nastopili s pevskim zborom, glasbenimi in recitatorskimi nastopi. Skratka, v tem kraju ni akcije, ki bi si jo zastavili pa ne bi uspela. V takšnem duhu vzgajajo tod tudi mlajše, ki so se tokrat res potrudili in veliko pripomogli letošnjemu praznovanju. Janez Lorber KRAJEVNA SKUPNOST STOPBtCE OBISKATI HALOZE ALI TAM 2IVETI JE RAZLIKA Posebej velja to za stoperško krajevno skupnost, ki je najmanj razvita krajevna skupnost v ptujski občini. Tamkajšnji prebivalci to še kako dobro vedo, manj znano je tistim, ki pridejo v lepe Haloze samo čez vikend m občudujejo vinograde, gozdove, pašnike, polja. Vendar ob svojih obiskih ne opa/jjo zapuščenih kmetij, ki pro- padajo, ne vedo za blatne ceste, za pomanjkanje vode — morda jih nekoliko moti le makadamska ce- sta, pa slabo cesto hitro izbrišejo iz spomina, ko jih pogoste gosto- ljubni domačini. Krajevna skupnost Stoperce je bila ustanovljena 31. januarja 1965, sestavlja jo pet naselij s 170 gospodinjstvi. Krajevna skupnost meri 2153 hektarov, od tega je prek 65 odstotkov gozdov, ki so v družbeni in zasebni lasti. Število prebivalcev je od 1250 padlo na 770. Prebivalci se ukvarjajo pre- težno s kmetijstvom, živinorejo in z gozdarstvom, ostali so našli zaposlitev v bližnjih temeljnih organizacijah. Vsak dan se vozijo na delo v Majšperk, Kidričevo, Ptuj, Maribor, Rogaško Slatino in v Celje. Takšna bi bila osebna izkaznica te haloške krajevne skupnosti. Predsednik sveta kra- jevne skupnosti Anton Galun pa o Razvoju v teh krajih pravi: ,,Naša dolgoletna želja je, da bi dobili industrijski obrat. Tam bi se lahko zaposlili vsi, ki sedaj odha- jajo na delo v druge kraje, pa še delavci, ki so na začasnem delu v tujini. Prometna povezanost v sami krajevni skupnosti in z ostali- mi kraji je izredno slaba. Lokalnih kategoriziranih cest imamo j 10 kilometrov, ki so bile do pred 'kratkim nesposobne za promet. Smo edina krajevna skupnost v občini, ki nima na lokalnih cestah niti kvadratnega metra asfalta. Stanovanjska gradnja je le indi- vidualna. Imamo trgovino z meša- nim blagom in eno z reprodukcij- skim materialom. Na področju otroškega varstva se ni dalo mnogo napraviti, ker so hiše raztresene po hribih. Najbolj učin- kovita oblika razvoja predšolskih otrok je mala šola." Skoraj 15 let po vojni je bila celotna krajevna skupnost še brez elektrike. Prva večja investicija je bila zato elektrifikacija kraja. ?.al je takrat zaradi pomanjkanja denarja — beri revščine — dobila elektriko le polovica gospo- dinjstev. Potrebe so narekovale tudi gradnjo prostorov za krajevni urad, pošto in za gasilce, polovico zgradbe pa so namenili avtobusne- mu podjetju. Tako so dobili Stoperčani avtobus, ki jih je pove- zal s Ptujem. Zgradbo so v pre- težni meri zgradili krajani sami, s svojimi prispevki. Da bi dobili hitrejšo povezavo z ostalim svetom, so skupno s PTT pod- jetjem pričeli gradnjo 7-kilo- metrskega telefonskega omrežja. Dobili so dva priključka in ostali pri teh dveh vse do današnjih dni, kljub prizadevanjem, da bi omre- žje razširili. Zaradi pomanjkanja zdrave pit- ne vode je bila krajevna skupnost pobudnik gradnje krajevnega vodovoda z izvirom pod Ctonačko goro. V prvi fazi je bil zgrajen glavni vod z zajetjem, ki je nekaj let zadovoljeval potrebe. V lan- skem in delno v tem letu so zgra- dili 100-kubični vodovodni rezer- voar in tako zagotovili dovolj higiensko neoporečne vode. Vodo bodo lahko dobili s pomočjo prečrpališč tudi zaselki v hribih. Kako ste potrošili sredstva prve- ga samoprispevka, smo povprašali tovariša Galuna? ,,Za izboljšanje elektrifikacije kraja. Z zbranimi sredstvi smo sofinancirali štiri trafo postaje. Pri tej gradnji so krajani prispevali še vse potrebne električne drogove in opravili vsa zemeljska dela. S kvaliteto električnega toka pa smo sedaj seveda zadovoljni. Ko je tekla akcija zbiranja poso- jila za ceste, so se naši krajani zavestno odločali za ta način zbi- ranja denarja in zato smo pred- videno vsoto v naši krajevni skup- nosti presegli za več kot 300 odstotkov. To je dovolj zgovoren dokaz, da smo pripravljeni sodelo- Anton Galun: »Vemo, da nam nihče ne bo zravnal teh haloških hribov in grap.« (foto Ciani) vati pri reševanju cestne problema- tike v širši družbeni skupnosti. Do lani smo bili edina krajevna skup- nost brez asfalta, s pomočjo obči- ne pa smo uspeli asfaltirati 1500 metrov regionalne ceste skozi Stoperce, čeprav je to republiška cesta. Glede na zaostalost kraja je bil naš delež precej velik. Delno smo uredili krajevne ceste. Sred- stva so po posebnih pogodbah pri- spevali krajani, nekaj GG Mari- bor, v glavnem pa krajevna skufv- nost. Zgrajen je bil tudi novi betonski most pri Jusu, za kate- rega so prispevali sredstva krajani po posebnih pogodbah, nekaj ptujska Perutnina in krajevna skupnost. Lani smo z lastnimi sredstvi uredili avtobusno posta- jahšče in postavili zavetišče za nike. ^ Letos imamo v načrtih grad,, večnamenskih prostorov za dej vanje družbenopolitičnih orj nizacij, krajevne samouprave. Regulirali bomo tudi pot, Skraška." Vse kaže, da so krajani zj, voljni prispevati, vsak po sv( moči, za napredek krajevne sku nosti. Dokaz je 100-odstot izpolnjen srednjeročni program, so ga sprejeli pred petimi leti." je tudi porok, da bodo program obdobje 1981 — 1985 izpolnili takem obsegu, kot so ga sprejc Temelji pa na potrebah in zm gljivostih krajanov, in so zanj izglasovali krajevni samoprisp vek. Mnogo je bilo prizadevanj, da se ti kraji razvijali tako kot ostal Krajani so dosegli res lepe uspeb vendar je razvoj krajevne skupni sti Stoperce kljub temu velik počasnejši od družbenega razvoji Razlike v razvitosti pa se \ poglabljajo. Stoperčani so občii hvaležni za vso pomoč, ki v zac njih letih ni bila majhna, vendai težko je nadoknaditi vse zamuj( no. Lepo je obiskati Haloze, radii ohranili to idilo, na dnu srca skorajda želimo, da bi Haloj ostale kakršne so. Pa to ni mog( če. Zaradi ljudi, ki tam 'živijc Vedo, da nihče ne more zravna teh strmih halošk[h hribov — tej si niti ne želijo. Želijo pa si mal več sodelovanja in pomoči širi družbene skupnosti, vsaj dobr cestno povezavo s Ptujem, da c bodo ostale kmetije brez mladi! da ne bodo propadale. Da bo tu( na dvoriščih teh kmetij sliša otroški smeh in jok, čeprav visok v hribih, kamor redkokdaj zaid izletnik, željan haloške idile. N.D GASILSKO DRUŠTVO TRGOVISCE Entuziazem lahko nadomesti tudi denar Dvaindvajsetega julija praznuje gasilsko društvo Trgovišče pri Veliki Nedelji v ormoški občini 85- letnico svojega obstoja. Za ta dogodek pripravljajo veličastno proslavo, ki bo obenem počastila praznik vstaje slovenskega naroda in dan gasilcev ormoške občine. Ob tej pomembni obletnici društva ne moremo mimo prvih začetkov pred petinosemdesetimi leti, ko so se 14. junija 1895 zbrali skoraj vsi odrasli Trgoviščani pri vaškem ,,rihterju" Francu Kumru na ustanovni seji gasilskega društ- va. S te seje je ohranjen tudi ori- ginalni zapisnik v slovenščini in zdi se mi prav, da v isti sapi povemo, da je bilo trgoviško gasilsko društ- vo med prvimi takrat v obdravski regiji, ki se je odločno uprlo ponemčevanju s tem, da je kot edino sprejelo poveljevanje v slovenskem jeziku. Zanimivost, ki je ne velja prezreti je tudi ta, da so člani devet let po ustanovitvi gasilskega društva ustanovili svojo pihalno godbo ter hodili na vaje v sosednjo Hrvaško ker niso marali, da bi jih poučeval nemški dirigent. Člani so se s prvim požarom spoprijeli 25. aprila 1897 pri Ivanu Posavcu v Trgovišču. Čeprav so prvo brizgalno nabavili že v letu ustanovitve, pa je z ostalo opremo bila nekoliko težje, saj se ob skopih podporah in večidel zelo dragih pripomočkih niso mogli hi- tro in zadovoljivo opremiti. Precej sredstev so pozneje primaknili vaščani, ki so vsi živeli s svojim društvom, da so tako lahko posto- poma nabavili opremo. Prva svetovna vojna je zavrla delovanje dništva, ni pa ga preki- nila, čeprav je dobršen del starej- ših članov bil vpoklican v vojsko. Na njihovo mesto so stopili mlajši in tako društvo obvarovali pred razpadom. Med obema vojnama so sezidali novo gasilsko poslopje in dokupili opremo. Prišla je druga svetovna vojna, ki je preki- nila delovanje društva, v gasilsko poskjpje pa je okupator naselil vojne ujetnike. Dobljen del opre- me in arhiva je bil uničen. Po vojni se je društvo liitreje razvijalo, saj so že leta 1947 kupili novo motorno brizgalno, leto za tem pa še drugo — močnejšo. Leta 1973 so kupili brizgalno lipa ,,Rosenbauer", mariborski Intes pa jim je odstopil kombi, ki so ga preuredili v orodni voz, za nabavo ostale opreme je nekaj sredstev primaknila tudi občinska gasilska zveza Ormož. Čeprav je društvo doživelo nekaj strmih vzponov in padcev, so vsemu sledila v gasil- skem domu širša preureditvena dela v okviru denarnih možnosti, ker je dom že zelo star. V obdobju 1975-80 so načrtovali večja preureditvena dela, gradnjo vodnih rezervoarjev, nabavo gasilskega avtomobila TAM 2002 in avtocisteme. Plana pa jim brez širše družbene podpore ni uspelo uresničiti. Entuziazem vseh članov to pot ni mogel zamenjati mate- rialnih sredstev kot v letih po ustanovitvi. Zato so dd plani- ranega prenesli v naslednje sred- njeročno obdobje, ko bo morebiti moč dobiti sredstva in s tem uresničiti zastavljene cilje. Ne moremo mimo dejstva, da se je društvo dobro odrezalo povsod kljub težavam, ki so ga pestile. V zadnjih petih letih so za 50 V» povečali članstvo. Društvo šteje 89 članov, ker ima vas Trgovišče samo 60 gospodinjstev, to pomeni več kot enega člana v povprečju iz gospodinjstva. Povedati je še treba, da imajo izredno dobro razvito preventivo, saj je bil zadnji požar v Trgovišču pred petimi leti in še tega so pravočasno lokali- zirali, da ni pogorelo niti ostrešje. In kaj naj povemo na koncu? Zaželimo Trgoviščanom, da bi jih čim manjkrat obiskal rdeči petelin, ki pa se ga ob tako izurjenih in predvsem požrtvovalnih gasildh res ne bojijo. F. Kelemina ZVEaiA SMOTRA EKIP PRVE POMOCi IN CIVHJ»E ZASOTE V STIPU: Slovenijo so zastopale tudi Markovčanke v prvi polovici junija je bilo v Ljubljani republiško tekmovanje ekip prve pomoči, ki so se ga ude- ležile tudi tekmovalke iz ptujske občine. Ta čast in priznanj? je pri- padlo ekipi iz Markovec, to je naj- boljšim iz občinskega srečanja v Ptuju. Svojo odlično pripravlje- nost in znanje So že pred tem potrdile dvakrat in letos v trajno last sprejele tudi prehodni občinski pokal. Z vsemi 120-možnimi točkami so tudi v Ljubljani osvoji- le prvo mesto ter si tako priborile pravico nastopa na tako imenova- nem zveznem pregledu ali smotri v Stipu v Makedoniji. Ivanka Hor- vatova — vodja najuspešnejše slo- venske ekipe prve pomoči, nam je o dosedanjih pripravah ekipe in vtisih iz Makedonije pripovedova- la: ,,V začetku našega dela moramo začeti nekoliko nazaj in sicer v leto 1975, ko smo v mesecu aprilu kon- čale 80-urni tečaj prve pomoči. Se istega leta smo se udeležile občin- skega tekmovanja v Ptuju ter osvojile prvo mesto s čimer smo si zagotovile nastop na republiškem srečanju v Slovenski Bistrici. Ka- sneje smo ves čas poglabljale svoje znanje na vajah civilne zaščite v domači krajevni skupnosti. Vse to nam je pozneje zelo uspešno pri- pomoglo, da smo vključno z leto- šnjim letom osvojile trikrat občin- ski naslov in s tem tudi prehodni pokal, ki je prešel v našo trajno last. Kot se spomnite, lansko leto tekmovanja ni bilo, ampak smo svoje znanje utrjevale v akciji NNNP. Letošnje leto pa je brez dvoma za markovško ekipo prve pomoči najuspešneješe. Spet smo bile najboljše v občini in to svojo uvrstitev potrdile tudi na republi- škem tekmovanju v Ljubljani med 61. ekipami iz 53 slovenskih občin. Prvo mesto pa je bila tudi nagrada za nas, da smo lahko 19. junija odpotovale na zvezni pregled v Stip od koder-smo se 23. junija tu- di zadovoljne in polne prijetnih vtisov vrnile. V teh dneh smo iz- menjali mnogo koristnih izkušenj ter navezale bratske in prijateljske vezi s tekmovalci iz ostalih repu- blik in avtonomnih pokrajin. Naši gostitelji v Makedoniji so nas izredno prisrčno in gostolju- bno sprejeli, za nas pa so bile zani- mive tudi njihove navade in način življenja. Vsega tega seveda ne bo- mo mogle nikoli pozabiti, saj nas je večina, oziroma kar vse smo bile prvič v Makedoniji. Tako kot za naše občinsko, je potrebno reči tudi za republiško ir zvezno srečanje, da je bilo odlične pripravljeno in izvedeno. Slovenijo smo zastopale me, 3-članska hi- gienska ekipa iz Maribora ter iz Kamnika, Izole in Trbovelj ekipe socialnih delavcev, za reševanje na vodi in za nego bolnika." Letošnjega uspešnega nastopa ptujskih tekmovalk so bili vesel tudi pri občinski organizaciji Rde- čega križa, saj je njihov uspeh tudi porok, da bodo v prihodnje vlagali še več truda v organiziranje tečajev prve pomoči in drugih oblik uspo- sabljanja za potrebe civihie zaščite. Markovška ekipa je dovolj zgovo- ren dokaz, da že dosedanje delo ni bilo zaman. Potrkajmo na svojo zavest! TRNOVSKA VAS Ali bo 120 učencev osnovne šole v Trnovski vasi končno do- bilo nove prostore? Odločitev je v rokah delavcev! Med delavci v TOZD ptujske občine je namreč le dni v razpravi predlog za spremembo določil samoupravnega sfKjrazuma o združevanju sredstev za sofinan- ciranje programa gradnje Centra srednjega usmerjenega izobraže- vanja v Ptuju in osnovne šole v Markovcih v obdobju 1976—1980. Omenjeni predlog, ki ga je v razpravo poslala Izobraževalna skupnost Ptuj. na podlagi sklepa skupščine izooraževalnc skupno- sti Ptui in zborov Skupščine ob- čine Ptuj, prinaša spremembo dosedanje vsebine samoupravne- ga sporazuma v toliko, da bi iz sredstev, ki se zbirajo za gradnjo Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj in osnovne šole v Markovcih financirali tudi gradnjo štiri razredne osnovne soIe v Trnovski vasi. Zakaj prihaja do vključitve gradnje osnovne .k)le v Trnovski vasi v omenjeni samoupravni sporazum? Vsi vemo, da leži KS Trnovska vas v manj razvitem območju Slovenskih goric. Šolski okoliš meri 23 kvadratnih kilometrov. V popolnoma dotrajani šolski zgradbi, zgrajeni leta 18%, si letno nabira znanje do 5. razreda ob- veznega.šolarija po 107 ali tudi več učencev. Učilnice so za pouk ne- pnmerne. |X)zimi jih ni moč ogreti niti toliko, da bi oupii lahko ite- moteno sledili pouku. Zgodovina pričetka gradnje nove šole v Trtiovski vasi sega že v čas pred sprejemanjem srednje- ročnega programa 1975/80. Za- radi pomanjkanja sredstev je bil pričetek gradnje iz leta v leto prestavljen tako dolgo, da je pred nami načrtovanje investicij za naslednje sreanjerocno obdobje. Ker pa je gradnja šole v Trnovski vasi zajeta ne le v programu Izo- braževalne skupnosti Ptuj, tem- več tudi v družoenem planu ob- čine Ptuj, ie ta obveznost še večja, zato je ne "bi smeli več zavlačevati. Rešitev tega navidez nerešljivega problema je možna le tako. da bi s sredstvi, ki se zbirajo za gradnjo Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj in osnovne šole Markovci. sofinancirali še gradnjo te tako težko pričakovan« in nujno potrebne šolske stavbe.^ zgraditvijo te šole bi poplačali dolg družbe in preteklosti,Tci pl' zadeva eno izmed najmanj razvi- tih območij naše občine. Razprave za spremembo sa- moupravnega sporazuma so " delovnih organizacijah v polneC teku. Delovni ljudje predlog omenjene spremembe sprejemaj" z razumevanjem, saj se zavedajo, da je predvsem in samo od nas^ zavesti ter solidarnosti odvisno au bomo v Slovenskih goricah končno uspeli izenačiti pogoj« šolanja otrok z otroki na ostal'" soian v ptujski občini, lo pa/ naša obveznost, zato pričakuj^' mo, da bo tudi v tistih delovni" sredinah, kjer o tem za učene« osnovne šole Trnovska vas tak" odločilnem dokumentu še raz- pravljajo, zavzeli do njega poziU' vno stališče in bodo svojo odloti' tev sporočili Izobraževalni sku- pnosti Ptuj, ki skupno z gradbc nim odborom že zbira vso p*]" trebno dokumentacijo za pričete" grudnje. Ce se povrnemo k naslovu l£p članka, naj podkrepimo vprasa: nje z enim samim (xfgovorom: A"^ bo 120 učencev osnovne šole V' novska vas dobilo novo šolo J' odvisno od naših odločitev. ^-^ bodo pozitivne, bomo ob letu lahko videli šolarje v TrnovsK' vasi. kako z veselimi obrazi kora' kajo mimo stare, odslužene šole novo, montažno, tako. kot r imajo njihovi vrstniki v Vit^ marcih. _jGiiidheiu.QdEl. Stara dotrajana <«olska ^adba v Trnovski vasi. Foto: L Ciani fEDNIK - 17. julij 1980 NAŠE KMETIJSTVO - 7 m OBČNI ZBOR ZADRU2NE ZVEZE SLOVENIJE O OPRAVLJENIH IN PRIHODNJIH NALOGAH v ponedeljek 7. julija je bil v Ljubljani 8. redni občni zbor zadružne zveze Slovenije, ki se ga udeležila tudi delegacija Itineiov—članov Kmetijske zadruge piuj. Občni zbor zveze predstavlja je pomemben dogovor združenih liitictov, da si na podlagi prehojene poti in doseženih rezultatov ^afriajo nadaljnjo pot. Letošnji občni zbor je bil toliko pomembnejši, ker je predstavljal piejnik v uresničevanju srednjeroč- nega programa razvoja kmetijstva 23 obdobje 1976—1980 in r-^i^^ ,. naslednjem srednjeročnem obdob- ju 1981 — 1985. nas je seznanil udeleženec zbora direktor KZ Ptuj Miran Glušič. Iz poročila upravnega odbora Zadružne zveze je razvidno, da je zadružništvo naše republike v pre- teklem obdobju naredilo pomem- ben korak naprej, tako na področ- ju samoupravne organiziranosti kot na proizvodnem področju. Razprava pa je bila posvečena v glavnem uresničevanju u.stalitvenih ukrepov, saj se ti pnv7-,nrav no- sebno zaostrujejo na področju zasebnega dela kmetijstva oziroma zadružništva. Ta posebna zaostri- tev je predvsem pri redni oskrbi z reprodukcijskim materialom, ki ga je potrebno vlagati v rastlinsko proizvodnjo, to so mineralna gnojila in škropiva, nabaviti pa ga je mogoče le z ustreznim deležom v devizah. Kot primer naj navedemo, da je za tono umetnih gnojil potrebno priskrbeti 80 dolarjev. Ker pa kmetje in zadruge prodajajo kmetijske pridelke le za domačo potrošnjo in za dinaijc, niti eden niti drugi ne razpolagata z deviz- nimi sredstvi. Prav tu pa je vzrok za največje motnje pri redni in pravočasni oskrbi s škropivi in gno- jih. Vsebina tokratnega občnega zbora je zelo široka, pomembna in zanimiva. Vsega povedanega in vseh sprejetih sklepov ni mogoče strniti v krajši sestavek. Zato je prav, da si to preberete v prejšnji in sedanji številki Kmečkega glasa. 1. kotar ORIVIOZ Za pridobivanje icakovostnejših kmetijskih zemljišč V občini Ormož si prizadevajo, da bi v naslednjem srednjeročnem obdobju pridobili kar največ ka- kovostnih kmetijskih zemljišč. To bodo lahko dosegli le z melioracija- mi in osuševanji, kar obenem pomeni tudi zavarovanje kmetij- skih zemljišč pred poplavami. Za uresničitev tega cilja so si v srednjeročni program za obdobje 1981—85 zapisali, da bodo Sejan- sko dolino opredelili kot melioracijsko območje z ustreznimi površinami — okrog 480 ha, na območju potoka Lešnice v dolžini 3,6 km okrog 300 ha ter od Ormoža do Središča (med železni- ško progo in reko Dravo) pa bodo* usposobili okrog 150 ha kmetijskih površin. Na melioriranem območju bodo v naslednjem petletnem obdobju izvedli tudi komasacije. 'Na otoku in na Sejanskem polju pa bodo uredili namakanje na površini okrog 1.400 ha. - u Nekaj koristnih nasvetov Alojz Valenko, vodfja pospeše- valne službe v Kmetijski zadrugi Ptuj, je za naše bralce pripravil nekaj koristnih nasvetov ori ori- delovanju krompirja, strniščnih posevkov in koruze. VAROVANJE KROMPIRIŠC Kot vidimo v naravi, so krom- pirišča dobro razvita, to pomeni. da krompir ni v zaostanku z ve- getacijo. Vendar je zaradi pogo- stih padavin močan napad krompirjeve plesni ali fitiftore, Zato je še posebej potrebno paziti na pravočasna in dovolj pogosta Škropljenja proti tej bolezni. Pri- poročamo, da pridelovalci škro- pijo z ekaluxom, proti kolorad- skemu hrošču, obvezno pa je po- trebno dodajati fungicid (antra- col, bakreni antracol, bakreno apno:). Vsa omenjena zaščitna Sredstva pripravimo po priloženih lavodilih in jih tako tudi upora- bimo. KORUZA Ugotovitve na terenu kažejo, da je koruza zaostala v rasti in kasni z vegetacijo. Zato ni pričakovati, da bo jeseni pravočasno dozorela, zlasti iz "razreda 300 in 400. Že sedaj je iz tega razloga potrebno razmišljati o kapacitetah silosa, da bo jeseni možno ves pridelek sili- rau. SUiramo lahko celo rastlino. to je primemo v govedoreji, v storžih ali pa zmleto zrnje, to je zelo primerno pri krmljenju pra- šičev ali pa tudi za goveje pitance. Silaža iz mletega zrnja in storžev je neprimerno boljše kvalitete kot pa sušeno zrnje — zaradi boljše prebavljivosti. Varovanje krompirišč — eden izmed pogojev za dober pridelek — foto z. kodrič 1. k. STRNIŠČNI POSEVKI Priporočljivo je, da zemlja ne Ostaja neobdelana, saj pomeni to Ovokratno škodo — pokvari se struktura in po vegetaciji je njiva praktično neizkoriščena. Po |j5ravilu sejemo rdečo peso, pro- ''aja je zagotovljena za znanega ^iipca, cena je približno 2 din za •^logram. Ce računamo, da rdeče Pese lahko na hektar pridelamo 25 ''o 30 ton, potem je ta ekonomski jj'^inek dokaj zanimiv, lahko re- ^«mo da celo boljši kot pri ječ- Za poznejše strniščne posevke, Po 20. juliju, priporočamo krmne ^^thne, kot so krmni ohrovt in Podobno. Nikakor pa ne svetuje- "^0 setev koruze, ker ta krma je- ^rii ni kvalitetna in ni ustrezna. sa navodila za setev krmnih "^stlin in rdeče pese lahko dobite P"^ terenskem pospeševalcu. Poprečen pridelek pšenice Letošnji pridelek pšenice na ptujskem območju strokovnjaki ocenju- jejo za poprečen. Površine pod pšenico se sicer iz leta v leto zmanjšujejo in jih je letos okrog 2700 hektarjev. Zmanjševanje gre na račun krmnih žit in drugih krmnih poljščin. Pšenica je kot žitarica zastopana le v kolo- barju, sicer pa Dravsko in Ptujsko polje nista tradicionalno področje tržnega pridelovanja krušnih žit. Stanje posevkov je poprečno, naravne ujme ga doslej še niso prizadele, pridelki pa bodo slabši zaradi izredne zapleveljenosti. Pričakujemo, da se bo v teh dneh začetka žetve in mlačve izboljšalo tudi vreme s potrebno letno vročino, ki bo ob pomanikaniu energetskih virov tudi pomagala posušiti to zrno. 1. k. NAGRAJENCI ZADRUŽNE ZVEZE Na osmem občnem zboru Zadružne zveze Slovenije so podelili tudi plakete in priznanja zveze za uspešno delo na področ- ju zadružništva. S ptujskega območja so priznanja prejeli Janko Petrovič ob otvoritvi po- slovne stavbe na Vidmu (foto M. Ozmec) Janko Petrovič, Milan Tacinger in Simon Toplak. Janko Petrovič paje prejel tudi plaketo ZZS. Milan Tacinger in Simon To- plak sta priznanji prejela na predlog TOK Hajdina mesokom- binata Perutnina Ptuj. Janko Petrovič, ki gaje predla- gala Kmetijska zadruga Ptuj. je zgleden kmet — zadružnik tako na proizvodnem kot samouprav- nem področju, pobudnik za usta; novitev strojne skupnosti, v kate- ri že šest let uspešno uveljavlja skupno rabo proizvodnih sred- stev. Na Ptujskem polju ima največ zaslug, da je uspešno steklo delo kmečke delegacije v prvi mandatni dobi delegatskih skupščin, je gonilna sila delova- nja mladih v kmetijstvu, dve leti pa je zelo uspešno vodil delavski m nato zadružni svet. Uspešna in tvorna pa je bila njegova aktiv- nost pri preoblikovanju obrata za kooperacijo K K Ptuj v Kmetij- sko zadrugo Ptuj. Janko Petrovič je član zadružne enote Markovci. 1. kot ar VSEM LASTNIKOM DOMACIH fiVALI || Poskrbite, da živina in druge do- mače živali ne bodo trpele žeje čeprav letos pravega poletja in pasje vročine še nismo imeli, vendar je kljub pogostemu deževju v teh dneh kar toplo in posledica tega je, da ljudje, zlasti pa živina v hlevih, psi, ki so pripeti, perutnina,rabijo v teh dneh več vode kot sicer. Ljudje vemo da je žeja običajno hujša kot lakota. Prav zato je Društvo proti mučenju živali SR Slovenije, ki ima svoj sedež v Ljubljani izdalo okrožnico, ki glasi ,,VODO IN SENCO ŽIVA- LIM?", ko med drugim naprošajo in opozarjajo vse lastnike živali, da v tej vročini poskrbijo, da bodo živali imeli vedno dovolj sveže pitne vode. Živalim je tudi nujno omogočiti počitek v senci . . . Omenimo naj, da ima društvo na terenu sedem kontrolorjev, ki v tem času obiskujejo posamezne domačije kjer kontrolirajo, kako ljudje skrbijo za svoje živali. Kdor ne skrbi za svoje živali kot je potrebno, sledi prijava PM ali sodniku za prekrške. Predvidene sanlccije znašajo do 2000 dinarjev ali 30 dni zaporne kazni. Želimo torej, da bo imel vsak lastnik pravilen in human odnos do živali. Posebej apeliramo na ljudi, ki imajo doma pse in mačke, da ne dovolijo, da bi jih njihovi otroci v igri z njimi mučili, kar se žal pri nas še dokaj cesto dogaja. Franjo Hovnik NEKOČ SO ŠKROPILI ROČNO Nedavno tega nas je pot zanesla v Haloze v Gorco nad Podlehni- kom, kjer smo ujeli na fifmski trak skupino delavcev kmetijskega kombinata Ptuj, ki je takole »oborožena« z gumijastimi cev- mi, razpršilci škropila, kaj pa drugega kot vinsko trto. ki v tem času najbolj potrebuje skrbno obdelavo in nego proti raznim trtnim škodljivcem. Kot so nam že malce utrujeni škropilci povedali, je v vinogradih treba letno večkrat škropiti. Škropivo je seveda strupeno in tako morajo imeti tisti, ki škropijo usta in nos ustrezno zavarovana z gazo. Delo je normirano in čas jih tudi vedno priganja. Med drugim je treba izkoristiti tudi lepo vreme ker je drugače škropljenje brez koristi. Fotografirali smo le eno sku- pino, kije vinograde škropila pod cesto, druga je bila nad cesto, sredi med njima pa traktor s cisterno, v njej je bilo škropivo. Vinogra- dniškim delavcem ni treba več na hrbtu nositi polne škropilnice kot so morali nekoč. Delo je danes v vinogradih kar se da mehanizira- no, zato so tudi delovni učinki dokaj visoki, kar vse pocenjuje vinsko proizvodnjo. Besedilo in posnetek: Franjo Hovnik Skupina delavcev KK Ptuj pri škropljenju vinogradov v Gorci. BOGOMIR KOSTANJEVEC Kmetijski zakoni ZAKON O STAROSTNEM ZAVAROVANJU KMETOV 3. nadaljevanje Tu treba pojasniti sledeče: 13. oktober 1943 velja za takozvane primorske borce, to je borce in aktiviste, ki so postali jugoslovanski drž.a- vljani po mirovni pogodbi z Italijo ali so kot jugoslovanski državljani stalno bivali na teritoriji, ki je z mirovno pogodbo pripojen k Jugoslaviji ali so na podlagi Memoranduma o soglasju o svobodnem teritoriju Trsta z dne 5. oktobra 1954 izenačeni s pravicami in dolžnostmi z jugoslovanskimi državljani. Ker še nekateri borci oziroma aktivisti nimajo tozadevnih odločb o priznanju sodelovanja v NOV oz. posebne pokojninske dobe v dvojnem trajanju in ker je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zava- rovanju rok za dokazovanje udeležbe v NOV s pričami že potekel, zato je zakonodajalec sprejel 60. čl. ZSZK, ki se glasi: ,,Kmet — borec NOV to svojo lastnost dokazuje z odločbo izdano po predpisih o pokojninskem zavarovanju. Kmetje — borci NOV ki takšne odločbe nimajo, vlagajo . zahteve za ugotovitev statusa borca NOV pri organu, ki odloča o pravici do pokojnine oz. varstvenega dodatka po tem zakonu. Organ o zahtevi odloči, ko dobi predhodno mnenje organizacije združenja zveze borcev NOV. Odločba tega organa ima pravni učinek sa- mo za uveljavljanje pravic po tem zakonu." Mnogo kritike in vprašanj je bilo izrečeno zakaj je ZSZK glede sta- tusa borca tako ozek. Pri že omenjeni ,,okrogli mizi" (glej ,,Kmečki glas,, št. 17 z dne 23. 4. 1980) je tov. Anka Tominšek glede tega vpraša- nja rekla sledeče: ,,Moti me tudi to, da nismo priznali nekaj ugodnosti kmetom — borcem NOV po 9. 9. 1943. Varstveni dodatek dobijo re- cimo, zgolj tisti, ki imajo status borca. To pa pomeni dvojno štetje pred 9. 9. 1943, če gre za primorskeborce. Mi v naši sodni praksi opažamo, da je več kmetov, ki imajo priznano po.sebno dobo v dvojnem trajanju, pa ne iz tega obdobja, ampak recimo mesec, dva pozneje. Če primerjamo delavsko zavarovanje in ugodnosti, ki jih zakonodaja nudi delavcem in borcem potem se vpra- šam ali je prav, da takšen kmet, ki ima dvojno priznano dobo od okto- bra 1943 nima niti prebite pare več na to osnovno pokojnino po principu ena kmetija — ena pokojnina, da pa ima lahko tisti, ki je delavec pa je šel 1.1. 1945 v NOV 10 % tisti, ki je šel 1944 ima 30 a imajo za to vse pogoje. Skupaj z občinsko organizacijo zveze sindi- katov pa skrbeli za pridobivanje večjega števila organizatorjev kultur- nega življenja, ker nam to področje še ni zaživelo in ga tudi z občasnimi kampanjskimi akcijami ne bomo aktivirali. Ugotavljamo pa, da bomo morali nekoliko bolj utrditi tudi medobčinsko sodelovanje in ga okrepiti pri organizaciji raznih akcij, kot tudi pri izmenjavi strokovne pomoči in delovanju strokovnih združenj. Ta krajši »kulturni« predah je potrebno izkoristiti še za proučitev možnosti, oblik in načina večjega organiziranega vključevanja sred- nješolcev v aktivne kulturne skupine ali društva, ki delujejo ali v šoli ali pa v krajevni skupnosti in kraju kjer stanujejo. ZKO bo s tem namenom še poglobila sodelovanje s srednješolskim centrom v zvezi s katerim je bilo rečeno tudi na zadnjem zasedanju zbora delegatov, daje potrebno ponovno aktivirati nekoč živahno kulturno dejavnost, ki so jo gojili gimnazijci. Ta prek 2000-članski kolektiv ima z novimi prostorskimi rešitvami vse pogoje tudi za dobre kulturne dosežk?. Nekoliko več pomoči na glasbenem področju pa pričakujejo od glasbene šole Karol Pahor in delavske univerze, ki mora v svoje programe vključiti tudi nekatera kulturna področja in s tem prispevati svoj delež k splošni kulturni vzgoji občanov. Seveda tudi težave niso tako majhne, zlasti v ustreznih kulturnih prostorih. Ima jih le 7 krajev v občini, tri krajevne skupnosti so brez njih, ponekod pa so dvorane premajhne, neopremljene in ne ustrezajo niti za nastope domačih skupin, še manj pa za gostovanja drugih ali poklicnih gledališč. Druga velika ovira za kvalitetno rast ljubiteljske kulturne dejavnosti je pomanjkanje strokovnih kadrov. Kljub vsakoletnim seminarjem dostikrat ne uspemo vključiti ljudi v režiserske seminarje, ali strokovno delo z zborovodji. Že sam podatek, da vodi 26 zborov v občini le 14 zborovodij je dovolj za osvetlitev trenutnega stanja, na področju reži- serskega kadra pa je še slabše. Na zadnji seji izvršnega odbora zveze kulturnih organizacij občine Ptuj je bilo odločno postavljeno, da moramo vsem skupinam v zunanjih krajevnih skupnostih in tudi tistim v mestu zagotoviti enake materialne pogoje za delo, primerno pa stimulirati tiste, ki lahko po svoji kvaliteti in pestrosti dela predstavljajo amatersko kulturo tudi izven občinskih ali republiških meja. Prav to materialno pomoč, ki jo ZKO daje vsako leto za redno dejavnost, letos je to blizu 600 tisoč dinarjev, bo v prihodnje potrebno razporejati s posebnim pravilnikom, ki bo za enako delo določal enaka sredstva, stimuliral pa tudi pridnost in kvaliteto. mš TMJE NA POHORJU Nova spoznanja v amaterski kulturi v pohorski vasici Tinje, v občini Slovenska Bistrica, že preko šest let uspešno deluje v okvirju KVD ,,Oton Župančič" dramska sekcija, v njej je aktivnih okoli 20 članov, med njimi so študentje, delavci in tudi kmetje. Vsako leto ta sekcija pripravi najmanj eno dramsko delo s kate- rim se predstavi najprej na doma- čem, za tem pa še na odrih sosed- njih naselij. Povsod jih zelo dobro sprejmejo, zato ni slučaj, da morajo predstavo večkrat tudi ponoviti, saj si igre ne uspejo v eni predstavi ogledati vsi, ki bi to želeli. Zaradi pomanjkanja prosto- ra nastopajo največkrat v šolskih učilnicah ali kar na prostem. Pomanjkanje prostora za delo in tudi kadrovske težave rešujejo člani dramske skupine KUD ,,Oton Župančič" s tem, da koristijo gostoljubnost osnovne šole Tinje, 7^ režiserja pa imajo domačinko Jelko Verdeljak, ki se je na tem področju skozi desetletja dela že močno uveljavila. Pred nedavnim so uspešno izved- li na Tinju spevoigro ,,Od zaroke do poroke" sedaj pa snujejo načrte za novo igro, ki jo bodo pripravili že to jesen. Tudi tokrat pa bodo ostali zvesti literaturi, ki prikazuje življenje preprostega kmeta. Foto in tekst: Viktor Horvat Ciani dramske sekcije KUD „Oton Župančič" Tinje. SLOVENSKA BISTRICA Počitnice za pridobitev novih znanj iz teritorialne obrambe v organizaciji občinskega štaba teritorialne obrambe so pred dnevi v kraju Brinje pri Slovenski Bistrici zaključili z že tradicionalnim taborje- njem mladincev prostovoljcev teritorialne obrambe z območja občine Slo- venska Bistrica. Tudi letošnje taborjenje, ki so se ga udeležili mladinci in mladinke ^ predvsem iz srednjih in višjih šol pa tudi iz delovnih kolektivov, večina med njimi prvič, je trajalo štiri dni. Peti dan pa so opravili pohod tabornikov, mladih teritorialcev. iz Slovenske Bistrice na bistriško Pohor- je kjer so obiskali več krajev in spominskih obeležij, znanih iz časov NOB. Pohod so zaključili na Dan borca 4. julija pri Treh žebljih nad Osankarico. V prvih dneh taborjenja so se mladi seznanili s širokim področjem obrambnih aktivnosti. Praktično pa so se učili tudi rokovati z nekaterimi vrstami sodobnega orožja. j V tem kratkem času taborjenja pa so udeleženci uspešno delovali tudi na kulturnem področju, saj so vsak večer pripravili kulturne programe. Obiskovali so jih tudi mladi iz sosednjih osnovnih organizacij ZSMS in starši. Poseben program narodnih in partizanskih pesmi pa jim je pripravil tudi oktetet teritorialne obrambe iz Slovenske Bistrice. Viktor Horvat i MLADI a OBČINE 0RM02 V koloniji v Biogradu Cicibani in pionirji iz občine Ormož letujejo letos v počitni- škem domu Skupnosti otroškega varstva Ptuj v Biogradu in poči- tniškem domu v Baski, le-ta je last Skupnosti otroškega varstva Murska Sobota. Delavci Zveze prijateljev mladine Ormož so tudi letos storili vse, da bi kar največ otrokom omogočili letovanje ob morju. Nekajmesečno pripra- vljalno delo so kronali s prijetnim letovanjem, ki je v zadovoljstvo predvsem otrokom v koloniji. »Letos je ZPM Ormož organi- zirala kolonija za 243 otrok iz naše občine. V prvi izmeni je letovalo 54 otrok od Tomaža, zanje so obenem organizirali tudi šolo v naravi. Otroci iz Velike Nedelje, Mi- klavža in Ormoža so letovah v Baski, kjer so bili gostje počitni- 51cega doma »Dana Šumenjak«. Izmena je trajala od 24. junija do ^.julija«,je povedala tov. Marjeta l^itonja. V Biogradu je v drugi izmeni 89 otrok in deset vodičev, zbrani so iz Središča, Ivanjkovcev, Koga, Miklavža, Runča, Huma in Or- •noža, skratka iz vseh kotičkov Ormoške občine. Po domu jč ne- ^terim hudo, vendar pravijo, da je v Biogradu lepo in so te skrbi Pustili ob strani. Da je tam res '^o, sem se prepričal na obisku v koloniji Ormožanov v Biogradu. Srečal sem jih. kajpada ob obali in v vodi. Plavalci so brezskrbno čofotali po vodi. Tisti, ki še ne znajo plavati pa so se ob pomoči plavalnega učitelja učili te vešči- ne. Zoran Kovačič, absolvent VAŠ iz Ormoža, skrbi v Biogradu, da bi se čim več otrok naučilo plavati: »Dnevno oblikujemo po tri skupine neplavalcev, ki so v vodi dvakrat, enkrat dopoldan in dru- gič popoldan. Čas učenja posa- mezne vaje je odvisen predvsem od hitrosti osvajanja plavalnih elementov. V isti starostni skupini so dekleta pogumnejša in hitreje splavajo. Najtežje je seveda pre- magati strah pred vodo. ostalo potem pride samo po sebi. Poleg mene, ki sem tukaj učitelj plava- nja, se tudi vodiči posameznih skupin trudijo odpraviti plavalno nepismenost. Verjamem da bo takšno delo prineslo uspehe. Delo je sicer dobro, vendar plaža ni najprimernejša za učenje, saj je veliko ostrega pod gladino.« Zgradba počitniškega doma je sicer starejša, vendar v njej poleg otrok bivata tudi red in čistoča. K zadovoljstvu prispevata tudi delo vseh delavcev, ki so v počitniškem domu. še posebej delo kuharic. Vodič skrbi za otrokovo varnost in dobro počutje na letovanju. O tem je Dragica Mlinaric, dvaind- vajsetletna učiteljica iz Središča povedala: »V kolonijo grem vsako leto zaradi veselja do dela s šolskimi otroci. Skupina, ki jo vodim tvo- rijo deklice in dečki različne sta- rosti. Menim, daje kolonija zanje priložnost, da se navadijo dela v skupini in naučijo tudi plavati. Delo je prijetno, saj se v skupini razumemo. Poleg plavanja delajo otroci tudi v ostalih rekreativno športnih oblikah prostočasnega življenja. Želim, da bi čimveč staršev poslalo otroke v kplonijo in jim omogočili nekaj brez- .skrbnega počitniškega življenja med vrstniki.« Brez dobrega zdravja tudi pra- vih počitnic ni. V koloniji bdi nad zdravjem otrok Mira Frangež, ki je sicer odgovorna sestra v Zdravstvenem domu Ormož. »Otroci so bili pred odhodom v kolonijo klinično in laboratorij- sko pregledani, potrditev pa je dal tudi specialist pneumoftiziolog. Do sedaj še ni bilo resnejšega primera, težave povzročajo pred- vsem ježki, pa tudi odrgnine so. Prisotne so tudi težave, kijih po- vzroča domotožje. vendar pri teh pomaga že manjša tolažilna be- seda. Opekline sicer niso prehude, nekaterim pa je le treba namazati nežno kožo,« je o počutju otrok povedala Mira Frangežova. V koloniji sta tudi dve skupini predšolskih otrok s Koga, od Mi- klavža in iz Ormoža. Skupino, ki jo tvorijo cicibani s Koga in Mi- klavža vodi vzgojiteljica Marija Štampar s Koga. O delu v koloniji je menila: »Otroci morajo premagati strah pred morjem, saj ga večina prvič vidi. V nekaj dneh smo to dosegli in navdušili nekatere za plavanje. Nenehno je treba bdeti nad nji- hovim splošnim počutjem, še po- sebej jih je potrebno varovati pred pekočim soncem, tu in tam pa je potrebna kakšna tolažilna beseda. V prostem času se poslužujemo družabnih iger ali pa si ogledamo mesto Biograd. Otroci so dobro prestali zelo dolgo vožnjo od Or- moža do Biograda, prav tako pa prenašajo bivanje, saj so pogoji zadovoljivi.« »Zadovoljstvo ob doseženem v kolonijah bi bilo popolno, ko ne bi bilo negotovosti kje bomo s kolo- nijo letovali v prihodnjih letih. Ne vemo še namreč, kako bo z no- vogradnjo s katero bi si Ormož pridobil stalen posteljni fond,« je povdarila Marjeta Ritonja, kije v Biogradu v koloniji pedagoški vodja. Besedilo in posnetka: F M ^''Upina cicibanov od Miklavža in s Koga. Udeleženci kolonije v Biogradu. »SREČA NA VRVICI" Ljubka skupinica malčkov na vrvici, kijih vzgojiteljici previdno] vodita po ptujskih ulicah in parku, da lahko njihove skrbne mamice^ opravljajo svoje delo. Besedilo in posnetek: R. Rakuša i Malčki na sprehodu po pločniku ob Potrčevi cesti V družbi mladih spoznavamo našo preteklost Za pomladitev v vrstah svojih sodelavcev so v letošnjem letu poskrbeli tudi v Pokrajinskem muzeju in pri ptujskem turističnem društvu, ko so organizirali dva seminarja za vodiče po stalnih muzejskih zbirkah in po mestu. Za vodiče po muzejskih zbirkah se je prijavilo 30 kandidatov, ki so praktično in teoretično ter pod vod- stvom strokovnih delavcev pokra- jinskega muzeja, spoznavali obšir- no zgodovinsko dediščino in posa- mezne zbirke. Večina med njimi jih je tudi uspešno opravila preizkus znanja in danes svoje delo že opravljajo vestno in prizadevno, so dejali v upravi muzeja. Tudi drugega tečaja, ki so ga pri- pravili v sodelovanju s turističnim društvom oziroma v njegovi orga- nizaciji in je potekal v glavnem ob praktičnem delu v samem mestu, se je udeležilo več mladih iz ptujskih srednjih šol in študentov. Čeprav lahko ti mladi ljudje pomagajo v glavnem v počitnicah, je njihova pomoč v poletnih mesecih izredno dobrodošla poleg tega, da na tak praktičen način spoznavajo našo preteklost, ki je v marsičem povezana s problematiko sedanjo- sti. mš 10-NASI DOPISNIKI 17. julij 1980- TEDNIK Franc Planinc-Frenk neustrašljiv do smrti v začetku tcbruarja, točneje 9. tebiuarja 1945. leta je junaško umrl, vzevši sam sebi življenje samo da ne bi padel v roke neprijatelju, komandant Komand^mesta Koper, poročnik Franc Planinc-Frenk. Hraber do smrti. Človek do smrti. Poosebljenje poštenja in patriotizma. Priljubljen kot redkokdo. Vztrajen v izvrševanju nalog, ki so mu bile zadane. Skromen. Mlad. Komaj je imel nekaj čez 20 let. Kot komandant Komande mesta Koper jc vršil svojo dolžnost tako, da bi mu še danes mnogi zavidali. Delal in komandiral je v nenormalnih pogojih — nekaj časa tu, nekaj časa tam — v različnih krajih koprskega okraja. Nikdar ni bilo opaziti, da bi bil zaskrbljen. Vedno je izredno hitro našel odgovore na Se tako težka vprašanja. Do konca je bil strog, a zelo pravi- čen. Znal je ustvariti izredno atmosfero. Čeprav je bil na tem območju zelo malo časa, je hitro vzpostavil vojno organizacijo. To pa pomeni, da je bil dober strateg in organizator. Brigadirji MBD Franc Planinc-Frenk KAJ JE ZATE AKCIJA? Večina brigadirjev—pionirjev v naši brigadi je letos prvič v brigadi. Eden izmed brigadirjev z novinarskimi ambicijami je povprašal brigadi- rje, kaj jim pomeni akcija. Takole so mu odgovorili: Vojko: Akcija mi veliko pomeni in sem ponosen, da sem brigadir. Stanga: V akciji se spoznavamo in skupaj pomagamo graditi Sloven- ske Gorice. Popi: To je prijateljstvo, delo in zabava. Janja: Utrjevanje bratstva in enotnosti naših narodov. Žiga: Razvedrilo, delo in spoznavanje. Nada: Pomoč narodu. Sink: Pomoč pri izgradnji domovine. Romana: Bratstvo in enotnost. Marko: Spoznavanje mladine med seboj. Robert: Pomoč ljudem. Maja: Pridobivanje novih izkušenj in krepitev bratstva in enotnosti. Grega: Kramp in lopata. MDB Pohorski bataljon Prihod na mladinsko delovno akcijo Slovenske gorice '80 Po potrebnih pregledih in konferencah smo dobili brigadirke^in se dogovorili za odhod. Kot vsaki odhodi je tudi naš odhod trajal uro s prav nepotrebnimi zamudami. Navsezadnje smo se pripeljali v Dornavo, kjer smo se razveselili novih prijateljev iz Kopra. Kmalu smo bili tudi razo- čarani, ker je že 1. dan zmanjkalo kosil. Ob prihodu Tolmincev in bri- gade RK pa je zmanjkalo tudi postelj. Že s prvim dnem smo začeli navezovati stike in prijateljstva kar se je nadaljevalo iz dneva v dan. To se je najbolj pokazalo z menjavo čet. Čeprav nam je v začetku bilo dolg čas, smo se kmalu privadili drug drugega in smo veseli vsakodnevnega delo- vnega uspeha. Mladi smo na delovnih akcijah vsi enaki — vsi mladi in polni energkije. Tukaj smo vsi delavci — od srednješolcev do visoko- šolcev pa tudi nekaj osnovnošolcev se najde vmes, zato smo si tudi vsi enakopravni Bernarda Fink, Upam da uspehi ne bodo izostali. p^l,^,,^,,; Nekaj napotkov za zdravo življenje v brigadi Te napotke smo ,,podedovali" po brigadirjih — starih mačkih. — Jutranja telovadba, nato umivanje do pasu, ki ima osvežilen zna- čaj. — Umivanje rok pred malico izboljša občutek ugodja pri jedi in pre- prečuje nastanek parazitnih infekcijskih bolezni. — Transport hrane na dclovišče mora biti pravilno organiziran. Košara s hrano mora biti zavarovana pred muhami in prahom. — Po končanem delu na trasi se je potrebno v naselju stuširati, da brigadir telesno čist sede k kosilu. — Naloga vsakega brigadirja je, da skrbi za higijeno v naselju. Vzdrževanje higijene ni le naloga dežurnega! — Kopalnice in sanitarije pusti za seboj čiste! — Spalni prostori morajo biti čez dan urejeni, priporočeno je, da odeje drug drugemu ne jemljemo. — Disciplina in šport ne smeta izostajjati. — Vsak organizem, še posebno mlad, z burno telesno presnovo, s prekomernim znojenjem pri delu potrebuje večerno čistilno umivanje: — Najbolje je, da si pred spanjem um.ijemo zobe. Srečko Majcen, MDB Pohorski bataljon PRVA BRIGADIRSKA LJUBEZEN Imam dosti prijateljev. Imarn tudi zelo dobrega kolega; moral bi reči, imel sem zelo dobrega kolega. In ta moj znanec je na mojo nesrečo nekoč že bil v brigadi. On je vsekakor glavni krivec, da sem zdaj na akciji. No, pa začnimo od začetka. Moj kolega, imena raje ne bi povedal, da ne bi imel problemov; je po vrnitvi iz mladinske delovne akcije sklical vse svoje kolege. Med njimi sem vsekakor bil tudi jaz. To pa zato, ker je svoje društvo poklical v neko gostilno v kateri točijo domače vino in lozovačo. Potem se je začela njegova zgodba. ,,Spoznal sem pravo brigadirsko ljube/en. Nič ni lepšega, če vam pa rečem. Meni govorijo o prijateljstvu, o spoznavanju novih prijateljev, o pesmi, o tabornem ognju, a jaz vam povem, da se nič na svetu ne more kosati z brigadirsko ljubeznijo. V brigadi so najlepše brigadirke. Jaz sem svojo spoznal takoj drugi dan. Bil sem v zboru, in ko se je brigada pomikala naprej, sem jo zagledal. Takoj sem spoznal, da je moja. Oči so mi ostale na njeni lepo oblikovani figuri. Njena velikost mi je tudi odgo- varjala. Nisem se mogel obvladati, zgrabil sem jo nežno in jo peljal v neki miren kot. Pravzaprav sem bil tudi jaz njej po volji. Položil sem jo na travo. Pazil sem, da se ne poškoduje. Zatem sem jo nekaj trenutkov gledal brez besed. Nisem mogel verjeti — tako lepa brigadirka, pa samo moja. Počasi sem ji začel odpenjati gumbe na bluzi. Ni se uoirala. Pod mojimi rokami je bila vsa voljna in mehka. Postal sem razburjen. Nato sem ji začel odpirati gumbe na hlačah. Po v.sem tem pa nisem v^eč vzdržal." Med vsem tem časom je moj prijatelj vse teže in teže dihal. V njego- vih očeh je bilo nekaj, kar nisem mogel razumeti. Tudi sam nisem mogel zdržati. Odšel sem domov, se spakiral in prišel v Dornavo. Kolega je imel prav. Ogenj, pesem in nova prijateljstva. Ampak, tisto najvažnejše se ni zgodilo. Nisem spoznal prave brigadirske ljubezni, vsaj ne tako. Končno je prišlo tudi to. Stal sem v vrsti in jo zagledal. Kot moj kolega sem se tudi jaz šel skrit v kot. Nisem niti jaz vzdržal, ko sem ji odpel hlače in sle- kel bluzo, odpel srajco, slekel teniške in hlače. A potem . . . oh . . . oh. . . uh. . . Boljše, da ne govorim. Bila je po moji meri, nikjer po telesu me ni stiskala, niti med nogami kjer običajno imam probleme. Sprehajam se po naselju in se delam važen, naj Vbi vidijo mojo brigadirko. Mislim, da je lepša kot drugi mislijo. Nima smisla, da še naprej govorim o tem. Dodal bi še to, da je moja brigadirka povsod z menoj, pa bi jo bilo potrebno oprati, ker je preveč umazana. In še to: ko sem jo dobil, sem jo okresil z lepim emblemom ZSMS. Če jo hočete spoznati, pridite zjutraj za šotor, kjer bo visela po prepoirebnem pranju. Brigadir, MDB Franc Planinc-Frenk mi BRIGADIRJI Poročilo o delu zdravstvene enote ^ v zdravstveni enoti delamo štiri dijakinje ZŠ. Razdelili so nas v dve skupini, in to za Trnovsko vas in Desirnik. V teh manj razvitih krajih opravljamo delo patronažne sestre. Obiskujemo bolne. ostarele, novorojenčke in lju- di, ki .so potrebni zdravstvene pomoči. Delo nas zelo veseli, vzpodbudno nam dajejo tudi pacienti, ki nas lepo sprejmejo medse in so z našimi deJon; kar zadovoljni. Upamo, da hc naše delo tudi v bodoče tekle brez večjih problemov. Zdravstvena enoig VODA Kopali smo v mehko zemljo, kjer iskali smo zlato vodo. Nismo iskali zlato, niti nismo odkrili studenčnico, želeli smo piti le zdravo vodo. Globine so se spreminjale v ravne plasti, ki smo jih izkopali brigadirji mi. Strmimo zdaj vsi izmučeni, ter se spogledujemo naokoli kajti vsi nestrpni čakamo, da priteče dragocena voda, ki smo jo dolgo čakali in jo vaščani že dolgo potrebujejo. Marjan Bračič, MDB Pohorski bataljon Delo RK na športnem področju Kot v vseh brigadah, smo se tudi me odločile, da se bomo športno udejstvovale na vseh področjih. Ekipa RK je napovedovala nogometne tekmo proti štabu. Bilo nas je dokaj strah, kaj bomo me proti moškim, Imele smo to prednost, da smo lahko moškim zvezale roke. Toda kljub nepričakovanju smo zmagale 5:4. Borba med ekipama je bila zelo zanimiva. To je bila naša prva odigrana tekma v brigadi. Moram priznati, da smo začele zelo dobro z našo ,,fiskulturo". Kar naslednji dan smo zopet napovedale dvoboj s štabovci. Ta tekma se je imenovala ,,suhi vaterpolo". Igra pa naj bi potekala takole; fantje imajo zavezane noge, nihče ne sme vstati s tal, lahko se le plazi in valja po tleh, tekma je bila vsekakor zelo zanimiva in napeta, toda to pot se nam štabovci niso dali. Zmagali so 5:2. Izreden uspeh, kajne? Tudi ekipno smo z ostalimi brigadami bile aktivne. Igrale smo nogo- met, košarko in rokomet. Po večini je bila zmaga naša. Na vsak način moram pohvaliti vse RK-jevke, ker so res izredno aktivne na športnem področju. Mislim, pa, da ni potrebno več besed ker smo to dokazale z dejanji. FISKA LJUBEZEN IN UČENJE Kako ti je moj ljubi zdaj? Prišla bi rada k tebi kdaj. Toda kako naj grem od knjige proč, ki nadomestuje te to noč. Samo to noč? Veliko še bo takšnih dni, še več ob knjigi teh noči. Vem, da v objemu tvojem srečnejša bi bila. Kako bo šlo naprej? Upam, da boljše kot doslej, a kljub temu si moje srce le to želi, da bi me vedno ljubil samo ti. Kika NAS VODOVOD Krampe, lopate, v roke vzemimo ter naš vodovod kopat hitimo. Sonce pripeka, senca nas mika, a kaj, ko pred nami še nedograjen vodovod je. Mesec minil je, mi trudni smo vsi in naše roke vse žuljave so. Sedaj pa brigadirji, brigadirke se poslovimo in drugo leto pri novem vodovodu se dobimo. MDB Pohorski bataljon BRIGADIRSKA Pri.šel je čas za brigado in sklenila sem, da Petra vzamem s sabo. In v/ela sem ga s sabo toda on ni bil /a nobeno rabo. Ko sem na trasi mu to rekla, se je skregal z mano in sem s tra>e stekla. Ciia Kamenik, MDB Pohorski bataljon Delovanje brigadirskega vrtca Za delo z otroki iz nerazvitih področij sem se odločila zato, da prido- bim nekaj izkušenj in to tu, kjer so otroci še neizkušeni, doma prepuščeni sami sebi. Delo me ni razočaralo. Prvi dan so otroci prišli v spremstvu staršev, ki so bili prav tako sramežljivi in boječi, proti mestnemu človeku, kot njihovi sinčki in hčerkice. Tudi sama sem se prve minute počutila prav bedno, jezik me ni hotel ubogati in sem molčala. Toda prišel je trenutek, ko sem morala spre- govoriti in pogovor s starši je kmalu stekel. Začetek je najtežji, kasneje se vse uredi in tako je tudi bilo. Do malice so mi mame in očetje prepustili svoje ljubljenčke. Skoraj vsem so tekle grenke solze izbeganih oči, jaz pa sem jih tolažila. Ko so se starši spet vrnili, so jim oči zasijale v globoki ljubezni in navezanosti in vedela sem, da pristop k tem otrokom ne bo la- hek. Drugi dan so zopet prišli, nekateri starejši, bolj samostojni in sami, drugi zopet s spremstvom odraslih. Igrali smo se do malice z igračami, ki so si jih izbrali otroci sami, saj z igračo in toplo besedo najhitreje pridobiš otroke, ki se počutijo osamljene. Nekateri so se privadili, redno prihajali v vrtec, drugi pa so po nekaj dnevih ostali doma. Tudi na to sem bila pripravljena, a me je kljub temu razočaralo. Vendar me tolaži misel, da so se preostali dobro vživeli, razigrano se podijo po prostoru in čebljajo v svojem narečju, ki ga ne razumem povsem. Tudi prijateljstvo med samimi otroki se iz dneva v dan razrašča in mislim, da jim bo, ko bom odšla in vr- tec ne bo deloval, kar hudo za pridobljenimi prijatelji, saj stanujejo v od- daljenih vaseh, kjer so tudi posamezne hiše oddaljene med seboj nekaj kilometrov. Tudi sama sem se na te otroke navezala. Zato mi bo težko, ko bom morala zapustiti ta kraj kjer je okolica poraščena z zelenjem, mehko travo in je obdana s polji, ki jih mnogokrat prepaja znoj tamkaj- šnjih vaščanov, ki jim pomeni kruh. Karmen V BRIGADI JE LEPO Zakaj sem sama tako oh, dragi, mi znaš odgovoriti na to? Zakaj nisva skupaj midva, zakaj nisva skupaj v brigado šla? Tukaj so vsi zaljubljeni, vsi srečni, zasanjani. Jaz pa sanjam le o tebi, da prišel bi k meni. Saj, lepo je tukaj vendar še lepše bi bilo, če bila bi skupaj. V brigadi je lepo, res lepo, da nikjer tako. Vsi smo si prijatelji, dobro razumemo se vsi. Tu se kujejo novi ljudje, tu je sreča, in sonce. Maca BRIGADIRSKE SANJE O, če kamenje bi bilo kot sir, in zemlja kot maslo, takrat na mojih in tvojih rokah ne cveteli bi žulji krvavi. Takrat ne bolela bi kita me vsaka O, če kamenje bilo bi kot sir in zemlja kot maslo. Hej, vstani! ! ! (Oh, ta komandir) O, če kamenje bilo bi kot sir in zemlja kot maslo bi jaz zagotovo ne bil brigadir. Dani, MDB Pohorski bataljon KRAVA IN KRUH Se je krava sredi trave pasla je bistriški brigadi lakota narasla. Je pavza prišla, se krava trave naveličala. Dvakrat cika poskoči, S' oj vlažni gobec v bistriški kruh namoči. Je dve kili kruha požrla, bi jo kmalu bistriška brigada živo odrla. Je krava pobezlala, in hitro se pobrala, bistriška brigada pa je brez kruha ostala. Brigadir XL JE RES? Je res. da sonce eno le ogreva svet? Zakaj potem otrok otroku ni enak? Zakaj prav zdaj umrlo jih je pet in malo prej deset? Je res, da sonce eno le ogreva svet? Zakaj potem ne ujame veselo otroštvo zadnji vlak in ostane tu, prezgodaj v odrasli svet ujet JE RES? MDB FRANC ŠAVLI-Med- ved. Slovenske gorice DELO SOCIALNIH DELAVCEV Socialne delavke delamo v Žetalah in Cirkulanah. To so predvsem nerazvita področja, kjer živijo ostareli ljudje, ki ne morejo več opravljati svojega dela na kmetijah in zato dobivajo nekaj denarja od socialnega skrbstva. Tega denarja ni veliko, toda ljudje so kljub temu zadovoljni s tem kar imajo. Ti ljudje so navajeni na zelo skromno življenje in so zado- voljni s tem kar imajo. Ti ljudje so navajeni na zelo skromno življenje in so zadovoljni, če imajo dovolj jedi in pijače. Ljudje v nerazvitih področjih so zelo dobri in prijazni čeprav nas spr- va, ko pridemo k njim na obisk, gledajo precej nerazumljivo in nam ne marajo pripovedovati o svojem življenju. Toda z njimi se začnemo prija/no pogovarjati in kmalu steče zaupen in prijeten pogovor iz kate- rega /vemo vse, kar si želimo. Na prijazen način jih prepričamo, da nam začnejo pripovedovati o sebi, svojih, s katerimi živijo. Povemo jim, da jim bomo s pomočjo te ankete, ki jo bomo dale naprej na socialno, kjer jo bodo razčlenili, skušale pomagati in jim narediti življenje čim prijet- nejše. Vprašamo jih tudi, kaj si želijo, da bi se spremenilo, da bi bilo njihovo življenje boljše. Ljudje se tako razgovorijo, da le stežka ustavimo piaz besed, ki vrejo iz njihovih ust. Želim si, da bi tem ostarelim ljudem čim več in čim bolj pomagali, ker so vsi tako dobri in prijazni, da je z njimi res veselje delati. T. KAJ BI FANTJE BREZ NAS Fantje dragi, zdaj več ne morete brez nas, saj smo vam za okras, ponosni ste lahko na nas! Čeprav smo vam prepovedale, v sobo k nam še vedno hodite! Fantje, fantje brez nas res ne morete! Vedno ste nas zapostavljali, pa vseeno ste o nas lepo sanjali, težko ste se zvečer od nas poslavljali saj vemo, da nas radi imate, vendar premalo na nas date. Hitro nam minevajo dnevi tukaj v brigadi, vsi smo si prijatelji, vsi se imamo radi. Bodimo še bolj enotni, bodimo še bolj borbeni! Veliko lepega smo že skupaj doživeli, vedno smo se lepo imeli in si radi kaj zapeli. Upamo, da se bomo še naprej dobro razumeli, in še radi imeli. RK-jevke TEDNIK 7. julij 1980 IMASl DOPISNIKI - 11 KIDRIČEVO Avtomobili v »potoku" Iz fotografije, ki ie bila posneta z balkona stanovanja, si bralep lahko predstavlja kako kvalitetno so urejena nekatera parkirišča avtomobilov pred stanovanjskimi bloki v Kidričevem ob dežju in manjših nalivih. Na posnetku je trenutno le en sam avtomobil, ostali so verjetno v garažah, ki ga je doletela usoda, da čaka na svojega gospo- darja v luzi pred blokom. Čeprav smo že navajeni tudi na to, da najdemo avtomobile v gozdovih in potokih, bi za tega le bila to .še prezgodnja upokojitev. No salo na stran in k resnemu vprašanju? Kdo je kriv za tako nekvalitetno opravljeno, vendar dobro plačano delo? Mfed stanovalci v Kidričevfem je bilo ze mnogo vpra.šanj iz katerih virov seje financirala taka ureditev parkirišč, ki so .sicer bila potrebna, čeprav so ponekod krepko posegla tudi v sam estetski videz m ureditev okolja bloka, sedaj Po vsakem nalivu aH dežju takole izgledajo paikirni prostori v Kidriče- vem. Foto: Konrad Zoreč pa so vidni pojavi nekvalitetno opravljenega dela na določenih mestih'. Gotovo bi za to moral nekdo odgovarjati. Kajti tudi v tem primeru gre za malomarno opravljeno delo^ ki si ga glede na stabilizacijska priza- devanja ne bi smeli privoščiti. Tistim, ki imajo to na vesti pa v poduk in premislek!! France Meško Grad Štatenberg letos samo za vikende Gostje, ki bi se za kratek čas, ali tudi za daljše obdobje, želeli ustaviti na gradu Štatenberg pri Makolah, se letos znajdejo pred zaprtimi vrati, saj inšpekcijska služba po ogledu prostorov gradu ni dala uporabnega dovoljenja, predvsem zaradi močne dotrajanosti posameznih delov objekta. Pri turistično gostinskem podjetju TOZD Planina Slovenska Bistrica, kamor grad spada v upravljanje, so sklenili, da bodo letos sprejeli v goste samo vikend turiste, saj jim bo uspelo usposobiti za nemoteno uporabo samo del prostorov, in to ob vhodu v grad. Pa še ti bodo odprti predvsem ob sobotah in nedeljah. Pričakujejo, da bodo prve letošnje goste na gradu Štatenberg lahko sprejeli v drugi polovici julija. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Poletje pred gradom Štatenberg, ali bo tudi tukaj zob časa močnejši od kamna? Nevsakdanji primer Pri kmetici Julijam Brumen iz Šalovec pri Središču je kaj nevsak- danji primer, da nad 30 kg težki pujsek sesa kravo. Ta njegova rogata »mačeha« ali bolje povedano »dojilja« se mu kar na paši vleže, če pa ne pa ščetinar kar stoje nežno posesa svoj večkratni dnevni obrok. Prav gotovo bo ta razvada požrešnemu pujsku skrajšala življenje, saj bo mnogo prej zrel za pod nož. Besedilo in posnetek: R. Rakuša Kravji počitek in svinjski obed na paSi GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH Svečano ob obletntei Gasilsko društvo v Gradišču v Slovenskih goricah je pred kratkim imelo 105. obletnico obstoja gasilskega prostovoljnega društva v kraju. Prireditev ob tem jubileju je bila zelo bogata, saj so seje udeležile vse gasilske družine iz lenarške občine, med njimi je bil tudi predsednik izvršnega odbora požarne varnosti SO Lenarta Alojz Doki, ki je gradiškim jubilantom tudi čestital. Gasilsko društvo Desenci iz ptujske občine, s katerim GD Gradi- šče tesno sodeluje pa je gasilcem iz Gradišča podelilo plaketo za spomin. Prireditev so sklenili s proslavo, ki so jo pripravili učenci osnovne šole Borisa Kraigherja iz Gradišča. Janez Lorber Slepi in slabovidni krvodajalci Iz medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj so se tudi letos polnoštevilno odzvali krvodajalci. Poleg rednih seje letos prigla- silo tudi nekaj takih, ki so kri darovali prvič. Najstarejši član Ivančič je tokrat daroval kri že sedemindvajsetič. Danci Rudolf in Andrej Furjan po 16 krat, Anton Hrenko 12 krat. ostali redni krvodajalci pa okrog 10 Besedilo in posnetek: R. Rakuša Krvodajalci z zdravniško ekipo pred ptujsko bolnišnico Kdaj bomo dobili zakon o zaščiti in varstvu živali? Pred dvajsetimi leti sta Lea in Eva Milller iz Ljubljane dale pobudo da se v Sloveniji ustanovi Društvo proti mučenju živali. Po temeljitih pripravah je bil sredi leta 1963 ustanovni občni zbor, nakar je sledila registracija. Društvo ima svoj sedež v Ljubljani, Trubarjeva 16. Njih delo je bilo in je še usme- rjeno v prvi vrsti za izglasovanje republiškega zakona o varstvu ži- vali, ki ga je res potrebno čimprej sprejeti in tako v največji možni meri z zakonom pKJskrbeti, da bi tudi živali bile zaščitene in zavaro- vane proti raznemu mučenju in zlorabam. Društvo si je poleg tega zadalo tudi nalogo, da bo v svoje članstvo vključilo čimveč mladine. V tem času so ustanovili društvo v Ko- pru, Mariboru, Celju, Kranju, Ko- čevju in tudi v Beogradu. Društva pa so še v Nikšiču, Zadru, Saraje- vu in Doboju. Pripravljajo pa ustanovitev društva tudi v Tuzli. Društvo, čeprav vsi člani delajo na prostovoljni bazi, je v teh letih doseglo dokaj zavidljive uspehe. Naj se omejimo le na to, da zapi- šemo, da pripravljajo dokumenta- rni film o surovem odnosu do ži- vali, ki jih odkrivajo terenske eki- pe po Sloveniji. Pripravili pa so že tudi nekaj dokumentarnih razstav. V tem času je društvo izdalo in razdelilo več sto tisoč priročnih opozoril, letakov, okrožnic, skic, obvestil, načrtov krmilnic in valil- nic za ptice, pasje ute. Izdajajo pa tudi društveno glasilo „INFORMAClJE". V raznih časopisih je bilo doslej objavljeno blizu 200 raznih sestavkov o delo- vanju društva. Niso redki primeri, ko tudi glasila delovnih kolektivov objavijo kakšen prispevek. V pri- pravi pa je propagandna razstava, ki bi naj bila v Ljubljani in katere pokrovitelj bo dr. Aleš Bebler, predsednik Zveznega komiteja za varstvo človekovega okolja. Naj navedemo primer, da je društvo proti mučenju živali doslej odkupilo že pet psov, ki so bili mučeni, da so jih tako rešili na- daljnih muk. Odvzem mučene ži- vali še namreč ni možen, ker pač ni ustreznega zakona. Za vsakega takšnega psa je društvo izplačalo lastniku 500 dinarjev. Za najdecre živali pa je društvo poskrbelo, da so prišli v last takšnim ljudem, ki so ljubitelji živali kar je porok, da bodo zanje tudi skrbeli. Društvo pa poskrbi tudi za eutanazijo (smrt brez bolečin) za neozdravljivo bol- ne živali, kar je seveda zvezano s stroški. Med uspehe svojega vztrajnega dela si društvo lahko šteje tudi to, da so uspeli z res široko zasnovano akcijo preprečiti, da bi se tudi pri nas izvajale bikoborbe. Njih zaslu- ga je tudi, da so preprečili registra- cijo nehumanega društva ,,Peteli- nji boji", ki soja želeli ustanoviti vŽivinicahvBiH. Se več. Društvo se je med drugim vključilo tudi v akcijo proti ritualno-obrednemu klanju živine za Libijo. Protestira- lo je tudi oziroma se pridružilo svetovni javnosti, zoper poizkuse, ki jih izvaja holandski'zdravnik dr. Van den Velden, ki z mučnimi poizkusi želi vzrediti nekakšnega super psa (super dog) kot tudi pro- ti mučenju psov, na katerih preiz- kušajo škodljivost cigaretnega di- ma, ko pogine na dan tudi do 30 psov. Naj omenimo, da je društvo do- slej prejelo že prek 3.300 prijav o mučenju živali. Veliko mučiteljev je društvo povabilo v društvo na osebne pogovore, opozorilo in mnogi so potem spremenili svoj odnos do nemočnih in krotkih živali. Da bi društvo napravilo konec tej vznemirljivi statistiki raznim mučenjem živali, so na temelju sorodnih zakonov, ki jih npr. imajo v sosednji Avstriji, Italiji, Grčiji, ZR Nemčiji, ter mnogih drugih državah, tudi Avstraliji, Izraelu, V. Britaniji, so se lotili tu- di sestave osnutka slovenskega zakona o varstvu živali, ki pa žal še ni prišel pred delegate skupščine SRS. Razlog je kaj neprepričljiv, ko smo nedavno tega v DELU zasledili, da je bila imenovana skupina (anonimnih) ljudi, ki je po ,,skrbni proučitvi" ugotovila, da nam zakon o varstvu živali ni potreben, ker to urejajo že drugi predpisi. Razumljivo, da se društvo proti mučenju živali s tem ne strinja. In prav sedaj teče v SR Sloveniji po- sebna akcija, ko člani zbirajo pod- pise s katerimi bodo dokazovali, da je zakon proti mučenju živali res nujno potrebno izdati. Franjo Hovnik V Gerečji vasi „lgre brez meja" V nedeljo, 6. julija je organizacija ZSMS v Gerečji vasi organizirala vaške »igre brez meja«. Ob lepem in sončnem vremenu se je nabralo precej gledalcev iz bližnje in daljne okolice. V tekmovanju so sodelovale 4 ekipe in sicer: Gerečja vas. Slovenja vas, Trniče in Branšvikg. V programu je bilo nelcaj prav zanimivih točk. NajveC preglavic so imeli tekmovalci pri prevozu steklenic in pri že tradicionalni vleki vrvi. Čeprav tekmovanje ni bilo na posebni kakovostni ravni, vendar si organizatorji zaslužijo priznanje, saj je bilo tekmovanje organizirano v obliki rekreacije, ljudje se ob tem medsebojno spoznavajo in povezuj'ejo. Se rezultati: prva Gerečja vas, ki si je priborila 28,74 točke, druga Gasilska spretnost — odstranitev tarče z vodain curkom Spretnost pri prenašanju vedra z vodo, odločilna sta bfli količina in čas Najzanimivejša točka je bila molža krav. Pokazalo se je, da mladi kme- tovalci niso tako vešči tega opravila kot starejši, zato je bilo med gledalci tudi veliko smeha. Za konec še skupni posnetek vseh štirih ekip. I Slovenja vas, tretje Trniče in zadnji Branšvig. Praktična darila za tek- movalce so prispevali vaščani Gerečje vasi. Za dobro razpoloženj^ do tekmovanju ie poskrbel ansambel Francka Žibrata iz Ptuja. Manjkalo pa tudi ni domačih specialitet od domačih klobas do gibanic. Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč i POPRAVEK v sestavku pod naslovom »Adalbert Slekovec — 70 letnik«, kije bil objavljen v 26. številki Tednika. 3. julija 1980 na strani 11, je tiskar- ski škrat nekoliko pomešal besedilo v tretjem odstavku, iz katerega bi bralec lahko napačno sklepal, da je bil Adalbert Slekovec pred imeno- vanjem za ravnatelja posebne osnovne šole v Ptuju, leta 1949 profesor za slovenščino na učiteljišču v Mariboru. Dejansko pa bi moralo biti zapisano, daje bil dr. Ljudevit Pivko, po njem je poimenovana nekda- nja posebna osnovna šola, profesor slovenščine Adalbertu Slekovcu na učiteljišču v Mariboru. ' i 12 - NASi DOPISNIKI 17. julij 1980- TEDNIK Prvi dan se je treba navaditi Tako. Zdaj pa smo vojska. Pripadniki TO. Ubogi mi revčki že prvi dan smo se morali navaditi na ,.železno disciplino" in red. Kaj ni to gro- zno? Ob petih na noge, potem celo dopoldne vzgoja, popoldne, ko so svobodne aktivnosti pa si že čisto na koncu. Res takšen peklenski tempo med počitniškim lenarjenjem težko preneseš. Toda kar je je. Sem smo prišli prostovoljno in se nimamo kaj smiliti samemu sebi. Sicer pa mora- mo priznati, da tako grozno in nevzdržno zopet ni. In ker je lahko tukaj- šnje življenje prav prijetno, ga bom jaz,opisala. Za začetek moram reči, da me je vrgel iz tira. Prvi dan smo v najhuj- šem dežju postavljali šotore. Na naše veselje je popoldan nehalo deževati. Zvečer pa je bilo kar toplo, da smo rogovilili po taboru, potem smo hočeS nočeš morali iti spat. Zase lahko rečem, da sem dobršen del noči prebede- la in zmrzovala. Naj sem še se tako trudila, da bi se popolnoma skrila pod odejo, mi to nikakor ni uspelo. Sem se pač sprijaznila s kruto usodo, da me bo zeblo. A kljub mrazu, sem proti jutru zaspala. Vendar to ni dolgo trajalo. Že je bila ura pet in s tem jutranja telovadba, kamor sem vsa za- spana prišla seveda prepozno. Pri zajtrku sem bila že dobro zbujena, tako da sem lahko normalno jedla. Po zajtrku pa zbor in potem smo vsi šli k politični vzgoji. Slavni tretji vod (slavni zato, ker sem tam jaz) je imel potem predava- nje in praktično ravnanje z orožjem. Na igrišču je nič kaj prijetno pripe- kalo sonce. Se sreča, da smo lahko sedeli, sicer bi ubupali že na začetku. Vsi smo zdržali te muke, z nestrpnostjo pa smo čakali kaj bomo delali naslednji dve uri. Že smo zvedeli, da bomo šli ,,puzat". Ko smo ,,prepu- z.ali" ves teren, smo šli v tabor, potem pa zopet na igrišče, kjer smo imeli predavanje o straži. Najprej smo teoretično potem pa praktično obdelali kaj, kje, kako in zakaj sploh straže so. Naše veselje, da je vzgoje konec, je kalila ena misel, to je čiščenje orožja. Torej malo prej smo očistili orožje, zdaj ko pišem, se na hodniku dre- njajo in čakajo na kosilo. Tukaj jaz grem tudi ker sem precej lačna, sicer pa moramo tako in tako zaključiti. Za konec naj povem še to: priznam, prvi dan bi odšla domov takoj s prvim avtobusom, danes pa se na kaj takega niti ne spomnim. Alenka, KS Ormož VREME VOJAKOV NE MOTI s teritorialno obrambo sem se prvič c>obliže seznanila lani, ko so imeli i mladinci prostovoljci tabor pri Tomažu. Opazovali smo jih in takrat sem ^ pričela razmišljati malo več o vsem tem. Po nekaj tednih je padla odloči-' tev in spomladi sem se prijavila teritorialcem. Želela sem se seznaniti z; orožjem in vsaj z delom tistega, kar mora pravi vojak vedeti, všeč pa mi; je bilo tudi zato, ker se tu razvija pravo tovarištvo, spoznaš veliko novih i prijateljev. : In tako smo se zbrali v petek v Ormožu. Turobno vreme ni obetalo nič i dobrega. Nad nami so se podili težki oblaki in tu pa tam je padla kakšna I kapljica. Tudi pri Miklavžu je bila ista pesem. Toda vreme vojakov ne: moti in nemudoma smo začeli postavljati tabor. Šotori so rasli kot gobe. po dežju. Komaj smo dočakali malico, potem pa smo takoj odšli postiljat^ v šotore. Tako smo bili na koncu zmučeni in počitek po kosilu se nam je i kar prilegal. Vsi smo živeli bolj v pričakovanju, kaj nam bo prinesel jutri- šnji dan. Ko smo zvečer polegli v šotore, še dolgo nismo zaspali. Kaj pa je' prinesel današnji dan? Vstajanje ob p >tih, grozno utrujanje, jutranja telovadba, po zajtrku = pa naloga stražarja. Kaj vse pa še bo prinesel? Najbolj razburljivo bo na i straži. Verjetno me bo malo strah, pa ga bom že premagala. Tudi STOJ j in KDO GRE in tako dalje kot nas je učil tovariš podporočnik Jože, še vem, mislim, da se ne bo nič zataknilo. Vsekakor pa mi je v šotoru, prav posebej pa sedaj, ko sije sonce všeč. Domov bom prišla bogatejša za ne-' kaj lepih, brez dvoma nepozabnih dni. NATASA, KS Tomaž Všeč mi je bilo ,,Kaj za vraga pa je to?" zagrmi po razredu. Eden, ki pa se hoče malo pohvaliti začne razlagati: ,,To ne velja. Vaje so v počitnicah, streljanje, pohodi, sam dolgčas..." ,,Meni pa se zdi, daje zanimivo," pripomni drugi. Naveličam se tega govoričenja in odidem. Zamika me, da bi se vseeno prijavila: ,,Eh, saj Se imam čas," si mislim. Nekaj časa sem še zavlačevala, nato pa sem se le odločila, da se prijavim. Sedaj, ko sem tukaj že peti dan moram-reči, da nisem razočarana, j nasprotno navdušena sem in sem prepričana, da mi bo prehitro minilo. Zjutraj ob petih že moraš stati v vrsti. To ni ravno najbolj prijetno, i ker smo navajeni, da doma dalj časa poležavamo. Sicer pa to ni velik prob-i lem, ker se naspimo prvo uro, ko imamo predavanje. Najbolj zanimivo pa \ je, kadar gremo na teren. Smešno je gledati, kako drugi plazijo, ampak i smeh ti zamre, ko se z glavo zariješ v blato in podržiš vse štiri od sebe, po^ možnosti pa še puškino cev napolniš z blatom, da jo pozneje lažje čistiš. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo šli v napad. Streljali smo z velikim navdušenjem, ampak na nasprotni strani ni nihče padel, tudi na naši ne. Seveda, ko pa so to le šolski naboji. Najboljše pa je seveda po kosilu, ko imamo voljno. V tem času se vrstijo razne športne igre, ki pa se navadno končajo brez prepira ali pa poškodbe. No, p>ozabila sem še na čiščenje orožja, ki je na vrsti vsak dan. To opravilo mi ni najbolj všeč, ampak kaj hočeš, v vojski je tudi to potrebno. Tudi straža nobenemu najbolj ne leži, posebno pa še, ko lije dež in je mrzlo, da ti šklepetajo zobje. Tukaj mi je všeč in bom najbrž tudi naslednje leto prišla, čeprav takrat le za dva dni. Tatjana, KS Ormožj Taborniki Taborniki mi, smo veseli prav vsi. Po terenu vsak dan gremo, potem pa lačni vse pojemo. Zjutraj zgodaj vstajamo, k telovadbi brž hitimo, da ne zamudimo, samo tega se bojimo. Po telovadbi vsi izmučeni šotore pospravljamo, si potrebno pripravimo, da v zbor se postavimo. Pri prvi učni uri skoraj vsi zaspimo, ko vrata se odpre, vsi glave dvignemo, ker se komandirja prestrašimo. Nato se v stroj postavimo in na igrišče zavijemo, tam pa levo, desno in naprej, komandant naš le naprej. Minka in Darija, KS Ormož MLADI IZ OBČINE ORMOŽ PROSTOVOLJCI V TERITORIALNI OBRAMBI Z razvojem samoupravnih soci- alističnih odnosov se ustvarjajo vse ugodnejši pogoji za angažira- nje, pobudo in ustvarjalnost delo- vnih ljudi, mladine, kot dejavnih Mladi teritorialci so skrbeli za urejenost svojega tabora. in neposrednih subjektov obrambe in zaščite. Vloga in moč delav- skega razreda, naših narodov in narodnosti prihaja do izraza v negovanju pridobitev revolucije, krepitve enakopravnosti, ter brat- stva in enotnosti naših narodov in narodnosti, kakor tudi v borbi zo- per vse sile in pojave, ki so proti samoupravne in protisocialistične, kar prispeva k nenehni krepitvi obrambnih sposobnosti in celoviti varnosti naše države. Zasnova splošne ljudske obram- be in družbene samozaščite omo- goča mladi generaciji, da vse bolj prevzema skrb in odgovornost za nadaljnji razvoj SLO in DS. .Mladi postajajo vse bolj aktivni in odgo- vorni nosilci razvoja in ustvarjanja SLO in DS in to toliko, kolikor so idejno-politično in strokovno usposobljeni, dobro organizirani in v kolikor so vključeni v re- ševanje pomembnih vprašanj družbeno-ekonomskega, politi- čnega in kulturnega življenja. Pri- prave na obrambo in zaščito vse bolj postajajo sestavni del celovi- tega socialističnega razvoja in vsakodnevne aktivnosti mladih. Na poljani pred osnovno šolo v Miklavžu pri Ormožu so mladi te- ritorialci iz občine Ormož postavili tabor, katerega šotori so nudili streho sto dvajsetim mladincem prostovoljcem. Usposabljanje mladih teritorialcev je potekalo v dveh izmenah po sedem dni, v vse- bini pa je zajemalo predvsem: vojaško strokovni pouk, taborni- ško življenje in kondicijsko uspo- sabljanje. V prostem času so mladi teritorialci delovali na kulturnem in športnem področju ter priprav- ljali srečanja z mladimi iz krajevne skupnosti Miklavž. Mladi iz KS Miklavž so s prosto- voljci teritorialci sodelovali ne- prekinjeno in obsežno. V času ta- borjenja mladih teritorialcev se je v KS Miklavž pri Ormožu sestal tudi komite za SLO, s katerim so prav tako tesno in tvorno sodelo- vali. Brez dvoma je vse to prispe- valo h kvalitetnejšemu in tvornej- šemu življenju in delu v taboru mladincev prostovoljcev. V počastitev praznika Dneva borca so mladi pripravili pohod k spominskim obeležjem NOB. Pohoda se je udeležilo prek sto petdeset pohodnikov: mladincev iz KS Miklavž in prostovoljcev teri- torialcev, predstavnikov DPO ob- čine Ormož in KS Miklavž. Po pohodu k spominskim o- beležjem NOB, dolgem prek dvaj- set kilometrov, so se mladinci in gostje udeležili proslave, ki so jo ob prazniku pripravili mladi iz KS, teritorialci in učenci šole. Proslave so se udeležili tudi predstavniki DPO občine Ormož: predsednik OK ZSMS Branko Jovanovič, predsednik OK SZDL Miroslav Tramšek, sekretar OK ZKS Tone Luskovič, sekretar OS ZSS Slavko Kačičnik, predstavniki KS Mikla- vž, predsednik SO Ormož Mirko Novak, komandant pokrajinskega štaba TO Silvo Bedrač,... Po proslavi so mladinci prosto- voljci svečano zaobljubili. ,,Uspo- sabljanje je pokazalo, da je priso- ten velik interes in zavzetost med mladimi za tovrstno dejavnost, saj se mladi zavedajo, da se vključu- jejo v uresničevanje svoje vloge v konceptu SLO! " je med drugim povedal komandant tabora Alek- sander Stampar. Violeta Majcen iz Ormoža, sicer dijakinja živilske tehniške šole v Mariboru je prostovoljka v TO že drugo leto: ,,Prav je, da se mladi vključujemo v TO, .saj se tukaj mnogo naučimo za življenje, še posebej je to pomembno za mladinke, ker se kasneje ne sre- čamo več z organiziranim izo- braževanjem za obrambo domovi- ne. Znanje o vojaških veščinah, ki sem si ga pridobila v TO mi je ve- liko koristilo tudi v šoli pri pred- metu obramba in zaščita. Prav bi bilo, ko bi se ta oblika dela razširi- la tako, da bi zajela slehernega mladinca in mladinko. Življenje v taboru je zanimivo tudi v prostem času, sama sem sodelovala kot re- citatorka, s svojo flavto pa sem poskrbela za prijetnejše vzdušje v taboru na predvečer." Stanko Salamon iz Hardeka pri Ormožu je f>o poklicu ekonomski tehnik: ,,Prostovoljno sem vstopil v TO pred tremi leti. Znanje, ki sem si ga pridobil na usposablja- njih v TO, skupaj z znanjem, pri- dobljenim v šoli pri predmetu obramba in zaščita, mi bo prišlo prav sedaj, ko odhajam v JLA. Pomembno je, da se srečujemo mladinci iz različnih okolij in različnih struktur na usposab- ljanjih za TO, .saj se tukaj poleg vojaško strokovnega pouka, se- znanimo z aktualnimi problemi so- dobnega sveta. Menim, da akti- vnost mladinca ne sme biti ome- jena zgolj na eno od področij udejstvovanja mladih. Saj so kul- tura, šport, MDA, TO,... poleg izobraževanja in dela sestavni del življenja vsakega mladega človeka. Da mladi to vse bolj spoznavajo, je videti tudi v nenehni rasti mla- dih v TO. Vidik prostovoljnosti v TO v veliki meri prispeva h kako- vosti dela na taborjenjih teritori- alne obrambe. Besedilo in posnetek: Fi M Komandant daje mladincem še zadnje napotke. Prostovdjca v TO Violeta Majcen in Stanko Salamo n. Malo sem stisnil zobe Zbudilo me je kričanje v šotoru. Po strehi je škrabljal dež in mi dal vedeti, da bomo spet telovadili na mokrem. V naslednjem trenutku seje po taboru zaslišal glas dežurnega oficirja in povedal, da telovadba odpade in da je treba pospraviti šotore. Takoj za tem sem spet zaspal in se zbudil spet takrat, ko bi že moral stati v stroju. Na hitro sem pospravil posteljo, se oblekel in kar naravnost odšel k zajtrku. Ker so mi drugi že pobegnili v jedilnico. Po zajtrku je še vedno lilo, pa smo odšli v učilnico in gledali filme do malice. Do takrat se je tudi že zjasnilo, zato smo odšli na strelišče. Najprej smo ga morali do konca urediti. Potem smo se postrojili. Ker sem prvi, največji, sem moral tudi prvi na strelišče. Priznam, da me je bilo malo strah, pa sem ga skušal premagati s tem, da sem malo stisnil zobe. Olajša- nje sem začutil tudi takrat, ko sem videl, da so poskusni naboji dobro izstreljeni. Zato sem se tudi v streljanju za oceno dobro odrezal. Zelo sem bil zadovoljen z uspehom. Miro, KS Ormož Uspešno sodelovanje 00 ZSMS Miklavž in mladinskega tabora Prizadevanja, da se letošnje urjenje mladincev prostovolj- cev izvaja v naši KS. niso bila brezuspešna. Zato pa je bila odgovorna naloga OO ZSMS, da se dobro pripravi na izvedbo samega urjenja. Sedaj, ko je urjenje z večjim delom končano, mislim, daje bilo naše sodelovanje uspešno. Čeprav smo sodelovali pred- vsem na športnem področju, smo se uspešno postavili po robu ekipam tabora. Tudi s samim sprejemom, oz s sodelovanjem smo zadovoljni. Mladinci so nas že ng začetku taborjenja se- znanili z določenimi problemi, katere smo v večji meri odpravili. Upam. da bo vsak mladinec prostovolec v TO ohranil v spominu našo OO ZSMS kot dobro organizacijo. Na koncu bi želel vsem OO ZSMS, ki bodo v bodoče domačini urjenja mladincev prostovoljcev, da prav tako uspešno opravijo svojo nalogo. Vinko Cimerman^ SMO PAČ DEKLETA Ko sem se v četrtek zjutraj zbudila, sem hitro skočila s postelje. Moja prva misel je veljala mojemu sprejetju v TO in dnevom, ki jih bom preži- vela skupaj z mojimi vrstniki in vrstnicami ,,mladimi teritorialci". V ne- strpnem pričakovanju sem tekala iz sobe v kuhinjo, pa spet nazaj. Mama se mi je samo pritajeno smejala. Danes pa sem že tukaj. In če f)omislim na sobotno jutro, moram priz- nati, da smeh kar sili v moja usta. Prav nič ni tisto jutro podobno petkove- mu, ko nam je bil namreč prvi dan in polni nekih novih občutkov smo zvečer zlezli v šotore. Seveda nič ni moglo preprečiti, da ne bi klepetale. Temu klepetu pa seveda ni bilo ne konca ne kraja. Pa kdo nam to sploh more zameriti, smo pač dekleta! Vendar bi še vse bilo nekako prav, če ne bi v soboto zjutraj... ja kaj , drugega kot zaspale. Dežurni je že klical v zbor, ko smo me počasi poka- j zale svoje nosove med šotorskimi krili. Potem paje bil direndaj. Uniforme j smo vlekle kar na trenirke: ,.Presneto, kje so moje hlače?" sprašuje i Minka. Srajce, majce, kape, vse je kar letelo iz kota v kot. Hitre pa tudi nismo bile ne vem kako, saj so ostali medtem še skoraj končali z jutranjim \ tekom. Toda tega nam najbrž niso zamerili, ker smo že drugo jutro stale^ med prvimi v zboru. Milka. OrmoŽ j Domovina Domovina naša svobodna si ti. ko za tebe preteklo je mnogo krvi, ko za tebe padlo je mnogo ljudi, da sedaj presrečni smo vsi. Če zopet sovražnik prihrumel bi k nam, uprli se mu bomo z golimi pestmi in s puško na rami, samo, da domovina svobodna boš tL Minka, KS Ormož TEDNIK -^7. julij 1980 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 raon.BiisKA KOHffsaicA o mi^ kultinh USMERITEV PRIHODNJEGA DELA Problemska konferenca SZDL Slovenije o »Aktual- nih nalogah na področju nadaljnega razvoja telesne kulture v SR Sloveniji«, zak- ljučna seja je bila 2. julija, je vsestransko analizirala in ocenila razmere na področju telesne kulture. Pred tem so v široko zastavljeni in demo- kratični javni razpravi delo- vni ljudje in občani, športniki in mladina ter telesnokultur- ni delavci v športnih organi- zacijah in društvih, družbe- nopolitičnih organizacijah ter drugih družbenih organizmih in telesih osvetlili aktualno problematiko telesne kulture ter oblikovali vrsto idej, po- bud in predlogov za nadaljne delo na tem področju. Zlasti so izpričali veliko zainteresi- ranost in pripravljenost, da se neposredno vključijo v obli- kovanje telesnokulturne poli- tike in v prizadevanja za njeno hitrejšo samoupravno preobrazbo. Problemska konferenca je ugotovila, da je bilo obdobje po 13. razširjeni seji Predsed- stva in Izvršnega odbora RK SZDL Slovenije leta 1973 izredno pomembno za razvoj telesne kulture v naši republi- ki. Takrat sprejeta izhodišča in sklepi, ki so še vedno aktualni, so bili vodilo in spodbuda za vsebinske in organizacijske spremembe, ki so svoj konkreten izraz dobile v Zakonu o telesnokulturnih .skupnostih in v Samouprav- nem sporazumu o uresniče- vanju nekaterih pomembnih vprašanj nadaljnega razvoja telesne kulture v SR Sloveni- ji. Dokajšnji premiki in rezul- tati so bili doseženi zlasti na področju samoupravne orga- niziranosti telesne kulture, v razvijanju množičnosti in del- no tudi v kakovostni rasti posagteznih športnih panog. Tako'so bili ustvarjeni začet- ni pogoji za njeno celovitejšo nadaljnjo samoupravno pre- obrazbo in neposrednejše povezovanje z združenim de- lom. Ustavna načela, zakon o združenem delu, zakon o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture ter mnogi drugi pomembni druž- beni dokumenti zahtevajo, da tudi področje telesne kulture — kot pomemben dejavnik družbenega razvoja iii sesta- vino združenega dela — hi- treje vključimo v proces nje- gove samoupravne preobraz- be. V družnbi je spoznan in sprejet velik pomen, ki ga ima telesna kultura za zdrav vsestranski razvoj celovite človekove osebnosti. Doseže- na stopnja družbenoekonom- skih odnosov in materialnega razvoja nam omogoča, da tudi na tem področju hitreje napredujemo. Ob tem pa ugotavljamo, da za temi mož- nostmi zaostaja vpliv, ki bi ga morali imeti delovni ljudje kot nosilci interesov tudi na to področje, da se samou- pravno interesno organizirajo za zadovoljevanje telesnokul- turnih potreb in za kakovost- no rast športa. V srednjeroč- nih programih je zato potreb- no zagotoviti, da bodo v sleherni organizaciji združe- nega dela. krajevni skupnosti ter družbenopolitični skup- nosti opredelili interese, po- trebe in smotre razvoja tudi na področju telesne kulture ter za njihovo zadovoljevanje zagotovili tudi ustrezna mate- rialna sredstva. Problemska konferenca je ugotovila, da smo v SR Sloveniji sprejeli družbeno- politična stališča glede mno- gih vprašanj nadaljnega raz- voja telesne kulture. V seda- njem obdobju pa je zato zlasti nujno, da opredelimo predvsem tista, ki so po- membna za nadaljne celovito podružbljanje telesne kultu- re, njeno nadaljno samou- pravno preobrazbo in ki so povezana s sprejemanjem srednjeročnih razvojnih pro- gramov. Izhajajoč iz družbeno pri- znane vloge telesne kulture v razvoju družbenoekonom- skih in socialističnih samou- pravnih odnosov, dosedanjih izkušenj ter v javni razpravi izraženih pobud in predlogov je problemska konferenca sprejela stali.šča in sklepe, pomembne za nadaljni razvoj in delo na tem področju. POMEMBNOST TELE- SNE KULTURE Razvijanje najrazličnejših oblik telesnokulturne dejav- nosti vse bolj postaja potreba in sestavni del družbene za- vesti in praksa širokih množic delovnih ljudi in občanov. Telesna kultura je vse bolj enakovreden in pomemben sestavni del našega družbene- ga življenja, ki prispeva, k zdravju, obnavljanju in utrje- vanju delovnih, umskih, ob- rambnih in drugih sposobno- sti posameznika in celotnega naroda, k utrjevanju sociali- stičnega patriotizma, bratstva in enotnosti, k smotrni porabi prostega časa ter osebnemu zadovoljstvu in s tem k obli- kovanju, izražanju in potrje- vanju celovite človekove osebnosti. Zato si morajo zavestni dejavniki družbene- ga razvoja prizadevati, da bo v ospredju uresničevanja in zadovoljevanja teh spoznanj delovni človek, ki kot aktiven udeleženec prek demokratič- nih in samoupravnih meha- nizmov političnega sistema uveljavlja telesno kulturo v združenem delu kot njegovo enakovredno sestavino in dejavnik njegovega in sploš- nega družbenega razvoja. Preiskus telesnih sposobnosti (foto B. Rode) SAMOUPRAVNA PREOB- RAZBA Nadaljna samoupravna preobrazba odnosov, na po- dročju telesne kulture in njena integracija v samou- pravno organizirano združe- no delo je osrednja potreba in pogoj njenega nadaljnega razvoja. Prizadevanja za to so skupna in stalna naloga vseh družbenopolitičnih dejavni- kov, v prvi vrsti pa telesno- kulturnih delavcev ter šport- nih organizacij in njihovih združenj. Organizirana in us- merjena družbena akcija vseh teh dejavnikov mora zagotoviti, da bodo samou- pravne interesne skupnosti za telesno kulturo zaživele v svoji ustavni vlogi in da bomo tudi na tem področju dosledno uveljavljali odnose svobodne menjave dela. VPLIV DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV Delovni ljudje in občani kot ustvarjalci sredstev in nosilci ter uporabniki telesnokultur- ne dejavnosti morajo imeti odlučujoč vpliv na oblikova- nje programov dela in razvoja telesne kulture, ki omogočajo — na podlagi in v okviru raz- položljivega dohodka in .sku- pno sprejetih programov ~ zagotovitev njihovih temelj- nih interesov in potreb. Zato je treba razvijati in pogljab- ijali demokratične oblike in metode sporazumevanja in dogovarjanja tako v okviru in prek samoupravnih intere- snih skupnosti za telesno kul- turo, kot tudi v okviru tele- snokulturnih organizacij, šol- skih športnih društev in nji- hovih zvez, od krajevne sku- pnosti in občine do republike in federacije. DOSLEDNO UVELJA- VIJANJE DELEGATSKIH ODNOSOV Dosledno uveljavljanje de- legatskih odnosov je eden te- meljih pogojev samoupravne preobrazbe telesne kulture in njenega uveljavljanja v druž- benem razvoju naše republi- ke. Delovanje in organizira- nost nosilcev telesnokulturne dejavnosti (samoupravnih interesnih skupnosti, društev, zvez in drugih asociacij) mora biti v celoti zasnovano na de- legatskih razmerjih. V ta na- men je nujno treba proučiti dosedanjosamoupravnoinde- legatsko prakso in posebno- sti tega področja ter ustvariti možnosti in pogoje, da bodo delegatski odnosi povsem za- živeli. Dogovarjanje in spo- razumevanje ter skupno sno- vanje programov telesnokul- turne dejavnosti mora postati temeljna metoda delovanja, organiziranosti in financira- nja telesne kulture na vseh ravneh. MENJAVA DELA Svobodna, še posebej ne- posredna menjava dela. je te- melj za zagotavljanje materi- alne podlage telesnokulturnih dejavnosti. Programe nosilcev telesne kulture — ne glede na vire financiranja — moramo usklajevati v okviru samo- upravnih interesnih skupnosti za telesno kulturo. To bo prispevalo k javnemu delo- vanju telesnokulturnih orga- nizacij ter k hitrejšemu pod- ružbljanju telesne kulture, še zlasti vrhunskega športa. Le tako je mogoče učinkoviteje presegati tudi administrati- vno in nesistemsko urejanje materialnih in drugih potreb in problemov na tem področ- ju. V samoupravnih intere- snih skupnostih in prek njih naj se krepi in zagotovi sku- pna odgovornost delovnih ljudi in telesnokulturnih de- lavcev, da bodo sredstva re- snično namensko uporablje- na za skupno dogovorjene programe in aktivnosti. \ Nadaljevanje prihodnjič KARATE ZR Nemčija- Ptuj(6:1) Ptujski karaterisli so se zadnjo nedeljo v prijateljskem srečanju pomerili s premočno ekipo ZR Nemčije ter to srečanje izgubili kar z rezultatom 6;.l. Pri tem velja poudariti, da sta bila pri gostih dva, ki sta svetovna prvaka. Sicer pa je karate klub iz SCHIEFBA- HNA tudi ekipni prvak ZR Nem- čije. Ptujčani so se pomerili v SEMI CONTACT karateju z gosti. Rezultati pa so bili sledeči: V mu- ha kategoriji je Vladimir Sitar izgubil z rezultatom 6:8; Boris Bezjak 7:10; Gorazd Stumberger 12:13; Milan Segula z 5:7; Rudi Jerenec 4:7; Edvard Stegar z 7:11. Zmagal je le Muriz Čerimovič, ki tekmuje v poltežki kategoriji (do 84 kg) z 9:8. Priznati je treba, da so se naši fantje častno borili, da se niso ustrašili svetovnih prvakov. Dokaz temu je tudi, da so gostje zmago- vali le s točko ali dvema razlike. Sicer pa bi lahko Ptujčani z malo več športne sreče pospravili tudi kakšno zmago več v svojo korist. FRANJO HOVNIK TOMBOLA NA HARDEKU »Drugo nedeljo v juliju je bila organizirana tradicionalna letna prireditev — tombola. Kot je že tradicija, je bilo to nedeljo lef>o vreme in izredno veliko obiskovalcev...« tako so o prireditvi, kije bila pred leti, zapisali v kroniko člani gasilskega društva Hardek. Hardeški gasilci so tudi letos nadaljevali tradicijo, obiskovalci prav tako, vreme pa ...je tudi izdržalo. Mnogi so prišli tudi zaradi znanih hardcških pogač... S prostovoljnim delom in velikim intuziazmom člani gasilskega društva Hardek delujejo že od leta 1896. Od takrat do danes so neštetokrat nesebično priskočili na pomoč, ob tem pa skrbeli za kulturno in zabavno življenje — ne samo svojih članov, temveč vseh slovenskih ljudi od blizu in daleč. Tombola na Hardeku je tista prireditev, ki sojo ljudje sprejeli, tako tisti, ki jo organizirajo, kot oni, ki jo obiskujejo Dejansko bi lahko rekli, daje ta prireditev postala last vseh Hardečanov in ne zgolj gasilska prireditev. Besedilo in posnetek: Fi M Uspeh ptujskih atletinj Devet mladih atletinj ptujskega atletskega kluba se je udeležilo državnega prvenstva za mlajše in starejše mladinke v Ohridu. Samo tekmovanje je potekalo po izredni vročini in z mnogimi kvalifikacijami, kar je bil izreden fizični in psihični napor za tekmovalke, ki so po večini še pionirke. Najboljša med Ptujčankami je bila Marija Šešerko, ki je bila trikrat peta, in to: v skoku v daljino z rezultatom 5 metrov, 80 m z ovirami 12,9 in v štafeti 4 x 100 m. Nadarjena Vesna Carli je v skoku v daljino pristala na osmem mestu, isto mesto sta osvojili Milena Bele v skoku v višino in Marija Vindiš v teku na 1500 m. V teku na 600 m sta tekmovali Lovrec Irena, ki je osvojila sedmo mesto in Hameršak Marica deveto. Deveta je bila tudi Sonja Pajek v skoku v višino. V štafetnem teku 4 x 300 m v postavi Bolcar, Hamei^ak, Lovrec in Kerbler, Carli, Šešerko in Bolcar osvojile odlično peto mesto z rezultatom 52,2. V štafetnem teku 4 x 300 m v postavi Bolcar, Hameršak, Lovrec in Šešerko je štafeta pristala na sedmem mestu. V mnogih disciplinah so bile mlade Ptujčanke boljše od številnih atletinj večjih in bolj renomiranih atletskih klubov kot so: Kladivar, Olimpija, Crvena zvezda,... in to je odraz talenta in borbenosti atletinj, obenem pa potrditev pravilnega dela v novo ustanovljenem atletskem klubu. L. Cucek 14 - ZA RAZVEDRILO 17. julij 1980- TEDNIK SMRAD IZ ČISTILNE NAPRAVE UPRAVIČENO NEGODOVANJE OBČANOV V krajevni skupnosti Budina — Brstje in v delu mesta Ptuja občani že nekaj časa trpijo ne- vsakdanjega obiskovalca — smrad, ki po vsej verjetnosti prihaja iz čistilne naprave. Nego- dovanje prizadetih je več kot upravičeno in glede na resnost položaja, bo potrebno stvari pri odgovornih dosledneje reševati kot doslej, saj se zadeve že nekaj časa ne premaknejo; čutiti pa je tudi določeno lagodnost nekate- rih, saj drugače si ni mogoče razlagati, da se dokončanje ob- jekta čistilne naprave tako dolgo vleče. Kot je znano objekt gradi- jo DEM ob sotlnanciranju obči- ne Ptuj in bi moral biti zgrajen v letu 1978. najkasneje pa v letu 1979. Vsa dela pri projektiranju ter tehnično-tehnološki izvedbi čistilne naprave izvaja po pogod- bi z DEM, Inženiring biro Mari- bor. Iz podatkov, ki so na voljo, pa je razbrati, da že leto in več trajajo prizadevanja oziroma zahteve po dokončanju objekta, saj so v mnogočem prekoračeni pogodbeni roki. Prizadeti občani iščejo pomoč na vseh straneh. Lahko rečemo, da se zadeva rešuje pri ustreznih organih. Ferdo Veingerl. član izvršnega sveta SO Ptuj pa je o tem problemu povedal nasled- nje: »Zadnji tak razgovor, na kate- rem je bil prisoten problem čistilne naprave, je bil 25. junija letos: Vodili smo ga prek poslov- nega odbora za izgradnjo čistilne naprave in smo ob tej priložnosti zahtevali, da Inženiring biro Maribor glede na upravičenost vlaganja družbenih sredstev za poizkusno obratovanje objekta v sedanjih tehničnih pogojih, dalje iz vodnogospodarskega vidika. Objekt čistilne naprave foto: Ciani saj sta onesnažena levi in desni odprti drenažni jarek, kot tudi Drava za je^om v Markovcih in iz zahtev gradbene in tehnološke narave ter sanitarnih oziroma ekoloških razlogov, nemudoma predlaga ukrepe za sanacijo stanja. Ob tem pa mora tudi ugotoviti, ali je potrebno obrato- vanje čistilne naprave prekiniti. Na lem sestanku smo se tudi dogovorili, da izvajalci del kot tudi Inženiring biro Maribor brezpogojno in neodložljivo od- pravijo vse pomanjkljivosti in dokončajo objekt do 10. julija letos. Ta rok pa je. kot vemo. že potekel in zato smo o tem že obvestili glavnega republiškega vodnogospodarskega inšpektor- ja, ki je sicer tudi sodeloval na tem sestanku, koi tudi pri odpra- vi pomanjkljivosti, kjer pa sode- luje okrog tri mesece. Poročilo o sedanjem stanju je bilo posredovano tudi DEM. upravi inšpekcij občin Ormož in Ptuj. republiškemu vodnogospo- darskemu inšpektoratu in tudi republiškemu komiteju za var^ stvo okolja. V ponedeljek. 14. julija pa smo dobili obvestilo, da slednji organi predlagajo sklic strokovne komi- sije, ki mora takoj na osnovi strokovnega mnenja vseh, ki so sodelovali v projektiranju čistilne naprave in ostalih, pripraviti sanacijski predlog, katerega iz- vedba bo brez dvoma bremenila povzročitelje tega stanja. Odločno pa vztrajamo, da se objekt čistilne naprave gradbeno in tehnološko zaključi v projekti- rani osnovi in da se pomanjklji- vosti takoj odpravijo. S to zahte- vo smo seznanili tudi DEM. od katerih pričakujemo nadaljnje ukrepanje do odgovornega izva- jalca te naloge. Inženiring biroja Maribor.« MG V ČRNA KRONIKA v zadnjem obdobju se je na ptujskem območju zgodilo precej nesreč in tudi tragičnih dogod- kov. Mnogi od teh imajo skupno to, da jim je botroval alkohol ali pa neprevidnost. Nekaj od teh dogodkov smo zapisali že prejšnji teden, vendar jih zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti, zato jih objavlja- mo danes po kronološkem redu. Padla na beton in se ubila Marija Pajek iz Turniške ul. 18 v Ptuju je v nedeljo, 6. julija pomagala sosedi Angeli Simenko iz Zagrebške ceste 111 pri spravi- lu sena. Na seniku je stopila na strohnelo desko, ki seje prelomi- la in Marija Pajek je padla 4 met- re globoko na beton, pri padcu se je tako poškodovala, da je na kraju nesreče umrla. Ugriznila ga je kača v začetku julija je 13-letnega fanta Srečka Kvara iz Gibine 10 v KS Vitomarci pri nabiranju gob v gozdu ugriznila kača v roko. Kakšne vrste je bil ta nevarni plazilec, nismo mogli ugotoviti. Fanta so prepeljali v ptujsko bol- nišnico, kjer se je zdravil tri dni. Cc drži stari rek: ,,Kogar je pičila kača, se boji tudi zvite vrvi" bo fant v bodoče previdnejši v gozdu pa tudi kjerkoli drugje v naravi. To svetujemo tudi drugim. Vnuku ni bilo pomoči Prejšnjo nedeljo dopoldne je šel proti domu v Gorišnici Janez Janžekovič, za roko je držal 4- letnega vnuka Boštjana Petka iz Gorišnice 16. Blizu domače hiše se je otrok iztrgal dedu in stekel na sredino ceste pred avtomobil. ki ga je vozil Slavko Vaupotič iz Šenčurja. Voznik trčenja ni mo- gel preprečiti in hudo po- škodovanega otroka so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Kljub inten- zivni negi mu medicinska znanost ni mogla pomagati, deček je umrl v sredo 9. julija. Tudi traktoristu ni bilo pomoči Jakob Kozel, • star 28 let, Trdobojci 1, KS Leskovec, se je prvega julija ponesrečil s traktor- jem in se težko poškodoval. V sredo, 9. julija je v bolnišnici umrl. Umrla zaradi poškodb v pretepu Prejšnji ponedeljek so našli v veži hiše Sp. Hajdina 35 hudo telesno poškodovano 72-letno Terezijo Ivanuša. Prepeljali sojo v ptujsko bolnišnico, kjer je še isti dan zaradi poškodb umrla. Ugotovili so, da ji je smrtne po- škodbe zadel v pretepu 68-letni Drago Selinšek iz Njiverc. Soseda zabodel z nožem Do kaj tragičnega dogodka je prišlo v sredo, 9. julija zvečer v hiši na Kopčinjem vrhu št. 39. Sosedov fant je odhajal k voja- kom, zato so se zbrali pri Mt rku Jusu najbližnji sosedje in prosla- vljali slovo. Pod vplivom alko- hola se je med sosedi vnel prepir in Mirko Jus je zagrabil kuhinj- ski nož . . . zabodel je 33-letne- ga soseda Franca Stojnška, Kup- činji vrh 40, ki jc na mestu umrl. Preiskovalni sodnik je za Mirka Jusa odredil pripor. Do kako tragičnih posledic lahko pripelje pod vplivom alkohola prepir zaradi drobnih nesporazu- mov, ki so med sosedi pogosti še podatek, da je Mirko Juš živel na kmetiji sam z bolno materjo, ki je stalno priklenjena na bolni- ško posteljo. Hudo ranjen sopotnik V petek, 11. julija popoldne je v Zabovcih, s parkirnega pro- stora pri mlinu zapeljal na lokalno cesto Rudolf Krislovič iz Nove vasi 16/a. V tem trenutku je po cesti pripeljal voznik kolesa s pomožnim motorjem, Janez Pukšič iz Zabovec 28, ki je imel na kolesu še sopotnika. Prišlo je do trčenja in padca, pri tem je bil sopotnik na kolesu 23-letni Dušan Pukšič iz Zabovec 28 hudo poškodovan. Trčil v počitniško prikolico Prav tako v petek, 11. julija je prišlo na magistralni cesti od Podlehnika proti Krapini do tr- čenja zaradi prekratke varnostne razdalje. Voznik iz ZR Nemčije je vozil osebni avtomobil s po- čitniško prikolico od Podlehnika proti Gruškovju, za njim. pa je vozil turški državljan, ki je na začasnem delu v Belgiji. Voznik, državljan iz ZRN je m.oral ne- nadoma zavreti, voznik za njim pa je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del počitni- ške hišice. Pri tem je bil sopotnik v belgijskem avtomobilu, prav tako turški državljan, huje po- škodovan, zdravi se v bolnišnici. Utopljenka v Dravinji Na Vidmu pri Ptuju so pote- gnili iz Dravinje mrtvo Roziko Mere iz Sedlaška 49, KS Podlehnik. Pogrešali so jo že od 6. julija. V soboto in nedeljo na PolenSaku Praznik žetve in razstava kruha in pogač Mesec julij je po turistič- nem koledarju bogat na turi- stičnih prireditvah. Po že ustaljeni navadi .so to tradi- cionalne prireditve na Polen- šaku in v Moškanjcih, ki se jim pridruži še kakšna, letos je to turistični praznik na Gomili. Prireditev na Polenšaku bo v soboto. 19. in v nedeljo. 20. julija. Pričela pa se bo z odprtjem razstave kruha in pogač v OŠ Polenšak, zatem je na programu več družab- nih iger, ki bodo brez dvoma ta dan privabile na Polenšak številne obiskovalce. Naj vam izdamo, da gre za tek debelih in suhih, hojo po hoduljah ter vlečenje vrvi. Razstava kruha in pogač bo odprta tudi v nedeljo 20. julija in sicer ves dan; v popoldanskih urah pa bo ickma žanjic in mlatev pšenice ter škopanje. V obeh dneh bodo obiskovalci lahko poskusili številne specialitete domače kuhinje, med kateri- mi so si poseben sloves prido- bile gibanice. Prizadevni turistični delav- ci se na prireditev temeljito pripravljajo, zato smo prepri- čani, da vas tudi letos ne bodo razočarali. MG Gorišničani že tretjič na zvezno gasilsko tekmovanje Na Tjentištu bo 6. in 7. septembra f980 V. Jugoslo- vansko tekmovanje gasilcev. Gorišnčani (ženska članska in pionirska A) sta si na izbirnem republiškem tekmo- vanju priborili pravico ude- ležbe na tem tekmovanju. Dosedanja tekmovanja so bila izredno težavna in zah- tevna. Na Tjentištu ne bo nič lažje. Prepričani pa smo, da bosta naši desetini tudi tam dali od sebe vse in dosegli dobre uspehe. Gorišničani imamo tudi vse pripra\ljeno za gradnjo novega gasilskega doma. Za- taknilo se je nekoliko pri i/delavi načrtov, kar bo v kratkem rešeno. Za udeležbo na tekmova- nju, gradnjo novega doma in druge sprotne potrebe bodo potrebna precejšnja denarna sredstva. Društvo bo zato tudi lelos priredilo veliko tombolo, ki bo v nedeljo. 20. julija od 15. uri v Gorišnici — avlo. bar\ni TV in drugi dobitki. Iz PTUJA BODO VOZILI POSEBNI AVTOBUSI. Go- rišniške lombole so vedno posebnost, zalo pričakujejo tudi lelos vse prijatelje gasil- stva in igranja na srečo. Vabijo gasilci iz Gorišnice! Poziv brigadirjem-veteranom! Mladinske delovne akcije so bile, so sedaj in naj ostanejo v bodo(Je Zato vas v.se brigadirje-veterane, iskreno in vljudno vabim, da se v či,jj večjem številu udeležite prostovoljnih delovnih akcij in to združeno ^ mladino v delovnih brigadah, v zato določenih udarniških dnevih in to- tretjič v letu 1980 v soboto 19. julija in še enkrat četrtič in zadnjič v lety 1980 v soboto 9. avgusta in to v čast praznika občine Ptuj. Odhod vsakokrat ob določenih sobotah ob vsakem vremenu, iz Trgj MDB v Ptuju ob 6.30. Za vse ostale informacije se oglasite pri klubu brigadirjev, kjer se lahko tudi vpišete in postanete član kluba brigadirjev in to pri občinski konferenci ZSMS Ptuj. Kdor ima čas, veselje, se počuti že dovolj sposobnega za te vrste akcij, ki so postale že tradicionalne, se naj priključi in udeleži prostovoljnega udarniškega dela, vpiše v članstvo in pove to tudi drugim. Pod geslom: vse za stabilizacijo, v času varčevanja in za širjenje tradicije s skupnim udarniškim dnevom brigadirjev veteranov se dobimo ob določenih dnevih. Vse mladinske delovne akcije imajo velik političen pomen, so ekonomsko upravičene, kjer se pri delu, športu, razvedrilu, resnično kuje bratstvo in enotnost. Zavedajmo se, da je vse to bila tudi ena od velikih^ izvirnih idej, našega pokojnega maršala Tita, naše svobodne' samo- upravne, neuvrščene SFR Jugoslavije. Ze takoj po vojni smo uresničevali z velikimi delovnimi mladinskimi akcijami sirom naše tedaj porušene domovine in to pod težkimi pogoji, z velikim delovnim elanom z vso takratno napredno delovno mladino. Naj to ostane kot dediščina naprej, za vse bodoče generacije, nam pa je vse to ostalo v neizbrisnem spominu. V zvezi s tem vas še enkrat prav lepo in vlfudno vabim: Pridite, prepričajte se in povejte ostalim naprej, vsem brigadirjem-veteranom. Brigadir-veteran: Rudi Košir Pasja vprega | Medtem ko je na Trgu svobode v Ptuju množica občanov sprem- ljala program ob sprejemu poštne kočije, je mimo pripeljala ženska s kaj nenavadno vprego, vsaj za naše kraje. Ženska jc s svoje ozare peljala domov posušeno seno na vozičku, ki ji ga je krepko pomagal vleči domači čuvaj, ki na sploh rad vozi in je ponosen na to. da vprežen v voziček vzbuja splošno pozornost. Ob vse večjem pomanjkanju pogonskega goriva, ne le pri nas, temveč tudi v svetu, bo treba na marsikaterem področju razmišljati, kako izkoristiti tudi druge možnosti. Namesto rekreacije na TRIM stezah ali na kakih drugih objektih, sprehodov in podobnega, bo enako zdravo iti v trgovino nakupovat peš, se peljati na krajši izlet s kolesom in podobno. Poleg tega pa bomo z uveljavljanjem starih navad izpred nekaj desetletij skupnosti prihranili precej dragocenega goriva, ki mu cena stalno raste, sebi pa v žepu marsikateri dinar, ki smo ga doslej dajali za bencin za cesto nepotrebne vctžnje. Živa pasja siia med konjskimi silami jeklenih konjičkov Foto: I. Ciani RODILE SO: Emilija Toš. Vitomarci 45 — Matjaža; Zvonka Kolednik, Cir- kulane 26 — Marka; Alojzija Le- nart, Trubarjeva 7 — Ines; Jelka Čurin. Lača ves 17 — Jasno; Marta Balažič. Sp. Kamenščak 41 — Roberta; Silva Šeruga. Ul. B. Kraigherja 12 — Matejo; Jožica Trstenjak. Loperšice 28 — Blan- ko; Anica Arnečič. Cirkulane 89 — Ireno; Marija Kuharic. Lešnica 31 — deklico; Nada Pukšič, Volkmerjeva 9 — Mojco; Alojzija Šmigoc. Formin 41 — deklico; Marija Vršič. Bratislavci 59 — dečka; Sonja Nedelko. Bodkovci 37 — Renato; Slavica Jelen, Za- grebška 23 —- deklico; Anica Matjašič. Grajenščak 92 — de- klico; Jožica Kosi. Litmerk 18 — Danila; Olga Kanipl. Kidričevo 13 — dečka; Katarina Bohi. Vin- tarc)\ci 69 — dečka; Silva Jurko- vič. Vinski vrh 7 — Andreja; Dragica Rajh. Runeč 15 — Nino; Irena Matjaško, Vrazov trg 2 — Mihaclo, POROKE: Anton Frangež. Cirkovce 74 in Nada Majerič. Radizel 115; Ivan Podvez. Ludbreg. Grošnička č/5 in Rada Petrušič. Ludbreg, Gro- šnička č/5; Ivan ŠtrucI, Dravinjski vrh 2 in Marta Erhalič. Lešnica 11. UMRLI SO: Jakob Kozel, Trdobojci 1, roj. 1952. umrl 8. julija 1980; Anton Kovač. Kidričevo 27. roj. 1921, umrl 5. julija 1980; Terezija Iva- nuša. Zg. Hajdina 35, roj. 1908, umrla 7. julija 1980; Amalija Ku- šer, Turniška 16, roj. 1915, umrla 8. julija 1980; Boštjan Petek, Go- rišnica 16. roj. 18. februarja 1976, umrl 9. julija 1980; Terezija To- polovcc. Podlehnik 10. roj. 1903, umrla 10. julija 198a Helena Fr- lež. Kupčinjin vrh 17. roj. 1905. umrla 10. julija 1980; Stjepan Vesenjak. Drakšl 29. roj. 1926, umrl 12. julija 1980; Marija Škri- njar. Huni 17. roj. 1912. umrla 11. julija 1980; Katarina Klep. Apače 107. roj. 1903. umrla II. julija 1980. TEUNDK izdaja zavod za časopisno m radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor m glavni urednik FRANC LAČEN,odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 m 771-226. Celo- letna naročnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Ti- ska CGP Večer Maribor. Na pod- lagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov m storitev v prometu je TE- DNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.