® veriga
GLASILO
DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n.sol.o.,
LESCE, ALPSKA 43
LETNIK XXI ŠTEVILKA APRIL 1979
Gorenjsko delavsko slavje »Prvomajski tabor« v Bohinju
Delovni ljudje Gorenjske bomo letos slavili praznik dela
1.	maj v Bohinjski Bistrici na skupnem srečanju PRVOMAJSKI TABOR. Ta največja slavnostna manifestacija v zadnjih letih na Gorenjskem, ki jo pripravljajo sindikalne organizacije vseh gorenjskih občin, bo združena z osrednjo slovensko proslavo 40-letnice ustanovne seje CK KPJ in 60-Jetnice ustanovnega kongresa KPJ. V Bohinjski Bistrici bo tudi svečana seja CK ZKJ po vodstvom tov. TITA.
Ob tej priložnosti bodo odprli MUZEJ TOMAŽA GODCA v hiši, kjer je bila 1939. leta ustanovna seja CK KPJ in izročili namenu veličasten objekt DOM JOŽA AŽMANA.
Pripravljalni odbor MS ZSS za Gorenjsko za organizacijo PRVOMAJSKEGA TABORA v
Jubilejne slovesnosti se bodo pričele že ob 9. uri dopoldne s svečano otvoritvijo muzeja Tomaža Godca, sledila pa bo svečana seja CK ZKJ in otvoritev Doma Joža Ažmana. Udeležili se jih bodo najvišji jugoslovanski družbenopolitični voditelji. Udeleženci PRVOMAJSKEGA TABORA bodo lahko posredno spremljali potek teh slovesnosti na prireditvenem prostoru pri gostišču DANICA ob Savi Bohinjki, kjer bodo razmeščeni televizijski sprejemniki.
Organizatorji so poskrbeli tudi za zadostno število stojnic
za okrepčilo, prodajo značk in razglednic.
Pozivamo vse člane našega delovnega kolektiva, da se v čim večjem številu udeleže tega velikega srečanja, ki bo potekalo v znamenju najpomembnejših jubilejev ZKJ, naše revolucije in narodnoosvobodilne borbe.
PRVOMAJSKI TABOR bo potrditev naše vzajemnosti, tovarištva ter radosti ob mednarodnem prazniku dela.
Praznične prireditve in srečanje PRVOMAJSKI TABOR bo ob vsakem vremenu!
Poslovni rezultati prvega tromesečja
Bohinju bo poskrbel, da se bodo udeleženci in gostje počutili čim bolj prijetno. Izdelan je že celotni program prometa, preskrbe, kulturnih nastopov, zabave in drugih spremljajočih dejavnosti.
Z vsem tem so že seznanjene sindikalne in druge družbenopolitične organizacije v gorenjskih občinah. Podrobnosti, ki bodo zanimale širšo slovensko javnost, pa bodo objavila tudi vsa osrednja slovenska in gorenjska sredstva javnega obveščanja v drugi polovici aprila.
Glede na to, da pričakujejo na PRVOMAJSKEM TABORU nad 10 tisoč udeležencev, bodo na praznični dan sindikalne organizacije organizirale prevoze v Bohinjsko Bistrico s posebnimi vlaki in avtobusi, s čimer naj bi se razbremenil promet z osebnimi vozili.
Čeprav na raznih sestankih še vedno obravnavamo uspešnost izvedbe »Akcije zaključni račun 1978« in dajemo najrazličnejše ocene, ‘bomo morali v aprilu že oceniti pogoje za pridobivanje dohodka ter dosežen dohodék v prvem trimesečju leitos. Lahko pa že zdaj ugotavljamo, da smo planske obveznosti sicer uspešno izpolnjevali, še posébno v marcu, ostanek čistega dohodka pa je manjši od predvidenega zaradi izrednega porasta stroškov nabave surovin in drugega reprodukcijskega materiala ter energije.
V marcu smo proizvodni plan presegli za 9 % in tdko znaša kumulativna proizvodnja v prvem trimesečju 3671 ton oziroma 9'9 % v primerjavi s planom ter 6 % več kot v Sistem obdobju lanskega leta. Količinska (odprema zaostaja za proizvodnjo za l^/o, vendar to ne velja za vse temeljne organizacije. V TOZD Vijakarni so se zaloge gotovih izdelkov znatno znižale, v TOZD verigami pa rastejo zaradi sezonske izdelave snežnih verig.
Realizacija je v januarju in februarju zaostajala za planom, v marcu pa je bila celo nekaj večja, še zlasti zaostaja izvoz, kar pa je vedno značilno za prve me-
Dom Joža Ažmana, kjer bo 1. maja slavnostna seja CK KPJ pod vodstvom tovariša Tita
sece leta. V marcu je količinski izvoz presegel plan, vrednostno pa le 76 %, kar je delno posledica asortimenta, delno pa nedoseganja prodajnih cen, upoštevanih v planu. Večji del izdelkov smo realizirali na domačem trgu, kjer so tudi dosežene prodajne cene ugodnejše. Največji izvoznik v prvem trimesečju je TOZD verigama, sledi ji TOZD sidrne verige. Tudi uvoz v tem času ni dosegel predvidene višine.
TOZD vijakama proizvodnega plana ni izpolnila v celoti, prodajnega pa je presegla. Ovira večji proizvodnji je pomanjkanje ustreznega orodja, kar še zlasti vpliva na proizvodnjlo specialnih izdelkov, ki predstavljajo enega od akumulativnejših izdelkov. Zaradi slabega finančnega uspeha, izkazanega za januar, skušajo vodstvo TOZD in pristojne službe poiskati čimustreznejše rešitve za sanacijo sedanjih razmer. Eden od predlogov je tudi ta, da ne bi sprejemali v delo premajhnih količin, ker takšne serije izdelke močno podražijo, po višjih cenah pa jih ne moremo zaračunati.
Proizvodnja v TOZD verigami je zadovoljiva, saj je plan vsak mesec presežen količinsko in vrednostno. Prodaja zaostaja za proizvodnjo, kar je za te mesece značilen pojav. Izboljšani so tudi pogoji za proizvodnjo zaščitnih verig in visokoodpomih. Občasnio primanjkuje vlečene žice določenih dimenzij.
V TOZD sidrne verige se je proizvodnja gibala v mejah plana, prodaja pa je bila v prvih dveh mesecih manjša, v marcu je plan presegla. Proizvodnja je sicer normalno potekala, izboljšuje se tudi proizvodnja rudarskih in navadnih verig, čeprav so kapacitete nezadostne in stroji iztrošeni. Se vedno je problematična operacija preizkus in pregled, kjer med drugim primanjkuje ustrezne delovne sile. Odprema kompletov sidrnih verig je zaostajala za proizvodnjo, ker ni bilo opreme iz TOZD kovačnice.
Proizvodnja v kovačnici je v marcu presegla proizvodni plan na eksternem in internem trgu. Težave so nastopale pri proizvodnji sidrne opreme, kjer primanjkuje odlitkov, pa tudi delovne si-
le ni bilo zadosti. Prodaja na eksternem trgu je v januarju in februarju zaostajala za planom, kar je posledica velike prodaje v decembru, ko smo želeli izboljšati finančni rezultat in smo odpremo forsirali. V marcu pa je prodaja presegla količinski in vrednostni plan.
V TOZD orodjarni so problemi delovne sile stalno prisotni. Prav v marcu je bil odhod spet večji zaradi odhoda k vojakom. Vrednostni plan proizvodnje v januarju in februarju ni bil dosežen, v marcu pa je bil za 1 % presežen. Polovico realizacije pa odpade na popravilo orodja. Razpoložljive kapacitete so veliko premajhne glede na potrebe po orodju. Zato skušamo orodje kupovati na eksternem trgu, kjer pa so cene visoke in roki dobave dolgi.
TOZD vzdrževanje je plan vrednostne proizvodnje v februarju in marcu presegel, v januarju je bil le nekoliko pod planom. Vendar so potrebe po vzdrževanju vsak dan večje.
TOZD TIO je vrednostni plan proizvodnje presegel v vseh treh mesecih. Prodaja je bila v januarju in marcu nad planirano, v februarju pa pod planom. Prisotne so težave pri preskrbi z osnovnim in pomožnim materialom. Primanjkuje tudi delovne sile, saj imajo zaposlenega 1 delavca manj kot lani. Zaradi pomanjkanja ustrezne delovne sile so prisiljeni iskati zunanje kooperante, tako da so stroški storitev močno porastli.
M. K.
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
VSEM ČLANOM DELOVNE SKUPNOSTI, UPOKOJENCEM, VOJAKOM NA ODSLUŽENJU VOJAŠKEGA ROKA IN NJIHOVIM SVOJCEM PRISRČNE ČESTITKE IN DOBRE ŽELJE OB PRAZNIKU DELA
¥-
¥
¥
¥■
¥
*
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
ptičem maju
SAMOUPRAVNI ORGANI DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE INFORMATIVNO-UREDNIŠKI ODBOR
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
l
¥
¥
¥
¥
¥
¥

ČLANKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO 14. MAJA 1979
Končana javna razprava o sindikalnih stališčih
Stališča Republiškega sveta sindikata Slovenije in naloge sindikatov v letu 1979 sp bila v javnih razpravah v osnovnih organizacijah Zveze ,sindikatov od
3.	2. 1979 do 25. 4. 1979 temeljito obdelana. V tem času so stekle javne razprave v vseh osnovnih organizacijah ZS v DO Veriga in v vseh _ delovnih organizacijah SOZD SŽ. V naši DO smo javno razpravo pričeli s predavanjem za vse predsednike IO OOiS, predsednike ZSMS, sekretarje OÒZK ter člane komisij, ki smo jih v ta namen imenovali v TOZD in DSSS, vodje TOZD ter sektorjev. Nato so stekle javne razprave v OOZS TOZD in DSSS.
Komisije, ki so bile imenovane za obdelavo stališč, so razen dveh treh primerov svpjo vlogo slabo odigrale. Sicer pa nič čudnega, saj so bila stališča pisana v zelo zahtevnem strokovnem jeziku in težko razumljiva za preproste ljudi. Razprave v TOZD so bile zelo različne, nekateri so sklicevali politične aktive, drugi pa samo izvršne odbore OOZS. Skoraj vse TOZD so se strinjale s pripombami skupnih služb. Kovačnica in vzdrževanje pa sta dala tudi nekaj svojih pripomb.
Sestal se je tudi koordinacijski odbor sindikata SOZD SŽ ter imenoval strokovno politično komisijo z nalogo, da vse zbrane pripombe iz delovnih organizacij uskladi in jih nato da v verifikacijo koordinacijskemu odboru sindikata. Obenem je zadolžil poslovodni svet SŽ, da stališča obravnava, da svoje mnenje in pripombe, kar je tudi storil zelo resno in kvalitetno.
Nato je koordinacijski odbor sindikata SOZD SŽ verificiral pripombe in stališča, zbrana iz javne razprave delovnih organizacij SOZD SŽ. Koordinacijski odbor je oblikoval 13 stališč oziroma pripomb, ki jih je posredoval Republiškemu svetu sindikatov Slovenije, obenem pa zadolžil predsednike konferenc sindikata po delovnih organizacijah, da seznanijo skupaj s pripombami DO še občinske sindikalne svete. Mnenja in stališča sindikata:
—	Slovenski železarji podpiramo stališča sindikata, da se je treba bolj posvetiti pogojem pridobivanja dohodka. V sindikalnih stališčih je opazen bistven premik ravno na pridobivanju dohodka, na gospodarnosti, ne pa samo na delitvena razmerja.
—	Podpiramo stališča v tistem delu, ,ki govore o povečanju osebnih dohodkov samo v povezavi s povečanjem družbene produktivnosti dela.
—	Menimo, da pomenijo stališča v posameznih segmentih napredek v aplikaciji ustave in zakona o združenem delu, v praksi pa bi morali bolj upoštevati objektivna gibanja na področju družbenoekonomskih odnosov in usklajevanja specifičnosti v posameznih panogah oziroma delovnih organizacijah. Večji poudarek usklajevanjem med različnimi pogoji in specifičnostmi v delovnih procesih pa lahko damo z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
—	V stališčih pogrešamo večjo vlogo občine in njeno odgovornost pri uresničevanju in usmerjanju njene politike delitve in strukturiranja dohodka. Občina si mora prizadevati, da se v njenem okviru za enaka dela dobi približno enak dohodek in na ta način poskuša zajeziti odlivanje kadrov. To ni zahteva le panožnih sporazumov, amprik tudi družbenih dogovorov v občini. Panožni sporazumi naj bi potemtakem obravnavali predvsem merila za vrednotenje najtežjih del, opredeljevali, katera so ta dela, razlike naj bi bile le glede doseženih rezultatov dela.
—	Pri opredeljevanju pogojev pridobivanja dohodka bi morali sindikati zavzeti stališče do pogostih in preveč vplivnih administrativnih posegov na to področje, ki kažejo na določeno nezaupanje združenemu delu, da bi
samo urejalo pogoje pridobivanje dohodka.
—	Poglavje o minulem delu je nekoliko bolj konkretizirano, vendar je v praksi težje uresničljivo. Opozorili bi, da so na tem področju v nekaterih organizacijah združenega dela že pozitivne izkušnje, ki naj bi jih sindikati spremljali in nanje opozarjali tudi druge delovne organizacije.
—	Planiranje je preveč naslonjeno na temeljne organizacije, zato menimo, da bi ga morali obravnavati v povezanosti z vsemi nivoji, kjer temeljne organizacije uresničujejo svoje družbenoekonomske in blagovne funkcije.
—	Stališča se ne opredeljujejo do družbenega vrednotenja dela oziroma priznanja v nekaterih dejavnostih, posebno v pogojih, kjer je modernizacija otežkočena ali celo nemogoča.
—	Stališča tudi premalo opre-delujejo primere, ko gre za delitev relativno visokih osebnih dohodkov v nekaterih delovnih organizacijah, ki poslujejo z izgubo. Z neizdelanimi stališči do teh primerov celo podpirajo prakso na tem področju.
—	Menimo, da so samoupravne skupnosti preferirane v odnosu do materialne proizvodnje, kar je po naši oceni v nasprotju z zakonom o združenem delu. Stališča namreč predvidevajo zagotovitev sredstev samoupravnim interesnim skupnostim, ne glede na ustvarjeni dohodek temeljne organizacije materialne proizvodnje. Zato družbene dejavnosti nimajo interesa povečevati proizvodnje.
—	V stališčih ni opredeljeno vračanje viškov sredstev v samoupravnih interesnih skupnostih, čeprav stališča takšnjo vračanje zahtevajo v odnosu delovnih skupnosti v okviru delovnih organizacij.
—	Težko merljivo se nam zdi izpolnjevanje programov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti glede na kvaliteto storitev. Vztrajanje na obsegu pred-
Za preteklo leto lahko rečemo, da je bilo na splošno uspešno. To je razvidno iz pokazateljev rasti proizvodnje, narodnega dohodka, pa tudi povečanja osebnega in družbenega standarda. Na trgu je vladala konjunktura, potrošnja je bila velika, tako osebna kot tudi investicijska. Vse to je povzročilo močno inflacijo, ki se prenaša tudi v letošnje leto. Že od januarja dalje smo priča vsakodnevnemu porastu cen reprodukcijskega materiala, energije, prevoza. Splošna gospodarska gibanja so seveda vplivala tudi na poslovne rezultate organizacij združenega dela v Slovenskih železarnah.
Proizvodnja in prodaja sta se v primerjavi z letom 1977 povečali, vendar je bila rast nekoliko nižja kot v slovenski industriji. Zavedati pa se moramo, da dosežena proizvodnja v tonah ni vedno merilo večje produktivnosti, saj lahko iste količine predstavljajo več, ker vsebujejo tudi strukturne spremembe proizvodnega programa. Te so se lani pokazale na Jesenicah v hladni valjarni, v Štorah pri proizvodnji traktorjev, v Ravnah, delno tudi v Plamenu in Toviilu. Odraz strukturnih sprememb se kaže zlasti v povečani eksterni realizaciji, ki ni le posledica višjih prodajnih cen.
Proizvodnja surovega železa je bila za 16 % večja kot v letu 1977, v primerjavi s planom pa le za 5%. Proizvodnja surovega jekla
videnih sredstev v letnem programu, tudi če TOZD materialne proizvodnje niso dosegle predvidenega dohodka in v duhu skupne odgovornosti za gospodarstvo in družbeno dejavnost pomeni vztrajanje na predračunskih principih, proti katerim se vsi borimo.
— Smatramo, da je potreben družbeni dogovor, ki bi izenačeval prejemke, ki se štejejo med materialne stroške in prejemke iz sredstev sklada skupne porabe. To področje je doslej uspešno urejevala sindikalna lista. Takšno usklajevanje bi bilo potrebno tudi na medrepubliškem nivoju.
Sklepna ugotovitev je, da so stališča pisana v prezahtevnem jeziku. Osnovne elemente teh stališč mora poznati vsak delavec, zato bi jih kazalo poenostaviti.
Obenem je tekla javna razprava tudi o financiranju in finančno materialnem poslovanju ZS Slovenije. Razpravljali so tudi o novi delitvi sindikalne članarine; osnovnim organizacijam bi po novem ostalo 34 % — doslej 40 %, občinskim organizacijam 33 % — doslej 35 %, zveznim organizacijam 33% — doslej 25 % od zbrane članarine.
Izvršni odbor OOZS TOZD kovačnica se je s pravilnikom sicer strinjal, je pa odločno proti taki porazdelitvi članarine in predlaga, da ostane tako, kot je bilo doislej. Ce tje potrebna prerazporeditev članarine, naj se to uredi od občinskih sindikalnih svetov do Zveze sindikatov Jugoslavije. Podobne odločitve so sprejele tudi ostale osnovne organizacije. Osnovna organizacija sindikata DSSS pa je na svoji konferenci predlagala 60 % osnovnim organizacijam — 40% pa zvezi sindikatov, kar pomeni, da je odločno proti predlagani prerazporeditvi. Izvršni odbor OOZS TOZD vzdrževanje pa meni, da glede na vedno več nalog in odgovornosti, ki jih imajo osnovne organizacije, dosedanja delitev ustreza. Če bi jo že morali spreminjati, potem bi jo morali 40 : 60 v dobro osnovnih organizacij ZS.
Vsi pa menijo, da je članarina iz osebnega dohodka in da je protiustavna vsaka odtujitev mimo pristanka delavcev.
H. J.
je za 1 % večja kot v letu 1977 in za 2 % manjša od plana. Blagovna proizvodnja je v skupnem podatku 6% večja od leta poprej in 3 % manjša od planirane. Predelovalci smo proizvedli 1 % več kot v letu 1977, planirane količine nismo dosegli za 7 %. Pri tem najbolj zaostaja Plamen Kropa, Veriga je dosegla plan v višini 91 %, najuspešnejši pa je bil Tovil Ljubljana.
Podatki o eksterni prodaji kažejo, da je bila ta večja od prejšnjega leta za 27 %, vendar predelovalci spet zaostajajo (indeks 78/77 = 115). Posamezne DO izkazujejo naslednje indekse porasta eksterne realizacije: Veriga 124, Plamen 110, Tovil 112 in Žična 115. Čeprav je izvoz v primerjavi z letom 1977 porastel, pa vendar močno zaostaja za planiranim. Veriga in Žična sta izvozila več, Plamen in Tovil pa manj kot v letu 1977. Najbolj sta se približale planiranemu izvozu Plamen in Veriga. Največji izvoznik v SŽ je Železarna Ravne. Manjši izvoz je vplival na eni strani pozitivno na povečanje dohodka, saj so bile dosežene izvozne cene nižje od domačih. Negativne posledice manjšega izvoza pa se kažejo pri oskrbi potrebnih surovin iz uvoza.
Zaposlenost se je povečala za 2%, večji porast so zabeležili v Ravnah, Štorah in Verigi. Fluktu-acija delovne sile se je povečala.
Poslovni rezultati Slovenskih železarn v preteklem letu in plan za leto 1979
27. april — zgodovinski dan
Na ta dan pred 38. leti (1941) je bila v hiši Josipa Vidmarja v Ljubljani pod Rožnikom ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda.
Na pobudo in pod vodstvom CK KPS je bil sklican ustanovni sestanek OF, ki so se ga udeležili vidnejši zastopniki naprednih strank: komunistične partije, krščanskih socialistov, sokolov in kulturnih delavcev. Na tem sestanku je pokojni Boris Kidrič podal v imenu CK KPS analizo takratnega stanja po okupaciji dežele. Prepričljivo je nakazal nujnost združitve vseh svobodoljubnih Slovencev ter organizacije odpora in oboroženega boja proti okupatorjem.
Hiša Tomaža Godca, kjer je bila leta 1939 ustanovna seja CK KPJ
Na tem sestanku so, kot je znano, sprejeli program, katerega osnovno vodilo je bil organiziran odpor in boj slovenskega naroda proti zatiralcem do končne zmage. Kako so se dogodki odtlej vrstili, nam je dobro znano. Strnimo jih v en sam kratek odstavek. Uresničile so se dolgoletne želje slovenskega ljudstva, ki je postalo dokončno svobodno in samostojno in se je otreslo izkoriščanja skozi pretekla stoletja.
Prav zaradi tega je 27. april 1941 eden najpomembnejših datumov v zgodovini slovenskega naroda. Zato je proglašen za republiški praznik:	»DAN USTANOVITVE OSVOBODILNE
FRONTE SLOVENSKEGA NARODA«.
Naša dolžnost pa je, da vedno znova osvežujemo spomine na dogodke, ki so tesno povezani s tem datumom in jih kot izročilo prenašamo na mlajše generacije. Le tako bo ta dan trajno ostal eden najpomembnejših v zgodovini slovenskega naroda.	N. B.
Ugodnim podatkom o doseženi proizvodnji in prodaji sledijo tudi ugodni rezultati glede doseženega celonega prihodka, dohodka in čistega dohodka, čeprav ne v vseh DO enako. Boljše poslovne rezultate so dosegli v železarnah, pri predelovalcih pa z uspehom ne moremo biti povsem zadovojni. Izjema je Tovil Ljubljana, ki se s svojim proizvodnim programom izredno dobro prilagaja potrebam trga. V Žični, Plamenu in Verigi pa je poslovni uspeh slabši kot v letu 1977, kar kaže tudi padec neto dohodkovne mere (= čisti dohodek, primerjan z normalnimi OD, normalno AK in normalnimi sredstvi skupne porabe). Pri železarnah izstopa Železarna Ravne, kar je očitno že nekaj časa.
Tudi podatki iz plana 1979 kažejo na stalno rast proizvodnje in prodaje. Blagovna proizvodnja bo za 5 % večja kot v letu 1078, vendar bo ostala v Verigi na isti ravni, v Štorah se bo celo znižala. Pri vseh ostalih pa bo močno porast-la. Predvideno povečanje delovne sile je 4 %, vendar po vsej verjetnosti ne bo doseženo. Dosegli naj bi tudi za 3:2% večjo eksterno prodajo kot lani. Seveda je v tem podatku zajeta tudi inflacija. Največjo rast realizacije pričakujejo v Železarni Jesenice. Ker smo v letu 1978 stagnirali pri izvozu, pričakujemo letos večji porast. Če
pogledamo podatke o realizaciji izvoza v prvih mesecih letos vidimo, da zaostajamo za planom. Tudi plan izvoza je precej obsežen, tako da izkazujeta predvideno aktivno devizno bilanco le Veriga in Plamen. Vsi ostali pa načrtujejo večji uvoz kot izvoz.
Istočasno s povečanim obsegom eksterne realizacije in pričakovanimi povišanji cen bo večji celotni prihodek, prav tako tudi dohodek, čeprav ta v nekoliko manjši meri, saj pričakujemo znaten porast stroškov. Enakomerno s porastom dohodka naj bi se povečali tudi osebni dohodki. Iz izkušenj preteklih let pa nam je znano, da predvideno povečanje osebnih dohodkov navadno prekoračimo, saj nas k temu prisili splošna rast življenjskih stroškov.
Na investicijskem področju je bilo v letu 1978 značilno, da smo izpolnili le nekaj več od polovice planiranih nalog, kar je posledica težav pri pridobivanju potrebnih dovoljenj, težav pri zagotavljanju sredstev, zamud pri pripravi projektov in pri sami realizaciji investicije. Tudi za leto 1979 so predvidene obsežne investicije, predvsem v Železarni Ravne. Pričakujejo, da bo potek investicij v letošnjem letu skladnejši s planom kot lani.
M. Kozamernik
ČETRTA NAJHUJŠA
Dv.a štiridesetletnika se pogovarjata o ženskah.
»Z ženskami nisem imel sreče, čeprav sem se štirikrat ženil : prva mi je ušla z nekim trgovskim potnikom, drugo je speljal neki obrtnik, tretja bi me skoraj ubila, preden me je zapustila, da o četrti rajši ne govorim.«
In kaj ti je ta storila?
»Ni odšla.«
Občinska stanovanjska gradnja
Občinsko stanovanjsko gospodarstvo si že nekaj let trudi urediti razmere na tem področju, uspehi pa niso takšni, kakršnih si vsi skupaj želimo. Po splošni družbeni ugotovitvi, da je družbenih stanovanj premalo in da je potrebno nekaj storiti, je bila tudi v občini Radovljica ustanovljena samoupravna stanovanjska skupnost, ki ima vrsto nalog in organizacijskih oblik ter končni oil j zgraditi öi(m več stanovanjskih enot, pa četudi so bile te velikokrat premajhne za uporabnika, ki si je skupaj z družino po dolgotrajnem rešetanju in ocenjevanju pridobil pravico uporaba enote.
Seveda je bilo potrebno v prvi vrsti od delavcev v delovnih in drugih organizacijah dobiti ustrezna sredstva, če smo hoteli kaj zgraditi. Prvi zagon je bil pompozen: bloki so rasli, stanovanj je bilo vedno več. Nato se je zataknilo. Pa ne pri denarju za stanovanja. Zataknilo se je pri komunalni ureditvi. Do terena, kjer naj bi namreč stalo stanovanjsko naselje, je bilo potrebno pripeljati vso primarno infrastrukturo. In tudi sekundama infrastruktura je bila vprašljiva. Po domače rečeno, naenkrat smo začeli ugotavljati, da moramo tja, kjer gradimo stanovanja najprej pripeljati cesto, vodovod, kanalizacijo, razmisliti o čistilni napravi in podobno. Vsega tega komunalna podjetja naenkrat niso več zmogla organizirati ali izvesti in so se deklasirale zgolj za vzdrževalca naprav. Še več: skupščina občine je naenkrat ugotovila, da statut ni več v skladu z nekim zakonom in da ni več odgovorna za urejanje komunalne dejavnosti. Tisto, kar ugotovi večina, tisto je gotovo najbolj pravilno. No, navedene ugotovitve o komunalnih kompetencah pred dvema letoma ni ugotovila samo radovljiška, temveč tako ali drugače vse skupščine v Sloveniji.
Ideji je sledil tekst in tekstu samoupravni sporazum o ustanovitvi interesne komunalne skupnosti za območje občine Radovljica. Vsi smo si po dolgih peripetijah in trudu oddahnili. Stanovanja bodo spet rasla, ljudje bodo v malih stanovanjih, najprej sicer grenko veseli, da so ga dobili, potem pa veselo grenki, da ga imajo. Konec koncev zadeva mora steči, saj je skupnost po 17. členu sporazuma takoj formirala tri odbore: odbor za pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč; odbor za vodovod, kanalizacijo in javno snago, ter odbor za vzdrževanje cest, mestnih ulic, zelenic, parkirišč, otroških igrišč in javne razsvetljave. Nobenega dvoma ni, vse je zajeto in prvi odbor je bil najpomembnejši za nadaljnjo gradno.
Toda stanovansko gospodarstvo povsod, je kot zgodba o zakletem gradu. Nikakor se ne more
razrešiti. Denar od zaposlenih občanov za stanovanjsko izgradnjo v višini 6,5 % od bruto osebnih dohodkov se je po raznih rubrikah sporazuma nabiral, prvi komunalni odbor pa ni in ni »dal od sebe nobene fige«.
Ponovno smo se samoupravljale! že v lanskem letu vsedli skupaj in modro razmišljali: denar za blok imamio, denar za tako imenovane primarne komunalije se steka. Rabimo zemljišče in to urejeno zemljišče. Upravni organ, oddelek za premoženjsko pravne zadeve se z zemljišči ne bo več ukvarjal in jih prodajal, Ko pa vedno proda neurejenega, torej brez kanalizacije, brez vodovoda, brez ceste. In če imamo razrešen do zazidalnega območja, bomo razrešili še po območju. Rečeno, storjeno. Ustanavljamo novo samoupravno zemljiško skupnost, ki bo pridobila zazidalni teren in ga zazidalno uredila, že ga že odbor za pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč nd hotel. Zdaj imamo pa vse. Torej vse, če se slučajno gradbeni izvajalec ne bo uprl, da on kot izvajalec nadzemnih del, že ne bo priklapljal blokovsko kanalizacijo na območno, ali če ne bo stanovanjska skupnost rekla, da pri izgradnji bloka plačuje samo dela od zemlje navzgor, ne pa dela, ki so v zemlji. Sicer gotovo tudi to ne bi bila izrazita težava, saj bi lahko ustanovili zemljiško kletno skupnost in stanovanjsko kanalizacijsko skupnost, ki bosta poskrbeli za takšna dela.
Ne, skupnosti same niso noben problem. Večja nerodnost je to, da se denar za stanovanjsko gradnjo, ki je tako pereča, nabira, trošiti se pa ne more, ker teren ni pripravljen za gradnjo.
Nič bolje ni na privatnem gradbenem področju. Vedeti moramo namreč, da ima nastajajoča samoupravna zemljiška skupnost ali tudi skupnost za urejanje stavbnih zemljišč še majhen apendiks ali dodatek. To je stanovanjska zadruga »DOM«, ki je ustanovljena s pogodbo in kamor bodo morali vstopiti individualni graditelji, če bodo hotela postati graditelji, sicer ne bodo dobili zemlje. Ta »Dom« bo imel svojo upravo, sedež in ustrezne samoupravne organe. Ne bo kar tako! Ustanovljen bo s pogodbo, članarina pa je predvidena 5.000 din. Najpomembnejša točka pogodbe je predvidena zaščita občinskega gradbenega zemljišča, kar pomeni, če nisi član, ne prideš do parcele. Član si pa lahko, če si radovljiški občan ali zapioslen v radovljiški občini. Vse lepo in prav, ugodno načelo za naše občane. Le ob prvi priliki bo potrebno ustavo uskladiti s tem principom.
Zdaj imamo že dve dejanski in dve predvideni skupnosti oziroma zelo podobni ustanovi. Kljub tej prizadevni in odkrito rečeno pozdravni dejavnosti ni še nikjer
nobena »fonda« izkopana, z zbranim denarjem lahko ugotavljamo le razliko med inflacijo in obrestno mero, stanovanjsko gospodarstvo pa še vedno kaže bele lise.
Ne samo bele, tudi črne lise, torej probleme. Že med komunalno in stanovanjsko skupnostjo ni bilo prave povezave. Pri treh skupnostih je učinkovita koordinacija še večje vprašanje. Prav zato se že sedaj predvideva sa-moupravno-polifdčno avtoritativno koordinacijsko telo in še bolj pomembno strokovno koordinacij-sko-usmerjevalno telesce.
Preprosto rečeno, če hočemo, da bodo stvari »klapale«, se morajo vse navedene skupnosti, ki so v stanovanjsko izgradnjo vključene, povezovati. Najprej razdruževati, potem pa, razumljivo bolj
Ker želimo obdržati kontinuiteto nadaljnjega izgrajevanja in dograjevanja družbenoekonomske vloge delovnega človeka, nam sedanja stopnja razvoja proizvajalnih sil in vrsta medsebojnih odnosov v samoupravnem socialističnem družbenoekonomskem sistemu narekujeta posebno obnašanje, ki se kaže v:
—	(potrebni) angažirani in aktivni vlogi slehernega subjekta v družbeni sredini,
—	sposobnosti dogovarjanja o osebnih, skupnih in splošnih intersih, ki morajo biti prioritetno opredeljeni,
—	natančnem predvidevanju in načrtovanju prihodnjega dogajanja, kar pomeni zaostreno disciplino in realnost na področju planiranja.
Čeprav so ustrezni zakoni s področja planiranja v republiških organih šele v fazi priprav, pa zaradi sočasnosti akcije in potrebnega usklajevanja ciljev in interesov že tečejo priprave dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje 1981 do 1985, kakor tudi priprava dolgoročnih usmeritev do leta 2000.
Sestava planov naj bi ob postavljenih izhodiščih in ciljih, ki so načrtovani v kongresnih dokumentih 11. kongresa ZKJ in 8. kongresa ZKS, tekla po principu »od spodaj navzgor«, kar pomeni, da plan delovne organizacije sestavljajo plani TOZD in DSSS, da je plan občine zbir planov vseh aktivnosti na področju občine — seveda usklajenih, da plani občin sestavljajo plane regije, republike in slednji plane federacije.
Pogosto se srečujemo z izrazom prostorski plan, o pripravah nanj itd. Velikokrat si pod tem napačno predstavljamo, da pomeni prostorsko planiranje zgolj in samo urejanje prostora, v katerem živimo, vprašanja novih lokacij in zazidalnih površin. Povedati moramo, da pomeni prostorsko planiranje celovito predvidevanje vseh aktivnosti, njihovih medsebojnih soodvisnosti in povezav, kar zahteva načrtovanje ne samo osnovnih temveč tudi vzporednih nastopanj, ki celovito zaključujejo funkcionalnost v nekem prostoru. Za primer lahko rečemo, da izgradnja nove tovarne povzroči izgradnjo stanovanjske soseske za delavce, ta odpira potrebo po vzgojno varstvenih ustanovah, šolah, trgovinah, zdrav-
kvalitetmo, povezovati. Včasih smo rekli »kufre gor, kufre dol«. Pridnega portirja še okarati ne moreš, kaj šele zamenjati.
Da vsa zmeda le ne bo preveč preprosta, praksa že kaže na nujnost strokovno-administrativno-tehnično-upravnega povezovanja vseh navedenih skupnosti in še »Doma« po vrhu v organizaciji, ki se trenutno imenuje »Alpdorn« ih ima, jasno, za to vlogo vse strokovne reference.
Samoupravno gospodarstvo kljub vsemu ni takio preprosta dejavnost, kot smo sedaj opisali. Omenjena bela lisa je še slej kot prej urbanizem, ki ima v očeh današnjega samoupravljalca čudno, samopašno družbeno vlogo in z zavodom vred predstavlja delikt preteklosti. Saj se gradnja z ur-
stvenih ustanovah, kulturnih in rekreacijskih objektih itd.
Sama kompleksnost problema in nemalokrat težko načrtovanje poslovnih odločitev o nadaljnjih usmeritvah dokazujejo, da je področje planiranja in priprave ustreznih in potrebnih planskih dokumentov, ki so vedno samoupravno dogovorjeni, izredno zahtevna naloga.
Tudi v naši delovni organizaciji se je s sklepom samoupravnih organov začela akcija za pripravo planskih dokumentov. Opredeljene so odgovornosti in naloge v zvezi s pripravo planov. Strokovna skupina za izdelavo predlogov je pričela z delom na osnovi:
— resolucij skih dokumentov kongresov ZK,
banistično problematiko prične ! Urbanizem pa ni nikakor tako samoupravno zgrajen in povezan, kot njegove tri ali štiri samoupravne nadgradnje. Kako bomo sicer vedeli, katero področje pridobiti, kanalizirati in pozidati, če ne bomo vedeli, kje in katero je zazidljivo? Ni drugega izhoda, kot ustanoviti samoupravni interesno urbanistično-lokacijsko skupnost in iz vseh skupnosti ustanoviti združeno organizirano stavbno interesno skupnost.
S takšno solucijo bo krog zanesljivo zaključen in zadeva bo stekla, saj se bodo vsi problemi dali samoupravno rešiti znotraj funkcionalnega kroga,
Janko Stušek
—	predloga o vrsti, vsebini in obsegu posameznih planskih dokumentov,
—	predvidene rasti in nadaljnje usmeritve posameznih TOZD v delovni organizaciji in DO kot celoti,
—	kadrovskih možnosti in možnosti za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb delavcev.
Prav gotovo bo morala celotna akcija potekati usklajeno. Porok za uspešno delo na tem področju je sprotno angažiranje delovnih skupin in aktivna vloga samoupravnih organov, kot tudi družbenopolitičnih organizacij v fazi priprav in oblikovanja predloga.
Gvido Melink
Del Radovljice (posneto iz zraka 1972) v ospredju Cankarjeva ulica
Cista voda, čist zrak in zelenje — vir zdravja
Odpravili smo nekatere statične oblike povezovanja komunistov v delovnih organizacijah in SOZD, pa ne zato, ker bi mislili, da ni potrebno akcijsko povezovanje v delovnih organizacijah. Želeli smo predvsem preprečiti nekatere že danes prisotne negativne pojave, ki bi pa lahko prišli še bolj do izraza jutri, ko bi bili ti sveti oziroma komiteji v delovnih organizacijah predvsem nekakšen »prirepek« poslovodnih struktur, ne pa v funkciji uresničevanja odgovornosti osnovnih organizacij.
Franc Šetinc
Priprava srednjeročnih planov
Oris zakona o usmerjenem izobraževanju
Letna konferenca OOS TOZD vzdrževanje
Izobraževanje za delo je tisti del izobraževanja, v katerega se učenci vključujejo po končani osnovni šoli oziroma po dopolnjeni osnovnošolski Obveznosti. Nadomešča dosedanji zakon o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij, zakon o srednjem šolstvu, zakon o visokem šolstvu in zakon o organizacijah za izobraževanje odraslih. Osnovni namen novega zakona je ,da se področje vzgoje in zobraževanja po končani osnovni šoli organizira tako, da bo le-to namenjeno izključno delu in samoupravljanju.
Stopnje usmerjenega izobraževanja
Zakon o usmerjenem izobraževanju zajema naslednje vrste in stopnje izobraževanja:
1.	Izobraževanje za manj zahtevna dela — strokovno usposabljanje — za pridobitev dosedanjega ozkega profila;
2.	Izobraževanje za srednje strokovna dela — dosedanje poklicne in tehnične šole;
3.	Izobraževanje za visoko strokovna dela, visoko izobraže-vanjjie.
Izobraževanje za manj zahtevna dela se opravlja praviloma v TOZD, obsega pa 2 zahtevnostni stopn ji :
1.	Usposabljanje za najenostavnejša dela;
2.	Usposabljanje za opravljanje manj zahtevnih del.
Po novem zakonu bosta v profilu dosedanjih PK delavcev 2 stopn ji :
—	delavci, usposobljeni za najenostavnejša dela,
—	delavci, usposobljeni za manj zahtevna dela.
Izobraževanje za srednje strokovna dela (dosedanje poklicne in tehnične šole) usposabljajo:
—	široke poklicne katre,
—	tehnike.
V sistemu usmerjenega izobraževanja pa obstajajo 3 vrste gimnazij:
—	družboslovno - jezikovna (stara klasična),
—	naravoslovna - matematična (stara realka),
—	pedagoška gimnazija.
Izobraževanje na visokih šolah
ni bistveno spremenjeno.
Potek izobraževanja
Po uspešno končani osnovni šoli, v kateri bodo učence poklicno usmerili, se bodo le-ti vključili v srednje šole, ki bodo imele 2-letno skupno vzgojno-izobraževal-no osnovo, ki zajema:
—	splošno-kultumo vzgojo in izobraževanje,
—	naravoslovno - matematično področje,
—	proizvodno - tehnično področje.
Pomembna novost je tudi možnost »-horizontalnega prehajanja«, saj zakon uvaja:
Po dveletnem enotnem programu se učence usmeri v speeifično-strokovno izobraževanje, ki traja za KV delavce 1 leto, za tehnike pa 2 leti.
Po končani srednji šoli se učenci praviloma zaposlijo in lahko nadaljujejo študij na visoki šoli šele po določenih delovnih izkušnjah.
Takojšen prehod na visoko šolo je možen izjemoma v naslednjih primerih
—	ob izredni uspešnosti v srednji šoli,
—	ob posebnem pomanjkanju posameznih profilov,
—	ob posebnih oblikah izobraževanja.
Izobraževanje za manj zahtevna dela v TOZD ne zahteva dokončane osnovne šole, pač pa zaključeno osnovnošolsko obveznost.
—	smeri izobraževanja,
—	usmeritev izobraževanja (programi z enakimi ali podobnimi vsebinami)
—	in interdisciplinarnost izobraževanja (deli programov, ki so potrebni za pridobitev izobrazbe oziroma izpopolnitev na različnih smereh).
To torej pomeni, da nekomu, ki je npr. strojni tehnik in želi postati ekonomski tehnik ni treba absolviratd vse snovi, ker je verjetno program matematike, jezika, družbenih ved ipd., identičen na vseh šolah in bo dejansko ab-solvdral le specifično snov. Omogočeno je tudi »-vertikalno prehajanje« — npr. iz KV v tehnika, s tem da kandidat absolvira le manjkajoči program (doslej je bilo treba absolvirati celotni program).
Poleg tega zakon omogoča pridobitev posameznih vrst strokovne izobrazbe s samoizobraževa-njem, s tem da je vsakemu omogočeno, da lahko opravi izpit čez določeno snov. Srednje šole bodo absolvente pripravile na začetek dela, ti pa ise morajo tudi ob delu stalno izpopolnjevati, zato zakon razlikuje dve vrsti usposabljanja:
—	izobraževanje za izpopolni-zaokroženih znanj in spretnosti in
—	zobraževanje za izpopolnitev znanja za specialna dela.
V prvem primeru gre za pridobitev poklica, v drugem pa za specializacijo znotraj poklica.
Oblike in vsebinske novosti v
usmerjenem izobraževanju
Zakon uvaja 3 oblike izobraževanja:
—	pred vstopom na delo,
—	ob delu in
—	iz dela.
Izobraževanje pred vstopom na delo je najčešče oblika tudi sedaj, ko učenec, študent hodi redno le v šolo in je zanj prva naloga, da to šolo uspešno konča.
Izobraževanje ob delu je dosedanje »izredno šolanje«, ko se učenec — šudent izobražuje poleg redne zaposlitve.
Izobraževanje iz dela je oblika, ko delavec preneha delati in se vključi v program izobraževanja ali dopolnjevanje strokovne izobrazbe, ne glede na to, ali je v delovnem razmerju.
Pomemben vsebinski poudarek je dan samoupravljanju, ki ga zakon jemlje kot metodo in vsebino vzgojnoizobraževalnega dela. To pomeni, da učenci in študentje samoupravljanje spoznavajo (kot npr. zgodovino) in se po njem ravnajo pri urejanju medsebojnih odnosov in odnosov z učitelji (metoda).
Vloga OZD pri realizaciji zakona o usmerjenem izobraževanju
Združeno delo se v izvajanje usmerjenega izobraževanja vključuje kot
—	izvajalec in
—	porabnik.
Kot izvajalec programov sodelujejo TOZD pri organiziranju izobraževanja za manj zahtevna dela (dosedanji specializirani poklici) in kot izvajalec praktičnega pouka, proizvodnega dela in proizvodne prakse, kar je bistveni del usmerjenega izobraževanja.
Povsem jasno je, da je združeno delo prvi porabnik v sistemu usmerjenega izobraževanja, saj odloča o osnovnih pogojih za ustanovitev šol v usmerjenem izobraževanju :
—	javlja portebe po kadrih,
—	sodeluje pri sestavi programov izobraževanja,
—	zagotavlja sredstva za delo šole.
Združeno delo se skupaj z izvajalci usmerjenega izobraževanja dogovarja v posebnih izobraževalnih skupnostih o programih posameznih vrst izobraževanja, ki temelji na dejanskih delih v TOZD.
In katere so bistvene prednosti in novosti usmerjenega izobraževanja?
—	Izobraževanje za delo in samoupravl jan j e.
Uzakonjen direkten vpliv združenega dela na proces izobraževanja.
—	Možnost vertikalnih in horizontalnih prehodov iz posameznih vrst izobraževanja.
—	Ureditev izobraževanja ob delu in iz dela.
—	Možnost družbene verifikacije samoizobraževanja.
Seveda pa se mora združeno delo, ki mu je usmerjeno izobraževanje namenjeno, manj temeljito pripraviti, saij bo imelo neposreden vpliv na realizacijo izobraževalnih programov in na izbor kadrtov (poklicno usmerjanje) za izobraževanje Ob delu in iz dela.
Komisija
za usmerjeno izobraževanje
Gospodarjenje
TOZD Kovačnica je po poslovnih rezultatih v zadnjem desetletju ddkaj stabilna TOZD. V tem času ni imela negativnih finančnih odstopanj glede na ustvarjen dohodek in čisti dohodek. To je posledica uspešne prilagoditve proizvodnega programa tržnim razmeram. Smelo trdim, da bi bila kovačnica lahlko še uspešnejša, če bi bile odgovorne službe fleksibilnejše in bi svoje naloge ažur-neje opravile. Vse preveč je še mačehovskega v odnosih do TOZD. Do kovaške dejavnosti ni čutiti pravega interesa, pa čeprav je do sedaj vso težo gospodarskih zahtev prenašal TOZD sam s svojim delom in dohodkom. Ker predstavlja TOZD s svojo dejavnostjo skoraj 20 % družbenega proizvoda celotne DO, bi se morale odgovorne službe zavedati, da je treba več sodelovanja, predvsem na področju posodabljanja proizvodnega procesa. Čeprav se v zadnjem času situacija nekoliko izboljšuje, pa vendar ne moremo biti zadovoljni, kajti iniciative so posamične in neorganizirane.
Že v tekočem letu lahko pričakujemo izredno neugodno poslovno stanje, saj se materialni
Tako kot vsako leto smo se tudi letos zbrali vzdrževalci, da pogledamo, kaj smo storili, predvsem pa, kaj je v bodoče potrebno popraviti in izboljšati.
Vsaki dve leti oziroma štiri leta se voli nove člane v izvršni odbor sindikata. Vsak odbor ima svoje oblike in način dela, vendar se delo sindikata po TOZD v Verigi bistveno ne razlikuje.
Tudi v TOZD vzdrževanje smo se več ah manj držali tiste formule dejavnosti, ki smo jo pač sposobni obvladati.
Naša dejavnost obsega tri različna dela :
—	organiziranje javnih razprav in vsebinsko sodelovanje,
—	športno rekreativno dejavnost,
—	delno tudi reševanje socialnih problemov, ki pa so vedno bolj le slučajni.
Pri delu izvršnega odbora nas je motilo predvsem to, da tri četrtine problemov izhaja iz materialov vseh sort.
Vsi manjši problemi, težave delavcev, sama proizvodnja pa ostajajo, nas žrajo in čakajo drugih časov.
Letno konferenco sindikata pa ni najlaže organizirati. Predvsem primanjkuje prostorov, kjer bi se po burnih razpravah lahko tudi malo pozabavali. TOZD Vzdrževanje pa pesti še primanjkovanje nežne delovne sile, ki jo na takih konferencah, kongresih in simpozijih ponavadi ne primanjkuje. Izvršni odbor OOS je o rešitvi te zadeve že sprejel določene smernice, tako da bomo pričeli povezovanje z ženskimi TOZD izven naše branže.
Tako smo morali tudi letos konferenco organizirati po moško. Sklenili smo, da bomo po zaključku prvega dela nadaljevali s prvenstvom v kegljanju. Ker so vsa državna kegljišča radovljiške občine zaprta, smo se odločili za zasebno gostilno Knafelj v Žirovnici — jeseniška Občina. Z birtko Marijo smo se dogovorili za skromno večerjo ob določeni uri, vendar je naša razprava trajala dlje kot smo predvidevali.
Razprava po podanih poročilih je izzvenela kritično. Najprej smo se pomudili okrog problemov v samem TOZD. Na dnevnem redu so bili problemi posameznih delov vzdrževanja, potem varčevanje v našem samoupravnem sistemu, disciplini in podobno. Glede samoupravljanja je bilo rečeno, da so delegati preobremenjeni z neustrezno pripravljenim materialom, čemur slede neuspeš-
stroški nenehno in mimo vseh resolucij dvigajo. Že prve razprave obračuna poslovanja za prvo kvartalno obdobje bodo pokazale, ali smo se v zadostni meri pripravili in dosegali postavljene cilje, predvsem pa planirani dohodek. Za naslednje obdobje nam bodo sedanji rezultati kažipot, oziroma korektura dogovorjenih planskih obveznosti.
TOZD kovačnica je uspešno izpolnila dogovorjen fizični in vrednostni plan. Predvsem je pomembna izpolnitev plana prodaje izdelkov, kar je vplivalo na zmanjšano obremenitev obratnih sredstev.
Produktivnost, merjena po stalnih planskih ocenah, je bila presežena za 2 %. Ti podatki kažejo, da smo kljub vsem težavam v letošnjem prvem kvartalu kar zadovoljivo gospodarili. Že sedaj pa je očitno, da nam bodo v naslednjem obdobju povečani materialni stroški povzročili upadanje akumulativnosti izdelkov.
Na osnovi takšnih ocen in ugibanj smo sprejeli vrsto ukrepov in akcij, in sicer:
ne seje. Rečeno je bilo, da smo to povedali že na lanskoletni konferenci, vendar bomo to ponavljali kot vsi drugi, dokler se to ne bo rešilo.
Pogovor je tekel tudi o disciplini okrog malice, postopanja, predvsem pa o posebni športni disciplini — pijančevanju. To smo na letni konferenci obsodili in zahtevali, da se kršitelje javno in poimensko kaznuje. Vzdrževalci smo na tem področju poželi že veliko kritike. Zato smo se ob tej priliki pripravili tudi na protiudarec.
Čeprav nam je vodja TOZD omenil, da so te besede največkrat odveč, smo sklenili, da jih vseeno napišemo.
Zadeva pa se tiče tehnološke discipline pri ravnanju s stroji in napravami, čistoče strojev in okrog njih ter z varčevanjem z vsemi vrstami energije, ki jo uporabljamo v Verigi. O teh problemih bodo v naslednjih številkah časopisa pisali vodstvo in ostali sodelavci TOZD Vzdrževanje.
Veliko smo se menili tudi o športni dejavnosti. Na tem področju smo vzdrževalci povsod prisotni. Izvršni odbor se je v tem letu dosti prizadeval za popularizacijo športa. Vsi bomo morali spoznati, kaj nam rekreativni šport vse pomeni, v tem hudem tempu življenja. Vsaka dobra ideja v tej smeri bo nadvse dobrodošla.
Dotaknili smo se tudi olimpijskih iger v Sarajevu. Podan je bil predlog, da bi že v tem letu začeli zbirati sredstva za njihov ogled.
Na koncu razprave smo ugotovili, da smo se dobro pomenkovali, in da noben odkrit pogovor ni odveč.
Po zaključku uradnega dela smo nadaljevali z večerjo, naj bdi j zagreti pa so že kegljali. Da je bilo zanimanje za kegljanje še večje, smo pripravili tudi nagrade. Da smo glede pijače mislili resno, smo za nagrade namesto steklenic naročili slaščice (torto, 10 kremnih rezin in 10 indijančkov). Da smo pa postali pravi možje, smo k tekmovanju pritegnili tudi našo edino žensko delovno moč, ki je v svoji konkurenci zasedla prvo mesto. Nagrada pa je bila za razliko od moških v obliki steklenice.
Z zaključkom tekmovanja smo zaključili tudi letno konferenco, ki je bila po mnenju navzočih uspešna.
Bojan Trseglav
—	povečanje dohodka na osnovi povečanja fizične proizvodnje akumulativnih izdelkov;
—	resnejši pristop k uresničitvi nagrajevanja po rezultatih dela;
—	planiranje proizvodnje na osnovi danih pogojev;
—	pospeševanje in populariziranje inventivne dejavnosti;
—	maksimalno izkoriščanje delovnih sredstev in
—	doslednejše spoštovanje samoupravnih aktov.
Ti ukrepi bodo obveza poslovodnim, samoupravnim organom in službam. Kvartalno bomo obravnavali postavljene cilje in tistim, ki ne bodo nalogam kos, marali izreči samoupravno kritiko. Že sedaj ugotavljamo, da se programi nekaterih delov DSSS, potrjeni z GLN, ne uresničujejo.
V času razprav kvartalnega obračuna bomo ocenjevali poleg gospodarjenja tudi izpolnjevanje nalog v DSSS.
Franc Hanžič
Skupina strojev za stiskanje vijakov in zakovic
MDA 1979
Tov. Tito je na V. kongresu SZDLJ v Beogradu 18. 4. 1960 dejal : »Vrednost mladinskh delovnih akcij je neprecenljiva za skupnost in mladino. Družbena skupnost ne pridobi sanno ekonomsko, ne pridobiva le v hitrejši izgradnji zelo važnih objektov. Mnogo pridobi tudi z drugega vidika, saj se mlada generacija na delovnih akcijah moralnopolitično vzgaja in tu osvoji nove pojme in se nauči, da je v socialistični družbi delo za človeka nepogrešljiva potreba in da je čast za graditelje socializma. Za našo mladino so delovne akcije velikega pomena, ker ima tu možnost za vsestransko vzgojb v socialističnem duhu. Vendar je za mladino in za vso našo socialistično skupnost najvažneje, da mladina na delovnih akcijah utrjuje bratstvo in enotnost naših narodov ter odklanja zastarele nacionalne predsodke in šovinistične težnje, da kuje novo, monolitno socialistično družbeno skupnost — Jugoslavijo.«
Center za MDA pri predsedstvu republiške konference ZSMS je že pripravil osnutek samoupravnega sporazuma o MDA za leto 1979. Naj v grobem pojasnim tiste člene sporazuma, ki se razlikujejo od samoupravnega sporazuma v letu 1978. Kot osnova za izdelavo osnutka so služili predvsem: družbeni dogovor o MDA, ocena in poročilo o MDA v letu 1978, programi del, investicij v naselja in predračun materialnih stroškov MDA 1979, ki so jih izdelale skupščine MDA oziroma izvršni sveti SOb, kjer akcije potekajo.
Poudariti je potrebno, da so sredstva, ki so planirana v samoupravnem sporazumu, tisti minimum, ki je potreben za izvedbo MDA v letu 1979, tako kot so planirane. To kaže tudi dejstvo, da so finančni predračuni materialnih stroškov akcij, ki so jih izdelale skupščine, v nekaterih primerih tudi bistveno zmanjšane in pri tem upoštevano realno povečanje stroškov.
V 4. členu samoupravnega sporazuma je opredeljen program MDA in je predlagano, da bi leta 1979 imeli v Sloveniji 3 zvezne in 7 republiških MDA. To pomeni povečanje števila akcij, vendar pa ne povečanega števila brigadirjev, saj je bilo dogovorjeno, da se v tem letu naše zvezne MDA uskladijo z ostalimi zveznimi akcijami v Jugoslaviji po času trajanja (ena izmena je 28 dni). Zato bo na zveznih MDA obseg dela približno tak, kot v letu 1978, vendar pa bo število brigadirjev precej manjše.
Predlog predvideva, naj bi na MDA v Sloveniji v letu 1979 sodelovalo skupaj približno 5.000 brigadirjev, ki naj bi na podlagi programov del opravili 600.000 norma delovnih ur v približni vrednosti (ena norma ura je 75 din) 44 mio din. Za pripravo in izvedbo MDA pa bi po predračunih .potrebovali 32..297.500 din, ki naj bi jih prispevali posamezni podpisniki v sorazmerju z njihovim deležem pri opravljenih delih na MDA oziroma pni izvedbi programa MDA.
Med podpisnike samoupravnega sporazuma za leto 1979 je poleg podpisnikov z leta 1978 uvrščen še republiški odbor ZZB
NOV Slovenije, predvsem da bi bil dan večji poudarek razvijanju in negovanju revolucionarnih tradicij, Zavarovalno skupnost Triglav, da bi bilo zagotovljeno nezgodno zavarovanje brigadirjev v času udeležbe na MDA, kar do sedaj ni bilo zadovoljivo rešeno ter OK ZSMS, kjer potekajo MDA, ki morajo v bodoče prevzeti večjo vlogo pri planiranju, pripravah in izpeljavi MDA.
Sklenjen je tudi že samoupravni sporazum o medsebojnih obveznostih ter načinu združevanja dela in sredstev, koriščenja sredstev za pripravo in izvedbo MDA v SR Sloveniji v letu 1979 z namenom, da podpisniki družbenega dogovora o MDA za obdobje 1976—1980 v skladu s svojo družbeno funkcijo konkretizirajo in opredelijo svoje naloge na področju priprav in izvedbe zveznih in republiških MDA v SR Sloveniji v letu 1979.
Na osnovi dokumentov 10. kongresa ZSMS, družbenega dogovora o mladinskih delovnih akcijah za obdobje 1976—1980 ter pravil o organiziranju zveznih MDA je predsedsvo RK ZSMS sprejelo Pravila o organiziranju MDA v SR Sloveniji.
Pravila vsebujejo v kratkem temeljne določbe, organizacijo življenja in dela na mladinskih delovnih akcijah, samoupravljanja na mladinskih delovnih akcijah v brigadah in izmenah, opredelitev in aktivnost družbenopolitičnih organizacij, pravice in dolžnosti brigadirjev, disciplinske ukrepe ter določbe okrog priznanj brigadirjem in brigadam.
Poleg teh določb o priznanjih je sestavni del pravil o organiziranju tudi pravilnik o priznanjih na MDA. V tem pravilniku so zajete vrste priznanj, ki se podeljujejo brigadam in brigadirjem, odločanje o podelitvi priznanj, elemente in pogoje za nagrajevanje na delovišču, elemente za nagrajevanje na področju interesnih dejavnosti., pogoje za podelitev priznanja MDA, kriterije za podelitev končnih priznanj.
K pravilom o organiziranju MDA spada še pravilnik o disciplinskih ukrepih na MDA, ki vsebuje določila o pristojnosti disciplinske komisije pri predsedstvu skupščine, izmene glede kršitve pravil, reda in discipline brigadirjev in brigad.
Aktivnost v pripravljalnem obdobju predstavlja zelo pomemben vidik angažiranja organizatorjev mladinskih delovnih brigad pri evidentiranju in prijav-Ijanu mladine za udeležbo na delovnih akcijah. Zato se mora ta dejavnost odvijati kontinuirano vse leto v vseh organizacijah in vodstvih ZSMS in v družbenih organizacijah in društvih. V ta namen so bila sprejeta tudi navodila za organiziranje in pripravo MDB za udeležbo na MDA v SR Sloveniji. S temi navodili se urejuje način pripravljanja in organiziranja MDB, obveze in naloge organizatorjev ter MDB.
V nadaljevanju naj na kratko navedem, kje bodo v letošnjem letu vršile mladinske delovne akcije v Sloveniji, in sicer:
— Zvezne delovne akcije
MDA Posočje 79, MDA Kozjansko 79 in MDA Suha Krajina
79.
Stanovanjski bloki v Lescah
Iz Krajevne skupnosti
Zvezne delovne akcije bodo potekale v treh izmenah po 28 dni. Na vsaki izmeni bo sodelovalo 5 brigad s po 40 brigadirji. Akcije bodo trajale od 9. junija, ko bodo prispele prve izmene, do 2. septembra, ko bodo zaključile delo zadnje izmene.
— Republiške delovne akcije
MDA Brkini 79, MDA Slovenske Gorice 70, MDA Kožbana 79, MDA Goričko 79, MDA Istra 79, MDA Bela krajina 79 in MDA Kobansko.
Prve tri naštete mladinske delovne akcije bodo delovale v štirih izmenah po 21 dni in to v času od 2. junija do 27. avgusta. Na vsaiki izmeni bodo sodelovale 2 do 3 brigade s 40 do 50 brigadirji. Ostale Sitili republiške mladinske delovne akcije bodo potekale v treh izmenah in to v času od 23. junija do 27. avgusta. Na izmenah bodo sodelovale 2 do 4 brigade s po 50 brigadirji.
Naj še navedem, da bo Občinska konferenca ZSMS Radovljica s svojima mladinskima delovnima brigadama sodelovala na zvezni mladinski delovni akciji Titograd 79, kamor bo poslala brigado s 45 brigadirji na drugo izmeno in na republiški mladinski delovni akciji Slovenske Gorice 79, kamor bo poislala brigado s 50 brigadirji na 4. izmeno. Za informacijo naj povem, da bodo delali na izgradnji vodovoda v dolžini 8.400 m.
Komisija za MDA pri Občinski konferenci ZSMS je že zelo zgodaj začela z akcijo evidentiranja hrigaddrjev za obe brigadi. Vsega skupaj bo potrebno 95 brigadirjev. Iz naše delovne organizacije se je do sedaj prijavilo 6 mladincev.
Marjan Puhar
Svet Krajevne skupnosti Lesce je na svoji seji dne 4. 4. 1979 obravnaval izpopolnjene predloge Odbora za gospodarstvo, Odbora za upravljanje Družbenega centra in Odbora za upravljanje pokopališča.
Na j več ji problem, katerega rešitev ne bi smela biti le skrb krajevne skupnosti, temveč vseh uporahnikov, je vzdrževanje Družbenega centra. 2e več let v Lescah poudarjamo potrebo po dvorani, vendar je trenutno bolj pereč problem ohraniti obstoječe objekte Družbenega centra. Po Skrbno izdelanem poročilu Odbora za upravljanje Družbenega centra, katerega predsednik je tov. Miklič Jože, je potrebno izvršiti nekatera nujna vzdrževalna dela.
Salonitni strešniki na celotni strehi so dotrajani, tako da streha na nekaterih mestih ni več nepropustna. Zato odbor predlaga ko.t nujno prekritje celotne strehe. Problem predstavlja izbira najboljše kritine. V poštev pridejo le lažje kritine (salonitke, eternit ali aluminijasta pločevina), ker je ostrešje že sedaj skrivljeno in težje kritine ne bi preneslo. Istočasno z zamenjavo celotne kritine, bi se morala izvršiti tudi rekonstrukcija električne instalacije, ki je že dotrajana in je glede na to, da gre predvsem za leseno konstrukcijo, vsak trenutek nevarnost za požar velika. Nadalje objekt nima strelovodne instalacije. Edino strelovodno zaščito predstavljata antenska drogova radio kluba, ki pa za tako velik objekt ne zadošča. Zato je potrebno (za preprečitev večje nesreče) vnesti med nujna dela tudi projekt strelovo-
dne instalacije, ki bo ustrezal predpisom.
Rešiti je treba tudi problem kanalizacije. Odbor predlaga, da se celotna stavba priključi na kanalizacijo, ki poteka iz vrtca.
Po predračunu bi gornja nujna vzdrževalna dela veljala 905.000 din. Svet krajevne skupnosti za vzdrževanje Družbenega centra po proračunu razpolaga z zneskom 35.000 din, kar bi zadostovalo le za manjša popravila na stavbi. Za ostalih 870.000 din svet KS predlaga odboru za srednjeročni program, da ga vnese v svoj plan za letošnje leto. VsekUkor bi poskušali pritegniti k reševanju problema tudi združeno delo v našem kraju.
Predsednik KK SZDL tov. Koman predlaga, da bi morale tudi vse družbenopolitične organizacije dobiti dotacije od svojih samoupravnih interesnih skupnosti. S tem virom financiranja bi bilo možno vsaj delno vzdrževati Družbeni center. Svet podpira stališče, da bi bilo potrebno čimprej pričati z akcijo za ustanovitev skupnosti uporabnikov Družbenega centra, ker je dosedanje stanje, da ga namreč uporabljajo vse organizacije in društva v kraju, za vzdrževanje pa razen Krajevne skupnosti nihče ne prispeva, nevzdržno.
Zato Svet Krajevne skupnosti Lesce poziva vse uporabnike in družbenopolitične čdnitelje v kraju, da začno razmišljati o problemu vzdrževanja Družbenega centra kot o svojem problemu, kajti če ustrezne rešitve v doglednem času ne bo, bo škoda nepopravljiva.
PC
Obrambno akcija »Nič nas ne sme presenetiti«
Svet za ljudko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu Republiške konference SZDL je v drugi polovici meseca januarja sprejel sklep, da letos organizira in izvede vsesplošno družbeno akcijo, v 'kateri bomo preverili obrambno-vamoistno pripravljenost vseh delovnih ljudi in občanov ter družbenih dejavnikov. Ta široko zasnovana akcija pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti« ima namen, da okrepimo obrambno-varmostno pripravljenost v naši republiki, poglobimo podiružibljanje odnosov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter da se na tem področju sirotko aktiviramo vsi delovni ljudje in občani v počastitev 60. obletnice ZKJ, združenih sindikatov in SKOJ.
Ta akcija naj bi okrepila moralnopolitično zavest delovnih ljudi in občanov ter prispevala k nadaljnjemu poglabljanju koncepcije splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in k njunemu podružbljanju. Ta pa pomeni, da bo akcija morala zajeti prav vse delovne ljudi in občane vseh starostnih kategorij. Delovni človek in občan mora v svoji aktivnosti na področju samoupravljanja postati nosilec pravic in odgovornosti tudi pri obrambi in zaščiti, svojega družbenoekonomskega položaja, doseženih rezultatov dela, pravic in obveznosti. Zato bomo morali v teku akcije usmeriti vso pozornost še boljšemu načrtovanju vsebine nalog, načrtnemu usposabljanju in stalnemu preverjanju doseženega na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Na tej osnovi bomo potem dograjevali
varnostna
obrambne in samozaščitne ukrepe.
Iz tega torej sledi, da bo težišče aktivnosti v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, tam kjer človek združuje svoje delo in kjer kot občan živi. Prav vsi družbeni dejavniki v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela bodo začeli analizirati stanje na področju obrambnih priprav in družbene samozaščite ter na podlagi spoznanj dograjevati v programih in načrtih vse tisto, kar je treba dopolniti, popraviti, pospešiti, okrepiti in poglobiti, v kar je zajeti še več delovnih ljudi in občanov. Odpraviti bo treba vse slabosti pri obrambni organiziranosti, še prav posebno pa na vseh področjih družbene samozaščite, na primer pomanjkljivosti v ureditvi prometa v krajevni skupnosti, organiziranje boljše protipožarne zaščite in podobno. Ko bo tako tja do septembra tekla vsestranska obramb-
no-vamostna dejavnost na vseh ravneh, pa bo prišlo tudi do zaključnega preizkusa vsega, kar se bomo naučili. To bo 29. in 30. septembra letos, ko bomo na vseh ravneh organiziranosti socialistične zveze praktično izvedli vse načrtovane obrambne in samozaščitne naloge in tako v dveh dnevih preverili našo uspešnost.
Nosilci akcije »Nič nas ne sme presenetiti« so v krajevni skupnosti organizacija SZDL, v temeljnih organizacijah združenega dela pa so za pripravo, organizacijo in izvedbo akcije odgovorne organizacije sindikatov in mladine. V ta namen je občinski sindikalni svet Radovljica že poslali vsem osnovnim organizacijam sindikata smernice in naloge, v okviru katerih naj bi tekla ta akcija, ki so zlasti naslednje: podružbljamje obrambnih priprav, osveščanje delavcev za obrambo domovine in izgradnjo samoupravnega socialističnega sistema, vzpostavitev take organizacijske oblike, ki bo zagotavljala učinkovito delo v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in uresničevanje nalog oziroma sklepov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so bili sprejeti na 9. kongresu zveze sindikatov Slovenije, in 8. kongresu ZSJ.
Na osnovi teh smernic so izdelane konkretne naloge osnovnih organizacij sindikatov. Treba je samo, da izvršni odbori osnovnih organizacij v TOZD s sodelovanjem odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito čimprej izdelajo terminske programe uresničevanja konkretnih nalog akcije »Nič nas ne sme presenetiti«.
Jože Ješe
ZAHVALI
Sodelavcem vzdrževanja se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč ob požarni nesreči.
Vinko Jagodic
Vsem zaposlenim v TOZD vijakarna, posebno pa še sodelavkam in sodelavcem na rezkalnih avtomatih se najlepše zahvaljujem za darila in dobre želje ob moji upokojitvi.
Vsem delavcem VERIGE želim še veliko delovnih uspehov ter osebne sreče.
Francka Puhar
Počitniški dom v letošnji sezoni
Počitniški dom v Crikvenici je vsa leta obstoja v naši delovni organizaciji predmet polemik, razprav in nasprotovanj delavcev, da smo precejšen del tiste negativne razlike, ki jo počitniški dom, razumljivo povzroča skozi celo leto ustvarili doma v Verigi. V zadnjem dvo ali triletnem obdobju ima med politiko cen in vodenja sindikat Verige velik, da ne rečem, odločnejši vpliv. V lanski sezoni je sekretariat dosegel bistveno spremembo tako pri ceni, ki je ostala nespremenjena iz leta 1977, kot tudi pri ostalih pogojih : povečanje predsezonskega obdobja, zmanjševanje cen za ožje sorodnike in podobno. Tudi letos je vpliv sindikata na globalno politike vodenja počitniškega doma v uresničevanju interesov delavcev odločilno vplival na spremembe, ki se pripravljajo. Konec koncev ima sindikat v svojih jasnih ciljih popolnoma prav: počitniški dom je namenjen delavcem, njihovemu počitku in delovni rehabilitaciji. Zato naj ga izkoriščajo v optimalno možni meri. V tem je bil v lanskem letu napravljen
pri delu
Statistika in raziskave o nesrečah pri delu vedno znova potrjujejo, da je še vedno pri okrog 80 odstotkih nesreč prisotna nepazljivost človeka — delavca. Število prijavljenih nesreč v prvih treh mesecih se je namreč v primerjavi z istim obdobjem lani več kot podvojilo. Po podatkih smo morali zdravstveni službi v prvih treh mesecih prijaviti 36
precejšen korak, saj je bilo preko tisoč nočitev več, kot v letu 1977. Dobrih 16 milijonov starih dinarjev izgube, ki jo je bilo v lanskem letu potrebno kriti, pa za Verigo tudi ne sme predstavljati stroška, da bi se na zborih o njem prepirali ali da bi prenapenjali poslovnost doma.
Najpomembnejši letošnji rezultat vpliva sindikata je že par let trajajoča zahteva o kadrovskih spremembah, ki ga bomo letos vse kaže uresničili. Predvsem gre za kuharico, ki je poldrugo desetletje vestno in dobro vodila ne samo kuhinjo, temveč ves dom v času sezone. Redko katera organizacija se lahko pohvali s tako dolgoletnim sodelavcem v kraju in za čas, ko smo ljudje najmanj nervozni. Naj kar ob tej priliki tov. Zvonki Vestrovi izrazim iskreno zahvalo za dolgoletno minulo delo ter trud in vztrajnost pri tem delu.
Kljub socialnem in zdravstvenem pomenu počitniškega doma pa brez ekonomike tudi ne gre. V letošnjem planu smo stroške za Crikvenico predvideli v višini
primerov nesreč pri delu, lani pa le 14 primerov. V posameznih TOZD pa smo zabeležili naslednje število nesreč: verigama 9, kovačnica 8, vzdrževanje 7, sidrne verige 6, vijakar-na 2, komerciala 2 in TIO 2 nesreči.
Delavci, ki so doživeli nesrečo pri delu, večkrat navajajo v svoje opravičilo naslednje:
108,5	starih milijonov. Iz sklada skupne porabe je bilo namenjenih za kritje negativne razlike 60 starih milijonov. To pomeni, da moramo prigospodariti 49,5 starih milijonov, ali več kot 17 % glede na leto 1978. Če upoštevamo lanskoletna porabljena sredstva 103 starih milijonov ali 5,4 % manj kot letošnje predvideva, nam preprost izračun in uradno predvidena inflacija dokažeta, da v letošnjem letu moramo valorizirati cene iz leta 1977, ki so veljale v lanskem letu. Torej se letos čisto preprosto ne moremo izogniti 24 —26% valorizaciji cen penzionov iz leta 1977. Takšna valorizacija pa pomeni, da bo regresirana sezonska cena penziona morala biti 120 din v novem in 105 din v starem domu za odrale osebe. Sicer bomo pa še vedno za 10 din cenejši ali vsaj na istem, kot je cena penziona v jeseniškem železarskem domu. Glede na pospešen dvig cen živilske industrije in ostalih stroškov, ki jih v lanskem letu s 14 % inflacijo nismo mogli predvideti, je celo izražena cena vprašljiva. Zagotovo pa vsaka nižja cena pod nobenim pogojem ni vprašljiva in bi bistveno ob koncu leta zajedla sklad skupne porabe. Kajti, na večje število ljudi v domu, kot jih je bilo v lanskem letu, skoraj ni realno računati, V času sezone je bil dom popolnoma zaseden, v predsezonskem okolju vsaj do začetka letnih otroških počitnic pa med delavci ni interesentov, ne glede na dejstvo, da je bilo v zadnjih letih vreme junija in septembra večkrat topleje kot v avgustu mesecu.
V predsezonskem obdobju bi bili zelo dobrodošli gosti naši upokojenci, ki jih je približno 400, vendar jih v Crikvenici ne letuje 1 %. Zanesljivo je upokojensko področje za sindikalne organizacije v Verigi »terra intacta«, ki bi jo bilo teba obdelati.
Ostali pogoji letovanja, razen razumljivo cen, bodo ostali nespremenjeni in bodo objavljeni v Informatorju po prvomajskih praznikih.
Janko Stušek
To sem jaz že dolgo vedel, to bi se meni pred kratkim tudi skoraj zgodilo, to sem že predvideval, če na pomanjkljivosti opozoriš, si nadležen ipd. Jasno je, da je treba v zvezi s temi gledanji delavcev nekaj ukreniti. Pri vseh neposrednih vodjih del bo potrebno brezpogojno vzbujati zavest, da svoje sodelavce, ki pri delu ne upoštevajo varnostnih predpisov, stalno opozarjajo na nevarnosti, ki so jim izpostavljeni. Iz zakona o varstvu pri delu izhajajo obveznosti za vse zaposlene delavce. Opravljati morajo svoje delo s tolikšno pazljivostjo, da s tem varujejo svoje življenje in zdravje ter zdravje in življenje drugih. Če delavec kljub opozorilu ne upošteva predpisanih navodil o varnem načinu dela in s tem ogroža varnost drugih, ga pooblaščeni vodja ali pooblaščenec za varstvo pri delu lahko odstrani z dela, dokler ne uporabi predpisanih sredstev za osebno varnost.
Zaradi povečanega porasta nesreč pri delu pa bi morali poblaščenci za varstvo pri delu v okviru pooblastila poostriti kontrolo pri odpravljanju nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so v neposredni ali posredni vzročni zvezi z nesrečo pri delu. Podatki o vzrokih nastanka nesreč pri delu nedvomno govore o potrebi izboljšanja discipline varstva pri delu. Organizacija dela pa zahteva nadaljnjo poglobljeno in kvalitetno skrb za vzgojo varstva pri delu za vse zaposlene.
V. Rems
Nevarnost, ki bi jo kazalo odstraniti
Zaskrbljujoče
naraščanje
nesreč
Kadrovske vesti
(marec 1979)
NOVOSPREJETI
Tehnični sektor: Orodjarna : Vzdrževanje: Vijakarna : Verigama: Sidrne verige: TIO:
Pušavec Franc
Arh Janez, Korošec Marjan
Rupar Brane
Samac Rada
Kosi Vladimir
Jeremič Dragoslav, Podlipnik Martin, Lu-govič Nezir, Šlibar Janez, Ulčar Mirko, Pungerčar Franc, Arh Miro
ODŠLI
Tehnični sektor: Splošni sektor: Komercialni sektor: EOS:
Kovačnica :
Vzdrževanje:
Verigama:
Sidrne verige:
TIO:
Vukovič Ivo Šolar Francka Ankerst Franc Džinič Mithat Kajdiž Jože Bem Boris Heberle Rudi Smole Janez
Vidic Janez, Istenič Janko
RODILI SO SE
Mičič Marku iz TOZD verigama hči Janja
Iz kadrovskega oddelka
ZAHVALA
1. aprila je v 75. letu starosti prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, babice in prababice Mare Ilič-Simič, rojene Stanišič iz Podpeči pri Tuzli.
Najtopleje in najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Tovarne verig, občanom Lesc in okolice Tuzle ter Brčkega. Posebno zahvalo izrekamo predstavnikom KS Lesce, družbenopolitičnim organizacijam, vsem stanovalcem blokov v Savski cesti št. 2/A in Finžgarjevi ulici št. 8/A v Lescah, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Hvala za vence in šopke rož. za sožalje, za poslovilne besede pri odprtem grobu. Obenem hvala osnovni organizaciji sindikata kovačnice in sidrnih verig za denarno pomoč.
Žalujoči: sin Jovo, hči Dragica in sin Antonije iz M. Sobote z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najinega sinka Domna Torkarja se iskreno zahvaljujeva sestram in zdravnikom otroškega oddelka bolnišnice Jesenice za skrbno nego in razumevanje med njegovim dolgim trpljenjem! Hvala sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečena sožalja, vsestransko pomoč in darovano cvetje! Hvala moškemu oktetu za lepe pesmi in Ireni za tople besede! Hvala tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji, a komaj začeti življenjski poti.
Mamica in očka
Rudiju v spomin
V prvih spomladanskih marčnih dneh je bilo iz dninske evidence TO — Verigama spet črtano novo ime — tokrat delovodje RUDIJA HEBERLA. Bolezen modernega časa mu je načela zdravje in 22. 3.1979 je dokončno klonil.
Njegova življenjska pot je bila zanimiva in prav nič lahka. Rodil se je 12. 4.1928 v Ljubljani. Z materjo sta živela sama v vasi Selo pri Bledu. Težko sta se prebijala skozi kmečki vsakdan, saj je dninarstvo dalo le malo denarja. Kljub temu pa sta imela toliko moči, da je mladenič, ki je bil sposoben in bister, lahko šel v uk za ključavničarja v takratni Verigi. Da je odraščal v pravem okolju, prežet z upornim gorenjskim duhom, kaže njegova odločitev, ko je komaj sedemnajstleten vstopil v partizanske vrste. Tako kot za marsikoga drugega so bila povojna leta razgibana tudi zanj. Prva leta obnove je prebil v Verigi kot ključavničar, saj je bil tak kader tedaj porušeni tovarni hudo potreben. Sposobnost in želja po znanju sta ga privedla do odgovornejših nalog in tako je prevzel skrb nad izobraževanjem mladih kvalificiranih kadrov. Aktiven je bil tudi na družbenopolitičnem delu in tako je za nekaj let zapustil tovarniško ograjo in prevzel organizacijska dela v takratnih občinskih ljudskih odborih v Begunjah, Kropi in Radovljici. Po vrnitvi v Verigo je nadaljeval z delom kot urejevalec. S prizadevnostjo in strokovnim delom je kmalu napredoval do delovodje. To nalogo je opravljal vse do svoje prezgodnje smrti, saj bi njegove izkušnje še tako prišle prav mlajši generaciji urejevalcev in delovodij. Kljub temu pa je svoj dolg mlajši generaciji izpolnil, saj je vzgojil vrsto dobrih urejevalcev, ki so tudi prispevali, da je strojni park v verigami na solidnem nivoju. Da je temu res tako, smo dokazali ob odprtem grobu, ko smo se s spoštovanjem in v velikem številu poslovili od našega dolgoletnega sodelavca.
K.B.
Julijske Alpe v 1. svetovni vojni
Glavni trg v Tolminu leta 1917
Leto 1917 je prineslo srdite italijanske napade v srednjem in spodnjem toku Soče. Na vsak način so hoteli zasesti Trst, da bi ta-ko preglasili vedno večje notranje nezadovoljstvo ob pičlih vojaških uspehih. Tudi avstrijska vojska se je počasi krhala ob srditih italijanskih napadih. Stanje se je poslabšalo posebno v„ 11. soški ofenzivi konec avgusta 1917. Avstrijci so morali zaradi italijanskega pritiska izprazniti del Banjške planote. S tem je bilo ogroženo tolminsko mostišče.
V tem času se je zaradi notranjih trenj v Rusiji začela lomiti ruska fronta. Tako so lahko Nemci in Avstrijci odtegnili del enot za fronto, ki bi izboljšala položaje na Soški fronti in tako zmanjšala italijanski pritisk. Ofenziva naj bi imela predvsem lokalne cilje. Kot predvideni prostor za akcijo so nemški generali izbrali prostor Julijskih Alp. Po preboju fronte so nameravali zasesti del Beneške Slovenije in talko ogroziti Italijanske enote, ki so se borile ob spodnji Soči in na Krasu. Za izvedbo ofenzive je bila ustanovljena avstrijsko-nemška 14. armada pod poveljstvom nemškega pehotnega generala Otta von Bellowa. Sestavljali sta jo dve napadalni skupini. Najmočnejša, sestavljena iz večjih nemških divizij, je bila na tolminskem mo-
stišču. Njena naloga je bila zavzeti greben Kolovrata ter napredovati v sovražno zaledje. Avstrijske enote v Krnskem pogorju so imele predvsem nalogo vezati sovražnika. Drugo napadalno skupino je predstavljal 1. avstrijski korpus pod poveljstvom generala Klausa. Zavzela naj bi bovško kotlino in kobariški Stol.
Težak položaj avstrijskih enot ob spodnji Soči ter bližajoča se zima sta narekovala čim prejšnji začetek ofenzive. Začel se je dovoz velikih količin potrebščin in streliv za bližajočo se ofenzivo. Težave so nastale pri dovozu materiala na izhodne položaje, od koder je vodilo premalo primernih cest in železnic. Napadalno skupino pri Tolminu so oskrbovali po bohinjski železnici ter po cestah preko Idrije in Cerkna. Bovška napadalna skupina je imela na razpolago cesto čez Vršič ter predor iz Rablja do Loga pod Mangartom.
Da Iitallijani čim .dlje ne bi slutili, kaj se pripravlja, so napadalci skušali pripeljali, na izhodne položaje najprej potrebni material. Prometnice so bile preobremenjene. Na srečo je bilo oktobra leta 1917 megleno vreme, ki je onemogočilo italijanskim letalcem izvidniške polete ter se je lahko transport izvršil tudi podnevi. Čete, namenjene za ofenzivo,
so bile v zaledju. Sele dva dni pred napadom so jih začeli pošiljati v prvo bojno črto. Navkljub prikrivanju Nemcev in Avstrijcev pa so Italijani vedeli za ofenzivne priprave, vendar niso vedeli za mesto napada. Delne podatke o mestu napada sta izročila Italijanom dva prebegla avstrijska oficirja, nista pa vedela za mesto napada.
Napad se je pričel 24. oktobra 1917 ob drugi uri zjutraj z močnim topniškim ognjem, ki je imel namen utišati (predvsem) sovražno topništvo. Sovražnikove položaje so obstreljevali s plinskimi granatomi. Topovski ogenj je'trajal do jutra. Vreme je bilo še vedno mrzlo in deževno, v hribih pa je snežilo. Slabo vreme je onemogočalo učinkovit ogenj preostalih italijanskih baterij.
Pri Tolminu so nemške enote že v prvem naletu osvojile italijanske prednje linije. Enote nemškega Alpskega korpusa so zvečer že stale na hrbtu Kolovrata. 12. nemška pehotna divizija je s pomočjo bočnih enot prebila fronto pri Dolju, odkorakala po Soški dolini navzgor ter bila ob štrih popoldne v Kobaridu, ob enajstih zvečer pa v Robiču. S tem ji je uspel eden naj večjih podvigov v prvi svetovni vojni — 23 kilometrov globoki predor v sovražnikovo zaledje in to brez ranjenih borcev. Z zavzetjem Kobarida je bil odrezan umik italijanskim enotam v Krnskem pogorju.
V napadu pri Bovcu je avstrijskim enotam pomagal tudi 35. nemški bataljon plinskih minome-
tov. Ta je južno od Bovca uničil v soteski Naklo s pomočjo plina del italijanske brigade Friuli. Učinek plina je preostale italijanske vojake nagnal v beg in tako omogočil mariborskemu 26. strelskemu polku preboj položajev pred Bovcem in njegovo zavzetje. Napadalci so gnali razbite italijanske enote pred seboj in so bili zvečer že pri tretji obrambni črti. Ponoči so morali zaradi ognja lastnega topništva napredovati naprej do Žage. Enotam v hribih so napadi zaradi snežnega viharja in žilavega odpora Italijanov spod-
leteli. Edinole bataljonu 7. celovškega polka je uspelo zasesti planino Jamo na hrbtu Polovnika.
Italijanski generali se sprva niso zavedali razsežnosti sovražnega vdora in razsula v enotah njihove druge armade in so namesto umika na lažje hranljive položaje vztrajali pri obrambi že prebitih obrambnih črt. Ko so dobili sliko o pravem položaju, je bilo že prepozno. Njihova vojska je bežala na vsej črti in se je ustavila šele na reki Plavi. Konec!
Tomaž Budkovič
MALI NOGOMET
Kljub velikemu razmahu raznih športnih disciplin je ostal nogomet še vedno p,ri vrhu popularnosti in zanimanja.
V	zadnjih letih je posebno velik razmah doživel mali nogomet. V okviru OZTK RADOVLJICA deluje občinska liga v malem nogometu. V tej ligi, ki jo sestavlja kar 36 ekip, igra več kot 350 igralcev, večinoma rekreativcev. Liga ima tri kvalitetne skupine. V skupini A igra 12 najkvalitetnejših moštev. Skupini B in C pa veljata za drugi kvalitetni razred. Po zaključku prvenstva, ki ima pomladanski in jesenski del, se prvaka B in C skupine selita v A skupino, zadnja dva iz te skupine pa se vrneta v B in C skupini.
Letos prvič bo v skupini C igrala tudi ekipa Verige. Ekipo sestavljajo dobri igralci, večinoma še aktivni nogometaši, drugače sedanji ali bivši člani NK Lesce ali NK Bled. Kapetan ekipe pa je Tomo Bagi.
V	prvi tekmi se je naša ekipa v sredo 11. aprila pomerila z ekipo Zasipa. Brez večjih težav so naši zmagali z visokim rezultatom 10:0. Strelci za naše so bili: Zupan 4, Cmalič 4 in Bagi 2.
Upamo, da bo po tako silovitem startu tudi nadaljevanje uspešno in da bomo v prihodnji sezoni našo ekipo spremljali v A skupini.
ŠPORT V NEKAJ STAVKIH
—	Pomladanski kras, ki bo letos prvič organiziran v okviru občinskih sindikalnih prvenstev, je foil zaradi maloševilnih prijav preložen z aprila na maj. Upamo, da bodo tekači v maju bolj navdušeni za tek okoli Oble Gorice v Radovljici.
—	Z aprilom se je končala organizirana rekreacijska telovadba v OS Lesce. Od oktobra do aprila se je bolj ali manj redno teh ur rekreacije udeleževalo okoli 50 članov našega kolektiva.
—	Letos smo nekoliko prej končali z rekreacijskim drsanjem. V tej sezoni smo osemnajstkrat imeli rezervirano drsališče za drsalce iz Verige. Gradnja oziroma pokrivanje drsališča dobro napreduje, Itako da bomo v jeseni že drsali pod sreho
—	Športna komisija KOOS Verige v letošnjem letu razpolaga s 140.000 din. Tio je približno toliko, bo smo porabili za šport in rekreacijo v lanskem letu.
—	Ob Šobčevem hajarju bo Turistično društvo Lesce še pred sezono zgradilo asfaltirano tenis igrišče ter igrišče za košarko oziroma odbojko in za badminton. Vsekakor bo to tudi za krajane Lesc lepa pridobitev.
Franci Vovk
171 METROV
Za nami je letošnja Planica, slovenski športni praznik. Letošnji teden planiških poletov je bil še toliko slovesnejši, saj je tekmovanje štelo za svetovno prvenstvo.
V	tednu smuških poletov so oči vse slovenske športne javnosti, pa tudi tistih, ki jih šport posebej ne zanima, uprte v Planico. Vsako tako tekmovanje na velikanki ima tudi svoje junake in. »junake«, ki jim ne gre in ne gre, pa če si to še tako želijo in prizadevajo. Med te slednje bi letco prav gotovo lahko prišteli, drugače našega najboljšega skakalca zadnjih let, Bogdana Norčiča. Letošnji planiški junak in največje presenečenje pa je bil prav gotovo IVO ZUPAN.
Kdo v Verigi ga ne pozna. Vsak dan ga srečujemo, skoraj vedno z elektrikarsko torbico preko ramen. Po poklicu je namreč elektrikar in zaposlen v elektro delavnici, oziroma v TOZD vzdrževanje. V Verigi dela že šest let, kot skakalec pa je član Smučarskega kluba Jesenice.
V	soboto, 17. marca, je kot prvi predskakalec s 7. naleta s 171 m postavil nov državni rekord. S tem je prav gotovo dokazal, da še ni rekel zadnje besede v našem skakalnem športu in da bo zvezni trener, rad ali nerad, še moral računati z njim.
V	razgovoru z Ivom sem pričakoval, da mi bo natančno opisal ta rekordni polet. Pa je dejal, da pravzaprav že ni več kaj reči. Polet je enostavno »ujel« in poletel ter varno doskočil v rahel telemark. Po tihem je sam pri sebi pričakoval dolg polet. Čutil je, da je v formi in sposoben leteti, vendar, tako pravi, take daljine ni pričakoval. Od svetovnega rekorda ga je ločilo borih 8 metrov. Vendar, če bi bil ta polet še daljši, je vprašanje, če bi obstal na nogah.
Navdušenju med gledalci po tako dolgem poletu seveda ni bilo ne konca ne kraja. Veseli so bili seveda tudi člani našega kolektiva, ki so si ravno ta dan, kot nalašč, s posebnim avtobusom ogledali prireditev. Ivo pa pravi, da je po poletu minila cela ura, preden se je vsaj nekoliko umiril.
Bolj kot o tem rekordnem skoku je Ivo pripravljen govoriti o problemih in razmerah v našem skakalnem športu. Da razmere niso najboljše, pove že podatek, da
Temu deblu je narava sama dala podobo levje glave
je do Planice ves čas koristil neplačan dopust. Da je treniral sam s klubskim trenerjem in da je stik z reprezentanco imel skoraj samo na tekmah. Dokler bo tudi v reprezentanci vladalo klubaštvo in različni interesi posameznikov, in dokler bodo razmere takšne kot so, po njegovem mnenju v našem skakalnem športu ne bo večjih uspehov.
Verjetno to drži. Takle ekstremno dolg polet, kot je bil Zupanov, je prej stvar trenutnega navdiha in optimalnih pogojev, ter rezultat prizadevanj posameznika, kot pa posledica sistematičnega in načrtnega treninga, kot ga imajo na primer Vzhodni Nemci in Avstrijci. Prav v smučarskih skokih pa si Slovenci, morda bolj kot v
katerem koli drugem športu, želimo uspehov.
Drugače pa je z letošnjo sezono Ivo kar zadovoljen. Med večje uspehe šteje 5. mesto na tekmovanju v Villingenu v Zahodni Nemčiji ter 9. in 11. mesto na tekmovanju v Kanadi. Na obeh tekmovanjih je bil v dokaj močni mednarodni konkurenci od naših reprezentantov najboljši. "Največ pa seveda velja planiških 171 metrov.
Poleteti 171 metrov res ni kar tako. Če hoče človek tako daleč leteti, mora tudi na zemlji trdno stati. Oboje pa Ivo prav gotovo zna. To je dokazal. Pravi pa, da bi rad in da je pripravljen še skakati. Kot že rečeno, ni še rekel zadnje besede.	V. F.
ZAHVALE
Ob boleči izgubi dragega moža RUDIJA HEBERLA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste sočustvovali z menoj in ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala OOS, ZB, delovodjem in sodelavcem za vence, sostanovalcem pa za prelepo darovano cvetje. Hvala obema govornikoma tov. Košniku in tov. Vovku za tople poslovilne besede ter oris pokojnikove življenjske poti. Hvala vodji in delovodjem verigarne za pogrebni obred ter pevskemu zboru in godbenikom Verige za zadnje pesmi.
Žalujoča žena Rezka
Ob nenadni smrti moža in očeta ANTONA NEŽMAHA
se najlepše zahvaljujemo vsem sodelavcem, ki ste se poslovili od njega in ga spremili na njegovi zadnji poti ter nam izrekli sožalje. Posebno se iz srca zahvaljujemo TOZD verigami, TOZD vzdrževanju, SS in IGD Veriga za darovano cvetje, govorniku za izrečene poslovilne besede in godbi za odigrane žalostinke.
Žalujoči : žena Barbara, hčerka Barbka in sin Tone
Osnovni organizaciji sindikata TOZD sidrne verige se zahvaljujem za denarno pomoč ob smrti brata Jožeta.
Ivan Bobič
PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA
£L::	.i&li;	I -	Ti:n;ä I t  /mTtvrmt— r.TTi
1 I ŽVEPLO r		ÌEVNA Ì	jjV! 1 ■ ..-oi Ni p ' 4-$x. v	mi j.	Ž.IME	* i ►	SOUVEN I-RJI RJAVA MRAVLJA	LUDOLFOVO ŠTEVILO DEL DREVESA	i PIJAČA STARIH SLOVANOV NAJVEČJE _ PTICE	SLOVENSKA MEJ.REKA KALIJ VOKAL FOSFOR SLOVENS- POKRAJINA	t
					GERMANSKI OREL						
1 ~ VOŠČENKA								ALI /angl./			ŠOLAR TONE
SLOVESNI								ILJUŠIN			
6.,15.IN 19.ČRKA				UDELEŽENE! AKCIJ							
				VOKAL							
NASPROTNO IDEALISTU											
VOKAL											
p		ITALIJA	(	ASTNIŠKA NARAMNICA	GRŠKA ČRKA	NAŠI RAZGLEDI	niša pisi nazaj	TONE čop	OSLOV GLAS	VISOKA KVALIFI- KACIJA	l.jlO.IN 25.ČRKA
		LASTNO- ROČNO									
PREDLOG											
ENA OD MOŽNOSTI											
NOSILCI PRAPORJE^											
VEZNIK											
L		MOLIBDEN			ZITE piši nazaj	VOKAL		Ž.IME dvojina	CELJE	ZADNJA ČRKA	
		PLEMENSKI ZNAK .				TONA				GRADBENI MATERIAL	
STOTA OBLETNICA											ŠAMPION
stranišči ljudsko											
L-							POLJŠČINA				
						LADO	LADIJSKE SOBICE				
OBLIKA DRŽAVNE UREDITVE											NOVI SAD		
									RIMSKA 5		
NEOPREZNO											PREDLOG
10..14.IN 18.ČRKA				SOGLAS- NIK	• NORVEŠKA	KISIK		NEMČIJA	ŠPANIJA ■	VEZNIK	
ZNAMKA I.KAMIONOV						VOKAL				LUXENBURG	
L		NADALJEVA NJE ČESTITKE									
NAGRADE: 170, 2x110 in 2x80 DIN	Rešitve sprejemamo do 3.5.79
Za kratek čas
DVIG STORILNOSTI
Poglejte, tovariš Jezäönik: čas, kd ga zapravljate za klepetanje, bi lahko s pridom uporabili za dvig storilnosti. Lahko bi na primer pomagali tovarišu Postružniku, ki se šele uvaija v svoje delo. ..
Saj sem mu hotel, tovariš šef, pa kaj morem, če ni pustil. Pravi, da križanke najraje sam rešuje.
SODOBNI PASTIR
Mož pastir sporoča svoji ženi po radijski zvezi :
»■Ker jutranji vlak ne prevaiža živali, pridem zvečer!«
NATAKARJEV ŽIVLJENJSKI SEN
Starejšega natakarja so vprašali, kaj je njegov življenjski sen. Odgovoril je: »Da bi gosti jedli in pili doma, napitnino pa naka-zo-
BRUCE LEE PROTI SUPER-MANU
hongkonški barvni karate film
5.	5. in 9. 5. ob 20. uri, 6. 5. ob 18. uri
NAJBOLJ NORA DIRKA NA SVETU
ameriški barvni film
4.	5. in 10. 5. ob 20. uri, 5. 5.
ob 18. uri
PLAČILO ZA STRAH ameriški barvni pustol. film
vali na moj žiro račun.«
Program
kina
Radovljica
od 30. 4. do 30. 5. 1979
BRILJANTINA
ameriški barvni film
30. 4. in 1. 5. ob 18. uri, 30. 4.,
2. 5. in 7. 5. ob 20. uri
Za križanko, ki je objavljena v št. 3/79, smo dobili 92 rešitev. Žreb je bil naklonjen tokrat reševalcem iz skupnih služb, ki so dobili vseh pet nagrad.
Prvo nagrado 170 din dobi ABRAM Nada, drugo po 110 din TORKAR 'Mitja in GUMZEJ Marija in tretjo 80 din BOLE Primož in DORIA Franc, torej vseh pet iz skupnih služb — med njimi kar trie iz projektive.
MOŽ, KI JE LJUBIL ŽENE francoski barvni film
3.	5., 6. 5. in 8. 5. ob 20. uri
VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga n. sol. o., Lesce. Uireja uredniški odbor: Kozamernik Marjana, dipl. oec., Puhar Marjan, Vovk Franci, Sodja Ivanka in Bulut Niko. Odgovorni urednik prof. Janko Stušek, urednik Niko Bulut.
Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 313/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana.
Ali veste?
—	da bodo Italijani zgradili most čez morsko ožino na otok Sicilijo, ki bo dolg 3.300 metrov in bo postavljen na 380 metrov visokih stebrih. Cez most bodo tekle dve tripasovni avtomobilski cesti in dvotirna železniška proga. Predvidevajo, da bo most izročen prometu leta 1986.
—	da se transportni strokovnjaki v Švici resno ukvarjajo z mislijo o izgradnji velikega cepelina za prevoz blaga po zračni poti, ker je železnica preobremenjena in prepočasna. Sedaj snujejo prototip takega cepelina, ki bi lahko prenašal 500 ton blaga veliko ceneje in hitreje kot železnica na istih razdaljah.
—	da so priprave za izgradnjo velikega nakupovalnega centra MURKA Lesce v zaključni fazi. Doslej je podpisalo samoupravni sporazum za pristop v poslovno skupnost preko 70 proizvodnih delovnih organizacij in dobaviteljev iz vse Jugoslavije.
—	da je bil lani blejski grad in muzej najbolj privlačna turistična zanimivost v naši občini, saj ga je obiskovalo preko 193.000 domačih in tujih gostov. Sledijo Muzej na blejskem otoku 125.000, slap Savica
86.000,	Vintgar 48.000 gostov itd.
—	da je lani v matične knjige radovljiške občine vpisano 494 novorojenčkov, umrlo pa je v istem času 195 občanov.
—	da so delovne organizacije radovljiške občine namensko združile za gradnjo in rekonstrukcijo cest v občini 23,5 milij. dinarjev. Dogovorjeno je, da bodo ta sredstva uporabili za nadaljevanje gradnje radovljiške obvoznice, rekonstrukcijo ceste Podnart—Kropa, gradnjo obvoznice na Bledu in asfaltiranje ceste Jereka—Koprivnik.
—	da so lani na občinski skupščini v Radovljici odposlali kar 92.578 poštnih pošiljk in plačali samo za poštnino 280.000,— din. Tako velik promet je pogojevala pospešena dejavnost raznih organov v delegatskem sistemu, ki se kot kaže še stopnjuje.
—	da Krajevna skupnost mesta Radovljica šteje 5.175 prebivalcev.
—	da je bil lani(ll mesecev) povprečni mesečni osebni dohodek zaposlenih v radovljiški občini 5.564,— din, republiško povprečje v istem času pa je bilo 5.838,— dinarjev.
—	da so bile tri kratke novice, objavljene v rubriki »ALI VESTE?« (Veriga št. 3/79), prvoaprilska šala. To so: začetek gradnje podvoza med Lescami in Radovljico, omejitev hitrosti na cesti Radovljica— Lesce na 40 km/h in izhajanje »Verige« vsakih 14 dni.
11.	5. in 15. 5. ob 20. uri, 12. 5. ob 18. uri
ČRNI PIRAT
italijanski barvni pustol. film
12.	5. in 14. 5. ob 20. uri, 13. 5. ob 18. uri
GUSAR
ameriški barvni pustol. film
13.	5. in 16. 5. ob 20. uri
POL KERZI NE OPROŠČA ameriški barvni film
17.	5. in 22. 5. ob 20. uri, 20. 5. ob 18. uri
IN BIL JE CAS VOJNE ameriški barvni film
18.	5. in 20. 5. ob 20. uri, 19. 5. ob 18. uri
ODPADNIK JOSEY WALES ameriški barvni western film
19.	5., 21. 5. in 23. 5. ob 20. uri
BOBBY DEERFIELD ameriški barvni film
24.	5. in 28. 5. ob 20. uri, 27. 5. ob 18. uri
PRITTI BABY ameriški barvni film
25.	5. in 29. 5. ob 20. uri, 26. 5. ob 18. uri
LOČENA ŽENA ameriški barvni film
26.	5., 27. 5. in 30. 5. ob 20. uri