IŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
-u. i m
kmL.
Druga knjiga: «Kako vzgojim svojo deco» in tretja knjiga: «Vzgoja za zakon» sta priloženi
Damski čevlji
z visoko peto za vsak® danje nošenje iz črne® ga ali rjavega usnja
Din 145'-
Damski čevlji
z zaponko in v pumps obliki v modernih bar® vah in iz laka, za je® senske izprehode
Din 165*-
Damski čevlji
iz laka s črnim semi® šem kombinirani, z vi® soko ali polvisoko peto, za večer in šetnjo
Din 195*-
Damski čevlji
v najnovejših modelih, najmodernejše barve in okusne oblike. Okrasili smo jih s kombinacija® mi raznih barv
Din 195'-
,0
PRODAJALNE: IJubljaoa, Aleksandrova c. 2 in Miklošičeva c. 14 » Kranj, Ivan Savnik - Celje, Kocenova ulica št. 2 Maribor, ogel Gosposke in Slovenske ulice in v vseh večjih mestih v državi.
Moški nizki čeviji
iz črnega ali rjavega boksa s trpežnjim us® njenim podplatom
Din 165'-
Hoiki nizki čevlji
črni ali rjavi. Elegant® nemu gospodu elegan® ten čevelj
Din 195'-
MoSki nizki čevlji
„Org. Goodyear Welt" izdelava, iz črnega ali rjavega boksa ali iz laka. Eleganten, udoben če® velj za odličnega go= spoda
Din 245'-
MoSki visoki Cev-
■Ji» črni ali rjavi, prvo® vrstno zgornje usnje in Ia podplati
Din 165'-
Bogata izbera vseh vrst otroških čevljev!
ČE HOČETE, DA BO VAŠA DECA ZDRAVA
POTEM POMNITE, DA JE
5iadna
zrnih
Vasi
./ i
ZAHTEVAJTE JO PRI SVOJEM TRGOVCU!
Takile so zavitki pravih
cUhmmiU izdelkov
jugoslovanske tvornice Dr. A. Oetkerja
. naioraežžft t moč' sta shafanie, festtfJ^n'
inostrauskeni SavoJilu. da 5ki vfc marmelade.
Ma»sokovJa. feitffiitelMslici
»lit kvatienJ1 .....
Dr. Oetker-Jev
mmm&Mo***
m:
od
Dr. Oetkerjevi šartljl kakor tudi pudingi, kreme In drugI Izdelki
se dobe v vseh trgovinah
(nadomestek za ialca)
L vsebuje meč. barve eticsa rumenjaka |
t ■ ' -kakor ■ |
' OiCamU:^horismo ,web«&oro«t.r'
OJE....." *......" * ......" "
Jesenska sezija prihaja . . .
Obetajo se nam lepi dnevi. Zato potrebujete nove obleke. Izberite si iz naše velike zaloge zase in za svojo družino jesenske obleke, plašče, površnike, kostume. Blago naših izdelkov je iz prvovrstnih tvornic, fazona po slovitih pariških modelih, izdelava brezhibna, cena brez konkurence.
DRAGO GORUP & Cov Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 16/1. Hiša Del. tisk. (Bam berg). Telefon 32-33.
NE ZANEMARJAJTE nege telesa.
0 intimni toaleti ne govorimo radi. Vendar pa je za zdravje žene potrebno, da je poučena tudi o tem. Koliko neprijetnosti lahko izostane, če skrbite za dnevno izpiranje. Ne pozabite torej pri irigiranju na razkuževalno sredstvo
SANOFORM.
Navodila o pravilni uporabi so priložena vsaki steklenici. V vsaki lekarni in drogeriji ga dobite.
Lahko pa naročite Sanoform pri Chemotechni, d. z o. z. v Ljubljani, Mestni trg št. 10 (Skabernetova hiša na dvorišču). j^jm
Originalne steklenice imajo znak: t™ a ' 'UBUJANA
Manufaktura — perilo itd.
Na obroke!
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta štev. 8
MARIBOR
Gregorčičeva ulica štev. 20
Sama lepota Vas ne usposobi za
praktično življenje
Dandanes, ko se bije velika borba za kruh, ko vsa podjetja reducirajo manj sposobne moči, je strokovna izobrazba veliko bolj potrebna kakor v prejšnjih dobrih časih.
Za brezposelnost in slabo plačano delo ni kriv sedanji red v gospodarskem življenju, ampak vsak posameznik, ki ni sposoben stopiti pred gospodarja in zahtevati plačila, ker se pač zaveda, da ne zna toliko, da bi bil sposoben svoje zahteve podpreti z delom. Zato je nujno potrebno, da si razširi svoje duševno obzorje.
Vsaki pa ni mogoče hoditi v šole, si najeti v mestu stanovanje, plačevati hrano in šolnino itd., ker je privezana na delov s katerim si služi kruh.
Dopisna trgovska šola pošilja namreč vsa predavanja z vsemi navodili itd. svojim učencem na dom. Ti se bodo doma učili, delali naloge in jih pošiljali zopet v Ljubljano, kjer se bodo pregledale, popravljale in vrnile; tako bo vsakdo vedel, kje in zakaj se je zmotil.
Učili bodo prvovrstni strokovnjaki, profesorji, katerim je pouk poklic.
Začetek novih rednih tečajev Dopisne trgovske šole V Ljubljani:
1. oktobra: Zadružni tečaj.
12. oktobra: Dvoletna trgovska šola.
12. oktobra: Pripravniški tečaj.
12. oktobra: Začetek tečajev za poljubne predmete v poljubnem predmetu po svobodni izbiri. Vpisnina za vsak predtmet Din 50-—, učnina mesečno Din 40"—.
Vse potrebne knjige, formularje, kuverte, slovarje itd. dobe učenci poleg rednih predavanj brezplačno.
Revni dobe na odgovarjajočo prošnjo popust.
Moderen korepetitorij. Vse srednješolske predmete instruirajo strokovni profesorji. Uspeh zajamčen, noben študent naj ne pade. Honorar od Din 100-— mesečnih dalje. Revnim popust.
Informacije daje v svojih uradnih urah od 8. do 12. in od 2. do 6. pisarna Dopisne trgovske šole, Ljubljana, Pražakova 8/1.
Prevode iz vseh jezikov in obratno, kakor tudi natipkanje in razmnoževanje vseh vrst poslovnih in zasebnih spisov posreduje Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Pražakova 8/1.
Zahtevajte učne načrte in sprejemne pogoje v pisarni Dopisne trgovske šole, Ljubljana, Pražakova 8/1.
Aka I/ai4* (e> priietuo
imeti za jesen lepo moderno, dobro in
elegantno oblačilo, bodisi d a ms ko ali
moško, napravite isto kakor sto in sto
drugih, nabavite blago v specialni trgovini
NOVAK, LJUBLJANA
KONGRESNI TRG ŠTEV. 15
VELIKA IZBI R A PRIJAZNA POSTREŽBA NAJNIŽJE CENE
(nasproti nunske cerkve) Vzorce za damske plašče pošilja zunanjim naročnikom franko.
KROJNO UČILIŠČE
in modni atelje za damske obleke priporoča strokovno izprašana učiteljica. Uspeh zajamčen. Kroji po meri.
ROZA MEDVED, Mestni trg 24/1.
Ne samo topel, temveč tudi eleganten
mora biti Vaš žemper. Zato kupujte zase in za svojo družino vso pletenino pri producentu
MARRTINU MAHKOTI
Ljubljana VII. Celovška cesta štev. 44
Umetno trgovsko vrtnarstvo
ČEH
LJUBLJANA VII
Gasilska cesta št. 14
nudi za Vse svetnike raznovrstne aranžmaje, na primer košare, stojala, šopke, vence in raznobarvne pore-zane velikocvetne križan teme.
J AVO R
Oglejte si našo stalno zalogo lepega, modernega pohištva na
LOGATEC - LJUBLJANA Masarykovi cesti 12
Če Vas postrežemo samo enkrat,
boste kupovali pri nas vedno!
Krasna izvršitev po meri. Velika izbira krojev in 1 Lepa izbira prvovrstnih okusnih damskih plaščev in lepa zaloga blaga. Cene zelo zmerne! |l| blaga. Plašči že od Din 230'—dalje. Obleke od
I Din 210"— dalje.
V zalogi tudi angleško blago za gospode.
JOSIPINA — AVGUST DAMSKI MODNI ATELJE | G L I Č DAMSKA KONFEKCIJA LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica št. 2
"Odrežlte
Uprava revije „Žena in dom", Ljubljana, Dalmatinova ulica 10
Naročam letošnjih pet knjig za Din 37'—. Naročam posamezno knjigo* po znižani ceni:
»Vzgoja za zakon*........Din 15*—
»Vzorna gospodinja*.......... 15'—
»Kako naj kuham*........ „ 15-—
«Za pridne roke» (šivanje).......15"—
P r e p
Lansko zimo so o tem dogodku pisali skoraj vsi listi. Je torej posneto po resnični dogodbi.
Bilo je nekje na Poljskem. Veliko poslopje, šola, a daleč naokoli ne hiše, ne človeka. Bila je huda zima, da ljudje niso pomnili take. Na vse strani so držale globoke, ozke gazi. ki so> jih učenci izhodili na poti v šolo in domov.
Da bi prišli o pravem času v šolo, je mnogo otrok že pred dnevom moralo z doma. Vedno pa le niso prišli za časa, posebno ne sedaj, v tej hudi zimi.
Vzdihnili so in vdano šepnili »Prepozno!*, zakaj gospod učitelj je bil strog — pri njem ni pomagalo nobeno opravičilo...
Toda gospod učitelj teh zakesnitev ni mogel več prenašati. Otrokom je kratkomalo razložil, da jih bo, če že nič drugega ne pomaga, prisilil k točnosti. »Kdor bo jutri zamudil, se bo kesal...» je dejal, otroci pa so trepetali...
•
Snežni metež je divjal preko pokrajine. To je bil za otroke poleg strahu pred učiteljem drugi vzrok, da so se danes prej odpravili z doma kakor sicer.
Otroci, ki so prihajali s severa in z juga, so bili pred viharjem zavarovani. Njim ni storil nič hudega. Občutili so sicer oster mraz (termometer je kazal trideset stopinj pod ničlo), toda prišli so o pravem- času v toplo šolo. Tudi z otroki, ki so prihajali z vzhoda, je še nekako šlo. Vihar, ki je razsajal tudi na vzhodu, jih je gnal naprej. Prišli so izmraženi v šolo, toda v toplih prostorih so se stajali kakor kopuče ledu. Zahvaljevali so se Bogu, da niso zamudili.
Drugače pa je bilo z otroki, ki so stanovali na za-padu. Ti so se morali boriti z viharjem. Sneg jim je neslo v obraz in z vso silo so se morali upirati vetru, da so sploh prišli naprej. Toda strah pred učiteljem je bil jačji od prirode ...
Učitelj se je odkašljeval in si mel roke. Kako danes vsi točno prihajajo! — »O, tudi temu se boste privadili!*
Z uro v roki je stopal sem in tja.
Tik preden je pozvonilo, sta prišla še dva dečka z zapada. Stokaje sta prišla, do smrti izmučena, vsa premočena od potu in iz rdeče podplutili oči so jima v v curkih tekle solze od mraza.
«0, kajne, vendar gre!* se je režal učitelj medtem, ko je šel k vratom, da jih zapahne. «Tako!» je dejal.
Otroci so vztrepetali in neki deček je dejal:
«Saj Sbiška še ni tu, gospod učitelj!*
«Če zamudi, pa naj zunaj počaka! Premislil si bo za
drugič — in bo rajši točno prihajal!*
*
Sbiško je danes šel uro prej od doma kakor sicer. Tri ure hoda ima do šole, danes pa je s štirimi hotel priti o pravem času.
Borba z neurjem pa je bila težka. Do kolen se je pogrezal v novozapadli sneg, veter ga ni pustil naprej in sneg mu je neslo v obraz.
Hotel se je vrniti domov, toda strah pred učiteljem je bil jačji kakor vse prirodne sile... »Moram! Moram!* In zagrizel se je v misel: »Dalje, samo dalje! Da le ne pridem prepozno!*
Bila je trda borba. Majhen deček proti visokemu snegu, proti nevihti in tridesetim stopinjam mraza —
o z n o
in vse to štiri ure... Že se je zdelo, da bo otrok v tej borbi podlegel, toda bil je trden in vztrajen. Čeprav je bil Sbiško do smrti utrujen, si vendar ni privoščil niti najkrajšega počitka, zakaj vedel je: »Če se ustavim, ne bom mogel več naprej!* Solze so mu tekle iz rdečih oči in zmrzovale v volneni ruti pod brado.
«Samo dalje, samo dalje!* Nič drugega ni več mislil.
In takrat: Luči! Šola! Prav oddaljena še in skozi metež komaj vidna — toda tu in tam je zablisnilo... Za Sbiška odrešitev! Nikoli v svojem življenju še ni doživel toliko sreče! Prevzelo ga je in obstal je za trenotek, da bi se oddehnil. Ko pa je potem hotel na. daljevati pot, so mu noge odpovedale. V obupnem naporu je iztrgal desno nogo, pa je ni mogel prestaviti. Klecnil je in mrzel pot ga je oblil. Po vseh štirih je lezel dalje. Čez nekaj časa se je zopet vzpel na noge. Pa ni trajalo dolgo. Zopet je klecnil. In ko se je zopet vzpel, ga je neurje vrglo v sneg...
In vendar je prišel do šole. Hotel je kričati, pa ni spravil glasu iz sebe.
Ko je prišel do vhoda, je spoznal: prepozno!
Veliki, črni kolobarji so zaplesali pred njegovimi očmi in velike črke so poskakovale vse naokrog, in kamorkoli je pogledal, povsod so se črke razvrščale v besedo: »Prepozno!*
Njegova mlada duša pa se je vzpela in se uprla. Strah pred učiteljem ga je minil. Mislil je samo na toploto. Z muko je vstal in hotel odpreti vrata. Ni šlo. Roke so bile zmrzle. Zopet je hotel zakričati, pa je le zastokal. Poizkusil je zadiije: zbral je vse moči in se z brado obesil na kljuko in s telesom uprl v vrata. Kljuka se je nagnila, vrata pa se niso vdala. Sedel je na stopnico, ker je bil preveč izčrpan, da bi še lahko stal. j,' |
»Najprej se moram odpočiti!* si je dejal. Toda komaj je sedel, je že zaspal.
Videl je učitelja, kako se je režal... slišal je zvonove ... in potem je videl, kako je učitelj jokal, ko so belo krsto spustili v grob ... in zopet so poskakovali krogi in velike črke, ki so se razvrščale v eno edino besedo: »Prepozno!*
*
Solnoe je posijalo v razred in učitelj je napravil odmor. Ko je odprl vrata, je tam na zadnji stopnici sedel Sbiško. Ne da bi se genil, je sedel tam, ves zasnežen — le rahel nasmeh mu je igral okoli usten. V tem smehljaju ni bilo strahu pred učiteljem — le neizmerna mehkoba. »Oprostim ti!* je govoril smehljaj. ..
Učitelju so se v grozi široko odprle oči, zaječal je in obupano zagrabil v lase.
Prepozno...
ČE DEKLE SANJA . . .
Imeniten kuharski recept
Žena prosi moža, naj ji zapiše navodilo za neko jed, ki jo bo slišal v predavanju po radiu. Ker žena ne utegne ob tisti uri sedeti pri zvočniku, je mož pripravljen ugoditi njeni želji. Zgodi se pa, da je ta nesrečni mož ujel dve postaji hkrati. Ena je oddajala kuharska navodila, druga pa telovadne vaje. Mož posluša in z vso naglico zapisuje, kar sliši. Piše: Roke v
bok. Deni pest moke na ramo. Dvigni koleno in pre-giblji palce, nato pa dobro pomešaj v pol litru mleka. Vdihavaj hitro eno žlico ruma, iztegni noge ter stisni dve kuhani jabolki skozi sito. Izdihavaj, dihaj naravno ter stresi v skledo. Pozor! Ulezi se na tla ter naglo stepaj beljake treh jajc. Pripogibaj telo naprej in nazaj, dokler ne zavre. Čez 10 minut potegni posodo iz ognja ter se po životu odrgni s platneno brisačo. Dihaj normalno, še enkrat premešaj, obleci se v volneno obleko ter postavi na mizo z vinsko omako.
Tri želje (Po
Živel je drvar — seveda pred davnim, davnim časom — ki je hodil dan za dnem v gozd sekat drva. Neki dan mu je dobra ženka napolnila culo kakor po navadi in um obesila čutaro okoli vratu, da bi imel možek v hosti kaj prigrizniti in srkniti. Mož se je lotil velikanskega starega hrasta, ki bi mu bil mogel dati mnogo izbornih žaganic. Mogočno je zavihtel sekiro, kokor da hoče z enim zamahom podreti ponosno drevo. Toda preden se je rezilo zasadilo v les, je za-čul~mož milo ječanje. Pred njim se je prikazala bela žena ter ga prosila in rotila, naj prizanese drevesu. Drvar je osupnil od začudenja in strahu in ni mogel odpreti ust, da bi jo vprašal, kdo je in kaj hoče. Nazadnje se mu je le razvezal jezik in je izpregovoril: «No, storil bom, kakor želiš.»
«Pametno si se odločil, da niti sam ne veš, kako», mu je dejala vila. i«ko, od tam v Vodmat, potem pa k tretji tvrdki zopet nazaj v Šiško. Dve od teh sedmih tvrdk imata telefone. Torej si pot lahko prihranite
Potem si napišite zopet po \ Mi, kam vse morate pisati in kaj. Tako razčlenite sv je raročilo do skrajnih podrobnosti, ki jih potem razporedite, kakor jih boste izvršili. Vse to pa seveda pismeno, da sproti vsega ne pozabite in da imate svobodne možgane za drugo delo.
Sedaj si pa naredite časovno razdelitev za svoje delo. Gotovo ste že dognali, koliko časa potrebujete za to ali ono ielo. Zato lahko določite, koliko svojega načrta boste izvršili danes, koliko jutri in kdaj utegne
umevanjem njegove korake. Ravno odrasli otroci pa povzročajo razpad družine, ako se ločijo, vsaj notranje, vse prezgodaj od družine.
Kljub temu, da se je brezposelnost kot najžalost-nejša posledica današnje gospodarske krize že tako strahovito razširila, je vendar nesmiselno, če se pripisuje samo vstopu žene v poklicno življenje krivda na tem. Pogumno je treba vztrajati v teh hudih časih in skupno delati za ozdravitev gospodarstva, pa tudi za izboljšanje poklicnih razmer. Nikoli pa se ne sme naprtiti krivda na vsem tem ženskemu poklicnemu delu. Sedanji gospodarski red prodira vedno bolj tudi v družino in prevzema tam dosedanje žensko delo, žensko delovno moč pa zaposluje izven doma, tako da je ženstvo prisiljeno k sodelovanju v vsem javnem življenju. Zato je treba z ženskim delom izven doma, v vseh javnih in zasebnih uradih, svobodnih poklicih, v obrtn, trgovini in industriji računati kot z danim, neizpremenljivim dejstvom.
biti vse storjeno. Tako si določite za vsak dan posebej svojo nalogo, ki jo lahko izvršite. Če vam bo nenadoma zmanjkalo dela. ker ste tisti dan vse naloge že opravili, načnite takoj delo naslednjega dne. Kar lahko danes storite, ne odlašajte na jutri. Tako pravi pregovor.
S kakšnim zadovoljstvom boste v svojem načrtu vsak dan prečrtali naloge, ki ste jih bili izvršili! In kako boste veseli, ko boste svoje delo izvršili prej, kakor ste to določili v svojem načrtu. Uspehi vam bodo utrjevali vero in zaupanje vase, vaš šef bo pa zadovoljen in mu tudi na misel ne boste prišli, kadar bo iskal po svojim spisku uslužbencev tiste, ki jih lahko reducira, ker jih lahko pogreša.
Vedno se potrudite, da boste najboljša med ostalimi uslužbenkami. Napovejte vojno svojemu šefu. Tekmujte z njim! Zastavite v tej tekmi vse sile, da ne bo mogel šef nič reči zoper vas. Ne dajte mu prilike, da bi bil nezadovoljen z vami. Kadar je v svoji prezaposlenosti nestrpen in siten, se zatajujte in ne odgovarjajte, če vas bo malo oštel. Vaš molk ga bo pripravil do tega, da bo izprevidel svoje napačno ravnanje. Pol ure nato vam bo dal že zadoščenje, bodisi s kako pripombo, s prijazno besedo ali s svojim vedenjem. Sef je šef in redki so, ki so kar naprej dobre volje. Vi ste od njega plačani, zato se morate prilagajati vedno vi njemu.
Kaj je torej storiti?
Vse, s čimer si upate utrditi svoj položaj. Predvsem delo. Vaše delo bodi kakovostno, ne količinsko. To se pravi: kadar delate, morate nekaj izgotoviti, ne pa «garati> ves dan. zvečer pa ugotoviti, da nimate pokazati ničesar. Zato dajte iz sebe vse najboljše. Delajte smotrno. Pripravite se na vsako delo.
Da, pripravite se. Kadar prejmete od šefa kakšno naročilo, ne pričnite dela kar tja v tri dni. Sedite mirno in premislite naročilo. Zlasti dobro morate pre-udariti, ako je delo nekoliko večje in odgovorno. Če vam šef veli napisati pismo, si gotovo ne boste delali za to posebnega načrta. Je pa nekaj drugega, če zahteva, da mu izvedete to ali ono statistiko njegovega podjetja ali kaj podobnega.
Kako se boste lotili dela?
Za to potrebujete mnogo podatkov. Pogosto boste morali vprašati šefa samega, tovarišeo ali tovariša, slugo, inkasanta itd. za kako stvar. Sedaj pa ravno tega človeka ni pri rokah. Za take primere bi vam iz svoje izkušnje nekaj svetovala. (Nadaljevanje prih.)
V javnih lokalih
Žene in dekleta lahko obdrže v javnih prostorih in celo v cerkvi svoje pokrivalo na glavi, medtem ko se inora moški v vsakem zaprtem prostoru odkriti, če so v njem žene. Izvzeti so vlak, tramvaj in avto, vendar vas zaradi vljudnostnega dejanja nihče ne bo preziral. Ni pa izjema n. pr. lift. Vljudnost in pomoč ženam je tam, kjer se ne čutijo varne, prav pogodu in jo visoko cenijo.
Kadar stopite v javen prostor in nameravate v njem ostati dalje časa (kosilo, večerja itd.), odložite plašč ali površnik. Dovolite, da vam pri tem pomaga spremljevalec, mlajša spremljevalka ali, če ste sami, najbližji natakar, ki ga celo lahko nemo z očmi pozovete, ako se sam ne spomni. Plašč ali površnik spadata vselej na klin, nikakor pa ne na naslanjalo vašega ali sosednjega stola. Pri sebi lahko obdržite samo svileno, mrežasto (poleti) ali krzneno (pozimi) ogrinjalo, ki ga lahko odložite na naslanjalo stola, če vas gospod povabi na ples.
Seveda ne sme biti, kadar se slačite, vaša prva stvar, da se pričnete lepotičiti na vse pretege. To je prav tako nedostojno, kakor če sredi javnega lokala stopi gospod pred ogledalo in se prične česati ali snažiti nohte. To je neotesano. Najmanj smisla ima pa to za žensko, ki je pozvana na ples. Saj je bila plesalcu že itak prej zadosti všeč, sicer bi sploh ponjo ne bil prišel.
Ako je v lokalu gneča, si potrpljivo poiščite prazen prostor in pojdite mirno tja. Vsako prerivanje je neumestno in se morate opravičiti, oe koga po nesreči dregnete. Sicer je pa dolžnost spremljevalca, da Vam poišče mesto, zato sme tudi pred vami stopiti v javen prostor. Ako vas nihče ne spremlja, potem prosite za prostor natakarja ali natakarico. Dandanes so se časi že toliko modernizirali in zasukali, da vam ne bo nihče zameril, če stopite sami v javen prostor. Seveda morate zato izbrati najdostojnejši in oe mogoče najlepši lokal v tistem kra ju. S tem pa nečem reči, da je nočno zabavišče (bar) najlepši prostor, če je še tako elegantno opremljen.
Da morate prositi za dovoljen je, če prisedtete h kaki mizi,^ se samo po sebi razume. Prav tako vam mora ostati v krvi in mesu. da vstanete in pomagate starejši ženi, ki hoče prisesti, kjer slučajno že vi sedite, da pa lahko sprejmete vsakega moškega brez zadrege in z nekakim skromnim dostojanstvom sede.. Moški, ki sedi. pa mora na vsak način vstati in vam pomagati, če hočete prisesti. Sam sme sesti šele takrat, ko ste to že vi storili. Vse skupaj se bo zdelo marsikateremu preprostemu človeku prenapeto in neumno, vendar pa tak človek lahko na drug način pokaže, da je preprost. Ne ravno z vedenjem. Zakaj vsak bo rekel, da je neotesan, ne, da je preprost... Tako kakor tisti poštar, ki je ves divji prinesel na kosce raztrgano «Ženo in dom» v naše uredništvo, ko sem na tem mestu napisala, da se mora vsak moški tudi do svoje žene vesti kakor do dame, ki jo sreča, kadar žene ni poleg... Ne da bi se moral človek samo izven doma dostojno vesti, doma pa ženo zmerjati in pretepati. Vendar pa so na našo veliko žalost tudi taki čudaki na svetu! (Dalje prihodnjič.)
' Milica Stupanova:
Trnjeva pot mirovne misli
Razorožitvena konferenca, ki se je vršila letos junija v Ženevi in na katero so neštete množice zrle s tolikim zaupanjem, se je v bistvu prav za prav le slabo obnesla. Mirovna misel topot še ni zmagala, potek in zaključek konference je bil tak, da ni vzbujal mnogo upanja v srcih vseh tistih, ki se bore za mir. Seveda pa zato še nikakor ni treba obupavatf, ker pomeni že samo dejstvo, da so se sestali državniki na razorožitveno konferenco, napredek mirovne misli, saj bi bilo kaj takega pred nekaj desetletji še nemogoče. Vsako, četudi še tako malenkostno napredovanje mirovne misli pa je treba iz srca pozdraviti, in nihče ga ne bo pozdravil tako goreče kakor žene, ki se v polnem obsegu zavedajo važnosti mirovne misli in ki vedo, kako tesno je njih usoda zvezana z njo.
Ako razorožitvena konferenca ni uspela, je to znamenje, da so ta začasni neuspeh mirovne misli zakrivile tudi žene, ker so se še s premaihno vnemo lotile dela za svetovni mir, ker jih ni ob slehernem koraku vodila misel, kako pomagati človeštvu, ki krvavi še vedno iz neštetih ran, ki mu jih je zadalo strašno svetovno klanje. Vedno iznova je treba ženam klicati v spomin, kako bi bilo, ko bi morali niih možje, sinovi, brat je, ženini, očetje v voino, ko bi jih odvedli v surovo, nečloveško klan je. In če ne bodo vsi ti več učakali vojne, morda bo zajel val vo jne groze prihodnji rod, ki nam mora biti prav tako pri srcu.
Ako si bodo žene vedno živo predočevale vse strašno trpljenje, ki bi sn morali v voini prestati vsi tisti, ki so njih srcu najdražji, vso tisto grozo, mneeništvo in smrt, notem bodo vedno z vso vnemo iskale notov. kako bi pomagale vsaka po svojih močeh mirovni misli do zmage, kako bi dosegle žene vsega sveta z združenimi močmi, da bi se morale prihodnje razoro-žitvene konference vse uspešneje končati.
Gotovo ne verjame nihče izmed nas, da bodo razne razorožitvene konference že kar takoj odpravile vsako oboroževanje in tako za vselej že naprej onemogočile voino. To ie šele stvar daljne bodočnosti, ko bo človeštvo, sledeč narašča jočemu toku kulturnega razvoja, inirno reševalo vse mednarodne in meddržavne spore, ko bo tako samo izključilo vsako krivično, pa tudi na videz pravično vojno. Za sedaj pa se posamezni narodi na podlagi zgodovinskih dejstev in lastnih izkušenj zavedajo, da je popolna razorožitev še nemogoča, ako se noče n. pr. popolnoma miroljuben narod izpostaviti nevarnosti, da izgubi zaradi nepoštenosti zahrbtnega, močnega soseda svojo narodno neodvisnost, ki je najdragocenejša last slehernega naroda. 7. neumornim podrobnim delom pa mora vsak posameznik delati na to, da bo mirovna misel počasi in stalno prodirala, da se bodo najprej razorožile duše, nakar prav gotovo pride dejansko razoroževanje, ker se bodo potem stalno manjšale razne vojne naprave in brezmiselno oboroževanje ter vsaj izločila vsa tista bojna sredstva in metode, ki so v najstrašnejšem nasprotju s člove-
škim dostojanstvom. Potem se bo polagoma vse človeštvo zavedelo, da dozorevajo samo v miru velike, lepe in plemenite reči, da čaka narode širom "zeml je namesto tekme v oboroževanju, ki je nevredna človeka, druga, vse lepša in veličastnejša tekma, pridobivati trajne kulturne vrednote, ki bodo v čast in blagoslov vsemu človeštvu. Potem bodo spoznali vsi resničnost besed, ki jih je izrekel Napoleon I. na Sv. Heleni: «Samo dve sili sta: duh in meč. In končno je vedno duh tisti, ki premaga meč.»
•(Lrfi^eJl
Otroški zobje
(Piše dr. Jura j K a 11 a y, zobni zdravnik v Ljubljani.)
(Nadaljevanje.)
Sedaj se začne drugi del delovanja granuloma. Kakor je poprej varoval telo strupov, tako oddaja sedaj sani strupe v telo in škoduje telesu. Takšen granulom se naenkrat lahko ognoji in kost je zopet vneta. Zdravljenje takšnih izprememb v kosti je zelo težavno, ker ne zadostuje vedno navadno zdravljenje korenine, ampak se mora granulom z operacijo odstraniti. To se napravi tako, da se pride skozi kost do granuloma, ki se odstrani, osnaži kost in odseka konica korenine, ki se mora potem plombirati. Ko se rana zaceli, se tudi kost počasi zarase. Takšna operacija se napravi z injekcijo in ne prizadeva bolečin.
Granulome moramo odstraniti:
t.) zaradi tega, ker so polni bakterij in oddajajo svoje strupe v telo, ki so lahko vzrok različnim boleznim; •
2.) ker zaradi njih lahko nastanejo vnetja kosti z oteklino, gnojenjem in vročino;
3.) ker uničujejo čeljustno kost in nastane od takšnega procesa lahko v čeljusti neverjetno velika luknja. Ta luknja je včasih velika kakor jajce in se imenuje cysta, ki se mora tudi operirati.
Sedaj izpregovorimo o posledicah, ki nastanejo od bolnih zob v njih bližini.
Večkrat ste že lahko sami opazili, da se napravi nad zobom bulica (skula, šola, fistula), ki se pojavi in zopet izgine. V tem primeru je granulom prodrl skozi kost v usta. To se zgodi precej pogosto, manj znano pa je, da nastane lahko takšna fistula zunaj na licu, n. pr. pod očesom, sredi obraza, na bradi, a katerikrat tudi na vratu. Kadar se bolni zob pozdravi, se zaceli tudi fistula, vendar pusti za vedno znamenje na koži lica. Naletel sem že na ljudi, ki niso vedeli, za kaj gre, in so si zdravili fistulo zunanje, seveda brez uspeha. Tako dolgo, dokler je zob bolan, tudi fistula ne izgine.
Druga bolezen je nevralgija. Ker so glavni živci lica v zvezi z živci zob, ki so bolni, se tudi živci lica lahko razdražijo, kar prizadeva hude bolečine, ki jim pravimo nevralgija. Če se v takem primeru najde slab zob in pozdravi ali izruje, izgine navadno tudi nev-
ralgija. Seveda niso vse nevralgije posledica slabih zob, zato jih tudi ni mogoče vseh pozdraviti, če se pozdravijo zobje. Za druge nevralgije so posebna zdravila.
Izpregovorimo še o boleznih, ki niso v bližini zob, ampak so na drugih delih telesa in so v vzročni zvezi z zobmi.
Kakor smo poprej omenili, so granulomi in okolica korenine zob brez živca polni bakterij, ki potujejo skozi kost v kri ali pa oddajajo tja samo svoje strupe. Na ta način se zastrupljajo organi, a bolezni, ki nastanejo od takšnih bolnih zob, se imenujejo oralna sepsa.
Trije važni organi so* ki največ trpe od bolnih zob. To so sklepi, obisti in srce. Iz neke angleške statistike posnemamo, da je iskati vzrok obolenja na revma-tizmu v 56 odstotkih pri bolnih zobeh; od 100 revmatičnih jih je torej dobilo revmatizem 56 samo zato, ker imajo bolne zobe. V nekih toplicah na Češkem so opazovali, da so se bolniki pozdravili šele tedaj, ko so si dali izlečiti bolno zobovje. (Nadaljevanje prih.)
Kako se moramo ozirati na individualnost otrok
Ako hočemo, da nam bosta vzgoja in pouk uspela, moramo predvsem upoštevati individualnost otrok. To nalogo najlaže vršijo starši, toda žal, mnogokrat jih njih prevelika ljubezen do otrok vodi do pretiravanja, da smatrajo za individualnost svojih otrok tudi to, kar je le njih samovolja in trma. Zaradi tega bi bila šola glede individualnosti otrok boljša. Tu lahko učitelj laže spozna individualnost učenca, ker ga ne ovira pretirana ljubezen do njega. Vendar pa največkrat zaradi prevelikega števila učencev učitelj ne more upoštevati individualnosti učencev v toliki meri, kakor bi to bilo potrebno.
Kadar vzgajamo, moramo otroka prijemati tam, kjer je najbolj dostopen. Ozirati se moramo na njegov temperament in njegove druge posebnosti. Pa bi kdo izmed premožnih staršev mislil, da je potem najbolje, da bi se otrok vzgajal pri zasebnem učitelju. Vendar je to napačno mnenje. Pri zasebni vzgoji je učitelj preveč pozoren na individualnost učenca, zato ga lahko vzgoji v sebičneža ali mehkužneža, ki mu bo pravo realno življenje tuje. Zatajevanje in odrekanje mu bo neznano. Tako mu bo življenje težko, še težje pa tistim, ki se bodo morali družiti z njim.
Šola in dom morata skupno vzgajati v otroku individualna čuvstva, zlasti samoljubje, ki se javlja kot samozavest, častiljubje in sramežljivost. Brez samozavesti ni odločnega udejstvovanja. V otroku moramo jačiti pravo samozavest, da se ne bo precenjeval in ne omalovaževal. Malodušne in boječe otroke moramo hrabriti s svojo ljubeznivostjo in s tem, da jih pohvalimo za vsak uspeh, če je še tako majhen. Nasprotno pa moramo domišljave in ohole otroke navajati k pravi skromnosti. Individualnost otrok moramo torej mojstrsko izkoriščati in s tem vsestransko izobražati fizične, etične in intelektualne sile otroka. D. Ž.
M. F.:
Letna moda je za nekaj časa izpodrinila vedno elegantno črno-belo kombinacijo in z uspehom propagirala modro-belo. Sedaj v jeseni pa se zopet pojavljajo črno-bele kombinacije pri oblekah, plaščih, klobukih, rokavicah itd. Posebno posrečena je modna kaprica — dvobarven kožuhovinast okras na enobarvnem plašču. Tako sem na primer videla na črnem plašču iz modnega volnenega blaga, ki se dobi pod imenom bukle (podoben je pletenini pod tem imenom), ovratnik in našitek na rokavih iz črnega perzijanca, ozka, popolnoma mehka vezanka pa je bila iz hermelina (bela). Kompletiran je bil ta plašč z majhnim črnim klobukom iz svilenega žameta, belo usnjeno ročno torbico, črnimi rokavicami in s čevlji iz martinčkove kože.
Za jesen je pripravila moda poleg drugih kostumov za lepe solnčne dni tudi kostume iz sirovega platna z debelimi nitmi v naravni barvi. To platno ima tak videz kakor domače nebeljeno belokrajinsko platno. Te vrste kostumi niso samo elegantni, marveč tudi zelo praktični, ker se tako lepo perejo. Okrašeni so z velikimi kovinastimi gumbi ali zaponkami tn pa z ozko barvasto paspulo. Tudi obleke se šivajo iz takega platna, seveda morajo biti gladke, angleške. Kratki jopiči z angleško fazono pa se nosijo tudi k volnenim in svilenim oblekam. Za te jopiče se dobi tudi finejše platno v raznih pastelnih barvah, ki pa ni tako originalno. Eleganten je komplet, sestavljen iz črnega ali temnorjavega volnenega krila, rumene ali svetlozelene bluze iz volnenega blaga, volnenega ali svilenega čipkastega trikoja in pa iz gladkega angleškega jopiča iz sirovega platna v srebrnosivkasti barvi.
Jesenski klobuki so majhni, k športnim plaščem in kostumom se nosijo ponajveč bareti. Za klobuki pa prav nič ne zaostajajo razni turbani iz svilenega žameta ali pa kombinirani iz žameta in flamizola. Beli klobučki so največ iz žoržeta ali flamizola. Skoraj k vsaki obleki, najbolj pač k enobarvni, pa se poda klobuček ali turban iz svile ali žameta v barvi rubina. To je ena izmed najlepših letošnjih jesenskih barv. Posrečena ideja neke izumljive modistke je turban z ■«•«>■•*• •aaaa aaaaaaaaa
Ji 9
,99 MMM^. •s« iHiatat^ • »aaa .aaaaaaa--
«ia«d«oi»
09BB fllilll IM DIMM
• ■••••M
•mm taia ■ MMM««
paaaaaaa •aaMaaa
a« avaaaaaaaaaaa aiMMatMaMaaa -a i aaa laaeiaaa
■ aaMaaaa« »aaa
■a aaa* aaaaa« aaaa ;*««■ aaaa ••••■a aaaaa aaaaa aaaa •■>•■•■ aaaaa • aaaa aaa* •■■■MNaaa
••• aaa* aaaaaaaaaa
■■ ■ m aaaaaa 9 9 aatiaa«
■ ■■•a aa
aa aa aaevia 99 aaalaaaa aaaaaiaa ■ aaaaaioiiDiaaa aaaaaaaa aaaaaiaaa
aaaaaa
aaaaa iinuf
«#•• aaa «9*a m»m
aaaaa« m iaaa ■■■aa aaaa nsaaea ataaaa ■
faaaaaaa
•••■■■••k • ' aaaaaaaaa
aa aaaaaaaaaaaa
aaaaa aaa laaaH aaaa m99999 aaaa
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaa aaaaa • (iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii aaaaaaaaaaaa
mm mm mmmmmmmmmm mmmma ■■■•»•aaaaaea a • anaaaaaaaaaaaaaa aaaiiiaauaaaaia
.aaa aaaaaaaaaa aaaaa aaaa naaaaaaaaa
^aaoiaaaa a
■•■«ammm m aaaaaaaaa a ■■••«••■•• m aaaaaaaaaaaa a aaaaaiaaaata a
aaaaaaaa aaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaa a aaaaaaaaaaaa« a aaaaaaaaaaaa« aaaaaaaaaaaaaaaa
> aaaa i¥ia
'aaaa aaaa
■aaaaaaaaaaaaaa« aaaaaaaaaaaaaaaa a aaaaaaaaaaaa a i
aaa aiaaaaa
•a (19
aaaaaa«
ia aaa aaaaa
aaaaa aaaaaaaaaaaa
■aaaaaaaaa ■aaaaaaaaaa
•aaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa jaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaa
aaaaa aaaaiaa« aaaaa aaaaaaaa aaaaa aaaaaaaa aaaaa aaaaaaaa* ■aaaa aaaaaiaaa aaaaaa aaaaaaaa« aaaa ■ aaaa aaaa •aaaaa a aaaaaaa 999 aaaaa«« aaaaaaaaaaaa •
aaaaaaaaaaaa j
•■■■••■■■aaaa mm aaaaaaaaaa •••••■■* aaaaaaaaaa aaaaaaaa a aaaaaaaaaa aaaaaeaaa
■aaaaaa aaa
~ac« aaaaa aaaaaaaaaa« aail •aaaaaaaa•«••••••••aaa
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaail
aaaaaaaaaaaaaaMai----*
aaaaaaaaaaaaaa aa« •aaaaaaaaaaaa aaiaaaaaV, ■aaaaaaaaaaaa •aaaaaaal
•■■■■•••••••a iMaiaail
•aaaaaaaaaa
aaaa«a»
aaaaaaaa
• ■■■■■•■naa ■ iivmaHaaaa aaaaaaaaaaaaaaaa
aaaaaa aaaaaaaaaaa a aaaaaaa aaaaaaaaaaa a
aaaaaaaaaa
aaaaaa«!
■aaaaaaaa
aaaaaaaa« aaaaaaaaaaa ■ aaaaaaal
aaaaaaa aaaaaaaaaaa a aaaaaaa aaaaaaaaaaa a aaaaaa aaaaaaaaaaa a aaaaaa a aaaaaaaaa
aaaaaaail aaaaaaaa!
•aaaaaaaaaa aaaaaaaaaaa
aaaaaaaa aaaaaaaa*
aaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaa*
____________ aaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaa
»a« aaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaa »aaaaaaaaaaa ■aaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaa •aaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaa■
■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaa liaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
••aaaaaaaa« aaaaaaa aaaaaaaaaa aaaaa aaaaaaaaaa aaaa
(i■aaaaaaaaa« 'a Ij aaaaaaaaaa a [aaaaaaaaa a haaaaaaaaa ■ i aaaaaaa a. a
« a aaaaaaaaaaaaaaa • a aaaaaaaaaaaaaa a a ^aaaaaaaaaaaa a • aaaaaaaaaaaa a a aaaaaaaaaaa
a a aaaaanaaaa a a aaaaaaaaaa
a r* aaaaaaaaaa a a aaaaaaaaa« n a a ■•••aaa
aaaaaa« aaaaaa« aaaaaaaa
..•aaaa * «
aaaaaaaaaaaaaaa ~ aa« aaaaaaaaaa aa aaaaaaaaa a aaaaaaaaa a■•••■•■• aaaaaaaa aaaaaaa
aaaaaaa« aaaaaaail aaaaaaa«! •aaaaaaal aa aaaaaaaa)
____ aaaaaaaa!
aaaaaaa aaaaaaaaa1 .aaaaaaa« aaaaaaaaaJ
aaaaaaaaaa ■ •aaaaaaaaa ■
tevaaafraaaaa
aaaaaaaaa
aaaaaaaail
iiaaaaaaanaaar
aaaa aa aaaaaaaaaaaaaa
aaaaa a
•aaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaa
aaaaaa« a naa
•aaaaaaaa
aaaaaaaaa
aaaaaaa« aaa
_______ aaaaaaaiMoaaaaaaaiav
aaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai a aaaaaaaaaaaaaaaa«aaaaaaaaaaaa^
aaaaa aaaaaaaa aa
■■■aa aaaaaaaaa aaa aaaaa aaaaaaaaaa aaaa aaaa aaaaaaaaaaaa aaaa 9999 •■aaaaaaaaaaa« •••aa aaaaa aaaaa aaaa aa.
aaaaaaaaa«« aaawaaa«il
aaaaaaaa aaa a«aaaaaaa|
aaaaaaaa aa aaaaaaaaa! ••••••••a* aaaaaaaaaa!
99 aaaaaaaaa aaaaaaaal .aaa aaaaaaaaa. ---- aaaaaaaaa.
aaaaaaaaaaaaaaaaa •
aaaaaaaaa
• aaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaa« a aaaaaaaaaaaaaaaa • ■•aas«a«9a» aa aaaaaaaaaaaaaaa «aaaaaa;aaa
• aaaaa«»aaaaaaa •aaaaaaaaaaa
------------- -----
a aaaaaaaaa a aaaaaaaaaa. a aaaaaaaaaaaa . a aaaaaaaaaaaa* k e a«■••••••«•■■
• aaaaaaaaaaa« aaaMaaa ----------------|a----
laaaaaaaaaaaa
■ •■•••aaaaaaaa a • aa a aaaaaa
a aaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaii a a.....aaaaaaa-----------
•
a aaaaaaaaaaIaaa*Brf
---------laaaaaaaaaaafiaa
mm■•••aaaaaaaaaaaaaaa««*
aaa .aa*** • aaaaaaa ■ aaaaaaaa
aaaaaaaaa'. aaaaaaaaa'1
» aaaaaaaaaa*
aaaaaauaaar
■aaaaaaaaa
■aaaaaaaaaaMaaaaaai ■aaaaa aa laaaaaaaaaiaaai
•••••a***i aaaaa aaaai 99999aaaa
« aaaa**aaaaaaaa
•• aaa ai
**•* * * a
aaa« 2
• ••a •••
K !
:::
■■ ■■■■■««*■■••••
4Ufj«laaaj
s «
aaaaa**)
e«a*aa*a
* m 9 ■■«
^aaaaaaaaaa
a.««fWMiaaaa
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aa ^aaaaaaaaaaaaaaaaaoaa
----■ ■•■ ■■■■■■araaaa
_ aaa« aaaaaaaaaaa k*aaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaa ^■aaaaaaaaa««
*«i» aaaaa '
Vzorec za mrežanje, ki se lahko uporabi za zavese, blazine, pregrinjala itd. Mreža se naredi iz kvačkanca, motivi pa se izšijejo v platnenem ali gobelinskem vbodu s platnenim sukancem.
Žene so imele že od nekdaj rade žepne rute okrašene z vezenjem in čipkami. Nosile so jih že v srednjem veku, toda le za okras. Od tedaj so se ohranile vse do danes, zato vidimo skoraj pri vsaki narodni noši belo ali pisano žepno rutico, ki je vedno zelo dekorativna. Vsakovrstne čipke se uporabljajo za okrasitev žepnih rutic. Na letošnji jesenski razstavi na velesejinu so razstavile naše kleklarice zelo fine kleklane okvire za žepne rutice, ki so že tako narejeni, da se lahko všijejo na stroj za entlanje ali se pa vzankajo na roko; razne trgovine z ročnimi deli, zlasti pa Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, pa so razstavili posebno fine mrežane (file) okvirčke. Kdor pa hoče porabiti manjše ostanke batista, svile ali platna, si lahko naredi kvačkan okvirček, ki je prav čeden, če se vzame zanj lep vzorček in lepa barvasta prejica ali svila.
Prinašamo več žepnih rutic, ki so okrašene s kvačkanimi čipkami v raznih širinah in z raznimi vzorčki. Na spodnji sliki se vidi način dela, in sicer na prvem delu slike, kako se označi rob, na drugem, kako se po naznačenem zanka, na tretjem in četrtem pa, kako se po obzankanem in obrezanem robu kvačka. Za kvačkanje takih čipk moramo vzeti vselej tenak kvačkanec (štev. 80 do 100), svilo ali prejico. , , ,• • I '. I. i L ...!
Vedno beli zobje g^u^
^aa^B^H^^M^Hi rabljam zobno pasto "Chlorodont". Se nikdar nas ni razočarala. Imeli smo vedno bele zobe in prijeten okus v ustih, tembolj ker uporabljama že dalj časa Chlorodont ustno vodo Tudi uporablja cela družina samo Chlorodont zobne ščetke. J. Podgornik, T. . . Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno paslo, tuba Din. 8.— in Din. 13.-, ter zavračajte vsak nadomestek.
Za jesen
Nov klobuk, draga naročnica, si boste morali kupiti za letošnjo jesen. Škoda, da se lanski ne da pobarvati, kajti letošnji so ponajveč beli. Sicer pa niso dragi. Koliko pa naj stane tak baret, saj ga skoraj nič ni, toda pokrit mora biti na korajžo; da, postrani na ko-rajžo, saj korajže potrebujemo tem več, čim slabše se nam godi. Čez to malenkost prevežemo droben pajčo-lan, toda brez velikih konfetijev, ki niso dosegli zaželenih uspehov. Kakor so prišli, tako so že izginili, namesto njih pa si bomo jesenske barete prevezovali s tenkimi pajčolani in z diskretnimi okraski ob robu v enaki barvi, kakor je pajčolan.
Koliko dam poznate, ki nimajo v svoji garderobi baret a? Prav malo jih je, pa še te si ga bodo letos kupile ali pa same naredile, saj vidimo poleg klobu-činastih baretov sedaj v izložbah največjih trgovin že kvačkane in pletene barete z napisi ali ono delo in kakšni pomočki ji najbolje olajšajo delo.
Igle so eno izmed glavnega orodja vezilje. Človek bi mislil — igla je igla. Pa ni vseeno, kakšno iglo uporabljamo za izvrševanje različnili tehnik ali za delo na različnem materialu. V splošnem si je treba zapomniti o igli osnovno pravilo, da mora biti nit tanjša od nje, ker je drugače med nitjo in tkanino preveliko trenje. Ne samo da je zato vezenje oteženo, tudi nit sama se prične kmalu cepiti, trgati in odvijati. To pravilo velja za trši material, kjer se nit v premeru ne vdaja, kakor n. pr. volna. Pri teh dveh pa mora biti igla tanjša, ker se nit, ki jo vlečemo skozi tkanino, vdaja.
Tudi ni vseeno, ali uporabljamo koničasto ali topo iglo. Pri gostem blagu, kjer moramo celo posamezna
vlakna prebadati, n. pr. platno, damast, svila itd., potrebujemo brez dvoma ostro, koničasto iglo. Pri redkih tkaninah, kjer potegamo iglo in nit med posameznimi vlakni, potrebujemo pa topo iglo, ki se ne zatika v niti tkanine, ampak lahko podrsuje mimo njih.
Še celo uho šivanke ima svoj pomen. Poznamo okrogla in podolgovata ušesa. Okroglo in majhno uho nam služi za vdevanje močno sukanih, trdih niti, medtem ko v to uho n. pr. volno jako težko vdenemo. Za take mehke niti moramo seveda uporabljati šivanke s podolgovatimi ušesi.
In še o vdevanju samem. * Različne niti so sukane v različne smeri. Od leve proti desni ali pa narobe. Najbolj pogosto so sukane na prvi način. To je jako važno za vdevanje. Vsako nit, ki jo hočemo vdeti v šivankiuo uho, moramo na koncu lepo odrezati. Nato moramo med palcem in kazalcem poizkusiti, v katero smer je nit sukana. Ko to ugotovimo, potem konec niti še sami prav trdo zavijemo, da se napravi močna in bolj ali manj ostra konica na koncu niti. Na ta način potem prav lahko vdenemo nit v okroglo šivankino uho.
Mehke niti pa vdevamo, kakor sem že omenila, v podolgovata ušesa. Te niti so po navadi jako malo ali pa sploh nič sukane, zato jih ne moremo zaradi vdevanja sami na koncu sukati. Volneno nit in vse njej podobne vdevamo na ta način, da jo na koncu najprej okrog igle preganemo in močno zategnemo. S tem si napravimo zgib niti, ki je sicer dvojen, toda jako ploščat, zaradi česar ga brez truda spravimo skozi podolgovate^ uho.
Skoraj vsi pomočki, prav posebno pa igle, so tako poceni, da ni ravno nujno potrebno skopariti z njimi. S tem seveda nočem reči, da naj šivanke leže po vseh kotih in se svetijo v vsakem sklepu med deskami na tleh, ampak hočem opozoriti na posamezne napake, ki jih imajo šivanke. Če igla ni zadosti obrušena, da njena površina ni dovolj gladka, prične igla zaradi povečanega trenja med vezenjem «peti». To pri delu jako moti, ker se na eni strani igla mnogo- težje vleče skozi tkanino, na drugi strani pa veziljo, posebno začetnico, to enakomerno škripanje vznemirja. Druga napaka cenejših šivank je ta, da so njih ušesa na notranji strani premalo obdelana. Ker so ostra, hitro prežro nit, da se nam strga. Razumljivo je, da tudi pri delu jako moti, prav posebno še če delamo za
■iitiiiiititiiiiiiiitiiiiiiJitiiitiaiiiiiiariicjfiriiiiJiiiJiiiiiJiiriiriJiiiiiitriiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiDiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiii
šoli
Dozroljeno od Min. tocijalo« pol. In narod-nega sdrnrlj* 8. Št 15051 od 26. 6. 1932.
Camilia Horn praoi: ,, Mnogo mojih filmskih prijateljev in jaz uporabljamo vedno ,Nurblond' ter smo vzhičeni z njim /"
BLONDINKE!
Novi shampoo vrača potemnelim lasem njihov prvotni zlati sijaj.
Ne dopuščajte, da Vaši plavi lasje izgubljajo lepoto — blesk in barvo. Fina struktura naravno plavih las zahteva posebno nego. V „Roberts Nurblond"-u boste naposled našli specijelni shampoo za blondinke, ki ne le ohranja čar naravnih plavih las, marveč jim vrne, njihov ziati blesk, tudi tedaj, ako so lasje že potem-n li in izgubili svoj blesk. „Roberts Nurblond" ne pušča ničesar za seboj, kar bi povzročilo otemnelost in škodilo lepoti plavih las. Ta shampoo ne vsebuje nikake barve, niti Henne ter je brez sode in drugih škodljivih sestavin. Že prvi poskusi kažejo presenetljiv učinek; lasje postanejo dišeči, nežni kakor svila ter se blišče v divnih zlatih refleksih. Milijoni ameriških in evropskih blondink uporabljajo »Nurblond" z največjim uspehom. Denar se vrne, ako bi učinek ne odgovarjal Vašim najvišjim zahtevam ! Dobi se povsod. Poskusite še danes.
ROBERTS
NURBLOND
(V Ameriki poznn pod imenom Blondex) Shampoo za blondinke Gen. zast. za Jugoslavijo : Parfumerija Nobilior, Zagreb, Ilica 34.
denar in ne za zabavo. Igle slabše kakovosti tudi očrne, če jih prijemljemo s potnimi prsti. To je znak, da se je obrabila površina igle, da je nekako zarjavela (oksidirala). Taka igla lahko nežno tkanino za-tnaže in tudi prične prav kmalu «peti». Vsaka dobra igla mora biti predvsem popolnoma okrogla, dobro obrušena, njeno uho pa mora biti prostorno in lepo obdelano. Ostri robovi režejo nit.
Ker so, kakor sem omenila, igle jako poceni (24 igel dobite za dva dinarja), ne bo nobena dobra vezilja z njimi skoparila na rovaš lepote vezenine. Svetujem vam, da zavržete vsako iglo, ki bi pokazala to ali ono napako.
Na kraju bi še omenila, da uporabljamo za vezenje na roko kratke igle, če pa vezemo na blagu, ki je napeto v okviru, moramo vzeti dolgo iglo, da jo lahko prijemamo zdaj s prsti desne, zdaj s prsti leve roke. iiiriiiiitiiiuiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiaiiitiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiifiijiitaiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiifiiiiiiiiia
Mladostno živahnost in resnično lepoto
si ohranite samo tedaj, ako vodi za kopanje ali umivanje dodaste izmed naravnih soli za kopanje: Isla Koniferen Badesalz Isla Chypre Badesalz Isla Eau de Cologne Badesalz.
Same dišeče soli, ki delajo kožo .lepo ter krepe živce 111 nnsice. Salinenvervvaltung Bad Ischl.
Za Jugoslavijo: Paracelsus k.d. Zagreb 3.
Jedilni list za teden dni
Ponedeljek, obed: krompirjeva juha z gobicami, nadevana paprika v omaki, dušen riž, mešan kompot.
Večerja: ledvice v kisli omaki, garnirane s krompirjevimi žličniki. Torek, obed: koštrun, pripravljen kakor divjačina, in kruhovi cmoki, solata, jabolčni zavitek.
Večerja: špinačni puding, garniran z gnjatjo, jabolčni kompot. Sreda, obed: na goveji juhi rezanci, govedina, gar-nirana s špinačo, korenjem, praženim krompirjem in kumarično omako.
Večerja: rižoto s teletino, kompot. Četrtek, obed: ričet na suhi juhi, kislo zelje z rebrci, krompirjev pire, čežana.
Večerja: jajčni pečenjak z mešanim kompotom. Petek, obed: paradižnikova juha z vrvicami, ohrovt in ocrvt krompir, češpljevi cmoki.
Večerja: ocvrte sardelice in solata ali pa polenta z maslom in parmezanom in zelena solata s trdo kuhanimi jajci. Sobota, obed: na goveji juhi jetrni ponvičnik, govedina, garnirana z različnimi prikuhami (posiljeno zelje, dušene šalo tke, pražen krompir, kuhan hren), palačinke.
Večerja: telečja pljučka v kisli omaki in testeni polžki, solata. Nedelja, obed: na juhi (ki je ostala od sobote) ocvrt grah z gnjatjo, pljučna pečenka v omaki, široki rezanci, solata, flancati z rajsko peno.
Večerja: kuhana telečja ali svinjska glava z mrzlo omako.
Nekaj kuhinjskih receptov za oktober
(Količina, računjena za 4 do 5 oseb.)
Telečja ali svinjska glava z mrzlo kislo omako.
Dobro oprano in osnaženo telečjo ali svinjsko glavo skuhamo do mehkega v slanem kropu z vsemi zele-njavami kakor za juho. Kuhano in nekoliko ohlajeno zrežemo na večje kose, kosti in koščice izločimo, meso zložimo na podolgovat krožnik in ga obložimo s kuhanim drobnim krompirjem, povaljanem v raztopljenem presnem maslu in drobno sesekljanem peteršilju. Zraven serviramo omako v posebni posodi. Omako pripravimo iz treh trdo kuhanih jajc, ki jih pretlačimo skozi sito, denemo v skledico in primešamo pol žlice drobno sesekljane čebule, pol žlice drobno sesekljanega peteršilja ali drobnjaka, eno žlico drobno sesekljanih kislih kumaric ali kaper, žličko gorčicei, soli, popra in tri do štiri žlice olja in vinskega kisa po okusu. Vse to dobro premešamo in prinesemo na mizo.
Češpljevi cmoki iz paljenega testa. Pol litra mleka nekoliko osolimo, dodamo tri dekagrame presnega masla in pristavimo. Ko začne skoraj že vreti, do-sujemo med trajnim mešanjem pol litra presejane ostre pšenične moke in kuhamo na zmernem ognju med trajnim mešanjem toliko časa, da se naredi tako gosto testo, da se začne ločiti od kuhalnice in posode, nato ga odstavimo, mešamo dalje, da se nekoliko
ohladi, in dodamo dve jajci. Ko je dobro vmešano, zvrnemo testo na pomokano desko, ga tenko raz-valjamo in zrežemo na štiri oglate krpe, tako velike, da lahko zavijemo češpljo vanjo, češpljam izločimo pečke in jih nadomestimo s koščkom sladkorja, potem zavijemo v vsako krpico po eno, krpico ob robu tesno stisnemo in oblikujemo cmoček. Ko so vsi cmoki narejeni, jih kuhamo v vrelem slanem kropu približno 10 minut. V pekači ali prostorni kožici pripravimo na maslu ali masti prepražene drobtinice, poberemo cmoke iz kropa, jih dobro odcedimo in povaljamo v drobtinice, in ko imamo vse povaljane, jih pustimo še nekaj časa v pečici ali na ognju, da se nekoliko opečejo in dobe lepo rumeno skorjo. Nato jih zložimo na krožnik in potresemo s sladkorjem in cimetom. Serviramo takoj.
Ledvice v kisli omaki. Goveje, telečje, svinjske ali janjčje ledvice izlužimo dobro v večkrat premenjani vodi in jih pustimo vsakokrat po nekaj časa v njej, preden jo izmenjamo, tako da stoje v vodi približno eno uro. Nato jih obrišemo in osušimo s snažno krpo in zrežemo na tenke rezine. Potem jih z drobno zrezano čebulo na masti na hitro prepražimo. (Če jih pražimo predolgo, postanejo trde.) Nato jih potresemo malo z moko, in ko ta porumeni, zalijemo s kropom ali juho, dodamo soli, popra, nekoliko majorana in kisa po okusu in pustimo, da se pokrite še nekoliko časa duše. Goveje ledvice dobre pol ure, druge manj. Namesto kisa je bolje, če jih kisamo z limonovim sokom.
Dušene šalotke kot prikuha. Za debel oreh debele šalotke ali drobnejše čebulice olupimo in pri vrhu nekoliko prirežemo, nato jih denemo v kožico in pri-lijemo toliko vode, da so pokrite, nakar jih kuhamo toliko časa, da se vsa voda pokuha in so čebulice mehke, kar preizkusimo na ta način, da jih lahko z zobotrebcem prebodemo. Nato prilijemo nekoliko kropa ali juhe, osolimo, dodamo pol žlioe sladkorja in košček presnega masla ali masti in pokrite dušimo toliko časa, da sladkor porjavi in čebulice lepo zarumene, zalijemo še prav malo z juho, okisamo, in ko še enkrat prevro, so narejene. Serviramo jih h govejemu mesu
ali pečenki, bodisi svinjski ali telečji.
★
Cenenost plinske kurjave
Dandanašnji časi so slabi. Že pri nas, tembolj pa drugod. Zato ni čudno, če v Nemčiji vsako novo stvar temeljito preizkusijo, preden jo izroče splošni uporabi.
Šlo je za to, ali se uvede električna ali plinska instalacija za kuhinjsko uporabo v naselbini s 15.000 prebivalci. Priredili so javno kuhanje za primerjavo. Plin je neoporečno zmagal.
Prav tako je priznana naša kuharica preizkusila cenenost plina v primeri z modernim štedilnikom na premog.
Priprava meščanskega obeda za 4 odrasle osebe je zahtevala ob skrajnem varčevanju 1 kg drv, t. j. Din 0'30, in 5 kg trboveljskega premoga, t. j. Din 2-50. Skupaj torej Din 2*80. Za isto kosilo pa je bilo treba le
0-95m3 plina, kar je stalo samo Din 1-90. Razlika znaša torej 90 par, in če računamo to na leto dni, dobimo Din 328-50, kar pomeni v prenesenem pomenu i par res prvovrstnih čev-jev ali karkoli drugega v gospodinjstvu.
Toda ne samo da se prihrani toliko na kurivu. Pomislite: pri plinskem štedilniku odpade dolgotrajno in težavno pomivanje sajaste posode, odpade mučno donašanje drv in premoga, neprestano pometanje pepela in drugih smeti, dalje odpade tudi ves čas, ki ga drugače porabite za dolgotrajno kurjenje in postrežbo štedilnika. Vse te sitnosti z dimnikarjem odpadejo in še marsikaj drugega.
Delo gospodinje se na ta način poenostavi, olajša. Mnogo časa se prihrani. Takšno preprosto delo v kuhinji prične gospodinjo veseliti. Vse lahko opravi sama, in še ji ostane časa. Kaj bi torej z gospodinjsko pomočnico? Lep poldrugi tisočak ali pa dva si prihrani na leto. In s tem denarjem lahko kupi nove plinske aparate, ki še bolj lajšajo gospodinji delo. Plinsko peč, plinski likalnik, plinski avtomat za kopalnico, plinske peči za ogrevanje sob itd. Gospodinjstvo postaja vedno bolj moderno, bolj smotrno urejeno, vedno lepše in prijetnejše. Neverjetno mnogo časa se pri tem prihrani in gospodinja lahko naredi marsikaj doma sama, kar je morala prej naročiti pri šivilji, vezilji, pletilji, v pralnici itd. Ona si prihrani vedno več denarja in kar na lepem, ne da bi bil mož opazil njeno varčevanje, ga žena povabi na kratek oddih ali pa mu kupi za god to ali ono praktično stvar, če je tudi nekoliko dražja.
IIIIIIIIIUIH...........I111IIIM........III......II | .........I......III........I.......lili.........I.....INI.....I............Illllllllllll
Za negovanje obraza
potrebujete na vsak način
ISLA S C H LAM M
naravni radioaktivni mulj (glen) iz kopališča v Isclilu za obkladke na obrazu. Odpravlja gube in pomlaja uvelo kožo. Preprosta uporaba po navodilu, ki je priloženo vsakemu ovitku. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke.
Za Jugoslavijo: Paracelsus k. d. Zagreb 3.
...................................................................................................................................
Nezmerno kajenje škoduje Vašemu možu. ZATO MU DAJTE «NICOTLESS».
Aparat in steklenica «Nicotlessa» stane Din 22-—. Pišite na:
Nicotless, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 10/k.
Nov način pouka.
V Ljubljani so profesorji raznih šol ustanovili posebno dopisno šolo. Ta dopisna šola naj omogoči teoretično izobrazbo za izbiro boljšega poklica tistim, ki zaradi svoje celodnevne zaposlenosti ali zaradi odsotnosti ali bivanja na deželi ne morejo obiskovati rednih šol.
V tej dopisni šoli se bo vsaka naučila predmetov, in sicer: Knjigovodstvo.
Kdor bo končal oba dela, bo usposobljen voditi knjige v vseh vrstah knjigovodstva.
Slovensko dopisovanje.
Kdor dokonča oba tečaja, obvlada popolnoma vse trgovsko dopisovanje, spozna vse tiskovine, tudi v bančnem dopisovanju, in je usposobljen nastopati kot samostojen korespondent v vseh podjetjih in zadrugah.
Nauk o trgovini.
Obiskovalec tega predmeta se seznani z vsem trgovskim življenjem. On razume bistvo trgovstva, se zna ogibati neprilik, spozna vzroke gospodarskih kriz in se seznani z vsem gospodarskim življenjem.
Trgovsko in menično pravo.
Absolvent teh predmetov se seznani s pravnimi določbami o svojem stanu, pozna svoje pravice in dolžnosti ter vse oblasti, katerim je podrejen.
Zadružništvo in drugi zadružni predmeti.
Kdor konča zadružni tečaj, se seznani z vsem poslovanjem v zadrugah. Zna voditi knjige kreditnih in pridobitnih zadrug, spozna do dna zadružno dopisovanje in zna toliko, da more samostojno voditi posle v katerikoli zadrugi.
Slovenščina.
Po obeh tečajih bo obiskovalec znal lepo slovenščino in poznal slovensko slovstvo od prvih do današnjih dni.
Ostali jeziki.
Kdor bo vestno sledil našim jezikovnim tečajem, se bo najhitreje, najbolj dovršeno in najlaže naučil modernih jezikov. Zemljepis.
Absolvent teh tečajev pozna vse osnovne_ zemljepisne pojme. Znan mu postane ves gospodarski položaj na zemlji in s tem so mu pojasnjeni vsi dnevni dogodki, ki presnavljajo svet.
Poznavanje blaga.
Kdor kupčuje z blagom, mora blago najprej poznati.
Stenografija.
Priden slušatelj teh tečajev se bo naučil stenogra-firati. Koliko časa in truda si bo prihranil s tem, če bo znal hitro pisati!
Strojepisje.
Vsak, ki ima ali bi rad imel pisalni stroj, se bo v tem tečaju naučil, kako se naglo in točno piše nanj.
Zaključek.
Videli ste, kaj vam nudijo. Če imate količkaj volje in če želite, da' se vam bo boljše godilo, se vpišite v DTŠ. Zapomnite si dobro: vse, karkoli hoče človek, doseže na svetu. Nič ni nedosegljivega. Z nekoliko pridnosti in vztrajnosti dosežeš vsak cilj; to potrjuje zgodovina. „ .
Kdor si torej hoče izboljšati položaj, kdor hoče imeti v življenju uspeh in noče, da bi bil dan za dnem v skrbeh za svojo bodočnost, ta bo vedel, da je izobrazba tista, ki daje možnost napredovanju.
Najlaže in najceneje si pridobiš izobrazbo, če se zapišeš v DTŠ. Opravljaš namreč lahko svoje poklicne posle, ni ti treba hoditi v šolo, in kljub temu se lahko vsega naučiš.
Kdor se čuti torej močan in ima pogum, naj se priglasi v Dopisno trgovsko šolo!
Študiraj eno, dve leti, da boš užival sadove petdeset let!
DTŠ bo svojim učencem pomagala pri iskanju služb in z nasveti!
Tiste, ki se boste sklicevale na «Ženo in dom», imate pri Dopisni trgovski šoli v Ljubljani, Pražakova 8/1, 20 % popusta.
Meseca oktobra je jajčje krize konec. Sedaj prično nesti tudi tiste jarčke, ki so se izlegle meseca aprila in maja. Izpočetka so jajca čisto drobna, čez nekaj dni pa že dobe pravo obliko in velikost (teža normalnega jajca je 55 do 60 gramov). Kokoši potrebujejo sedaj mnogo beljakovinaste hrane in apna.
Nekatere dobre stare kokoši se prično šele sedaj goliti. Vendar pa potekal pri njih ves proces znatno hitreje. Čim hladneje postaja, tem bolj mastno hrano jim morate nuditi. Najbolje pa bo, če jih kar zaprete v kokošnjak. Take kokoši so namreč najboljše za pleme. Tudi starejše jarčice iz februarja in marca se prično goliti po vratu. Zato moramo skrbno pregledati ves kokošnjak. Prav majhna luknjica od žeblja lahko povzroča prepih z vsemi posledicami. Zoper mraz in vlago, ki sedaj polagoma pritiskata, morate ukreniti, kar je v vaših močeh. Natlačite pod streho sena, obložite proste stene kokošnjaka. Proti koncu meseca, ko se že zgodaj mrači, lahko pričnete tudi z umetnim razsvetljevanjem kokošnjaka.
Preostale peteline, ki jih niste namenili za pleme, je treba že sedaj kapuniti, ker se drugače do Velike noči dosti ne razvijejo. Če pa redite tudi gosi, jih boste za sv. Martina zadostno izpitali.
Z 31. oktobrom pa se konča poslovno leto v kokošje-reji.
Zd ravje |e največje bogastvo
Uživajte redno za zajtrk in južino skodelico
OVOMMJIME
z mlekom. To je najboljši način, po katerem si ohranite zdravje.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših špecerijskih trgovinah.
Cena mali škatli Din 16"—
J- J-:
Vrtna dela meseca oktobra
Oktobra meseca, posebno zadnje dni, je glavno pospravljanje vrta. Fižolovino (fižolovo slamo) in graho-vino populimo, posušimo na solncu in pokurimo, kadar zakurimo pod kotlom za perilo ali kadar kuhamo svinjsko pičo. Lahko jo pa tudi sesekamo in porabimo za steljo. Ako je ne moremo ali nečemo posušiti, jo pa lahko podštihamo. Še prej pa oberemo vse stročje. Mlado stročje porabimo za solato, starejše, a še mehko, pokuhamo v prežganju, ostarelo pa izluščimo. Napol zrelo zrnje nam da izvrstno jed kot solata s kisom in oljem, ali pa zabeljeno s svinjsko mastjo ali sirovim maslom.
Še nezrele sadove paradižnikov in paprike oberemo in jih godimo na solncu; ako to ni mogoče, pa na pečici štedilnika.
Kadar ožge slana zel reginam in dalijam, jih iz-rujemo in previdno izkopljemo iz zemlje, da ne potrgamo ali poškodujemo gomoljev. Nato odrežemo stebla za ped visoko nad koreninami (gomolji). Potem položimo gomolje na suh in solnčen prostor, in sicer tako, da so obrnjena odrezana stebla (štori) navzdol. To pa zato, da se izcedi iz njih vlaga, gomolji sami pa osušijo. Pomniti je: čim bolj se gomolji izsušijo, tem manj gnijejo in plesnijo, tem bolje torej prezimijo. Prav tako vzamemo iz zemlje gomolje kan, gladijol in drugih cvetic ter jih tudi osušimo na solncu. Nato spravimo vse gomolje na suh prostor, kjer ne zmr-zuje. Ako nimamo takega prostora, jih prenesemo za časa hudega mraza v stanovanje in shranimo v zaboju v prednji sobi, pod štedilnikom ali kje drugje v kuhinji, pod posteljo v kurjene spalnice itd.
Kadar začne listje rumeneti ali odpadati, sadimo in presajamo lepotično in jagodično grmičje, kakor ribez (ivančno grodje) in agras (kosmulje), razne vrtnice (visoke in nizke) ter sadna in druga (lepo-tična) drevesa. Vse te rastline sadimo najbolje ob lepem vremenu.
Cvetice, ki jih mislimo imeti preko zime v stanovanju, presadimo, ako tega še nismo storili, čimprej v lonce, čebre ali druge posode.
Visoke vrtnice odvežemo proti koncu meseca oktobra od kolov in jih nagnemo, ako ne padejo same, nalahko k tlom. S tem dosežemo dvoje: 1. rastline se na položaj, v kakršnem bodo pozneje preko zime (ko jih bomo položili), privadijo; 2. jih, če so od vezane, ne polomi nenadni sneg (ki jih pritisne potem samo k tlom). I I I ' ~r
Nikakor pa ne pospravljamo ta mesec (kvečjemu zadnje dni, ako bi že pretila zima) z vrta še kore-njarjev, kakor: repe. zimske redkve, pese, podzemske kolerabe, korenja. To pa iz dveh razlogov: 1. ker se korenje teh rastlin oktobra meseca še najlepše razvija, 2. ker bi nam korenje, ko bi ga zgodaj pospravili, slabo prezimilo. Posebno repo in redkev moramo pustiti kar najdalje v zemlji, drugače postaneta puhli in neokusni.
Tudi endivije ne kaže vzimovati, preden ne nastopi mraz in zima. Zgodaj vzimljena endivija segnije navadno že čez nekaj tednov.
Več o vzimovanju endivije in druge povrtnine v prihodnji številki.
Dedkovo darilo
Napočil je čas trgatve in dedek je odpotoval na kmete. Mira, Marko in mala Dida, dedkovi vnučki, so se zbrali okrog njega, ko se je odpravljal na pot.
— Dedek, kaj nam prineseš?
Dedek se je nasmehnil v gosto belo brado in ni nič odgovoril.
— Dedek, je žvrgolela Dida, glozdje hočem, polno kosalo glozdja.
— In jaz, dedek, rumenih jabolk! kriči Mira. Marko pa se je zamislil — tudi on bi si nekaj želel — samo ne ve, kaj, grozdja in jabolk in orehov...
Dolgo se je dedek mudil na kmetih. Otroci so pogrešali njegovega ljubkovanja, njegovih pripovedk, ki jim jih je pripovedoval vsak večer, in sladkih reči, ki so jih vedno našli v njegovih globokih žepih.
Željno in nestrpno so ga pričakovali. Materi, babici in očetu je bilo že kar odveč večno vpraševanje, kdaj se vrne dedek.
Kadar so bili pa otroci sami v svoji sobi, so ugibali, kaj prinese dedek vsakemu.
Neko jutro že vendar zaropoče voz na dvorišču. Vsi otroci skočijo v srajčkah k oknu.
— Glej ga, dedka!
Voz je poln košar in košev.
Medtem ko je hlapec razložil z voza vse zavitke, se je vsa družina zbrala v jedilnici in tudi otroci so bili hitro oblečeni.
Dedek govori z materjo in očetom o koruzi, o grozdju, in oči se mu svetijo, ko vidi nestrpnost otrok.
— Zdaj naj bo pa dovolj z vami, starimi — piščeta me čakajo! Prinesel sem vam, otroci, grozdja, jabolk, orehov, fig, sira, sirovega masla, suhih češpelj in še nekaj — tistole tam v košari.
Kaj je le to? — Otroci so zavriskali — in vsak je hotel videti prvi, kaj je v košari.
— Hruške, dedek? — vpraša Mira.
— Koruza za kokoši? — pravi Marko.
— Boboni? — jeclja Didica.
— Ne, ne! odkimava z glavo dedek. — Nekaj živega, otroci!
— Živega?!
— Psiček?
— Mucka? ,
— Pujsek?
— Ne, ne, ne!
— Ne muči nas, dedek! Povej, pokaži!
Dedek odpre košaro, na vrhu so listi od zelja in ohrovta, pod njimi pa se nekaj premika.
Zajec!!!!
Zdi se mi, da porabiš vse svoje prejemke samo za to, da si kupiš vsaki dan novo svileno perilo! «„Kaj še, jaz ne kupujem novih reči, ampak jih samo operem, da so kakor nove." • Kako to misliš? • „Jaz perem vse svoje občutljivo svileno perilo vedno sama, pa je kakor novo, in sicer samo
1x3 9-32
In res — pokazala so se bela, rožnata, dolga ušesa, za njimi pa lep gobček. Živalca drhti, nosek se giblje, oči, rdeče kakor rubini, pa so preplašene, preplašene.
Zajček! Sladki zajček!
Mira ga je vzela v roke, Marko in Didica skačeta okrog nje in okrog dedka, da ga poljubita in se mu zahvalita.
— Ah, to je najlepše darilo.
Dedek, tudi sam dobre volje, ker je napravil vnučkom tako'veselje — gladi brado in se veselo smeje, ko vidi, kako žare oči njegovih ljubljencev.
Kdo prvi pozdravi.
Pri nas in sploh v Evropi je navada, da pozdravi moški žensko, samo v Ameriki pozdravi ženska moškega, pa še to samo na videz, zakaj v resnici mu da z glavo samo znak, da jo sme pozdraviti. Moški pozdravlja tudi, kadar pozdravi njegova spremljevalka, ženska pa odzdravi samo znankam svojega spremljevalca. Če pridejo znanci ženske k mizi, pri kateri sedi moški, tedaj moški vstane in počaka, da ga ženska predstavi ali da znanci odidejo. Če pa pridejo k mizi znanci moškega, moški vstane in stopi k njim. Predstaviti jih ženski ne sme, če ona tega ne želi. V obeh primerih sme povabiti znance k mizi samo ženska. Vse to velja seveda tudi za moža.
r.v v
ZA
\ M S K B
1 t E T E •
Zares ste lahko lepi...
Današnja moda zahteva vitko linijo. Kaj Vam pomaga, če imate še tako lep obraz, ko pa je Vaše telo preobilno. Povsod se Vam poznajo mesnate in maščobne gube. Izkušate jih skrivati z nalašč zato'prikrojeno obleko, pa vse skupaj nič ne pomaga. Najprej opazijo to tisti, pred katerimi bi svojo odebelelost radi skrili.
Nezadovoljni ste, mogoče celo nesrečni. Radi bi si pomagali, pa ne veste, kako. Poizkusili ste že s stradanjem. Opazili pa ste kmalu, da niste prav nič shujšali, pač pa da Vam je stradanje samo škodovalo. Danes pa imamo za hujšanje posebne ,Slatinske tablete Bahovec'. ,Slatinske tablete Bahovec" so sestavljene iz najboljših mineralnih soli in naravnih rastlinskih ekstraktov. ,Slatinske tablete Bahovec* so uspešno in neškodljivo sredstvo proti debelosti (korpulenci). - Uživajo se zjutraj, opoldne in zvečer po eno ali dve tableti. Sedaj je še čas, da se izne-bite svoje preobilne teže in kar imate preveč na telesu.
Ena doza (100 slatinskih tablet) stane Din 46'—, velika doza (200 slatinskih tablet) pa 74'-.
Slalinske lablele
izdeluje apoteka:
Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA
Kongresni trg 12
Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujšanje presenetljiv uspeh!
(Konec.)
Ona nedelja je Malki odprla oči. Nobena laž jih ni mogla več zamegliti in preslepiti. Vedela je, da je izdana in prevarana po lastnem možu in po lastni sestri. Sramota in užaljenost se je mešala v njeni duši z ljubosumnostjo in jo bičala kakor vihra. Iskala je rešitve in izhoda, a najti ga ni mogla. Življenje v hiši ji je bilo pekel, a v tem peklu ni gorela sama, goreli so vsi: ona, Hana, Luda in Luka. Odzunaj pa so butali vanjo valovi zasmehovanja in škodoželjnosti kakor valovi razbičanega morja v potapljajoči se brod.
Tako je prihajala in je naposled prišla ura, ko se je imela dopolniti usoda. V samotni Ha-nini sobi je zaplakalo drobno, nedolžno dete. Razprostrlo je prvič svoje šibke ročice, odprlo svoje drobcene očke in pogledalo v svet, kamor ni prinašalo sreče in smeha, kamor je prinašalo samo trpljenje in sramoto.
Malka je začula ta plač, zagledala je to drobno in ubogo stvarco. Zan jo pa ni bila drobna in uboga. V njenih vročičnih mislih je rasla v silno, solnce zatemnevajoče, svet razdirajoče zlo, ki je iztegalo proti nji svoje roke, da bi jo zadušilo, ji izpilo kri, jo oropalo življenja in sreče. Pred njim jo je obšla groza, da je vztre-petala in iskala rešitve iz prepada, kamor jo je pehalo in ji zapiralo pot do rešilnega brega. In ta groza je rasla, jo osvajala vso, zorevala v misel, črno in strašno kakor peklo. Planila je h Rani. se ji sklonila prav do trpečega obraza in ji zašepetala:
cUmori ga!»
Kakor zadeta zver je zarjula uboga mati. V njenih velikih temitih očeh je zagorel blazen plamen strahu. Njena levica je stisnila k srcu ono drobno, nedolžno bitje, njena desnica pa se je iztegnila proti sestri, ki ji ni bila več sestra, ampak na njeno dete, na njeno vse na svetu prežeča zver.
Malka pa se ni dala odgnati. V njeni glavi ni bilo več prostora za preudarek. Njena blazna bol je trepetala pred tisto belo živo kepico, zato jo je hotela zdrobiti, jo pretvoriti v nič, da
»allenšl kos pohištva v Vašem stanovanja bo praktična
couch zofa
Iz moje delavnice.' Ta In It razne obllke~|v zalogi. Moderni vzorci blaga na Izberi. Stro-kovnjaško delo po
najnižjih oenah.
„RUBENS"
NOVI R O U G E ZA USTNICE KAKOVOST BREZ TEKMECA
C O T Y
Glavno zastopstvo: llinko Mayer in drug, parfum, oddelek, Zagreb, Praška ul. 6
RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg št. 2.
se je reši, osvobodi za vedno. In njene ustne so ponavljale samo eno:
«Umori ga! Umori!»
«Na pomočb je vpila Hana in stiskala še tesneje k sebi svojega otroka, se borila še obup-neje proti zveri, ki je rasla pred njo v silno, temno pošast in iztegala proti nji svoje ostre okrvavljene kremplje. Ti kremplji so prihajali vedno bliže, se zabadali v njene roke, v njena bela nedrja, v drobno živo kepico na njenem srcu. Strašna roka je zgrabila njeno dete, da ie zavekalo, se zvilo od bolečine, utihnilo in padlo mrtvo na tla ...
Hana je planila k njemu, ga zgrabila, pritisnila k sebi, mu hotela vdehniti novega življenja v negibno telesce; toda bilo je zaman. Tedaj je položila mrtvo dete na posteljo, zarjula in planila na morilko. Strašna kakor vihra je bila s pestmi v njen spačeni obraz, jo grizla, trgala in lomila.
A v tistem trenutku se je pojavila med dver-mi sključena postava strica Luke. Planil je v sobo in se zagozdil med sestri, ju ločil in vrgel narazen. Raztrgana in krvava se je zgrudila Malka na tla in se onesvestila, Hana pa je zarjula, planila skozi vrata in zdivjala v noč. Gola in strašna je bežala po vasi in njen krik je sekal v noč, dramil speče Porečane.
«Umorila mi ga je! Otroka mi je umorila!* je rjula in divjala dalje v noč in v mrak. Za njo je drevil pijani Luda, ki ga je bil njen krik
Erignal iz gostilne, bežalo je polovico razbur-ane vasi. V njeni do blaznosti izmučeni duši se je podiral svet, se rušil v silen, brezkončen prepad. Ugašala so solnca, se drobili svetovi, kakor v prerokbi o strašnem dnevu sodbe dobrih in zlih.
V njeni sobi pa je ob mrtvem detetu in nezavestni sestri klečal sključeni starec. Njegovi sivi lasje so se lesketali v svitu trepetajoče luči, njegove vele roke so se iztegale proti nebu, njegova usta pa so vpila k Bogu:
«Zakaj si nam odrekel svojo milost, o Gospod ? Zakaj si obrnil od nas svoje sveto obličje in dopustil satanu, da je zasadil svoje kremplje v naše duše? Kaj sem Ti storil, da nisi uslišal moje molitve, ki Te je klicala in prosila? Če pa je bila že taka Tvoja sveta volja, in si nas udaril zaradi greha z novim grehom in si nas kaznoval za zlo s še večjim zlom, bodi nam milostijiv vsaj v poslednji svoji sodbi! Bodi nam Oče, ki odpušča svojim otrokom sedaj in na vekomaj storjene grehe ...»
Pomagaj si sama!
Često pride gospodinja v položaj, da nujno potrebuje kakega predmeta za praktično uporabo, za okras doma ali pa morda za zabavo otrokom ali odraslim, pa nima prilike, da bi si ga po želji nabavila ali si ga dala izdelati. Primernega obrtnika ni ravno pri rokah, navadno je tudi predrag ali pa ne razume tvojih želja in ti narobe postreže. V takem primeru ne kaže drugega, kakor da prime gospodinja sama za orodje, ki je večjideil prav primitivno, in si sama izdela zaželeni predmet. S takim predlmetoin, čeprav morda ne bo izdelan po vseh predpisih, bo imela vedno' več veselja kakor s tujim izdelkom.
Pri vsakem delu je treba dvojega: vedeti se mora, kako se naredi, in znati ga je treba narediti. Vsaka gospodinja pa iz lastne izkušnje ve, da zna vsakdo, ki hoče in ki se z veseljem loti dela, treba je le vedeti, kako se izvrši. To pa hočemo v naši rubriki ravno mi prinašati. S te strani torej ne bo ovire. Morda poreče kdo, da je še tretji faktor pri delu, namreč orodje. Koliko različnega orodja imajo rokodelci za svoje delo! Nehote nam ugasne vsaka želja po lastnem udejstvovanju, ko se spomnimo na razna kladiva, klešče, svedre, nože, pile, žage, dleta, obliče itd., ki smo jih videli pri obrtnikih. Nepotrebno obupavanje, prazen strah! Z dobrim orodjem izvršiti kako delo, ni nikaka umetnost, ko gre brez vsakega truda, za to ni treba imeti posebne energije in veselja, ki ga ima navadno samouk. Vsak samouk pač dobro ve, da moremo enostavna dela v gospodinjstvu izvršiti z najprimitivnejšim orodjem, ki ga ima
Nalezljive kali Vam ne zajdejo v ustno votlino, če boste uživali
Dobivajo se v vseh lekarnah Cena malemu ovoju Din 8 — velikemu ,. 15'—
vsaka gospodinja že pri hiši ali si ga izposodi ali pa nabavi za prav malo denarja. Pri ženi, ki hoče sama izvršiti delo, ki ne spada popolnoma v njeno področje, bo orodje vselej izpopolnilo oziroma nadomestilo močno hotenje do izvršitve in veselje nad dobrim začetkom.
Zato ni treba imeti nobenega strahu pred pričetkon. V naših izvajanjih bomo opisali, kako se delo izvrši s preprostim orodjem in iz preprostega materiala, ki ga navadno, ko še ne vemo za njegovo uporabo, vržemo proč.
Lepenkarstvo, knjigoveštvo.
Koliko knjig gre doma v nič, ker niso vezane. Nevezane knjige se hitro raztrgajo, potem se pa valjajo po raznih policah in omarah. Koliko lepše bi bilo, ko bi se te knjige vezale v trde platnice in spravljale > domačo knjižnico, brez katere bi ne smela biti nobena hiša. Z vezano knjigo ima vsakdo mnogo več veselja, jo vzame večkrat v roko kakor raztrgano, in gost, ki pride v hišo, bo vse drugače sodil o domačinih, če bo videl lepo urejeno knjižnico, kakor če bo videl v vsakem kotu nekaj raztrganih knjig.
Naše čitateljice so že večkrat izrazile željo, da bi napisali kaj o knjigoveštvu in lepenkarstvu. V naši rubriki jim bomo torej najprej s tem postregli. Začetek šole je tu. Gospodinje imajo mnogo posla in še
MLADE MATERE!
Zdravje in razvoj svojega dojenčka boste najbolje pospeševale, če ga hranite z znanim Krompecherjevim redilnim sredstvom
ZA M A KO.
Prirejen je na poseben način iz najboljšega gorskega ovsa in ima v sebi vse njegove redilne snovi in vitamine. Odlično sredstvo za umetno hrano in za čas, ko odstavljate otroka od prsi.
Izvolite zahtevati knjižico o negi in prehrani dojenčka, ki Vam jo pošlje brezplačno in poštnine prosto glavno zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo:
Higijenski farmacevtski laboratorij »PARACELSUS« k. d. Zagreb 3.
več stroškov z nabavo zvezkov in map, knjig, zemljevidov in drugih šolskih potrebščin. Prav tukaj se da veliko prihraniti z domačim delom.
Preden pa preidemo k posameznim delom, se hočemo pomeniti, kako naredimo klej in lepilo ter papir za ovitke, kajti vse to potrebujemo pri vsakem delu.
Klej.
Dve vrsti kleja dobimo v trgovini: eden je mlečnato kalen, drugi pa rjav in prozoren. Tega si kupimo, ker je boljši. 1 do 2 plošči namočimo v mrzlo vodo tako, da ležita popolnoma v vodi. Čez kakih 24 ur je klej dobro razmočen in je postal prostorninsko 3 do 4 krat večji. Paziti pa moramo, da se ne razleze. Sedaj od-lijemo vso preostalo vodlo, če je je sploh še kaj, in denemo vso stvar na gorko. Najbolje je, če klej kuhamo v vodni kopeli, t. j. če postavimo posodo s kle-jetrn v nekoliko večjo posodo z vodo, in to šele na ogenj. iN a ta način, ki pa ni nujno potreben, zabra-nimo, da se klej ne prismodi in pokvari. Ako ga kuhamo brez vodne kopeli, ne smemo postaviti posode na prehud ogenj, ampak je najbolje, če ga skuhamo le na vroči štedilnikovi plošči. Med kuhanjem moramo klej pogosto premešati. Ko1 je raztopljen, kar se kmalu zgodi, mu primešamo še nekoliko vode, če je treba.
Delati moramo vedno z dovolj toplim klejem, sicer se zgosti in strdi. Mažemo po navadi s čopičem, ki ga pa po delu ne smemo pustiti v kleju, ampak ga moramo v topli vodi očistiti in posušiti.
Ako se klej shladi, se strdi. Preden ga zopet rabimo, mu pridenemo nekaj kapljic vode in ga zopet sku-kamov kakor je zgoraj opisano. Če se je pa klej v posodi že popolnoma posušil in se strdil, ga moramo 12 do 24 ur, preden ga kuhamo, zopet namakati. Posoda s klejem mora biti prej in potlej pokrita, da se klej ne opraši.
Lepilo iz škroba.
Za lepljenje papirja potrebujemo lepilo. Medtem ko zaviramo vodo, zmešamo v mrzli ali mlačni vodi toliko riževega ali cenejšega, a ravno tako dobrega pšenič-nega ali krompirjevega škroba (ki ga tudi lahko sami naredimo), da dobimo precej gosto belo mleko. Ko voda zavre, jo zlijemo v to mleko in hitro mešamo. Vode ne sme biti preveč, ampak samo toliko, da je lepilo tako gosto, da še stoji v njem čopič pokonci. Brez škode pa je lahko tudi nekoliko redkejše. Lepilo je takrat dobro, če je vsled kropa postalo sivkasto in prosojno. Ako še ni takšno, ga postavimo na ogenj, dokler ne posivi. Ako škrob v vodi ni bil dobro raztopljen, se narede svaljki, ki jih z mešanjem ne spravimo narazen. Za porcijo skrobovega lepila zadostuje 5 do 10 koscev škroba.
Lepilo se čez nekaj dni, posebno poleti, skisa in zvo-deni. Da to zab ranimo, mu pridenemo med kuhanjem nekoliko galunovega prahu.
Tudi lepilo mažemo s čopičem, ki ga nazadnje izperemo. Ako nimamo čopiča, zadostuje tudi krpica blaga, ki jo zavijemo v kepico. (Dalje prihodnjič.)
Prva fuksija
Bilo je leta 1832. V nekem tedanjem predmestju Londona je živel spreten vrtnar, ki so ga povsod klicali za starega Leeja. Neki dan ga je obiskal prijatelj, ki ga je Lee peljal po vseh svojih rastlinjakih in mu razkazal svoje sadike. Prijatelj je občudoval pestro cvetje in med njim nekaj iskal, česar pa ni našel. Naposled je rekel:
«Gospod Lee! Vse, kar ste mi pokazali, je res krasno, da, čudovito! Toda take cvetke, kakršno sem videl pred
BREZ OPERACIJE STE LAHKO LEPI
Kadar se bogate žene postarajo, si poiščejo dragega kirurga. Ta odpravi z operacijo za nekaj časa starostne gube. Vam takih dragih operacij ni treba. Skrbite za redno čiščenje in obnavljanje krvi.
„P L ANIN K A« čaj Bahovec je idealno sredstvo za čiščenje krvi. Poleg tega pa je popolnoma neškodljiv, jemlje sokom strup, odpravlja kislino iz Vašega notranjega ustroja in ga pomlaja. Da se ohranite svežo in mladostno, uporabljajte ,, PLANINKA" čaj, ki je sestavljen iz samih izbranih planinskih zelišč.
Začnite tudi Vi še danes s »PLANINKA" čajem Bahovec.
Z uspehom boste zadovoljni. Dobiva se v lekarnah.
Zahtevajte pa povsod samo
„PLANINKA" čaj Bahovec
v plombiranih zavitkih z napisom proizvajalca:
Lekarna
L
LJUBLJANA.
m
PLANINKA
ZDRAVILNI CAS
Ana: «Povem ti, da ne morem, in ne morem pustiti cigarete, čeprav vem, da nikotin škoduje moji lepo ti.»
Iva: «Zakaj pa ne uporabljaš ,Nicotlessa', ki uničuje strup v cigareti ?»
Ana: «Potem pa cigareta izgubi aromo.»
Iva: «Nikakor ne, nasprotno, kajenje je potem šele resnični užitek. Naroči pri ,Nicotless' v Ljubljani, Dalmatinova 10/8, aparat in steklenico ,Nicotlessa'. Oboje ne stane več ko Din 22-—.»
kratkim v Wappingu, take pač nimate v vseh svojih zbirkah.*
« Ni mogoče! Kakšna čudovita cvetka je le bila?*
«0, fino, nežno drevce z visečimi vejicami, od katerih so bingljali krasni cveti v šopih kakor majhne kvaste, na sredi so imeli škrlatnordeče ovojke, iz katerih so gledali dolgi, rumeni prašniki. Vse se je zibalo in vabilo.*
Stari Lee se je takoj navdušil za novo cvetko, čeprav je še niti videl ni. Poizvedel je za naslov lastnika in se takoj odpeljal v Wapping ter poiskal tisto hišo.
Dolgo je stal pred čudovito cvetko in strmel vanjo. Bila je to prva fuksija, ki je srečno priromala v Evropo.
»Koliko zahtevate za rožo? Rad bi jo kupil*, je vprašal Lee lastnico.
Gospa ga je zavrnila:
»Roža ni na prodaj. Moj mož jo je bil prinesel iz Zapadne Indije. Zato je ne smem prodati. Zdaj pa je spet odpotoval. Ko se vrne, se mi bo lepo zahvalil, če bo opazil, da sem rožo prodala.*
»Toda jaz jo moram imeti!* je rekel stari vrtnar.
«Obžalujem, pa je ne boste!* je odgovorila lastnica.
Lee je molčal. Pristopil je k mizi in stresel nanjo ves denar, kar ga je imel v denarnici. Bilo je zlata, srebra in bakra nekaj čez 8 gvinej ali okoli 2300 dinarjev.
Lastnica fuksije ga je kar gledala. Ženica ni živela v preveč dobrih razmerah in s takšno vsoto bi si lahko že precej opomogla. Rekla je vrtnarju:
»To je pa že lep kupček denarja!*
»Vaš je, a meni prepustite rožo», ji je odvrnil.
In res jo je preslepil blesk zlata. Izročila je rožo Lee ju, zlasti še ker ji je sveto obljubil, da ji preskrbi mlado sadiko, da bo prav tako imela svojo fuksijo, kakor jo ima zdaj.
Najel si je kočijo in se odpeljal domov. Že med potjo je roži popukal vse cvete in poganjke.
Ko je dospel domov, je drevce razdelil v več manjših sadik, ki jih je posadil v svoj rastlinjak. Ko so pognale, je bil vrtnar zelo zadovoljen, nakar jih je vnovič razmnožil, in kmalu je imel 500 mladih fuksij. Takoj je eno poslal bivši lastnici, ki se je je zelo razveselila.
Ostalo se je tako razvilo, kakor je pričakoval Lee.
Dve lepo cvetoči fuksiji je postavil v izložbo. Prva dama, ki je šla mimo, se je oglasila: »Dragi gospod Lee! Kako čudovite rože imate!* «Gospa, nekaj popolnoma novega! Ta dva eksemplarja sem dobil iz Zapadne Indije, kajne, kako sta lepa?* »In koliko stane ena roža?*
«Samo eno gvinejo. To pač ni nič za takšno cvetko!* Dama je seveda takoj kupila prvo fuksijo in jo nesla domov. Vrtnar je imel kmalu svojih 8 gvinej v žepu, pa še polno cvetočih fuksij.
Ko je prišla prva kupovalka domov, jo je takoj vprašala svakinja: «Kje si vendar dobila to čudovito cvetko?* «0, ta je kar iz Zapadne Indije!* je odvrnila gospa in povedala, da ima stari Lee še en eksemplar, ki naj ga pa svakinja takoj kupi, da je kdo ne prehiti. In svakinja je že odhitela po fuksijo. Vrtnar je potem samo stopil v svoj rastlinjak, prinesel spet dve novi fuksiji in ju postavil v izložbo. S tema se je spet zgodilo kakor s prvima in Lee je dobil lepe denarce.
Po desetih letih so že vsi ljudje znali razmnoževati fuksije in ljubka rožica je kmalu prišla tudi na skromna okenca siromakov.
Uši kot barvilo za ustne
Nešteto različnih pomočkov za popravljanje in ohranjevanje lepote imamo. Vse mogoče pomade in dišave se dobe v trgovinah. Lični papirji, lični lončki, lične škatlice, vse to zavaja naše oči, da, celo naše prepričanje. Kar zdi se nam, da mora biti to neznansko dobro, ko je tako lepo zavito.
Redkokatera pa vpraša, odkod izvira ta ali ona krema in iz česa jo izdelujejo. Me se mažemo s kremami za vsake četrt ure, s kremami za ponoči in podnevi in s kremami za lunin svit. Kar všeč nam je, če nam prijateljica ali znanka natveze kaj o kaki novi kremi. Hitro jo kupimo in gojimo ter lepšamo svojo polt.
Tudi razna barvila imamo rade. Za obrvi posebno, za trepalnice posebno in za ustne posebno. Ravno barvilo za ustne pa ima tako čuden izvor.
V Kanarskem otočju je otok, ki se imenuje Los Pal-mas. Na tem otoku se je razvila v treh letih cela industrija, ki je jako zanimiva. V višini 400 do 500 metrov nad morjem so nasadili ogromne plantaže kaktej, ki jih učenjaki imenujejo Oponeia tunera. Ko so bili ti nasadi stari dve leti, so zaredili na njih posebne uši »Cochenille*. Z velikim trudom in skrbjo je treba domačinom uravnavati pravilni razvoj kaktej in dobro ploditev košenilk.
Ali potrebujete sredstva za otrebljanje?
Vsako jutro boste z lahkoto opravili potrebo, ako boste prej ta večer zaužili 2 do 3 kroglice ARTINA. Dobiva se v vseh lekarnah. Vsebina škatle, ki stane Din 8-—, zadostuje za 4- do 6krat.
Odobrilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje s štev. 12.258 z dne 12. julija 1932.
O, kako je vendar lepo
ogoreii v teh dneh na solncu in v zraku od
NIVEACREMEafiOLJA
Zatorej ven na prosto, na solnce in v vodo! Nivea* creme učinkuje v vročini osvežujoče, Nivea=olje pa Vas varuje ob slabem vremenu od prena£le£a ohlajenja.
Nivea=creme in Nivea-olje vsebujeta -edina na svetu-koži sorodni eucerit. Zato sta nam že nakako „po naravi sami dana" in jih ni mogoče nadom* estiti s potvorbami, ki bi Vam bile priporočene kot enakovredne. Toda ne solnčite se mokri in nadr* £niie se krepko predno se izpostavite solncu in zraku!
Jugosl. P. BEIERSDORF& CO. d.s.o.j., Maribor, Grcgorciceva ul. 24
Preko poletja spuste na nasade uši samice, ki zležejo na velikih, sočnih in mesnatih listih kaktej svojo zalego. Mladiči se prisesajo na površino lista, ki jo v celoti pokrijejo. Ko dorasejo, jih delavke ometejo s posebnimi omelci z listov na platno, ki ga razprostro pod rastlino. Nato stresejo uši med lugasti pepel in jih umešajo vanj, da jih pomore. Lugastemu pepelu pri-dodajo še vulkanskega prahu, da živalce tem gotoveje in hitreje poginejo. Sedaj jih nasujejo na posebne deske in na solncu posuše. Ogromno truda zahtevajo še različna druga opravila, preden se uši zmečkajo v ustreza-jočih strojih.
Košenilke so sicer črne barve. Vendar pa imajo to lastnost, da izločijo intenzivno škrlatnordečo barvo, če se zmečkajo. No, in ker koži ne škodujejo kakor druga kemična barvila, so moderni kozmetiki kaj hitro našli pravo uporabo zanje. Pričeli so izdelovati iz njih barvilo za ustne.
Marsikateri poljub bo odslej zagrenjen. Ali pa ne! Zaljubljen človek bi pojedel za zajtrk pest košenilk, le da si pridobi naklonjenost svoje izvoljenke. Ali pa narobe...
Zamudila je priliko.
—■ Zakaj si pa tako jokala, Anka?
— I zato ... mama... veš ... tetka Regina je izpod-drsnila in padla po stopnicah ...
— Pa saj se ni tetki nič zgodilo... Čemu se potem jokaš?
— I zato... zato ... zato, ker je Milček videl, kako je padla, jaz pa ne.
Poslušen otrok.
Mati poučuje sinka in mu reče:
— Zorko, veš, ti moraš biti vljuden. Kadar imamo goste na kosilu, moraš vselej počakati, da te vprašam, ali hočeš kaj, šele nato moraš reči «Prosim» ali pa «Hvala, ne morem.*
Nekaj dni pozneje sedi Zorko za mizo s starši. Imajo goste. Služkinja prinese čokoladno torto.
— Mama, pravi Zorko glasno, prosim, vprašaj me, ali hočem torte.
On ni kriv.
— Kaj še nisi zlezel iz postelje?
— Ne še. Jaz vstajam ob zori, kadar solnce vzhaja. Jaz nisem kriv, če solnca že dva dni ni.
Solidna postrežba
A nizke cene
Lepa linija krojev Osebno Nasvetovanje
Velika izbera Edinstveni kroji Rafiniran okus Atelje brezhiben
salon VERA
= MIKLOŠIČEVA 34
= TELEFON ŠTEV. 24-63
Ne čakajte, da Vas hladno vreme preseneti
Že sedaj si oglejte mojo veliko zalogo za jesen. Za dame: blago za plašče in kostume najfinejšega okusa in kvalitet. Za gospode: blago za zimske suknje, kamgarn in športni ševijot za obleke angleškega in češkega izvora.
Spi osna govorica o nizkih cenah in finih kvalitetah je resnica.
A. Ž L E N D E R, Ljubljana, Mestni trg štev. 22
SKRIVNOST MOJE MLADOSTNE LEPOTE.
S4ve Asiatique. S tem preparatom dosežemo posebno bujne, goste In dolge obrvi In trepalnice, s čimer dobe oči pikanten, dražesten in privlačljiv pogled. Din 45-—.
Noir d'Orlent ima isto lastnost kakor Seve Asiatique, samo da hkrati tudi temno pobarva. Din 55-.
Kopel za oči daje očem lep, omamljtv blesk. Oči postanejo bistre, svetle in ognjevite, a rdečica, utrujenost in medli pogled takoj izginejo. Din 58 —
Zello-Pnnkt, majhen, duhovit ortopedičen aparat, ki tudi najgrši nos garantirano v kratkem času modelira s tem, da ga popravi v lepo in zaželeno obliko. Din 95'—. Neprijetne dlake na obrazu, rokah in nogah ter ženske brčlce in dlake na bradi odpravi za vselej Rapide No. I., pomoček, ki ga že 50 let preizkušajo in ki takoj odpravi in zamori ulačice v sami korenini. Din 40 —. Za velike površine dlačic na rokah, nogah in na prsih služi Rapide No. II. Din 50-—. Plešavost in izpadanje las je največje zlo za mlado in staro. V 24 urah se da za vselej preprečili izpadanje las in odpraviti prhljaj, srbečica, srabljivost in nesnaga s preparatom
Vaša lica bodo samo tedaj nežna in polna mladostnega lara in avežosti, kadar boste uporabljali naše znamenite biološke pomočke za dovršeno nego polti.
Esparcette. Lasje se pozdravijo in zrastejo zopet v bujnih kodrih. Za uspeh jamčimo. Din 60 -.
Sivi lasje so gotovo največji neprijatelj mladosti. vsekakor pa kvarijo lepoto vsake dame. Excelsior-Henne barva lase v vseh odtenkih in či^to preprosto za vsakega posameznika. Ne umaže rok ne glave ne perila in ne škoduje lasem. Vsakomur jamčimo za popoln uspeh Din •- .36 —
Prelepi valoviti lasje J Eta Kappe Vam naredi že v 15 minutah najlepše valovite lase. Nadomešča vsako ondulacijo, a kar je poglavitno: kodri so, če uporabljate Eta Kappe, vsak dan Izrazitejši in trajnejši. Din 38-.
„CENTIFOLIA", parfumerija, Zagreb, Jurišičeva 8. š^^ce^'"*"6
Močnejši od papana.
Oče vzdigne na roke svojega sinčka in reče:
— Vidiš, kako sem jaz močan.
— O, to ni nič; da ti vidiš, kako moj francoski učitelj vzdigne mamo, a ona je težja od mene.
r\
obe s se
JVTAN
L
.▼NI tAl
LJUBLJANA* PALAČA ♦ VIKTORIJA Pridite k nam, kajti pri nas je
še lepša izbira,
še boljša kakovost,
še hitrejša postrežba in
še cenejše!
Natakar: prosim?»
Profesor pol ureb Natakar prosim?*
Profesor to zdaj še
Nemogoča reč.