LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UBEJUJE UBEDNISKI ODBOR: STANE CEHOVIN, DBAGO COP, MAKJAN KOPECKY, NIKO LEHBMAN, BO2O LEVEC, NIKO TlCAB, JO2E 2NIDARSIC IN ALOJZ 2UZEK. ODGOVOBNl IN GLAVNI UfcEDNIK STANE CEHOVIN, UBEDNlSTVO IN UPBAVA LJUBLJANA, POLJANSKA 6, TELEFON 80-128. TEKOCl ftACUN 600-70/8-567. BOEOPISOV NB VRACAMO, LETNA NAROCNINA 200 DIN. TISKA CAŠOPISNO PODJETJE »DELO«. LETO X. STEV. 6-7 LJUBLJANA 18. APRILA 1960 VI. konterenca jugoslovanskega šfudentovskega tiska Poročall smo že, da je bila v Novem Sadu od 21. do 28. marca 1960 VI. konferenca jngoslovanskega študentov-skega tiska, katerega so se udeležili predstavniki vseh gcstili Jngoslovanskih študentovskih listov. Glavnl delovni teml konference sta bill možnosti za sodelovanje in enot-ao podobo vseh študentovskih listov ter njihov družbeno-politični pomen na univerzah. modni referat O skuipnih iaioiativah jugoslovanskiih štu-dentovskili listov je ipripra-viita redakcija novosadskega Indexa. Referat io disknsija, ki je sledila, sta ipokazala na velJke možnos bogato problematiiko vseh naših univerz in zavze-manto naprednih, sodobnih stališo Iistov do nje. V diskusiji se je izkristali-zirala tudi vrsta konkretnih m-oŽTio-sti za čiitn tesnejše so delovanje. Med univerzitetni-mi rubrikami naj bo nepreki-njeno zamenjavanje problem- skiih člankov o ideološko-po-litičnem delu, o reformi uai-verzitetnega štiudija i»n aktiv-nosti v študentovski argani-zaciji. Vsi jugoslovanski študen-tovski listi bodo v bližnji pri-hodnosti pripravili tudi nekaj skupnih akcij. Tako bodo zbrali podatke o stanju na vseh naših univerzah in podali neko emotno podobo visoke^a šolstva pra nas. Izvedli bodo tudi enotno anketo o podobi in prafilu jugoslovanskega študenta s tem, da bodo anke-tirali okrag 5000 študentov vseh ju^oslovainskili umiver-zitetnih mest. Kulturne ru-brike bodo občasno zamenja-vale literarne panorame po-sameznih univerz, informativ-ne zapise o najvažnejšib. kul-turnih in umetnostnihi pojavih širšega pomena in študije o posameznih, načelnih vpraša-nji'h. V počilnicah bodo izdali enoiten študentovsiki list s so-delovanjem vseh. uredništev, ki bo odraz delovaaija študen-tov v počitnicah (delovne ak-cije, seminarji itd.). Za pravil-nejšo in uspešnejšo kadTOVsko politiko posamezniih Jistov bo-do poskušali pjipraviti enoten seminar za mlade sodelavce študentovskih listov. Tako s-odelovainje, ki bo odraz vsebinskega dela posa-meznih listov, bo lahko mno-ffo pnispevalo k utrjevanju vloge ia pomena, ki ga^študen-tovski tisk vedno bolj dobiva. Ostali koreferati — Vloga študentovskega tiska v dainaš- SKUPNE INICIATIVE njem trenutkti reforme uni-verzitetnega študija (Stndent-ski list, Zagreib), Sodelavski in uredaiiški kader v študen-tovskem tisku (Studentski zbor, Skopje), Ankete v štu-dentovskem tisku (Student, Beograd), Sodelovanje profe-sorjev v študentovskem tisku (Index, Novi Sad), O nekate-rih probleonih kulturno-umet-nostne vzgoje študentov v zvezi s kulturnimi rubrikami šimdentoviskih listov (Tribuna, Ljubljana, Kulturne rubrike študenitovskih listov (Naši da-ni, SaTajevo) — in razprava ob njih so poskušali oiliko-vati in pretehtati fiziognomi-jo ter koaicept študeritovskih listov in njibovih posamezaiih ruibriik. Predvsem se je izoblikovailo mneaje, da študmtovski tdsk ne sme biti samo informator in registrator posamezmili do-godikov (sestankov, predayanj ifli p-odobno), pač pa aktiven usmerjevalec in studiozen spTemijevalec kompleksnega dogajanja na univerzi, ki je del družbenega življenja na-še celotne skiipnosti. Treba je pToblemsko vn detajlno sipremljaiii predvsem reformo umiTerzitetmega študija in ga tretirati kot veliki družbeni proces, kd je odraz vsega na-šegia politionega in gospodar-skega razvoja. Študeoiovsiki tisk lahko in tudi mora mnogo vplivati Jia študentovsko jav-no mnenje in na njiliov odnos do raznili dogajaaj in poja-vov, ki se v hitrem tempu naše^a razvoja nenehno po-javljajo pred njimi. Študem-tovski list se tudi ne sme izo-lirati pmtročij splošnega druž-benega življenja, s katerim so študentje in visokoišolske iM-stitucije v n©neh.iiem stiku. Zato je treba minogia več ipi-sati o sodelovanju študentov in umiverze v vseh panogah družbenega življenja. Mnogo več ikot doslej je tre-ba v prihodinje sodeloTati tudi s profesorji in asistenti, ka-tere prav tako tatngira vse dogajamje na univerzi. Tega sodelovamja seveda ne smerao vzpostaviti na nek kampainjski način, temveč papolnoma spcn-tano, ob skupnem reševanju skiipnih problemov. Nadaljnja razprava, ki }e živo in detajlno osvetljevala vse te probleme in način nji- hovega spremljanja, je veaj v grobem skicirala neiko ©notno podobo m koncepit študentav-skiJi listov v celoti in njiho-vih posameznih rubrik. Konferemca je pokazala, da se študentavski tisk popolno-ma zaveda svoje družbene od-govomosti ia vloge, ki jo mo-ra odigrati v sklapu našega celotneffa političneiga in druž-benega dogajaiija. Zalo laiiko pričakujeimo, da bo še vnaprej eden izined najvažnejših pro-gresivmih faktorjev v vsem dogajanju na naših univerzah ! in važna pomoč odg^avorni vlo- j gi, ki jo ima Zveza Študentov | kot politična organizacija vn arena študentovsk&ga življe-nja. Vsi u-trjuje in to dakazruje, da je klub na pravl poti. j. š. Delegacija UGET v Ljubljani UGET - Nacionalna unija študentov Tunisa je organizacija, ki združuje vse ttfniške študente, ne glede na to ali študirajo v Tunisu, Franciji ali vzhodnih dr-žavah. Iz ilegalne organizacije, katere oilj je bil vključiti tuniške študente v borbo za nacionalno osvoboditev pod vodstvom stranke Neodestur, se je razvila v močno štu-dentovsko sindikalno organizacijo, ki ima pomembno vlogo pri reševanju študentovskih problemov in izvaja-nju napredne vladne politike na področju šolstva sploh. Na mednarodnem področju scdeluje UGET tako s Stal-no študentovsko konferenco (COSEC) kot z Mednarodno študentovsko zvezo (MSS). Vendar je težišče njihove mednarodne dejavnosti v sodelovanju z mladinskimi organizacijami v vzhodnoevropskih državah, predvsem pa tudi z Zvezo študentov Jugoslavije. Štiričlanska delegacija UGET je našo državo obiskala kot gost Zveze študentov v času od 21. marca do 6. aprila. V tem času je obiskala štu-dentovske organizacije v Beo-gradu, Zagrebu, Novem Sadu in Ljubljani ter gradbišče av-to ceste v Nišu. V razgovorih s Centralnim odborom ZŠJ so se med drugim tudi seznanili z mednarodno dejavnostjo na-še organizacije, izmenjali sta-lišča do mednarodnega štu-dentovskega gibanja ter se dogovorili o sodelovanju med oberaa organizacijama v le-tošnjem letu. Prvi dan svojega obiska v Ljubljani so se člani delefja-cij-e sestali s predstavniki Upravnega odbora in Študen-tovskega sveta v StiKlratov-skem naselju. Po ogledu na-selja in restavracije se je raz-vil raz^ovor, v katerem je tu-niške študente prerlvsem za-nimalo delo organov družbe-nega upravljanja v naselju, fimančno poslovanje ter način, kako študentje prebijejo svoj prosti čas. Naslednji dan so si tuniški študentje ogledali metalnršiko fakulteto in inštitut, kjer so jih nadvse prasrčno sprejeli predstavniki Združenja štu-dentov in profesorjev. Udeležili so se tudi sestan-ka UO ZŠJ, kjer so zastavlja-li članom vprašania iz vsebine ideološkega dela ZSJ in naše-ga firospodarstva. predvsein pa so jih zanimale možnosti kul-turnega sodelovan.ja raed .na-šimi in njihovimi študenti, nakar je pred^odiTJk Univer-zitetnes^a odborn pr;redil sve-čano kosilo v čast tuniških gostov. Ob koncu objska so si tuni-ški študentje ogledali tudi Po-sto.jnsko jamo ter navdušeini nad toplim snrejemom im le-potaini noš° dv7c-\e. nadalje-vali svojo pot r>;) hi?aslavi|i. Pri tem pa so na:i\ ob odhodu naročili, na.j pozdravimo vse ljubljanske štndente. Center za marksistfčno fzebraževan|e študentov SREDI DELA 11. marca je bilo v Studentovskem naselju prvo pre-davanje Centra. Od tedaj so večer za večerom predavanja, diskusije, razgovori o najaktualnejših vprašanjih. Konec tega meseca bo za letošnje šolsko leto končala z delom ta uspešna študentovska institucija, ki je ravno zaradi svoje Sirine in velike možnosti izbiranja tem iz sodobne druž-bene problematike pritegnila tako veliko število študentov. Center ni več nejasen pro- gram in želja rnncgih študen- Prof. dr. Heli Modic med predavanjem tov. Danes že lahko govorimo 0 njem kot 0 ustanovi, ki si je krepko utrla pot med študente in ki bo tudi v prihodnjih le-tih predstavljaia na univerzi vsega upoštevanja vreden fak-tor. Ravno zato lahko primer-jamo zastavljeni program in delo Centra, ki je sedaj že ne-kaj realnega. Predvsem se nad zdi, da je bil program de-la ponekod preširoko zastav-ljen, ker pač še niso bile jasne vse obiektivne težave, ki so se pojavljale in se še pojavljajo. Po večini izvirajo vse iz po-manjkanj-i izkušenj za organi-ziranje tako obširnega progra-ma ali pa iz pomanjkanja pre-davatdjskeg* kadra. Letošnje delo se je strnilo V nekak dvomesečni kurz pre-davanj, čeprav bi bilo bol.i umestno ia:-poreJili ve:ere enakomerno v teku vsega šol-(fcega leta. Temu so bile letos fStrok razmeroma pozne pri- prave in nepričakovano veliko število prijav za Center. Upamo, da bo prihodnje le-to bolje, saj se bodo priprave začele že poleti, med počitni-cami, tako da bodo novembra že prva predavanja. Osnovna in morda najtežja naloga je bila gotovo ta, kako pridobiti za delo v Centru do-volj predavateljev. Uspešnejše bi bilo vsekakor, da bi v pri-hodnjem letu vnaprej obliko-vali stalen predavateljski ko-lektiv. Ta bi v veliki meri vplival na izvedbo programa. Letos je zastavljeni program predstavljal določeno omeji-tev za predavatelje, saj so ravno oni s svojimi predlogi vnesli mnogo oblikovnih in lo-gičnih sprememb. V prihod-nje bo treba z njimi veliko tesneje in intenzivneje sodelo-vati. Delo Centra poteka letos v glavnem v obliki predavanj, ki jim sledi diskusija oziroma odgovori na vprašanja poslu-šalcev. Tak način je bil nujen zaradi velikega števila poslu-šalcev (200—300) in pomanjka-nja predavateljev. Vendar bi se tudi pri teh omejitvah in pogojih dalo najti in uspeš-neje uveljaviti nekatere nove in zanimivejše oblike. Posebej bi bilo treba omeniti letošnji »Razgovor za okroglo mizo«. Takih in podobnih večerov si želimo še več. Za konec še nekaj 0 propa-gandi. Pogrešali smo lepakov, ki naj bi v zanimivi in okusni obliki obveščali in pritegovali študente in tudi druge. Pomi-sliti bi bilo treba morda na nekaj privlačnih reklamnih panojev v ŠN, AK in morda še kje v središču mesta ali na univerzi. Kljub temu pa že letos v redu poteka obvešča-nje študentov po posameznih fakultetah. Oktobra bodo volitve študentovskega predstavnika v US in svete fakultet Ob koncu letošnjega šolske- Univerzitetnem svetu. Naši ga leta bi morali študentje predstavniki pa bi morali izvoliti svoje predstavnike im imeti iste pravice kot vsi njihove namestnike v fakultet- ostali člani svefcov- Na naši ne svete in Univerzitetni svet, univerzi ^ ta zahteva še bolj tako da bi z zunskim seme- Upravi6ena ker imiamo fakul- strom pričeli z delom, ker do- tetne m^ Za veg 0^^^,,^ in sedanjim predstavnikom oklto- ^^^. En Mm predstavnik ne bra poteče mandat. mOfe poznati celotne prob,lema. Prvotmo se je študentovska tike tako, kot je potrebno za crganizacija odločila, da bi bi- uspešno delo v družbenem or- le volitve maja, tako kot prejš. ganu. Tudi svete Ietnikov, kot nje. Sprcsnembe dosedaflijih Obiiko sainouprave, ki se je zakonov o univerri in štatutov, razvila y zadnjem letu 2 nalo. J°do do jeseni pnpravljeni, gQ da profesorji in študentje in bodo stopile v veljavo pa sk u.MOnio in sprem- bodo verjetno prinesle glede ^ute študija, bi mo- sestave druzbemh organov bi- ,. ». .. . . sitvene spremettibe. Vsekakor rah «P««tevati pn spremembah pa se bo moralo pri teh spre- «t*tutav Prav tako pomembni membah upoštevati zaključke ^a s0Jhon voUvcev-studentov, in utcmeljme zahteve našega kl tudl se nlso uzak*n^n». IV. kongresa po povečanju Zaradi teh predvidenih spre- števiia študentovskih predstav- memb je bolj smotrno izvesti nikov v svetih fakultet in v volitve v jeseni Vloga komunistov v brigadah Kadar koli raapravljaimo o mladinskiih delov-nih brigadah, ocenjujemo njihove uspehe, pred-vsem pa razmišljamo o njihovem pomenu, ne vfldjučujemo v to toliko koinkretnega gospodarske-ga pomena, čeprav tega momenta ne zapostavlja-mo. Nikdar gospod&rakega pomena mladinskih de-lovnih akoij ne zmamjšujemo, ker je velik ioti vse-splošno pomemben. Je pa res, da posebno kadar raizmdšljamo o študentovskih in srednješolskih mla-dinskih brigadah, ki delajo le en mesec, nekoliko zanemarjamo ta či&to ekoinomski aspekt brigad, to pa iz &i»to razumljivih vzrakov in raje poudarjamo fiplošni pomen brigad in delovnih akcij. Tokrat nameravamo plsati o vlogi komuntetov v brigadah, študeutovskih fteveda, kjer J* splolno r&zpoloženje In ¦itua-cija precej drugačna kot v drugih brigadah. So Pa tudi čisto drugačui pogoji in tudi drugačne, speclfične naloge komunletov, potebno Je mesto in vloga komunistov v ituden-tovskih brigadah. Ob tej priliki ne bl gwvorill • tem, da morajo biti komu-nisti najboljšl brlgadlrji, ker J« čut odgovornostl v itudentov-sklh brigadah razvit vsaj do tollke mere, da na gploino med posameztukj ne nastopajo več-je r&zlJke, ker so brigade ko-likor toliko homogeni kolekti-vi. Po drugi strani pa je tudl udeležba v brigadk v veHki meri zavestna akclja, ker \nh-ko upoštevamo, da fto udele-žcnci v študentovskih brigadah več ali manj osve&čeni IJudje. Iz vsega tega izhajajo speci-fične naloge in vloga komuni-stov v brigadah, ki Pa niso to-liko specifične Po čisto poseb-nih razmerah v teh brlgadah kolikor po metodah dela. Zadnje Čase ob anallziranju dela osnovnih organizacij ZK v precetfšnji meri poudarjamo, da so osnovne organizacije preveč zaprte vase, pireivcč oricntirane na znoiraj; vse to Pa je do neke mere tudi vzxok, da se sprejtMia premalo štu-dentov v Zvezo kotnunistov, ker se študenti istih fakultet med seboj ne poznajo, da, ce-lo študenti istih letnilkov se med seboj premalo poznajo. Zaradi prevelike orientiranosti na zao-raj se pogosto dogaja, da os-novne organizacije ponekod razpravljajo le o notranji par-tljski problematiki. Organizacije postajajo zaradi tega ozke, toge, kajti mnogokje gredo mimo osnovnih organl-zacij veliko večji in pomemb-ne.jši problemi- To kajpak ni srf>šnega značaja. Zc« iz tega izhaja ena od po-membnih nalog komunistov, da se v brigadah ne bi zapirali ¦\Yse, v ozek krog, ločem odi ostalega kolektiva ln tako za-dolčali saml sebi. To bi bilo zelo slabo. Organizacije Zveze komu.nistav v brigadah so tista slla, ki poleg operatdvnega vodstva brigade. štaba, odgo-varjta za vse morebitne uspehe all pa neuspehe. Zaradl tega !n še mnogih drugih pomemb-nih mcmentov se morajo os-rfovne organizacije truditi, da s« komunisti in preko njih splošna politika, kf j0 vodi or-ganizacija, uveljavij« v celot-ncm kolektivu, med brigadirji. Edino tako bomo dosegli, da bodo brigade dobri in homo-geri kolektSvl. PrepHCanJ smo, da bi »e tudi politično-ideolo&ko dcjo v brigadah raavijalo mnogo jolj uspeftno, 6e bi temeljilo na individualnem delu komuni-stov. Namreč na ta naSin, da bl opustili množico vseh mo-gočlh predavanj, ki Imajo mnogokrat, če so preve* suho-parna, le ta u&lnek, da polo-vica Ijludi na njtih pnijetino! zadremlje in bi pospeševali individualni vpliv komunistov na ostelc brigadirj« H^dhi v oblikl raasnlh dlskusij all kako drugače* Sploh bi morala bitf letos pomembno vodilo komu-nlstov v brlgadah široko, na-vzven »rientlrano delovanje, kajti « tem bi v veliki meri pripomogli osnovnim organiza-dljbm po fakultetah. Spoznali bi ljudi, kl bi jlh lahko v do-glednem času sprejeli v Zvezo komunistov. Brigade so Se ve-dno zelo pomembne instltuclje, v katerih se lahko kadruje novo članstvo organizacije, če-poranr vitno, da je tb le ena od poti, ki pa prav nič ne raz-bremenjiije osnovne orgianiza-clje, da bi morda zaradi tega opustile v tej smeri vsako ak-cijo. Prl vsern tem gre dejansko za stvarl, ki s0 na prvi pogled videti nekollko protislovne ki pa so med sel>oj organsko in funkoionalno tesno poveza-ne in le krepitev ene in druge pomenl uspešaio nadaljnjo rast osnovnih organizacij po fakul-tetah fn seveda obenem tudi nadailjnijii dvig idejne ravni in g Mm vplivne moo porefta v oenovnili organiza-Oijah in tudi odborifa združenj Po fakultetah. Vendar smO delno odgovorili na osnovno Bastavljtno vpra-lanje o vlogi komunistov v bri-gadah. Odgovor poleg vteg» ostalega vsebuje tudi osnovno misel, ki v svojem bistvu po* Btavlja kot temcljno nalogo komunJstov široko akcijo deJo-vanja in vplivanja, spto*m*a-ttja Ihidi, d«la x njlmi, sltrb ea njihovo idcjno ra*t. Vp Sanje j« zelo Siroko zastavlje-no, toda preprtftani smo, da tfe da v tej smerl veliko napra-viti in da tudi uspehi ne bodo l*n«LaH Prof. dr. Anton Grad: inverzija študija na romanistikl Zaželeno znanje latinščine Tudi na rom&nistiki bo z le-tom 1960/61 uveden dvo- ozi-roma tristopenjski Študii. Prva stopnja — trajala bo dve leti — bo usposabila slu-šatelje po uspešno opravlje-nem diiplomskem izpitu za predmetne učitelje franco«ke-ga oziroma italijanskega jezi-ka v višjih razredih aaših osemletk, našli pa bodo zapo-slitev tudi drugod, n. pr. v novinarstvu, raznih ustano-vah in podjetjih, kjer bo pač potreba po strokovnjakih teh dveh jezikov. Kaj bomo predavali na I. &topnji? V glavnera moderni francoski (italijanski) jezik (8 ur tedensko: cilj — prak-tično znanje jezika), pregled Lajiževnosti (2 uri) ter uvod v romansko filolo^ijo ter znanstveni študij franc. (ita-lij.) jeziika (2 uri), skupno to-rej 12 iir na teden skozi vse štiri semestre. Ob koncu pr-vega leta bodo morali sluŠa-telji uspešno opraviti kolok-vije \z teh predmetov, šel« nato se bodo lahko vpisali v 3. semester. Zaključni diiplom-ski izpit bo po končanem IV. semestru, ia sicer iz modeme-jra jezika (ustno, verjetno pa tudi pismeno) ter pregleda književaosti (samo ustno) ki se je predaval v drugem letu (pregled 6ez 1. leto bodo že opravili po II. semestru!), medtem ko bi iz uvoda v ro-mansko filologijo ter znan-stveni študij jezika opravili le kolokvij. Ker bo treba na prvi stop-nji študiraii dva predmeta (n. pr. italijanščino in slovenšči-no), je jasno, da bo treba pri-nesti na univerzo že primerno znanje francoskega (iialijan-skega) jezika, sicer je malo upanja, da bi slušatelj res že po dveh leiih uspešno diplo-miral iz dveh predmetov kar pa bo pogoj za vpis v V. se-mester za tiste, ki bodo želeli nadaljevati študij na drugi stopnji, ki bo usposobil diplo-rnante za pouk aaa ^inmaziji ali strpikovni šoli. Tudi na II. stopnji se bo vsak predmet predaval okrog 12 ur tedensko: moderni je-zik 6 ur, v glavnem pri lek-torjiu-tujcTi, zgodoviaa franc. (itailij.) jezika, s seminajjem ( 3 ure), zgodoviaia franc. (ita-lijanske) Jcnjiževmoati podab-no 3 ure. Na II. stopnji bo treba štu- dirati ista dva predmeia kat na I. stoipnji: A predmet se bo zaklj-učil ipo 8. semestru, B predtnet pa že po 6. semestru; uspešno opravljeni izpit iz B predmeta bo pogoj za vpis y 8. semester — kot že doslej. Umljivo je, da bo A predtnet temeljiteje obravnavan na II. stopnji kot B predmet. Odprto je še vpraša-nje, ali bo povezava dveh predtnetov še vna-prej tako svobodna kot doslej; po mojem mne-nju ne smemo račuaiati s tem, da bo večina slu-šateljev zmogla po 4. se-mestru diplomski izpit k dveh nesorodnih tu-jih jezikov, kot n. pr. anglešČina (nemžčina) in francoščina (italijan-ščina), to bo uspelo le redkim; no, tudi dru-gačne grupe bodo do-voli težke! Kajti poleg obeh predm&tov bo treba po-»lušati ter opravljati delne izpite iz predvo-jaške vzgoje, sociologi-je in pedagogike. Sk\ip-no bo imel služateij oikrog 30 ur predavanj in va| na teden. Ze iz te bežne skice je razvidno, da bo študij-ski (in izpitni) režijn na romaništiki — kot tudi drugod na filozofsiki fa-kulteti — postal zahtev-nejši; zato poudarjam še enkrat: treba bo pri-ti na univerzo s primer-nim znanjem predme-tov, ki si ]ih bo sluša-telj izbral — o tem se bomo prepričali s spre-jemniin izpitom, ki le-itos še ne bo uveden —, a v času študija bo tre-ba res pošteno delati. III. stopnja — post-diiplomski študif — je namenjema vzgoji spe-cialistov, n. pr. dokto-rantom; na romanistiki bo verjetno malo kandi-datov za to stopnjo, a zaradi pomanjkanja učnega kadra bi bilo tu-di nemoffoče orgunizira-ti predavanja še na iej gtopnji. Omenjam še, da bo sluša-telj, ki bo želel nadaljevati študij francoskega ali italijan-skega jezika na II. stopnji, pred vpisom v 5. semester mo-ral uspešno opraviti kolokvij iz latinščine; tega kolokvija bodo oproščeni absolventi kla-sičnih gimnazij in morda tudi ostalih gimnazij, ako se bo v novi gimnaziji poučevala Ia-tinščina obvezno, sicer pa si bodo morali sami pridobiti primerno znanje latinščine že za časa študija na I. stopi\ji; možnost za to jim bo dana. Ali se študentovski zdravstveni službi vendarle obetajo boljši časi? 139m2 prostora! Motto vsakršne ekcije za izboljšanje študentovske zdravstvene službe je doslej bil: stroški, ki jih družba posredno ali neposredno plača za doštudiranje posamez-nika, gredo v milijone. Zato ne more bitt vseeno, kakšno je zdravstvemo stanje študenta in zdravstvena kondi-cija diplomanta, saj je od nje v največji meri odvisno, kako se bodo družbi v študente investlrana sredstva res povrnila. Ako b.očemo, da bo z uni-verze prišlo čimveč stoodstot-no zdra-vih intelektualcev, mora biti zdravstvena zaščita študentov usTnerjena pred-vsem v preventivo. Za izvedbo tega pa so potrebni določeni osnomi delovni pogoji, kate-rih študentovska zdravstvena skižba še danes nima. Le-ta je doslej nasila pečat impro-vizacije in zasilaega reševanja najnujnejših kurativnih na-log. Za celotno zdravstveno služ-bo je na razpolago 139 m2. V teh prostorih se zvrsti letno 20—25 tisoč (!) študentov. Pri tolikšni obremenitvi osebja in prostorov pa je praktičfeo nemogoče izva jati še neke šir-še preventivne akcije. Zavod za zdravstveno var-stvo študentov, ki vodi seda-nje študentovske ambulante, se dabro zaveda, da je rešitev tega problema edinole v pri-dobitvi novih prostorov. 2e pred leti je bil izdelan prvi načrt za izgradnjo študentov-skega zdravstvenega doma. Do njegove realizacije ni prišlo, sedaj pa je v razpravi možnost nad^raditve Poliklinike v Njegoševi ulici za potrebe študentovske zdravstvene službe. Tu bi dobili prostore za dve ordinaciji splošae (Nadaljevanie nq zadnji st-rani) Gospodarski razvoj nerazvitih dežel (Nadaljevanje iz prejšnje števllke) Kapitalizem je vedno speclallziral gospodar-stvo posamezne kolonije v težnji, da pretvori kapitalistični sektor, v katerem je kot pijavka sesal kri, v svojega eksponenta. S tem je kapitalizem dosegel izredno veliko stopn]o eksportne komerclalizadje naclonalne ekonomije. ZDA imajo v eksportu 7 odstotkov svojega nacionalnega dohodka. Anglija. kl je najbolj razvita dežela, ima v svojem nacional-nem dohodku 33 odstotkov samo lz eksporta. Toda, n. pr. Severna Rodezija lma 65 odstot-kov nacionalnega dohodka lz eksporta, Indo-nezija 50 odstotkov itd. V vseh koloniziranlh de-želah srečujemo isti pojav: kapitallzem Je na-črtno povečal narodni dohodek s tem, da je to povezoval z eksportom oziroma na eksportno ekonomijo ln tako kolonijo vezal tesno na sve-tovno trgovino ter jo tako napravii odvisno od svojega lastnega gospodarstva. Kapitalizem v kolonijah ni razvijal homoge-nega naclonalnega gospodarstva, ampak vedno samo izolirane veje gospodarstva, ki jih je pre-tvarjal v eksportni sektor svojega lastnega na-donalnega gospodarstva. To je blstvena karak-teristika kapitalističnega procesa, ki kaže, da Je kapitalizem pustil te dežele v globoki zaosta-lostl, ker nl sprožil procesa akumulativne eko-nomike proizvajalnih sll. Ce pogledamo naclonalne ekonomije, vldimo, da ena gospodarska veja vedno išče nove go-spodarske veje, s katerlml se potem veže in s tem tudi stimulira rast drugih gospodarskih vej. Tako gospodarstvo ima za posledico, da ena industrljska veja podpira rast druge ln s tem zafine rasti vsa nacionalna industrija neke de-Sele. Kolonializem pa nl razvijal notranjega trga, ampak predvsem eksportni sektor zelo ozkih go-spodarskih vej. V tem kolonlalnem morju raz-vlja kapitallstične oaze in s tem te dežele pri-vede do tega, da se ne more.io osvoboditi, am-pak ostsnejo na zelo nlzkl stopnji razvoja pro-livajalnih sil in tehnologije. Vse to ima globoke posledlce. Sovjetski teo- retiki, ki presojajo družbeno strukturo, med njl-ml tudi Zukov, pišejo, da Je, n. pr. Sukarno velik industrijski buržuj, agent ameriškega ka-pitalizma oziroma, da so vse nerazvite dežele po svojem nacionalnem karakterju buržoazne dežele. Pisali so tudi o tem, da je Naser mono-polist in zastopnik tvrdke Miser, ki vodl eksploa-tacijo Sirlje. So še drugi primerl, ki kažejo ne-mogoč pristop h kolonialnemu vprašanju in prl-kazujejo, da je v vseh teh deželah glavna sila nacionalna buržoazija. Ne oporekamo, da to v nekaterih nerazvitlh deželah ne obstaja, ker ko-lonizacija ni bila omejena samo na Evropejce, ampak je razkrajala tudi domorodne odnose ter pritegnila del prebivalstva v svoje roke. To tudi pojasnjuje, zakaj se dogaja, da nosilcl procesov, ki se dogajajo v kolonljah in nerazvitih deže-lah, niso aktivno proletarsko usmerjeni. Na-sprotno, tudi vodje teh akcij predstavljajo antikapitalistično usmerjene voditelje plebejskih mas v kolonijah. Proces ekonomskega razvoja in kolonialnega osvobajanja nerazvitih dežel nl kapitalističen, ampak je po svoji objektivni vlogi dejansko sestavni del svetovnega sociali-stičnega procesa in predstavlja samo obllko sve-tovnega razpadanja kapitalističnega sistema. Kolonializem je pustil te dežele v zaostalostl in pred nami Je vprašanje, kakšne so poti iz te zaostalosti. V sodobnih ekonomskih teorijah ]e veliko simpatij do teorije zaprtega kroga v po-gledu akumulacije nerazvitih dežel. ObstoJ do-ločenega gospodarskega viška je nujno tudl predpredpogoj za gospodarski razvoj. Ce hofie-mo napredovati, moramo imeti večja prolzva-jalna sredstva, kajti s tem večamo moč naših rok. Potrebno je imeti določeno akumulacijo, posebno pri nerazvitih deželah. Teorija zaprtega kroga pa pravd takole: Ce so dežele slromašne, ker imajo nizek nacionalnl dohodek, je to za-radl tega, ker imajo nizko produktivnost dela. Nizko produktivnost dela imajo zato, ker imajo malo investicijskih sredstev, ker je malo inve-sticijskih sredstev je nizka akumulacija in ker je nizka akumulacija, je nizek tudi narodni do-hodek. To je tisti zaprti, začarani krog, ki ga navajajo nekalere teorije. Ta teorlja pa ]e v osnovl rgreSena, ker nl r«, da nerazvlte dežele nlmajo akumulaclje. Imajo jo. To akumulacijo so imeli tudi naši dedje. Razlika je samo v tem, da so naši dedje akumulacijo dajali za gradnjo cerkva, medtem ko ml akumulacijo pretvarjamo v tovarne. Aku-mulacija je povsod, važno je le, kdo Jo lzkoriSča in kako ]o izkorišča. Arheologija nam odkrlva, kako velika akumuladja je bila v vseh neraz-vltih deželah pred odhodom evropskih koloni-zatorjev in civllizadje, odkrlva nam neverjetne stvaritve, ki so plod te akumulacije. Osnovno vprašanje ni v tem, ali imamo all nimamo aku-muladje, ampak predvsem v tem, v člgave roke gre ta akumulaeija, kdo jo je izkoriščal in z njo bogatel. V prvem razdobju vladanja Angllje v indiji je samo v petdesetih letih, od 1750 do 1800, po-tegnila le-ta iz Indije eno milljardo Šilingov vrednosti. Takrat Je bil letni nadonalni dohodek Anglije 187 milijonov funtov. To se pravi, da je v 90 letih samo lz Indlje dobila Anglija pet svo-Jih nacionalnlh dohodkov all da je 10 odstotkov svojega nadonalnega dohodka dobivala Anglija lz Indije. Dejansko je Indija sama finandrala angleški gospodarski razvoj, ker je ta vsota ta-kratne Case pomenila dovolj sredstev. S tem hočem poudarlti, da je akumuladja v Indiji bila, vendar Jo Je porabil kolonlzator za svoj gospo-darski razvoj. Teoretik Erik Jakobi je dokazal, da so Nlzozemci potegnili iz Indonezije 36-krat več, kot so tja investlrali. Po podatkih Združe-nlh narodov dobi investitor v koloniji v dva-najstih letlh investidje vrnjene. Tu pa se za-čenja čisto ropanje, kajti kolonizator Je vso aku-mulacijo odvajal v metropolo in z njo bogatel. Glede na to, da je kolonializem namenoma zavlral razvoj in konserviral suženjske odno-Saje, da bi laže upravljal, vladal nad kolonijami s posredništvom plemenskih poglavarjev, ki so s tem postali bajno bogati. To nl značilno samo za Indijo, ampak tudi za druge dežele. Kapita-lizem, kl se Je v Evropi boril proti fevdalizmu, je hotel v kolonijah ohranlti vse stare oblike družbenega reda, ker mu je to pomagalo vladati nad kolonijo. Ze samo lz tega Je razvidno, da problem gospodarskega razvoja v nerazvitih deželah nl samo siromaštvo kot tako, ampak ]e tu v osno-vi koloniallzem In sodalna zaostalost. Te de-žele razpolagajo samo z nekaterimi »proizvajal-nimi Bredstvi«, samo z delovno silo, čeprav je ta trditev ortodoksna, vendar le tollko časa, do-kler smo n« terenu tradidonalne ekonomske teorije, toda v teh deželah se mora razvljati pro-cea gospodarskega razvoja drugače kot v Evro-pi. Edina pot razvoja Je, dvignitl množice, kl so blle sposobne, da prekinejo s kolonlallzmom, t«r da se postavl kot ocnovni faktor gospodar- skega razvoja akumulacije v proizvajalne sile in na ta naftin dvlgne nadonalno gospodarstvo v celoti. Za nerazvite dežele Je bistveno, da gospo-darskega razvoja ne morejo dvigniti indivl-dualnl heroji ali voditelji, ravno tako ga ne mo-rejo dvlgniti posamezni kapitalisti in indlvidual-ni producenti. Proces gospodarskega razvoja v nerazvitih deželah se lahko začne edino pod po-gojem, Ce bogastvo nerazvite dežele postane lastnina široklh množic. Torej kapitalizem ne more bitl prava pot v procesu razvoja nerazvi-tih dežela, kot je to bilo v Evropi, ker so te dežele dejansko že prežlvele kapitalizem. Pot razvoja Je drugačna kakor v zapadnl Evropi, kjer kapitallzem že doživlja svo] razkroj. V ne-razvitih deželah. se Je kapitalizem že izžlvel v obllki kolonializma in tako gre dejanski razvoj mimo tlstega kapitalizma, ki je značilen za za-hodno Evropo; razvoj teh dežel gre po drugačni poti, preskakuje razne faze klasičnega razvoja družbe v deželah, kjer se je kapitalizem razvi-]al in propadel. Vse nerazvite dežele so že šle skozi izkušnje kapitalizma v obliki koloniallzma ln videle vse negativne strani razvoja gospodar-stva v kapitalizmu ln prav zato niso priprav-ljene teh negativnih eksperimentov ponavljati. Havno zaradi tega, ker je sodalizem naj-bolj verjetna oblika novega razvoja družbe, je to tudl najbolj verjetna oblika, posebna oblika socialističnega razvoja teh dežel. Nehru lma zato popolnoma prav, ko pravi, da je pot raz-voja Indije dejansko pot sodalizma. Tudi pred-stavniki in vodje ljudstve v Centralni Afriki pravljo, da treba najti tem Ijudstvom afriško pot socializma. Voditelji nerazvitih dežel vedo, da kapitalizem ne more biti pot pospešenega gospodarskega razvoja njihovih dežel, ampak da je to lahko samo posebna oblika sodali-stlčnega razvoja. Nekateri teoretiki trdljo, da Je nujno po-trebno doseči določeno stopnjo razvoja, prl tem pa pozabljajo, da Je prva dežela, ki je šla na pot socialističnega razvoja, dejansko za-čela svojo pot iz zaostalosti in da Je bil Trocki prvi, kl je trdil, da v Sovjetski zvezi ni mogofie graditi in razvijati sociallzma vse dotlej, dokler ne bo primernega razvoja pro-izvajalnih sil, ki bodo večje, kot so bile v kapitalizmu. Ce bi bilo to tofino, potem bi Imeli v Amerlkl že davno sodalizem, ne pa da imamo socialističnl sistem v deželah, ki so glede razvoja proizvajalnlh sll mnogo na slab-Sem kot Amerika. SubjekUvna slla, ki se Je rodila v procesu osvobajanja kolonialnih ln nerazvltih dežel, ]e v svojem bistvu antikapitalistična in zato po svoji težnji sodalistično nastrojena. Ce Nehru jasno govori, da hoče iti po poti socializma, je to zato, ker široke ljudske množice to zah-tevajo in ne bi postavil te teze, če ne bi bil prepričan, da bo ta ideja pritegnila mase na delo. Ljudske mase so osnovna akumulacija ne-razvitih dežel za dvig njihove življenjske ravni, ker ne žele več proizvajati za dobiček in tudl zato, ker l\očejo izgraditi samostojno nadonalno gospodarstvo, da bl s tem utrdili svojo poli-tično samostojnost. Tudi za to Je to njlhovo gibanje antikdmunlstično in po svojem zgodo-vinskem pomenu ln položaju sodallstično. Treba je upoštevati dejstvo, da se te dežele ne morejo razvijati tako, kot se je razvijala Evropa. Te dežele morajo graditi tovarne, že-leznice, hidrocentrale in to tudi hočejo, to pa zahteva, da se vse gradi v velikem obsegu, v obllki tehnološkega podružabljenja, ki je tako značilen za socialističen gospodarski razvoj. To so poti gospodarskega razvoja nerazvitih dežel v času, ko se Sovj~tska zveza in ZDA med seboj kosajo, da bl razdelile nerazvite de-žele na dva bloka. To kaže ne samo, da ne razumejo same poti zgodovinske nujnosti, am-pak da niti ne poznajo procesa, ki se sedaj odvija v nerazvitih deželah. To, kar se sedaj odvija v nerazvitih deželah, je avtohtoni proces antikapitalističnega razvoja in ne samo, da so možnosti, ampak je tudi nujnost, da gredo ne-razvite dežele po svoji posebni poti socialistič-nega razvoja. In po tej poti nekatere teh dežel dejansko gredo. Njihov napor za dokončno po-litično osamosvojltev in gospodarski razvoj je dejansko napor v bistvu antikapitalistlčnega značaja in predstavlja važen in bistven proces v preraščanju socializma v svetovni sistem. Sodalistična ureditev države danes ni več sistem nekoliko držav, ki to same priznavajo, ampak vedno uspešneje raste na ruševinah ka-pitalizma in njegovega razpadanja. Kolonializem pa je samo svetovna oblika kapitalizma in ob njegovem razpadanju danes po vsem svetu vzni-kajo oblike socialističnega razvoja, ki je v raz-ličnih deželah različen. Bistvo vseh teh dežel pa je skupno: osvoba-janje človeka od gospodarske oziroma fizičn« slle in nujnosti., (Sestavek Gospodarski razvoj nerazvitih d*-žel smo pripravili za tisk po stenografskih be« ležkah predavanja, ki ga je imel v okviru Ce»> tra za marksistično izobraževanje študentov dtt" rektor Inštituta za mednarodno politlko in gtt-spodarstvo JANEZ VIPOTNJK.) Obsodba »odprtfh« unlverz APARTHEID Po šestindvajsetumi razpravi je vladajoča naciona-Hstierta stranka 11. aprila lani dosegla v parlamentu še eno izmed svojih »zmag«, zaradi katerlh je Južno-afriška unija postala že sinonim za najbolj grobo rasno diskriminacijo — parlament, v katerem ima vladajoča nacionalistična stranka več&no, je obsodil višjo vzgojo v Južnoafriški uniji na popoln apartheid. Razmerje glasov po drugem glasovanju je bilo 100:65 za apartheid, kar je praktično pomenilo ukinitev še zadnjih dveh »odprtih« univerz, na katerih so se beli in črni štu-dentje učili skupno, in ustanovitev petlh novih tako imenovanih »bantu« univerz, ki so namenjene le ne-evropskemu prebivalstvu v Južni Afriki. Tak je bil prvi rezultat pet-letne borbe južnoafriške na-ckmalne StudeBtovske unije iai liberalnih elementov v Juž-ni Afriki z vladajočo naciona-listi&no stranko. To borbo pro-ti rasni segregaciji je podpi-ralo preko 200 najrazličnejših organizacij po vsem svetu in obe velrki mednarodni študen-tovski organizaciji, Mednarod-na šturi«nt©vska zveza in Mednarodna študentovska komferenca. Zakon o apartheidu na uni-verzah je le del rasistične za-keraodaje in. delovanja nacio-nalastiene partije, ki si z vse-mi silemi prizadeva ločiti »Jculturen« razvoj Evropejcev, Afričanov in Indijcey ma vseh področjili. Zakon, ki je bil sprejet 11. aprila Ietos, je uvedel segre-jfacijo na zadnji dve »odprti« Tliniverzi v Južni Afriki — n^-verzo t Capetownu in uv ¦ ao v Wrtwatersrand, k< > T miTU in slogi živeli beh in hmi Studentje že več kot 40 let. Editna »ugodnost«, ki jo zakon nudi neevropskim štu-dentom, je klavzula, da sedaj vpisani študentje lahko na omenjenih univerzab končajo študije in da se bodo na me-dicino lahko še nadalje vpi-sovali tudi črnci in Indijci, ker je potreba po zdravnikih velika, beli zdravniki pa ne-radi zdravijo temnopolto prebivalstvo. >Bantu« šole bodo gradili v oddaljenih in izoliranih pre-delih, da bi iako v največji meri preprečili intelektualne ali socialne stike z ostalim de-lom prebivalstva. Vsi ti ukre-pi, tako trdijo vladini zago-vorniki, bodo ohranili »bantu« kultairo. Tako imenovano >baaitu« kulturo je vladna ko-misija nekoč označila kot »po-ligamijo, ritualne obrede, varjenje piva in nabiranje divjega sadja im špinače.« Novi zakon pa ni prizanesel niti uoiteljeTn in prolesorjem. Medtena ko po prejšnjih do-ločbah ni mogel noben vlad- ni organ zahtevati od peda-gogov odgovora na vprašanje o njihovih nazorih glede reii-ffije, jim novi zakon to omo-goča. Proti tej določbi zako-na so se skupno borile angli-kanska, katoliška in judovska cerkev. Razen tega pa tudi vrsta drugih določb stavlja učno osebje pod posredno ali neposredno kontrolo vladnih orffaijiov. Nasprotovanje Južnoafriške študentovske nacionalne unije (NUSAS) proti uvedbi rasne segregacije na univerze in ko-legije je bilo in je še nekom-promisno. Predstavniki izrab-ljajo vsako priliko, da z med-narodnih odrov seznanjajo svet s položajem v južnoafri-škem šolstvu. Mnogi študen-tovski voditelji so bili zaradi tepa preganjani io zaprti. Tik pred sprejetjera zakona o apartheidu je hotelo obiska-ti ministra za vzpojo J. J. Ser-fonteina več študentovskih delegacij južnoafriških uni-verz z željo, da bi minister umaknil predlog zakona. Mi-nister jih ni sprejel, pač pa jira je dejal njesov sekretar, »da minister ne želi imeti ni-kakega neposrednega stika s študenti.« Tistega dne, ko so poslanci glasovali o zakonu, so se mo-rali ob svojem prihodu v par-lameint prebijati s pomočjo stražnikov skozi stotine štu-dentov, ki so demonstrirali pred parlamentom, naseč transpareaite: univ&rze naj ne pastanejo žarišče rasizjna itd. V govoru, ki ga je imel mi-nister za vzgojo tik pred zad-njim glasovanjem o zakonu, je dejal, da nihče na svetu ne more odvrniti južnoafriške vlade, da ne bi uresničevala svoje politike. »Najostreje protestiram«, je nadaljeval, »proti poizkusom iz tujine, da bi nas učili, kako naj ureja-mo svoje zadeve. Resolucije, ki so jih o rasni segregaciji sprejemale ob raznih prilikah na nacionalnih in mednarod-nih študentovskih zborova-njih, je označil kot >nesramno vmešavanje v notranje zade-ve.« To pa se zgodilo samo zaradi 5>popačenih< vesti in formacij, ki jih je svetovni študentovski javnosti posre-dovala Južnoafriška naeional-na študentovska unija! Proteslni plakat proti rasni segregaciji na pročelju univerze Witwatersrand, enc izmed dveh »adnjih univerz v Južni Afrlki, kjer je Wl dovoUen vpla bclim ln 6rnim Studentom Zopisl ob Mainl Mešani karnevalski občutki Sproščenost in izvlma ne-posrednost pustnega prazno-vanja v Nemčiji S2 vtisne vsa-kemu tujemu obiskovalcu prav gotovo kot ena tistih značil~ nosti, ki mu ne dovoli, da bi se ji izognil in ostal nepriza-det. Ze vse od novega leta se Ijudje pripravljajo na te slo-vesne trenutke; in prav te priprave nenadoma prerastejo v spontano sproščenost. Ujel sem zadnje dni miirzburškega Faschinga, Čeprav so visele zastave na pol droga za zvoic-kauskimi Žrtvami, je tudi me-ni večtisočglava množica (ob pustnem sprevodu je bilo po cestah okrog 120.000 Ijudi) pre-križala za kratek čas načrte, s katerimi sem dopotoval v to bavarsko mesto. Dan in noč je vrvelo po ulicah ... Zaman so bili plakatl »Bog te vidi tudi za masko«. Onkraj ceste $o v slaščičarni plesala dekleta s svojimi gosti. Teško je mi-sliti, da ne bi tudi tujec vsaj za hip pozabil prav na vse. Toda prija1;elj Sep me je opomnil, naj prisluhnem hre-ščeči glasbi iz zvočnikov, fci je preglasila tudi vesele klice helau. Bila je ena tistih ko-račnic (in ne edina!) iz težkih časov kljukastega križa... Zdi ge mi, da sem bil tedaj med redtkimi, ki sem se v tem pisanem karnevalskem vrvežu spomnii na januarske antise-mitske izpade. Tudi Wiirzburg jim ni ušel. In vendar, kaj je bil vzrok, da nisem dobil od-kritega odgovora niti pri di-jaklh, študenUh. Nekateri sta-rejši, poslovni Ijudje pa so se komaj še spomhili, da je tudi marsikod v njihovem mestu pisalo Juden ro.us poleg zlo-ve&če prekrižanih črnih črt. Trije študentje pravniki, sicer politično zelo aktivni v štu-dentovski zvezi, so mi na vpra-šanje o »zadevi dr. Heyde« (zdravnik, ki je bil po 14 letih znova odkrit %n sedi sedaj v wiirzburški ječi, obtožen ude-ležbe v nacionalistič. evtha- čanov zaradi protižMovskih na nazijskem programu) postre-gli le s suhiml, čisto juridič-nimi podatki. Važno je, ali bo obsojen za uboj ali za umor z naklepom. Imel sem občutek, da so s tem želeli temo tudi izčrpati. Je bil morda le čas neprimeren za resnejši razgo-vor? Zdi se mi, da ne. O vsem tem sem se lahko vozneje pre-pričal skoraj ob vsakem ko-raku. VELIKI VOJSKOVODJA Pred štirimi lett je bila pre-povedana socialistična stranka rajha. Njeni bivši člani, vsaj tisti, ki so politično še delo-vali, so se vključili v DRP (nemška stranka rajha), eno najmočnejših strank, ki zdru-žuje bivše hitlerjance. Razen te je trenutno zlasti aktivna še NDU (nacionalna nemška unlja). O tem človeka zlahka prepričajo raznobarvni volilni plakati s slikami vodilnih po-litikov, ki so si ravno v tem pokarnevalskem času ieleli zagotoviti večino v mestnih svetih. Od tod potekajo niti, ki povezujejo danes okoli 50 nacistično usmerjenih organi-zacij, med katere prištevamo tudi mladinske Schillerjugend, Wandervogel in Viking. Kljub temu, da nek (za sedanjo Nemčijo tako značilen) teena- ger ni poznal najbolj znanih imen nacističnih mladinskih voditeljev, mi prav ta tudi ni znal povedati kaj več iz časa Tretjega rajha. Da to ni nek osarrdjen primer (čeprav je imel ta petnajstletnik za svoja leta zelo zrelo mišljenje o so-dobnih političnih problemih), so mi potrdili tudi odgovori v anketi munchenske Revue, ki jo je izvedla na neki gimna-ziji: Hitler je zgradil olim-pijski stadion ... Bil je slab general.., Ne vem, tako daleč še nismo... Mislim, da je bil proti Judom ... Sam bavarski minister za prosveto Maunz je nedavno izjavil, da zbuja neznanje šo-larjev o zgodovini nacistične dobe naravnost strah. »Preveč je govora o letu 1934, premalo pa o Tretjem rajhu,« Naj po-tem presenečajo odgovori de- setih mladih Ijudi v starosti od 14 do 23 let, ko je na vpra-šanje, če mislijo, da bi Hitler tudi brez vojne postal eden največjih državnikov, odgovo-rilo 48 odstotkov z da! In prav H so na vprašanje, zakaj je prišlo do svetovnega požara, odgovorili: Hitler je izdal 90 milijard za oboroiitev, zato je moralo priti do vojne ali in» flacije. Zahodnonemško notranje mi-nistrstvo je izračunalo, da je bilo meseca mnuarja 414 na-cističnih in protižidovskih iz-gredov; od 23 povzročiteljev incidentov jih }e bilo 13 čla-nov in simpatizerjev DRP. — Bavarska je ob teh dogodkih »zasedla* četrto mesto. Notra-n}i minister Schroder pripisu-je te incidente halbstarkom in jim ne daje globljega politič-nega pomena. Zanimivo je, da skuša tudi frankfurtski štu-dentovski časopis Diskus opra-vičevati te izgrede le z nedo-zorelostjo in neznanjem mla-dih »risarjev«, ne da bi se spu8til v globljo analizo, če-prav jasno kaže, da se zaveda tsaa problema. »Naša najno-vejša zgodoviMa ne sme več ostati tabu. Ne smemo pa ta-koj začeti prevračati fUose-mitskih kozolcev« — pravi ta list na koncu. Upam pa, da ni Manfred « Miinchna edini, ki misll dru-gače. V pismu hamburški re-viji Stem piše tudi tole.- »S svojimi 19 lett poznam zgodo-vino zadnjih desetletij le sla~ bo (!). Glede na vaš članek (V Evropi ugašajo luči — op. AB) pa si znam tolmačiti, zakaj nas Nemce marsikje v tujini ne-prijazno sprejemajo.* A. Bassin Universidad de Panama Univerza v Panami, edina univerza v deželi, je začela svoje delo oktobra 1935 z 11 profesorji in 127 študenti. Mnogo pred tem, lcta 1749, jc bila ustanov-ljena kolonialna univerza, kl pa Je blla po izgonu jezuitov leta 1767 ukinjena. Sedanja uoiverza je bila ustanovljcna na temeljih Narodnega inštHuta (Instituto Nacional), najvažncjie šole druge stopnje v deželi, in je zrasla iz Farmacevtske $ole, Geodetske šole in Šole za pravo tn politične znanosti. Njerta struktura, osebje, štu-dijski tečaji in celo ime (Pa-namska nacionalna univorza 1943 in Panamska univerza 1946) se je razvijalo v različ-nih razmerah. Zaradi študen-tovske stavke 1943. 1. je vlada cdobrila začaano univerzitetno zakonodajo, ki je univerzi za-gotovila določeno stopnjo av-tonomije, dala paravico študen-tom, da soodločajo o univer-zitetnem življenju in določila, da volijo profcsorje dekani, cističnih izpadov v Zah. Nemčijj rektor in študentovski pred-stavniki. Leta 1946 je Panam-ska univerza (Universidad de Panama) dobila popolno avto nomijo. Univerza je začela de-lati v zgradbi Narodnega in-štituta, leta 1949 pa je najela posojilo, s katerim je zgradila današnje univerzitetno poslop_ je. DanaSnji cwgani univerze so: univerzitetni svet, ki ga sestavljajo rektor, vsi profe-sorji in dvanajst izvoljenih študentovskjh predstavnikov, administrativna uprava — rek-tor, šest dekanov jn šest štu-dentovskih predstavnikov, ku-ratorij — rektor, minister za šolstvo, predstavnik profesor-jev, predstavnik študentcv vn štirje meščani, ki jib voli uni-verzitetni svet. Kuratorij skrbi za materialno bazo uni-verze. Rektor je v javnosti predstavnik univerze in nad-zoruje delo različnih admini-strativnih oddelkov in inštiitu-tov. Je tudi pnedsednik uni-verzitetnega sveta in admini-stratjvne uprave. Fakultetne svete sestavljajo profesorjj in dva predstavnika študentov. Ti sveti rešujejo specifične probleme, ki se tlčejo posa-meznih fakultet. Dekani vo-dijo posamezne fakultete in jih na zunaj predstavljajo. Sprva so vsi študentje, ra-zen študentov medicine, lahko i poslušali predavanja samo popoldne, kinalu pa se je po-javila potreba po celodnevnem pouku. Leta 1957 je vlada odobrila določeno vsoto, kj je bila potrebna, da so lahko predavali ve& dan. Univerzi-tetno skupnost danes predstav-lja 130 profesorjev, 29 lek-torjev, 6 asistentov in nad 3500 študentov, ki so vklju-čeni na šestih fakultetah (fi- lozofija, arhitektura, farma-cija, tig^vska akademija in medicina). Odkar ima univerza celo-dnevni pouk, je morala scve-da vlada nakazati vec sred-stev, če je hotela om^gočiti njen nemoten razvoj. Pri-spevki študentov pa niso za^ dostili vseh patreb univerze, kljub tcmu. da se je število posebno v zadnjih letih močno povečalo. Univerzitetne oblastj in študentje sami se trudijo, da bi izboljšali materialno sta-nje univerze in na ta način kar največ pripomogli k raz-voju dežele. Najvišji študentovskj ongan panamskse univerze je Zveza univerzitetnih študentov (Uni-on de Estudiantes Universita-rios) in vključuje študente vse univerze razen tistih, ki sami izrazijo, da ne željjo scdelo-vati. Ustanovljena je bila leta 1946, ko je bila prenovljena prejšnja organizacija in so bide le-tej dane nove funkcije. Najvišjo moč ima Centralni svet študentov, ki se ga ob zasedanjih udeJežijo vsi čla-ni. Tu tudi tajnoizvoljjo pred-sedstvo, to pa izvoli Izvršni odbor šestih članov. Predsed-nik IzOTŠnega odbo^ra je ob-enem tudi predsednik Zveze. Preko te organizacije š udent-je tudi sodelujejo pri uprav-ljanju univerze. S tem, da se panamski štu-denje borijo za izboljšanje akademskih in materialnih pogojev univerze, so si posta-vili za cilj tudi obrambo in krepitev demokracije ter po-litični, oospodarski in kulturni razvoj vse dežele Tako je Zveza. panamskih študentov združila svojo borbo za reše-vanje študentovskih in nacio-nalnih problemov. VTV-1960 Od vsakega študenta po eno marko Zadnje mesece se odvlja aktivnost finskih študentov v jmamenju skrivnostnih črk YTV. Itneli so YTV plese, YTV časopise, YTV festivale itd. Te črke so prvfič v agodovini finskih študentov združile vse študentovstoe organizaci|e, male in velike v skupnem cilju. V sintetični cevi nesejo študentje 22.803 finske marke generalnemu direktorju Finske banke. Radovednemu bralou naj fazložimo, da pomeni YTV v fimščini >Yliappilaiden Talou-doHiiieD Valistusryaruuakko«, t glovenščini pa »Studentovska karopanja za 1 judski napredek«. Namen kampauje je opozoriti finsko prebivalstvo na ostiov-Da gospodarska vprašanja de-žele in istočasoio razlagati ta Tprašanja. O gospodarskem vipraŠanju Finske dn •odnosu iprebival-stva do gospodarskih vpra-šani finski študent.je že dalj ftasa živahno razpravljajo. Njihov zaključek je, da je položaj skorajda katastrola-len. Marda je to pretirano, res pa je, da Je vrsta vpra-šanj, ki jim nihče ne posveča dovoilj ipoizornosti. Sedanja ne-zaposienost iin perspektive za bodiočniost so gotovo med te-mi vprašanji. Nezaiposlenost se na Fiinskem namreč veča iz Ieta v leto in to ne samo v zimskih mesecdh. Posledice težkega gospodarskega polo-žaja so se pokazale tudi na volitvah, kjer je število levih volilcev znatno naraslo. Pričaikujejo pa, da se bo položaj se poslabšal. Po vo.jni se je število rojstev mo6no dviffnilo in povojna generaeija se bo morala kmalu zaiposliti. Ponudba delovne sile pa že s&dai presega povpraševanje. Najti možnost za zaiposlitev teh ljudi, je ena stran pro-blema. Stroikovnjakj omenjajo vr-sto možnosti za rešitev tež-keffa eikonomskega položaja. Industriailizacija, ki se je na Finskem pričela v začetku na-šega stoletja, je ustvarila po-goje za zaposlitev, ki nekako »dgovarjajo sedanji ponudbi delovne sile. Nove možnosti zaposlitve po vojni, rekon-strukcije in vojne cdškodnine so doslej še lajšale ekctnomsiki položaj. Vsi ti problftmi so privedli študente do kampamje YTV-59. YTV'aktivno§t račujia na podporo vsega ljudstva in^se-veda štude,ntov samih. Stu-deintje naj bi si v tej kaiapa-nji ntrdili predvsem svoje osnovBo ekoinomsko znanje, ki so ga dabili v šolah, V ta na-raen je bila organizirana vr-sta predavanj pod nasloTom »Stuiiia Economice« v vsakem finskem univerzitetnem sredi-šču. Razen tega so bile na vsaki univerzi ustanovljene še posebBe študijske oziroma Demonstraclje 50.000 Londot debatne skupine, ki bodo to dclo nadaljevale. Lanskega novembra je YTV organiziral akcijo, imenovauo »Od vsakega štude.nta po eno marko«. Njen rezultat je bila vsota 22.803 finskih mark. Ta denar so štndentje namenili za napredek ekonomsko-raz-iskovalnega- dela. Doslej na.Tvečja akcija fin-skih študentov v programu YTV pa je brez dvoma izdaja znanega študentovskega časo-pisa Finske študentovske no-vice v za študentovske raz-lTiCre fantastiČni nakladi 1,100.000 izvodov. To posebno in razširjeno številko sestav-lja vrsta člankov, ki razlaga asnovue ekonomske pojme in ukrepe. Dobila jo je vsaka finska družina. V vsebini so našteti tudi ukrepi, ki 'naj okrepijo finsko gospodarstvo. Finski študentje si seveda ne delajo iluzij, da bo njiho-va YTV akcija spremenila po-ložaj čez noč. Pač pa odgo* varjajo posmehljitcen], ki se nafdejo povsod in ob vsaki priložnosti: mi, študentje, smo v okviru svojih možnosti za-čeli potrebno in lepo akcifo, nastaja pa vprašanje, kdo jo bo nadaljeva! HISTERIJA SOVRAŠTVA S takim ali podobnim naslovom bi lah-ko označili nedavne fašistične in protiži-dovske izgrede v raznih delih sveta. Novo fažistično gibanje se je pojavilo v skoraj vsem zahodnem svetu in utemeljena je domneva, da so bili izgredi sinhronizirani in vodeni iz istega centra. To nam potrjuje tudi naslednji kratek pregled. Na božični večer je bila sinagoga v Kolnu prebarvana § črnimi in rtiečimi kljukastimj križi m napisi: »Juden raus«. To je bil prvi znak za izgrede, ki so se po tem dogodku z neverjetno naglico raz-širili po raznih koncih sveta. V Milanu so fašisti prepleskali s klju^ kastimi križi spomenik partizanov, ki so se borili in padli v borbi proti fašizmu. V Bordeauxu so se pojavili rdeči klju-kasti križi na zidovih židovskega poko-pališča. V Helsinkih so bila s kljukastimi križi popackana ofcna šol. V Južni Afriki so našli deset velikih svastik, vdelanih v igrišče za galf. V Oslu se je na spomeniku Franklina D.^Roosevelta pojavil napis: »Norveška — dežela podeželskih judovakih trgovcev«. V New Yorku so morali okrepiti stražo okrog sinagog, ker so bile vsako noč pre-mazane s hitlerjevskimi znamenji. V Melbournu so s kamenjem razbijall okna sinagog. V Torontu so besede »Juden raus« vkle-sali v zid muzeja. V Vanconverju so uradniku židovskega častnika telefonirali: »Iz tebe bomo na-pravili milo. Sledimo ti.« V Zahodnem Berlinu pa so si fažisti do-volili še več. Fašistični študentje so (A> prižganih baklah prepevali stare nacistiC-ne pesmi in nosili zastave s kljukastimj križi. USPEL VEČER Literarni večer svetovne moderne paezije, ki ga je prlredil klub slavistov na Gostinski šoli v Ljubljani Z zaekrbljenostjo so se študentje slavistike od-ločiili za ta koiralk — pribldžati svetovno moderno poezdjo (ki je od toiMiko stratni obsojena na nera-zumiljdvoisit), prdibližati jo raivno dbčinstvu, ki ima do nje narjmamij dostapa. Dostoipa že, venda-r ne srca. (22. marca na Gostinski šoli. Organizator Igor Skrap. Vodal, pripnavtil maiterial, prevedel pes.mli razen Larce, Benna, Breohta: Valentin Cundrič. Recita-torji: študentje slavistike Andreja Štefančič, Vojko Ca i>lačati.« Plenijo vozove. rekvirirajo avtobuse, ki vozijo v dvajset kilometrov oddaljeno mestece. Poveljnik je prekršil vse zakone in konvencije, ker je pač di-vizija pripravljena na odhod v neznano, tisto neizbežno pa je treba izvršiti še enkrat, sicer bi kasarne leta 1961 ostale prazne. In ABC-rekruti za šolsko leto 1947 so morali biti ustvarjeni.: ozki, mali dečki, katerih prvi državljanski podvig bo kraja premoga: bili so kot ustvarjeni za to, hitri in mršavi, in prezeball so, In že so znali oceniti vrednost stvari: gor, na va-gone s premogom, pa meči dol, kar le gre. O, vi mali tatovi, postali boste zopet pošteni, saj ste že postali pošteni, vi, ustvarjeni na zofah, lesenih kuhinjsklh klopeh, kasarniških pogradih ali v sobi št. 56 pešadijske čete, vi, narejeni v konj-skem hlevu na sveži slami, na mrzlih gozd-nih tleh, na hodnikih iin v prostorih kan-tin, kjer je prostodušni zakupnik ure in ure preobražal svojo sobo v bordel za zakanske pare: brez sramu, saj smo vsi pod kožo krvavi. — Cigarete, Luigi, in še eno limonado, še bolj hladno, če je mo-goče, in še več grenkega iz tiste zelene steklenice. Moj ABC-rekrut za šolsko leto 1947 je bil prav tako narejen v tem hladnem januarju. Ne v kakšni najeti sobi, niti v prenočišču. Imela sva srečo, našla sva dražesten, majcen privatni bordel, wee-kend hišico nekega industrialca, ki prav to nedeljo ni imel časa, da bi obiskal svoji dve prijateljici in je prepustil obe gospadični dolgočasju, medtem ko je sam čistil topove. Mali privatni bordel med bori na ze-len&m travniku in vedve deklici, ki sta pokazali toliko razumevanja in spali sku-paj v eni sobi, drugo pa prepustili nama: preproge medene barve, tapete medene barve, pohištvo s prevlekami medene bar-ve — in Coubert na steni. »Je originalen?« »Seveda, kaj pa mislite!« — telefonski aparat medene barve in deklici, ki sta znali tako prisrčno streči: prepečeni kruh in jajce, čaj in sadni sok in vse — celo prtiči — medene barve, in skoraj se je zdelo, da dišž po medu. Nenadoma slikia zatrepeta — rvekaj za-preske6e — film se jxreti?ga> tetonoaivo trepetanje, svetlorumena lisa, Se je slišati blagi šum vrteče se tuljave iz projekcij-ske kabine, tedaj se prižgo luči, žvižganje v dvorani, toda žvižganje je zaman; po prvl četrtini se film konča, čeprav je že bil snemam do konca. Ozrla se je okrog sebe, vzdihnila in pričela kaditi, kot je kadila vedno, kadar je prižla iz kina: Luigijeva limonada je postala mlačna, alkoholna grenčina pa je izhlapela in zadobMa priskutni okus močno raziredčenega vermuta. To je bil torej film, ki so ga vložili v projektor namesto anega drugega: pisani pevec tam gori, njena roka je zdaj ležala v zelenem perju njegovega hrbta. Skoraj isti petelin, le da so njegove barve nekoliko močnejše, za pultom stoji nekdo drug, in glavni junak filma je nekdo drug, tisti, ki sta ga s prejšnjim junakotn napravila v hišici me-dene barve. Mar je res danes spoznala člaveka, ki je povzračil prekinitev filma? In ti, junak, mar nisi premlad, da bi iz-polnil religijo maščevanja svoje matere?« »Tvoj oče je padel, kajtie?« »Da.« »Kaj to pomeni, padel?* »Umrl v vojni, ubit* »Kje?« »Pri Kalinovkl.« »Kdaj?« »7. julija 1942.« »In kdaj si rojen ti?« »8. septembra 1942.* »Kdko je ime človeku, ki je pognal v smrt tvojega očeta?« »Gaseler.« »Ponovi to imeU »Gaseler.« Odrinila je kozarec, vstala in stopila mimo Luigija, v tem pa se je spomnila, da mora še plačati in se nasmehniti Lui-giju: sprejel je denar in nasmešek s hva-ležno otožnostjo in zapustila je slaščičarno. Pogosto je kar nenadoma zahrepenela po otroku, na katerega je dneve in dneve povsem pozabljala: dobro je bilo slišati njegov glas, dotakniti se njegovega lica, vedeti, da je tu, čutiti njegovo lahko roko in prisluškovati rahlemu dihanji^ prepri-čati se, da obstoja. Taksi Je hitro vozil skozi ima6% iilice. Sferlvom& j* d strani opazovala šoferjev obraz, mirni, resni obraz, na pol zasenčen s ščitkom kape. »Imate ženo?« ga vpraša naenkrat; tem-na glava pokima, potem pa se za trenutek obrne k njej in zagleda nasmešek prese-nečenja na resnem obrazu. »Pa otroke?« ga vpraša. »Da,« reče mož in ona mu zavida. Naenkrat zajoče in slika na steklu, presekana z žarki svetlobe, se ovlaži. »O bog,« reče šofer, »zakaj jočete?« »Mislim na svojega moža, ki je padel pred desetimi leti.« Šofer se presenečen obme k njej, potem pa odvrne obraz, vendar z desno roko spusti krmilo in jo lahno položi na njeno ramo. Ničesar ne reče in to jo razveseli, da spregovori: »Zdaj je treba obrniti na desno in nato vzdolž ceste Hodlerstrasse, do konca.« Slika na steklu je vlažna, taksi-meter pa tiktaka in z lahnimi udarci bru-ha številke: neutrudno kopiči groš za gro-šem. Obriše si solze in v luči žarometov opazi, da so že mimo cerkve, medtem pa razmišlja, kako so njeni častitei vse manj in manj podobni Raiu: strahopetci dobro krojenih obrazov, ki popolnoma resno iz-govarjajo besede gospodarstvo in celo brez ironije omenjajo stvari, kot so narod, iz-gradnja in bodočnost; trde in goljiifive roke moških z bodočnostjo in brez nje, ki objeraajo vrat vinske steklenice, z res-nostjo obremenjeni moški in vsak mali hohštapler, — preden konča v zaporu — je v primeri z njimi skoraj pesnik. Šofer se tiho dotakne njene rame, taksi-meter pa s poslednjim udarcem poskoči še za groš. Da mu denar, mnogo denarja in on se nasmehne, izskoči in steče krog voza, da bi ji odprl vrata, ona pa je že izstopila in opazila, da je vsa hiša v temi. Obsedela je v mraku, v predsobi, pod Raievim portretom. Slika je bila naprav-ljena pred dvajsetimi leti in ie prikazo-vala Raia kot nasmejanega mladeniča, ki piše pesem na ovitek od rezancev; nasli-kal jo je Absalom Billig in na ovitek je prav jasno napisal: Barbergerjevi rezanci. Rai se je smejal, videti je bil prav tak, kot je bil v resnici, pesem, napisana na ovitku za rezance pa je ahranjena še da-nea y. arhivu i>atra Wlllibrorda: črnilo je pobledelo, pobledele so rumsne, starinske 6rke: Bambergerjevi rezanci — Baimber-gerju ni uspelo pobegniti in so ga zadušili, Rai pa se smehlja, kot se je smehljal pred dvajsetimi leti. V mraku se ji je zdel skoraj kot živ in prepoznala je strogo, skoraj pedantno črto njegovih ust, črto, ki mu je od časa do časa — najmanj tri-krat na dan — zapovedovala »red«, »red«, na katerega je mislil takrat, ko se je z njo poročil, preden je spal pri njej: izsi-Ijeni oČetav pristanek na ženitev, poročna molitev, odmrmrana nad njunima sklenje-nima rokama v somraku nalepotičene fran-diišikanske cerkve in zadaj obe priči, Albert in Absalom. Zazvoni telefon in jo zopet pokliče v tretjo dlmenzijo, ki si jo najmanj želi: v tako imenovano resničnost. Zazvanilo je trikrat, štirikrat, dokler ni počasi vstala in adšla v sobo. Tu zasiiši Gaselerjev glas, ne pove ji svojega imena, temveč samo bojazljivo vpraša: »Kdo je pri aparatu?« Pove mu in on nadaljuje: »Hotel sem le vedeti, kako vam je, tako žal mi je bilo, da vam je postalo sJfcbo.« »Bolje,« reče ona, »bolje mi je. Prišla bom na zborovanje.« »O, izvrstno,<^ vzklikne, »popeljite se z mano v avtu. Vabim vas.« »Lepo,« odvrne ona. »Naj pridem po vas?« »Ne, ne, najbolje, ga se najdeva v mestu. Kje?« »V petek ob dvanajstih, na trgu pri kreditni banki, pri glavnem vhodu. Ob dvanajstih. Boste res prišli?« »Prišla bom,« mu odgovori in pomisli: ubila te bom, razkosala, razžagala s svo-jim orožjem, ki je strašno: s svojim na-smeškom, ki me ničesar ne stane, le drobcen vzgib mišice nad spodnjo čeljust-jo, mehanizem, ki ga ni težko upravljati: več municije imam, kot si je imel ti za svoje mitraljeze, in stane me prav tako malo, kot je tebe stala tvoja. »Prišla bom,« ponovi, obesi služalko fal se vrne v predsobo. PREV. LADO KRALJ tfribunad) KLOVN JE OSTSL ŽALOSTEN Krstna predstava igre Mirka Zupančiča Romfci no, žalostni klovn v Mestnem gledališču Zopet je biilo Mestno gledališče tisito, ki ske) neizmerno komplicirana. je predstavilo našemu občistvu novo delo Pa tudi Kolombina ima ideale mladega slovenskega aivtorja Mirka ZUPAN- in hrepenenja. Želi si biti pre- r^Tr^A 1*- ^, , • +~4_ i.-- " -^ t^. magana, ujeta in strta in ka- UILA, fci mu je to tretja poizkus Merarnega kor Rombino želi zaplavati k snovanja zaodnslke desike. Torej je letošnja bdlanca izvitrnih dramdkih beseddl vec kot odlična, saj bosta svoja ikrsta v kradcem do- živela tudi Antigona Doiminika SMOLETA in pa delo Jožeta JAVORSKA. Ce pa si količkaj kritično ogledamo in ocenimo, kaj so nam vse te predstave vsebin-»ko in idejno nudile oziroma dale, se veselje nad plodno prizadevnostjo mladih avtor-jev rahlo skali. Mirko Zu-pančič oder pozna, pozna tudi njegove zahteve in vendar je napisal ROMBINA - ŽALOST-NEGA KLOVNA, kakor da ne piše za oder. Ce je Marjan RO2ANC v svojem JUTRU POLPRETEKLEGA VCERAJ namesto drame napisal dialo-gizirano novelo, je tudi ZU-PANCIC z ROMBINOM na-pisal lepo, fantazijsko vznese-,;o Doemo. Oba mlada dra-rc-:ixa sta torej nekje .ikrenila s poti, ki sta Jo komaj začela hoditi. Ideja o klovnu, ki ga ljudje ne. razumejo, ki pre-ganjan potuje skozi stoletja iz brezimne dežele v bodoči povsem neaktiven, in ne vi-dimo, zakaj ni drugačen, če-mu se ne spremeni. Rombino torej ni juhak, ki bi lahko bil središče dramskega dogajanja, saj se tudi z njim nič ne dogaja. Pravzaprav se tudi z vsemi ostalimi osebami, ki nastopajo v igri, nič ne do-gaja. In tudi igra se omejuje zgolj na golo recitacljo tek-sta, ki pa še zdalec ni taka, kakršna bi vsaj približno morala biti. Izjema bi bil tukaj samo Rombino-Saša MIKLAVC, ki je vendarle našel za svoj glas in način igre primerno vlogo. Rombino naj bi ponazarjal intimnoist človekovega čustvo-vanja in iskanja, ki obstaja vselej in v vseh dobah, ki je neuničljiva in nepogrešljiva. — Svet človekovega čustvovanja je lahko neizmerno širok, poln in razgiban, nikakor pa ni Klovn Rombino (Saša Miklavc) in Kolombina (Ivlca Zupančič) sta se končno srečala v srečni deželi kovača Svetlina čas, bi bila prav lahko upri-zorjena tudi kot pantonima ali morda balet, ne da bi avtorjeva originalnost ali os-novna misel bili kaj priza-deti. To pa seveda le v pra-vilni izvedbi. Tako pa se je ideja o večnem iskanju znašla na odru kot igra s polno lepih besed in stavkov ter res po-etičnih misli in boleče než-nosti, zaradi katere se zga-nemo. Saj navsezadnje smo mi vsi tisti svet, ki Rombina ne razume, ga preganja in zapira med rešetke tesne ječe. Jezi nas, ker je Rombino enak, večno žalosten in potrt, ves pogreznjen vase, na zunaj pasivno pogreznjen sam vase, tog in zaprt. Krhka, belo oble-čena postava žalostnega klov-na ponazarja njegov brezoseb-ni, nekam odmaknjeni odnos do sveta, kakor da bi s s tem hotel zavarovati pred bolečf-nami, ki mu jih bo prizadejal svet in ljudje v njem in okoli njega. Vendar pa Rombino le ni zadovoljen s pasivnostjo, ki mu je skoraj vsiljena, njegov ideal je lepa, živahna in živ-ljenja željna Kolombina. In da bi ostala njegov ideal, mu mora biti nedosegljiva, kljub realnosti neotipljiva in kljub navidezno jasni preprostosti v bistvu (kakor vse prave žen- zvezdam, da bi dosegla popol-no zadovoljstvo, najde Kolom-bina svoj ideal v sanjah o gu-sarjih, ki simbolizirajo moško moč in premeteni pogum. Oba pa sta ves čas skoraj enako oddaljena od svojih idealov, zato da ideali ostanejo ideali. Režiser Mirč Kragelj k. g. je to Zupančičevo poetično fantazijo režiral preveč reali-stično, tako da je bila njegova režijska zasnova očitno v na-sprotju z nežnim tkivom tek-sta, vendar pa je njegova za-sluga, da je tekst dostojno skrčil ter tako dosegel zažele-no in največjo možno razgiba-nost. V začetku igre nas avtor opozori, da bo nadaljnje doga- janje še najbolj podobno im- provizaciji in bi to moralo bi- ti režiserju glavno vodilo, s čimer bi se ognil škodljlvi okornosti, ki je bila v upri- zoritvi ponekod le preveč opazna. Temu so v veliki meri krivi tudi nastopajoči. Igra v Rombinu — žalostnem klovnu se v največji meri poslužuje žlahtnih prvin igralskega iz- raza. Kako je tukaj samo važ- na govorica rok, obraza, drže telesa in s kako malo gracije so podajali igralci svoje vloge! Saša Miklavc je svojega Rombina oblikoval kot povsem nestvarno, fantazijsko figuro, občutljive, preganjene in ne- razumljene, hrepeneče pesniške duše, pa vendar — kar je glavno — Rombino verjaine. Ne zato, ker želi ali mora ver- jeti, on preprosto verjame. Verjame v svet, v ljudi, v svoj ideal. 2alosten je, ker je ne- srečen, a ga to ne stare. Ceprav bi skoraj moral biti komplici- ranf je v bistvu pravzaprav sila preprost in enostaven. Mi- klavc je svoj lepi tekst lepo govoril, njegov v žalost maski- rani obraz klovna pa je njego- vo deklamacijo skladno dopol- njeval. Ivica Zupančičeva zadnje ča-se mnogo nastopa, tako da se ne more dovolj poglobiti v vsako vlogo. Kolombina je le-pa in ženska, prebrisana ko-keta, kakor ustvarjena za obo-ževanje. Zupančičeva je svojo vlogo podala precej enostran-sko in z občutnim pomanjka-njem zahtevane in nujne gra-cioznosti. Oba vojaka, Bum in Dum '(Mafcjan Hlastec in Franci Pre-setnik) sta bila realistična, ne-kam potencirano karikirani figuri, kot izraz občutnega na-sprotja fantazijski Rombinovi pojavi. Sicer pa sta oba le za-igrala s pravim občutkom za mero. Zlo v igri je predstavljal Franjo Kumar kot starec-me-ščan oziroma general, vse Do-bro pa kovač Svetlin, Franček Drofenik. Obema je tekst predpisoval tudi igro. Danilo Bezlaj kot režiser aziroma pro-fesor dejansko ni ničesar po-menil, svoje vloge ni odigral — le povedal jo je. Če bi bila režijska zasnova drugačna, fantazijska, s polno abstrakcijo vseh realističnih primesi, bi morala biti tudi scena povsem druga. Tako pa je ta, ki jo je nafedil Milan Butina, v tej kombinaciji zelo dobra. In na koncu — Rombino-ža-lostni klovn gre v svet. Ženeta ga hrepenenje in ljubezen. Prehodi dčlgo pot skozi stolet-ja ln preko dežel, a povfeod ga sprejemata mraz in nerazttme-vanje, pčsmeh in grobost, ki trgata občutljivost njegove duše. Rdmbino zaide v prav-ljično vizijo prihodnostL V de-želi enakosti, svobode in brat-stva bi morda našel srečo, mir in spokojstvo, toda hrepe-nenje, ki se ga ne iznebi, ga žene dalje, brez mlru, kajti Rombino je sirabol želja in hotenj, pričakovanj in upov. V ngs vseh je delček Rombinov, saj je Rombino tudi poezija in poezija bo vselej živela in bo potrebna vsem svetovom. Preteklim, sedanjim in prihod-njim. Rombino ne bi smel biti žalosten. D. Kralgher Pokaži, kaj znaš - še z druge strani Prav gotovo si je priljiubljenia oddaja Ijub-ljanskega radda v ikraitkem oasu svojega ob-stoja pridolbiia velik in navdušen krag poeiu-saicev, gledaicev in sodelavcev povsem za-služeno. Visebiinsko pester in razgiban pro-graim, kjer je poskrbljeno tudd za presene-čenja in možnoist nastopainja pred publalko ter morebitna afirmacdja, vse to so faktorji, ki jamaijo za uispeh in pofpulamost oddaje. Y zadinjem časm so ilo ipri nekaterih nastopajočih opa-ziti aiezdravo preračunl.iivost pri borbi za nagrade. Tako so se na pirimer iprijavljali neka-teri izTajalci s tako ipremiš-1 jenim pyQgraTno,m, da bi ^o-tovo »vžgal«. Poiem" je "iposfa-lo skoraj pravilo, da je zma-g&l tisti pevec, ki je zaipel najbolj ipopularne operne ari-je, ipozneje tpa poipevke. K na-stopom so se prijavljali tudi otroci, marsikateri izmed njih se je komajda dobro oprijel učenja ins t^nmeaita, na kate-rem je ipiotem zaigral in pogo-stokrat tudi znnagal. Koliko je bilo takih, ki so si »prdborili« nagrado na tekmovanj-u v pre-cejšnji meri le zaradi tega, ker so spreitno dnhovičili pred mikrofonom i-td., itd. Lepo je, da kdo pokaže, kaj zna in to fpred širokim občin-stvom. Radijske oddaje so idealna ipriložnost za to. Ven-dar fpa je pri vsem tem treba misliti tudi na to, da terja vsaika spreinost poleg narav-neg-a daru že dosti trdega de- la. K oddajam. pa so se iprijav-Ijali (in nastopili) tudi taki izvajalci, ko so se komaj za-čeli ukTarjati z — recimo — glasbo, pa so že nastopili sa-mozavestno kot pravi umet-niki. Kvaliteta njihovega iz-vajaoja je bila seveda druga plat te inedalje, čeprav je bi-la publika (pa celo obe komi-siji) največikrat zadovoljma 8 takimi »presenetljivimi ta-lenti«. Seveda ni rečeno, da se ni med ipisano mnoŽico diletantov in amaterjev (pa na pol pro- fesicmalcev!) naSel tudi kak resničen talfint, vreden pozor-nofrti in truda za nadaljnjo vzgojo. Nastopajoče so ooenjeTale kar tri 'komis.ije, le ©no izmed teh bi lahko imenovali >stro-kovno«. Največja, 6eprav ne odločujoča, je bila komisija — publika v dvoraiii, ki je na-peto sledila izvajalcu ter ga na koncu nagradila s ploska-njem. Na to komisijo so nasto-pajoči lahiko najbolf vplivali. Dejstvo, da se nekdo uči ne-petja ali igranja na nek in-strument nekaj mesecev in da se je že prijavil k nastoipu, smatra (publika v največji ve-čini slučajev za pozitivno, če-prav je v resnici ravaio obrat-no. Strokovna komisija je iz-brana. Njena naloga je, da kritiono oceni kvaliteto dzva-janja. Zal taka >strokovna« komisija najpogosteje zapade v neko čudno obzirnost ter ocenjuje nastopajoče kar pre-več prizanesljiro, kakor da bi se bala zamere. Komisija iz pubUke zaTZame največkrat še najbolj ikriitičem in ipravilein odnos do izvajalcev. Pogoste so tudi špekulacije, predrseon pri najrazlionejŠiii ansamblih, ki se zberejo 1ca.r 6ez noč za nastotp v oddaji ter navaAno zmagajo, kar jim potem nudi jamstvo, da bodo v tej zasedbi uspevali (in. pr. različni plesni sestavi). Očitno je tudi oponašanje novopeče-nih kompoaiistov >domačih viž« znanega aasambla Avse-nikov. kar jim tudi pomeni neko zagotovitev za uspeh. In tako najprej. Čeprav ni izvirna, je ideja o oddaji Pokaži, kaj znaš na vsak način silno prikladna za osvežitev našega »poreda. Le sestarljati bi jo bilo treba z večjo mero kritičnosti in z manj preračunljivosti. Pa tudi režija ieh oddaj bi lahko bila bolj domiselna, manj toga Ln pripravljena z večjo konver-zacijsko spretinostjo. Skratka — oddaje bi bilo treba vse-binsko obogatiti im preoistiti ter jih pogosteje prirejati. Saj nam talentov menda vendar ni žmanjkalo? D. K. Umetniški večer zamejskih študentov V soboto, 26. marca je v dvoranici Italijaoskega kluba txa: Vodnikovem trgm t Ljub-ljaiii priredil svoj glasbeno-literarni večer klub zamejskih študentov. Oznaka »literarno-glasbeni« večer je pravzaprav preskromna za razgibano pa-noramo "umetoiškega doživet-ja, ki so ga bili deležni poslu-šalci. Večer je pokazal ipredvsem tisto stran dejavnosti zamej-skih študentav-Tržačanov, ki ]e neposredno povezama z umetniškim ustvarjanjem ali pousfrrarjanjem. Z laslno poezijo in prozo so se predstavili trije. Miroslav Košata je občuteno recitiral svo.fe ipesmi, razdeljeine v dva cikia; prvega, ki je bil rahlo otožno pobarvan in drugega, ki je bil študentovsko razpo-sajen in duhoviit. Evelina Umek je prebrala psihološko zgodbo iFaini z roko v žepu«, s iproznim aestavkom vn z ver-zi pa se je predstavila tudi Irena Žerj«K Vsi-^tefije-so svo-ja dela objavljali v tržaškem mladinskezn tisku, pa tudi v revijd za mladino v »Mladih potih« in drugje. V glasbenem delu večera je sodelovala Nadja Pertot, go-jenka ljubljanske Glasbene akademije. Zapcla fe zelo temperamentno. Ugiajala sta Aleksander Vodopivec ter pe-vec črnskih dnhovnih pesmi Stojan Berce. Gojenec igralske akademije Alojz Milič fe prebral odlo-mek iz Malierovega »Tartuf-fa«, navdušila pa je njegova recitacija žuipnikove pridige iz Cankarjevega »Martina Kačurja.< Poudarim naj, da je velika škoda, da je bilo občins.tva malo. Če bi bila prireditev nekje drugje, morda v Štu-dentovskem naselju, bi tudi s te strani gotovo naletela na živahen odziv. Tecel Je bll fMem oziftt" nekakšna čitalniška priredi-tev, le da je ta potekala glad-ko, brez zastoja in da je pre-plet glasbenih, dramških m li-terarndh točk tvoril zakljuČe-no konipozicijo. Za vsem tem se skriva delo organizatorjev, njihov trud in prizadevanje, ki prav gotovo ni bilo majh-no. Tržačani so dokazali, da imajo v svojih vrstah ljudi, ki znajo umetniško oblikova-ti svoja doživljanja ali pa presenečajo kot reproduktiv-ni umetniki. Mislim, da bi štu-de«ntje ponovitev takšne ali podobne prireditve prav radi pazdravili. Seveda bi bilo tre-ba napraviti primerno proipa-gando, pa tudi poiskati bolj priročen prostor. J. K. literarna Tribuna uspeh v šoli, papan mu je nudil vse ostalo. Niti v deški niti v dekliški družbi ni užival poseb-ne priljubljenosti, toda kak dan, kot je bil da-našnji, mu je dajal svoje mesto in ugled pri obo-jih. Njegov, Lovrenčev oče, ni imel niti primer-nega stanovanja, še manj pa volje in razu-mevanja za takšno stvar. Hehetali so se, ko so v vsesplošnem molku opazovali Riharda in Evo (vase zaverovana nista opazila, kako vsi strmijo vanju), da bi pri naj-manjši kretnji planili v oglušujoč smeh. Lidija in Marica sta odšli v kuhinjo skuhat kavo, Pero se je za spre-membo prerinil do Rože in z njo poplesaval po-časen valček. Prekleta brezizgled-nost, je mrmral Lovrenc. Tale Lidija, ta polna, dobra stvar. Vsa ta skladnost in uglajenost na njej ga je dražila. Držati jo za roko, po na-ključju se dotakniti nje-nih las, ramen, občutiti drgetanje dekliške topli-ne... »Prerokuj, prerokuj,« }e rekla Lidija. lesu, o očeh, ki znajo go-voriti, o ustnah, ki znajo prositi, vsa razglabljanja o liku sreče, ki so ga preganjala v nočeh brez spanja, bolj v sanjskem prividu kot v zavestni predstavi, vse to bo se-daj oživelo. »Zakaj mi ne odgovo-riš?« je rekla. »Kaj, ničesar nisem slišal,« je hitro rekel Lovrenc, kot da se iz nečesa prebuja. »Saj odlično plešeš, pravim,« je razlagala. »Prej sem zares mislila, ko si vedno tako govo-ril . . .« Izpraznjene kavne sko-delice, zasanjana glasba iz radia in nekoliko di-ma v zraku... Saj je bi-lo kar zares prijetno bi-ti tu... »Še tri minute,« je re-kel Pero. »Gong v radiu bo udaril polnoč, moral bom ugasniti luč. Menda se je treba poljubiti. Za srečo, pravijo.« Samo se tri minute, kako hitro so minile vse te ure, saj so komaj pri-šli... Marica je v rokah držala knjigo. Oba para sta se pritajeno smeja-la. Lidija je sedela med Perova mama in pa-pan sta se vrnihL. okrog ene, papan je rahlo na-mignil, da bi lahko v doglednem času končali. Pero se je Lidiji po-nudil za spremstvo. Re-kla je, da ji je prav, sa~ ma da se boji domov v taki noči. Oba para sta se glasno poslavljala, domenjeno je bilo, da gredo vsi štir-je v neko javno zabavi-šče, kjer bodo nadalje-vali do jutra. Pero je predlagal Lidiji, da gre-sta tudi onadva tja, Li-dija pa je oklevala, češ da je doma obljubila ... Marica in Lovrenc sta nekaj sto metrov stopala vitric, tik pred njimi Pero z Lidijo. Zagovednež, je mislil Lovrenc. Ta človek ne Miroslav KoSuta: Slutim S toplim, zelenim vetrom bo prišla. Z nedrji polnimi ptic, s prhutanjem nemira v spočitih krilih. S prozornim nebom bo odela razpenjeni smeh vod, plivkanje miru v poljih, brstenje obstezja mojih samotnih sprehod&v. Beli metulji bodo sedali na drevesa in mi kapljali v o(A. Prebujenje trav me bo sprejelo vase — v njem bom čakail, da pride ona, ki mora priU s pomladjo. Milena Merlak: Starinska hiša Varuje tišino zaprtih oken; okovana hrastova vrata so obrambno obzidje. Preazki bcdkončki pačijo dobro voljo v prisiljeno hihitanje. Ognjišče, fci je vpelilo ognjene gore, se vsdko leto teže ogreje. Visoho vzpenja svoj stolp nad strehami im veruje, da Iz njega najdlje vidi. Zvečer se posmehuje neon oslepeli svetilki nad vrati. Pročelje na kcvterem joka zapuščena lepota, se spači ponoči v smrtnem krču Viktor Konjar: Ljukim In jutro izprane obale me samega najde, z obrazom od sonca obžarjenim. Gledal bom ptice v sinji svetlobi in k travam podarjenim skilanjal glavo. Zemlfa bo vpila rtvoje drhtenje iti v/mirUa moje teio. Nepomembno silvestrovanje V Solskl dvoranl }e prevladovalo mrzlično novoletno razpoloženje. Od svetilk pod stropom pa do vseh kotov so raz- votegovali pisane papir- ne trakove, v kotu so po- Uavljali košato jelko, ki J nez Kajzer &o jo pravkar prinesli iz gozda. V ta namen so dovolili kar desetim di-jakom iz sedme, da za dve uri zapustijo šolsko poslopje in se tako izo-gnejo vseh pretečih ne-varnosti, ki naj bi jim grozile. V šolski dvorani, tako puščobni sicer, ven-dar zvezani s toliko spo-mini, se je širil vonj po prazničnem, vonj po sve-ži smoli, ki se je z jelko preselil iz gozda. Lovrenc se je opiral na zid, s sklonjeno glavo, ko da premišljuje. Tedaj se nenadno privrti pre-, denj Lidija, lasje ji zavi-hrajo v pramenu in se razsujejo po oblih rame-nih, pogleda ga od blizu, da ji mora zreti prav v oči, in z dlanmi se za hip opre na njegova ra-mena. »Smo zamišljeni?« za-čeblja. Vse skupaj je trajalo zgolj droben trenntek, že hip kasneje je stekla proč in se pomesala med druge. V Lovrencu je vzkipelo, slast pravkar zaužite sreče se je vsr-kala vanj, ga omamlja-la ... Večini Ijudi bi bili občutki, ki so ga navda-jali, tuji, nepojmljivi.. To dekletce, ta očašca, te trepetajnče ustne, ka-ko znajo govoriti! In ta kretnja, ti roki na nje-govih ramenih, kakšna odkritosrčna preprostost! Šolsko silvestrovavje se je praznovalo simbo-lično dva dni pred pra-vim novim letom, ono pravo, veliko silvestro-vanje, resnično srečanje z novim letom si je mo-ral vsakdo ustvariti sam. Lovrenc je razmišljal. V sedmo hodi in v osem-najstem je, vsa ta silve-itrovanja pred današ-njim dnem pa so bila neznatna, bedna; boljša večerja v družinskem krogu, to je bilo vse. Ni-koli, odkar se je vočutil doraslega, se ni dogaja-lo ničesar, kar bi bilo podobno vsaj odsevu re-snične in nebrzdane ra-dosti, ki bi morala na tak dan planiti iz Ijudi, tudi v njem bi se moralo prebujati in sproščati nekaj podobnega. »Lovrenc!« Dohitel ga je prijatelj in sošolec Pero. »Greš domov?« je re-kel Lovrenc. »Ne, za teboj tečem. Idejo imam. Kam greš danes?-« »Nikamor ne bom šel. Doma bom.« »Pridi k meni,*< je raz-lagal Pero. »Povabil sem jih že nekaj. Plesali bi. Oče mi je obljubil nekaj vina, mama bo pripravi-la sendviče. Prideš?« »Ne vem ... Kdo vse pa pride?« »Ne bo nas veliko. Ta-ko sem mislil, da bi se spravila skupaj majhna, prijetno zakljnčena druž-ba. Eva in Rihard pri-deta gotovo, Saša in Ro-ža tudi, potem je tu še Marica...« »Tista bledičnost?« »Kakor že vzamel! Po-tem sva tu midva, papa-na in mamo bom poslal spat. Pa Lidija je tudi obljubila.« »Lidija ?« »Ona. huštna punca, ne? Razvila se je zadnji čas.*< »Dobro, pridem,« je rekel Lovrenc. Ko je sedaj stopal pro-ti domu, se mu je utri-njalo polno nedokonča-nih misli. Lidija! Še ve-dno je čutil njene dlani na svojih ramenih. Kako bi bilo, če bi danes, prav ta večer ...? Toliko stvari je še, ki si jih mora urediti. Sraj-co, na primer, si mora zlikati in tudi obriti se bo treba, pa... Eva in Rihard sta se že v začetku spravila v kot kavaa, drug ob dru-gem sta neprenehoma šepetala in se nista zme-nila za druge. »Stara stvar,« je rekla Lidija. »Saj nista za družbo.« Lovrenc ji je v mislih pritrdil. Mama in papan nista odšla spat, kot je priča-koval Pero. Mož, petde-setleten, žena, šest let mlajša, se še nista nave-ličala živeti, odpravljala sta se zdoma, medtem ko sta Peru naročala, naj ne pozabi svojim mladim gostom skuhatl kave in jim ponuditi sendvičev in peciva. Pero se je pogovarjal z Lovrencem. Tedaj sta prišla Saša in Roža. Na-smejana sta se pozdrav-Ijala z drugimi. Sašu se je poznalo, da že od ju-tra praznuje. Ni mogel drugače, da ne bi svojo Rožico, medtem ko ji je pomagal slačiti plašček, ugriznil v uhec, kot je šaljivo imenoval nežno, belo stvarco, zakrito s tremi kodrti. Prišel je tudi zadnji gost, bledičnost ivneno-van. Z negotovimi kora-ki je Marica stopala po parketu in zbegano po-gledovala po znanih obrazih, vsedla se je za mizo in takoj umolknila. Bila je Rožina prijatelji-ca, povabila pa jo je pravzaprav Perova ma-ma, ki ji je bila všeč njena tihost in plašnost, oboje jo je spominjalo na njena dekliška leta. Pero je rekel Lovren-cu: »Krasno, prav na pa-re smo. Jaz si vzamem Lidijo, Marico pa boš za-baval ti.« Lidijo, je pretrgalo Lovrenca. Misli si, da jo bo očaral, zaqovednež primitivni, ga je sprele-telo. O tem, čigava naj bo Lidija, bi bilo treba še razmisliti. Nekajkrat so se zavr-teli ob glasbi iz radia, obadva para tesno sku-paj. le TJdija, Lovrenc in Pero so obsedeli v po-govoru: Marica poleg njih, le da ni aovorila. Počasi in premišljeno se je zaarizla v svnj send-vič. Sicer r>a je bilo pri-ietno sedeti tu in poslu-šati. Bnn. kak*"n nič spm, je 2o.šcl! Lrnirenc v prete-klo leto. Po vzoru čosn-pisov se mu ie zdelo. dn mora vn ta d^n rovrtat' v vse dolcre dni. ko ni imel ro/ie za UndiA. v stara raz^i^Tjonin o tcm. kaj r.arediti s spboj. En-krat za iiselej bi moral vanraviti nb^očvn s sa-mim seboi. Pri Perv, na vrirner. je bV^ vse to zelo vrepr^stn. Tisto ma-lo tr»gene-raclje z novim duhom««, ki je imela moderne ideje o vlogi univerze, ki je te ideje hotela uresničiti. Treba je pripomniti, da se Cordobski manifest ne ukvarja samo z univerzami. Naslov-l.fen je vsem »-svobodnim I.judem Južne Ame-rlke-«. Socialne, družbene in revolucionarne tež-nje nove generacije so bile daljnjl odmev po-dobnih teženj starega sveta, kl nlso mogle biti vedno svobodno Izražene. nomijo univerz in v teh obdobjib je gibanje na-zadovalo, da bi se spet razvilo v bolj demokra-tičnih režimib. Videti je, da je udeležba študentov v univer-zitetni upravi problem, s katerim se v enaki meri borijo študentje celega kontincnta že od leta 1918 dalje. Univerzitetni režimi se med seboj močno razlikujejo — od zelo demokratičnih do totalitarnih. Doslej so največ dosegli v Boliviji. kjer imajo v univerzitetnih svetih študentje po-lovico sedežev, v Argentiniji tretjino itd. Prvi ukrep vsakega diktatorja je bil, da je odpravil fitudentovsko udeležbo. Socialni položaj študentov Notranjost univerze San Marcos, najstarejše v Latinski Ameriki dentov so enakl povprečnl delavčevl plačl, tako da tudi, če se zaposli, s tem ne more živeti. Omenim naj, da je največ zaposlenih študentov v Paragvaju ln Boliviji, najrevnejših in naj- celo zelo majhno število osnovnih šol. Dekleta so po večini v manjšini in predstavljajo le 10-20 odstotkov študentov. Največ študirajo farmacijo, filozofijo, pedagoške predmete in umetnost. Zelo malo pa je v Južni Ameriki poročenih študentov, predvsem zaradi težkega ekonomske-ga položaja. Oblasti pa store vse, da poročenim študentom olajšajo položaj. Značilno je, da so v vseh južnoameriških de-želah pravne fakultete prenatrpane in to že od nekdaj. Na drugem mestu je medicina, dalje filozofija, arhitektura, tehnologija, ekonomija in agronomija. Na posameznih enotah je obisk pre-davanj in vaj obvezen, kar je seveda nezdruž-ljivo z zaposlitvijo. Kot posebnost svoje vrste naj omenimo pravno fakulteto v Bogotl, kjer se začnejo predavanja šele ob peti uri popsldnel Sistem visoke in višje vzgoje v Južni Ame-riki temelji na obveznih obiskovanjih vaj in predavanj in določenem številu let študija. Ob koncu vsakega leta morajo študentje opravljatl izpite za prestop v višji letnik. Večina jih je zalnteresirana, da čimprej konča svoj študij, ker imajo kot diplomanti velike in dobre možnostl za zaposlitev. Zaradi vsega tega ni čudno, da približno 50 odstotkov južnoameriških študentov ne konča študija. To je postal zelo pereč problem, za ka-terega še ne vldijo rešitve, jasno pa je, da Univerza v Argentini manj razvitih deželah Južne Amerike. 75 odstot-kov študentov izhaja iz srednjega sloja, toda ta sloj ni točno definiraiL Rasno prepletanje se odraža tudi na unlver-zi. Na južnoameriških univerzah rasne segrega-cije sicer ni, vendar na njih niso zastopane vse rase, predvsem zaradi kulturne zaostalosti in revščine domačih kmečkih prebivalcev, ki imajo EI tornillo sin fin (Vijak brez konca) je tnalce nenavaden list honduraških študen-tov. Njegova vsebina je pretežno satirična ia upirjena direktno proti vladi temu ni vzrok samo ekonomskl faktor. Zaradl slabega ekonomskega stanja študentov jim nji-hove organizacije lahko le malo pomagajo, tako da so skoraj vse oblike pomoči pod direktno kontrolo države. Vzgoja in ekonomski paradoks Znan je izrek, da je Južna Amerika po-dobna revežu, ki sedi na gori zlata. In izrek je do neke mere brez dvoma pravi-len. Južnoameriški kontinent ima ogromna naravna bogastva, ki bi lahko preživljala dosti več ljudi, kot jih je sedaj naseljenih na tej celini. Statistike pa kažejo, da je podhranjenost povsod resen problem. Edi-no v Argentini in Paragvaju dobi navaden človeku v povprečju zadostno količino ka-lorij dnevno. Ker so proračuni skoraj vseh južnoame-riških dežel odvisni od izvoza in položaja na mednarodnem tržišču, lahko med tem dejstvom in njegovim vplivom na univer-zitetno življenje kaj lahko najdemo zvezo. Se enkrat naj omenimo, da je boj proti imperializmu ena izmed važnih oblik štu dentovske politične aktivnosti. Študentov-ski odpor proti ekonomskem kolonializmu je značilen za vse sredinske in posebej za levičarske politične formacije. Zato zastop-nik južnoameriških študentov na medna-rodnih študentovskih zborovanjih vedno načenjajo problem imperializma. Zanimivo je, da so vse napredne študentovske orga-ganizacije v celoti sprejele Leninovo raz-lago imperializma in da jo v mednarodni areni tudi zastopajo. Dejstvo je, da vsi ti problemi niso spe-cifični samo za Južno Ameriko. V Aziji in Afriki so obširna pcdročja, ki se borijo s podobnimi težavami in zato ni čudna ne-navadna solidarnost na mednarodnih štu-dentovskih zborovanjih v teh pogledih med južnoameriškimi, azijskimi in afriškimi študenti. Študentje proti diktatorjem Difetatorski režimi v Latlnski Ameriki so vedno imeli svoje karakteristične poteze - slo-neli so na močnih individualnostih, povsod je bilo lahko opaziti pomanjkanje specifične ideo-logije in vedno so se opirali na oborožene sile. Odnosi med študenti in diktatorji so danes v večini južnoameriških držav le še borbena in za študentovska gibanja slavna in včasih tudi krvava preteklost. Eden prvih ukrepov vseh, ne samo južno-ameriških diktatorjev je gotovo kršenje univer-zitetne avtonomije. Vlada ukine ali vsaj omeji pravico univerz, da same izbirajo profesorje. dekane in rektorje in si sama pridrži to pra-vico. Tipičen odiaz tega je zamenjava rektorjev, z očitnim namenom, da na ta mesta imenuje privržence novega režima. Zanimivo je, da se je v večini omenjenih dežel reševalo to vpra-šanje po osebni in ne ideološki liniji - rektorji v večini primerov niso bili niti člani vladajoče stranke. Dejstvo, da večina Južnoameriških diktator-Jev ni imela svojih ideologij, jih ni oviralo pri tem, da ne bi nasprotovali ali prepovedali dru-ge, posebno levičarske ideologije. Bali so se vsakega demokratičnega in revolucionarnega gibanja in ga označevali za komunistično. Denar je drugo močno orožje, s katerim država lahko nadzira univerze, ker so njihovi dohodki navadno direktno odvisni od nacional-nega proračuna. Diktatorji so vedno dajali prednost vojaškim potrebam pred šolstvom. Paragvaj je tak ekstremen primer - vojska .je dobila 70 odstotkov vsega narodnega proračuna, za vzgojo pa je bila določenih le 12 odstotkov. Pomanjkanje najosnovnejših pogojev za vzgojo pa Je v teh deželah porazno. Ce študentje določneje zahtevajo svole pra-vice, pa ne intervenira samo policija \n annavia. Vladni agenti dostikrat izrabijo zaostalost in ne-zavednost delavcev in kmetov in z njihovo po-močjo zatirajo študentovske upore in nezado-voljstva. V vseh deželah z diktatorskimi režimi je osebno preganjanje študentov nekaj zelo obi-čajnega. Mr.ogi med njimi morajo zapustiti do-movino in bil je celo čas, ko je bila v tuiini ena tretjina vseh paragvajskih študentov. V Argentini je bila reprezentativna študentovska organizacija do Peronovega padca v ilegali. Sele potem je lahko normalno nadaljevala s svojim delom. Vsa študentovska gibanja pod diktaturo ima-jo svoje mučenike-študente, ki jih je ubila po-licija. V skoraj vseh južnoameriških državah so oborožene sile vsaj enkrat napadle študentov-ske demonstracije ali kakšne druge njihove sestanke. Na številnih univerzitetnih zgradbah bodo ostali kot spomin sledovi krogel. ki so bile namenjene študentom. Kljub močni študentovski aktivnosti pa so blili le redki primeri, da bi se študentje odkrito uprli diktatorjem. Edina izjema so bili kubanskl študentje, ki so bili eni izmed ustanovlteljev r»-volucionarnega gibanja »14 julij«, ki je povzrofill padec Batiste. Studentje, ki so sodelovall v tej borbi, so danes vzor študenta v Latinski Amt> rikl. VEČ ŠTUDENTOV VKLJUČITI V KLUB Našim bralcem smo že predstavili športne kolektive Akademskega športnega društva Olympije. Tokrat naj omenlmo nekaj problemov iz delovanja študentov šport-nikov v rokometnem klubu Olympia. Iz razgovora s funkcionarjem kluba tovarišem Savčičem smo zvedeli, da je glavna želja rokometašev povečati število svojih članov, saj šteje klub za sedaj 26 registriranih članov. Preden spregovorimo o de-k»vanju kluba še nekaj iz zgo dovine kluba. Študentje so ustanovili rokometni klub je-senj 1958. Sprva so naleteli pri svojem delu na precej te-žav, vendar so z nemajhno mero požrtvovalnosti dosegali uspeb. za uspehom. Tekmovati so pričeli v drugem razredu ljubljanske rokometne pod-zveze, kjer so dosegli prvo mesto in se tako uvrstili letos v prvi razred. kjer so zasi-drroi precej pod vrhom le-stvice. Pri svojem delu pa morajo premagovati še ronogo težav. Posebno slabo je zaradi igri-šča. Sprva so trenirali in igrali na kotalkališču v Cufar-jevi ulici, kje pa so jih ko-talkarji Olvmpije precej čud-co gledali, ker niso plačevali nobene najemnine za igrišče. Od tam so jih izpodrinili ro- kometaši Odreda. V študeo-tovskem športoem parku pod muzejem NOB pa tudi ne mo-rejo v miru trenirati, saj vla-da tara trenutno precejšnja ainarhija. Skrajni čas je, da se v Tivoliju uredi vprašanje, kdo bo razpolagal s terni igri-šči, saj smo tik pred pričet-kom tekmovanj v rokometu in malem nogometu. Večkrat so že rokometaši Olympije in tudi drugi študentovski šport-ni forumi posredovali, da se uredi urnik koristnikov igrišč, vendar šele v zadnjem času kaže, da bo prišlo do zado-voljive rešitve. RokometaŠi se bodo morali domeniti še z upravo teniške-ga kluba Olympije za soujpo-rabo slačilnic, saj za sedaj na novih igriščih ni nobenih ta-kih objektov, kar je brez dvo-ma veliika pomanjkljivost. Poimanjkanie opreme je ro- kometaše Olympije precej oviralo, posebno na tekmah. Vse do pred kratkim niso imeli niti eae garniture dre-sov, tako da so enkrat nasto-pili v dresih, ki jiii jim je posodilo nasprotno moštvo. Prece.j jim je pomagala Zveza študentovskih športnih orga-nizacij, ki jim je vsaj za tek-me posojala drese. Sedaj trenirajo redno dva-krat tedensko na igrišču v Tivoliju. Treninge vodi in-struktor, tako da je vprašanje trenerskega kadra zadovoljivo rešeno. Pozanimali smo se še za na-dal]«nje načrte. Predvsem jim gre za čim boljšo uvrstitev na lestvici. Poleg tega nameravajo v or-panizaciji Zveze študentovskili športnih organizacij izvesti prvenstvo med fakiiltetami v rokometu. Od tega prvenstva si precej obetajo, predvsem porast zanimanja za to šport-no panogo in pa vključitev novih članov, posebno štu-dentk v pravkar ustanovljeno žensko sekcijo. Okrajna rokometiaa pod-zveza je rokometaŽe Olynnpije zadolžila, da izvedejo v okvi-ru unWerze tekTnoranje za ro-kometni pakal Jugoslavije. Upajo, da se bodo za to tek-movamje pri.tavlle predvsern tisie fakultete, ki se bodo naj-bolje uvrstile na prvenstvu Z5ŠO. Z ureditvijo stanja na igri-šču v Tivoliju bodo odstranje-ne še posledin.ie OTire, ki *o v zadnjem času ovirale še boljše uspehe kluba. Tako se bodo rokometaši OlyDipije posvctili vključitvi noviii igralcev. študentje so kar nekako po-zaTiiH, da obstoji rokometni klub v okviru Olvmpije. Upa-mo pa, da »e bodo ob ipnliki tfekmovani Studentje, ki bi ra-di iffr&li rakomet, vključili v klub. Razpis partizanskega pohoda "Ob žici okupirane Ljubljane" Okrajni odbor Zveze borcev NOV LJubljana razpl-suje v spomin na herojsko Ljubljano v letih okupacije in v počastitev 15. obletnice njene osvoboditve PARTI-ZANSKI POHOD »OB 2ICI OKUPIRANE LJUBLJA-NE« ZA LETO 1960. Pohod bo 8. maja 1960. Tekmova-nje bo ekipnega značaja in v štirtih kategorijah: V tekmovalnem pohodu za moške in ženske ekipe organizacij Zveze boroev NOV V tekmovalncm pohodu za vse druge moSke in ženske ekipe. V štafetnem teku za moške in ženske ekipe. V množičnem partizanskem pohodu za moške in žcnske ter meSane ekipe. V v*eh štirih kategorijah se-atavlja ekipo po pet tekmoval-e€v. ki moraio prispeti na cilj istočasno, sicer 6e plasma in rezultat ne upoštevata- Za končni vrstni red. k'- *e odloči Po Casu, ki ga je ekipa porabi-la za svojo pot, bodo upošteva-ne samo ekipe, ki ne napravijo na poti nobenega prekrška pro-ti razplsu in t&kmovalnim predpisom partizanskega po-hoda. Nagradne kupone za irebanj« praktičnih daril prejmejo tudi vs' člani množičnega partizan-skega marša, ki nastopijo v ekjpah, ki bodo prehodile pto-go v manj kot v petih urah. Zveza študentovskih športnih organiz,acij ljubljanske univer-ze se vključuje v program tek, movanja »Ob žici okupirane Ljubljane«. Studentovske ekipe bodo tekmovale v kategoriji množičnega partizanskega po-hoda. V letošnjem tektnovanju odpade noSenje pušk, streljaaje in premagovanje zaprek, Tek-movalci in tekmovalke lahko hodijo ali tečejo po V5ej dol- žini proge. Za udelež«nce t množlčnem partizanskem mar-šu niso potrebna zdravniSka potrdila. Zveza Itudentovsklh športnih organizacij razpisuje poleg na-grad, ki jih ie pripravil orga-nizator ^a najboljše ekipe, tudj praktlčne nagrede za najboljše študentov$ke ekip«. Prijave pošljite preko Sport-nlh odborov zdruieni najkaa-neje do 20. aprila 1960 na na-slov Zveza študentovskih šport-nih organizacij, Ljubjana, Po-ljan&ka cesta 6. Sportni odborl bodo $ pomočjo ZSSO, organi-zirali priprave za tekmovanje, zato se čimprei prijavite šport-nemu odb^ru vaiega združenja. sporSne igre elektrotehnikov Ljubljančani drugi - razen v šahu V Beogradu ao bile 3. in 4. aprlla prve športne igre Stu-dentov elektrotehniike Beogra-da, Zagreba in Ljubljan«. Tek-movali smo v nogometu, o v polju ia na mreži i močnimi smatchi. Ptvo mesto smo dosegli tudi v namlznem tenlsu. Odličnl Kern Janez j« premagal vse nasprotnik© in nam tako zago-tovil amago. Najbolj zanimiva 1e bila igra proti ekipi Beo-grada, ki je imela zelo izena-čeno ekipo. Toda fantje so se sijajno borili. Ce bl Jazbec in Maček malo več trenirala, bi lahko dos«gli še boljSe uspehe, vendair ta zmaga za začetelkve-liko portieni. Ceprav smo strelce prl odho-du šteli kot favorite za Prvo mc«to, so naža upanja padla v vodo, ko snio prlšlj v Beograd. Za ekipo Beograda &o namreč streljali trije mojstri strelci Stojanovič, Novkov in Seroteič, od katerih je prvi večkratni državni prvak in olimpijski kandidat. Kljuto temu sl je na-ša ekipa (Spirin, Predalič, Go-lubovič, Cengič, Jankovič) pri- borlla mogoče najvrednejšo zmago. Obe ekipi (Ljubljana in Beograd) sta dosegli isti rezul-tat, 855 krogov. Po strelskih pravilih zmaga pripada Lili Za-grebčani z 839 krogi. V posa-mezni konkuirenci je bil naj-boljši Novkov s 187 krogL Navdušil nas je Spirin, ki je celo premagal olimpijsikega kandidata Stojanoviča (B) 180 in odličnega Krdajiia (Z) 180. Slede Seroteič (B) 178, Preda-116 (Lj) 176, Golubovič (Lj) 175. ZeJo zanimive so bile tekme v rokometu. Naši fantje so nas res presenetili. Igrali so prav dobro. dokler so imeli kondicl-jo. To je popolnoma razumlji-vo, ker so komaj štirikrat ali petkrat trenirali skupaj. Prvo teicmo so proti Zagrebu Po od-lični igri dobili z 18:11 (11:6). Vsl so igrali požrtvovalno ln tehnično precej dobro. Posebno se je izkaz,al Goljar, za katere-ga lahko rečemo, da je bil eden najboljših igralcev turnirja. V drugi, odločilni tekmi proti Be-ogradu je bilo opazl>ti pomanj-kanje kondicije. Po veliki bor-bi smo Izgubili z arezultatom 11:7 (5:4). Lahfco rečemo, da amo dlosegll veliko več, kot amo pričakovali in drugo mesto za Beognadom pomeni za nas lep uspeh. Eklpa je igrala v na-slednji postavi: Radovanovič, Mlcev, Janičič, Sribar, Pajk, Zarov, Goljar, Vačavnik, Milo-ševič, Taslč in Cimerman. Košarkarji so kljub temu, da »o dosegli žele drugo mosto, narediili vtls, da so bili najbolj. še košarkarsko moštvo. V prvi tekmi proti Beogradu, ki smo jo Izgubili z 59:47 (33:30), nl igral eden najboljšlh lgralcev, sicer kapetan moštva Kem Ja-nez, ker je istačasno moral ig-rati namiznl tenis. Njegova od-sotnost &e je vidno čutila, saj «o v moštvu igrali lantje br«z izikušenj. Drugo tekmo proti Zagirebu smo dobili z vellko razliiko 71:42 (31:18). Celo mošt-vo ie igralo odlično. Zogo so prenašali od koša do koša s takšno lahkoto, da jih je bilo kar lepo gledati. Beogradl je na koncu premagal Zagreb komaj 6 4 točkami razlike in *i je pri_ boril prvo mesto. Naša ekipa i« igrala v naslednji postavi; Steferel, Kern, Kantušar, VI-dic, Malelner, Tomjiič, Cuder-man in Unk. Najboljša sta blla Kern in Steferel, fci je dosegel na obeh tekmah sikupno 38 ko-šev. Po prihodu v Beograd smo koimaj zbrali 11 nogometašev, ker «0 nekateri odpovedall Lele pri odhodu jz Ljubljane. Zara-di tega nismo od njih ničesar pričafcovali. Vendar so nas z dobro igro in seveda z uvrstit-vijo presenetili. Prvo tekmo proti Zagrebu smo igrali odlič-no in je samo sreča rešila Za-grebčane poraza. V oregularnem času se je tekma končala ne-odločeno 1:1 (1:0), ker so Za-grebčani izenačili šele štiri mi-nute pred koncem. V izvajanju enajstmetrovk srao bili boljši in smo se uvrstili v finale. To-krat smo imeli manj sre&e v enajstmetrovkah, ker se je tudi ta tekma končala neodločeno 1:1 (1:0). Beograjčani so bili boljši s kazenskimi streli in tako zmagali. Za naše moštvo so igrali: Reba, Klopčič, Po-ljak, Kamljenovič, Kenda, Jo-vi«c, Čučez (Radovič), Paviče-vič, Miletič, Mikiikovič, Hodžlč Najboljši s-o bili Reba, Poljak, Kenda in Milinkovič. V šahu 6mo res pričakovali več, kot smo dosegli. Naše oslabljeno moštvo ni bilo kos Beograjčanom in Zagarebčanora. Igrali smo v postavi Jazbec II, Milinkovič (Mače'k), Jaz.bec I, Karamehmedovič. Rezultati: Za-greb : Ljubljana 2,5:1,5. Beo-grad : Zagreb 2:2, Beograd : Ljubljana 2,5:1,5. Tako so Za-grebčani nepričaikovano zasedli ptrvo meso, drugi je bil Beo-grad in tretja Ljubljana. Na koncu ^hko reč&mo, ua je naše srečanje uspelo kljub drobnim napakam v organiza-^ciji, ki nlso veliko vplivale na rezultate tekem, razen v neka-terih primerih. Naš glavni cllj \e bll dosežen. Spoznall smo s© s kol&gi iz Beograda in Zagre-ba in se v prijateljskih borbah pomerili na športnem področju. Vse tekme so potekaie v zani-mivl igri. Hvaležni jmo doma« činom za napoire ,ki so jih po-kazali, da bi nam pripravili čim prijetnejše bivanje v Beogra-du. Prl odhodu smo se poslo-vili: Na svldenje drugo leto v Zagrebu! *ač Najboljši strelci so elektrotehnikj Prvi v obeh konkurencah V dvorani na Poljanski cesti 6 je Univerzitetni strelski odbor izvedel prvenstvo univerze v streljanju, ki ga j razpisala Zveza študentovskih športnih orga-nizacij. Studentje so bili na podlagi prejšnjih strelskih rezultatov razvrščeni v dve skupini. V A skupini so tek-movali oni, ki so le od feasa do časa pomerijo v strelja-nju, v B skupini pa so streljali študentje, ki so včlanje-ni v strelskih družinah in so na drugib tekmovanjih že pokazali dobre rezultate. Tekmovanja se j« udeležilo približno 1-20 študentov, od te-ga Pa samo 6 koleigic! Z mno-žično udeležbo so se posebej izkazali študentje elektroteh-nike, saj eo v A skupini na-stopili s treml ekipami. Rezul-tati so tudii poikazali, da je stre-Ijanje na elektrotehniki šport Hevilka ena. Škoda je. da nlso pripeljali na prvenstvo tudi deklet, saj bi v skromnl kon-kurenci brez dvoma uspele. » Prvenstvo je pokazalo, da je na naši univerzi samo nekaj fakultet, kjeir je streljanje do nekg mere razvlto, Sai pa Je ve5 takih, kjer sploh ni zani-manja za to športno zvrst Stu-dentom bl kot obveznlkom pr«dvojaške vzgoje prlporofilH, da podobna tekmovanja Izkori-gtijo in s« seznanijo vsaj z os-novnimi elementi strelj.anja, kar jim bo vsekakor koristilo. Rezultatl: Studentje — A sku-pina: 1* 8terga.r Janko, str. 180 2. Golubovič Slob. el. 176 3. Jug Ludvik, el. 176 4. Beltram Tomaž, agr. 175 5 Štruklec Mirko, agr. 175 6. Gerkšič Jože, agr. 173 7. Kožuh Božo, VPS 171 8. Tomiič Janez, el. 170 9. Bogovič Mlrko, VPS 167 10. Bevk Vili, ekonom. 167 B-skupina: 1. Primožič Janez, str. 185 2- Spirin Evgen, el. 184 5. Jeglifi Marko, str. 182 4. BerlSiS Srefko, rnd. 179 5. Solar Franci, kem. 179 Studentke: 1. Sevšek Majda, arh. 138 2. Jerina Judita, arh. 120 3 Peternel Dora, agr. 119 Ekipe — A-skupina: 1. Eleictro I 850 2. Asronomija I 834 3. Strojna I 821 4. VPS 776 5. Elektro II 761 Slede: strojna II, stomatolo- gija, ketnija, agronomija II in elektro III. B-skJipina: 1. Elektro 863 2- Strojna 360 Ostale ekipe niso bile popol-ae (kemfja, arhitektura). Študentke: 1. Agronomija 327 2. Arhitektura (2 tekm.) 258 Najboljši strelci so prejell praktična darila in cJiplom«. Ekipni z.magovalcl v obeii sku» plnah — elektrotehniki pa »0 spet za dva pokala povečall svojo zbirko. — Tudi študentk« agronomije so za svoj uopflil prejele pokal. Skice o življenju na novosadski univerzi V PRETEKLfcM LETU StfO SE ODLOtlLI, DA BOMO BRALCEM PltEDSTAVILI ŽIVUEMJt |N PtO?tEME ŠTUDEHTP^ SKEDIŠČ.SREČAU SMO St 2E S ŠTUDENTSKIM ŽJVLJENJEM BEOGRADA,, ZAOREBA/SAItAJEVA, SKOPji, Z*DW IM^Kt Wwf ^t N^ SODELAVEC OBISKAL STUDENTE MLADEGA VISOKO5OLSKEGA SREDIŠCA SfEDI tANONJHCE MIŽIHE ^ MOVrSAO Vsako srečanje z novim in neznandm vzbuja prijetno pričakovamje in ne-strpnost. Posebno še, če veš, da se boš seznanil z mladimi ljudmi, s katerimd te družfljo skupna pdzadevanja vn napori, sikupna gledanja in cilji. Ko pa sd naen-kraits.edi življetija, sredi valovanja neznanega mesta m študentov, te ta vrtinec zagrabi n rrnožxa vtieov te vsega zasuje. Novi Sad — masto ob Donavi. Uliice so široke in čiste, v sreddšče mesta se lep€ in moderne zgredibe behavo naislanjajo na hrbet neba. Mnogo parkov, po-katerih bl dd d h prebuja:o6e se pomladi in veter, ki se je pritepel s Fruške gore Impozsnfcna zgredba Izvršnega sveta Avtonomne pokrajine se nasmiha V sinji dan. Blizu nje je čaistitljdvo zaimišijena Matica Srpska, ponosna na dolga deset-letja svojega kulturnega poslanstva. Vrvež v pristandšču ob Donavi. Skriipamje škripcev in ropit ladijskdh motorjev. Drzni lok novega mostu čez Donavo. Odb^ejk sonca na valovtiih šircke reke. Zidarski odri — pod pridnimi rokaimi iz dne a v dan r. ste^o nove zgradfoe. Na drugi strani Donave mogočna Petrovara-Jinsika trdnjava, silna in uporna — sdmbol dolgoletnih bojev za svobodo in ustvairjailino, polno življenje. Masto razširja svoje prste v valovito puhličasto ravndno. Mestrnd trušč dn piromet zamiraita in v predmestjih srečuješ vse več kmečkih vo2. Po šdiroki, prašni uldci se sprehajajo rejene svinje, zadovoijne s soncem im lepim dnevom. Otroci se igrajo v prahu. Za nedeljsike sprehode narjde človek pokio lepdh turističnih točk. Fruška gora vabd v svoje sldikovite gozdove. Na vrhu je hotel in mogočen spomenik upora, ki se razgleduje daleč po Panonski nižini. Vinogradi in zjidanioe v soncu — Sremski Karlovoi, prijazno mestece ob Donavi. Straždlovo — čudovito tih in spokojen kotiček z groibom Bramka Raddčeviča, velikega sinu srbskega naToda. Ribarsiko Ostrvo ob Donavi z okusno ribjo juho in dobrim vinoaii je ob tihih zvezdnaitih ve6e«rih idealen kraj, kjer se človek spo^ije od vsakodnevnih skrbi in dela. Vtisi o mestu in ž&vljenju v njem polzijo skozi zavest, se prelivajo in apremdnjajo kakor sldke na filmskem traku. Težko je naenkrat zajeti vse to oolno, pisano življenje. Srečanja z novosadskimi študenti Mesbo je tako raztegnjeno, da je kakšno središče študentov-sikega živLjeruja skoraj težko najti, saj so fakultete, študen-tovski domovi In menze raztre-sen po vsem mestu. Srce vsega ncvvosiadiskega študentovskega dogajanja pa je zgradba Uni-verzitetnega odbora v sred:šču mesta. V labirintlh hodnikov kn sob je z-laistl opoldne živo kot v mravljlšču. Študentovska organizac.ja j© postale dei štu-dentov in njihovega življenja, saj je to ž'h'0'k'O odprt oder za njihovo družbeno in politično de'ovanje; V okusno urejenem bifeju, ki je v zgradbi UO, smo se cb televiz.orju in dobri črni,kayj 8 tovariši iz Novega Sada kma-lu prijet.no razgOTorili. Prese-netilo me je, kako zelo resn-o gjedajo na živijenje ln na svoj Siudij, pr&dvsem pa na delo-vanje svoje študentovske orga-nizacije. — Novt Sad postaja pom-eimb-no jugosilovansko univerzitetno središče, — sem omenil v raz-gjovoru. — Da, so ponosno pritrdili. — Kljub temu, da ima naše m&sto precejšnfjo kulturno tradicijo, se jfe življenje polno razmahnllo 8eLe po osvOibodHvl, v novi Ju-goslavijl. Pred leti smo imeli le drve fakuitetl — fllozofsko in agK>nomsko t«r Višjo pedagoško ft&lo, lanl s'mo odprll pravno ln tehnoLoiško fakuliteto In nekaj vižjlh šol, verjetno pa bomo kmadu dobili še m&dicinsko in strojno fakulteto ... — Potrebe po visoko kvalifi-clranih strokovnjakih &o danes v Vogvodini tako velike, da se ofoeta naži univerzi še večjl razmah. Naša agronomska fa-kulteta kar ne moi^e zadostiti vsem željam in potrebam kme-tHjstva, ki se s fcako hitrim tem-poen razvija. Verjemi, rad bi šel člmpreij med Ijudi, v žlvljenje, rad bi tudi jaz nekaj prlspeval, b*l U9tvarja.len, — mi je govoril jtudent treittj-ega letnika agro-nomlje. Da, taki so študentje tega mladega univerzitetnega s^redi-Ma sredi najfealfl' kmetijskega prečela naše domovine ln med nenehno tazvijaijočimi se indu-strijskiml mesti. Polni resnOBiti in volje, ki jo ustvarja mladost in hotenj, da bi se čim,pttei.i vključili v živl utrip življenja. Pogovor je še doLgo pletel avoje niti. O študijskih težavah, o problemih njihove univerze, o lepih deklelih, o inverziji štu-dija, o pl«su, o kulturnih do-godkih. Iz radijskega sprejemnl-ka je prlpolzela omamna clgan. ska glasba. Ob scsednji mizi sta dva vneta šahista ob šahov-skih flgurah in lhnonadl vneto razpravljala o dvoboju med Botvinikom in Taljem, za to-čilno mizc pa so nogometnl strokov-mjaki resignirano ko- mentirali zadnje uspehe Voj-vodine. Nogomet in sploh šport so zelo pogosta tema nji-hovih razgovorov in mnogl &o pravi leksikoni športnih rezul-tatov in imen. No, da, prav ta-kl S'O, kat so študeintje po vsem sveitu, veseli, hrupni i,n prljetni. Zvečer se vsi zbero na pro-menadi v središču mesta, kjer postane žlvahno kot v mravljl-šču. Promenada »© apremeni v penečo se reko smeha, razgovo-r*ov in iskrečih pogiledov, ki jih izmenjujieijo fantje z dekleti.' Tu se sploh uredi marslkatera stvar, od športnlh stav, preko izmenjavanja skript ln knjig, pa vse do dogOvorov za sesitainek z dekleti Kmalu bo dograjen novi Študentovski dom. S teni bodo rešill v vrsto težav, ki jita imajo študentje zaradi stanovanj V kulturni dejavnosti precej slabosti Prvo srečanje s kulturnlm življe-njem v Noveni Sadn me je prijetno presenetilo. obiskal lem nnrareč pri-reditev Tribine mladih, kjer je go-stovalo neko beograjsko eksperiraen-talno gledališče z Borchartovim de-lom. Tribina mladih se Je v petih letih svojejta delovanja (ustanovila Jo je skupina študentov letn 1955) pridobila pomembno mesto v kultur-nem in družbenem življenju mesta. Zaradi privlačnih iu sodobnih oblik svojega delovanja poracni široko in živo areno, na kateri se krešcjo mnenja in pogledi in kjer se mlado občinstvo srecuje t mladimi umet-nostnimi in družbenlmi pojavj ter osebnostmi. V petih letih «e je v njenih prostorih zvrstila vrsta kvali-telnih prireditev, posebno pomembni pa so raz;?ovori i najvidnejšiml ju-Koslovanskinii umetniki in pnbliclsti ter družbenimi delavci. ki jih redno prirejajo. Edina slabost njenega dela jc men-da le v tem, da si rti zagotovila širšc publlke, predvsem pa delavske mla-dine. Na njenih prireditvah sfe nam-reč zbira le preorek krop sicer sfnl nega intclektualnega občinstva. Čeprav Tribina mladih ne delujo v okviru študetitovske organizacije iraa zelo pomembno vlogo pri kul-turno umetnostni vzpoji študentovske mladine Novetfa Sada, pa tudi v nje-nem vodstvu delujejo predvsem itu-dentje. Ko pa sem «e poznnimal za kul turno življenje po fakultetah in do-movih, sem bll spet prescnefen, to-krat neprijetno. O nekem nacrtiiem dclovanju kulturnih skupin namret sploh ne moremo govoriti. Študentov-sko kulturno umetniško društvo Ste-vica Jovaiiovič je zaradi nesodobne in nepfivlačne orientacije v vsebini dela ter zaradi slabega odziva štu-dentov pred letom dni prenehalo delati. Studentje, ki jih ta vprašanjn zanimajo, pa so Se angnžirnli po dru gih, neštudentovskih kulturnib insti tucijah v tnefttu. Po fakultetah delnje sedaj nekaj kulturnih skupin, ki pa v svojem dclu nimajo vidnejšib nSpchov. Tako životarita Akademski literarni klub. ki Je v preteklem letn priredil dva ueuspela literarna večera In literar-ni krožek na agronomski fakulteti. 0 problemih študentovskegn knj^ odbor že večkrat re»no raapravljal in rezultat tega sta dve novi kul-turni »kupini, ki rta se zaradi so-dobne orientacije s svojim delom med študenti že močno afirmirali. To sta Mladinski študentovski jazz-klub in Svobodna študentovska sccna, ki «ta pripravili že vrsto uspelih pri-redilev. Največ je filozofov in agronomov Filozafska in agronomska fa- kulteta sta težiš'če in osrednja arena študentovskega življenja. In ni slučajno, da sta prav ti dve fakulteiti najbolj organski izraz te pokrajine in meista. — Kmetijsko središče naše drža-ve in mesto z bogato kulturno tradicijo nujno po-trebuje in i??^ l;j-udi, ki bodo nadaljevali pot uspehov, ki sta jih ti dve panogi že dosegli. Na filozofski fakulteti je vpi- sanih 1115 študentov, kar kaže na res veliko zanimanje mla-dih za družbena vprašanja. Od tu izhaja mladi pedago?ki ka-der s sodobno vzgojo in izo-brazbo in š-levllna mlada irvte-ligenca1, kl že uspešno daje svoj pečat in vpliv kulturnemu in družbenemu dogajanju mesrta In pokrajine. Do 1. marca 1960 je diplomlralo 136 študentov, na diplomo pa se pripravlja spet 144 absolventov. Agronomska fakulteta ima 750 študentov, največ kmečkih fan. tov, ki bodo dragocen kader za pazvijaj-ofte &e !n vedno bolj modernizirano kmetljstvo. Za-nicnivo je dejstvo, kako je no-vi zakon o univerzitetnem štu-diju viplival na resnost študlja ln palaganje izpitov, sa(i lma se-danji prvi let-nlk za 21 odstat-kov boljši usipeh pri prijavlja-nju in pclaganju izpitov kot lanski. Stanje študijskih uspe-hov v višjih letnikih pa je pre-cej sliabo, o čemer štud&ntovska oPganizacija v zadnjem času resno razmišdja. V dveh geme-racijah je absolvlralo 171 šakih. Zanimivo je, da je kar 491 študentov vpi-&anih izredno, kar predstavlja na t©j fakulteti precejšen pro-blem. Ker je fakulteta mlada, j« precej težav tudi zaradl pre-davateljskega kadi-a, posebno še asistentov, saj ni sedaj na fakulteti niti enega redno na-studeritov, od t€ga 73 v drugem letniku. Bežen pregled novosadeklh fa-kuotet in višjih šol kaže, da po-staja to mesto res, poimembao študentovsko sredlšče, kar ter-ja sodobnl utrip življenja fer vel!ki gospodarski In družb^nl razvoj Voj vodine. ZŠJ uspešno deSufe čeprav je Zveza Studemtov v tem tnestu mlada, kot je rnlada univerza, je že postala pomemb. na politična slla v vseh doga-janjih In proceslh, ki jih nare-kuje vlsokeimu Solstvu naš družbeni razvoj. PostaLa j© ne-ločljiv del študentov&kega živ-Ljenja in je zlaati v procesu re-forme univerzitetnega študija in v ideološko poliični vzgoji študentov odigrala pomembno vlago. Prl reforml ?tudija i.o žs do-segli precejšnje uapehe. Ko." «o vse fakultete mlade, nimaijo mnogo težav lo opravka s sita. rimi nazori in oko3tenelostjo, ki je ponekod na drugih fakul-tetah in oniverzah resna ovira pri tem sodobnem in nujnem procesu. Studenftovska organi-zacija je aktivno sodelovala prl prizadevanjih za dosego osnov-nega cilja — hltrejši in kva'.i-tetnejši študij. ^Pri tem jl je uspelo lispeOTio*" sodelov&tf"' z vsemi faktorji na univei*zi — s študijskiml komisijaml, kate-drami ter fakultetnimi sveti in upravami — preko organov družbonega upravljianja. Tako so re5ili niz vprašanj, ki so ve-zani na materiailne pogoj« ta delo fakultet, na nas^tavljanje predavateljskega kadra, spreje-maruje novih študijsklh načrtov in revizijo progi^amov, posebno pa š« na dosego večje di-užbene odgovornostl do študija s strani profesorjev in študentov. Tudi ideološko-politični vz-go-ji posvečajo veliko poeorncsitl, pomembne uspehe pa dosegajo predvsem v živahnem delovanju svobodnih kateder, ki so pri-pravil« ž« vrsto kvalitetnih in aktualnih predavatij. Tudi v družbenem Življendu mesta Ima študenitovska organl-zacija p&membno vlogo, saj sl je s svojim resnim delovanj^em utrla pot za sodelovanje prl razpravah v najrazlicnejših do-gajanjih mesta. V moderno opremljenem ženskem študentovskem domu so življenje in možnosti za Stndij prav prijetne. Na ialost le redki lahko najdejo mesto v študentovskih domovih Velska skrb za materialne probieme Kot v vseh unlverzltetnlh mestih je tudi v Navem Satiu zelo važno vprašanje o materi-alnem stanju ?tudentov. O tetn govorijo povsod, na fakultetah, na promenadi, celo na plesih, saj je to važen del njlhovega življenja, ki jim omogoča ali onemogoča redni študij. Skoraj vsak pogovor, ki sem ga nave-zal z njiml, se je ustavil tudi ofc> tem. To vprašanje je v No-vem Sadu še posebno važno zato, ker j© unlverza mlada In te stvari še niso ustaljene ln popalnotna urejene. Stipendije doblva okrog 40 odistotkov vpisanih š-tudentov, od tega največ na Višji upravni šoli (80 odstotkov) in na agro-ndmskl fakulitel! (70 odstotkov), naijmanj pa na filozofski fakul-teti (15 odstotkov). Največje t«žave Imajo štu-dentj>e s stainovanji in v tem pogledu so v Novem Sadu od vseh jugoslovanskih univerz verjetno na naj^labšem. Kapa-citeta študentovskih domov je mnogo premajhna, saj je bilo v lanskem lead«ki univerzi polno zaživela. $tA šteje že okrc* 450 članov-študenMt. ALl VESTE... 0 . . . DA DELUJEJO SEDAJ V NOVEM SADU STIRI fAKtLTETE IN TRl VISOKE 9OLE. VERJETNO PA BODO KMALU ODPRLI §E MEDICINSKO IN STROJNO PAKULTETO ^ ... DA JE NAJVEC 9TUDENTOV VPISANIH NA FILO-2OFSK1 PAKULTETI — 1115, NAJMANJ PA NA TEHNO-LOšKI — 111 0 .. DA DOBIVA 40 ODSTOTKOV REDNO VPISANIH NOVOSADSKIH STUDENTOV STIPENDIJE 0 . .. DA STANUJE V 8TUDENTOVSKIH DOMOVIH LE 290 STUDENTOV IN STUDENTK ALI 13 ODSTOTKOV VSEH REDNO VPISANIH. KI PLACUJEJO PO 1200 DINARJEV STA-NARINE ^ . . . DA OKROG 1200 VPISANIH STUDENTOV ALl 51 OD9TOTKOV STANUJE PO PRIVATNIH STANOVANJIH. % .. . DA STANE RIESECNA IIRANARINA V STUDEN-TOVSKI MSNZI LE 33SJ0 DINARJEV 0 . . . DA STA BIU LAN8KO LETO NA AVTO CESTI DVE STtJDENtOVSKl BRIGADJ IZ NOVEGA SADA Z 220 BRIGA-DIRJI — 158 FANTI IN 64 DKKLETl KI STA BILI OBE SKU-PAJ SESTKRAT tJPARNI IN PETKRAT 8FECIALNO PO-BVALJENI TER DA JE SILO MED NJIMI 54 UDARNIKOV IN K POHVALJENIH 90 PA JIH JE OPRAVILO RAZNE TECAJE IiITTDSKE TEIINIKE 0...da im\ nasa na"mta?sa univerza vse po-&0je, da postane pomembno jugoslovansko 9tu-Sntovsko sredisCe. Trije možje brez čolna da o sobotnem večeru niti ne govorimo Nikjer ni predpisano, da je treba vzeti čoln s seboj, če se človek poda na sobotno pohaj-kovanje po velikem mestu! In končno Ljubljana ne spada med tista mesta na svetu, ki jih je tucat in pol in ki si la-ste nekakšen naziv polovič-nih Benetk... Barje pa že ta-ko meliorirajo! Tako so se našli sredi bele Ljubljane in sredi sobotnega večera trije podeželski fantje, katerim zaradi lepšega recimo — mozje. Oni in scbotni ve-čer, zagoneten in toliko obe-taijoč, da so naši vrli gostje pustili vnemar vse sladkosti vaških oštarij in prelestnih se-nikov in vasovanj ter se napo-tili v veliko in dolgo — mesto. Prvi mož se je imenoval Ja-nez Časovnik. To pravzaprav ni bilo njegovo pravo ime: dali so mu ga tisti, ki so ga dobro poznali in so vedeli, da se mora tako imenovati. Temu Janezu je bila beseda ča s več kot sveta in jo je vedno in ob vsaki priliki uporabljal. Najraje pa je seveda govoril: »Oh, tovariši, sploh nimam ča-sa!« Ta stavek je bil zanj po-zdrav in slovo, stržen vseh razgovorov in razpravljanj. Drugi mož se je imenoval Janez Ha-ha-ha. Tudi to mal-ce nenavadno ime ni bilo nje-govo pravo. Njegovi znanci so trdili, da je kitajskega izvora in da vomeni ta trozložnica v kitajlčini nič drugega kot *ze-lo vesel fant« ... Tretji mož se je imenoval Janez Težavnik. Tudi to n\ bilo njegovo pravo ime, bilo pa je povsem domač. 'Miklavž, študent arhitekture-«. Moja novinarska radovednost je izbezala iz njega vzrok njefiove tuge. Potožil L« mi je glede študija. (Tudi mene te-žijo grehi glede icapitov, vendar tako občutene študijske priza-devnosti še nisem zasledil.) Za-htevaJ sem nadrobnejših po-jasnil. Sprva je nekaj tarnal o težkih pogojih študija na arhi-tekturi, kasneje pa sem iz nje-govih skromnih izjav spoznal naslednje: Miklavžu je bilo, kot vsem njegovim kolegom iz letnika, naloženo, da izmerijo ozsiroma ugotovijo višino, širino in de-belino točilnih miz, barskih stoJčkov in podobnih naprav, ki nagibajo k alkoholizmu. Se-veda bi biilo to vse lepo in prav, če se ne bi znašli v rav-nokair merjenih lokalih skuš-njavci, ki so (sklicujoč se na boljši študijski uspeh) zahte-vali od nadebudnih mladih Brez besed arhJtektov, da predzikusijo funkcionainost samega pohi-štva in tudi z žlahtno kapljico napolnjene steklovine. Seveda Miklavžu srce nj dalo, da bi zanemaril devet ali celo deset pik (kaj bi pa mama doma rekla?) i,n je korajžno preizku-šal funkcionalnost kozarcev. Ker pa je bil navaden smrtnik, ga je pijača hitro zmagala. Njegova žalostna zgodba, ki je posredujem nadebudnim bralcem, mi je rešila življenj-sko ekesistenco. zato sem ga prijateljsko pospremil do do-ma. Naslednji dan (pozabil sem mu vrniti dežnik) sem ga obi-skal in ga obenem pobaral, kako je biil z njim zadovoljen profesor, ko mu je posredoval svoje dragocene izkušnje. Na svojo in mojo veliko žalost pa je njegovo »veliko« znanje o dimenzijah pivskega pohištva izpuhtelo v spokorniškem dne-vu, kateremu se je moral pod-vreči, da bi izpolnii pogoje za bivanje v domači hiši. Sam pa sem ob tej žalostni zgodbi sklenil, da nikdar več ne bom brskal po tuji študij-ski problematikl, ki se lahko, kot vidimo na Miklavževem brezkoristnem žrtvovanju, sa-mo izrodi. mmmac Bomo ncco, spet muzicirali? roke, kakor srbska narodna pesem. V tem neprestanem obtoku sodelujem kot družbe' no bitje tudi jaz in ponosen sem na to, da je šlo letos sko-zi moje roke ie pet dežnikov od takega z aluminijasto pa-lico pa vse do nečesa brez-obličnega, kar prenašam seda). Seveda pa bi bilo absurdno misliti, da Ijudje počenjajo to iz koristoljubja ali grdih na-menov. Ne, to je čisto notra-nja človeška potreba, torej psihološki pojav. To lahko podprem s citatom z nekega lista, ki visi v Naselju: NE-SREČNIKA, KI JE BIL TA-KO ZMEDEN, DA JE TAM IN TAM ZAMENJAL DE2-NIK, PROSIM, NAJ GA VR-NE NA ISTO MESTO. Ko-mentar ni potreben. 2. ZAMENJAVA OSEBNIH IZKAZNIC. To nudi zelo ši-roko možnost kombinacije in ravno zaradi tega je silno vab-Ijivo. Privoščiš si ga lahko povsod, najbol) pa v Naselju. Greš na obisk v ženski blok in pustiš svojo izkaznico v 3. ZAMENJAVANJE IN-DEKSOV. Ta zvrst zamenjava~ nja ni pogost pojav, zgodi se zelo redko. Prav zasto sem po-nosen, da se je to zgodilo meni. Proces zamenjavanja te vrste je zelo zamotan in ga ne bom razlagal, ker tudi jaz še nisem popolnoma prodrl vanj, poleg tega pa se bojim, da bi ga prepogosto uporab-Ijali. Dejstvo je, da se mi je to zgodilo. Imel sem lepo ohranjen indeks študenta sla-vistike s tremi komaj, komaj opravljenimi izpiti, sedaj pa sem dobil zamaščenega, v ka-terem mi manjka le še diplo-ma iz elektrotehnike. Vpam, da bom v po\ leta naštudi-ral diplomo in nato bom in-ženir, ha, ha. In za konec naj še podprem tezo, da zamenjavanje vpliva na izoblikovanje človeškega značaja. Poglejte: pred leti sem bil študent slavistike in sem pisal pesmi, sedaj pa sem absolvent elektrotehnike in pf-šem poljudno-znanstvene raz* prave o človeških lastnostih. oc Predizpitno razpoloženje I Z V A 2 A : MEHAK IN TRD LES, GOZDNE SORTIMENTE IN LESNE FINALNE IZDELKE TER IZDELKE DOMACE OBRTI U V A 2 A : PLUTO IN IZDELKE IZ PLUTE MIRIBORSKA LIVARNA MARIBOR TELEFON: 39-63 BRZOJAV: LIVARNA NASI PROIZVODI: VLECENE, MEDENINASTE PALICE RAZNIH DIMENZIJ IN PROFILOV V KVALITETI Ms 58 — ODLITKI, KOVANCI IN TISNJENCI BARVNIH KOVIN; VODOVODNE, SANITARNE IN PARNE ARMATURE; GRADBENO OKOVJE; VALJI ZA KOPALNE PECl] KOVINSKE GIBLJIVE CEVI NAROCILA IZVRŠUJEMO PROMPTNO IN POD UGODNIMI POGOJI ELEKTRO KRŠKO edietnaCcem t>e ptipotoea "ELEKTROSIGNAL" PODJETJE ZA UVOZ IN IZVOZ, PROJEKTIRA-NJE, MONTA2A TER PROIZVODNJA ELEKTRO-OPREME IN ELEKTRONAPRAV, JAKEGA IN SIBKEGA TOKA NASLOV: LJUBLJANA, PARMOVA 33, IV TELEGRAM: ELEKTROSIGNAL, LJUBLJANA TELEFON: h. c. 31-461 DO 64, 31-279 POŠTNI PREDAL: 315 ELEKTRARNA BRESTANICA BRESTANICA se priporoča rsvm cenjenini odjemalcem elektnene energtje »AVTOBUSNI PROMET« VAM NUDI USLUGE TUDI V PO-SLOVALNICAH: MURSKA SOBOTA, ULICA STEFANA KOVACA STEV..27, V PTUJU, RAJŠPOVA UUCA STEV. 9 IN V MARIBORU NA GLAVNEM TRGU ŠTEV. 24, KJER DOBITE V PREDPRODAJI VOZOVNICE ZA VSE AVTOBUSE. NAŠ POTOVALNI URAD VAM ORGANIZIRA IZLETE IN EKS-KURZIJE S POPOLNIM ARANZMA-JEM. VSE INFORMACIJE DOBITE. V POTOVALNEM URADU, TELEFON 22-75 IN V UPRAVI PODJETJA, TE-LEFON 39-71 MARIBOR, Tržaška cesta 41 Železniško podjetje za signalne naprave v Liubljani CELOVŠKA CESTA 6 IZDELUJE IN MONTIRA SIGNALNO VARNOSTNE NAPRAVE, ELEKTRO-DINAMICNE NAPRAVE IN VSE NA-PRAVE ZA ZVEZE TER OPRAVLJA VSA V TA NAMEN SPADAJOCA DELA TKANINA GALANTERIJA TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO C E L J E nudi trgovski mreži tekstilno in galanterijsbo bla^o domaCcga izvoza in uvoza Stndvntje! Obvcstite svoje starše, n*j obilfiejo tapetnika TAPO PODJETJE ZA IZDELOVANJE BLAZINJENEGA POHISTVA CENJENIM ODJEMALCEM SE PRIPOROCA MERKATOR VELETRGOVINA UVOZ — IZVOZ, LJUBLJANA KOOPERATIVA KJE SO VZROKI? Na Akademiji za igralsko umetnost se je v lctošnji po-letni semester pogojno vpisalo veliko slušateljev. V prvih dveh letnikih je vzrok pogoj-nega vpisa šiudij tujega jezi-ka na filozofski fakulteti, saj nekateri slušatelji sploh ni-majo frekvence iz B skupine, ki jo morajo študirati po volji rektorata AIU. Od vseh sluša-teljev drugega letnika imata le dva preizkusne izpite iz B skupine. V prvem letniku za drugi semester še ni pogo-*?v, vendar je mnogo sluša-teljev prvega letnika vpisanih pogcjno. Pri 38 urah tedensko, izrediiem večernem in včasih tudi nočnem delu ter vrsti se-minarikih nalog, ki jih morajo opraviii slušatelji režije in dramaturgije poleg režij in asvstenc, je udeležba na pre-davanjih na akademiji in filo-zofski fakulteti obvezna. Skripi ni, prcfesorji pa vodijo strogo evidenco nad prisotnostjo slu-šateljev pri predavanjih ter celo pri nekaterih urah even-tualne zamudnike odslovijo. Do gedaj so vsi izgovori v zve-zi z nerednim študijcm leteli na račun filozofske fakultete in paralelnega študija. Toda sedanji tretji letnik nima pa-ralelnega študija in študira po starem sistemu, vendar je tudi ta letnih stoodstotno pogojno vpisan. Vzrok so neizpolnjene študijske obveznosti na akade-miji. Mnogi slušatelji, zlasti tisti, ki so pogojno vpisani, se ne morejo vpisati v naslednji semester na filozofski fakul-teti in se lahko vpišejo le na AIU in še tu pogojno. Tako si podaljšujejo študijsko dobo, ker morajo imeti za B skupi-no potrjenih 6 semestrov tuje-ga jezika in še vse izpitc opravljene. Da mora biti red pri študiju, vsi vemo. Vpra-šanje je le, ali je tak sistem paralelnega študija edina zve-ličavna oblika reševanja Aka-demije za igralsko umetnost. ln kje je treba sedaj iskati vzroke za tako porazen štu-dijski uspeh in za tako velik odstotek pogojno vpisanih slu-šateljev? AH v pomanjkanju skript, zaradi česar opravlja-nje izpitov ni potekalo v re-du? Ali v strogem srednješol-skem redu na šoli in obvez-nem obisku predavanj? Ali v slabem podajanju snovi? AH v prepogostih izostankih pro-fesorjev? Ali v paralelnem študiju? Morda so tcmu krive obremenitve posameznikov? Ali pa je morda to rezultat lastne lenobe? Menimo, da ne smemo kriviti samo enega iz-med naštetib vzrokov. Vscka- Tunizijski delegati po sprehodu po ljubljanskih ulicah kor je vzrokov več, od lastne lenobe, ki jo z odkritosrčnost-jo lahko postavimo na prvo niesto, vsaj za vse one, ki ni-tnajo izpolnjenih študijskih pogojev in niso vezani na pa-ralelni e,tudij, kar velja za višje letnike, pa do pomanj-kanja skript, paralelnega štu-dija, včasih zastarelih metod osnovnošolskega pouka. Poleg tega je še ceia vrsta drugih faktorjev, ki resno opozarjajo, da bo treba na Akademiji za igralsko umetnost začeti resno reševati številne probleme, pretežno študijskega značaja od načelne reorganizacije štu-dija do konkretnih predlogov za olajšanje dela, izdajanja nujnih skript itd. Pri vsem tem se lahko postavi v ospred-je delo združenja, kajti zdru-ženje ZŠJ bi mcralo v najtes-nejši povezavi s profesorji re-ševati študijske in ostale pro-bleme, seveda n.e na način, ki bi omalovaževal prizadevnost cne ali druge strani. Prav ta-ko pa tudi ne na način, kjer bi profesorji imeli superiorno vlogo in si ne bi dali nič do-povedati ali svetovati. Prav bi bilo, da bi v skupnih prizade-vanjih prcfesorji in študentjc pošteno upoštevali nasvete, hotenja in prizadevanja dru-gih ter se z njimi okoriščali, ne pa da se dogajajo razne nepiravii/jio^ti; na primer tla, da so profesorji sami sestavili načrt za reorganizacijo akade-mije in ga poslali na višje fo-rume, ne da bi uradno sezna-nili crganizacijo ZŠJ o vsebini in namenu reorganizacije štu-dija. Kasneje, po skupnem se-stanku študijske komisije pro-fesorjev in študentov, se je dogodilo celo to, da so bile v zapisniku nekatcre izjave pred-stavnikov študijske komisije ZŠJ napačno formulirane. Sestavljen je bil tudi nov pred-log za reorganizacijo, o ka-terem vodstvo šole tudi ni ob-vestilo študentov, dokler ga saini niso zahtevali na vpo-gled. Šele nato se je pokazalo, da je predlog za reorganizaci-jo ponovno spremenjen in da so vneseni vsi predlogi pred- stavnikov ZSJ, vendar je to for-mulirano kot predlog vodstva akademije. Med ostalimi se postavlja tudi vprašanje organa družbe-nega upravljanja in voljenega predstavnika ZSJ v njem. Če bomo iskali napake, jih bomo našli v delu profesorjev in študentov in ravno zato, ker leži krivda na obeh stra-neh, morata pristopiti k reše-vanju problemov skupno. Sa-mo sodelovanje vodstva AIU ter prafesarskega zbora z or-ganizacijo ZŠJ na AIU lahko rodi uspešne rezultate, če pa je organizacija ZŠJ na Akademi-ji za igralsko umetnost pre-sJaba, da bi se iotila reševanja številnih problemov šolskega in organizacijskega značaja, potem se lahko obrne na Štu-dijsko komisijo Prt UO ZSJ, ki bo kot največji študentov-ski forum za reševanje študij-ske problematike skušala nu-diti svojo pomoč. Če pa tudi to ne bo pomagalo, potem bo-do moralj v vso stvar malo aktivneje poseči člani ZK med študentj in profesorji ter ob pomoči osnovne organizaci-je ZK na AIU poiskati naj-bolj sprejemljivo rešitev.. M. F. Koristna izmenjava izkušenj in misli Nedavno je bila v Zagrebu medfakultetna konfe-renca predavateljev in študentovskih predslavnikov stomatološke fakultete v Beogradu in stomatoloških oddelkov v Zagrebu, Ljubljani, Skopju in Sarajevu. Na konferenci so prišla do izraza splošna vprašanja stoma-tološkega študija in pomanjkanja zobnih terapevtov na terenu. Študij stomatolo^ije je na naših univerzah do neke me-je skladen. vendar |e prišlo ravno zaradi veliJce^a po- Sodelovanje med tehnološkimi fakultetami Od 25. do 27. marca je bila v- Zagrebu medfakultetna kon-torenca predstavnikov tehni-ških fakultet iz Zajs^reba, Beo-grada, Ljubljane, Tuzle, Skop-ja in Noveffa Sada. Konferen-ci so prisostvovali tudi pred-stavniki fakultet za rudarstvo in ffeologijo. Obravnavali so vrsto po-membnih študijskih vprašanj. Izvedena je bila dokaj natan-ona primerjava statutov in učnih programov, ki je poka-zala potreijo po vskladitTi raz- Pomladna lirika v Tivoliju lionih študijskiih pogojev na različnih faikultetah. V bodo-6e bo treba posveti vso skrb predvsem mladim tehnološkim fakultetam v Tuzli, Novem Sa-du in Skopju. Več bi bilo treba storiti tudi za izmenjavo skript in učbenikov med fa-kultetami. K vsestranski, tesnejši po-vezavi med študenti bo pri-spevala izmenjava Študentov-skega tiska in pa formiranje skupne brigade. Konferenca je bila prilož-nost za izmenjavo koristnih izkušenj na področju ideolo-škega iai političnega dela in za prinierjanje problematike socialno-ekonoraskega položa-ja študentov v različnih uni-verzitetnih centrih. Sklenjeno je bilo, da bo od 23. do. 24. aprila v Ljubljaini drugi šport-ni troboj tehnoloških fakul-tet. ki naj bi postal tradicio-nalen. manjkanja stojnatologov v zadnjem letu do velikih ne-enakosti. Ponekod so uvedli štiriletni, drugje petletni, ven-dar dvosiopenjski študij, v Beogradu pa so še napre.j ob-držali neiprekinjeni petletni študij. Tudi materialni in kadrov-ski pogoji niso v vseh repub-likah enaki, tako sta študij i.n vzgoja novih zobozdrav-stvenih delavcev močno otež-kočena. Nekatere fakultete nimajo dovolj predavateljev. Da bi lah'ko hitro in kvalitet-no vzgojili čirn večje število stomatologov, bi bilo treba v bližnji priliodnosti terneljito reformirati študij. Študent uaj bi obdelal le tisto snov, ki jo nujdio potrebuje za usipešno deto na terenu. ^nlanif 7rsmvtftv je gotovo najbolj uspešno na samostojinih stomatoloških fa-kultetah. Zato se povsem stri-njamo s predlosom, naj se stomatološki oddelki v Ljub-ljami, Zasrebu in Skopju osa-mosvoje v samostojne fakul-tete. Stomatološke fakultete naj bi se ustanovile tudi v Sarajevu, Nišu, Novem Sadu in na Reki. V Sloveniji že dalj časa razpravljajo o tem, da bi verjetno v Mariboru usta-novili dvoletno višjo šolo za stomatologijo. Zaradi velikih potreb bi bilo poirebno dosedanji šesiletm študij skrajšati na pet let, vendar tako, da bi tudi pov-prečen študent lahko doštudi-ral v tem času. Režim študija in študijski profframi naj bi bili na vseh fakultetah enaki. Študijske programe za vse predmete bo treba temeljito pregledati in prilagoditi novemu načinu študija. Zanimanje za študij stoma-tologije bi bilo treba povečati z zvišaajem štipendij in sploh z zboljšanjem materialnih po-gojev študentov. Nujna bi tu-di bila revizija predpisov za specializacijo stomatoloških predmetov. Omogočiti bi bilo treba predvsem potrebna spe-cializacijo iz splošne stomato-logije, vzporediio s tem pa tu-di ožfa specializacija posa-meznih stomatoloških vej. -'niverzitetni odbor ZŠJ prireja skupno s fotokluboma Akademski kolegij n študentovsko naselje I. medfakultetno in V. klubsko razstavo fotografij FOTOKLUBA STUDENTOVSKEGA NASELJA Razstava je organizirana v počasti-tev 15. obletnice osvoboditve Ljub-l.fane in dneva mladosti. Razstava bo od 7. V. do 15. V. 19«« v Ljubljani. Pagoji razstavljanja: 1. Pravico do udeležbe imajo v«i šturlentje, asistenti in visokožolskl predavatelji, nniverze, akademij, višjih in visokih šol. 2. Tema je svobodna. 3. Spreje(a bodo dela v črno-bell tehniki, barvne fotografije rn barviii diapozitivi. 4. Najmanjši format fotoarafije je 18 X 24 cm. najdaljša stranica 40 cm, format barvnega diapozitiva mora b-iti 3X3 ali 7 X 7 cm. 5. Vsak avtor lahko pošlje do 10 del v vsaki tehniki. 6. Ročno barvanih in kaširanih slik se ne sprejme. 7. Na hrbtni strani fotografije j« treba napisati: a) naslov slike, b) irae in priimek ter naslov av-torja, c) fakalteto, d) eventualno članstvo v kakem fotoklubu. 9. Izbor fotografij bo opravila ži-rija. ki jo bo unenoval UO ZšJ. Prati sklepu žirije ni pritožbe. 9. Fotografije pošljite na naslov: Univerzitetni odbor Zveze študentov Jugoslavije, Ljabljana, Poljanskn 6 s pripombo: »Za fotorazstavo«. Zad-nji rok za sprejem je 27. IV. 196«. 10. Nagrade: a) 1 prva, b) 2 drugi, c) 3 tretje. d) 6 pohval. Za barvno tehniko bodo posebne pohvale. 11. Fotografije bodo vrnjene 14 dni po zaključku razstave. 12. V kolikor avtor reprodukcije iz-recno ne prepove, si prihranjuje pravico reproduciranja prireditelj. Če avtor želi sliko prodati, naj naznači, da je.slika naprodaj in ob-enem napiše ceno. KOLEDAR RASTAVE: Zadnji rok sprejema fotografij 27. IV. 1960. Žiriranje 29. IV. 1960. Otvoritev razsfave 7. V. 1960. Zakljufek razstave 15. V. 1960. Zadnji rok za vrnitev fotografij l. VI. 1960. Prireditveni odbor za razstavo šte-je 10 članov. FOTOKLUBA S>J in A.K uo zSj Skupščina koristnikov Akademskega kolegija V nedeljo, 3. apriJa, je bila v Akademskem kolegiju skupščina koristnikov doma. Na skupščini so pregledali de!o fitudentnvskega sveta in uprave v zadnjih petih mtsecih, v živahni diskusiji pa so se pogovorili tudi o nekaterih drugih vprašanjih. Poročih predsednika Stu-deritovskesa sveta in uprav-nika dnina sta bili kratki, ven-dar dovolj izčrpni. Jeseni so kole.^ijaši skoraj do kraja uredili dvorišče, k.jer imajo sedaj igrišče za odbojko, keg-ljišče, zasilno strelišče ter ko-ticek za počitek. Za urejanje dvorišča so študentje prispe-vali mnogo delovciih ur. Študentovski svet ]e v tem času tudi navezal tesne stike z beži,f;rajsko iriladinsko orga-nizacijo, tako da lahko reče-mo. da so se kolegijaši aktiv-no vključili v življenje in de- 0 rczvoju kmetijstva V druj^i poluvici marca je tudj na afjronomskem oddel-ku I'AGV zaživela svobodna kafodra. Prvo predavadje v okviru katedre je otvoril de-kan fakultcte, ki je v uvodnih besedah poudaril pomen te ustanove, še posebno za štu-dente asrrononii je. Predaval fe ini?. Alastnak »O razvoju kmctijstva pri nas«. lo te komune. Na bežigrajski šoli so študentje organizirali deset različnih predavanj, enajst pa jih imajo še pri-pravljenih. Najbol.j množična dejavnost je vsekakor šport, lepe uspehe pa je dosegel tudi foto-kro-žek. Letos ni bilo posebnega i deol oško-poli tičnega progra-ma, ker se je to delo odvi-jalo predvsem na fakultetah, sedaj pa mnogo študentov obiskuje Center za marksi-stično vzgojo. Uipravnik AK je nato po-dal kratek oris finančnega po-slovanja. Koncem lanskega leta so nabavili pograde, ta-ko da ]e kolegij lahko sprejel 31 novih stanovalcev. Nabavo pogradov je finansiral Kura-fcorij študei!ik>vskih domov in menz, precejšen delež pa je prispeval tudi dom. Govorili so tudi o preurejeni menzi, katere kapacrteta se je z uvedbe samopostrežbe in na-bavo nekaterih novih kuhinj-skih pripomočkov povečala na 750 abonentov; pri tem sta se tudi kvaliteta in pestrost hra-ne precej zboljšala. Upravnik ju poudaril, da veliko sredstev, s katerimi krijejo izgubo, do-bijo z oddajanjein sob v po-oitnicah prehodnim inozem-skim gostom. 0 modernizmu v gledališču Klub slavistov je konec marca organiziral v okviru svobodnih kateder predavanje o modernizmu v gledališču. Predaval je dramski režiser France Jamnik. Za predavanje Je bilo med slavisti sorazmer-no veliko zanimanja, saj se je predavajija v Marksističnem centru udeležilo blizu trideset slušateljev. Predavatelj se je vabilu zelo rad odzval. Podal je prepledno sliko sodobnega slovenskega pledališča. To je bilo prvo predavanje iz ciklu-sa predavanj o modernizmih v izraznih umetnostih, ki jih namerava oTganizirati klub v tem semestru. Svobodna katedra na medicini V četrtek, 31. marca je bilo uvodno predavanje svobodne katedre. Otvoril ga je profe-sor dr. Neubauer. Predaval je predsednik sveta za zdravstvo Niko Šilih o temi »Medicina i.n družba«. Izredno uspelega predavanja se je udeležilo ve-liko število profesorjev in asistentov, medtem ko je bil odziv s strani študentov ob-outno slabši. Mislimo, da bi ravno študentje, ki so jim predavanja namenjena, mora-li pokazati vsaj v bodoče pre-cej večjo mero zainimanja. Po predavanju se je razvila živahna in plodna diskusija, v katero je posebno tehtno posegel profesor dr. Kanoni. 139m2 prostora! (Nadaljevanje z 2. strani) prakse. reinjjiMiski kabiaet. posvelovalnico za psihohigi-eno i.n pnklicno posvetovalni-co, zobozdravstveni oddelek, biometrijsko — statistični od-delok in npravo. Razen tega je tu možnost odlične poveza-ve s speoialistično službo. ki se je poslužuje letno skoraj 10.000 študentov. S posamezni-mi. najbolj iskanimi speciali-sti bi lahko uredili aranžma-je, da bi uro. dve ali tri te-densko ordinirali za študente. Koliko čakanja bo lahko s tem odipadlo! Najpoinembnejše, kar pri-naša s seboj izgradnjs aovih prostorov. pa je rearna mož-nost, posveti se preventivne-mu delu med študenti. Vsak študejit naj bo ob vstopu na univerzo lti pred zaključkom študija zdravstvtvio preffle-dan. med študijem pa naj se budno spremlja njegova zdravstvena kofldicija. Ali želunoštudentie preveč? Smatramo. da nc! Zdravstve-na in sociMlno zdravstvena Viprašan.ja štndontov imajo vsekakor določeno specifično dbeležje. Cre za določeno sta-rostno obdobjp ? ozirom na telesno, umstvpno in seksual-no dozorovanjt1 ' o/in>m na pretežno umstveni razvoj in z ozirom na postopno vključe-vanje v družbeno življenje. Intenzivno psihično, a tudi fi-zieno udejstvovanje. razlione deficitarnosti, ki jih glede zdravstvenega stanja pogosto-raa študent prinese s seboj iz domačega okolja ter mnoge adaptacijske težave in kon-fliktna stanja uspešno lahko rešuje le dobra zdravstvena služba, ki je prilagojena tem vprašanjem. V poudarjan.iu specifičnosti študentovske zdravstvene in zdravstveno socialne psihološke problema-tike ni nevarnosti sektašenja ali izolacije od družbenega dogajan.ia. V tem je le težnja, da je treba dodati k ureditvi študentovih vzgojnih. študij-skih, stanovanjskih. prehra-njevalnih in drugih vprašanj tudi vprašanje smiselino in adekvatno prikrojenega zdravstvenega varstva, ki ra-čuna z vsemi specifičnostmi študentovega razvoja m živ-1 jenja. Novi zdravstveni center je študentu prav tako važen, kot so stanovanja, učilnice, men-ze ter ostali prostori! Če bi se pod tem peslom z nami združili vsi, ki nam lahko po-niagajo, potem študcntje nanj ae bi več dolgo čakali! D. Marko Mala panorama BEOGRAD Petnajstletnica dela. Kulturno umetniško društvo beograjske univerze Branko Kr&manovič bo letos aprila in maja proslavilo 15-letnico dela. Na programu bo vrsta prireditev in koncertov. 10. aprila so na svečanem za-sedatiju uiprave podelili nagrade in priznanja najbolj za-služnim člatnom tega kvalitetnega amaterskega kolektiva Psihiatri imajo besedo. Pod te naslovom ugotavlja list beograjskih študentov, da preko 30 odstotkav študentov boluije na naJTazličnejših nevrozah in podobmih lažjih obolenjdh. Študentovsko sodišče. Komisija za ideološko-politično delo pri UO ZŠJ na beograjski univerzi je ustanovila sodišče javnega mnenja. Osnovan-o je tudi tožilstvo, ki je že začelo z zbiTanjem dokaznega materiala. Sodišče bo predstavljalo javno diskusijo, ki bo proučevalo probleme prehrane in stanovanja b&ograj&kih študentov, ki bo po-kazala na prekrške ki prestopke upravnega osebja in študenta. Posvetovalnica za kontracepcijo. Ze nekaj let je bilo na beograjski univerzi aktualno vprašanje ustanovitve pasvetovalnice za kontracepcij'O. V začetku aprila sta že pričeld z delom dve posvetovalnici. ZAGREB Zgodovina študentovskega gibanja. Založba Mladost je nedavno iizdala delo Voje Rajčeviča pod naslovom »Studentski pokret na Zagrebčkom sveučiiištu 1918—1941«. Pripraivil jo je UO ZSj za 40. obletnico ZKJ in ZKMJ. V dobro dokumentirani knjigi je zajet tudi kos zgodovine slovensikih študentov, ki so delovald na zagrebški univerzi. Gradnja številnih novih objektov. Do konca leta 1965 bo univerza v Zagrebu dobila tri nove, sodobno oprem-Ijene zgradbe za strojno-ladjedelniško, tehniološko in elektrotehndško fakulteto. To bo omogočilo študij 3500 no-vim študentom. Pribodiruje leto bodo dok&nčali gradnjo pa/bološkega zavoda. V letu 1963 so v načrtu obširne mo-deamizacije. Predvidena je rekonstrukoija filozofske in nekaterih drugih fakultet. V Zagrebu stanuje v študen-tovsikih domovih okoli 3000 študentov. Do pričetka prihod-njega šolskega leta bo zgrajen nov dom za 960 študentov. SKOPJE Na skopski univerzi je vpisanih 9200 študentov. Pred-videvajo, da bo v prihodnjem letu diplomdralo na leto okoli 1000 študentov. Novi študentovski dom. Prihodnje šolsko leto bo do-vršena gradnja novega študentovskega doma, ki bo imel tudi prostore za družabno in kulturno udejstvovanje in restavracijo. SARAJEVO Skupna publikacija študentov prava. 1. marca je v Sarajevu izšla prva številka »Studentskega žurnala«, novi lisit študentov prava Jugoslavije. Izhajal bo nekajkrat letno, prdhodnja številka pa bo izšla konec tega leta. V sklopu univerze je bil ustanovljen ekonomski in-štitut. Direktor inštituta je dr. Hasan Hadžiomerovič. SPLIT Pomoč izrednim študentom. VPŠ iz Splita je osnovala centre za izredni študij v Zadru, Dubrovniku in Splitu Zanimanje za te centre je zelo veliko predvsem med uči-teljd, pa tudi prvi rezultati izpitov so vzpodbudni. — V centru je mogoče položitd vse izpite. razen diplomskega, ki se ga polaga na sedežu VPS v Splitu. 6. DECEMBR>, i9f!l JE IZSLA PRVA STEVILKA NASKGA GLASILA KOT NASH'DN1K -STUDENTSKEGA LISTA- TA JE IZHAJAL OD 20. MARCA 1949. UREJALI SO GA: FRANCI AMBROZIC, DARO BRATOS, RUDl MAHrOTA, MILOS KOBE, MILAN STARIN EN MILOS MI-KELN, KI <-F TUDI UREDNIK PRVEGA LETNIKA »TRIBUNE«. PRVI LETNIK OBSEGA 9 STEVILK - ZADNJO UREDI STANE SAKSIDA -KI IZHAJA 5TIRINAJSTDNEVNO. NASLEDNJI LETNIK UREJUJE BORIS MIKOS. 'MA 4 STEVILKE. LETA 1953 PREVZAME Z 10. STEVILKO PRIMO2 KO7AK. IZIDE 18 STEVILK. OD CETRTEGA LETNIKA DALJE IZHAJA V.ASOPIS V 20. STEVILKAH NA LETO BOGDAN PLESA UREJUJE tlST OD 17. STEVILKE IV. LETNIKA DO 16. STEVILKE V. LETNIKA. KO GA ZAMENJA JANKO POPOVIC IN UREJUJE LIST DO S. STEVILKF IX. LETNIKA. DUSAN VOGLAB JE UREDNIK DO 3. ST EVILKE X t _ TNIKA.