Poštnina plačana v gdtovlro
Kvansd^ ponde!’? ^ ^^pfetMlra *sk!32
MARIBORSKI
stoV. aot uoto. vi. (xni.)
Cena 1 Din
VECERNK
OrednlStvO to apravai Maribor. Alakaandrova vesta it. 13 » ratoton M40 In S48B taheja razen nedalja In praznikov vaak dan ob 1«. uri t Valja maaaftio preje man v upravi ali po pom 10 Din. dostavlja« na do« 12 Din t Oglasi po ceniku , Oglasa aprajau« tudi oplasnl oddelek Jutra- v Uubtjenl r PoMnl fak ovni račun ti. 11.40®
.JUTRA
99
Nevarnosti monetarne inflacije
IZ GOVORA FRANCOSKEGA FINANČNEGA MINISTRA.
Finančna kriza, ki jo je povzročila splo-stla gospodarska, je razdelila svet na dva tabora, na enega, ki je za inflacijo. '*> na drugega, ki je proti njej. Seveda so v obeh taborih še neštete skupine s posebnimi predlogi in nazori, tako, da prehod ni tako videu in enoten, kakor bi se utegnilo zdeti. Ker sta ti dve vprašanji *uQi pri nas aktualni, ne bo odveč, če Uvedemo zadevno mnenje francoskega finančnega ministra Germaina-Martina, hi ga je podal nedavno v svojem velikem govoru v Bas-en-Bassetu. Germain-MaV Jj11 je tu nastopil zelo odločno proti in-'iaciji in njegove glavne misli so bile ^deče:
Francija je bila tudi 1. 1926. v zelo nemirnem finančnem položaju, pa se ji je 'tndar posrečilo, da je v razmeroma *fatkem času zopet vzpostavila stabilnost in ravnotežje, kar je tedaj presenetilo ves svet. Temu primeru mora slediti udi sedanja francoska vlada! Njena na-l()2a je seveda težja, in francoski narod se tega tudi zaveda. Predsednik Herriot Robiva vsak dan pohvalne brzojavke, v katerih se pa obenem naproša, da čira-?rej realizira finančno ozdravljenje dr* *ave. Ti glasovi se morajo poslušati, ker s° v skladu z nameni vlade, kateri je že “°slej uspelo prihraniti okoli 4 milijarde I11 400 milijonov frankov. Pred vsem pa k sedaj njena^ naloga, da poskrbi za to, j*a se čimprej vzpostavi realno ravno-^žje proračuna in da se opusti interven-c*ia tresora, ki bi mogla v svojem obse-kompromitirati solidnost francoskih ‘nanc za več časa. To ravnotežje prora-^a se pa mora izvesti tako, da ne bo gabilo produktivne možnosti Francije. Jada je prepričana, da ima za seboj mo-.j10 voljo parlamenta in vsega naroda,
* hoče, da se držaVni izdatki izenačijo z javnimi dohodki. Vse to je težko, ni pa j®jsogoče. Francoski narod se je zave-a' vedno, da se morajo v težkih časih postaviti zasebne koristi za koristmi .,uPnosti. Na tem potu bo Francija ustva-Ja novo finančno fo novčanično stabil-fi^t, vredno onih žrtev, ki jih je franco-narod doprinesel f. 1914. v tudi Anglija je nedavno pokazala Jjemu svetu primer, kaj zmore volja trtnega naroda, ki je pripravljen za svo-v finančno ozdravljenje storiti vse, še kakor zmore. Od lanske jeseni je r8liia znižala vse svoje izdatke, z zni-j,^lem obrestne mere je pa poživela tr-vanje in sploh promet. Da popolnoma ravnotežje proračuna, se ni bala ni-zahteve, stavljene lastnikom rent, da
znižajo obresti interesov svojih papirjev od 5 na 3 in pol odstotka! Chamberlain je mogel pred vsem svetom s ponosom pokazati na to delo, ki v takem obsegu nima primere v finančni zgodovini. Ta veliki primer je treba prav posebno poudariti naprant vsem onim neodgovornim faktorjem, ki zahtevajo od vlade, da uporabi lahkomiselne mere za finančno ozdravljenje in da se posluži bankovčne inflacije. Špekulanti, ki se jim toži po časih lahkega in naglega oboga-tenja med letom 1920. in 1926., se dandanes trudijo na vse načine, da bi se ti časi vrnili. Spekulacija z razvrednotenjem valute bi povzročila le zopetne velike zaslužke nekaterih profesionalnih in drznih špekulantov na račun — uničenja franka. Poučeni po izkušnjah prošlosti, bi hoteli ti špekulanti tudi sedaj ustvariti si pre moženje v tujih devizah, da bi si tako nakopičili ogromno bogatstvo in uničili imetje svojih sodržavljanov ter povzročili bedo delavcev, uradnikov in nameščencev. Inflacija bi silno podražila živ-lienje. a ne bi povzročila procvita poslov, ampak samo mrzlično, bolno delavnost podjetij in produkcije in izzvala bi nevarnosti, ki jim ni mogoče določiti konca.
Očita se vladi, da se drži trdovratno le enega samega sredstva: ravnotežja proračuna in znižanja izdatkov. »Te vladne metode«, pravijo, »ne upoštevajo nevarnosti, ki bi jo v sedanji krizi moglo povzročiti slabljenje kupne in potrošnje moči ljudstva.« Tako mislijo oni, ki vidijo edino sredstvo, da se reši sedanja kriza, v tem, da nastopi splošno povišanje cen sirovin. Toda dolžnost vlade je, da brani frank in javni kredit. Njej pa je nemogoče izvršiti to nalogo, če ne uravnoteži budžeta. Zato je treba z vso silo nastopiti proti doktrini ljudi, ki hočejo vzdrževati iluzije finančnih olajšav s pomočjo metod monetarne inflacije, ker jim je veliko več do spekulativnega obo-gatenja, kakor do trajnega in solidnega finančnega ozdravljenja. Treba je tedaj izbirati med sredstvi zdrave finančne politike, ki zahtevajo, da se izdatki uravnotežijo z dohodki, in med eksperimenti, ki pozneje lahko onemogočijo vsako sanacijo. Prva pot zahteva mnogo naporov, vodi pa k cilju, dočim vodi druga v kaos in pogubo.
Te besede francoskega finančnega ministra podpišemo v celoti in z obema rokama, ker so prav tako važne in resnične za Francijo, kakor za Jugoslavijo. Takih špekulantov tudi pri nas ne manjka!
j ^ELTINCI, 5. septembra. Včeraj je bil n °«romcn ljudski tabor, ki se ga je ude-5k|! nad 6000 ljudi, večinoma Prekmurja kmetov. Zborovanje je sklicala kra-
Veliko politično zborovanje v Beltincih
*ABOR JRKD ZA PREKMURJE OB N AVZOČNOSTI MINISTRA DR. KRAMERJA, POSLANCEV IN SENATORJEV.
organizacije, odvetnik g. dr. P i k u š, nakar je burno pozdravljati spregovoril minister g. dr. Kramer, ki je razložil navzočim smernice jugoslovanske državne fn nacionalne politike, posebej pa se je še bavil z željami in potrebami prekmurskega kmeta. Za njim sta govorila poslanec g. Perko in senator g. dr. Ploj o položaju našega kmeta in o rešitvi problema kmetskih dolgov. Naposled so sledili še govori gg. dr. Z a j c a, notarja Kodra, šolskega upravitelja Horvata In poslanca Hajdinjaka. Z velikim navdušenjem so bile ob sklepu sprejete vdanostne brzojavke kralju Aleksandru ter pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku g. dr. Srskiču in slovenskima ministroma gg. E u c I j u in Mohor I;č u.
dl ”a organizacija JRKD in povabila tu-taoit Predstavnike osrednje organi-JIe> narodne poslance in senatorje. r0ne 2lutraj se Je zbrala pred kolodvo. •ion 0grOtnna množica in pričakovala pri' ličniv,aI{a. s katerim so se pripeljali od.
H-Bclln \TntrAi2nilA Ia
Kostje. Navdušeno je pozdravljala
dr ptra K- dr. Kramerja, senatorja g. v a r i	’ nar°dae poslance gg. Pet o-
Jošte »Benka ,n Perka ter druge BeiH.’ i »°*°čno zborovanje, kakor ga da „"c,> niso Vidbff od 1. 1918., je bilo Otv n™ pred ccrliv'f°-
ori* ga je s pozdravom predsednik
Manifestacija vojaške Nemčije
OGROMNA PARADA »JEKLENIH ČELAD«. — PAPEN S PRESTOLONASLEDNIKOM NA TRIBUNI. — SELDTEJEV GOVOR.
BERLIN, 5. septembra. Včeraj je bila na ogromnem tempelhofskem polju pri Berlinu velika parada »Jeklenih čelad«, ki ji je prisostvovalo okrog 180.000 članov. V Grunewaldu je bila ob tej priliki revija »čeladarjev«, med katerimi je bilo nad 6000 zastavonoš z zastavami posameznih krajevnih, okrožnih in deželnih organizacij. Bile so to stare nemške bojne zastave, ovite s črnim florom. Na častni tribuni, ki so jo obdajali stahlhelmovski praporščaki, so bili med drugimi bivši prestolonaslednik (v uniform! »Stahlhelma«) s svojimi brati princi Friderikom in Oskarjem, maršal Mackensen, mnogo aktivnih častnikov »Reichswehra«, vodstvo »Stahlhelma« z majorjem v. Stepha-nijem na čelu in državni kancelar v. Papen z mnogoštevilnimi visokimi državnimi funkcionarji. Bilo je to prvič, da se je pojavil državni kancelar na javni prireditvi poleg bivšega prestolonaslednika.
Na povelje majorja Seldteja so se poklonile vse zastave pred tribuno na naslednje besede: »Pozdrav nemški domovini! Pozdrav vsem voditeljem!
Pozdrav nemški vladi! Pozdrav gospodu državnemu kancelarju! Pozdrav njihovim cesarskim veličanstvom!« Po kratkem uvodnem pozdravu von Stephanija je imel daljši govor vodja »Stahlhelma« major Seid-te, ki je med drugim dejal:
»Prvo stahlhelmovsko poslanstvo, ki je bilo razglašeno pred 14 leti ob ustanovitvi »Stahlhelma«, je postalo naposled program državne vlade. Danes smo prišli tako daleč, da bo sko-ro postalo vsakomur razumljivo vojaško mišljenje in vojaško ravnanje. Nismo sicer več stara nemška armada, toda znova se poraja in vstaja duh discipline, službe in žrtvovanja za skupnost, duh stare armade in fronte. »Stahlhelm« ni nikaka stranka, ne bori se za sebe. temveč za Nemčijo in ne podpira in zahteva državne moči, temveč močno državo.« Svoj govor je končal s prisego zvestobe in narodno himno. Defile čet je trajal več ur in so mu prisostvovale ogromne množice. Pokazalo pa se je, da Berlin s prireditvijo ni simpatiziral.
Pričetek konference v Stresi
KONFERENCA SE PRIČNE DANES POPOLDNE. — SPORAZUM AGRARNIH DRŽAV. — MNENJE PARIŠKEGA TISKA.
PARIZ, 5. septembra. Danes popoldne se bo otvorila v Stresi finančna in gospodarska konferenca, ki bo razpravljala o obnovitvi srednje in vzhodne Evrope. Sprejeti sklepi bodo izročeni odboru za študij evropskih vprašanj. Na konferenci bodo zastopani delegati 15 držav.
Po poročilih iz Strese so se agrarne države, ki so zborovale nedavno na konferenci v Varšavi, sporazumele glede enotnega strnjenega nastopa. Splošno se upa, da bo konferenca dobro uspela, ker je bila zelo temeljito pripravljena. Izvolila bo najbrže tri odbore: finančnega,
gospodarskega In agrarnega. Deloma bo tudi nekaka akcija proti velikobritanski konferenci v Ottavvl in priprava za splošno svetovno gospodarsko konferenco v Londonu.
Francoski tisk posveča konferenci v Stresi veliko pažnjo in ji prerokuje dober uspeh, kar zagotavlja že oseba predsednika Georgesa Bonneta. Prav nič pa tudi ne prikriva, da delo ne bo tako lahko, ker bosta Italija in Nemčija nastopali oddvoje-no. Vendar upa, da se bodo dale vse tež-koče srečno odstranit).
Ljubljanske slavnosti
LJUBLJANA, 5. septembra. Včeraj je Ljubljana zopet sprejemala desettisoče gostov in slavila več pomembnih slavnosti. Velesejem, ki je bil svečano otvorjen po trgovinskem ministru g. Mohoriču v soboto dopoldne, Je bil prav dobro obiskan. Posebno pestrost pa so mu dale slovanske narodne noše, ki so Imele včeraj v Ljubljani svoj kongres. V slavnostnem sprevodu Je bilo nad 800 narodnih noš. Ob jubilejnih svečanostih je včeraj ljubljanska »Soča« razvila na Taboru svoj ponosni prapor, ki mu je kuntovala glavarjeva žena ga. Žnidaršičeva. Na strelišču ob Dolenjski cesti je dopoldne v navzočnosti nekaj tisoč strelcev Iz vse države izročil zastopnik kralja, divizijski general g. Ilič, predsedniku Zveze strelskih družin g. dr. Ribarju krasen prapor, dar kralja. Takoj nato so se pričele tudi vsedržavne strelske tekme, ki bodo trajale do 9. t. m. Pri vseh slavnostih so bili navzoči najodličnejši predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter ogromne ljudske množice iz vse banovine ter nekaj tisoč bratskih gostov iz srbskih in hrvatskih pokrajin.
NEMŠKI AFRONT PROTI ŽENEVI.
PARIZ, 5. septembra. Po vesteh I* Berlina se nemška delegacija ne bo udeležila posvetovanj proračunskega
odbora razorožltvene konference v Ženevi. Odbor bo zaseda! 12. t. m. S svojo abstinenco namerava Nemčija podkrepiti svoje stališče, da se tako dolgo ne bo udeleževala dela razorožltvene konference, dokler ne bo ustreženo njenim zahtevam po Izvedbi enakopravnosti v oboroževanju.
NEMŠKA PROŠNJA V AMERIKI.
WASHINGTON, 5. septembra. Uradno se potrjuje, da je nemška vlada zaprosila pri washingtonski za odgoditev plačila med vojno najetega posojila v višini 25 milijonov dolarjev, in sicer za dve in pol leti. Amerika načeloma ne nasprotuje nemški želji, boji pa se, da bi potem utegnile zahtevati isto tudi diruge države.
LYTTONOVO POROČILO PODPISANO
PEKING. 5. septembra. Včeraj zjutraj je bil podpisan v tukajšnji nemški bolnišnici, kjer se lord Lytton še zdravi, zapisnik poročila mandžurske anketne komisije, ki jo je poslalo tja Društvo narodov pod Lyttonovim vodstvom. Poročilo bo objavljeno Istočasno v Ženevi, Tokiu in Nankingu tn obsega 400 s strojem pisanih strani. Original poročila bo ostal zaenkrat še v Pekingu.
• SfEan 2
'vunr r t w dimranrs: ix.
Dnevne vesti
Pred ustanovitvijo »Društva najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov za Maribor in okolico'
Namen društva. — Akcija za zni žanje najemnin se bo nadaljevala.
Društvena pravila so potrjena. Društvo pa bo dobilo pravno veljavnost šele po sklepu ustanovnega občnega zbora, ki ga bo sklical pripravljalni odbor že prve dni prihodnjega tedna. Akcija za znižanje najemnin se bo torej nadaljevala, saj se je že pripravljalnemu odboru nakopičilo ogromno najemninskih zadev.
Namen društva bo ščititi stanovanjske najemnike in podnajemnike ter najemnike trgovskih in obrtnih lokalov in pospeševali njih skupne najemninske interese.
Sprejemalo in stavilo bo predloge, sestavljalo resolucije in vlagalo prošnje na vsa oblastva v vseh najemniških zadevah. Z vsemi močmi pa se bo borilo tudi za zakonito zaščito stanovanjskih najemnikov.
Če bo treba, bo ustanovilo društveno pisarno s posredovalnico v najemniških vprašanjih in vodilo evidenco o hišnih posestnikih, ki nočejo oddajati stanovanj in si prisvajajo preveliko pblast nad najemniki.
Novo društvo bo stopilo v Vstik’ z že obstoječimi društvi stanovanjskih najemnikov v Jugoslaviji. Društveni delokrog bo obsegal mesto Maribor, Studence, Pobrežje, Tezno, Novo vas, Krčevino in Košake.
Sredstva, ki so potrebna v dosego društvenih namenov, si bo pridobilo z en kratnim plačilom pristopnine v znesku 1 Din in z letno, odnosno mesečno člana' rino, ki jo bo določil vsako leto redni občni zbor, tokrat pa ustanovni občni zbor. Za člane društva se bodo sprejemali najemniki stanovanj in poslovnih lokalov ter podnajemniki, stanujoči v omenjenih občinah.
Društvo stanovanjskih najemnikov bo dajalo brezplačno vse informacije o stanovanjskih vprašanjih in bo preskrbelo tudi pravnike, ki bodo poučevali člane o vseh obstoječih predpisih in odredbah oblasti itd.
llpor proti zaplenitvi vina
Kriza je vinogradnike po Slovenskih goricah in Halozah prisilila, da so pričeli razprodajati svoje vino na drobno. Pri tem se pa ne drže vedno predpisov oblasti, ampak ga vozijo prodajat tudi iz vasi, zlasti tja, kjer ne rastejo trte. Tako je pred dnevi pripeljal vinogradnik Tomaž Hentok iz Velikega Okiča v Cirkovce na Dravskem polju v treh sodih 450 1 vina in ga pričel razprodajati. Okoli voza se je zbralo takoj kakih 50 ljudi in kupčija je dobro uspevala. Za razprodajanje vina so izvedeli kmalu tudi orožniki in se skupaj z županom podali k Hento-ku ter mu hoteli pijačo zapleniti. To je pa navzoče kupce, ki so bili deloma že pijani, tako razburilo, da so navalili na izvrševalce zakona s koli, ročicami in kamenjem. Vnela se je srdita in dolgotrajna bitka, ki se je naposled končala seveda z zaplenitvijo. Proti zaplenitvi se je boril tudi neki občinski odbornik. Zaključek incidenta bo pred sodiščem.
UREDNIŠTVO »VEČERNIKA« in mariborsko uredništvo »Jutra« je sedaj v Gosposki ulici 11, prvo nadstropje, telefon št. 2440. Uprava je do preselitve še na Aleksandrovi cesti 13, telefon št. 2455.
Iz državne službe. Upokojen je uprav-no-pisarniški uradnik pri okrajnem glavarstvu v Ljutomeru g. Andrej Slavinec.
Premestitve. Ekonomska uradnica Zora Bajlec-Koširjeva je iz tukajšnje splošne bolnišnice premeščena v isti lastnosti v javno bolnišnico v Murski Soboti. Tehnični uradnik kurilnice na koroškem kolodvoru France Ogorevc je premeščen k strojnemu oddelku generalne direkcije v Beograd.
Mojstrski izpiti končani. Jutri v torek se zaključi prvi rok mojstrskih izpitov. Kandidatom, ki so opravili izpit, bodo izročena mojstrska pisma na sestanku jutri ob pol 20. uri v klubovi sobi pri »Orlu« (3. nadstropje). Na sestanku bo predaval tudi obrtni zadružni nadzornik g. Založnik, ki je predsedoval izpitni komisiji, o pomenu mojstrskega izpita za napredek rokodelstva. Na sestanek so vabljeni vsi, ki se zanimajo za obrtniški tečaj.
Vrnitev dece iz počitniške kolonije pri Sv. Martinu na Pohorju. Tretja skupina dece se vrne iz počitniške kolonije pri Sv. Martina na Pohorju v četrtek 8. t. m. z vlakom ob 11.19. Starši ali svojci naj jih pričakujejo m glavnem kolodvoru v Mariboru, kjer prevzamejo tudi njihovo prtljago.
Opozorilo rezervnim častnikom! Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov, pododbor v Mariboru, vabi svoje člane na podlagi naredbe vojnega ministra in svoje okrožnice, da se udeleže 6. t. m. službe božje v stolnici ob 8. zjutraj v uniformah. Člani, ki nimajo uniforme, naj pridejo v civilu z znakom. Istotako so vabljeni člani tudi na družabni večer, ki ga priredi »Oficirski dom« istega dne ob 21. v restavraciji hotela »Orel«.
Službeni list dravske banovine objavlja v, letošnji 70. številki: uredbo o velikosti nagrade dnevničarjem poštno-tele-grafske in telefonske stroke, pravila za pooblaščene prodajalce srečk državne razredne loterije in izpremembe v stale-žu državnih in banovinskih uslužbencev v Sloveniji.
Včerajšnja slavnost pri Ruški, katere so se udeležili številni zastopniki in množica ljudstva, je potekla v najlepšem razpoloženju. Podrobno poročilo bomo priobčili v jutrišnji številki.
Po slovesnih božjih službah, ki bodo na rojstni dan prestolonaslednika Petra v Mariboru v torek 6. t. m., se bodo sprejemale čestitke v sejni dvorani okrajnega glavarstva, soba št. 38/1, kjer bo v ta namen vpisna knjiga.
Obrtniki za svoje interese. Drevi ob 20. uri bo v dvorani Zadružne gospodarske banke obrtniški shod, na katerem bodo razpravljali o šušmarstvu, ki legalnim obrtnikom odjeda zaslužek in kruh. Zborovalcem bo predložena tudi resolucija, in je dolžnost vseh obrtnikov, da se shoda v čim večjem številu udeleže in .s svojo navzočnostjo podprejo resolucijo. Slovensko obrtno društvo poziva svoje Članstvo, da se shoda zanesljivo udeleži, ker v slogi je moč, v edinstvu pa napredek.
Pevski zbor Glasbene Matice. Pred začetkom novega društvenega leta hoče podati odbor obračun o preteklem poslovnem letu. Letos se bo tudi prvikrat obdaril najpridnejši član s predsednikovo nagrado. Pevke in pevci, pridite vsi v sredo ob 20. uri v Matico in pripeljite s seboj še nove člane. Posebej vabimo dobre pevce iz dijaških krogov.
Glasba na deželi. V Slivnici pod našim zelenim Pohorjem je se osnoval salonski' orkester »Guslar«, ki se nenavadno lepo razvija in bo na praznik 8. t. m. ob 16. uri nastopil tudi javno na verandi ge. Lesjakove. Na sporedu bodo razne narodne in klasične skladbe za orkester, osem nastopov pa bo solističnih za violino in klavir. Kljub sedanjim težkim časom se torej naše podeželje stalno kulturno dviga in s tem tudi — nacionalno.
Nočno lekarniško službo ima tekoči teden Vidmarjeva lekarna »Pri Arehu« na Glavnem trgu.
Izgubila je neka stara revna žena na poti med Framom in Slivnico usnjeno torbico s 650 Din gotovine, srebrno uro, ključi in molekom. Za staro revico pomeni zguba veliko nesrečo, ker je bilo to edino njeno imetje. Pošteni najditelj se prosi, naj bi oddal torbico pri upravi Splošne bolnice v Mariboru.
Naturalna stanovanje za učitelje. Po odredbi prosvetnega ministrstva preneha pravica do naturalnega stanovanja z dnem, ko je bil učitelj razrešen službene dolžnosti in premeščen ali upokojen. S istim dnem preneha pravica do naturalnega stanovanje tudi njegovi družini.
Križeva kapela v tukajšnji stolnici bo slovesno blagoslovljena v četrtek 8. t.m. Blagoslovitvene obrede bo opravil gosp. knezoškof dr. Andrej Karlin.
Ljudsko gibanje. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru rojenih 74 otrok, (37 dečkov in enako število deklic) u-mrlo je 59 oseb (28 moških in 31 žensk), poročilo pa se je 30 parov. V stolni župniji je zagledalo luč sveta 50 otrok, umrlo je 11 oseb in poročilo se je 6 parov; v frančiškanski župniji je bilo rojenih 5 otrok, umrlo je 8 oseb, poročil pa se je en par; v magdalenski župniji imajo zabeleženih 23 rojstev, 38 smrtnih primerov in 13 porok; v evangeljski župniji se je rodila ena deklica, v pravoslavni pa sta umrla dva moška.
Dohodki carinarnice so znašali v preteklem mesecu skupno 4,289.344 Din, in sicer uvoz 4,274.685.75, izvoz pa 14 tisoč 658.25 Din.
Odkup starih srebrnih novcev. Narodna banka in njene podružnice kupujejo stare srebrne novce po teh-le cenah: za srebrnik dveh dinarjev plačajo 5 Din, za srebrni dinar 2.50 Din, za pol srebrnega dinarja pa 1.25 Din. Po teh cenah kupujejo tudi ves ostali srebrni denar, kovan po predpisih latinske konvencije, kakor francoske franke, italijanske lire, romunske leje, bolgarske leve in grške drahme. Za avstroogrski petkronski srebrnik plačajo
13 Din, za srebrn goldinar 5 Din, za srebrno krono pa 2.50 Din. Tako plačujejo tudi srebrne črnogorske perperje. Srebrne avstrijske forinte kupujejo po 6.60 Din, srebrne tolarje Marije Terezije pa po
14 Din. Srebrni ruski rubelj, kovan po 1. 1889, je vreden 10.70 Din, pol rublja 5.40 Din, srebrna nemška marka pa 2.90 Din.
Upravni odbor Oficirskega doma priredi na dan rojstva Nj. kraljevskega Vis., prestolonaslednika Petra 6. septembra v spodnji dvorani restavracije »Orel« družabni večer. Začetek ob 21. uri. Vabljeni so vsi, ki imajo stalno vabilo! Obleka poljubna.
Na enoletnem trgovskem tečaju Slovenskega trgovskega društva je prostih le še nekaj mest. Ravnateljstvo opozarja zanimance, naj se čimpreje vpišejo v tečaj v pisarni na državni trgovski akademiji med uradnimi urami.
Veliko dobrodelno invalidsko tombolo priredi v nedeljo 2. oktobra ob 14. uri na Trgu svobode krajevni odbor Združenja invalidov, čisti dobiček tombole je namenjen v korist in podporo najrevnejšim invalidom. Ker je tombola humanitarnega pomena, prosi krajevni odbor javnost, da jo podpre, posebej pa prosi trgovce, obrtnike in podjetnike, da pomagajo s prostovoljnimi prispevki in dobitki, ko se oglasijo pri njih pooblaščenci.
Izlet mariborskega Avtokluba v Logar sko dolino. Kot je bilo že članom potom klubskega glasila »Auto« sporočeno, priredi mariborska sekcija 11. septembra klubski izlet v Logarsko dolino. Ker skupnega odhoda ni, se prepušča udeležni-kom, da si čas odhoda sami po volji uredijo, pač pa bodo startali nekateri izletniki iz Maribora skupaj ob 5. uri zjutraj izpred »Velike kavarne« Oni člani, ki dospejo rna cilj do »Planinskega doma« vsaj do 11. ure dopoldne, dobijo spominsko plaketo. Število udeležencev, odnosno oseb, naj se radi pravočasne oskrbe prehrane javi tajništvu sekcije Maribor do 7. t. m.
Sejem za prašiče. Na sejem 2. t. m. so pripeljali 211 prašičev. Cene so nekoliko padle, vendar kupčija ni bila dobra. Prodanih je bilo 88 živali. Cene: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 50—80, 7 do 9 tednov 90—120, 3 do 4 mesece stari 150 —250, 5 do 7 mesecev 300—350, 8 do 10 mesecev 360—400 in leto stari 460—-580 Din; kilogram žive teže 6—6.50 Din, mrtve pa 9—10 Din.
Huda Lizika. V Hutterjevi tovarni zaposlena delavka- Daniela E. se je preteklo soboto ob odhodu z dela sprla s svojo znanko Liziko zaradi neke ljubezni in ljubosumnosti, pa ni naletela dobro. Lizika je odgovorila Danieli z zaušnicami in ji je obenem izrula tudi Šop las. Prvo nadaljevanje je v policijskih bukvah, drugo bo morda pri sodišču.
Tatinska podnajemnika sta neki 321etni Anton in njegov tovariš Lojze. Doslej sta stanovala nekje Ob bregu. Sinoči pa sta jo neopaženo pobrisala iz stanovanja in odnesla s seboj razno perilo in druge predmete v skupni vrednosti 1000 Din. Najemnik je zadevo prijavil policiji.
Pod voz je padel v Danjkovi ulici delavec Anton Teršovec in dobil pri tem tako hude poškodbe na životu, da so ga morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnišnico«
dve mladi duši, britanski pomorski čast* nik in maorska deklica iz Papeta na Ta* hitiju, sta junaka našega novega romana P i e r r e L o t i: »LOTIJEVA ŽENITEV«, ki ga bomo pričeli v kratkem objavljati v »VEČERNIKU«.
Srečala sta se ob potoku FATAUA v žaru tropičnega solnca, hladeča se P°d kokosovimi palmami, gojavami in oranžami in se po nasvetu kraljice POMARE IV. poročila po tahitskem običaju.
Preprosta zgodba, a polna tihega čara. posebno še, ko se razplete v bolno tra* gedijo ločitve. Iz Lotijevega roman* »LOTIJEVA ŽENITEV« diha vsa prelest silne oceanske daljave, sveta, ki je talI) nekje na nam docela nasprotni strani z®* meljske oble, na otoka Tahitiju, v OCEANIJI.
Naročite si »VEČERNIK«, če ga še «>' mate, in priporočajte ga svojim znancem-V Mariboru ne sme biti nobene zavedfl® slovenske družine, ki ne bi bila naročen* na EDINI DNEVNIK SLOVENSKE ŠTAJERSKE! List je takorekoč zastonj, s* stane na mesec SAMO 10 Din, ki jih tu® v sedanjih težkih časih zmore pr*v vsakdo!
Pri ljudeh z nerednim delovanjem src* povzroči kozarec naravne »Franz Jos® fove« grenčice, če ga popijete vsak da* zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesa. Zdravniki za srčne bolez® so prišli do rezultata, da učinkuje »FraU* Josefova« voda tudi pri težkih obliki srčne hibe sigurno in brez ne-prilik® »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah iii špecerijskih trgovinah.
Ponesrečen motorist. Sinoči se je P°' nesrečil na Frankopanovi ulici 251etn> dimnikar Josip Meniga. Padel je s kok' sa in se poškodoval -na levi roki in noš*-Iskati je moral pomoči na reševalni P°' staji.
Pretep. V neki gostilni na Pobrežju s® si včeraj skočili fantje v lase. Pri tem i® je najbolj izkupil 211etni France Nudi, $ ga je neki fant zabodel z nožem v levo roko in mu prerezal žile. O dogodku s° bili obveščeni reševalci, ki so hudo ta' njenega fanta prepeljali v bolnišnico.
Tri nezgode. Delavcu Matiji Kukove* je preteklo soboto odrezala cirkulark* štiri prste na levi roki. Na Janževi gef’ je padla z voza posestniška hčerka M*' rica Hojnikova tako nesrečno, da si i8 zlomila levo nogo. Po nesrečnem naklju®' ju pa je -na travniku blizu Dupleka ob streli neki lovec 141etnega pastirčka Avgusta Šabedra. Vsi trije ponesrečenci s® morali iskati pomoči v bolnišnici.
Poljčane
Smrtna kosa. Umrla sta te dni 49!eW* upokojenec in posestnik Gorjup, ki se i® šele pred kratkim preselil sem iz Trb°' velj, in 811etni Janez Rezman, stric pr«® mesecem preminulega profesorja Rez:fl*' na. Naj jima bo lahka tukajšnja zemljic®-Iz strelske družine. Pred kratkim ustanovljena strelska družina si je od treh predlaganih strelišč izbrala nujpriklad' nejše, takozvano »Schvelcovo« strelišse-Navaža se že pesek in cement za zg*3' ditev grudobrana ter bo bržčas že v ie' seni slovesna otvoritev.
Smrt ameriškega filantropa.
Pred dnevi je umrl znani ameriški h' lantrop Caning Childe v starosti 73 le*' Childe, ki je ustanovil »American Stote5 Company«, se je rodi! v Wakefieldu o* Angleškem. Svojo kariero je pričel kot skromen trgovski učenec. Spričo svoie varčnosti je v nekaj letih privarčeval toliko, da je postal solastnik trgovine, ’ kateri je služboval. Njegov kapital je r3' stel od dne do dne. Kmalu se je >zS .1
v Ameriko, kjer je bil 1. 1917. že lastmK 300 manjših trgovin. Istega leta je us*3' novil zgoraj omenjeno podjetje, nakar J® stopil v pokoj. Šele zdaj se je priCel^ njegovo humanitarno delovanje. Ustan°' vil je več bogatih ustanov in humanitarnih institucij, med drugimi tudi zna*1 Chi!dovo'bolnišnico na Dunaju, s katet se je oddolžil svojemu osebnemu zdra niku dr. Adolfu Edelmamm	,
V M a r 1 6 o r u, 3ne 5. IX. 1932.
MarlSoFsK! SVECEKNIK« JuTra
otrsn 3
Dve leol zmagi ISfK Maribora
BOJ ZA TOČKE PO VODI. - TENIŠKI ODSEK ISSK MARIBORA PREMAGA ILIRIJO.
ISSK Maribor: ASK Primorje
2:0 (2:0)
v Kdo bi preštel neštete kombinacije končne razvrstitve udeležencev pr.ve lige državnega prvenstvenega tekmovanja, ki so po zmagi »Maribora« nad »Gradjan-skim« zanimale Mariborčane? Dogodki zadnjega tedna pa so močno vplivali na razpoloženje v črno-belem in belo-omem taboru. Toda neglede na še nerešeni protest ISSK Maribora proti tekmi z Viktorijo in še neodigrane tekme, ki bi mogle vrstni red bistveno spremeniti, so se sredi tedna »odločilni« v Beogradu že sporazumeli radi nasprotnikov in terminov. Pri tem barantanju so odločali denarni vidiki, tako, da ISSK Maribor niti pogoj-110 ni pr-išel v poštev. In končno še remis med Oradjanskim in Viktorijo! Govorilo Se je o »pobratimiji« Gradjanski—Viktorija h o tem, da v sedanjem tekmovanju pač ne zadostuje samo nogometno zna-Pje. temveč je treba sposobnosti tudi iz-Ve'i zelenega polja. To je pa od novinca v zgornji hiši preveč zahtevano! Tako 'o ugibali črnogledi: Večino pa so imeli #)rxi, ki so zaupali v pravičeno rešitev ^atesta po JNS-u in tako bi bil obisk 'done gotovo zadovoljiv, da ni ploha Prekrižala računov. Kljub neprestanemu Nalivu je pa bilo pod tribuno še okoli ^ navdušenih prijateljev nogometa.
Točno ob 16.45 sta nastopili moštvi v bdečih postavah:
ISSK Maribor: Koren, Bertoncelj I, Savo, Kokot, Kirbiš, Kukanja, Žolna, Vodeb, Bertoncelj II, Priveršek, Zemljič.
ASK Primorje*. Mika, Hassl, Jug II, temljak, Sočan, Pišek II, Šinkovec, Jug, Miče, Terček, Uršič.
Tekma se je začela v izredno živahnem jempu, ki je v prvih minutah obetal, da °0sta moštvi zmagali nad terenom. Toda to je bil le nekaj minut trajajoči privid. Po prvih potezah pa je igra zdrknila Na nižji nivo in se tam gibala do končnega piska. Tla so onemogočala že a priori vsako preračunano potezo, ker je žoga °btičala v vodi. Pod temi okolnostmi ni Niogoče smatrati tekmo za regularno. Kar Se je predvajalo na teh tleh, je bil vse Prej ko dober ali celo lep nogomet.
. Enajstorica »Maribora« se je še nekam dobro znašla tudi na takem terenu. »Ma-fibor« je ubral najpametnejšo taktiko, in is kar se je dalo forsiral igro po krilih, Jtoer pa je tudi prav dobro obvladoval togo. Pokazal se je že v prvem polčasu Močnejši od svojega protivnika. »Maribor« se je posebno odlikoval z dobrim Nartom in z neko značilno potezo naprej Proti cilju, ki ga usposablja, da postane Nevaren tudi v situacijah, ki so na prvi Pogled brezpomembne. Zmago nad Primorjem so Mariborčani zaslužili, o tem Ni debate; lahko bi se vzela le diskusija o izdatnosti^ zmage. Po poteku igre bi si ‘Primorje« en gol zaslužilo.
Domačini so imeli zopet najjačje orožje v obrambi, ki je bila nepremagljiva. Iz-Vrstni pa so tudi bili krilci. Kokot in Kirbiš sta si bila enakovredna, dobro pa jim
je sekundiral tudi novinec Kukanja. V napadu je prevladovala leva stran, posebno dober je bil Zemljič, obnesel pa se je tudi reaktivirani Vodeb.
Primorjani so okusili usodo Gradjan-skega v drugi izdaji. Gosti so imeli najboljše moči v zadnjih vrstah. Odličen je bil vratar. Branilca sta sigurna, toda preveč ostra in se često poslužujeta nedovoljenih sredstev. Krilska vrsta je igrala premišljeno in je bil v tej formaciji najboljši Zemljak. Napad ni pokazal nič posebnega. Nevaren je edino Uršič, ali ena Iastavica še ne napravi pomladi...
Celotni vtis tekme, ki je bila sicer polna živahnosti in onega pravega prvenstvenega temperamenta, je močno kvarila prekomerna ostrost, ki bo morala pač v bodoče izostati že v korist igralcev samih, da ne govorimo o publiki, ki si takih tekem gotovo ne želi. Razumljivo je, da je ime! sodnik g. Podubsky iz Zagreba z ozirom na bojevito razpoloženje izredno težko stališče. V normalnih prilikah bi že takoj v prvi minuti moral poseči po najstrožjih ukrepih, ki se jim je pa očividno namenoma izognil. Sicer je storil nekaj pogrešk, — zlasti v škodo gostov, vendar ne bistvenih. Njegov včerajšnji nastop se more uvrstiti med boljše.
Goli so padli v prvem polčasu v 12. minuti po Zemljiču in v 30. minuti po Bertonclju.
S to tekmo je ISSK Maribor dosegel 10 točk, s čemer si je ustvaril položaj, da bo po razveljavljenju tekme z Viktorijo, o čemer bo JNS sklepal jutri, eventualno lahko stopil v ožje tekmovanje za državno prvenstvo.
V predtekmi sta se srečala rezerva ISSK Maribora in SK Mura I iz Murske Sobote. Tekma je trajala le polčas in je končala z zmago gostov v razmerju 3:1.
ISSK Maribor:SK Ilirija 9:7
V Ljubljani je včeraj teniška ekipa ISSK Maribora izvojevala pomembno zmago nad Ilirijo. ISSK Maribor so zastopali dame ga. Zora Ravnikova, ga. Marija Babičeva in gdč. Breda Hribarjeva ter gospodje Poš. Fabjan, Mešiček, Voglar, Babič, inž. Černigoj in Loos, dočim je Ilirija poslala v boj go. Premelčevo, gdč. Špornovo ter gg. Trudna, Kmeta, inž. Novaka, Pelana, Zajca, Banka, Kap-perja in Hitzla.
Odigranih je bilo 16 iger, od katerih jih je ISSK Maribor odločil devet v svojo korist. Ga. Ravnikova je zopet dokazala svojo sijajno formo z gladko zmago 6:0, 6:3 nad go. Premelčevo. Gdč. Hribarjeva je zmagala šele bo hudem boju nad go. Premelčevo 4:6, 6:3, 6:4. ga. Babičeva pa je premagala gdč. Špornovo s 6:2, 4:6, 7:5.
Pri gospodih v igri posameznikov so bili doseženi naslednji rezultati: Truden :Poš 6:0, 6:1, Fabjan:Kmet 7:5, 6:1, Me-šiček:inž. Novak 6:3, 3:6, 6:0, Voglar: Pelan 6:1, 6:1, Zajc-Babič 6:1, 6:1, Ban-
ko:inž. Černigoj 6:3, 6:3, Kapper:Loos 6:1, 6:4, inž. Černigoj:Hitzl 6:2, 6:2.
Napet potek je prinesla igra v dvoje. Gdč. Spornova in Truden sta premagala gdč. Hribarjevo in Poša s 6:4, 6:4, dočim sta ga. Babičeva in Voglar zmagala nad dvojico go. Premelčevo-Kmet s 7:5, 6:4. Pri igrah gospodov v dvoje so zmagali: Truden-Kmet:Fabjan-Poš 6:3, 10:8, Mešiček-Voglar:inž. Novak-Banko 4:6, 6:4, 6:3 in Zajc-Kapper:Babič-inž. Černigoj 9:11, 6:3, 6:0.
Ilirija je priredila našim zastopnikom prisrčen pozdravni večer, na katerem je goste pozdravil g. Kmet, zahvalil se mu je pa g. prof. Sevnik. Oba sta podčrtala prijateljske vezi, ki vežejo že dolga leta oba reprezentančna kluba Maribora in bele Ljubljane.
Lahkoatletski miting SK Rapida
Na svojem igrišču je včeraj dopoldne priredil SK Rapid lahkoatletski miting, na katerem so sodelovali .vsi mariborski klubi, in sicer ISSK Maribor, SK Železničar, SSK Maraton in SK Rapid. Doseženi so bili naslednji rezultati: Tek 100 m; 1. Gutmeier (ISSK Maribor) 11.9; 2. Monderer (Rapid) 12; 3. Mesareč (R.) 12.
Tek 200 m: 1. Gutmeier (Maribor) 25.3; 2. Miihleisen (R.) 26; 3. Pahor (Maribor).
Tek 400 m:	1.	Gutmeier (Maribor)
588/i<>; 2. Hofer (R.) 61; 3. Miihleisen (R.)
61‘Ao.
Tek 800 ra: 1. Hoffer (R.) 2:14.5; 2. Rak (Železničar) 2:15; 3. Jeglič (R.) 2:15.5.
Tek 3000 m: 1. Heller (R.) 10:18.4; 2. Štrucl (Maraton) 10:21.3; 3. Gomol (Maribor).
Met diska: 1. Flak (R.) 31.85 m; 2. Monderer (R.) 28.75 m; 3. Ogrisek (R.) 28.27 m.
Met krogle: 1. Jeglič (R.) 9.65 m; 2. Arko (Žel.) 9.50 m; 3. Lužnik (Maribor). Met kopja: 1. Rudi (Maraton) 45.15 m;
2. Flak (R.) 44.10 m; 3. Ogrisek (R.) 40.61 m.
Skok v daljavo z zaletom: 1. Perin (Maribor) 6.05 m; 2. Monderer (R.) 5.! m; 3. Miihleisen 5.76 m.
Skok v višino z zaletom: 1. Mlekuš (Maribor) 1.60 m; 2. Jeglič (R.) 1.55 m;
3. Arko (Žel.) 1.55 m.
Skok ob palici: 1. Stanko Bertoncelj
(Maribor) 2.80 m; 2. Gutmeier (Maribor) 2.70; 3. Heller (R.) 2.70 m.
SK Svoboda, nogometni odsek.
Jutri ob 17.30 bo trening na igrišču SK Železničarja. Naslednji igralci naj bodo točno ob pol 18. na igrišču: Almer, Gruber, Dasko, Breznik, Tomošič, Filipec, Frangeš, Zidanšek, Pikič, Sinkovič II, Ružič. Trening bo do 20. ure. Načelnik.
Zbor nogometnih sodnikov, poverjeništvo Maribor, službeno.
Pozivam vse zvezine sodnike, da se sigurno udeleže sestanka v torek 6. t. m. ob 19. uri pri »Orlu«, in sicer radi podpisa poverilnic za občni zbor sekcije, ki bo 10. t. m. v Ljubljani. Poverjenik.
Kmetski praznik na Bledu
dne 8. septembra 1932.
Poročali smo že, da bo letos na Mali Šmaren 8. septembra veliki kmetski praznik na Bledu. Kakor na kmetskem taboru na zgodovinskem Krškem polju, se zbere na kmetskem prazniku na Bledu vsako leto kmečko ljudstvo z voditelji in prijatelji, da pregleda svoje vrste, da pokaže sadove svojega dela, da premotri politični in gospodarski položaj in si začrta smernice za pota, po katerih naj hodi naša gospodarska politika v bodočem letu. Obenem je kmetski praznik na Bledu odlična manifestacija gorenjskega slovenskega kmeta za jugoslovansko in narodno edinstvo.
Temu smotru ustrezajoče je sestavljen program, ki smo ga v obrisih že objavili v svoji .včerajšnji številki in ki obsega sledeče glavne točke:	Razstavo	pinc-
gavske goveje živine, združeno s pre-movanjem; razstavljena bo izbrana plemenska živina planinske pasme. Skarsko razstavo s sejmom, ki jo priredijo okoliške mlekarske in sirarske zadruge. Slavnostni sprevod narodnih noš in skupin ter okrašenih voz in jezdecev. Veliko kmetsko zborovanje, na katerem bodo poročali o političnem položaju minister g. dr. Albert Kramer in minister g. Ivan Pucelj, o gospodarskem stanju pa minister g. Ivan Mohorič. Govorilo bo pa tudi več senatorjev in poslancev iz naše in drugih banovin. Dirke lahkih in težkih kmečkih konj, pa tudi toplokrvnih konj.
Kmečki praznik zaključi seveda velika ljudska veselica na prostem. Razstave in zborovanja bodo v zeleni Zaki, najlepšem kraju za prireditve na Bledu.
—i.— ii i..... i.	—  ....———	ii
Hrastje-Mota
Odhod dveh Amerikank. Postajališče! Hrastje-Mota na progi Ljutomer—G. Radgona je doživelo te dni izreden dogodek. Toliko ljudi, kakor jih je bilo tam zbranih, še pri otvoritvi pred 32 leti ni bilo. Prišli so po slovo od priljubljenih rojakinj Zefike Širčeve in Zefike Coklove, ki sta odhajali zopet v Ameriko. Pred 20 leti sta odšli v svet kot 181etni deklici in po kratkem enomesečnem bivanju sta zdaj zopet odšli preko velike luže. Na postajališču se je zbrala vsa vas, nad sto ljudi, otrok, žensk, moških, mladih in starih. Ganljivo je bilo zlasti slovo od sivega očeta in priletne matere, ki sta najbrž čutila, da vidita hčerko ooslednji-krat. Ko je privozil vlak, so zrftgrali domači tamburaši. Zajokali so ženske in otroci, pa tudi moškim so se ob ganljivem slovesu zarosile oči. Mota tega dogodka ne bo tako hitro pozabila. Obema želimo srečno pot in zopetni povratek v domovino!
Sokolstvo
Sokolsko društvo Marlbor-matica po*
živa svoje članstvo, da se udeleži jutri, na rojstni dan prestolonaslednika Petra, svečanega cerkvenega opravila, ki bo ob 8. uri v stolnici. Pridite v civilu z znakom!
A. Ham:
Bingeljčkova motorna dirka
Jožek Bingeljček je bil čevljarski mojster na deželi. Izvrsten mojster, dober plaveč, pošten, točen, vesten, kar pri čevljarjih ni vedno kar tako. To se ve,
da
je imel tudi svoje napake. Pred vsem ie bil od sile radoveden. V vsako stvar je vteknil svoj nos. Govoriti pa je znal, kot bi rožce sadil. Nikoli mu nisi prišel konca. Vse on, drugi nič. Samo takrat s* videl, da je v zadregi, kadar se je iz-Niuzavai pozivajoč te: pa mi to dokaži!
Neki dan je bil Bingeljček po kosilu v krčmi, ko se je pred njo ustavilo motor-No kolo. Vozač je stopil v krčmo, komaj &a si je začel dušo privezovati, je bil že * razvnetem razgovoru z Bingeljčkom. “azpaljen je bil seve samo Šilar, ki je tozaču na vse pretege dokazoval, da ve veČ o vseh rečeh, ki se tičejo auta in motornega kolesa in vsega, kar je s tem v zyezi, kakor vsak vozač in vsak meha-tok. Motornik je kmalu spoznal, s kom ima cast govoriti, pa je odšel po svojih potih,
Bingeljček tudi; to se razume. Ampak jtokšnih! Njegova žilica mu ni dala miru: e nikoli se mu ni nudila taka priložnost.
da bi si od znotraj in zunaj ogledal motorno kolo, katerega je bil vozač samo naslonil ob kostanj pred hišo. Želja po znanju je jako hvale vredna lastnost, samo se mora udejstvovati v pravi meri. Bingeljček pa ni vedel, kaj je mera. Začel je stikati okrog motornega kolesa. Sleherno reč si je moral prav od blizu ogledati, vse otipati, kakor opica. Njegovo znanje je rastlo z opičjo radovednostjo.
Da bi tako rekoč proniknil v zadnji kotiček duše motornega kolesa, je naposted zlezel na sedež, položil noge na stopala in se zmagoslavno oziral po okoli stoječih občudovalcih. Pri tem je samozavestno segal po raznih vzvodih In — glej čudo! Kolo je kakor v začaranem zaletu zbrzelo naprej. Seveda z Bingeljčkom vred. Kopitar je bil tako presenečen nad nepričakovanim uspehom svojega znanja, da je izgubil glavo in znanje ter kmalu izginil za ovinkom.
Ko se je nekoliko zavedel in spoznal svoj položaj, mu ni bilo prijetno pri srcu. Navadno kolo je še znal voziti in to je bilo vsaj toliko v prid, da je nekoliko sukal motor na levo, desno, kakor je pač bilo treba. Ampak med navadnim kole-
som in motornim je sila važna razlika. Navadno kolo se ustavi, kadar ga nehaš pritiskati z nogami, motorno pa brzi naprej, dokler je kaj goriva — če ga drugače ne veš ustaviti. Kako se pa to naredi, Bingeljček pri vsem svojem znanju ni vedel.
čez čas je začel poskušati svojo srečo s tem, da je prijemal zdaj za en vzvod, zdaj za drugega. Toda vsak prijem je bil napačen. Kolo je drvelo venomer naprej. Zdajci se mu je zasvitalo v glavi, da se bo mogel samo na dva načina ustaviti: Ali ga bo ustavilo drevo, obcestni kamen, vogal hiše ali kar si bodi — v tem primeru gre za življenje, ali pa se kolo samo ustavi, kajpada le tedaj, kadar mu zmanjka bencina.
O, presrečna misel! Minula ga je vsa želja, da bi še nadalje stikal po dosegljivih delih motorja. Sklenil je osredotočiti vse svoje znanje na vodstvo vozila, pa naj ga potem pripelje kamor hoče, in počakati vse dotlej, da zmanjka goriva. Ob tej misli pa mu je zopet postalo tesnobno pri duši: Kaj pa, če bi bilo kolo dobro založeno z gorivom? Koliko dolgih ur bi moral potem še jezditi jeklenega konja? In m neznanih krajih?
Vse te dušne tesnobe in tegobe nul seve niso hasnile in pomagale. Tudi vse-znalost ne, ne korajža, ne upanje. Moral je dalje, venomer dalje — do neznanega konca!
Dolga je že bila vrsta vasi, katere je bil predirjal. Kilometre je puščal za seboj hitrejše ko pobožna gorečnica jagode na rožnem vencu. Ceste je poznal samo v nedaljni okolici. Tako se je zgodilo, da je v naraščajoči zbeganosti zavozil v precej malo znane kraje.
Ker ga je naravni nagon naravnaval po cestah, kjer z ene na drugo ni bilo nevarnih ovinkov, je vsa ta reč še precej tako šla kakor pri pijancu, to se pravi, precej po sreči. Ampak teči in stvari na cesti, te so bile huda preizkušnja! Kaj kure, pseta in taka drobnjad, ki jo je bil povozil! Da bi le tistih nerodnih, zlasti na široko naloženih voz ne bilo!
Te nadloge so mu izpočetka delale neznanske preglavice. Pri vsej zbeganosti pa je kmalu opazil, da se mu nekam čudno umikajo že tedaj, ko drug drugega še videli, nemara še slišali niso. Šele na koncu svoje vratolomne vožnje je izvedel, kaj je bilo temu vzrok.
(Konec jutri.)
mmT
MarlBorsIci .V E C E R N IK« Jutra
VMirlKom, 'dne 5. IX. 193?.
Pismo iz Slatine Radencev
RAZVOJ NARAVNEGA ZDRAVILIŠČA OB BISTRI MURI.
Vesel sem se odpeljal 17. julija v Slatino Radence, da si zopet za leto dni naberem ljubega zdravja. Čudodelna voda me vleče v ta rajski kraj, ki mi tudi nadomešča obisk izgubljene domovine. Ko izstopim iz vlaka, obstanem, ker nisem verjel, da sem v Radencih. Tani, kjer sem bil vajen na zapuščen jarek, sem presenečen zagledal lep mlad park, ki je res lahko v ponos občini, železniški upravi in zdravilišču. Takoj sem sl ga ogledal in sem na tabli zapazil njegovo ime: »BORKOV PARK«. Lepše niso mogli krstiti tega krasnega dela, ki je nastalo po veliki zaslugi tu visoko spoštovanega gospoda dr. Jakoba Borka, sedaj že upokojenega direktorja državnih železnic v Ljubljani. Želimo mu pri žlahtni pitni in kopalni vodi ter v svojem parku mnogo dragocenega zdravja!
Naprej proti zdravilišču sem opazil popravljeno cesto in napeljavo električne razsvetljave, ki je sedaj tudi na železniški postaji. Najvažnejše novosti v zdravilišču samem so pa: »Vrtni vrelec«, zelo lično postavljen v lepem vrtu poleg kopališča. Ta vrelec diči njegova lepa naprava in posebno mrzla, aromatična in okusna zdravilna voda. Nobena suša ne zmanjša toka teh božjih voda. Ako sem le utegnil, sem skočil tudi k temu vrelcu, čeprav mi je zdravnik predpisal vsak dan trikratno pitje tople zdravilne vode.
Za Maršikovo restavracijo je postavil g. Cividin novo brivnico, ki obstoja iz ličnega salona. Hudomušni Lojze, 201etni obiskovalec Radencev, je krstil to zgrad-bico za nebotičnik! Zdravilišč™ park je zelo skrbno negovan in ima proti severu nasproti velikemu travniku krasno sprehajališče, več novih klopi in miz. Ta promenadni kraj je za dopoldanski in večerni oddih radi prijetnega hladu najprimernejši. »Za vodo«, t. j. poleg skladišča mineralne vode, je nastalo mirno sprehajališče, ki je v najhujši vročini najbolj
hladno. Sicer pa govori dejstvo, da v letošnji največji vročini ni bila odeja na postelji nikdar odveč in da se neznosna mestna vtročina tu kaj lahko prenaša.
Obisk stalnih in novih gostov je bil prav dober. Življenje je bilo dokaj kratkočasno. Pa kako bi tudi ne, saj vidiš skoro same zadovoljne obraze. Pred leti prvič sem došli gostje so se žalostno potikali sem in tja, a danes so skoro vsi tako pomlajeni in hudomušni, da jih ni moči poznati. Med te štejem več gospodov in gospe, ki prihajajo iz daljnih srbskih krajev in so že bili v Nauheimu in v svojih bližnjih zdraviliščih. Posebno pa omenim neko gospodično iz Trsta, ki je prišla v Radence prvič menda pred petimi leti. Tedaj je bila taka, da smo rekli »škoda za pot in denar«. Lani je bila že dosti boljša in letos sem jo le po glasu spoznal, tako se je izpremenila. Neki gost je rekel, ako bi si še osivele lase pobarvala, bi se lahko izdala za 40Ietno. No, sedaj sem primoran izdati, da jih šteje že 62. Oprostite gospodična, saj vam k ozdravljenju čestita 761etni mladenič! Toda vrnimo se zopet k opisu zdravilišča. Lep kraj mora biti tudi v zvezi z lepo okolico, ki je primerna za izlete. Ti so tukaj dokaj prijetni. Večina gostov obiskuje kopališče Gleichenberg, Ljutomer itd. Za take izlete so vedno na razpolago avtobusi in avtotaksiji. Z železnico se popeljejo v Gornjo Radgono, ki se lepo razvija, od tam pa s prosto prehodnico v Radgono, ki od leta do leta bolj hira. Tudi izrehodi v bližnje vasi so prijetni, Boračev vrelec z znamenito »Gizelino« vodo in preko Mure z bro-dom v Prekmurje. Najlepši izlet pa je skozi gozdič k K ure oddaljeni Kapeli, kjer se diviš prekrasnemu razgledu na vse strani. Po obisku lepe cerkve se podaš k gospe Horvatovi, ki ti prijazno postreže z mlečnimi in drugimi dobrinami ter izvrstno kapljico.
Da bom pri poročanju objektiven, moram še omeniti, da imajo nekateri gostje, posebno pa nežni spol, kakor v drugih kopališčih tako tudi tukaj sovražnike — komarje, ki jim pa preti pogin. Že letos sem prinesel s seboj mažo-tekočino »Eu-kalyptos globula«, mešano s polovico alkohola, ki je mnogim koristila. (Mene komarji ignorirajo.) O pokončavanju tega mrčesa pa priporočam: »Da se poseje vsa okolica zdravilišča z evkalyptosom globulo. Seje se v marcu in raste v vlažni zemlji kaj hitro. Vonj te rastline pre-
žene komarje. Rastlina sama pa vsrkava vlago in posuši močvirje, da postane rodovitna zemlja. Primer imamo v Galls-pachu (Zeileis) in v spodnji Italiji, kjer se je to izborno obneslo.
Ako se bo ta, sicer majhna zapreka (glede komarjev) odstranila, bo zadobilo zdravilišče Radenci še večjo veljavo k še večje simpatije s strani gostov. Do drugega leta pa uživajmo vztrajno radensko zdravilno vodo, potem pa na veselo svidenje v Radencih.	F.	K.
Konjice
Iz seje okrajnega cestnega odbora.
Cestni odbor za naš okraj je imel po daljšem presledku zopet svojo sejo 25. septembra t. 1. Glede razpisanega mesta tajnika cestnega odbora se je sklenilo, da se to mesto z ozirom na okrožnico banske uprave radi reorganizacije cestne službe začasno ne zasede. Za banovinskega cestarja na progi Konjice—Žiče— Špitalič se predlaga banski upravi v, namestitev Ludvik Vegmaher iz Bezine. Banska uprava je odobrila 6% cestno doklado. Za cesto na Prihovo in odtod naprej na Okoško je odobrenih za prva dela 10.000 Din ter se že gradi. Pri slučajnostih so se rešile še razne druge zadeve manjše važnosti.
Osebna vest. Za praktikanta pri tukajšnji Okrajni hranilnici se je namestil s 1. septembrom g. Srečko Vališer, doma iz Sv. Jerneja, znani agilni sokolski delavec, ki je preteklo leto absolviral tudi zadružno šolo.
Zobotehnika vendarle dobimo v, Konjice, in sicer se naseli 1. oktobra t. t. g. Emil Perc iz Maribora. Njegov prihod pozdravljamo, ker zobotehnika v našem trgu, oziroma v celem okraju zelo pogrešamo.
Strelska družina se ustanovi ta teden v našem trgu. Na ustanovni občni zbor, ki ga bomo pravočasno objavili, pridejo tudi delegat je iz Maribora.
Kupčije s sadjem, in to v prvi vrsti * jabolki, so se že pričele v našem okraju-Dolge vrste voz z lepim, obranim sadjem stoje vsak dan na kolodvoru. Da bi le bile boljše cene! — Grozdje v vinogradih že zori, nekateri vinogradniki s° tako pametni, da ga prodajajo po trgu. kg po 5 Din. Količina vina bo za kakih 50% manjša od lanskega leta, zato bo pa kvaliteta njegova bržkone še bolj^ ko lani. — Živinjski sejem 31. septembru t. 1. je bil dobro obiskan, kupčij je bilo veliko sklenjenih, cene pa so bile za živino naravnost žalostne.
Tekma ženjic v Stranicah v nedeljo 28. septembra t. 1. je uspela naravnost sijajno. Občinstva je bilo še gotovo eu-krat toliko, kakor pri tekmi koscev. N** govorili so zbrano kmetsko ljudstvo *■ Ivan Marinšek, dr. Mejak iz Konjic it Franc Kolšek za Zvezo kmetskih fantom in deklet. Po tekmi se je razvila prijetna domača zabava pri gostilničarju Marin' šeku. Prijetno je dirnila zbrano občinstvo prisotnost priljubljenega domačega žup* nika g. Medveda.
Iz Stranic odhaja po 10 letih šolstf upravitelj g. Leon Dobnik v Slovensko Bistrico. Temu dobremu človeku želim9 na novem mestu mnogo sreče in tolik9 napredka ter uspehov, kakor jih je im«> v Stranicah. Slovenjebistričanom pa £e' stitamo na odlični pridobitvi tega tihega javnega delavca.
Uboga obrtniška vdova
je zgubila v nedeljo zvečer na poti med Framom in Slivnico proti Mariboru usnjeno torbico, v kateri je bila srebrna ura in ca. Din 700 gotovine. Ker je to edino njeno imetje, se poštegega najditelja prosi, da jo odda proti primerni nagradi v upravi bolnice v Mariboru.
2908
Vino
izboren lastni pridelek, pri odjemu 10 litrov po 3, 4 in 5 Din liter. Zrinjskega trg 6.	2516
Oddani sobo
gospodični. Kopalnica na razpolago.
Wildenrainerjeva 16. pritličje. 2874
Stavbne parcele
.y Studencih so na prodaj po 600 m* za ceno po Din 25 za m* proti gotovini. Cestno zemljišče odstopljeno. — Skladišče Berndorf, Maribor, Aškerčeva ulica 22.	2869
Sprejmem dijakinjo
na stanovanje z vso oskrbo in z uporabo glasovirja. Koroščeva ulica št. 5, II. nadstropje.	2903
Kabinet,
skromen, z vso oskrbo oddam. Istotam sprejmem sostanovalko. Naslov v upr. »Večernika«.	2904
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo. Vojašniška ulica 10.	2912
Kupim ali prevzamem
v komisijsko prodajo razne predmete. Predtiskarija po polovični ceni. Grajska starinarna, Trg svobode. 2911
Trgovski lokal
na Glavnem trgu oddam v najem. Na-slov v upravi Večernika.	2909
Dijakinjo
sprejmem v popolno oskrbo s souporabo klavirja, v centru mesta. Naslov v upravi »Večernika«.	2902
Jezikovno nenadarjene osebe
naučim jezikov po posebnih metodah; istotako lene otroke. Naslov, v upravi.
2907
Stanovanje,
sobo in kuhinjo, oddam s 1. oktobrom. Vprašati Meljski hrib 6, gostilna Kekec.	2913
»Tempo« čevlji na obroke. Slovenska 18.	2500
Izposojamo
gramofone in plošče po Din 1.— »Šla* ger«. Slovenska 18.	2501
Modne novosti
Več trg. polic in pultov na prodaj. Karničnlk, Glavni trg ll*
2910
Kratek glasovir na prodaj. Naslov v upravi »Večerni* ka«.	2905
Oddam sobo
v novi hiši s posebnim vhodom. Beograjska ulica 43, Maribor.	2906
Šolske torbe in nahrbtniki
v veliki Izbiri pri Ivanu Kravosu. Ma* ribor, Aleksandrova c. 13.	2736
za dame in gospode ter Šiviljske potrebščine v modni trgovini
5441
ANTON PAS
SLOVBNSKA ULICA
Zahvala
Tekom bolezni 1* ob smrti naše ljub-
ljene
Marlfe
smo sprejeli toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam ni mogoče se zahvaliti vsakemu posebej. Zsto izrekamo našo iskreno zahvalo vsem onim, ki so jo tekom bolezni obiskovali in tolažili, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, darova-teljem vencev in cvetja, nosilcem krste, članom in članicam Sokola Studenci. Posebno zahvalo pa dolgujemo g. p. Marku Fišerju in g. š. upr. Antonu Hrenu za lepa nagrobna govora, in pevskemu zboru Sokola v Studencih za v srce segajoče žalostinke.
Studenci, 5. IX. 1932.
Žalujoča rodbina Grgič.
Cltaile »Veternik"!
L
NA POHORJU na prodaj
EPO POSESTVO
s 500 oralov gozda, lepo ekonomik), lepim gozdarskim poslopjem, Inhllo. Plačilo proti htanilnl knjižici. Ponudbe na upr. »Večernika* pod .Nakup posestva s hranilno knjižico*.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je za vedno zaspal naš ljubljeni
Uroš
Pogreb predragega bo v sredo 7. septembra 1932 ob 15. uri iz mrtvašnice na pobreško pokopališče.
Maribor, dne 5. septembra 1932.
Potrti starti Zinka In Franjo Volavšek.
Šolska vodstva, učitelji pozori
Vse knjige in vse šolske potrebščine dobite najbolje in najceneje v knjigarni in papirnici	244o
Tiskovna zadruga. Maribor. Aleksandrova c. 13
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Maribor«