Tečaj XV. List 48. gos obertnijske národsk Izhajajo vsak o sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fi. 30 kr Ljubljani v sredo 17. junija 1857 Dober svèt takim kterim dovala toča polje poško Po spisa direktorj W a v Hohenheimskem časniku Dalje.) Če je toča žitno polje potolkla v Zita dok se niso t y se lik raje pet hrast kakor se navadno misli, in obrastej se toliko bolj, kolikor bolja in rodovitneja je zemlja in kolikor bolje je vreme po toći. Po toći pa je rado lepo, saj pride toča navadno le o najtopleje času in dež ob toči namoči spet na njem rado raste (žito se obraste) polje, da po toči nastopi gorko vreme 5 ako Če prej je tedaj toča žito potolkla toliko bolj je v stanu iznova pognat pa žito k m kadar ga je toča pobil moglo, ker je zemljo že zlo posebno če je zemlja moćna. Ce ti imelo in se je že zlo razrastlo, več opo-ker nima veliko časa takrat pa se ne bo veliko izpilo, in do dozorenja Le j ječmeu še 8 ali 10 dni potem ko je cvetél, požene postranske odraslike (klice); jari ječmen je pa tudi tisto žito, ktero, kakor zvěděni kmetovavci vedó najraji nove klice požene, kadar je polegel. Iu ravno ta lastnost jarega ječmena pride po toči posKodovanemu gospo darju na dobro Tudi m ska rež še nektere dní potem ko je cvéla in po toči poškodovana bila ali je ktere nove odraslike požene. polegla, ne Kolikor m je po toči poškodovano zito bilo, toli ko hitreje kalijo postranski odrasliki; ze 3 ali 4 dm potem te klice lahko vidiš, ako žito pri tleh natanko ogledaš. Ako gospodar pusti žito na polji, ker ga je toča lena pol ali tri četertinke poklestila, bojo stranski odrasliki po gnali sčasoma bojo izrasle bilke in pozneje tudi klasj y )mUa II, OKIOUUIU .U.V.U.W ------ --- I-----J ------* / al ti kla?i bojo le medli klasički, kteri pozneje cvetejo in toca razbila y fruga y zorijo kakor une perve bilke, ktere je dvojne rasti se tedaj pridela: iz lahkega in poškodova- nega klasje se iztresa zerno kaj rado, mlajše klasje pa se ni do dobrega napolnilo in tudi ni dozorelo popoinoma. Pridela se tedaj v takih okoljšinah celó malo, že tudi zato, ker do- eti soka iz koreniue v razbite bilke in perje teče, ktere pozneje vsahnejo, iu tako pride včs ta sok v zgubo. V takih okoljšinah, če je toča žito zlo razbila in če gospodar čez ene dni več novih klic ali cimic vidi, je pa- metno, zlo potolčeno žito pokositi, s polj spraviti iu za klaj posušiti; potem bo včs sok iz ostalih korenin tekel v nove kali in zarastlo se bo žito iznova, da se ga bo dosti přidělalo, čeravno ce je zemlja dobra in guojna bila, še ene tedne pozneje. Ako je pa toča zemljo zlo zatepla ali jo ploha zlo po< plavila, takrat ni druzega storiti kot najprej žito pokositi y potem pa polje dobro z b po vlec i, in ce ni bilo po pred dobro pognojeno ali če je žito že v klasji bilo, te ni co nji daj zemljo še zlo izpilo, takrat je treba, z gnojnu # V # vo pognojiti, in kaj druzega vsejati. Ce se razbito zito za klajo porabi in drugo vseje, bo škoda potem veliko manja. Vselej pa bo pridelk druge setve toliko obilniši, kolikor manje je žito bilo, ki ga je toca pobila, kolikor prej ga je tedaj pobila, (Dal. si.) metijske drobtinice. plaud (0 s taro r ti drevja.) V botaniškem časniku „Bon « beró mikavne dreves. Na vertu kra lja perzijanskega v Teheran-u stoji 14 čeUjev visoka vertnica (roza), ktera je bila pred 3 00 t vsajena Tert vecna pravi Pliui je sila velikánská se zamore razrasti Gotovo je, da vrata vélike cerkve v Raveui so iz tertnih dil narejene berslin, ki je 433 let star; V Gignak-u poleg Montpellier se a haj cevlj O lj korej terdij stare in se več. Plat deblo meri okoli in okoli 6 da so oljke po 700 let v jutrovih deželah se poštara cez 730 let, ravno tako tudi kostanj; na gori Aetni se pridevk „dei centi cavalli"(sto nahaja kostanj, kteremu so konjski) dali, in je eden najlepših in debeljih kostanjev na svetu; deblo čveterorazdeljeno obsega 178 čevlje zamore starost nad 1100 let doseći Lipa ka 500 do 600 let. hrast 800. 1200 do 1500 let. Plini govori o zelenem y hrastu na Vatikanu v Rimu, kteri je, kakor se je na nekem njenem napisu bralo, takrat že čez 700 let star bil. V vasi Lorbes na Francozkem je pred županovo hišo velik kterega deblo okoli in okoli meri 58 čevljev; hrast hrast ta je ° --------- — ? otel in v duplini njegovi je lepa sobica 7 čevljev dolga in široka in nad 20 čevljev visoka skozi 4y4 č. visoke y m 2>/« stopi se va-nj o grofovini Yorški 1280 let star hrast široke vrata. Na Angležkem je fordu y pokopališu v Tray (Čbel oj se d na dno mesto.) merilo se je letos konec majnika v vasi pod goro da je nekemu čbelarju samih rokavih čez d se mu vsede na pe v Pri Alp u • V panj ravno ko je star hlapec v šel. Matica in ž njo celi roj Hlapec bistre glave berž obstane m se gane, dokler se mu roj na persi vsede; potem poklice, naj mu dajo prazen (slamnat) panj ; ko mu ga pri nesó, ga derži pred obrazom aa persi; roj gré va-nj ne ena čbela ni umnega hlapca pičila. 10 Poljodelstvo in kemija Clovek ne more ziveti brez zraka, pa tudi ne brez per redé rastline, ki služijo v živež njemu in njego tudi tam, kjer je zemlja slaba le malo sti, ki mu vim živalim. Torej je «___-, ljudi, kjer pa je dobra, jih je obilo. Pa kakor povsod se tudi v nerodovitnih krajih Ijudje čedalje bolj množijo. Ce hočejo tedaj vsi živett morajo biti tudi zemeljski pridelki obilniši. Skerbimo tedaj, da nam bo zemlja kar naj več dobička dajala! Tudi naš narod ne prideluje toliko, kolikor povžije; pa tega ni vzrok samo slaba zemlja, ampak r>aši Ijudje sejejo kakor so vidili sejati očeta in se derž'jo skerbno starega ne poprimši se boljega, ne poskušaje drugačnega. Sejejo, in prepuste žetev previdnosti Božji, češ, da je le zernje v y zemlji ! Se vé da brez Božjega blagoslova ni nic na svetu; pa če uismo v stanu novih znajdb poskušati, moramo vendar vediti, kolike koristi je saj dobro zuanje zemlje, ktero obdelujemo. Kmetovavec mora toliko storiti, da ima pra- 190 vico pričakovati, ue pa ie u pati obiluega pridelka se I zdignili revni in nevedni kmetje, ampak bogati io izobraženi vé da će mu prizanesejo toča, suša in moča in druge ne- posestniki. Naj vec so francozki in uemški učeni možje pri-sreče, kterih ne more človek in le Bog sam odverniti. To gotovost mu pa njimi najbolj kemija. dajejo mnogotere vednosti, in med Ozrimo se ua obertnij o, in čudili se bomo verlemu in nemškimi znajdbami so obogateli pomogli k veselemu razvitju poljodolske teorije; pa zavolj pomanjkanja bogatih in izobraženih posestnikov niso mogli tega poskušati djansko, kar so najdli teoretičuo. S francozkimi angležki posestniki, kte- napredovanju vsled vednosti, ki se vedno bolj sirijo med obertniki, kteri večidel ne tavajo več po rih djanja zdaj v izgled stavimo našim kmetovavcom. Preden se bo razširil tudi med male kmete blagor, kte rega deliti poljodelstvu je kemija izvoljena, mora ona po tami, ampak ho dijo po terdni, razsvitljeni poti v svoje blagostanje. Polj o del stvo pa saj v naših krajih je deržalo se prej si pridobiti premožnih posestnikov, ker le s temi se dá vedno še terdovratno svojega starega kopita in odtegovalo govoriti o rečeh še negotovih. Se vé da kemija tudi ne bo se vsakteri vednosti iu zares umnemu gospodarstvu. Se vé dělala čudežev, kakor mislijo nekteri prenapetno. Eden tada marsikaj učé skušnje in srečni uaravni nagib, ki uči tudi cih reče kmetu: „Vprihodnje kmetje ne boste imeli toliko slepo kuro, da najde zerno; pa koliko prazuega delà, zgu- delà z vožnjo gnoja na njivo, ker boste lahko v enem žepu bljenega časa in potrošenoga deuarja, je bilo treba, preden nesli umetno napravljeni gnoj za celo njivo." „Kako pa! — so zadeli ljudje pravo! Če pa pridnega kmetovavca vodi ga zaverne kmet, — v drugem žepu pa pridelk domu;kaj ne?" « . * m s « A • v V « 4 « kemija, je v stanu, z manj dnarjem in v krajsem casu priti na pravo pot in izvediti gotovo : kaj bo rodilo obilen sad na i Oalje sledí.) njegovi zemlji, kaj ne i kaj mora dati v gnoji ti ali uni rastlini, da bo dobro rastla in obilno rodila. Se vé da ne mislim, da bi bil kdo v stanu z eno be sedo odpraviti vse napake in začarati zlato dobo našemu po takega namena, hocem ljodelstvu. Pa akoravno nimam dar govoriti od rastlin in njih z veze z zemljo kteri rastejo. ven cerkvenem petji in orglanji Spisal Kamilo Masek. (Dalje.) deželi j na Naše poljodelstvo ne bo prišlo na bolje, dokler ne bodo Dospěli smo do druzega poglavja, v kterem razložiti hocemo znotranjo napravo orgel in kako orglar majhne po pake sam popravljati more. Preden začnem o tern govoriti iĚě BP^BI^ II I ^ 1 " ■ f bolj podučeni naši kmetovavci in dokler ne bodo zadobili vecjega se mi pa ne zdi nepotrebno, nektere besede od zgodovine zaupanja do kmetijskih novic, ki se nahajajo po bukvah in orgel govoriti. časnikih. Redki so slovenski kmetje, ki bi, kako kmetijsko Orgie niso bile znajdeue v tej podobi kakor so zdaj; novico bravši ( pa saj tudi malokteremu pride na misel, razun se le pocasi so se vzdiguile na stopnjo popoluomasti i na molitvenih bukev še kake druge v roke vzeti!) rekli: „bomo poskusili, kaj in kako" ; ampak sliši se večidel : „ta je pa kteri zdaj stoje. Perva podoba orgel bila Je pastirska pisalka bosa"; „kaj nas boste učili gospodje; še nobeden se ni iz (Panpfeife, syrinx). Ta pišalka je zložena iz več mednih , < « i * ; ali lesenih pišal, kakor jo najstareji pisatelji popisujejo; so redki slovenski kmetje, kteri bi tudi iz terstja so jo uarejali in sicer iz več cevk, ktere so bukev naučil kmetovati!" Tudi jez mislim, da bili v stanu si iz bukev nabirati kaj prida za kmetijstvo. Kdor hoče kmetijske bukve s pravim različne dolgosti in od spod dobro zamašene, od zgor pa se piše v njo, da piska. Ta pišalka se še zdaj nahaja cimanih in druzih umetuih samoukih. dobičkom brati, mora imeti saj najpotrebniše zapopadke od natore in njenih mo pn e» Cl i kakoršine vednosti se zadobiti zamorejo, postavimo v Ker se pa glava realkah. in roke prevec spehajo pri ti pisalki, so zuajdili ustničarke (Labialpfeifen), in postavili jih na Ker je le malo bolj podučenih ljudí, je pa tudi težko, majhuo skrinjico, v ktere so skozi cevko (Windkanal) pi- vsem lahko razumljivo pisati, ker bi bilo treba vsak natoro- hali, ktera je bila peljana v škrinjo. Tište pisalke, ktere so znanstven zapopadek razlagati na široko in dolgo, da bi za hotli, da niso pele, so zatisnili s perstmi ali loparčki (zdaj volj samega razlaganja ne vedil, kje nazaj, kje uaprej. Pa Spielventil). Ker je bilo pa se tezko igrati na take pisali, tudi se ne dá nobena veduost vlivati z lijakom. Kako hitro so znajdli vzdigala (taste) in s temi zvezane abstrakte, in se pa ne pozabi, kar le lahkomiselno beremo! tako so pomnožili število pišalk. Ko je bilo pa več pišalk, ni več človeška sapa zdala, Naj bere nepodučen človek, da obstaja nas navadni zrak iz kislica in gnjilca,—kako kmalo ne bo tega pozabil, ker misli, so znajdli dudo ali gajdo (Dudelsack), ktero je eno naj da je to brez pomena, in ne vé, kaj je kislec, kaj je gujilec, starejih muzikalnih orodij jutrovih dežel. in ktere so lastnosti teh pervin. Kdor pa vé, koliko truda Cloveški duh ne praznuje; vedno uaprej iti je njegov je bilo treba, to zmes iznajti, in kdor previdi, da bi nebilo posel. Naredil je tedaj uekdo večjo versto pišalk, kte mogoče, ne živalim ne rastlinam živeti, ako bi ne bilo teh rim je sapo z ročnim mehom dajal, enakim našemu pihav stvari (gazov) v zraku, ali če bi bili v drugačni razineri, niku. ta bo sodil vse to drugač. Na ta način sapo narejati ni bilo ne le okorno, tudi Povej še tolikokrati kmetu brez natoroznanstvenih ved- glasovi niso bili vedno enaki, ker zdaj je bolj zdaj manj . w . . . > . . • V II • Vi a • m • i 1 • nost, iz kterih p je zložena zemlja, ki jo obdeluje sape v pišalko prišlo, zato so znajdli pozneje tako imeno- ktere soli mora dati v gnoji ti ali uni rastlini, da bo obilno vane orgie na sopar ali hlap (Wasserorgel), in pozneje rodila, '— uič ne bo razumel. Torej je pač verjetno, da pi- k euim orglam dva mehova, da se vlečeta ali na nji stopa. sati od poljodelstva, malo pomaga kmetom. Kaj hasne da n vse Novice" tako pridno donašajo nje, če pa kmetje se posmehujejo zaničlj klada jo kmetijske reči! Narejali so pa za te orgle na sopar sapo iz vodene sopa- zato ejše kmetijske skuš- rice. Ta znajdba spada v perve stoletja po Kristusu 9 da b u k raz bi se utegnilo reči, da je sv. Cecilija, ktera je v sredi 3. stoletja živela, na take orgle igrala in ž njimi svojega že- e ena je, ki tlaci nase poljodelstvo ! Kmetje niso dosti podučeni, to je res, pa tudi ne mo nina Valerijana spreobernila, zato pa tudi ni preveč re čeno, ako terdimo, da je bila moč soparja ali hlapa že na- rejo delati skušinj, ker nimajo ne dnarja, ne casa 9 svetá šim starodavnim prednikom znana. zato. Izobraženih in bogatih posestnikov pa tudi nimamo dosti V sredi 7. stoletja so imeli skoraj v vseh anglezkih ki bi imeli zadosti kemijskih vednost. Ti le so v stanu cerkvah že orgle z navaduimi mehovi. Konec 9. stoletja so -, _ _ « « m —* 'm m • m m à m « m • V % # « 1 • » poskušati N kar Angležk jde kemija novega ml ja ni tako u a Nizozemci in Saksonci jih tako zboljsali, da so bile v vse drobno razde- cerkve vpeljane, in nemške orglarje in organiste so hotli 9 tako na Laško imeti. Na povelje Ludevika pobožnega so naredili isoki stopuji popolnosti, na ktero ga gotovo niso pov- v Aheuu 800 let po Kristasu orgle, ktere so bile nek perve kakor pri nas, in zatega voljo je tam poljodelstvo na brez hlapa. Tadanje orgie na sopar so imele 9 do 11 tast, Oče dá sioa v solo in zidati dá terden grad, da bo sina ob poldrugi vatelj široka ; času va-nj zaperl, da ga strela na solučni prah ne raznese. mu po kterih vsaka je bila vatelj dolga in organist jih je mogel s perstmi čevelj globoko pritiskati. V 13. in 14. stoletji so taste skrajšaii, da so m o grli tudi s perstmi igrati; v 15. stoletji je znajdel Nemec fieruhard doleti; podnožnik (Pedal) in kmalo potem tudi potege registrov. Pride odločena ura, zablisne se vedro nebo, strela udari v V 13. stoletji so orglanje tako visoko čislali na Fran- tisti grad in razuese vsega na solnčni prah; on pa na polji cozkem, da so duhovni prepovedali orgle igrati, ako so bili bil je zdrav in vesel in je še dolgo živel. — Tudi gosp. Ko se je čas približeval, sili oče sina v grad in ko vé zakaj, reče sin: oče, božja kazeu mene povsod lahko pa vzame knjigo, gre na polje pa se Bogu moli. farani nerodni, dokler se niso poboljšali. Tušek je v 35. listu letošnjih „Novic" tri pripovedke o Ro- Odslej so orgle vedno popoluiše narejali, ker so jih jenicah oznanil in vem, da se še marsikaj o ti stvari med mojstri kakor Rottenburger v Bambergu Henning v Hildesheimu in Praetori na Saksonskem in v Brunšvigu (v 16. stol.) in Ratz v Můhlhausnu (v 17. stol.) delati začeli. V 18. stoletji so še bolj popravljali orgie: brata Wagner in ruehauik Kaufmaun v Dreždani, opat Vo-glar v Wůrzburgu, orglar Marks v Berolinu, profesor Tô 15. stoletji), ljudstvom hrani. M. Kračmanov. Novičar iz avstrijanskih krajev. lz Beršeca primorske Istre 5. junija. Naše brajde pfer v Vojmiru itd.; skrajšali so predolge taste in odpravili (Rebenlauben) so prilične tolikim štacunam Reškega mesta mnogotere nepotrebne igrače, ktere le motijo pobožnost ljud- v kterih se smodke prodajajo; zakaj lozni žižki so nam zo- Ali Bogu bodi potoženo, še dandanašnji se nahajajo pet to leto tersno perje tako obilno zavili, da bi ne ver y stva. po Estrajskem, Českem, Marskem in Krajnskem orgle z jel, kdor sam ne vidi. Kdaj bo le konec teh škodljivcov y okrajšanimi oktavami in registri, kteri kukovico ali slavca po- ali očitnejši reči : kdaj bo poljodeljca pamet srečala, zate- snemajo, ali pa še kak turški boben tolče, kakor pri kaki rati to živad z vsakoletnim marljivim pobiranjem in sožiga- komedii. Da bi se pač vse to kmalo odpravilo! Orgle iu njem tega merčesa? ali kdaj se bode to resno ukazalo? Lan zvonovi naj bojo ponos katoliških kristjanov, ne jim pa za kterega so se, kakor je viditi, Ijudje čedalje bolj poprije« šalo in igračo. y mati zaceli, nam je prav lep narasel, in ze glavice naredil. Le toliko o zgodovini orgel. Kdor hoče natančniši po- Ne more se za dosti priporočevati, da bi Istrijani prav pis, naj bere: „Antoni geschichtliche Darstellung der Ent- krepko lanú, v krajih zato priložnih, se lotili, in si tako x domá lepe in močne srajce za delavnike in blagdane (praz- stehung und Vervollkommnug der Orgel. (Dalje sledi.) nike) přidělovali, namesti ptujo tancico drago placevati, ktera le malo časa terpi, ali pa lan, kteri pride preko morja Se nekaj o Rojenicah (Konec.) Druga pripovedka je pa taka le : Bogat gospod ni irnei do 20. leta sina. V 20. letu mu po 24—30 krajc. funt kupovali! Po ugodnem dežji od začetka tega mesca nas je, že popred suha zemlja razveselila z mnogoverstno lepo zelenjavo in žitno polje nas pozdravlja vsaki Pri ti priložnosti ljube „Novice6', ako dan z obilnejsim upanjem polnega klasa, še jedno. Znamo, da nam uočete zameriti ga žena povije. Pride berač stana prosit gospod terdoserčen, je mogel iti y ali ker je bil upitamo, ali bi ne hotle morebiti s časom kaksno malo dalje; ali spet se je vernil kratko novico. ali drug kratek spis s cirilskimi pismeni y in pod posteljo skril. Zena porodi sina, in ko je čez kaj natiskati? Kako lepo bi bilo to, ako bise tako lozej z našimi časa vse potihnilo in pospalo, prišle so Rojenice s svečo v jugoslavjani, kteri rabijo te pismeue, bolje soznanili. Nadja-roki, sodit dete. Berača pod posteljo zbudi ta světlost in mo se, da bi ugodilo to bilo mnogim Vašim bravcem, in posluša kaj govore. Ena pravi: kako bodemo to dete odso- kteri ne poznajo še ćirilskih pismenk, bi jih prisililo, se jih dile, da bode umerlo? To dete bode raslo in doraslo, ali naučiti, kar bi se doseglo z majhnim trudom in v kratkem bodejo ga vzeli v soldate; oče ga ne bode mogel uhraniti, času. Sajovec Jakob. in tam bode tako daleč přišel, da bo zapoveduik cele kra- Iz Furlanije se sliši, da stari in mladi, bogati in si ljevske vojske. Potem bodo velike vojske nastale, in puška romaki imajo sedaj delà na cente s svi lni mi červiči ga bo ubila. Druga reče: ne, to dete, kadar bo 13 let staro, ktero dober pridelk obeta in bode v kakih 10 dneh kon y y bode zavolj zlociustva obešeno. Tretja pravi: ue, to dete kadar bo sedem let staro, bode se v tem zdencu utopilo cano. Iz Celovca. 4. dan t. m. so položili tukaj temeljni zato, ker ima oče veliko ljubezen do njega in noče ubožeom kameu novem u poslopju za ljudske in realne šole. dajati; potlej bi pa še manj dajal. ker ima siua prerad in bi njemu vse blago spravil. Ta sod je ostai, in Rojenice so odšle. Drugi dan berač pové, kaj so sinu Rojenice prisodile. Gospod dá zdenec terd« obzidati in železne vrata do njega lz Ljubljane. v Nekteri gosp. mestjani iz Št. Jakobške fare so v povelicanje procesije sv. Resnjega Te-lesa v nedeljo povabili mestno muziko iz NovegaMe-sta, in so s tem svoj blagi namen lepo dosegli, zraven narediti, berača pa je prMeržal pri hiši, da bi mu sina va- tega pa tudi Ljubljančanom priložnost dali se prepričati: roval. Kadar je prisel odsojeni cas, je deček veliko silo de kako deleč za muziko majhnega Novega mesta je mestna lal k temu zdencu, ali ni mogel noter. Zlezel je na vrata muzika ljubljanska, čeravno ta od mesta vsak mesec vec in na vratih umerl. In tako se je spolnila prisodba Rojenic. plače dobiva (330 fl.) kot una od mestnega kerdela (Biir- Tretja pripovedka je Ie malo od te druge razločna, je gerehor) celo leto (300 11.)! Novomeška mestna muzika, pa taka le: ktera pod vodstvom izverstnega kapélmojstra šteje 30 mu~ Nek ubožec pride na noč v selo k neki hiši stana pro- zikantov, je — kakor se za mestno muziko spodobi, sit. Dajo inu, da tam pod streho prenoći. Žena ponoči po lično uniformirana iu oskerbljena z lepi mi in š tru rodi, irt kakor je porodila, prišle so Rojenice. Zena od bo-lečin ni slišala ne vidila, babica je pa imela zunaj z dete-tom navadne opravila; sam berač je bil v hiši in poslušal kako so mu prisojevale. Ena je rekla : čez tri leta naj se utopi v zdencu na dvorišči ; druga pravi : ne, on naj zrase menti ne le za godbo (Streichinsirumente), temuč tudi kar je za muziko na javnih ulicah neobhod no po trebno — — z instrumenti za tako imenovano „turško muziko" (Blasinstrumente). Ne rečemo, da bi ne znali naši muzikanti tudi tako dobro igrati kakor novomeški in da so med in postane vojnik, in tam naj od puške pogine; tretja našimi še morebiti kteri bolji mojstri, je rekla: ne, ampak kadar bo trinajst let star, takrat na) nismo imeli priložnosti se tega prepričati 7 al dosihmal se ker naša mu- ga strela z vedrega neba na solnčni prah raznese. Ta sod je ostal in Rojenice so odšle. Drugi dan pové berač, da je je povedal prisodbo. slisal nekaj, ali še Ie čez sedem let *) Gosp. M. M so nam obljubili včasih kak m poslati spisek Vred. zika ni tako vredjena, kakor bi imela biti. Cas je tedaj, da se ta rec prenaredi (reformira), in da slisimo poleti zve- Lan cer saj enkrat v tednu po cele m mesta mestno muziko v| dostojni uniformi igrati, sicer bojo vsahnili pro-stovoljni doneski mestuikov, kteri so sedaj vidiii in slisali, kakošna more in mora biti mestna muzika. Vse pa je leza to in je za svojo mož žeče na kapel mojstru, da je ualogo vnet, če tudi ni Strauss ali Lanuer; potem ji ne bode manjkalo še druzih dohodkov. Novomeška muzika si te tri dni, ko je tukaj bila, ni le pridobila dobro ime, tudi lepe dnarce je seboj nesla, ker so jo celo visoki gospodje obdarovali. — Slisali smo, da v pomoč pogorelcom v Lasica h bodo v Idrii igrali „Županovo Micko". Mnogoslužna zél človeštvu Bil od nekdaj že je lan, Tudi zdaj při poljodelstvu Ne sme biti zanič'van. Vlažen7 sončen kraj Lanu vselaj daj, Brazdo orji mu globoko, Da doraste ti visoko! Poj rajši to, kar treba je pri hiši, Za hleve treba je na polji. Poj to, kar kmet in meščan s pridom slièi. Pre š e r n. Prešernež mars kaj nagodi, Vsejan naj rahlo se povlači, Da brana seme razdeli, Potem ga za valjarjem zatlači To stara vodba ti veli. Na to ga daj prav čisto pleti, Al marnih išci si plevic Ki varjejo ga posedeti ? * 9 Novičar iz raznih krajev. Ker svet še stoji in ga repata zvezda ni razdrobila v saboto kakor je abotna govorica prerokovala, bomo vpri- |n urnin urni i so rocic* hoduje, ako Bog dá, svojini častitim bravcem še kako no- Tak, obdelavaj pridn0 njivo, vico povedali. Veseli smo res bili, da v naših kraiih nismo Ak lep želiš imeti lan: od nikodar takih neslanost stišali kakor smo jih brali drugod ; to je znamenje: ali da je naše ljudstvo bolje podučeno, ali da so časniki drugod iz komarjev delali vole. — Zastran zakotnih pisačev je c. k. ministerstvo pravosodja nov ukaz razglasilo, po kterem ima tudi tisti za zakotnega pi- Le tam, kjer delà se marljivo, Dobrotni Bog dá blagostan! Lan ko nebo jasno Kak prijazen je nja cvétí Polj nam lepoti prekrasno saca veljati, kteri brez gosposkinega dovoljenja Ijudem Spomin budi detinskih lét. vložné pisma napravlja ali jih namestuje tudi v takih prav dah, pri kterih ni ravno predpisano, da bi jih mogel kak dohtar nainestovati. Globa ali kažen v dnarjih zoper zakotne Toda Cvetj beži V 9 se osusi: pisaće zamore do 200 fl. seči, zápor (arest) pa do 6 tednov. Dohtarjem in Cvet pa prostor dá glavicam In prihodnjim semenicam. notarjem, kteri od zakotnih pisačev uapravlje- S tem tenko lakno je dobiti, ne pisma podpisujejo ali jim sicer potuho dajejo, se bo ua-ložila zaptna (disciplinarna) kazen. — C. k. ministerstvo kupcijstva je gledé na revšino prebivavcov v kantonu Au-roncu na Beneš kem in na starodavno uavado dovolilo y 9 i • y Da prej ruvati ga velíš Nikakor ga preveč goditi, Ce semena tud' manj dobisí Za seme naj ti prav dozori, Da vse glavice zažolté; da smejo ubogi Auroncanje po Krajnskem, Koroskem, Pri sončnem dnevi, koj o zori Štajarskem, Salcburškem in Tiroljskem sipe v okna delati in Naj decye ruti ga hite. y kotle in pouve popravljati v vseh takih krajih, kjer ni ste 7. dan t. m. je bil p o klarjev (glazarjev) in kleparjev. tres (brez škode) pov več krajih Ces kega in Nemci je. 8. dan t. m. pa je na Ces kem po mnogih krajih zeló toča Razgrinjaj berž ga na susilo, Da v vezkih ti ne plesnije: Tako bi ceno koj zgubílo, Lakno kmalo černo je. bila ; pa se neko drugo nadlogo imajo v nekterih krajih y namreč na m i lij o ne miš jim pokončava sadeže na polji. Po popisu, ki ga je deželni poglavar na Ceskem zložiti znaša število vse div jačine (jelenov, sernj, jerebic, Prežlej pa se koj osmuka, Se otrebi berž glavić, Pod grebén se dé rijuha, dal y Da dobis vec semenic. Zdaj pa ven na plan! Redko naj bo djan, Da ga rosa bo zgodila. Lakno štiblic odločila. zajcov itd.), ki so jo vstřelili ua lovih (jagah) preteklo leto, v vsem skupaj 625,527, od kterih so dobili mesa 2166 centov, rogov 6 centov in 20 funtov; vsa vrednost se ceni na 479,372 11. — Sedaj je pogodba znana, po kteri ste se w huiuftj ucvu Prusija in Svajca zavolj Neuenburga mirno spravile. Da Mu že potreba je pelnic v kratkem Glej! komaj dete je rojeno, rečemo, ostane V M Neuenburg na vecue čase švaj- Se pod odejo polož Blaženo zgreva iz tenčíc; In ko nekoliko dorase. Dobi že srajč'co belo nase. carsk kanton; Svaj,ca pa plača vse stroške, ktere je pre kucija od leta 1856 prizadjala. — Ministerstvo belgi ško ostaue, pretres milodarne postave pa je odložen. V Parizu so vladi nas protne stranke po dolgem prevdar jenji vendar očitno nasvetovale imena takih mož, kteri uaj Krilatec Božji se mi zdi a* .ti« V * — _ t. -«7 Vf» il «il _ srečna doba člověka Al' časa moči Za igre ženske me ne vprasa Kar njemu gre, za tem sledi. Deklina rada mater vboga, Se koj od dečeka spozna, Vsa druga njena je naloga. Značaj žiahneji že ima. se ne vstavi, Mladeneč v serce je zadet. Ino nikdor mu ne ozdravi Ko mila draga rane spet. Pa sram ga je, ji razodeti, Kak mu za njo sercé gori Ko več ne more preterpeti, Jo pervič plašen vgovori. kdo popiše te trenutke Ljubezni perve vse občutke y V zemlje krilu vtemeljena, Na terišču dobra peč Krada terdih tnal zložena, Dansi mora lan pod meč! 0! dobrotni Bog! Vari nas nadlog! Vžiga ognja in nesreće. Da teritba srečno steče! Le krepko, dečve, pritiskajte. Da križem treska, ga dajajte! Že kaša se poštengana Hladi vam pod orehom tečna; Pa marsiktera, trice! vsečna Je jed vam še pripravljena. Pervo skerb naj 'ma sušivka! Ona kmalo zamudi, Sploh če je zeló madivk». Dosti škode nagodi. Nič naj se odtod ne gane, Berž ga butara je preč ■■ Ko bi trenil, se ji vname In zderčí skoz lese v peč Lan rad se drobi, Gorak osipuje; K toploto zgubi. Se pa podvihuje. Katera mudi, Sušivko zabavlja, Da slabo opravlja. Da suh ni zadosti Po njeni modrosti! Dok čist je Teritba je srečna, že moremo reći, Ze zadnja naklada suši se na peči. Ko svila se predio bo pražnjetenkó, Hladnik je močanin dasrajco gorko. Hvalimo, častimo v nebesih Gospoda, Le on to vse da! Zdaj mati prijazna nasprot prost je greha, Pridnim tericam iz kuhinje pride : y bi se volili v deržavni zbor. — Sv. Očeta papeža so9.dan t. m. v Bolonji veličastno sprejeli; brezštevilua množica ljudi je přivřela skupaj; tudi poslanec sardinski se mu V naročji majke dremlj Knez Danilo terja od av- živahno deček se obnaša je v imenu kralja poklonil. strijauske vlade, naj mu v Dalmacii na meji Ćernogore bi vajoče Ceru ogorče izroči ali pa jih deleč kam zažene: Opert je v dete nje pogled, ez vse zaklade cele zemlje Ceni nje serca dragi cvet. y Kar noter, dekleta! dasklenemo god, Nesite za mano bremena na glavi! Bom shrambo odperla, naj koj se pospravij Predivo ni nikdar v zavetji zadosti! Enako je cvetju nedolžne mladosti.* Dalje sledi.) U^anjka zastavica v 4Î. listu posebno rodovino Petrovicevo, ki biva ob luki Kotorski, bi Danilo rad v oblast dobil. Avstrijanska vlada, ker ni pri Neki oče je bil v ječi, po nedolžnem obsojen na smert po glađu begúnih nikjer kake krivice zapazila, ne dovol?, kar knez (lakoti); nihče ni smel do njega kakor sama hčer, ktera je omožena Ladija „Novara" je 20. dan t. m. srečno prija terja. drala do Gibraltara potihnili. bila in ravno svoje dete dojila. Vsakrat so jo stražniki natanko pre- li! se tam mudila, dokler niso viharji ničesa iskavali, ali ne nese jetniku kaj jesti, pa nikoli niso pri nji našli, se ve dá, ker živež njenemu otroku je bil tudi živež njenemu očetu, kterega poslednjič nedolžnega spoznajo, ker ga čez 9 dní naj- V • ¥ 0 zivega jeci Odgovorni vVednik : Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.