Radič izvrstna prašičja klaja. V ..Kmetovalcu" objavlja ravnatelj Robrman: Naša prašičereja. trpi danes najbolj zaradi pomanjkanja potrebne močne krme Kaj pomaga yisoka eena pri prašičih, 6e pa ne smerao poldaaati doma pridelanega žita! Močna krmila, ki so naprodaj, šo pa tako draga, da jih ni mogoče poldadati. Na ta način mora propadati reja praset in pitanje prašičev. Zato nam tudi manjka praset in masti. Ako naj prašičerejo zopet popra\"imo, moramo imeti dovolj ječmena in turšice na razpolago. Prid©lovati moraino pa tudi druga tečna krmila, ki so sa izkazala v zadnjem času kot dobra krinila. Tukaj sem spada tudi radič ali zelena cikorija. Ta rastlina še ni tako znana, kakor zasluži, zato je potrebno, da je nakratko opišemo. Radič je važen, ker daje prašičem res zdravo, tečno in sočno zeleno klajo v poletnem času. Ta rastlina je dvoletna in rase pri nas semintja tudi divje. Ta divji ali sanioraški radič se nabira kakor regvad za solato. Ce ga pa sejemo na dobro obdelano in gnojeno zemljo, nam pa bujno rase in daje že prvo leto lahko po štiri bogate košnje sočnega in obilnega listja, ki daje izvrstno klajo prašičem. Drugo leto dobimo v zgodnji pomladi še eno košnjo, 6e ga nočemo pustiti za seme, Po tej košnji ga je preorati in prostor obdelati za kako drugo rastlino. Radlč, ki ga pridelujemo za prašičjo klajo,- ni nic drugega, kakor vrsta cikorije, ki se seje radi zelenih listoy, ki dajejo izvrstno prašičjo klajo in prav dobro solato. zlasti za zimski 6as in ki se odlikuje od prave cikorije le v tem, da se ta cikorijat prideluje zaradi korenin. Prava cikorija im.a debelo in sočno korenino, podobno pesni korenini in se rabi za primes h kavi. ce jo žgemo in zmeljenio. Radič ali zelena cikorija ima pa bolj ctrobno in bolj lesnato korenino. Med obema vrstama je taka razlika, kakor med peso in mangoldom. Mangold je, kakor znano, pesna vrsta, ki se seje zaradi sočnih zelenib listov, ki daje.io prav dobro špinaco, pa tudi dobro klajo za prašiče. Radič daje prašičem tečno in zdravo klajo, in zelo zdravo tudi zaradi svoje grencice, ki upliva ugodno na želodec in na boljšo prebavo. Nekateri prašičerejci hočejo celo vedeti, da se z radičein rejeni prašiči bolj upirajo želodčnim boleznim in tudi pred nevarno rudefiico, ker te gnenke snovi v krmi odvračajo škodljiv upliv gliv, ki povzroča< to kugo. Seveda so to domnevanja, ki potrebujejo šele natančnih preiskav na živinozdraviniških zavodih. preden se znmore izreči o tem kaka sodtfa. Gotovo pa je, da upliva radič s svojo grenčico ugodno na prebavo in da deluje nekako tako v živalskem želodcu, kakor različna grenka zdravila, ki jih dajiemo pri slabi in težki njegovi prebavnosti. Ker ie radic samanasebi tudi tečna krma, ga je priporofiati povsod, kjer so pfifiatoo s praSi6»r«ioDa pa dobimo bogate košnje, ga moramo seveda skrbno pridelovati, Radi6 potrebuje tako skrbno obdelane in tako dobro gnojene zemlj© kakor pesa ali pa druge zeljnafe okopavine. Tudi mu je zemljo globokeje obdelati, da zamorejo korenine globoko v zemljo. V tem ozlru je radič podoben nemški detelji, ki dela tudi globoke in močne korenine. Sejati ga je pa v zgodnji pomladi; za setev ni jemati semena od cikorije, ki daje navsezadnje, 6e se na široko poseje, več lisfa in manj korenin, torej ne od magdeburške, šlezijske ali kake take cikorije, ampak od naivadnega, radiča. ki se seje tudi kot vrtna rastlina za zimsko solato. Seme radiča je enako semenu endivije, s katero je radič v najMižjem sorodstvu. Za 1 ha je treba 5—7 kg semena, za en mernik posetve torej dobrega pol kilograraa. Tako seme se dobiva v prodajalnah za semena. Najbolje pa je seveda, če si pozneje potrebno seme sami pridelamo. Za letos je seveda ta setev zamujena, opozarjamo pa že sedaj na to, .da naj se naši prašičerejci za prihodnjo pomlad pravočasno pobrigajo za to setev, da bodo tndi na ta način pridelali kaj več prašičje klaje.