Poštnina plačana t gotovini Leto IX., Št. 14. (wJMTHO"XV«U«.81a) Ljubljana, ponedeljek 6. aprila Ut>.avuu>ivu. ujuoijHfirt, o narljeva Ulica Ou . Telefon St, 3122, 3123, " 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-Durgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št- 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica 6t_ 2, — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru 6t. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št- 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska Izdaja »življenje in svet44 i Cena 1 Pin Uredništvo; LtaMtea: Kna/Vjeva ulic« ^itTma, 3123, 8124, 3125 ta «126 TBB.V ponedeljek zjutraj. — Na-rote se posebej to velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznafiai dh dostavljena Dto 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefot St. 2440. Celje: Strossmajrerjeva uL X. TeL 65. Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi pc tarifo. Ponedeljska trdaja »Jutra« Izhaja Turški zunanji minister v Beogradu: bati •f Mala antanta in Balkanska zveza bosta solidarno nastopili v pogledu militarizacije Avstrije m glede vseh drugih aktualnih mednarodnih problemov v«« Beograd, 5. aprila p. Turški zunanji minister dr. Tevfik Ruždi Aras, ki se je na povratku iz Londona, kjer je prisostvoval sejam sveta Društva narodov, ustavil včeraj v Beogradu, je davi odpotoval v Ankaro. Svoje kratko bivanje v jugoslovenski prestolnici je izkoristil za razgovor in posvet z jugoslovenskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Stoiadinovičem, s katerim je podrobno obravnaval vsa aktualna vprašanja mednarodne politike, zlasti pa vprašanja, ki se neposredno tičejo držav Balkanske zveze. Pred svojim odhodom je sprejel novinarje in jim izjavil, da je vselej srečen, kadar more z jugoslovanskimi državniki izmenjati misli o vseh vprašanjih, ki se v prvi vrsti nanašajo na obe državi in sploh na Balkansko zvezo, pa tudi o vse hvelikih evropskih problemih, ki so na dnevnem redu. Kakor vselej, je na-glasil turški državnik, smo tudi tokrat | ugotovili absolutno istovetnost naših pogledov na vsa aktualna vprašanja in kar se nas tiče, se nam ni bati nikakih presenečenj. Na vprašanje o posledicah, ki bi jih lahko izzvalo samovoljno postopanje Avstrije, je zunanji minister turške republike izjavil, da je Mala antanta kvalificirana zavzeti svoje stališče o tem vprašanju. Pa tudi Balkanska zveza kot vzporedna grupacija Male antante z največjimi simpatijami spremlja delovanje in iniciativo držav Male antante. Vsekakor je treba upoštevati, da sta dve cianid Male antante tudi članici nase gru-pacije, tretja pa je zaveznik naših zaveznikov. Na vprašanje o stališču, ki bi ga lahko Bolgarija zavzela glede vprašanja vojaških klavzul mirovne pogodbe, je turški zunanji minister izjavil, da ne misli, da bi sofijska vlada nameravala povzeta takšno iniciativo, ne da bi prej obvesti a svoje sosede, ki so o tem vprašanju neposredno prizadeti, ker smatra, da ze elementarna mednarodna kurtoazija narekuje, da je treba o vseh važnejših vprašanjih obvestiti sosede, s katerimi se hočejo ohraniti prijateljski odnošaji ter dobro sosedstvo. Takšen način dela bi nikakor ne oslabil razlogov, ki bi jih prizadeta stran navedla za svoje stališče. Vsekakor sem mnenja, da je tako obvestilo za državo, ki se zanaša na prijateljstvo svojih sosedov, obveznost, ki se je ne more kar tako iznebiti. Svojo izjavo je turški zunanji minister zaključil z besedami, da ostane optimist kljub vsem dogodkom, ki se zdaj kupi-čijo v mednarodnem političnem življenju. Ako nam uspe, da tudi mi pripomo-remo k triumfu miru v Evropi, bomo zaslužni za naše države, pa tudi za vse evropske narode. Predsednik vlade v Sloveniji praznikov Ljubljana, 5. aprila, r. Z ianašnjim dopoldanskim brzovlakom je prispel v Ljubljano predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič v spremstvu šefov kabinetov predsedstva vlade in zunanjega ministrsk a ter svoje soproge in dveh hčera. Na kolodvoru w> ga pričakovali in pozdravili ban dr. Natlačen s soprogo in vsemi načelnik, banske uprave, predsednik občine dr. Adlešič t: soprogo, zastopnik škofa, upravnik policije, rektor univerze, zastopniki zbornice za TOI ter razni funkcionarji ljubljanske JRZ. Po pozdravu s prisotnimi, pri čemer sta soprogi g. bana in g. predsednika občine izročili damam g. dr. Stojadinoviča krasne *opke, se je predsednik vlade umaknil v svoj salonski vagon, kjer se je nato do odhoda .vlaka razgovarjal z l"*"" '* ' Natlačenem in predsednikom občine d£Ad-lešičem. Odpeljal se je na Bled. Do Kranja je spremljalo g. predsednika vlade tadl ječ novinarjev, s katerimi se je jal o splošnem položaju v državi. Izjavil Je, d» njegov prihod v Slovenijo nima nikakega političnega ozadja, marveč da je prišel samo na oddih, ki ga je po trudapolni proračunski razpravi v Narodni skupščini In senatu zelo potreben. V Sloveniji ostane preko velikonočnih praznikov. Pri tej pillim bo obiskal razne kraje, zlasti pa one, kjer se izvajajo javna dela. G. predsednik vla.e je danes s svojim spremstvom ostal na Bledu, ter se je nastanil v hotelu »Toplice«. Jutri bo napravil izlet na Pokljuko. Socialni minister Dragiša Cvetkovič: MVsi skupaj otepamo revščino!" Dravska banovina je dobila na račun državne podpore 90 vagonov koruze Beosrad. 5. aprila- a. Minister za social no politiko in narodno zdravje g Dragl-ia Cvetkovič je v zvezi z novim kreditom v znesku 10 milijonov Din. ki ga je vlada odobrila za prehrano pasivnih krajev, izjavil novinarjem med drugim: Zaradi dolgotrajne in splošne gospodar «ke krize po kateri naša država ni me manj prizadeta kakor ves ostali svet, je natopilo obubožan je vseh slojev prebivalstva, pri nas v prvi vrsti kmečkega m delavskega Zato more nerodovitno leto škoditi gospodarstvu naše vasi in spremeniti skoraj vse kraje naše države v »pasivne kraje«-Danes ni več govora le o zadevah vrbaske in primorske banovine. Pomanjkanje se čuti po vsej državi. Vpoštevajoč težko .1-nančno stanje države, je vlada storila vse, kar je v danih okoliščinah mogla storiti. Sedaj je vlada odobrila v to svrho nov kredit v znesku 10 mili ionov Din. tako da znašajo doslej odobreni krediti 46 milijonov Din. Od poslednjega 10 milijonskega kredita je bila porabljena vsota 8,100-"**-' Din za nabavo hrane, znesek 903>.000 Om za javne podpore, z enim milijonom Ura na ie ministrstvo nabavilo brezplačne na-kaznice. ki se bodo porabile za prevoz od I države preskrbljene hrane in porazdelile srezom in občinam za olajšano preskrbo-vanje in pocenitev življenjskih potrebščin. Dravska banovina ki je prizadeta bolj zaradi sankcij kakor zaradi slabe letine, ker je zaradi zastoja v lesni industriji pnšlo oh zaslužek ve« tisoč kmečkih m delavskih rodbin je dobila 90 vagonov koruze, savska banovina, ki ima poleg prenaseljenega Zagorja pasivno Liko, je občutila v svojih obmejnih delih prav tako posledice sankcij. Njej se je dodelilo 286 vagonov koruze. Vrbaska banovina je bila letos najbolj pasivna pokrajina v državi in se ji De dodelilo 346 vagonov koruze. Primorski banovini je bilo odobreno 500 vagonov, zetski banovini 541 vagonov. Njej je bilo dano največ ker je tudi najbolj pasivna banovina v državi. Drinska in vrbaska banovina, ki sta bili zelo prizadeti do suši in poplavah in zato je prva dobila 150, druga pa I95 vagonov koruze. Iz sličnih razlogov je dobila tudi moravska banovina preko 100 vagonov koruze- Z novim kreditom bo nabavljenih približno 700 vagonov koruze, kar bo zadostovalo za prvo pomoč v prihodnjih mesecih pred novo žetvijo. Voivoda in vojvcdinja Kentska v Beogradu . .. cn»i«i; \i kr Vis. knez n«- Papen v Jugoslaviji Zagreb, 5. aprila, o. Snoči ob 19.30 Je prispel nemški poslanik na Dunaju in bivši kamoelar von Papen s soprogo in hčerko z avtomobilom v Zagreb. Nastanil se je v hotelu »Esplanade«, kjer je prenočil. Danes je odpotoval v Dubrovnik, nato pa odpotuje v Grčijo in Egipt, kjer bo ostal preko velikonočnih praznikov. Četudi ae zatrjuje, da je njegovo potovanje zasebnega značaja, se doznava, da fma neko gotovo polutično misijo ter da bo imel v Dubrovniku važne politične sestanke. Nacionalni šahovski turnir v Novem Sadu Novi Sad, 5. aprila, o. Snoči je bil v dvorani bonske palače svečano otvorjen II. jugoslovenski nacionalni šahovski turnir za prvenstvo Jugoslavije, ki se ga udeležujejo poleg najodličnejših jugoslovenskih šahi-stov tudli dva češkoslovaška in en poljski Šahovski mojster; navzoč ipa je tudi bivši svetovni prvak dr. 'Aljehin. Turnir je otvoril predsednik Jugoslovenske šahovske zveze g. Stepan Cirič. V prvem kolu so bile odigrane naslednje partije: Popovič : Opočenski remis, dir. Trifunovič : Konig remis, Vasja Pire : Ne-deljlkovič. zmagal Pire v 57. potezi. Pelikan : Tomovič, zmagal Pelikan,^ partija Kulžinski : Friedmann še ni končana, bo pa najbrže remis. Nocoj bo igral dr. AVie-hin simultamiko proti 40 novosadskim šahi-stom. Izpitna komisija za strokovne učiteljice Beograd, 4. aprila AA. Minister za trgovino in industrijo je določil izpitno komisijo za 1936/37 za državni strokovni izpit strokovnih učiteljic ženskih obrtnih in ženskih strokovnih učiteljišč in za državni strokovni izpit za obrtne učiteljice na ženskih obrtnih in ženskih strokovnih učiteljiščih. Za predsednika komisije je določen Jovan Babic, šef odseka za trgovinski obrtni pouk, člani pa so: za splošni del izpita šime Stuk, nadzornik ministrstva. Jelena Djordjevič, ravnatelj'ca državnega ženskega strokovnega učiteljišča v Beo. gradu, in dr. Ljubiša Polič, svetnik ministrstva, za strokovni del izpita: Angelina čJitakovič, strokovna učiteljica na ženskem strokovnem učiteljišču v Beogradu, Danica Marton, strokovna učiteljica na ženski strokovni šoli v Beogradu, in Ljubica Kneževič, referentka ministrstva Napetost ne popušča Zaradi trdnovratnosti Nemčije je upanje na morebitnih pogajanj vsak dan manjše Beograd, 5. aprila. AA- Danes dopoldne oh in. so prispeli v Beograd Nj kr. \ »s. vojvoda in vojvodina Kentska ter Knez Aleksander. Visoke goste so na postali v Topčideru sprejeli Nj. kr Vis knez namestnik Pavle, angleški poslanik Campbell s svojo soprogo ter člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel, kralj* Pariz, 5. aprila, o. Po splošni sodbi tukajšnjih diplomatskih krogov se je mednarodni politični položaj v Evropi zelo poostril. Nemčija uporno odklanja predloge lokarnskih držav ter noče niti slišati o tem, da bi se kakorkoli omejila suverenost Nemčije v Porenju, bilo tudi samo s simboličnim umikom neznatnega dela nemških čet. Prav tako je Kibbentrop danes sporočil odgovor nemške vlade, da pod nobenim pogojem ne pristane na to, da bi omejila nameravano utrjevanje Porenja vsaj za dobo pogajanj. Nemčija sploh odklanja vsakršno koncesijo na račun varnosti Francije in trdovratno vztraja pri svojih zahtevah in predlogih. V takih okoliščinah bodo tuui morebitna pogajanja ostala brezuspešna. Za Francijo je Porenje kapitalni problem evropske varnosti in v tem pogledu ne mi- sli popuščati. Tako se položaj vedno bolj poostruje. V takih okoliščinah tudi Angliji ne bo preostalo nič drugega, kakor da izpolni svoje obveznosti po lokarnski pogodbi ter zagotovi Franciji in Belgiji vojaško podporo v primeru oboroženega konflikta na vzhodni francoski meji. O tem je bila izdana posebna »bela knjiga«, ki vsebuje vso diplomatsko korespondenco ,ki se je v tem pogledu vodila med Francijo, Belgijo in Anglijo. Na Nemčijo to nikakor ni vplivalo pomirjevalno. Nemški tisk danes zaradi tega obširno kritizira postopanje Anglije in ji zlasti zamerja, da je pristala na posvetovanja generalnih štabov, v čemer vidi Nemčija očitno grožnjo. Nemški listi že v naprej poudarjajo, da se Nemčija niti ne mara pogajati v senci generalnih štabov. Stojadinovič Občinske volitve v Ribnici Ribnica, 5. aprila. Zaradi zdr*rtve okoliške občine s trško občino so bile danes občinske volitve v razširjeni ribniški občini. Vloženi sta bili dve listi, hsta JRZ in napredna gospodarska lista. Obe skupini sta napeli vse moči, zato je bila udeležba tudi zelo veliko. Od 1.346 volilnih upravičencev jih je glasovalo 1-040, torej 80 odstotkov. V resnici pa je volilna udeležba se mnogo večja, ker je precejšnjo število kro-šnjarjev. ki 'rnajo volilno pravico, raztresenih po raznih oddaljenih krajih, pa jim ni kazalo, da bi se nalašč za volitve vračali. Napredna tista /e dobila 429 glasov, lista J&Z pa 611. Lista JRZ katere nosilec je g. Onič dobi potemtakem 21, gospodarska lista z nosilcem g. Klunom pa 3 občinske odbornike. Ležišča boksit«. pri Ajdovščini Gorica, 5. aprila. AA. (Štefani). Blizu Ajdovščine so našli velika ležišča boksita. Dolga so 9 km. Strokovna preiskava je dognala, da vsebuje ruda veKk odstotek alu-I motnja. Hauptmann še vedno ne da miru Newyork, 5. aprila. AA. Hauptmannova vdova je prosila upravnika kaznilnice v Trentonu za dovoljenje, da Sme sežgati truplo svojega pokojnega moža. Guverner flof-mann je izjavil, da misterij ugrabitve Lind-bergovega otroka še zmerom ni pojasnjen. Izvedelo se je. da bo zbornica države New Jersey odredila posebno preiskavo proti guvernerju zaradi njegovega stališča g'ede Hauptmannove afere. Vrhovni državni tožilec pa bo uvedel postopanje proti P»u;u Vendelu, da bi se identificirali ugrabitelji Lindberghovega otroka, ki so prisilili Ven-dela, da je podal neresnične izpovedi, po katerih naj bi bil on ugrabil otroka. Senator Moore je izjavil, da je bila obsodba Hauptmanna popolnoma utemeljena. Reprodukcijo lestve, ki so se je poslužili ugrabitelji in veliko število fotografij o tem senzacionalnem zločinu, 90 izročili kriminalnemu muzeja v Washingtonu. Abesinci se umikajo Po porazu neguševe vojske Italijani brez odpora prodirajo proti Desiju Rim, 5. aprila. AA. Štefani poroča o zaključni fazi bitke pri jezeru Ašangi tele podrobnosti: Abesinci so daili močan odpor, zlasti v odseku, kjer je nastopala proti diviziji ailipincev abesinska cesarska garda. Divizija Sabauda je zavzela višino vzhodno od Česab Ezba, dočrim je diviziija alpincev prodrla na višine južno od Mekfl-na. Tod so bile zelo krvave borbe. Na kraju so Abesince pognali v beg. Začeli so se umilkaiti proti obronkom pri Adi Asel Ger-ti. čeprav je tamošnje ozemlje zelo težko, je italijansko težko topništvo vendarle prodrlo do svojih postojank pri Mekenu in odtod bombardiralo abesinske kolone. Medtem pa so italijanska letala izvedla zračne napade s strojnicami. Abesinci 90 pusti, ln na bojišču več tisoč mrtvih in ogremmo količino vojnega gradiva, od tega 8 topov in veliko število strojnic. London, 5. aprila. AA. Agencija Reu-ter poroča:" Vojna v Vzhodni Afriki se približuje kriiiianri fazi. Italijani skušajo izkoristiti sedaj vse svoje sile, da bi prizadejali še pred pričetkom deževne dobe Abesincem odločilni udarec. Iz AsmaTe poročajo, da 90 po štiridnevni bitki pri jezeru Ašangi Italijani pognali v beg vso ne-guševo vojsko in da se Abesinci umikajo v splošnem neredu. Vse italijanske vojne sile na severni fronti imajo nalog, da do sfcrajnosti izrabijo abesinski poraz. Motoriziram oddelki italijanske vojske neprestano zasledujejo sovražnika in ga neprestano napadajo. Tudi letaki neprenehano krožijo nad bežečo vojsko. Prvi in drugi armijski zbor prodirata z vso naglico proti Kvoremu. Oddelki eskarov skušajo prehiteti nasprotnika in mu prestreči pot proti jugu. Pravijo, da je cesar, ko je spoznal, da je izgubil bitiko, pobegnil v Desije z majhno četo svoje garde. Italijanska voj6ka je po vesteh rz Rima prispela že do obale jezera Ašangi. Proti ašangijskemu jezeru prodirajo tudi askari in Staracijeva kolona, ki so pred dnevi zavzeli Gorudar. Iz Adis Abebe je dobila agencija vest, da je včeiaj popofldoe velika množrica Abesincev in EvTO!pejoe»v iz bojazni pred novimi napadi italijanskih letal zapustila mesto in se ut&boriia po okoliških gričih. italijanska letata, ki so ae včeraj zjtrfnaj pojavila nad Adis Abebo, 90 krožila cele tričetrt ure nad mestom in so ponovno fotografirala posamezne mestne okraje. Dve italijanski letali sta se spustili 60 m nad abesinsko letališče in sfta s strojnicami ob-sfcredjevaJi hangair, v katerem sta. se nahajali dve letali. Naboji, ki sta jih nabila pri obstreljevanju, 90 bili vnetljivi. Eno izmed obeh abesinskih letiai je popolnoma, zgorelo. Človeških žrtev pri tem napadu na letališče ni biilo. V Adis Abebi sanmi ni balo posebne panike, čeprav je bil eejmski dan in je b*»U> v mestu polno ljudi. Zadržanje Abesincev napram Evropejcem je bilo odlično in abesinska policija v tem pogledu ni imela mnogo dela. Mnogo nekdanjih bojevnikov te ob prihodu italijanskih leta! pografcilo za svoje staTe puške in pričelo streljati ne nasprotnika. Prav s tesm početjem pa ao povzročili več nevarnosti prestokiiškemu prebivalstvu kakor pa italijanskim leiaJom. Med diplomatskimi zastopniki v Adi« Abebi je bil dosežen sporazum, da se bodo smeli vsi Evrope i v primeru nevernosti zateči na področje angleškega pošteni§tva. Večje število Evropcev se je že poslužiJo te pravice. Iz mesta so odpeljali vse zaloge bencina. Organizirali so tudi večje četo gasilcev, ki so jih razdelili na posamezne mestne okraje, da bi bili r primeru potrebe takoj pri roki. Kvoram padel Asmara, 5. aiprila. AA. Po informacijah poročevalca agencije Reoter so danes oddelki prvega armijskega zbora, ki ga sestavljajo italijanski nacionalni vojaki, zavzeli Kvoram. Mesto leži na zelo visoki planoti. Splošno se zatrjuje, da je sedaj Italijanom pot v Desije odprta. Protest Abesinije pri članicah DN Ženeva, 5. aprila. A A. (DNB). Abesinski zunanji minister je poslal generalnemu tajniku Društva narodov naslednjo brzojavko: Abesinska vlada najodločneje protestira pri vseh članicah Društva narodov proti napadu na Adis Abebo, ki so ga včeraj zjutraj okrog 8.50 izvedli italijanska letala. Pri tem so iz nizke višine streljali s stroj- nicami. Čete so mesto popolnoma izpraznile, prav tako ni v njem nobenih obramb, nih sredstev, tako da so sovražna letala mogla leteti zelo nizko. Zato pomeni to ravnanje napad na nezavarovano in neutrjeno mesto in kaže neizpodbitno voljo so. vražnika, ki je obenem očitna kršitev 3. 25 četrte haaške pogodbe iz t. 1907. Mirovna pogajanja še le po veliki noči Italija si hoče z zasedbo čim več abesinskega ozemlja zagotoviti ugoden položaj pri pogajanjih Pariz, 4. aprila, o. Današnji listi poročajo, da je italijanski delegat v Ženevi Bova Scoppa izročil tajništvu Društva narodov odgovor italijanske vlade na poziv odbora trinajstorice. naj bi Italija v svrho pričetka mirovnih pogajanj stopila v stike s predsednikom tega odbora Madariogo. Italijanska vlada se je izjavila pripravljeno odzvati se pozivu, vendar pa še le po Veliki noči. Vse kaže, da hoče Italija okoristiti položaj v Abesiniji in zasesti č:m več abesinskega ozemlja, da bi si na ta način olajšala svoj položaj pri bodočih mirovnih pogajanjih. V Ženevi so zaradi tega sprejeli odgovor italijanske vlade s precejšnjim nezadovoljstvom. Nasprotno pa je Zbudila nevoljo v Rimu vest, da je predsednik sanko:jskega odbora odgodil sestanek tega odbora, ki bi se imel prvotno vršiti še pred Veliko nočjo. V italijanskih krogih so se nadejali, da bo odbor še pred pričetkom nrrovnih pogajanj sklenil ukinitev sankcij proti Italiji. Odgoditev odbora je motivira! predsednik Vasconcelos s tem, da je treba počakati na uspehe posredovalne akcije odbora trinajstorice. V italijanskih krogih vidijo v tem celo grožnjo, da bo odibor osemnajstorice v primeru neu-| speha posredovalne akcije Maderiage skle- nil morda celo poostritev sankcij proti Italiji. Nenadno sklicanje odbora trinajstih Ženeva, 5. aprila, o. Snoči je bilo odposlano članom odbora trinajstorice vabilo, da se v sredo ob 11. dopoldne zberejo ▼ ženevi. Sklicanje odbora trinajstih je izzvalo v mednarodnih političnih krogih pravo senzacijo, ker ni nihče pričakoval, da bo prišlo do tega sestanka še pred veliko nočjo. Tukajšnji krogi so prepričani, da je to izpo-slovala ang'eška vlada zaradi poslednjih velikih uspehov italijanske vojske v Vzhodni Afriki. Splošno ugotavljajo, da so vojaški uspehi v Vzihodni Afriki toliki, da je »daj že zares ogrožena abesinska neodvisnost. Angleški krog5 so mnenja, da je zaradi tega že skrajni čas, da se odbor trinajstorice spet sestane, in da Društvo narodov meritorno odloča o itelijausko-abesinskem »poru. Vsekakor še nihče ne ve, ali bo odbor trinajstorice zahteval nadaljnje izvajanje sankcij. aV" bo odredil petrolejke sankcije proti Italiji, ali pa bo pospešil nrrovm pogajanja med ItaMjo in Abesrrnjo krizi Občni zbor Hubadove župe o vplivu gospodarske krize na pevsko življenje — Zorko Prelovec je novi predsednik župe Ljubljana, 5. aprila. V Hubadovi dvorani so se dopoldne zbrali delegatje naših pevskih društev k. občnemu zboru Hubadove župe Južnoslo-vaiiske pevske zveze, ki predstavlja strokovno reprezentanco našega zborovskega petja. Zborovanieje otvonl predsedn k odvetnik dT. Svigelj, ki ie med drugim pozdravil odposlanca bratske Ipavčeve župe Graonerja iz Maribora, nato pa so zboro-valci med živahnim odobravanjem sprejeli vdanostno brzojavko Nj. Vel kralju Petru II. in pozdravno brzojavko prosvetnemu ministru. Potem ko je predsednik navedel še imena v preteklem letu umrlih sodelavcev, katerih sponvn &o vsn prisotni počastili s trikratnim slava je v bežnih obrisih podal sliko nerazveseljivih razmer. v katerih se pevska društva v tej dotr gospodarske krize bore za svoj obstanek in prospeh in je podčrtal pomembno dejstvo, da izmed podeželskih predvsem zbori v rudarskih revirjih izkazujejo najlepšo delovno bilanco. V Ljubljani je zazevala nova. občutna vrzel, odkar so pevska društva 'zgubila svojo osrednjo koncertno dvorano Na koncu je predsednik prečital še ro-zdravno pismo nestorja' slovenskih pevcev Dražila, ki je v preteklem poslovnem letn obhajal tudi svoio sedemdesetletnico. Iz obširneoi delovnega poročila, ki ga ie podal tajnik Ivan Runnik. povzemamo, da je b;lo preteklo leto za naše pevce ze'o kritično, saj je morala skoraj polovica v župi včlanjenih zborov začasno prenehati z intenzivnim delovanjem, ker je nastopila prava kulturna kriza. Požrtvovalnost pevcev se je zlasti med mladino morala umakniti modni strasti po tekmovanju v športu Tako dandanes delujejo le tista pevska društva, ki imajo pretežno večino starejših pevcev in pevk. A ko bodo ti zapustil svoje zbore, jim bo težko najti pravih namestnikov. O živahnem pevskem gibanju v rudarskih revirjih nam najbolj zgovorno priča dejstvo, da so ta mošnji zbori priredili lani 19 koncertov, da ne štejemo nastopov pri sodelovanju ob raznih prilikah. Ljubljanski zbori so preteklo sezono priredili 26 samostojnih koncertov, izven-ljubljanski pa 21. 2upa je pripravljala za lanski november svoj koncert, a je namero opustila, ker je uvidela, da bi obisk ne bil zadovoljiv. Dvakrat je župna uprava intervenirala za premestitev učiteljev, kr bi bili potrebni v Lokah pri Zagorju in v Domžalah za zborovodje, a obe intervenciji sta bili zaman. Med letom je iz župe ;zstopil pevsk-i zbor Grafike, pristopili pa sta Pevsko društvo Straiišče pri Kranju in Pevsko društvo poštnih uslužbencev v Ljubljani, tako da šteje župa skupno 32 zborov. Med njimi jih je 14, ki delujejo v Ljubljani, 18 v provinci, po sestavi pa se delijo na 18 moških, 13 mešanih* nn 1 mladinski zbor (Trboveljski slavčki). Na kratko sta sledili Se blagajniško ki arhivarjevo poročilo, ki ju je prav tako podal tajnik Rupnik, nato pa je zborovodja Prelovec očrtal nazorno sliko našega zborovskega petja z umetniškega vidika. Predvsem je treba ugotoviti, da večina zborov kljub stiski v blagajnah še vedno obvladuje krizo z očitno tendenco naprej m navzgor. Leta 1924. se je v Ljubljani ustanovila Južnoslovamska pevska zveza, ki naj bi pod svojim okriljem združila vsa pevska društva Jugoslavije, a hrvatski pevski zbori zaradi političnih nasprotstev niso hoteli pristopiti. Slovenci so kmalu doživeli razočaranje, ker uprava ni tako funkcijonšrala, kakor bi bilo želeti. Medtem ko naši žup-ni zborovodje delajo zastonj in prejema tajnik komaj omembe vredno mesečno nagrado, izplačuje JPZ svojim funkcionarjem v Beogradu prav lepe honorarje, ne da bi bilo videti kaj njihovega dela. Splošna gospodarska kriza je pevska društva zajela kakor morda nikogar drugega. Denarja in premoženja že itak niso imela, saj je vsako društvo že srečno, da ima svoje društvene prostore, v katerih se vrše pevske vaje. Konoertov si noben zbor ne upa več prirejati. Stroški za dvorano, luč, kurjavo, reklamo, sporede, za davke, za policijske in mestne takse — vse to in še razne drage dajatve požro ves dohodek, ki bi ga utegnil prinesti koncert, pripravljen z velikim trudom šn ljubeznijo. Občinstvo je nasproti koncertnim prireditvam postalo skrajno apatično ;n jim že zdavnaj več ne posveča one pozornosti, ki bd jo zaslužili. Vsi napori, da se to stanje izboljša so ostali zaman. Malokdo razumel kaj se je pravi, da se v pevskih društvih sirom domovine zbira večer za večerom na stotine in stotine tihih kulturnih delavcev m delavk, ki v slabih razmerah žive, ki so morda brezposelni, a se vendar brez večerje žrtvujejo iz viealizma za plemenito pevsko stvar. Zaradi znižanja prejemkov so uradniki po veliki večini odpovedali. sodelovanje v pevskih društvih, tako da je marsikateri prej agilni zbor moral tudi zato ostaviti svoje posle. Se pred Pri nekaterih boleznih žolča in jeter, iolčnih kamenih in zlatenci urejuje naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica. prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo FRANZ-JOSEFOVO vodo zmešano z malo tople vode, zjutraj na prazen želodec. Ogi. reg. 8. br. «485/» petimi ieti je po vseh našrh pevskih edi- nicah vladalo veselje in navdušenje do petja, danes pa je pod pritiskom razmer, ki resno ogroža razvoj nase pevske umetnosti. O velikih koncertih 8 sodelovanjem solistov in zlasti orkestra sploh ni mogoče govoriti, ker bi bili ;tak deficitni. Gotovo ima tudi šport svoj pomen za telesno vzgojo mladine, a na noben na&in ni prav. da odločujoči krog4 športne organizacije s po-porami velikodušno favorizirajo prošnje za kulturne ustanove posebno za glasbene publikacije pa na'ete povsod na gluha uše-' sa. V pevskih društvih hi •ve delo povečalo in uspevalo samo. če bi vsa javnost uvidela. da so važen čintelj naše glasbene kulture in jih podprla po svojih močeh, kakor to v resnici zaslužijo. Ko je bila dosedanjemu odboru soglasno izrečena zaupnica in je zbor sklenil poslati poseben pozdrav častnemu predsedniku župe Mateju Hubadu- so prišle na vrsto volitve Dasi je dT. Svigelj zaradi preza- poslenosti odklonil predsedstvo, so ga delegati skušali prisiliti, da ostane na svojem mestu, s tem. da so ga med burnim aplavzom ponovno izvolili. Po daljši debati, v kateri je dr. Svigelj poudaril, da ne more spremeniti svojega stališča, je bil končno soglasno izvoljen naslednji odbor: pred sednik Zorko Prelovec, namestnik Silvan Pečenko, podpredsednik Dore Matul, na-mesnik Boris Roš. tajnik Ivan Rupnik, namestnik Jakob Gerčar, blagajnik KaTe' Lasbacher. namestnik Ludvik Logar, arhivar Jernej Perdan. namestnik Stanko Jerič, odborniki Vlado Havliiek Lujo Drenovec Vinko Rupnik, revizorji France Slana, Anton Camernik, Janez Bolha. zborovodje Fran Venturini. M^rko Premelč in Ivan Godec. Izmed predlogov, ki so bili skupščini stavljeni v razpravo, je posebnega zanimanja vreden predlog Pevskega društva Hrastnik o decentralizacij* naše pevske organizacije. tako da b5 se župe razde'ile še na posamezna okrožia V enakem smis'u ?e tudi zastopnik Ipavčeve žur>e plediral temeljito reorganizacijo Južnoftlovanskc pevske zveze, katere centrala naj bi se hkratu prenesla iz Beograda v Zagreb. Ko so bili storjeni še nekateri konkretni sklepi tehničnega značaja, je novi predsednPrelovec s prisrčno zaliv*'" vsem zaključil občni zbor. praznik Blagoslovitev Janševega doma — Zbor slovenskih čebelarjev Ljubljana, 5. aprila. Ob lepi udeležbi čebelarjev ln prijateljev njihovega dela, ki so prihiteli od blizu in daleč, se je na Tyrševi cesti 21 izvrši, la dopoldne prisrčno pomembna slove, snost: blagoslovitev Janševega doma, s čigar ustanovitvijo je Slovensko čebelar, sko društvo pred kratkim kronalo svoje napore za prospeh in povzdig ene najbolj pomembnih in spoštovanja vrednih panog našega gospodarskega dejanja ffc neha-nja. Med zborovalci, ki so se zbrali na skrbno urejenem dvorišču prijetne stavbe, katere lastnica je bila svoj čas Pollacko. va tvrdka, so bili tudi predstavniki obla. stev in zastopniki t ska, med njimi refe. rent Okorn za kmetijski oddelek banske uprave ter veterinarski inšpektor Rigler in mestni svetnik Florjančič za mestno občino in župana Pred lično improviz'ranim oltarčkom je na pragu doma pozdravil goste predsednik društva prof. Verbič, ki je poudaril, da Slovensko čebelarsko društvo m prevze. mom in blagovolitvijo svojega doma do. življa praznik, kakršnega je le malokdaj deležno kakšno sorodno durštvo. Tudi živ. ljenje sleherne organizacije bi se dalo pri. merjati z življenjem ljudi. Nekateri so, ki od rojstva do groba žive v samem blago, stanju, ki nikdar ne okusijo skrbi, a zato tudi ne poznajo pravega, čistega veselja, ki ga dajeta samo vnema tn marljivost Kino Union, tel. 22-21 DANES NEPREKLICNO ZADNJIC ob 16., 19.15 in 21.15 urL senzacionalni film V AIR IIIET1E H AN S ALBERS, ANNABELLA - ATILA HORBIGER Romantična ljubezen dveh mladih artistov v delu. Večina pa jih je rojenih v bedi, a vendar se mnogi izmed njih s trudom ln žrtvami dokopoljejo do blagostanja, do koščka zemlje in hišice, ki potem do kon_ ca ostane njihova svoboda. Prav tako je z društvi in družbami: Nekatera izmed njih se prav tako »ode v siromaščini, dol. ga leta se sredi težav bore za svoj obstanek, nazadnje pa jim le uspe uveljaviti plemenite namene, pomagati članstvu, p,no takšnih je brez dvoma Slovensko če. oelelarsko društvo, ki se je bilo spočelo iz nič, a tisti, ki so mu stali ob zibelki, so izpričali toliko žive, tvorne ljubezni do drobne Živalce in do čebelarskega dela, da njihov trud ni mogel ostati brez plodov. Enega takšnih zavidanja vrednih uspehov predstavlja tudi Janšev dom, ki ga dru. štvo danes v celoti prevzema v svojo last V svojih nadaljnjih izvajanjih je pred. sednik poda] še nekatere podrobnosti iz akcije za ustanovitev doma. Leta 1921. je »Slovenski čebelar« objavil članek, v katerem je opozoril na idejo, ki je bila že takrat stara, in pozval vse prijatelje in sodelavce, naj vsak po svoje pr spevajo k realizaciji zamisli, da dobi društvo streho in zavetje za strokovna Zborovanja, za namestitev knjižnice, za shrambo inven. tarja, pa še za vse tisto, kar bi z raz. vojem in napredkom utegnilo priti zraven Na ta poziv so odboru, ki mu je tedaj stal na čelu pokojni prošt Andrej Kalan, pri. čeli prihajati prispevki in podpore od vseh strani Zasebniki in čebelarske po-družn ce so žrtvovali po svojih • močeh tn tako se je že prvo leto nabrala lepa vsoti ca 31000 Din. Iz skromnih početkov se je r>od dobrim vodstvom in skrbnim gospo, darstvom razrasla akcija, da imajo slo-venski Čebelarji danes svoj dom m lepo posest. Mrtvim, ki so pomagali pri zgrad. nji so navzočni na predsednikov poziv trikrat zaklicali slava, nato pa je podpredsednik društva župnik Peternei iz Trnovelj pri Celju izrekel nekaj lepih besed o pomenu blagoslova in posvetitve. Na predlog kmetijskega svetnika Bukovca je slavnostni zbor še posebej izrazil predsedniku pros. Verbiču, ravnatelju jetolšnlce Arku in tajniku Dermelju prisr&no zaliva. Io za trud, a katerim so društvu poma. gali do najlepšega uspeha, nato pa je župnik Peternel odpravil cerkvene obrede Po tej slovesnosti so domačini povabili goste na ogled doma, ki obstoji v samem pritličju, a obsega vendar dovolj prostora za sedanje društvene namene, hkratu pa nudi tudi vse možnosti za bodoči razvoj, če se bodo gospodarske razmere prej aH slej okrenile na bolje. V prikupno urejeni in prenovljeni hiši je posebna soba določena za čebelarski muzej, ki se v prvih po. Cetkih že smuje, v največji dvorani pa je otvorjena društvena prodajalna, ki prav uspešno obratuje V posebni zgradbi na dvorišču je moderno opremljena Izdeloval, niča satja. Z največjim občudovanjem pa so si gostje ogledovali monumentalno grajene masivno obokane kleti pod hišo, ki predstavljajo vsekakor redko dragocen primer naše starejše arhitekture ln ki jih je zavoljo tega vsekakor škoda, da bi se porabile samo za sklad šče. Janševemu domu in njegovim gospodarjem iskreno želimo najboljšega prospeha! © Popoldne je zborovalo Čebelarsko društvo v dvorani OUZD. Zbor je vodil predsednik profesor g. Veri>»č. Odposlane so bile vdanostna brzojavka pokrovitelju Nj. Vel. kralju Petru IL ;n pozdravni ministrstvu za kmetijstvo in banska upravi v Ljubljani. V obširnem govoru je predsednik orisal vsa dela. ka jih je društvo izvedlo v minr-lem letu, zlasti nakup Čebelarskega doma. izdajo Jugove knjige in tečaje za čebelarske učitelje, strokovnjake in izvedence. Poleg tega je navedel tudi naloge, katerim 9e bo društvo v bodoče posvetilo, to je zatiranje kužnih bolezni, v svrho česar bo treba razširiti zavarovanje na one čebelarje, ki jim bodo panji uničen^. Tudi izobrazbi čebelarjev bo treba posvetiti vso pažnjO in društvo ne bo opustilo nobene prilike, da bi ne našlo sredstev za to. Enako bo treba posvetiti posebno pozornost tudi vzreji dobrih plemenskih živalL Tajnik g Mirko Dermelj se je spomnil vseh umrlih čebelarjev, katerih spomin so navzočim počastili s trikratnim »Slava«. Izrazil je zahvalo predvsem ministrstvu za kmetijsko in bamski upravi za podpore, ki jih je bilo društvo deležno v preteklem letu. Posebno veselje je izrazil nad tem. da je po daljšem času prevzel referat za čebelarstvo pri banaki upravi čebelarski strokovnjak g. Josip Okom. Društvo mora izvesti sistematično zatiranje čebelnih kužnih bolezni Društveno glasilo »Slovenski čebelar« je redno izhajalo m ga je v splošno zadovoljstvo urejeval urednik g. Avgust Bukovec. Lanskoletna ideja, da bi »Slovenski čebelar« dobil znanstveno prilogo, ki bi obravnavala znanstvene raziskovanja na čebelarskem področju, je uresničena. Zanimanje za strokovna predavanja, za pridobitev skupneg čebelarskega orodja ki prirejanje razstav je v sp'ošnem naraslo. Za razvoj čebelarstva v posameznih srezih je važno tudi to. da imajo podružnice v sreskih kmetijskih odborih važen posvetovalni glas. Število članstva je v zadnjem letu naraslo m doseglo višino 136 podružnic z 2559 člani. Lepo je delovala za napredek našega čebelarstva Zveza čebelarskih podružnic za mariborsko okrožje, ki pod predsedstvom zaslužnega župnika g. Peternela deluje v Celju. Izkušenim čebelarjem in začetnikom je bilo mnogo ustreženo z izdajo Jugove knjige »Praktični čebelar«. Posebne važnosti je tudi i-zdaia brošure »Cebelne bolezni«, ki jo je spisal predsednik profesor Verbič. Društvo je lani priredilo nad 50 predavanj rn tečajev. Posebno važen je bil tečaj za izobrazbo novih oefeeLarek^ predavateljev, mojstrov in izvedencev. Ta poteza dopeljnjuje izvr-ševaije načrta za pobijanje čebelnih kužnih bolezni, za katere smo dobili tudi poseben pravilnik; ki pa je zelo pomanjkljiv. Društvo vodi selekcijsko postajo in plemenilno postajo v Kamniški Bistrici. Zanimanj« za slednjo se veča. Jako zadovoljivo se razvija društvena čebelama, kater© skrbni vodja je ravnatelj g. Arfco, opazovalne postaje ki »o nekak barometer čebelarstva v dravski banovini, pa odlično vodi g. Julij Mayer, Šolski upravitelj v Dobu. Posebne težave tvori ie vedno prepoved izvoza na-*ih čebel v sosednje države. Ako se bo ▼ tem pogledu položaj Jzfeoljšal, se bo odprl spet dohodek za naše čebelarje. Dopolni'a je potreben tudi pravilnik o zatiranju čebelnih kužnih bolezni, ki Je bil rzdan preteklo leto ?n globoko posega v naše čebelarstvo. V njem imajo čebelarji sicer neko oporo, vendar pa z njim niso popolnoma zadovoljni. Izčrpno poročilo g. tajnika je bilo z zahvalo vzeto na znanje. t Sledilo je blagajnikovo poročilo, ki je bilo prav tako soglasno sprejeto. Poročilo o delovanju društvene čebelarne pa je podal ravnatelj g. Anko in je bilo z zadovoljstvom soglasno »prejeto. Ugotoviti moramo, da je Društvena čebelama tako rekoč edina, ki lahko strankam nudi kontrol:rani med, kar je potrebno posebno poudariti že glede na zdravje ra-bnikov. Po soglasno izrečeni raz-rešnici je bil soglasno izvoljen stari odbor. Z. K. D. Za Veliko noč Vesela otroška . ringaraja Mlcky, Sily Mornar in račke. kar >e lepo pnznanje za njegovo delavnost. Med predlogi je bilo sklenjeno, da ostane članarina ista. Nagtašalo se je, da je uredba o prevažanju čebel na ajdove pšnike, ki se je po uveljavljenju izkazala v marsičem pomanjkljiva potrebna dopolnil. Proračun v znesku 148.900 Din je bil soglasno sprejet Ob sklepu so bili na dneviem redu še predlogi posameznih podružnic, katerih del je občni zbor potrdil, nevažne pa zavrnil. Občni zbor je pokazal, da je čebelarjem le česritati k tako krepkemu složnemu delu za napredek čebelarstva v dravski banovini. Iz nedeljske kronike Ljubljana. 5. aprPa Po lepem tednu smo dobili danes na cvetno nedeljo pravo muhasto aprilsko vre; me z dežjem okoU 12. ure. da so imeli Ljubljančani danes temeljito pokvarjen dan za izlete v prebujajočo se naravo. Zato so tedbolj polnili eledališča in kinematografe- Atrakcija kina Matice Precejšnjega obiska je bil deležen elitni kino Matica, kjer se od snoči dalje predvaja prekrasni film »Princesa incognitor s slovito pevko newvorške Metropolitanske opere Jeanetto MacDonaldovo ln njenim prav tako znamenitim partnerjem, fenom.;-nainim baritonom Nelsonom Eddyjem. -le to film, poln očarljive glasbe ln petja, ki si ga mora ogledati vsak ljubitelj pesmi. čarodej Retta Sicer pa je bila cvetna nedelja nedelja prireditev. Poleg lepega števila slovesnosti in zborovanj so snoči in pa danes pritegnile množiice občinstva razne zabavne in umet. reiške prireditve, ki se jih je nabralo kar za dobršen kup. V dvorano Delavske zbornice Sta privabila mnogo radovednežev, pa tudi hvaležnih gledalcev modemi čarodej Rette in pa njegova soproga Fatma, ki je v resnici občudovanja vreden fenomen som-nambuiizma, jasnovidstva in črtanja misli. Za danes zvečer in za ponedeljek srta gosta pripravila povsem nov program. S šentjakobskega odra Na Šentjakobskem odru še zmerom vzbuja mnogo veselega zanimanja uprizoritev ljudske igre »Na Trški gori« po besedilu Metke in po glasbi Danila Bučarja. Igra, pri kateri »delujejo najboljše moči šentjakobskega ansambla, spada vsekakor med najboljše izvirne odrske prireditve zadnjega časa. M:mo igralcev, ki jih je »Jutro« pohvalilo v svojem prvotnem poročilu, naj poudarimo še lepo kreacijo g. Kliinarja, kri je v družbi kmečkih fantov podal v resnici realistično verno prikazen tip. PROŠEK desetletni, nenadkriljivl kakovosti, dobite pri stari vinarski tvrdki PERO KOLIČ - Dubrovnik ustanovljeni L 1877., a takisto tudi vse ostale vrste namiznih in desertnih vin. SKLADIŠČA: Beograd, — Zagreb — Praga Cene solidne. Vzorci na zahtevo brezplačno. C per a in drama Prav pestro meno novosti je za praznike pripravilo Narodno gledališče.^V drami so snoči ponovili pesniško lepo Werflovo zgodovinsko žaloigro »Juarez in Maksimilijan« z Levarjem v glavni vlogi, za danes m za prihodnje velikonočne dni pa so obnovi k znamenito, že lani odlično uspelo Gregon-novo pasionsko igro »V času ob iskanja«. V operi so noooj dajali prvo predsrtavo domače operete »Pesem ljubezni«. V splošnem je bila današnja nedelja v Ljubljani v družabnem in kulturnem pogledu izredno živahna. Zadnja pot Evgenije Hribarjeve Danes popoldne je nastopila ga. Evgetri-ja Hribarjeva, vdiova po pokojnem indu-Sfcrijcu Dragotinu Hribarju zadnjo pot. Pogreb se je vršil izpred hiše žalosti na Zaloški cesti 14, kjer se je zbralo ogromno ljudi. Krsto z zemskimi ostanki je blagoslovil šentpetrski župnik 2- Petnic ob asistenci, nato pa so pevci Glasbene Matice zapeli pretresljivo žalosrtinko. Zatem se je razvil veličasten žalni sprevod. Za vozom z duhovniki in posebnim cvetHčnim vozom je sledil voz s krsto, za katerim so skopali užaloščeni svojci, za njimi se je pa razvrstila ogromna množica pogrebcev, med katerimi so bili zlasti častno zastopani predstavniki trgovine, obrti in industrije ia petami Kreva za njima pa Kangler tn Doršič ter v nekoliko večji razdalji bratje Starman. Pri predzadnji predaji se vrstni red še vedno ni izjpremenil. Bručan im Krevs sta vodila še nadalje ter sta dobila znaten naskok pred Kangler jem, ki so mu v razdalji okoli 100 m sledili bratje Starmani. Na zadnjem delu proge je Krevs, ki se mu je poznal dober zimski trening, prehitel Bručana in dobil zmoten naskok ter je z razliko okoli 200 m sigurno rezal cilj kot prvi. Drugo mesto je zasedel Bručan, ki mu je sledil v razdalj* okrog 200 m Kangler. REDOSLED NA CILJU Doseženi čas je tri spričo dokaj težkega terena izvrsten. Krevs je rezal cilj v času 35:37, z Bručan 36:07.5, 3 Kangler 37:09.4 4 Doršič (Maraton, Zagreb) 37:13.1, ki je tekmoval kot poeddnea, 5. Starman Adolf (Ilrrija) 37:45, 6. Starman Ivam (Sloga) 37:46, ki je isto tako tekmoval kot poedi-nec, 7. Dolinšek (Korotan) 37.48, ki je starta! 'izven konkurence. 8. Krpan (Primorje) PRI LJUDEH VISOKE STAROSTI, KI TRPE NA NEREDNEM IZTREBLJANJU, nudi često naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni. zaželjeno izčiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod FRANZ - JOSEFOVO vodo! 12. S M «Mf4/» 37:51, 9. Starman Lado (Ilirija) 38.18. 10. Cav^č (Slavijo, Varaždan) 38:31, (poedinec), 11. Pere (Primorje) 38:51. 12 Kvas (Ilirija) 38-56. 13. Sraka* Franc (Primorje). 39:16, 14 Strucdj (Maraton, Maribor) 39.44 15. Srakar Ivan (Primorje). Na cilj je prispelo skupno 41 tekmovalcev. Ke so nekateri klub? nastopili le v konkurenci posameznikov, so se klubi kot moštva tekmovali so le Primorje. Ilirija. 2ele*r:t6ax fa Maraton (Maribor), pftafli-rali v naslednjem vrstnem redu: 1. Krevs (Primorje), z Bručan (1), 3. Kangler (z.). 4 Starman A. (I.), 5. Krpan (Prim.), 6. Starman L. (L). 7. Pere (Prim.), 8. Kvas (L)-9. Srakar Fr. (Prim.), 10 Strucelj (Maraton). 11. Srakar Iv. (Prim.), 12 Straub (Zel.), 13 Hermovšek (Mar.). 14 Goršek (Prim.), 15. Pirš (I)- 16. Osterman (I.). KLas^iciralo ae je v vsakem moštvu po šest tekmovalcev. Na prvo mesto se ie plasiralo Primorje, ki je zasedlo prvo. peto. sedmo, deveto, ena isto rn š*"'rima isto mesto ter doseglo skupno 47 točk Drugo mesto te aavzela Iilriia. katere telcmova'ci so se plasirali na drugo, četrto. Šesto, osmo. petn*i-sto in šestnajsto mesto, kair da skuipno 51 točk. tretji je bil Železničar (Maribor) s kami. Kot posamezniki ao »c plaa:raH: 1. Krevs (P) 35:37, z Bručan (I), 36:07.2. 3. Kangler (Ž) 37:09.4. Zmagovito moštvo Primorja je nastopilo v postav-: Krevs, Krpan, Pere, Srakar F., Srakar I. in Goršek, Ilirija pa v postavi: Bručan, Starman A., Starman L-Kvas, Pire in Osterman. Rezultati so bik razglašeni v gostem »Plankar«. kjer je savezm delegat g. Megušar razdelil nagrade. Primorje je kot državni prvak v moštvih prejelo prehodni pokal bivšega bana dr. Maru^ča. Krevs pa kot zmagovalec poedinec prehodni pokal bivšega župana g. dT Puca. Letos Je bilo peto državno prvenstvo v cross-countrvju. Prvo leto 1932 v Ljubljani je zmagalo kot moštvo Primorje, kot posameznik pa Tučo-n (HaeSk), nasledmie leto je v Mariboru zmagalo ponovno Primorje. kot posameznik pa Krevs. Leta 1934 je v Zagrebu zmagala Ilirija, kot posameznik pa Bn»čfln lani v Celju kot moštvo ponovno Ilirija, m kot posameznik ponovno Bručan. Leto« je Primorje prekmiilo zaporedni zmagi Iliriie iti j« zmagalo kot moštvo, kakor tudi pri poedmcih. Revija nogometašev na Prlmorju Zaradi slabega vremena so nastopila štiri mesto Šestih moštev — Jnniorji so dali dobro parti)o, prvi moštvi pa naravnost lepo igro Pomladek Včeraj popoldne se je vlii dež ln pokvaril pričakovanja. Nogometaši so sicer biM do zadnjega na terenu, občinstva pa je bilo samo za polno tribuno, kamor ao se v dežju zatekli slcoro vsi Organteatorno je prireditev uspela, še bolj športno, ker sta igri bili res na znatni višini, gmotni efekt je ostal za pričakovanjem, kar pri. rediteljem gotovo ni šlo v račun. je spored otvoril, z zakasnitvijo sicer, ker se je čakalo na zboljšanje vremenskih prilik, ki ga ni hotelo bttL Naraščaj Je nastopil v rdečih te črnih barvah ter Je ostalo srečanje z 1:1 (1:0 za rdeče) re_ mis. Videti je bilo, da Je med naraščajeiki precej obetajočih talentov, ki se bodo ob primerni negi pod bodočim strokovnim vodstvom gotovo defaro razvilL Gostje eo postavili oa polje uigrano enaj-storaoo z mnogo od-loanejštn in enotnejšim napadom nego Atletiki, ki so b*M preveč neodločni v svojih akcijah. Igra je bila prvih 20 min. «enačena.V 10. min. prodreta po lepem napadu Atleto-kov Schuh I in Krempuš do goia, tod. Krempuš zastreljo iz razdalje 2 m V 22 min odbije domači vratar dva strela z roko nakar pa pošlje Megla žogo v mrežo fer postavi 1 : 0 za CSK .3 min. kasneje poviša Behojnrik na 2 : 0. V 30^vn. «or-ta Bresileier in že je 3 : 0 za CSK V 33. mm. prodre Schuh I do gola rn poslje jo-go v mrežo. Rezultat 3 : 1 za CSK osrtane do odmora neizpremenjen ,_.. Po odmoru zakrivi domačibramtec Schnei der lasten gol. tako vodliCSK s 4 : 1. Minuto kasneje zabije Koz*fl po lepn »Kciji Atletikov drugi gol za domače in zmžo na 4 • 2 Atletiki popuščajo in v 16. min. poviša Hrebak na 5 : 2. V 30. in 34. man diktira sodnrik dve enajstmetrovki proti gostom. s kaiterim postavi Kožel končni rezultat 5 : 4. A^otilki se z-najdeio in silovito pritiskajo. Dve mm pred koncem se jhn sicer nudi lepa Tvrilrika za izenačenj«, ki m je ne izkoristijo. Tekma je trpela zaradi dežja tn blatnega terena. - . . Sodiil je objektivno g. Crmernnk iz LJub- ^V^predtelkrm fe rezerva poraaila rezervo Atlertrikov z 8 : 3 (6 : 0). Korotan: Celje 2:2 Kranj, 5. aprila. Dan« so Celjani da« revanfc Korojtan-cem za njihov nedavni poraz v Celju, k)«r so morali kloniti z 0 : 2. V povratna tekmi Kranjčanom nri uspelo, da bi povrni« nasprotniku milo za drago: tekma je ostal« z 2 : 2 neodločena. S tem rezultatom so Celjani ohranili dosedanjo dristanco med seboj jn Korotamom. Tekmo je sodil g. Sketelj. Ostale nogometne tekme Zagreb: Prvenstvo: Hašk : Ooncordia 7:1 (1:1), Slavi Ja (Varaždin) : Hajduk (Zagreb) 5:1 (2:0). , „ „ Beograd: BSK : Austria (Dunaj) 2 :2 (1:0). 5000 gledalcev. Dunaj: Madžarska : Avstrija 5:3 (3:1). 45.000 gledalcev. Prvenstvo: FAC : Ha- koah 5 :1 (3 :1). Curih: Italija : Švica 2:1 (1:0). No vara: Italija II : Švica n 2 :0 (0:0). Praga: Prvenstvo: Slavija : židenice 3:0 (1: 0), Sparta : Viktorija Plzen 10 :1 (4 -0), Moravska Slavija : žatec 4:1 (3 :1) Prostejov : Bratislava 3:0 (2:0), Koiin : Nachod 5 :1 (1 :1), P^n : Kladno 8:4 (3:2). _ Oni fotografi, ki »o na včerajšnjem cross-aountrv državnem prvenstvu fotografnram na progi aLi na eni ju se naprošajo, d a poaJ jejo za nagradno tekmovanje za »Olimpijska šport« v Zagrebu dobro uspele posnetke na naslov Rajko Kos. Dvofaikova 3 n4i M-Megusair. Prekmurska 1 naikasneje do torka zvečer ali po pošti do »rede zjutraj, ker se morajo slike že v sredo odposlali v Zagreb, Od 1. do 10. aprila lahko kupite pri nas razne stole, posebno vrtne, ležalne, sklopne in vsakovrstne sobne stole po izredno znižanih cenah. EDINSTVENA PRILOŽNOST. REMEC Co. Ljubljana — Kersnikova ulica 7. Beli : belo-rdečim 2:0 (0:0) Maribor preko nedelje Bell: Logar. Jug, Bertonceij, Bmkovee, Kukanja, Lah H, Slamberger, Grintal, PL kič, Jež, Zemljič. Proti pričakovanju so dali prav dobro igro. Imeli so boljšo obrambo, ki Je s izjemo par potez v prvem delu igre čistila vse, tako da Logar v golu ni imel niti najmanjšega dela. V začetku je srednja vrsta nekam zaostajala in se nikakor ni mogla uvrstiti v celoten okvir moštva, toda že proti koncu prvega polčasa, še bolj tekom drugega polčasa se je povzpe. ia na zavidno višino, Kukanja je dal eno svojih najboljših iger, s točnim piacemen-tom tn % tabornim startom je povsem raztrgal nasprotnikov napadata' trio, s preciznim dodavanjem je bil izredno ko. risten svojemu napadu Ta je bil odločno boljši oh belo.rdečega. V triu ni povsem držal koraka Grintal, zato se pa odlično razumela Pikič in Jež. v tem napadu je bilo vsaj po poi krila na vsaki plati, kakor so bila sicer ta mesta najšibkejše zasedena. In streljal je ta napad mnogo ter opasno! Belo.rdeči: Rožč Hassl, Luce, Sočan, Slamič, Boncelj, Janež č, Lah I, Pepček, Pupo, Jug. Vsaj na papirju naj bi bilo to moštvo po svoji srednji vrsti močnejše od na. sprotnega. Toda ta pričakovana premoč se je očitovala samo v začetni Četrt uri, kajti kmalu je vprav srednja vrsta polož la orožje pred izredno agilnšm belim napadom. Obramba je imela pos'e.1 polne roke dela in je prihajal na vrsto kompletni obrambni trio. Mnogo prilike za efektne parade je imel Rožič, ki je po. kazal svojo odl;čno kvaliteto. V splošnem pa belo.rdeči ie od daleč niso bili tako homogeni in vigrani kot beli nasprotnik, napad je sprva oprizoril nekaj divnih napadalnih akcij in jih tudi primerno zaključil, dosegel pa je le to, da je dal Ro_ žlču priliko, da pokaže svojo umetnost; pozneje pa je povsem razpadel v pet igralcev, ki jih nihče ni mogel več pove. zatL V splošni oceni, tn za to gre pri tej priliki predvsem, bo treba seveda vzeti ▼ poštev, da so bili prav v belo.rdeče moštvo postavljeni mnogi igralci, ki iz tega ali onega razloga nimajo prilike za reden trening: Slamič, Jug, deloma Pupo, Sandi, Janežič. Prvi polčas je Mla igra dokaj uravno. veš ena. Udeleženi sta bili obe moštvi skoro v enaki meri Poteku igre ustrezajoče Je ostai ta del igre brez zgodi tka, ker sta bili obe obrambi budno na mestu. V drugem delu igre, ki se je zaradi naliva skrajšal za četrt ure, so imeli beli na po. lju prvo besedo. Izmed mnogih napadalnih akcij so utegnili dve realizirati. Prvo je pripravil Zemljič in Je njegov center pretvoril Pikič. Isti igralec je izkoristil uspelo Slambergerjevo potezo in poslal z glavo preko vratarja. S tem je bil re. zultat postavljen v veliko zadovoljstvo gledalcev, ki Je v splošnem navijalo za bele. V tehničnem pogledu je hla igra na znatni v šini, kaJkor jih v zadnjem času že nismo videli v Ljubljani. V beli obram. bi smo videli zanesljiv odpor, oba napada sta, vsak ob svojem času, dala prav dobro kombinatorno ta tehn čno igro. Oba napadalna tria sta forsirala igro med seboj, zanemarjajoč svoji krili, ta sta v tem enako grešili. Srednji vrsti nista mogli prepričati, čeprav bi se dalo beli nekoliko prednosti. V toliko je torej prired tev docela uspe. la. Bodoči nogometni klub bo imel dovolj igralcev za obrambo, v zadregi bo tudi, koga naj postavi v sredo napada. Kril nL Ti dve mesti bosta nemara delali največ preglavic. Tudi za srednjo vrsto ne bo preveč izbere. Lahko se pa so vsem pri. čakuje, da bo bodočP moštvo močnejše od vseh. kar smo jih doslej imeli v Ljublja. ni, vsaj v zadnjih časih, ta da se bo po medsebojni konkurenci med igralci za postavitev v prvo moštvo dvignil tudi teh. nični nivo naših vrhunskih igralcev. Glavno tekmo je dobro sodil g Deržaj. Podsavezno prvenstvo ljubljanska skupina Na sporedu podsaveznega prvega razreda sta bili samo dve tekmi. Celjani so ili v Kranj po revanšo ki so odnestf na pol oek) kožo. Korotancem »o odščipnils eno točko, kar je za njihovo tretje mesto v tablici toliko kot dovolj. Dasi je bila s te strani tekma v Kranju kolikor toliko važna, je biila celjska prireditev, povratna tekma med Atletiki in Cakovčan* še mnogo važnejša. ker je v mariborski skupini vprašanje drugega mesta in udeležbe v finalu za podsavezno prvenstvo še povsem odprto. Atletiki so imeli poslednjo zrelo priliko, ker so igrali svojo zadnVo tekmo doma. Čakov-čane »o v samem Caikovcu nesli zato so se jim toHi v tem srečanju pripisovale večje šanse. Toda Cakovčanom je uspel udarec, rx>vrnili co Cel mnom s tesno zmago doma utrpeno škodo. 7. devetimi točkami so tre-notno na drugem mestu, najbrž« bo pa tudi pri tem ostalo. Primorje 7 6 1 0 24:7 13 Hermcs 7 5 1 1 36« 11 Celje 7 3 1 3 10:18 7 Korotan 7 2 1 4 15:21 5 Ilirija 8 0 0 8 0:21 0 mariborska skupina Železničar 7 5 1 1 18:10 11 C. S. K. 8 4 1 3 22:17 9 Maribor 7 3 1 3 10:13 7 Atletiki 6 3 0 3 13:19 6 R^rd 8 1 1 6 18:22 3 ČSK s Atletiki $ : 4 (3 : l) Celje. 5. aprila Danes popoldne se je odigrala na igrišču Atletikov pred približno 300 gl««kaC je podal poročilo o delu in uspehih organi-zacije v pretekli poslovni dobi. Tajniško poročilo je podal Otersnel, blagajniško Pile i Članov šteje organizacija 1566 (za več kakor prejšnje leto). Pri volitvah je bil pretežno izvoljen dosedanji odbor z Jo-žetom Vokačem na čelu- ... . V hotelu »Orlu< Je bil prav tako dopoldne redni občni zbor Zdrženja trgovcev « mesto Maribor, ki ea je vodil požrtvovalni predsednik Ferdo Pintcr in poda poročno > 0 stanju trgovstva. Sledilo je ^nlmivo poročilo predsednika Zbornice za TOI ■>®Ja-fina. Iz poročila Skaze ie razvidno prizadevanje združenja za blagor članstva. Poročilo blagajnika Zidanška izkazuje v preteklem letu 113.636 dinarjev dohodkov in Udi« Din izdatkov Novi proračun je določen na 110 420 Din dohokov in toliko izdatkov. Sledilo je čitanje predlogov uprave, ki ko bili vsi sprejeti Tudi se je sprejela sprememba pravil. 0 predlogih uprave se ie razvila živahna debata zlasti glede pred^o-ea ki pravi, nas se uprava zdruzenja pooblasti, da podpiše 50 000 Din deležev za gradnjo nove tržnice. Občinski svetnik S u-ga je ob tej priliki sporočil, da je mestni sv-t sklenil, da bo mestna občina prihodnje leto stavila v proračun znesek za gradnjo nove tržnice, ki io bo občina zgradila pri državnem mostu. Udeleženci mariborske ielezničarske konference SO v soboto popoldne napravili ^ horje. zvečer pa jim je mestna občina priredila banket v postajni reetavraciji Po zdravni govor je imel mestni Predf*dn* dr Juvan zahvalila pa sta se v imenu avstrijske delegacije dr. Scheibl za jugo-slovensko delegacijo pa dr. Vucin. Preko nedelje so si ogledali mestne znamenitost^ deloma pa so se odpeljali v Gradec in Celovec. Jutri se konferenca nadaljuje in bo zaključek naibrže v torek ali sredo. Mariborsko strelsko okrožje V spodnji dvorani Kazine je bil dopol dne redni občni zbor mariborskega strel skega okrožja, ki g« K™?*J?*? ^fS podpredsednik dr. Vauhmk, ki je med drugimi pozdravil mestnega poveljnika generala Milenkovifa. Obširna poročila so podali dr. Vauhnik. tainik narednik Varšek in blagajnik ravnatelj Rajko Boltavzer v okrožju je organiziranih 45 strelskih družin s 140~> člani. Pri volitvah se je izvolil pretežno dosedanji odbor z novim predsednikom generalom Milenkovičem na Čehi-Vdanostna brzojavka se je odposlala Vel kralju Petru H-. pozdravni brzojavki pa ministru vojne in mornarice Ln beograjskemu aavezu. Pojasnjen vlom v mesarijo v noči na 26 februarja ]e bil izvršen v Medvedovo mesarijo v Sp. Radvanju vlom ki je bil doslej nepoiasnjen. Včeraj pa se je ctudeniškim orožnikom posrečilo, da so • irtaknili 23 letnega zidarskega pomočnika Jožefa Rubina iz Luifomera. stanujoče«* v Sp Radvanju in 38 letnega zidarskega po- 1 močnika Henrika Migliča iz Radvanja, ki sta pri zasliševanju priznala vlom. Izroči* so ju sodišču. Najdba ukradenega avtomobila Včeraj zjutraj Je na Grajskem trgu izpred nekega lokala izginil avto poslovodje Friderika Mullerja. Policija je takoj začela poizvedovati in so avtomobil našli. ptp nr>dstarosti Ganglu in generalu P>'t-nlkoviču. Objave Verdijev »Requiem« se začne izvajati jutri v torek točno ob 20. Prosimo, naj občinstvo blagovoli to upoštevati. Nocojšnji koncert Glasbene Matice ljubljanske, na katerem bi se moral izvajati Lisztov oratorij Kristus. Je preložen m bo po velikonočnih praznikih. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Natančni datum se obiavi še ta teden. Srajce ca gospode, six>dnie hlače, ovrat nike. kravate, nogavice naireneje pri F. I Gori?« r in Ll«Hi»T»« Sv P^r* re«ta NI« nimate večjih stroškov, če si za veliko noč nabavite izvrstno špecialiteto KlefiŠovo šunko, k' vam jo dobavi tvrdka Fr. Kham nasproti kina Uniona, telefon 26-69. Teden dni filma Kako so snemal! prvi ameriški Klepurov film Film >Daj mi to noč!«, lci mu je snov vzeta iz romana Jaquesa Bachracha in ki je prvi ameriški film, pri katerem je so. deloval sloviti poljski tenorist Jan Kie_ pura, se je snemal štiri mesece. Glavni vodja snemanja je bil Ernest Lubitsch, a režiral je delo Alexander Hali. Glasbene točke je skomponiral dunajski skladatelj Korngold. Glavno vlogo ribiča iz Sorrenta igra Jan Kiepura. Prva snemanja so se izvršila v študiju, a ostala na obali Tihega morja, kjer je Paramount v majhnem za-livu zgradil italijansko mestece — posnetek Sorrenta s tipičnim italijanskim pre. bivalstvom v živahnih ribiških nošah. Gradnja Sorrenta je stala preko 60.000 dolarjev, a stroški za bivanje in snemanje v tem mestecu so znašali okoli 20.000 dolarjev dnevno. Po splošnem mišljenju filmskih poznavalcev je to najboljši Kie. porov film, ki je bil doklej napravljen. Mnogi prizori v tem mestecu so bili na griču, ki je bil pristopen samo z morja. Paramount je dal zgraditi velika dvigala za prenos materiala in posebna velika dvigala za ljudi. Posnetki na vodi in na griču so bili izvršeni s pomočjo po-Bebnega, nalašč v to svrho konstruirane. ga aparata za snemanje iz neposredne bli. žine. V času snemanja filma »Daj mi to noč!« je bli Kiepura izredno mnogo za_ posl en. V oddih so mu bile samo nedelje, ko se je solnčil in kopal v mestecu sne. manja ali pa v Santi Monici 10 km od Hollywooda. Vsebina filma je v kratkem nastopna: Antonio (Kiepura) je ribič v Sorrentu in znan kot dober pevec. Njegov najboljši tovariš je Tomasso. Neki večer poslušata Antonio in Tomasso v operi tenorista For. cellinija. Nezadovoljna z njegovim petjem mečeta jajca vanj. Stražniki ju hočejo prijeti, a pobegneta. Skrivajoča se na te. rasi velike vile poslušata petje dekleta z divnim glasom. Pevka Marija se vadi za novo opero >Romeo in Julija«. Kot Romeo bi moral nastopiti Forcellini, ki pa se spre z Marijo in izjavi, da ne bo pel. Antonio in Tomasso spita vso noč v vaški cerkvi v strahu pred policijo. Zju_ traj čuje Marija Antonievo petje. Očarana od njegovega glasu ga hoče spoznati, toda v tem aretirajo Anconia stražniki. Marija odvede komponista Bonettija in impresara z zapor, da bi čula Antonievo petje. Oba sta očarana od Antonievega lepega glasu. Antoniu je ponudena vloga Romea. Mladi ribič se pripravlja za vlogo in Marija mu pomaga. Med Antoniem in Marijo se razvije ljubezen, a skladatelj Bonetti se zaupa Antoniu, da bo poprosil Marijo za roko. Antonio noče onesrečiti moža, ki mu je pomagal, zato pobegne. Ker za Romea zdaj spet ni tenorja, se znova pogodijo s Forcellinijem. Ko Antonio dozna, da Marija ljubi samo njega in da ga bo na odru nadomeščal Forcellini, gre s tovarišem Tomassom v opero. Forcellini poje tako slabo, da posetniki zapuščajo gledališče. Med prizori primeta Antonio in Tomasso Forcellinija in mu odvzameta njegov kostum. Antonio stopi na oder in odlično poje svojo vlogo. To mu je toliko laže, ker mu je partnerica ljubljena Marija Operna zvezdnca m bivši ribič se združita za vedno. Ta film, poln prirodnih lepot in melo-diozne glasbe, se bo predvajal v Elitnem kinu Matici na velikonočne praznike. ;sia v sodobnem svetu Položaj žene v sedanji Nemčiji Nemški tednik »Daheim« je prinesel nedavno tekale ženit no ponudbo: »Nemška žena. neoskrunjene rase in čistokrvna (blut-saubrr), prekipevajoče ženskosti, spolno vzcvetela, domorodno zakoreninjena, išče y.a žrviijensko pot tovariša, da bosta skupaj deiovai i za nemško bodočnost.« 'Avstrijski list AViener Sonn - und Mon-tegszerteng« pripominja k temu oglasu: »to-ntuib: manjka samo še dostavek. da nosi ta dama brado. Potem bi jo lahko kazali v 1'rafu kot najnovejše čudo nacijevske Nemčije, zakaj drugače kot cirkuška posebnost ali kot straši-!© za otroke bi se ta dama drugod ne mogla uveljaviti. Toda v Nemčiji je ta pojava resnična. Tam v resnici živi ona, ženska, ki je izgubila svoje žensko bistvo in se jc izpremeniia v vrečo s frazami. Tusnelda, ki išče svojega življenjske«« tovariša v cirkuškem tonu in v nabrekli govorici tretjega carstva. bi učinkovala groteskno _komično, če bi slika ne bila tako pretresljiva. Kaj se godi z nemškimi ženami, kaj so morale doživeti, d« se tako ubogljivo prilagojajo budalostim? Kakšna tragedija se skriva za pripravljenostjo, odvreči i-n zatajiti vse žensko in slediti tem ljudem.« Izpremembe, ki so se izvršile med spoloma. povedo o tako zvani nemški revoluciji mnogo več kakor vse, kar spada v politiko. Samo kdor ne razume nemškega b:stva. se more zadovoljiti zgodj z anailizo politične vsebine, kakor da je bistvena njena zunanja s uran: diktatura, fiihrerSki absolutizem. Kdor se ni zavedel, da gre v bistvu za^a-kajsko vstajo, ne razume dogodkov v'Nemčiji. Gibanja niso vodila pnnoi.pi, na ti politične ideje, niti socialni motivi, temveč občutek manjvrednosti zrevolforanih lakajev. Za obstanek neke družbe nd potrebna samo zavest sigurnosti vladajočih, temveč tudu oni, ki so v njeni službi, morajo verjeti vanjo Nemci od razsula prvega cesarstva niso več verjeli v trdnost celote; zato s-o se odrekli stari družbi. V ljudeh z laka jelk o duše-vnosit jo se je občutku manjvrednosti pridružilo še aktivno sovraštvo z volijo razvrednotiti in na svoj lastni nivo poniža« vse, kar je zanje nedosegljivo. Obvladanje politične situacije je nujno potrebno, da se neka skupina polasti državne moči: toda poglavitno, za kar je slo večini v zadnjem prevratu, se je odigralo na terenu kulturnih in civi.lizatornih in družabnih postojankah. Ničesar pa niso lakaj-sike duše bolj sovražile kakor Berlin z njegovo visoko, življenja zmožno kutturo. V prvi vrsti pa je bila deležna tega sovraštva moderna Berlinčanka. Sve.tska, elegantna žena je bila za Nemca malo čudo. z'a«ti ker je predstavljala povsem svojski tip nemške žene. Vitka, s športom utrjena, razumna žena je bila najboljši produkt civiln- Ferenc Herczeg: Zakaj je Izaura umrla • • • Pred kratkim sem dobil sestrično Lu- j co vso v solzah. Sedela je na stolčku pri oknu in tako plakala, da so njene lepe oči kar plavale v vodi in njene ustnice drgetale kakor v silni bridkosti. Njeno z dira v je, mislim, zahteva, da se Luca vsaj enkrat na teden temeljito izjoče. te ni drugega upravičenega povoda za jok, poišče najstarejše letnike »Ilustriranega časopisa« in bere, bogve katerikrat že, »Zadnje ure mehiškega cesarja« ali »Konec Elbe«. Njen« čuvstvena duša pa »e ne ovira, da ne bi pri mizi razvijala izdatnega teka. .. To samo mimogrede. Kakor rečeno sem dobil Luco jokajočo se pri oknu. Nisem je mnogo i spraševal, zakaj takoj sem vedel, da ni moglo biti nič drugega vzrok njeni bolesti kaikor rdeče vezana knjiga, ležeča na njenih kolenih. Zadnja stran je bila odprta. Vzel sem knjigo in preletel zadnje, to je 57. poglavje. Glasilo 6e je: »Leto dni pozneje... Spet smo v starem gradu grofa Ro-boza... Iz stolpa vaške cerkve se znova oglašajo binkoštni zvonovi. Njih otožni akordi plavajo tiho kakor jate golobov čez poljano, kopajočo se v solneu in vomju cvetlic, tja do oken gradu. Mir in poboj rsepovsod. Samo v skrivnostni temini morsko zelenega budo-arja ni pokoja in v srcu vitke blede deklice, ki leži pod pahljačastimi palmami v silni vročici, ne vlada mir... Grofica Izaura t Ne, ne Izaura, ramo njena senca. Njeno obličje i« voščeno bledo in prozorno kakor jabolčni cvet. ki ga je zamorila slana — slana razočaranja. Glas zvonov jo ie zbudil iz njenih vročičnih sanj. Bolesten nasmešek se je pokazal na njenih plemenito izrezanih ustni-cah in tihotno je šepetala: »Elemer, »Elemer!« V tistem trenutku so se odprla vrata in n« pragu se ie pojavil od solne« zarjavel ponosen mož. »Izaura!« je zaiklical. »odpusti mi!« Odgovor je bil tiho zamirajoč vzdih, lahen kakor plahutanje metulje: »Odpuščam ti.« »Izaura!« Izaure ni bilo več. Njena lepa duša je že plavala po svetlih višavah. Ponosni mož je padel na kolena in zaplakail. Prvič v življenju 6e je .jokal. Jasno so peli binkoštni zvonovi. Iz kupole grofovskega gradu je zaplapo-lala resno in svečano svilena žalna zastava kakor ogromen krokar... Binkošti... Mir in pokoj vsepovsod. Samo mož, ki kleči v morsko zelenem budoarju na koža severnega medveda, se med bridkim plakanjcm izprasuje: »Zakaj?« Res, to je več, kakor more Luca prenesti. Vse se je tako lepo bralo Binkošti. solnce, vonj cvetlic... Graščinski panki z ravnimi drevoredi in marmornatimi bogovi... Vojvode, mejni in navadni grofje, ki jezdijo, delaio stave za sto steklenic šampanjca in dajejo svoje pl^e-mta^ke besede. .. Potem na on. grof Ele-m«r! Pravkar se ie vrnil iz Afrike. Za glavo je večji od drugih, m če govori, mu rdi na čelu brazgotina. »Gospod bflTon, vi ste strahopetni!« je rekel, ailii: »Na koncu parka je miren prostor, kjer laihko izmenjava krogli!« Po'cm naleti na Izauro' Ponosni Elemer. lecteno hladna Izaura! Taiko sovražno se gledata, tako hlladno govorita, a vendaT se takoj opazi, da se ljubita. Potem se nekaj zgo-cf*i in Elemer gre v Afriko. Izaura stopi v zacije nemškega velemesta; možje so zaostajali daleč za njo. To novo ženo je na-cijevsk« množica, moška in ženska, iskreno sovražila. In to iz razumljivih razlogov: ona jim je biLa v vsakem oziru nedoseglji- va. Zdaj, ko je ta tip nemške žene sikoro popolnoma izginil s površja, je sovražnim lakaj skim dušam odleglo. Povsem dobro se bodo počutili šele tedaj, ko bodo iztrebili poslednji eksemplar razumne, duševno in telesno negovane ženske in na njeno mesto postavili strašilo, kri »spolno vzcvetelo in čistokrvno išče življenjskega tovariša« po časopisnih oglasih. Priprave za vzgojo ali bolje vzrejo takih deklet so že v polnem teku. V uradnem glasilu delavskih organizacij (»Arbeits-inann«) je izšel predlog o novih »špa-rtam-skih zahtevah«, ki naj se uveljavijo pri vzgoji deklet. Pravijo, da pr«v dekleta morajo biti v delavskih taboriščih posebno strogo vzgojena, ne da bi utemeljevali, zakaj. Dekleta se morajo navaditi, da spe na sVirnnjačah. da se oblačijo v najpreprostejšo obleko: perilo bodi iz grobega platna, individualna nečimumost se j;m mora izbili iz glave, odpovedati se morajo negi telesa in lepoti in resigniraiti na vse telesne užitke. Prav v takih izbljuvali se najbolje razodeva okus in duše vnosi lakajev, ki so uzurpirali javno mnenje Nemčije. Iz akvaristove torbe O drsti In toplih vodah Prav zdaj za časa vstajenja, za časa preporoda v naravi vidi akvarist, ko opazuje reke in potoke, marsikaj zanimivega. Cesto zagleda na plitvinah večje skupine kra-povcev in živahno vrvenje. Neredko mole ribe kar v kupih svoje hrbte napol iz vode Sicer tako plašljive so za časa drsti zelo neoprezne in mnoge store zaradi tega svoj konec v kuhinjskih ponvah Odrasle rite nekaterih vr.st imajo bele pike po trupu, in ko jih izvlečemo, vidimo, da so te pike majhni trdi stožci, tako zvane drstne bradavice. Drstečih se mren in poher se nam je treba čuvati, ker ie meso neužitno in utegne postati vzrok obolenj. Sploh je meso drstečih se rib manj okusno. Pustimo torej ribice, da se zdrste. saj pri tem poslu si želi tudi vsaka druga živalca svoj mir. Doslej smo bili prepričani, da se je me-nek, >Lota vulgaris L.) že poslovil z našega Barja, to pa na podlagi izjav ribičev, ki ga zadnjih 15 let, niso nikjer zalotili- G. Lichtenberg je pa zadnjič vlovil med Lipo in Pod pečjo dva. kar nam da]e nado, da si pri akvariraniu v izlivih bistrih potokov v Ljubljanico vlovimo kakega mladiča ki je v prvem in drucem letu svojega mokrega življenja za akvarij prav prikladen. Sploh so pa menki lepe ribice;^ prožni trup in vsa vnanjost jih priporočata. Zahtevajo pa vodo. ki je polna kisika. Njih drst je že davno končana. Znano je. da tu in tam v Sloveniji izvirajo vodice, ki nas spominjajo na poslednje pojave vulkanov na našem ozemlju za časa tercijara — dobe, ki prav za prav ni tako daleč od naših dni, če vzamemo, da je čas le relativen pojem. V kolikor smo doslej obveščeni, je v ljubljanski okolici !e eno mesto, kjer bi se lahko gojile toplo-vodnice in kjer ne pade temperatura niti pozimi izpod 15 stop. C. a to te izvir pri Vikroah pod Šmarno goro. Zal je obseg luže zelo majhen, poleg tega ga pa uporabljajo vaščanke za pranje perila ln za koristno nožno kopel tudi pozimi Vsi ostali topli izvirki, to je pri Podboršlu, Vojskem in Sv. Pavlu niso za toplovodnlce, ker se topla voda, kolikor je je. takoj ko izstopi, pomeša z mrzlo. Agilni odbor kluba ljubljanskih akvaristov se že dalje časa zanima za prej omenjeno lužo in prej ali slej se bo morda iz tega zanimanja izcimilo kakšno večje betonsko korito za oduojo toplovodnic. Preteklega leta ie bilo spuščenih v ta izvir okoli 40 gambuzij (Gambn-sia affinis). vendar se ti živorodni zobo-krapovci niso razmnožili, ker ni dovolj rastlinja, kjer bi se mladiči poskrili in so jih. ko so komaj zagledali luč sveta, pojedli sami starši ali pa pisanci, kleni in kle-niči pupki, žabe in njih paglavci. Od 40 odraslih živalc ie ostalo le še 20. Gambu-zije so kakor znano ribe. ki se lotevajo s posebno slastjo ličink mrzličarja. prilagode se pa razmeroma nado tudi mrzli vodi, zaradi česar b1 se lahko udomačile tudi : na Barju. Verjetno je. da se bodo zaplodili v naših vodah svetlikavci ali navadni peškav- svoj morsko zeleni budoar. Luca pa se tiho smehlja, zakaj Luca je kljub materini prepovedi izkušena bralka romanov in ve, da se Elemer vrne, pa naj Izaurino obličje še tako bledi: morda se bo vrnil prav ob binkoštih in potem bodo Izcurina lica spet rdela... A zdajci! Kaj je to? Blisk z jasnega neba! Najprej je začela Luca prestrašena praskati po papirju, ali ni morda nekaj listov zlepljenih, nato pa se je globoko pretresena in uničena sesedla. Grofica Izaura je umrla! Umrla, ko bi moral biti roman najzanimivejši. Lmrla ,e proti vsem navadrm. umrla resnično in nepreklicno. umrla z bolestnim nasmeškom na plemenito izrezanih ustnicah... In grof Elemer ie klečal zdaj tam v morsko zelenem budoarju in Luca je sedela pri oknu, a oba sta se vpraševala med plakaniem: »Zakaj?« »Luca. bodi pametna! Ne smeš vsaike neumnosti smatrati za resno. _To vse vendar ni resnično, pisec je pač -vise to kar teko nak?obuštral.« »Če se že zlagal, zakaj se ni z'aoa.1 drugače? Zakai' se ni zlagal tak/v d t hi postala oba srečna? Zakaj0 * »Luca, draga Luca, poslušaj me, povedal ti bom, zakaj jc umrla grofica Izaura z bolestnim nasmeškom na plemenito izrezani ih ustnicah.« Pisatelj romana »Zakaj« je obedoval nekoč pri svoji teti in po kavi je rekel: »Pisati hočem!« V sobi je zdajci vse uPi hordo. stara sta se mnojo obetajoče spogledala. Mariška pa je planila pokoncu in rekla: »V moji sobi!« V petih minutah je bilo vse pripravljeno. Na malo pisalno mizo je Mariška položila dvajset l'stov finega papirja in več novih peres. Tudi kozarec sveže, vode je postavka fraka j in v vazo ie daila cvetje španskega bezga. Otroke so nagnali k sosedom in kletko s ptičem so pokrili z žepnim robcem. Tako svet mir je zavladal ei in somiči, ki so sicer v Ameriki doma. Ribe ki bi jih mogli še gojiti na našem Barju in ki to zaslužijo zaradi svoje lepote so okuni. ki žive v srednjem in spod- i njem toku Save in njenih pritokih, in pa zeti in nekaterih v naše morje se izliva- j jočih rekah. Zeti vseh vrst bi se zlasti na Barju iahko dobro počutili in v veselje bi bili akvaristom, ker so posebneži svoje vrsto živahni, inteligentni in borbeni, zanimivi so pa tudi zaradi nege svojega zaroda. Že za ikre napravijo orehčasto gnezdo z odpadki tenkih vijic. šaša in drugih rastlin in samec čuva nekaj časa tudi mladič«-. Veliko uslugo bi storil vsem akvaristom, kdor bi prinesel zete na naše Barje. Tragična smrt ob škarpi Truplo mrtvega gospodarja je zvesto čuval pokojnikov Šoštanj, 5. aprila V petek popoldne so se vračali od dela domov delavci, zapoSljeni pri gradnji za. vodenjske ceste, šli so po kolovozni cesti ki drži proti Stropniku v Ravne. Blizu Slivnlkove žage so pod škarpo, ki podpira to cesto, zagledali ležečega moškega, v katerem so spoznali Friškovoa Franca, bivšega kovača iz Šoštanja. Hoteč ga zbuditi in dvigniti so opazili, da ne kaže nobenih znakov življenja več. Komisija, ki je prispela na lice mesta, je ugotovila smrt Friškovec je nabrže šel po kraju ceste in mu je moralo pri tem spodrsniti, da je padel po 3 do 4 metre visoki škarpi. Priletel je z glavo ob debel kamen in dobil smrtno rano. Po ugotovitvi pes dejanskega stanja so truplo o<5pefljafl ▼ Šoštanj. Rajni Friškovec je štel 60 let. Znan Je bfl posebno zaradi tega ker je zdravil živino. S palico v roki in v spremstvu svojega zvestega psa je pešačil po šoštanj^ki okolici. Ko so ga našli mrtvega, je ležal pri njem njegov pes kot edina živa priča njegove tragične smrti. Tudi na žalostni poti domov se ni hotel ločiti od svojega mrtvega gospodarja. Pokojnik je bil zelo priljubljen. zlasti pri kmetih, katerim je bil zdaj, ko šaleška dolina nima živtnozdravnika. vsekako v pomoč. Bil je miren mož. Pred leti je bil odbornik šoštan1ske občine. Bodi mu ohranjen lep sponrn, kruto udarjani rodbini pa naše sožaJje. Histerija v ločitvi zakona v Berlinu je neki zakonski mož tožil evojo ženo za ločitev zakona po njeni krivdi Že po dejanski ločitvi je večkrat prišlo med njima do zelo ostrih nastopov. Žena je napadala moža s ponvijo, pljuvala mu je v obraz in ga po več ur zasledovala po mestu da so že vsi znanci postali pozorni na njeno početje. V ločitveni pravdi je prišlo do vprašanja, ali bi pod takimi pogoji mogel še dalje živeti v takem zakonu. Višje deželno sodišče je ženi v prid dopustilo določeno mero histerije kot olajševalno okolnost. Temu pojmovanju pase državno sodišče ni mojlo priključiti, smatrajoč, da je na nižje sodišče preveč vplivala obzirnost do njenega histeričnega stanja. Državno sodišče je mnenja, da se mora vsakdo, čigar bolezenske motnje ne izključujejo v polni meri svobodne samoodločbe obvladovati in biti gospodaT svojega razpoloženja. Kopalni kostumi kot reševalci življenja Izkušnje pri kopanju so pokazale, da so se ženske, ki so padle v vodo, razmerno dolgo držale na vodi, čeprav niso znale plavati. To pa zaradi tega, ker se je krilo takoj napihnilo in je delovalo potem kot nekakšen plavalni mehur. Po teh opazovanjih so izumili nov kopalni kostum za take, ki ne znajo plavati. Kostum je iz takega blaga, ki je prevlečeno z gumijem. Na spodnjem koncu srajci podobnega kostuma je več žepom podobnih odprtin, ki se v vodi zapro in tvorijo tako zračne vreče. Te vreče drže neplavalca na vodni površini. Napredek turških žen Iz turških časnikov se lahko povzame, da zavzemajo turške žene čedalje večje število mest v državni službi in gospodam skem življenju nove Turčije. Samo v glavnem mestu Ankari je 19 sodnic in 12 odvetnic, 20 pa profesoric po raznih višjih šolah. Število zdravnic in farmacevtk venomer raste. Samo v državnih in samoupravnih uradih je nad 8000 tipkaric, v privatnih uradih in pisarnah pa do 2000. V tovarnah v Ankari in Istambulu pa je zaposlenih nad 20.000 turških žen in deklet. Psi abomrani na hrano Nedavno je v Bostonu neka velika restavracija otvorila manjše oddelke, kjer lahko dobivajo hrano tudi — psi. Ljubitelji psov, ki so navezani zaradi prehrane na restavracije, se lahko odslej tudi za svoje pse abonirajo na kosilo in večerjo. To se ve, da v tej pasji restavraciji ne morejo dobiti vsi psi hrane, ampak samo tisti, za katere plačajo njihovi gospodarji. Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLJJA V LJUBLJANI — ae priporoča bledim m slabotnim osebam. iREiufitenn ter vsa (! B L A [ IL D v ogromni izberi, odlično izdelana si nabavite najugodneje PTi PBESKERJO Sv. Petra e. 14 Telefon 38-83 • v ž . . ^ " V■ »- - i -> -r ' » « - • f Preminula je naša ljubljena žena, sestra in svakinja Antonija Ambrožih roj. Koren. Njen pogreb bo v torek, dne 7. aprila t 1. ob štirih popoldne izpred mrtvašnice ljubljanske splošne bolnišnice. V LJUBLJANI, 5. aprila 1936. Franjo Ambroži« in sorodn;M. po vsej hiši, da bi bil lahko slišal plahutanje mušjiih poroti, da, celo tihotae korake muze. Pisatelj se je vsedel, malo premislil in zapisal: »Dragi gospod Lo^-jr! Če mislite, da me boste z grožnjo rubežni prestrašili, se zelo motite. Če pa hočete počakati še šest tednov, boste dobili ves denar do zadnjega novca. Rekla sem Vam že, da pišem roman z naslovom »Zakaij. Polovico sem ga že spsal. Moja založnica, tvrdka Fuchs in drug, vztraja, zal, na tem, da ne plača prej. dokler ne bo ves roman napisan. To se bo zgodilo v kakšnih šestih tednih. Čakajte torej potrpežljivo, pustite me, da bom v miru delal, potem dobim jaz svoj denar in Vi svojega.« Pisatelij je vtaknil pisanje v kuverto in dal pismo v žep. Mariška je čakala pri vratih z očmi. bleščečimi se od radovednosti. »Ali si že končal? Tako malo si pisal na moji mizi?« Všeč bi ji bilo, če bi bil njen bratranec napisal ves roman na njeni mizi. Pisatelj pa ie menil: »Zapisa'1 sem si samo neki do-mislek.« »Apercu«, je potem pojasnila Mariška starima. Otroci so se pozneje postavijo!; nasproti sosednim otrokom: »Naš stric zna pisati apercuje, vaš pa ne.« Luca. ai'i bi ra-da vedela, kakšen človek je bil gosood Lowy? Majhen. staT. gubast možic je bil. zmerom črno oblečen Njegova desna noga je bila za dooer centimeter krajša od leve. zaito je ^nel na desnem čevlju za toliko debelejši podnlat. NT ieao-va glava je bila skoro samo čelo. a obličje je imel že blizu ovratnika: kjer imajo drugi ljudje usta. je imel oči. kjer pa brado, so bila usta. Apercu je imel ta učinek. >ia e gospod l Lowv naslednjega dne prišel v spremstvu j uradnih oseb s svo»im ropotajočem debelim po dni atom v rerna nopi ščevo stanovanje zaradi rubežni. Pisateliju je bilo med vsemi njegovimi zemskimi dobrinami žal le za frak. To pa ne zaradi tega, ker bi bil morda druge svoje dobrine ocenjeval bolj mačehovsko, nego zato, ker je zaradli bližajočega se pred-pusta frak najnujneje potreboval. Gospod Lowy pa je bil neizprosen in je obljubil, da pride froJk pri dražbi za-dnji na vrsto. Dražba naj bi trajala eno uro. V tem času pisatelj že lahko dobi kie denar. Luca, ti vprašuješ, kakšno zvezo ima frak s smrtjo grofice Izaure. Ko je pisatelj z mračnim obrazom stopal sem jn tja, je vzel v roke rokopis rcmina »Zakaj«, fja, če bi mogel roman hitro Končati! Takrat mu je padla na um misel usmrtitve Izaure in s tem hitrega zaključka romana. Dolgo se je boril sam s seboj. Koga naii žrtvuje, grofico Izauro ali frak? Lfubrl je oba. Izaura je bi'a mlada, lepa in plemenita. Pa tudi frak je bil še čisto drber, čeprav ne več nov: zlasti podlaga mu je bila že nekoliko oguljena. Luca, frak je zmagal. Prav ko so se star«, krošnjarji pogajali za dežni plašč, se je vsedel pisatelj za mizo in napisail 57. poglavje. Potem se je hitro odpeljail k tvrdki Fuchs in drug in izročil rokopis. Založnika sta se nekoliko začudila, da je roman tako kratek, potem pa sta izračunala honorar in ga izplačala.« Luca, ki se je za litararno zgodovino zelo zanimala, je vprašala: »AM je pisatelj še rešiil frak? Ali je še prišel pravočasno?« »Luca, ubosa Luca. boda pripravljen« na najhujše. Ko je pisatelj začutil denar v žepu, ni šel nič d-omov, temveč je mislil pri sebi: Zakaj mri bo stari oguljeni frak? Pozimi si bom dal n«t><-a\nti novega elegantnega.« Ko pa je bil pust, pisatelj ni imel fraka, ne novega ne starega, založnik je imel slab roman in Lo\w n., dobil povrnjenih niti stroškov za dražbo. Ubooa grofica Izaura pa je morala umreti v cvetu mladosti z bolestnim nasmeškom na plemenito izrezanih ustnicah in nihče ni vedel »zakaj«.« Orejuje Davorin Rsvijea, — Maj« cs konzorcij »Jutra« Adolf BOmikar. - Za Narodno tiskarno d. d. tot tiskarnarja Franc Jezeriek. - Za tnaeratnJ del je odgo¥uwu Ak* Korak. — Val « IdnMjam