TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-09.
Leto XV.
V Ljubljani, v soboto, 9. aprila 1932.
štev. 41.
Pridobnina za leto 1932.
Razlika med donosnostjo podjetnosti v 1. 1930 in v 1. 1931 je jako'velika. V svojem letnem poročilu o narodnem gospodarstvu L 1931 je Narodna banka naznačila to razliko posebej za trgovino, posebej za obrt in posebej zn indusirijo.
Za trgovino navaja med drugim, da se kaže kriza v občutnem znižanju prometa in v zmanjšamu rentabilnosti, v kolikor so bile kupčije v posameznih panogah sploh rentabilne. Koliko je znašalo /manjšanje se pri nas ne da ugotoviti, ker nimamo zadostnih statističnih podatkov, toda po gotovih znakih se more smatrati, da je bilo jako znatno. Ako se še upošteva, da se pri zmanjšanju prometa ne zmanjšajo tudi režijski stroški, se more šele pojmiti v kako nepovoljnem položaju ie bila v 1. 1931 naša trgovina. V celotni kupčiji so bile izgube na dnevnem redu v glavnem vsled padca cen blaga, je vplivalo na vrednost zalog, nabavljenih po preje višjih cenah. Ravno-iako je otežila položaj trgovine tudi kriza kredita in povečanje aktivne obrestne mere bank. Značilno za nepovo-ljen razvoj prilik v trgovini se kaže v velikem povečanju števila konkurzov in prisilnih poravnav.
Glede obria navaja poročilo, da so se tudi obrtniki morali boriti s ležko-čami vsled krize, ki je zavzela preteklo leto vedno večji obseg. V skoro vseh obrtniških panogah je poslovanje nazadovalo povprečno za 20 do 30 odstotkov. Pa tudi v onih panogah, ki so se normalno razvijale, sta bila rentabiliteta in zaslužek manjša. Krizo čutijo posebno panoge, kojih izdelke porabljajo kmetovalci.
Pri opisu prilik v industriji navaja poročilo, da je v primeri z 1. 1930, v katerem je pretežen del naše industrije še normalno posloval, nastopilo v 1. 1931 znatno poslabšanje splošnega položaja v industriji. Najbolj so prizadete industrije, ki delajo za izve*, dočim so ostale, ki oskrbujejo domače tržišče, v boljšem položaju, vendar pa se tudi pri teh z redkimi izjemami ne more govoriti o kakem normalnem poslovanju. Padanje^ kupne moči širokih mas in vedno občutnejša tuja konkurenca na našem tržišču je prisilila največji del industrije, da znatno zmanjša produkcijo, velik del je bil pa celo prisiljen, da jo docela ustavi.
V enakem zmislu je očrtal gospodarski položaj v 1. 1931, primerjaje ga s prejšnjim letom, tudi minister za finance v svojem ekspozeju k proračunu za leto 1932/1933.
V primerjanju gospodarskega položaja v I. 1931 s položajem v 1. 1930, se poročilo Narodne banke docela strinja z ekspozejem ministra za finance, samo da je ekspoze še karak-terističnejši in v detajlih izčrpnejše utemeljen. V lem pogledu spominjamo samo na oni del, ki se bavi s položajem v naši lesni trgovini.
Zato je naše gospodarske kroge naravnost presenetilo, da se je ministrstvo za finance v polnem obsegu poslužilo pooblastila zakona z dne \	^-?<rCn J9^2. ‘n odredilo, da se za
1. 1931 odmerjena pridobnina brez nove odmere pobere tudi za 1. 1932.
la odredba je najdalekosežnejšega pomena za naše gospodarstvo in ie po ponovnih obljubah, da se bodo neposredni davki znižali, naravnost razočarala. Ne znižanje, temveč povišanje bremen smo dobili. Kaj drugega pa pomeni zahteva finančne uprave, da naj trgovci, obrtniki in indu^trijci kljub temu, da se more smatrati, da so se njihovi dohodki zmanjšali, odnosno da v I. 1931 sploh niso imeli
dohodkov, plačajo isti davek in doklade, kakor so ga plačali na izdatno višje dohodke iz 1. 1930. Ako povprečno cenimo, da so se dohodki gospodarstva v 1. 1931 napram l. 1930 zmanjšali povprečno za polovico, pomenja nova odredba, da se davki za I. 1932 napram 1. 1931 za polovico povečajo.
Gospodarstvo se v polni meri zaveda, da je dolžno prevzeti v sedanjih težkih časih gotove žrtve za državo, smatra pa popolnoma pravilno, da morajo biti te žrtve v skladu z njegovo plačilno zmožnostjo, kajti kakor hitro prekoračijo to mejo, zadobe v polnem obsegu značaj premoženjske oddaje.
Ne da se tajiti, da bi pomenjala ta odredba v primeru, da bi ne bila razlika med dohodki obeh let tako znatna, vsekakor izvestno olajšavo za davčno upravo, pri ogromni razliki obeh let pa pomenja za naše gospodarstvo občutno breme, ki ga bode težko zmagalo, v kolikor ne bi pri posameznikih, ki so na koncu svojih sil pospešilo — konca samostojnega gospodarskega udejstvovanja.
Ako je finančna uprava že smatrala, da si mora iz utemeljenih razlogov olajšati odmero za 1. 1932, bi morala
Ukinjenje kontrole nad mlini
Na podlagi okrožnice davčnega oddelka finančnega ministrstva bodo finančne direkcije takoj dale nalog oddelkom finančne kontrole, da odtrgajo pečate, ki so z njimi zapečatile posamezne mline, in da jih takoj odstranijo, ker je po novein zakonu o prometu s pšenico ta kontrola ukinjena. Prav tako imajo nalog ukiniti stalno kontrolo, ki je obstojala v nekaterih mlinih.
POBIRANJE DOKLADE ZA JAVNE 1H)RZE DELA
Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal naredbo o odmeri doklade za javne borze dela, sklicujoč se pri tem na pooblastilo § 51. finančnega zakona za 1932/33. Naredba se glasi:
Čl. 1. Doklada za javne borze dela bo znašala od 1. aprila t. 1. naprej tedensko 3‘6°/o od enodnevne mezde v smislu § 21. zakona o zavarovanju delavcev z due 14. maja 1922, oziroma 10°/o od 36% tedenskega prispevka za zavarovanje proti boleznim.
Čl. 2. Za to doklado veljajo predpisi 8. poglavja zakona o zavarovanju delavcev (o dolžnosti plačevanja prispevkov za zavarovanje)	s tem, da odpade polovica	te	doklade	na	delodajalca, polovica pa	na	de-
lavca.
To doklado bo pobiral Osrednji urad za zavarovanje delavcev s prispevki za zavarovanje delavcev vred.
Čl. 3. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo odbijal od pobrane doklade za javne borze dela 5 in pol odstotka	za	stroške, in sicer 3 in pol	odstotka	za	svoje delo pri pobiranju	te	do-
klade in 2 odstotka za osrednjo upravo za posredovanje dela za izdatke drž. kontrolne službe in za posebno statistično službo navedene osrednje uprave.
Čl. 4. Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo vlagal najkasneje 3 mesece po končanem polletju vso pobrano doklado po odbitku 3 in pol odstotkov za stroške v »Fond za neposredno podpiranje brezposelnih delavcev« pri Državni hipotekarni banki v Beogradu, 2% pobranih doklad pa v »Posebni račun za kontrolo in statistiko« osrednje uprave za posredovanje dela pri Poštni hranilnici v Beogradu.
najpreje na to misliti preje, predno je pozvala trgovce, obrtnike in industrij-ce, da vlože prijave za I. 1932, da tudi davkoplačevalcem olajša njihove dolžnosti in jim prepreči sitnosti, katere so zbog nove tiskovine letos imeli s prijavami.
Pa tudi v primeru, da so bili razlogi za opustitev nove odmere še tako tehtni, bi vendar odredbe morale upoštevati znaten padec zaslužka v gospodarstvu v 1. 1931 in dopustiti vsaj možnost obnove odmere vsaj za liste davkoplačevalce, ki bi novo odmero sami zahtevali, ker gotovo ni bila namera zakonodajalca,, da tistim, ki so utrpeli znatne izgube ali so se jim izdatno znižali zaslužki, naloži za leto 1932 povišane davke, ker bi bilo to v nasprotju s svojčas podanimi vladnimi deklaracijami.
Vsekakor je vprašanje pridobnine za 1. 1932. loliko važno za naše gospodarstvo, da moramo nujno zahtevati, da se preuredi na način, ki bo vstrezal interesom gospodarstva in prepreči nedogledne posledice, ki jih bo izzvalo, ako se bodo od naših trgovcev, obrtnikov in industrijccv zahtevali davki, ki niso v skladu z njihovo plačilno zmožnostjo.
SPECI JALNI KONTINGENT ZA IZVOZ SVINJ IN SALAM IZ JUGOSLAVIJE V FRANCIJO
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je Francija priznala Jugoslaviji za drugo četrtletje t. 1. specialni uvozni kontingent za žive svinje v višini 1000 kvin-talov in za salame v višini 50 kvintalov. Za izvoz v okviru teh specialnih kontingentov bo našim izvoznikom dajal dovoljenja Urad za kontrolo izvoza živine pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, dočim je za uvoz v Francijo v okviru gl obalni I kontingentov potrebno, da francoski uvoznik zahteva dovoljenje od francoskega kmetijskega ministrstva.
Nov globinski rekord mednarodnega borznega indeksa
V tednu od 26. marca do 2. aprila je padel mednarodni borzni indeks, izraču-njen iz berznh indeksov desetih mednarodnih efektnih trgov, zopet za 3 'A %; od izbruha Krengerjeve krize, to je v zadnjih treh tednih, je padel skupaj za 12 odstotkov od 4-4-7 na novo rekordno globinsko točko 39-iiVo, pri čemer je indeks cd konca leta 1927 enak 100. Podamo seznani:
Konec 1927 = ioo
london
Pariz
ftruselj
Amsterdam
Stockholm
Ziirich
Dunaj
Praga
Milan
New ,York
Začetek
1929
102 6 156-8 133-8 104-5 109-5 101-0 91-4 108-3 1240 137-3
2. I 1932
351
47-8
310
26-5
261
33-8
41-6
55-6
60-2
44-6
26 III. 2. IV. 1932	1932
38-7 63-4 31-5 25 8 11-9 42-2 38-5 50-6 60-7 42-6
38-1 62-5 30-6 24-8 10-0 420 370 49-7 53-3
39-8
Vidimo, da je padel indeks brez izjeme na vseh borzah, čeprav ne povsod v enaki izmeri. Prav občuten je bil padec v Newyorku in Milanu, znaten je bil tudi na Dunaju. Stockholm ima pa v zadnjem času itak svojo posebno zgodovino. Zadnjič smo omenili padec na 11-9; in še ni bilo dosti, padec se je nadaljeval in je dosegel neverjetno nizko točko 10. Seveda so od padca Kreugerjevih vrednot prizadete tudi druge borze, kjer te vrednote notirajo. Zato je padec tako splošen; brez teh vrednot bi marsikatera borza namesto oslab-šanja tečajev izkazala njih okrepitev.
Naročajte in širHe »Trgovski list«!
Nujno plačilo dopolnilne prenosne takse
Trgovske družbe, zadruge, delniške družbe, družbe z omejeno zavezo, občine, cerkve, župnišča itd. plačujejo, kakor znano, dopolnilno prenosno takso od svojih nepremičnin.
Ta taksa znaša na leto l°/oo, 20/oo ali pa 4%o od vrednosti nepremičnin ter je bila odmerjena še lani za tekoče petletje.
Ako znaša taksa na leto več nego 50(f Din, jo je plačati s celoletnim zneskom vselej do 31. januarja; če znaša več nego 500 Din, jo je plačevati četrtletno, in 3icer do 31. januarja, do 15. aprila, do 15. julija in do 15. oktobra vsako leto.
Prvotni taksni zakon iz leta 1923 je določal v slučaju nepravočasnega plačila dvojno takso; pozneje se je pa ta ostra določba omilila in je bila posledica neplačila ali nepravočasnega plačila samo navadna eksekucija in z njo združeni stroški.
Novi taksni zakon, ki je bil razglašen dne 26. marca t. 1. in ki smo ga dne 31. marca v št. 37 v našem listu tudi mi precej izčrpno podali, določa pa zopet kazni za prepozno plačilo dopolnilne prenosne takse in vseh drugih periodičnih laks.
Vse osebe, ki plačujejo takse periodično v naprej (tedensko, mesečno, polletno ali celoletno) se v primeru, da te takse ne plačajo pravočasno, kaznujejo poleg plačila redne takse namreč še z enkratnim iznosom redne takse.
Dopolnilno prenosno takso za tekoče četrtletje je plačati torej najpozneje dne 15. aprila t. I., sicer jo bo plačati v dvojnem znesku in bi bila vsaka milostna prošnja potem brezuspešna, ker taksni zakon ne pozna izpregledanja kazni.
Prav te določbe veljajo, kakor povedano, tudi za druge takse, kolikor jih je plačevati v naprej ob določenih terminih, na pr. takso za vozila, točilne takse gostilničarjev in drugih točilcov opojnih pijač. Tudi te takso je plačevati sedaj pravočasno in brez poziva, če ne jih bo plačati v dvojnem znesku.
Pravočasno plačilo dopolnilne prenosne takse je pa toliko bolj nujno, ker je plačevati od 1. aprila t. 1. dalje k njej tudi 50°/oiio banovinsko doklado ter bi se stroga določba taksnega zakona uporabila v slučaju prepoznega plačila lahko tudi 7,a banovinsko doklado.
KLIRINŠKI PROMET MED NASO DRŽAVO IN MADŽARSKO
Po naših informacijah se v kratkem prično pogajanja za klirinški promet med našo državo in Madžarsko.
VARČEVANJE V U. S. A.
Ameriška vlada naznanja izdajo tako-zvanih baby-fondov v kosih po 50, 100 in 500 dolarjev, ki se bodo obrestovali po 2 odstotka in jih je mogoče v teku 60 dni zopet zamenjati za gotovino. Emisija teh fondov je zopet nov korak v kampanji ame riške vlade proti prevelikemu kopičenju denarja v domačih zalogah, proti tezavri-ranju. Baby izg. bejbi = otrok.
SREDNJEEVROPSKA VREDNOTNA KON FIRENC A
Vršila se bo, kakor smo že omenili, pod predsedstvom dr. Ilantoša od 14. do 16. maja v Budimpešti in se bo pečala z vprašanji sedanjega deviznega gospodarstva ter kako bi se dalo to gospodarstvo od pravitj; dalje pa tudi z vprašanjem, kako bi se dali vrednotni sistemi peterih ob donavskih držav zediniti na skupni ime novatec. Odlični strokovnjaki bodo predavali.
H kampanji proti naši tekstilni industriji
V	posledu jem času se je vršila v nekaterih beograjskih dnevnikih ostra kampanja proti naši industriji. Očita se ji, da je po velikem delu sokriva na tačaenih gospodarskih in plačilnih težavah. Dne 2. t. m. je iitšel v beograjskem dnevnku »Politika« članek pod naslovom »Pojava ta najočtriju oeudu i za uajoštrije mere«, v dnevniku »Trgovinski Glasni kr pa, dozdevno iz istega vira, članek pod naslovom »Smanjiva-aje uvoza li sknpoea u zemlji«. Oba članka baranžirala javno mnenje proti domači industriji, kateri podtikata, da ona zlorablja pomanjkanje na devizah in po njem povzročene ovire uvoza v neupravičeno in nedopustno 'povišavanje cen industrijskih proizvodov, kakor da hoče industrija obogateti na račun obubožanega konsumeuta. V prvi vrsti se dolži naša tekstilna industrija, da je neposredno po uvedbi strogega deviznega režima povišala svoje cene za 20 do 25 %.
Ker se nahaja največ podjetij tekstilne stroke v področju slovenske Zveze industrij jce v, smatramo za našo dolžnost, da na podlagi stvarne ankete najodločneje zavrnemo one neosnovane napade na našo tekstilno industrijo. Vsa podjetja tekstilne stroke našega področja izjavljajo, da niso v slednjem času v nobenem primeru povišala svojih cen in da tačas na tako povišanje niti ne mislijo.
Industrija na slovenskem ozemlju Kraljevine ima težke brige, kako da nabavi potrebne sirovine in produkcijske potrebščine, in kako da zaposli svoje številno industrijsko delavstvo. V pravilnem pojmovanju splošnih interesov našega narodnega gospodarstva je Zveza industrijcev v imenu naše industrije, pa tudi v javnem interesu, od zakonite stabilizacije dinarja pa vse do danes zahtevala ukrepe, kojih izvedba bi bUa preprečila ali vsaj v veliki meri ublažila ostrino tačasne krize. Na žalost se naši predlogi niso pravočasno upoštevali. Koj v početku smo se izjavili proti polni svobodi prometa z devizami in valutami, in že meseca septembra in oktobra 1. 1931 smo zahtevali cenzuro uvoza in cenzuro dodeljevanja deviz. Dočim se je svobodni devizni promet omejil šele s pravilnikom
do 7. oktobra 1981, se cenzura uvoza niti do danes ni uvedla. Medtem je prišlo do plačilnih težav, ki resno ogrožajo naš kredit v inozemstvu, ne glede na težko situacijo, v kateri se nahaja znaten del naše industrije. Navzlic temu smo se vse do zadnjega časa izjavljali proti povečanju obtoka bankovcev preko zakonite relacije ter »mo poživljali merodajne faktorje, da dosledno branijo domačo moneto.
Ponosni na naše vseskozi iskreno in patriotsko ponašanje moramo z gnjevom zavračati ono proti industrijsko kampanjo ter neosnovane očitke gori omenjenih člankov proti naši tekstilni industriji. Žalosti nas, da najdejo taki članki prosfra v dnevniku, ki velju za organ beograjskega trgovstva. Md smo se vedno zavzemali za gospodarsko solidarnost, zlasti za solidarnost med industrijo in trgovino. Ako se taka solidarnost odklanja, še vendar ni potrebno, da se dovoljujejo nekvalificirani napadi na našo industrijo.
V	tačasnih težavah smo imeli večkrat priliko videti, da v drugih delih države ni pravega razumevanja za razmere v Sloveniji, katera je v agrarnem pogledu pasivna in katere prebivalstvo po dobrem delu živi ob zaslužku v lesnem gospodarstvu in v industriji. S pravico se pritožuje naše industrijsko delavstvo nad mentaliteto, ki ne razume njegovega položaja. Očividno se ona mentaliteta zlorablja v omenjenih dveh člankih, ki harangirata javno mnenje proti tako pomembnemu faktorju v narodnem gospodarstvu, kakor je naša industrija.
Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, ki je vselej in povsod delovala v patriotskem in državotvornem duhu, ne more nikomur priznati monopolne pravice na patriotizmu. Ko ponovno zavrača gori prikazano proti-industrijsko kampanjo, daje izraza mnenju, da je ta kampanja v veliki meri škodljiva narodu in državi.
Ljubljana, dne 7. aprila 1932.
Zveia industrijcev na slovenskemu ozemlju Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani.
Janko Jovan 1. r.
Milan Šuklje 1. r.
Nekaj statistike Gremija trgovcev v Mariboru
za leto 1931
Iz poročila, ki ga je podal na občnem zboru Gremija trgovcev v Mariboru gosp. Juro Zidovnik, posnemamo naslednje podatke:
Koncem leta 1931 je štel gremij sledeče članstvo: trgovcev posameznikov vključno branjevce 574, družabnih tvrdk 28, družb, zadrug in zavodov 40, skupaj 642; nameščencev kot pripadnikov gremija 484, vajencev in praktikantov 142, skupaj članov in pripadnikov 1268.
Protokoliranih tvrdk je 156, ostalih 486 tvrdk je neprotokoliranih.
Obrtnih listov se je lani podelilo 113, odloženih in uradno črtanih je bilo 176, začasno ustavljenih pa 30 obrtov.
Število trgovskih obratov se je v Mariboru lani zmanjšalo za 61, kar je pač naravna posledica vedno slabših gospodarskih razmer.
Nameščencev je bilo prijavljenih 130, odjavljenih pa 136.
Vajencev se je na novo sprejelo, 47, oproščenih je bilo 34, odjavljenih pa 10.
Dopisov je prejel gremij v lanskem letu 761, odposlanih je bilo 335 dopisov, časopisnih notic pa je bilo objavljenih 37.
Absolventov III. razreda trgovske nadaljevalne šole v šolskem letu 1930/31 je bilo 44, od katerih so bili trije odličnjaki, večina od njih je dosegla povoljen red, osem jih je imelo ponavljalni izpit, katerega so vsi prestali. Odličnjake je obdaroval gremij s primernimi leposlovnimi knjigami.
Letos obiskuje trg. nadalj. šolo 1. razred 24, II. razred 32 in III. 36 t. j. skupaj 92 vajence'' in vajenk.
Šolska knjižnica šteje 337 slovenskih in 51 nemških knjig, učiteljska pa 38.
Gremijalno načelstvo je imelo v minulem poslovnem letu 9 sej, na katerih so se obravnavale vse tekoče zadeve. Seje dne 21. oktobra se je udeležil gen. tajnik Zbornice za TOI gosp. Mohorič zaradi ustavitve izplačila denarnih vlog, da sliši mnenje in predloge mariborskih gospodarskih krogov za cdpomoč, kako omiliti nastalo denarno krizo v toliko, da hi trgovci dobivali denar iz denarnih zavodov za tekoče poslovne posle, ker mora v nasprotnem slučaju ..astati ves promet. Zbornica je potem izvršila svoje predstavke, ki so deloma vendar imele uspeh.
Sanacijska stremljenja v mednarodni petrolejski industriji
Znani Kessler, eden vodilnih direktorjev koncerna Shell, predlaga na novo konferenco vseh petrolejskih produkcijskih dežel z eksportnirn previškom (torej tudi Rusija), da bi se uredilo vprašanje neraz-merja med produkcija in konsumom. Načrt, ki ga razvija, je zelo kompliciran, a ima v sebi vse pogoje za dober uspeh. Med točke načrta spada tudi prepoved vrtanja oziroma vrtalni davek v znesku 30 cents za vsak čevelj vrtalne dolžine za toliko časa, kolikor časa prekaša produkcija dotične dežele od one dežele napovedano minimalno produkcijo. Načrt, ki bi ga nadaljevali od četrtletja do četrtletja, bi stopil iz veljave, brž ko bi skoz šest mesecev zaporedoma znašala cena za 1 bar-
rel petroleja 1 dolar in istočasno cena bencina Beaunič 648 cents za 1 gallono. 1 čevelj = 30'48cm, 1 barrel = 1-514 hi, 1 gallona = 4-54 1.
IZGLEDI ANGLEŠKE TRKST1LNE INDUSTRIJE V INDIJI
0	tem predmetu je izvajal Burnett Hurst
v	glavnem sledeče: Tudi če bo v Indiji bojkot angleškega blaga prenehal, bodo indijske tovarne nekaj časa še zmeraj napredovale, ker so se v indijskih tovarnah izdelane kvalitete sedaj že priljubile in vdomačile. Bodočnost angleške tekstilne industrije v Indiji ni ogrožena toliko od japonske konkurence kot od domače indijske. Indija neprestano zboljšuje kvaliteto svojega surovega bombaža s tem, da mu primešava egiptski bombaž. Produkcija indijskih tovarn se bo gotovo še razširila. B. Hurst se boji, da zgubljajo angleški trgovci stike z Indije
OBČNI ZBOR ZAVAROVALNE ZADRUGE »GROATIA«.
Dne 4. t. m. ob 4. uri popoldne se je vršil 46. redni občni zbor tega našega najstarejšega domačega zavarovalnega zavoda. Občnemu zboru je predsedoval predsednik gospod dr. Vladimir baron Nikolič. Prisotnih je bilo lepo število zadružnih članov.
Iz poslovnega poročila za leto 1931, ki ga je prečital gospod generalni ravnatelj Mi-hovil Nikolič, izhaja, da je računsko leto vkljub splošnim težkim gospodarskim prilikam zaključilo povoljno v vseh poslovnih oddelkih. Z zadovoljstvom je kon&tatiran daljnji napredek zadruge, ki je vidljiv v primernem povišku pridobljene premije, jamstvenih sredstev in celokupne aktive.
V	letu 1931 izplačano je bilo v ime elementarnih škod, odnosno vsled smrti in doživetja pogojene dol>e Din 20,922.060-97.
Občni zbor je sprejel in odobril predložene zaključne račune, kakor tudi razdelitev poslovnega dobička od Din 803.858-14 in sklenil, da se poleg dotacije rezerv, ki znašajo skupno s temeljno glavnico, kot zavarovalnim zakladom vsoto Din 88 milijonov 519.718-67, izplača kupon št. 14. zadružnih temeljnic za loto 1931 z Din 10-— (8%).
fomidbc.oaimSftunLi
Tvrdka »Commereio Legnami« Archit. Kenzo Ossoinack, Fiume, Via Firenze 9, želi stopiti v kupčijsko zveze s tukajšnjimi izdelovalci lesenih zabojev.
Tvrdka Birn Josif, prvi hačvanski kišo-branski obrt, Ada, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi tvrdkami, ki izdelujejo svileno trikot-robo in čipke.
Tvrdka S. Jakob Levi, Sarajevo, Aleksandrova ulica 32, se zanima za nakup modre in rdeče lesovine (braziljke), ki se uporablja za barvanje jajc in volnenih ter bombažnih predmetov. Interesentom se je direktno obrniti na prej navedeno firmo.
Tvrdka S. I. R. P. I., zastopstvo industrijskih izdelkov v Milanu, sporoča, da jo od 29. marca t. 1. nasloviti dopise na njen novi naslov: S. I. R. I*. I. Milano, Via Borgospeso No. 21.
Vreče iz jute v večjih količinah od 30 do 40.000 komadov, že rabljene, vendar v najboljšem stanju, pripravne za žitarice in deželne pridelke, bi rada vedno dobavljala tvrdka Societa Uonunerciale	1 ta liana,
Tricste, Via B. Cellini 3. — Vzorci so na razpolago.
Nemške reparacije
O	nemških reparacijskih dajatvah so sestavili tako Nemci kot Francozi seznamke, ki se seveda bistveno razlikujejo; Nemci tirajo številke navzgor, Francozi jih vlečejo navzdol. Deloma tiči razlika tudi v okoliščini, da računi nemški seznam vse vrednote, ki jih je utrpelo nemško gospodarstvo, dočim sestavljajo Francozi le one, ki so prišle v dobro državam antante.
Tako naračunijo Nemci ogromni skupni znesek 67.673 milijouov mark. Od tega pride v dobo pred uveljavljenjem Davve-sovega načrta 42 milijard mark, dočim je zapisala reparacijska komisija za to dobo le osem milijard mark. Če se izrazimo v milijonih mark in če veljajo številko v oklepajih za zapiske reparacijske komisije, vidimo sledeče najbistvenejše diference: Dobave premoga 2334 (959), oddane trgovske ladje 3426 (756), zaplenjene trgovske ladje 1060 (—), železniški material 1797 (827), nevojaški material na frontah 5041 (140), zasebna lastnina v inozemstvu 10.080 (13), odstopljena državna lastnina 9670 (2298), delo nemških vojnih ujetnikov 1200 (25). izročeno vojno brodovje 1338 (—), dajatve med zasedbo Poruhrja 1370 (27) Opazimo kako velika je razlika obeh navedb.
Nasprotno so pa na obeh straneh enako navedene dajatve na temelju Davveso-vegn načrta s 7393 milijoni mark, dalje dajatve na podlagi Joungovega načrta itd. v znesku 3103 mil. mark. Dalje zaračuni Nemčija tudi ostale, na mirovnih pogodbah sloneče in nemško gospodarstvo obreme-nujoče dajatve, ki niso prišle državam antante v dobro, e 14.158 milijoni mark. Najvažnejše sem spadajoče postavke ro stroški zasedbe po antantinib četah z 2012 milijoni mark, stroški za vojaško razorožitev z 8500 milijoni in stroški za industrijsko demontažo s 3500 milijoni državnih mark.
Vsekakor ogromne številke, tudi če akceptiramo francosko stališče.
&4vetu
Brzojavi: Kiispercolonialo Ljubliana Telefon št. 22(13
Ant. Krisper Coloniale
kastnih : Jo sip Verlič
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 33
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
Tot na postrtlba — Ceniki ne raipniega
Ustanovljeno leta 1840
Češkoslovaška železna industrija poroča, da se je število naročil v zadnjem času nekoliko pomnožilo, kar je očividno v zvezi s pričakovanim stavbnim gibanjem. Ne ve se še, ali je zboljšanje samo začasno ali pa pričetek trajnega poživljenja.
Dunajska Delavska banka bo razdelila 12-odstotno dividendo; poročilo pravi, da vsa podjetja, pri katerih je banka udeležena, dobro uspevajo, zlasti zadružna, in da jih sedanja kriza ni prizadela.
Ogrske zavarovalnice letos najbrž ne bodo izplačale nobenih dividend in bodo čisti dobiček pripisale rezervnemu skladu.
Nemški proračun za leto 1932 bo, kakor beremo, v ravnovesju in bo izkazal na vsaki strani 8.500 milijonov mark, kar pomeni napram letu 1931 za ca. 800 milijonov manjše izdatke.
Rusi so naročili v Italiji v zadnjem času zelo velike nakupe, zlasti avtomobilov in eksplozijskih motorjev. Večino naročil je prevzela tvrdka Fiat, za koje dobave je prevzela vlada državno jamstvo. Produkcija družbe Fiat je padla v preteklem letu za 45 odstotkov.
Francoska banka izkazuje že 76.508 milijouov frankov zlatih zalog in bo kritje v obtoku se nahajajočih bankovcev kmalu 100-odslotno. Kritje vseh obveznosti je 69-81 odstotno.
Mednarodno lesno konferenco je sklicalo Društvo narodov za dan 18. aprila v Ženevo. Posvetovali se bodo o možnostih zboljšanja na mednarodnem lesnem trgu.
Cona kavčuka je vsled neuspelih pogajanj o redukciji produkcije padla na rekordno globino 114 zlatih pence; rentabilnost je podana le še pri 3 pence. Trg je popolnoma derutiran.
Jugoslov. državni dohodki v prvih desetih mesecih zaključujočega se proračunskega leta so znesli 9026 mil. Din proti 10.720 milijonom Din v istih mesecih prejšnjega leta, so bili torej za 1694 milijonov Din ali skoraj za 16 odstotkov manjši kot v letu prej.
Mednarodni kartel cinka, ki je zboroval te dni v Parizu, je ugotovil, da je padel eksport v februarju za 10 odstotkov. Mislijo na znižanje kvote, a v Parizu ni bilo sklenjenega nič definitivnega.
Posvetovanja nemške in francoske industrije umetne svile glede pristopa Nemcev k nemškemu sindikatu Viscose so dovedla do sporazuma in pričakujejo definitivnega podpisa v prvih dneh aprila.
Zaposlenost kovinske industrije v Češkoslovaški je bila lani za tretjino manjša kot v letu 1930 in skoraj za polovico manjša kot v letu 1929. Odpustiti so morali deloma celo kvalificirane delavce, ki so vzrastli s podjetji.
Povratek k ročnemu delu. Tovarna cigaret Perusa v Munchenu je poskusila zanimiv eksperiment. Na novo je nastavila par sto delavk, da izdelujejo cigarete v ročnem delu. Tvrdka hoče na ta način zmanjšati brezposeluost in je prepričana, da bi se dvignila tudi splošna konsumna moč, če bi našel njen zgled posnemalce. Z roko izdelane cigarete so kvalitativno visoko nad strojnim delom. Ker bo cena cigaret naravno nekoliko večja, bodo skušali dobiti od države davčne olajšave.
Žalostna kronika
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkuriih in prisilnih poravnavah izven konkurza za
fos od 21. marca do 31. marca 1932.
A. OTVORJENI K ON KURZI*
Dravska banovina:	Grudnik Rudolf,
Dravlje; Pollak Carl d. d., Ljubljana.
Primorska banovina: Bučalo Anica, žena Nikine, Šibenik; Narodno društvo auto-»nobila (>Na. D. A.<), Split.
Drinska banovina: Vilotijevič Živko, Užice.
Zetska banovina: Džurbuzovič, Halid, Cetinje.
Dunavska banovina: Baliar Samuel, No-
vi	Sad; Miloševič Aleksej, Požarevac; Nikolajevič Svetozar, Vršac; Popovič Z. Aleksander, Golobak.
Moravska banovina: Savič Zivojin, D. Kalun.
Varilarska banovina: Industrijsko - trgo-vaoka banka v Vranju, odborniki: Nikolič Stojan, Nikolič S. Dobrivoj, Cupar D j. Nikola, Nedeljkovič Stojan in Mihajlovič Dra-goljub, vsi iz Vranje; Jankovič Kosta P., Leskovac.
Beograd, Zemun, Pančevo: Lazar Jev-rem Semo, Beograd; »Prosveta« Vučetic Božidar i Horovič Josip, Pančevo; Suher ®erta, Beograd.
B RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA.
Dravska banovina: Breznik Gabrijel, ijLjubljana; Erjavec Franc, Ljubljana, Stari '“g lij Livarna železa in kovin, Srednje >vanieljoe; Mišič Matej, Nova vas pri Ra-fceku; Sajovic Leopold, Motnik; Slawitsch & Heller, Ptuj; Brata Slawitsch, Ptuj; Irautman Hinko, Murska Sobo<ta.
Organizacija zunanje trgovine v Sovjetski uniji
A. Goldstein in A. Rappaport, bivša pravna svetnika sovjetskega trgovinskega zastopstva v Berlinu pišeta pod tem naslovom v >Das Sowjet-Wirtschaflsrecht ini GeschSftsverkehr mit dem Auslande« med ^rugim sledeče:
Podržavljenje zunanje trgovine spada lr)e<t prve akte, katere je ukrenila komunistična stranka, ko se je 1. 1917. polastila plasti. Vsa zunanja trgovina je postala izključen monopol ljudskega komisarijata za trgovino in obrt. Ta monopol države glede zunanje trgovine je trajal vse tja do leta 3925., dočim je bila z »Nep« načrtom prepuščena notranja trgovina privatni inicija-tivi. Pravkar omenjeni načrt je v zunanji trgovini prinesel le to spremembo, da je bil od tedaj (1. 1922.) dalje izvrševatelj in voditelj vse zunanje trgovine poseben ljudski komisarijat za zunanjo trgovino (Nar-komvnečorg).
f Ta ljudski komisarijat je edini imel pravico vse blago izvažati in uvažati ter sklepati potrebne pogodbe. Sicer so te slednje lahko sklepali tudi državni organi in dr-tavna podjetja, toda vedno le z odobre-njem ljudskega komisarijata.
Baš iz tega pa se je Cesto izcimilo kako nesoglasje med državnimi podjetji in ljudskim komisarijatom za zunanjo trgovino, katera nesoglasja so sčasoma zavzela tak razmah, da je bila komunistična stranka prisiljena v novembru 1925 skleniti, da so nosilci zunanje trgovine v bodoče posamezne izvozne družbe in sindikati. Tako jfi bila za vsako važnejšo izvozno in uvozno panogo ustanovljena posebna družba, M je prevzela vse funkcije Narkomvne-Čorga. Za ustanovitev take družbe in raz-podelitev akcij med posamezniki je bilo* vedno potrebno odobrenje ljudskega komisarijata. S tem je državni monopol na zunanji trgovini pravno prenehal.
Istočasno z ustanovitvijo teh družb so bila ustanovljena tudi trgovinska zastopstva v inozemstvu, ki so'bila izvrševalni organ teh družb. V administrativnem ožini so iila trgovska zastopstva podrejena svojemu načelniku, v operativnem oziru pa so bila podrejena izvoznim družbam.
Kljub tej podrejenosti pa so trgovinska zastopstva sama bila pravni subjekt pri sklepanju trgovinskih pogodb z inozemskimi trgovci. Inozemski kupec sovjetskega blaga ali inozemski prodajalec blaga Sovjetom se je vedno pogajal in pravno-veljavno sklepal kupčije le s trgovskimi zastopstvi.
X tem pa je bil boj med gospodarskimi organizacijami in ljudskim komisarijatom za zunanjo trgovino samo začasno doboje-
,Savska banovina: Kaludjer Vlade, Hab-janovae.
Vrbaska banovina: Seksani Vranko 1 Stevanovič Jovan, Doboj.
Drinska banovina: Sikirič Hilmij umrl. Muhameda, Sarajevo; Zivkovič V. Marko, Makale- Orašje na Savi.
Dunavska banovina: Kramer F. A., lastnik Kramer Aranka, Sombor; Radulovič Stevan, Bela Crkva; Šurenji Jakob, Novi Sad.
Moravska banovina: Jovanovič St. Radomir »Bukara«, Kraljevo.
Beograd, Zemun, Pančevo: Finci Zadik, Beograd; »Renesans« Miša J. Alkalaj, Beograd.
C. ODPRAVLJENI KONKURZI .**
Savska banovina: Hrubec Martin, Varaždin; »Kavalir« Josip Polak, Zagreb; Skuver Nikolo, prije Brežina, sada Bolč.
Dunavska banovina:	Markovič	Stevan,
Stara Pazova; Sfajič Dragoljub, Srbobran.
Moravska banovina: Ilič Ilija, Breslo-vac; Milosavljevič Sivadin, Kruševac.
D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE.
Savska banovina: Halasc Mijo, D jakovo; Milankovič Marijana, Požega; Nedeljko Vasilij, Dol. Miholjac; Meštrovič Tomo, Orehovica; Pletikos Peter, Crnac; Posavac Ida, Grubišnopolje; Slovenc Jakob, Novi Varoš; Živkovič Dušan, Slat. Drenovac.
Drinska banovina: Tota Miško, Šid; Ze-čevič i Ličina, Šid.
Dunavska banovina: Hajtman Ištvau, Bačka Topola.
Beograd, Zemun, Pančevo: Radojlovič Jeremija, Beograd.
* Ostali podatki, n. pr. kdaj ie ugotovitveni narok, katero »odiSče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo ie konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu.
** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu.
van, kajti na zunaj so trgovinska zastopstva še nadalje obdržala svoj monopolni značaj.
Ta oblika organizacije je trajala vse tja do leta 1930., ko je komunistična stranka zopet videla, da je organizacija zunanje trgovine v tej obliki postala nevzdržna. Zato je določila, da so nosilci monopola zunanje trgovine v bodoče edino le izvozne in uvozne družbe, katerih število je bilo tudi točno fiksirano: 14 izvoznih in 10 uvoznih družb.
Od sedaj dalje so smela trgovinska zastopstva sklepati le tiste pogodbe, glede katerih so imela odobrenje s strani pristojne izvozne ali uvozne družbe. Pravni subjekt kupnih in prodajnih pogodb je postala torej blagu odgovarjajoča izvozna oziroma uvozna družba in ne več trgovinsko zastopstvo. Istočasno pa je prestalo tudi jamstvo države za vse pogodbe, kajti v bodoče je potreben za jamstvo za pravna dejanja izvoznih in uvoznih družb poseben pristanek trgovinskega zastopstva. Toda tudi to jamstvo se razteza le na plačilo in ne pa tudi na izpolnitev ostalih pogodbenih delov. Z ozirom na to, da ni nikjer točno opredeljeno razmerje med izvoznimi in uvoznimi družbami na eni strani in državo oziroma trgovinskimi zastopstvi na drugi strani, se pojavljajo številna vprašanja, ki zanimajo inozemskega kupca oziroma prodajalca. Toda vsa ta vprašanja je mogoče rešiti le na ta način, da se upoštevajo pri sklepanju trgovinskih pogodb med obema državama.
Na kratko je povedana vsa organizacija današnje zunanje trgovine Sovjetske unije v naredbi komisarijata za zunanjo trgovino z dno 29. marca 1930, ki pravi: V zvezi z ustanovitvijo vseunijskih monopolskih izvoznih in uvoznih družb je prepuščeno izvrševanje karšnekoli izvozne ali uvozne operacije le tem družbam. Zalo so prepovedana vsaka naročila naravnost na trgovinska zastopstva s strani posameznih gospodarskih ali trgovskih in komisijskih organov. Taka naročila se morajo izvesti izključno potom izvoznih in uvoznih družb, ki odgovarjajo nomenklaturi dotičnega blaga.
17 9A liroU barva- plesira *n ke-LiVi V Li\ Ul (til mično sna*‘ obleke, klobuke itd.
Škrobi in svetlotika srajce, ovratnike in manšete. Perc, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Odlašajte
v »Trgovskem listu«!
TJKNJJ
./utfhmcrpimulLi Devizno tržišče
Tendenca spremenljiva: promet Din 714.584-64.
V minolem tednu so bili na tukajšnji borzi 6amo štirje borzni sestanki, ker na praznik v ponedeljek 28. t. m. borza ni poslovala; promet je bil naravnost nepričakovano minimalen, kakršen sploh še ni bil zabeležen izza otvoritve deviznega in valutnega prometa. Iz naslednjih podatkov:
29. marca Din 309.777-97 London
30. maico Din 103.023 54 Berlin
31. murca Din 99.843 83 Praga 1. aprila Din 201.939-30 Malija
je razvidno, da je zaključil torkov borzni sestanek z največjim dnevnim prometom, četrtkov pa z najmanjšim (niti celih sto-tisoč dinarjev) pri čemer je omenili dejstvo, da je bil še najbolj trgovan London, za njim pa Italija.
Od celotedenskega prometa je dala tokrat pretežni del zaključkov Narodna banka (610 tisoč dinarjev) d oči m odpade le ena sedmina (104 tisoč dinarjev) na deviz^ ne zaključke v privatnem blagu.
Od izkazanega skupnega prometa v prostem tednu (vse v tisočih dinarjev) je bilo posredovanjem Narodne banke nabavljeno posameznih deviz (številke v oklepajih, vse v tisočih dinarjev): London 319 (318), Trst 137 (67), Berlin 87 (75), Praga 49 (49), Curih 47 (32), Pariz 44 (38) in slednjič Newyork 31 (31).
V devizni tečajnici ininolega tedna je opaziti slabljenje deviznih tečajev Amsterdama (za 3 poene), Berlina (za 7 poenov), Newyorka (za 2-5 točk), Trsta (za ca eno točko), Pariza (za 0-6 točke) in Bruslja (za 0-4 točke). Edini London se je okrepil od torka na petek za skoro pol točke, prav tako Praga za eno desetinko poena kakor je razvidno iz spodnje tabele:
	29. marca 1932		1. aprila 1932	
Devize	najnižji	najvišji	najnižji	najvišji
	Din	Din	Din	Din
Amsterdam 228177		2293-13	2278-48	2289-84
Berlin	1344-03	1354-83	1337-99	134879
Bruselj	787-94	791-88	787-38	791-32
Curih	1094-35	1099-85	1094-35	1099-85
London	213-13	214-73	213-95	215-55
Ncwyork	5633-13	5661-39	5608-44	5656-70
Pariz	222-48	223-60	221-82	222-94
Praga	167-09	167-95	167-15	168-01
Trst	292-27	294 6/	29' 17	293-57
Nasprotno pa je bil trgovan Curih ob nespremenjenih tečajih. Dunaj in Budimpešta še vedno nista notirala; notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca nespremenjeno mlačna; brez zaključkov.
D oči m so industrijski papirji beležili tudi v zadnjem tednu ob nespremenjenih tečajih, je 7°/o Blairovo posojilo od lovka na petek popustilo od ofi-— na o4-50, a v
Dobavo. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. aprila t. 1. ponudbe glede dobave pločevine, vijakov, medenine, žaginih listov, smirkovega platna, pasle za poliranje itd. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
—	Direkcija državne železarne Vareš-Maj-dan sprejema do 12. aprila t. I. ponudbe glede dobave 10.000 kg riža, 3000 kg fižola, 20.000 kg koruze in 2000 kg namiznega olja. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. aprila t. I. ponudbe glede dobave 20.<MX) kg pšenične moke, 1500 kg koruznega zdroba, 300 kg ječmenove kave in 400 kg cikorije. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). —
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. aprila t. I. ponudbe glede dobave 23 komadov napisnih tablic. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri depozitni blagajni te direkcije). — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 21. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg mila. (Pogoji so na vpogled v pisarni zbornice TOI v Ljubljani.) — Dne 20. aprila t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande Poiibke divizijske oblasti v Subotici licitacija glede dobave 18.000 kg petroleja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
istem času pa 8% Blairovo posojilo okrepilo svoj tečaj za pol točke (od 59-— v torek in sredo na 59-50 v petek ter za poldrugo točko od četrtka 31. m. m. (5S*—) na petek 1. t. m. (59-50).
Lesno tržišče
Tendenca šc vedno slaba.
Kakor v nobeni panogi izvozne trgovine, tako tudi eksport lesa ni dosegel zaželje-nega uspeha v pričetku zgodnje pomladanske »ezone. Vsled slabih finančnih prilik je v ♦etošnji pomladi stavbena kampanja tako v inozemstvu kakor tildi pri nas znatno popustila zbog česar je tudi odjem stavbenega lesa minimalen. Išče in prodaja se le mehki les III. ter trami v gotovih dimenzijah pa še to le v malih količinah. V trdem lesu je nekaj povpraševanja po suhem blagu, cene pa so še vedno nizke. V testonih se pri nas ni zaključilo večjih množin. V hrastovim se proda tu pa tam kak vagon podnic in neobrob-Ijenili plohov. V drvah in ogiju je pa tendenca še nadalje mlačna..
Povpraševanja.
Bukovo oglje, prima in kanelo; bukova drva, suha in zdrava, 1 m dolžine. Franko via Postojna tran>d.
2C0 kub. m I. kvalitete, tolerirajo se sh-dovi srca, merjeno na eni >trani, od 4 m dolžine naprej 30% od 2 do 3,r0 dolžine, od 19 cm naprej na ožji strani Debelina 70 in 80 mm Franko meja vio Postoina tranzit Suho.
1 vagon brsti, kakor zgoraj, le debeline 60 in 70 mm, I., II. Suho. Franko mejo via Postojna tranzd.
1 vagon javorja 50, 80, 100 mm debeline, 1., 11. kvalitete, od 2 m naprej, suho. Ako ni za en vagon, se kompletira s smrekovimi deskami I., II. kvalitete, 18 in 24 mm debeline, suho Franko meja via Postojna tranzit.
1 vagon parienc bukovine, samo kursoni od 1 do 1-90 m, I., II. in samo tl. kvalitete (ceno za vsako posebej), debeline 35 in 80 mm, blago suho. Franko meja via Postojna tranzit.
Smrekove deske IV. vrste 24—28 mm debeline, konične ali paralelne in podmerne 18 mm debele — 24 mm, blago poceni. Franko meja italijanska.
Bukovi naravni tavoloni, četudi ne popolnoma suhi, tombante, debeline 60 in 70 mm, od 5 m dolžine naprei, večina 6 m. Dobava takojšnjo. Franko meja Postojna tr.
Te8»j 8. aprila 1932.	Povpra- ievanjo Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 b. gold.	2276-83	228819
Berlin 100 M		1328 07	1330-47
Bruselj 100 helg		780 20	790-23
BudimpeSta 100 pengfl . .	•—		V—
Curih 100 fr			1099 85
London 1 funt ......	212-25	213-85
Ncwyork 1 (K) dol,, kabel	—	—■—
Newvork 100 dolarjev . .	5594-73	6622 99
Pariz 100 fr.		221 ■!)>	223 07
Pragn 100 kron		160-32	16718
Stockholm 100 Svrd. kr .	•—	_ •—
Trst 100 lir		289 53	291-93
Licitacija za prodajo starega železa, suk-na, usnfa, vreč itd., — ki je bila razpisana
cd Komande pomorskega arsenala v Tivtu za dan 26. aprila t. I., se bo vršila dne 29. aprila t. 1.
Delo na doma svetla točka v krizi. Opozarjamo ua ponudbo v mseratnem delu današnjega lista firme Domača pletarska industrija Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. Pletilni sl roj »Regentin« daje delavoljuim možnost zaslužka- Na željo pošlje firma natančne prospekte.
111111 gl
iaaBMBBCB
.KUVERTAH
UUB11AN*
TVOliNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Dr. Viktor Murnik:
Narodno gosgiodarslvo in Sokolstvo
(Nadaljevanje)	»
23. Narodi so starajo, kakor se stara posamezni človek
»Nahajamo razcvetajoče se in starajoče se kulture, narode, jezike, resnice, bogove, pokrajine, kakor nahajamo mlade in stare hraste in pinije, cvetje, veje in listje, ni pa starajočega se človeštva. <as
Narodi so res podvrženi staranju, četudi za-padna Evropa, ničemurna ta devica, ki se silno brani starosti, morda vendarle še ni tako stara, kakor misli Spengler. Šele prihodnost bo mogla pokazati, ali je danes res že tako blizu popolne civilizacije, to je popolne starosti, ki ne more proizvesti nobenih kulturnih vrednot več.
Pa kaj je Spenglerju kultura, kaj civilizacija? Pojasnjeno bodi to na nekaterih nasprotjih, s katerimi Spengler označuje razloček med njima. Ko začno kulturni narodi starati se in pešati, se začne kultura umikati civilizaciji: živo telo dušno3ti — njeni mumiji; notranje življenje — vnanjemu: življenje v polnosti in obsebiumevnosti, ki mu je oblika zrasla odznotraj ven — umetnemu, brezkoreu-skemu življenju velikih mest, ki mu oblike načrta-va razum; iz pokrajine rojen organizem — mehanizmu, nastalemu iz otrpnjenja organizma; notranja energija — vnanji energiji; živa umetnost — igranju z mrtvimi oblikami, na katerih bi se rada ohranila iluzija žive umetnosti; slog — okusu; ideje smotrom; simboli — programom; pristna šega
—	maniram; narodna noša — modi itd. (»Unter-gang des Abendlandes«, I. str. 50, 269, 453, 454, 463; II. str. 129).
Kultura je Spenglerju »p ra pojav c (»Urphano-men«) in »vsaka visoka kultura nič drugega kakor uresničenje in podoba ene same duše edinstvene vrsteč (I. 170). V civilizaciji pa »vladajo možgani«, »intelekt (razum) kot dušna okamenina namesto duše«, ki je »ugasnila«, »podala ostavko« (I. 454, 455).
Iz dejstva, da življenje postaja »vedno bolj brez korenin«, izvira Spenglerju nerodovitnost civiliziranega človeka (II., 122). Začne se večstoletna doba groznega razljudenja. Razljudijo se najprej velemesta, nato mesta v provinci, naposled dežela, odkoder preko vsake mere narašča beg najboljšega prebivalstva v mesta in nekaj časa zadržuje izpraznitev mest. Le primitivna kri ostane nazadnje, toda oropana svojih močnih in prihodnosti polnih elementov. Nastane tip »Felahov«. Na koncu v praznih velemestih majhno felaško prebivalstvo nič drugače ne domuje kakor ljudje kamenene dobe v jamah in stavbah na koleh. Vsaj tako pravi Spengler (II., 127, 230) in se v dokaz sklicuje na pozne antične pisatelje, ki so polni tožba o razljudbi in duhovni pustoti Afrike, Španije, Galije in zlasti Italije in Grčije: v staroslavnih mestih polagoma razpadajo prazne hiše, na trgih in v gimnazijih pa se pasejo črede in v amfiteatrih se prideluje žito, iz katerega še šterle kipi in herme.
88 Istotam, I. zvezek, str. 28 in 29.
Pa koliko časa traja ta razljudba? Več sto let, pravi Spengler. Štiri sto let že traja razljudenost majanskega in nahuanskega prebivalstva v osrednji Ameriki. V pokrajine rimskega cesarstva pa so po nekaj sto letih udrla germanska plemena, pa pomladila ostanke starega prebivalstva, se z njim zmešala v nove narode, ki so začeli razvijati novo kulturo, »faustovsko«.
Drugače je s Kitajci. Njih kultura se je po Spenglerju že pred Kristusovim rojstvom izpre-vrgla v civilizacijo. Ze v tretjem stoletju pred Kr. dobimo na Kitajskem odredbe za dvig števila prebivalstva. Take odredbe pa, kakor kaže zgodovina, nič ne pomagajo.'‘Kako pa potem, da je danes, po več kakor 2000 letih Kitajcev kar 432 milijonov? No, to niso samo potomci starih Kitajcev. Večkrat so v teku stoletij udrla tuja plemena v Kitajsko, se zmešala s kitajskim prebivalstvom in obnovila njegovo kri. Ponovno so na Kitajskem vladale tujerodne dinastije. Tudi zadnja ni bila domača, ampak mandžurska (dinastija Tsing od 1. 1644 do revolucije in proglasitve republike leta 1912). Nova, svojevrstna kultura pa se zbog tega ni začela. Tuja plemena, morda sama že ne več zadosti mlada, so se prilagodila kitajski civilizaciji in jo nekako poživila.
Ali pa se morda po mnogih stoletjih »felaško« prebivalstvo zopet začne izdatno množiti tudi brez pomoči tuje, mlade krvi? Zdi se, da Spengler to misli. »Človek postane zopet rastlina, držeč se grude, top in trajen. Brezčasna vas, ,večni* kmet stopi na plan, rodi otroke in spušča zrna v mater zemljo. Sredi v deželi leže stara svetovna mesta, prazni okrovi ugasle duše, v katere se polagoma ugnezdi brezzgodovinsko človeštvo, živi iz roke v usta, z majhno, varčno srečo, in trpi. Mase se mendrajo v bojih osvojevalcev moči in plena tega sveta, toda preživeli polnijo s primitivno rodovitnostjo vrzeli in trpe dalje« (II., 546).
To vedno bolj se množeče »felaško« prebivalstvo pa Spenglerju, kakor se zdi v prvem hipu, ne more začeti nove kulture, vkljub temu, da je zdravo, krepko, rodi mnogo otrok. Ali je za kulturno tvornost treba posebnih rasnih lastnosti, ki so v »pofelašenem« prebivalstvu izginile in se ne pojavijo več? Ali je treba za nove kulture novih ras? In odkod naj se vzemo? In pa ali so nekatere rase več vredne, druge manj vredne, kakor to misli H. St. Chamberlain (v svoj čas mnogo branem delu:	»D i e G r u n d 1 a g e n des
XIX. J a h r h u n d e r t s«, »Temelji XIX. stoletja«) in kakor je že pred njim trdil francoski pesnik in učenjak J. A. Gobincau (v »E s s a i sur 1’ i n e -g a 1 i t č des r a c e s h u m a i n e s«, »Esej o neenakosti človeških ras«), in le »več vredne« rase morejo ustvariti »visoke« kulture? Tega razločka Spengler ne dela, saj mu je celo indijanska raSa (Majanci in Nahuanci) ustvarila visoko kulturo. Visoka kultura mu je, kakor rečeno, prapojav. Povzroči jo »kulturna duša«, »ena sama duša edinstvene vrste«. »Narod« mu je enota te duše. Dokler ta duša traja, si narod notranje prisvaja in preoblikuje ljudi kateregakoli izvora. Rimsko ime označuje za časa Hanibala narod (»Volk«), za časa Trajana samo še prebivalstvo (»Bevolkerung«, II., 197). Krepka dušnost vzgaja telo kot kakšen umotvor (II., 198). Spengler razločuje narode pred kulturo, med kulturo in po kulturi. Narode pred
kulturo imenuje pranarode (s »primitivno« kulturo), narode med visoko kulturo (torej prave narode: »enote duše ) nacije, narode po visoki kulturi pa felaške narode po njih slovitem primeru, Egipčanih izza rimskega časa« (II., 202). Nacije pa mu po svoji notranji obliki, po vsem svojem pojavu niso povzročiteljice, ampak dela, tvorbe visoke kulture. Vsaka visoka kultura obsega skupino velikih narodov istega sloga, ki pa so drugače jako različni med seboj (II., 203). »Rase« zapadnega sveta mu niso stvariteljice velikih nacij, ampak njih posledica (II., ‘217). Imeti raso ni nič snovnega, ampak nekaj kozmičnega in usmerjenega (II., 198).
Kultura je potemtakem Spenglerju metafizičnega izvora. Kulturna duša se mu pojavi m a h o-m a. Okoli leta 3000 pred Kr. mu iz primitivne kulture hipoma zraste egipčanska in babilonska kultura. Okoli leta 1500 pr. Kr. nastane zopet mahoma indijska, okoli 1400 kitajska, okoli 1100 antična itd. Spengler jih našteje osem. Zapadnoevropska, »f a u s t i č n a«, se mu pojavi, zopet mahoma seve, v 10. stoletju po Kr. Po kakih 1000 letih kulturna duša ugasne in iz kulturnega naroda nastane »felaški«.
Zdi se pa, da Spenglerju felaški narodi po dolgem času zopet postanejo zmožni, da jih prešine kulturna duša, in to tudi zbog nekega kozmičnega vpliva. Saj je Spenglerju »življenje prvo in zadnje, kozmično potekanje v mikrokozmični obliki« (II., 634). »Večna« kri mu je »eno in isto z večno krožečimi kozmičnimi valovi« (II., 635). Tudi bi si drugače ne mogli misliti, da v bodoče more nastati še kakšna kultura. Spengler smatra, da je edino ozemlje, kjer je še primitivna kultura in torej pranarodno prebivalstvo, severnozapadna Afrika (II., 38). Toda tudi na tem ozemlju so našli znake pradavne visoke kulture. Morda so prebivalci na tem ozemlju »Felahi« po tej prastari kulturi. Kulture bodočnosti bi zatorej ne mogle več nastati v kakšnih pranarodih, ampak v kakšnih felaških narodih, ki so po dolgem, jako dolgem času postali zopet zmožni za to. Starali bi se in izginjali bi torej le kulturni narodi, nacije. Izginjali bi nazaj v »felaštvo«, »brezzgodovinsko« človeštvo, ki bi vedno iznova dajalo snov za nove, minljive kulturne narode. Tako bi bil razumljiv Spenglerjev stavek: »Nahajamo razcvetajoče se in starajoče se kulture, narode,... ni pa starajočega se človeštva.«
(Dalje prihodnjič.)
Nov poklic
za dame in gospode z vpeljavo strojnega ple-tarstva v hiši. 1 Zajamčen zaslužek ca. 1500 Din
   mesečno,
I ker prevzamemo izgotovljeno blago, plačamo zaslužek za pletenje in dostavimo v izdelavo prejo. Pišite še danes po brezplačne prospekte na
I	Domača Pletarska ‘ ldustrija.
I	št. 65, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 6.
GR E S MltlEl 21
TELEFON St. 25-52
se priporoča za cen j. naročila, ki jih bo izvršita hitro, ličuo in po zmerni cent
Tiskarna Merkur je novo, moderno podjetje. Poteg 5 Llno-type stavnih strojev, na katerih lahko izvrši vsakovrstne knjige, brošure, časopise in revije v najkrajšem času, je založena z vsakovrstnim črkovnim in okrasnim materijalom in ima nove. moderne brzotiskalne stroje, za hitro in množin* sko izvršitev pa rotacijski tisk v eni ati več barvah.
Razen vsakovrstnih reklamnih tiskovin, ki so seveda za vsak predmet svojevrstne, tiska za trgovce, obrtnike: dopisni papir, me-morande, kuverte, posetne karte, komisijske knjižice, račune, letake in lepake in sploh vse druge v to stroko spadajoče tiskovine. Zahtevajte
proračune!
Motfvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek -s- Svoji k svojim!
Tovarna motvoza ki vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
PODJETJE HI TEHNIČNA PISARNA • •
  ■  :
MIROSLAV ZUPAN - Ljubljana
Telefon štev. 2103
STAVB E NIK	Poštni	ček.	račun štev. 12.634
Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. • Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbne stroke • Tehnična mnenja • Zastopstvo strank v tehničnih zadevah
Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe
JvawM Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik t
KLIŠE) E
vrsl pot £yloqrafiiafu
ali risba k /svpIm;« najs&lidn ej£e ki €9 r*na
ST-DEU
IIUBIIANA
DALMATINOVA 13
W MLINSKO-TEHNIČNE POTREBŠČINE
MLINSKA SITA
GONILNA JERMENA
MLINSKI SIROjl
MLINSKI KAMNI VSEH VRST
BRCAH S Co., Ljubljana, Kolodvorska ul. 35
Telefon šL 27-25	Ceniki	brezplačno
Iv. Brunčič
stavbni in pohištveni pleskar in ličar
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dola ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom.
Ljubljana, Kolodvorska 23
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna
TELEFON 34-76
Grgovci in industrijcil
Trgovski
lisi
se priporoča za
in s ere iv un jel
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja ln tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.